fodtnlna plačana ▼ gbtovlnL
Lfabljana, sreda s. ma|a 1937
Cena z Din
UpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 6 — TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova nI. St. 2 Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Nova os Dunaj-Praga
Nedavno je avstrijski list »Der Christ-liche Standestaat« priobčil zelo zanimiv članek nekega vojaškega strokovnjaka, ki se odločno zavzema za zbližan je med Dunajem in Prago, kar bi bilo v obojestranskem interesu in proti čemur bi tudi Italija ne mogla imeti nikakršnih pomislekov. Pisec članka smatra zbližan je s Češkoslovaško za osnovo in pogoj avstrijske varnosti in miru v zgornjem Podunavju. To spoznanje prihaja Avstrijcu iz bojazni, da se bo Italija v bodoče posvetila izključno problemu Sredozemlja, kar bi seveda ojačilo nemški pritisk na Avstrijo. Ako bi slednja bila napadena in bi jo Rim pustil na cedilu, stopa v ospredje vprašanje, kako bi se v tem primeru zadržala Češkoslovaška. Avstrijski strokovnjak dodaja v tej zvezi zelo laskavo oceno češkoslovaške vojske, ki ji tudi Nemci že od 1. 1933. dalje priznavajo, da je ena najboljših v Evropi, kar se tiče vodstva, oborožitve in vojaškega materiala. Češkoslovaška lahko postavi na noge 28 divizij, torej štirikrat večjo silo, nego jo bo Avstrija lahko imela v doglednem času. Tako bi nemški napad na Avstrijo zaradi ogroženega boka s češkoslovaške strani ne mogel računati na uspeh.
Zato pisec nujno priporoča, naj se čimprej sklene obrambna pogodba med Češkoslovaško in Avstrijo, ki bi v ostalem tudi Čehoslovakom zavarovala hrbet ob Dunavu. Taka pogodba bi v ničemer ne nasprotovala obrambnim dogovorom, ki sta jih obe državi doslej sklenili z drugimi državami. Zanimivo je vsekakor, da se avstrijski strokovnjak boji, da bi Italijo lahko zadela usoda Francije pod Napoleonom III. Abesinija bi tu igrala vlogo Alžira, Španija pa vlogo Mehike. Italija bi se ne zapletla v spopad z Nemčijo, toda lahko bi nastala neka druga vojna, ki bi Rimu popolnoma onemogočila priskočiti' na pomoč Avstriji zoper Nemčijo Zato je razumljivo, da se Dunaj ozira po zaveznikih, ki jim grozi ista opasnost. Nemčijo dele od Italije in Podunavja tri države: Švica, Avstrija in Češkoslovaška. Od teh treh je slednja najmočnejša. Nemški napad na Švico bi imel v boku Francijo- napad na Avstrijo pa češkoslovaško, ki pa potrebuje zavarovan hrbet, kar bi lahko dobila s pogodbo z Dunajem.
Ta izrazita snubitev je na Češkoslovaškem vzbudila seveda veliko pozornost; javnost jo je s simpatijo vzela na znanje. Pri tem seveda češkoslovaški strokovnjaki podrobno proučujejo, kaj bi Avstrija prinesla v zvezo. Položaj gledajo Čehoslovaki tako-le: Italija je danes šibkejša od Nemčije, zato je včle-nila v svoj obrambni sistem Avstrijo ter ji preskrbela dobro obrambo, ki bi nemški naval zadržala toliko časa, da se italijanske sile zbero in udarijo na sever preko Brennerja. Rim se noče bojevati na tem prelazu, marveč hoče preložiti črto spopada mnogo dalje na sever. Njegova predstraža na nemški meji so avstrijske čete.
St. Germain je Avstriji dovolil vzdrževanje 30.000 mož močne najemniške vojske. Ta oborožena sila je bila razdeljena na šest brigad, bila je pa brez težkega topništva, letalstva in tankov. Moštvo je bilo zavezano za 121etno službo, zato ta vojska ni imela nikakih rezerv in je za resni primer pomenila zelo malo. Lani pa so z Dunaja na zahtevo in pod zaščito Italije naznanili svetu, da si bodo ustvarili ljudsko vojsko na temelju splošne brambne dolžnosti. Nato je Avstrija v pospešenem tempu začela organizirati sedem pehotnih divizij in eno brzo divizijo s pripadajočim topništvom, tanki in letalstvom. Od teh sta dve diviziji postavljeni na Koroškem in Tirolskem: tedaj ravno na najožjem prostoru, ležečim med Italijo in Nemčijo. Vojska ima sedaj 17 pehotnih polkov in pet samostojnih pehotnih bataljonov, štiri motorizirane lovske bataljone, bataljon tankov, osem topniških polkov> dva polka konjenice, dva letalska polka, sedem bataljonov pionirjev, en pontonski bataljon ter osem zveznih bataljonov.
Brza divizija, ki je porazmeščena na Dunaju in v okolici, sestoji iz ene motorizirane brigade (štirje motorizirani bataljoni), iz ene konjeniška brigade (2 konjiška polka), iz tankovega bataljona in iz motoriziranega bataljona za zvezo. Pehotne divizije pa so sestavljene iz treh pehotnih polkov, enega topniškega polka ter iz pionirskega in zveznega bataljona. Za sedaj je največja pomanjkljivost avstrijske vojske v tem, da nima izvežbanih rezerv. Pri pospešenem delu se bo Avstrijcem posrečilo še v teku letošnjega leta izpopolniti svojo vojsko, tako da bi 1. 1938. lahko postavili na noge svoje divizije v polnem bojnem številu. Okvir nove avstrijske vojske je zelo obsežen, saj pride več kakor ena mirnodobska divizija na milijon ljudi. Očividno je Avstrija pripravljena v primeru potrebe izkoristiti svoje človeške zaloge do zadnje skrajnosti.
To so upoštevanja vredne sile, ki nanje računa Italija kot na svojo prednjo stražo, so pa vsekakor tudi dovolj močite, da jih tudi Češkoslovaška lahko
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
FRANCOSKA REAKCIJA
V SREDNJI EVROPI
Pariz opozarja romunsko In poljsko vlado, da vojaško sodelovanje med obema državama nI v skladu z obveznostmi obeh držav napram
Franciji
Berlin, 4. maja. b. Nemško časopisje prikazuje povečano aktivnost italijanske in nemške diplomacije v podunavskem prostoru na splošno tako, kakor da bi se skupna akcija Rima in Berlina razvijala brez slehernih ovir in brez nasprotnih sunkov Francije in Anglije. Le nekateri listi, med njimi zlasti »Frankfurter Zei-tung«, so posvetili vprašanju francoskih in angleških reakcij na italijansko-nem-ško podunavsko politiko nekaj stvarnih člankov, v katerih so bili poudarjeni razlogi navideznega francoskega in angleškega zanimanja za srednjo Evropo. Pariški dopisnik »Frankfurter Zeitung« je že pred tedni izrazil mnenje, da je glavna oznaka francoske zunanje politike v sedanjem mednarodnem položaju čakanje, ki ga narekuje že sama dvoreznost politike nekaterih držav, posebno pa posplošenje taktike »držanja dveh želez v ognju«, ki ne dopušča jasnih pogledov na sedanji mednarodni razvoj.
Demarša v Varšavi in Bukarešti
Še bolj zanimiva je najnovejša informacija istega lista iz Pariza o francoskem zadržanju napram poskusom dvostranske poglobitve poljsko-rumunskih odnošajev z utrditvijo vojaške zveze med obema državama. Kakor doznava dopisnik »Frankfurter Zeitung«, se je francoski zunanji minister Delbos v svojem poslednjem ekspo-
zeju pred zunanjepolitičnim odborom parlamenta posebej dotaknil prav tega vprašanja in označil »prave namene« Beckove-ga potovanja v Bukarešto, pri čemer je izrekel »zagotovilo, da se bo znala francoska vlada ob prvi priliki pokazati v tem predelu zelo energična«.
Dopisnik zatrjuje nadalje, da potrjujejo v Parizu vesti o francoski demarši v Bukarešti in Varšavi. Francoska vlada je v sporazumu z angleško vlado dala razumeti merodajnim poljskim in rumunsklm faktorjem, da bo smatral Pariz napovedani italijansko-rumunski sporazum, kakor tudi poskuse razširjenja poljsko-rumunske pogodbe z vojaškim sporazumom proti vsem morebitnim sovražnikom obeh držav za nasprotje obveznostim, ki sta jih Poljska ln Rumunija prevzela vsaka zase napram Franciji. Glede Rumunije se Francija sklicuje na njene obveznosti v okviru Male antante, zlasti pa na njene obveznosti napram češkoslovaški, katero želi poljsko-italijanska akcija izločiti iz Male antante. V Parizu so sicer prepričani, da do itali-jansko-rumunskega sporazuma za sedaj še ne bo prišlo, ker je po mnenju Informiranih pariških krogov izključeno, da bi Italija pristala na rumunsko zahtevo po po-' sebnem italijanskem jamstvu rumunsko-madžarske meje. Za primer, da bi tendenca zbližanja vendarle postajala konkretna, v kar utegne Rumunljo siliti zlasti Poljska, pa se bo Francija poslužila pritiska na Bukarešto in Varšavo z ukinitvijo fran-
Ozadje Neurathovih
posvetovanj v Rimu
Skladnost Italije in Nemčije v zapadno-evropski politiki — Presenečenja bi bila možna le glede na razmerje
v srednji Evropi
Rim, 4. maja. b. Manifestacije italijansko nemške vzajemnosti interesov jm akcii d. bivajo Čimdalje bolj široke osnove. To do= kazujejo predvsem ponovni obiski nemških državnikov v Rimu. Kakor Goringovo tako 6e tudi Neurathovo bivanje v Rimu razvija v znamenju poudarjanja prijateljskih vezi, kj so se od lanskega oktobra dalje spletle med Rimom in Berlinom. S tega vidika predstavlja Neurathov obisk novo etapo » italijansko-nemških odnošajih, vendar se p« mnenju rimskih političnih in diplomatskih krogov zdj malo verjetno, da bi njegovi razgovori z italijanskimi državniki pomenili kakšno novo presenečenje. Njegov rimski obisk pomen) v bistvu le praktično izvajanje metode medsebojnih posvetov, glede katere sta se Ciano i,n Neurath spora iume, la že v oktobru lanskega leta y Berlinu in v Berchtesgadnu.
Tesnejše sodelovanje v lokarnskem • • •
Lahko pa se že 6edaj reče, da bosta Italija in Nemčija nasproti Franciji in Angliji
v	pogledu lokarnskega problema nadaljevali poudarjanje skupne fronte glede vseh bistvenih skupnih zahtev. Zato se zdi izven dvoma, da se os Rim-Berlin nasproti zapa; dn uveljavlja v poln] merj. Z manjšo gotovostjo se da to reči glede srednje Evrope, okoli katere se v glavnem sučejo Neuratho-
vi	rjmski razgovori z Mussolinnijem i« gro* lom Cianom. Ako Je o presenečenjih sploh mogoče govoriti, potem se utegnejo ta nanašati samo na ta predel Evrope. 2e sedaj se lahko ugotovi, da je italijanska rezervirano^ glede avstrijskega problema ostala neizpremenjena. Spričo novega zadržanja uradne Italije v tem vprašanju se v Rimu ni zdelo te dni nobenemu čudno, ker niso italijanski listi nitj z besedico omenjili polemike med avstrijskim in nemškim časopisjem zaradi nemškega vmešavanja v notranje za* deve Avstrije.
... in španskem problemu
Glede Španije zatrjujejo v poučenih krogih, da je Mussolini prepričal Goringa o potrebi razvijanja iin okrepitve skupne italijanske jn nemške akcije v tej državi. Itas lijansko nemško sodelovanje v tem vprašanju naj bi bilo najmanj tako močno, kakor ie v lokarnskj zadevi. Ako je Ggring te nasvete sprejel, utegne biti obisk nemškega vojnega ministra Blomberga. ki je napovedan proti konca maja, za nadaljni razvoj špan* skih dogodkov Izrednega pomena.
Nov sporazum
glede Avstrije
V dobro poučenih krogih so nadalje mne* nja, da utegnejo Neurathovi rimski dogovori imeti za posledico nov sporazum glede Avstrije Okvir tega sporazuma bj bil podan s tem, da bi obe državi znova poudarili pomen avetrijsko^nemškega sporazuma z dnw
vzame v svoje obrambne račune. Vendar imajo vsi ti računi eno veliko neznanko: koliko je v avstrijskem prebivalstvu trdne volje do samostojnosti. Dokler se to ne izkaže popolnoma za trdno, bi bili računi z avstrijsko vojaško močjo precej problematične vrednosti. To prav dobro vedo v Pragi in na Dunaju. Zato se Dunaj tudi ozira po pri-jih išče tam, kjer lahko najde razume-pravnih zaveznikih in je prirodno, da .vanje za svojo težko pozicijo.
11. julija lanskega leta, k čemer bi Nemčija dodala s svoje strani novo priznanje av» atrijske neodvisnosti, kar naj bi dokončno odstranilo vse dosedanje nezaupanje dunajs 6kih krogov. V diplomatskih krogih sodijo, da utegne Neurath doseči nekaj konkretnih uspehov predvsem zaradi osebnega spoštovanja, ki ga uživa v Rimu, kjer je bil polnih šest let nemški poslanik.
Za presojo italijansko>nemški>h odnošajev v tem trenutku je značilen članek fašističnega organa »Lavoro Fascista«, ki poudarja, da ne bo Italija nikdar pozabila, da je Nemčija kot prva med velesilami priznala ita-lijamski imperij. Zalo je .povsem naravno, če je Neurath njen gost prav ob obletnici ustanovitve italijanskega cesarstva.
Neurath je danes ponovno konferiral s Cianom in je bil tudi v avdjenci prj kralju Viktorju Emanuelu.
Komunike
O Neurathovih razgovorih v Rimu je bil davi objavljen naslednji komunike:
Mussolini je v Beneški palači sprejel nemškega zunanjega ministra Neuratha. Prisrčnemu razgovoru je prisostvoval tudi zunanji minister Ciano. Razgovor je trajal nad eno uro.
Komentarji tiska
Italijanski listi poudarjajo v svojih komentarjih, da že spričo uvodnega obiska pruskega ministrskega predsednika generala Goringa, Neurathov poset ni zgolj uljudnostni akt, nego velik politični dogodek. Znano je, pravi »Giornale d' Italia«, da je bil Ciano v lanskem oktobru v Berlinu in Berchtesgadnu in da se je tam ustvarila podlaga za skupne interese Rima in Berlina, ki se sedaj povsem naravno in naglo razvijajo. Jasno je, da se ob vsakem sestanku italijanskih in nemških državnikov skušajo najti nove možnosti, da bi se sodelovanje obeh držav še bolj ojačilo.
»Messaggero« pravi med drugim, da Italija in Nemčija zavračata vsa dosedanja načela o mednarodnem sodelovanju, kolikor so jih kompromitirali oni, ki skušajo, opirajoč se na ženevo, organizirati vojaške zveze in bloke. Zato sta krenili obe državi po novih poteh, ki so speljane daleč od Ženeve.
Pred poroko vojvode Windsorskega
Pariz, 4. maja. br. Danes je prispel v grad Canden pri Toutsu vojvoda Windsor-ski. V teku popoldneva je telefonično govoril z go. Simpsonovo, ki se mudi še v Cannesu. Kakor zatrjujejo, bo poroka takoj po kronanju angleškega kralja. Poročni obred bo opravil župan občine Monts. pod katero spada grad Canden. Takoj po poroki bosta vojvoda Windsorski in njegova soproga odpotovala najprej v Italijo, od tam pa v Dalmacijo, kjer bosta preživela svoje medene tedne.
Reforma olimpijskih iger
Pariz, 4. maja. AA. Tukajšnji ljetj poročajo. da bodo na letošnjem olimpijskem kongresu v Varšavi meseca junija predlagali znatno znižanje števila tekmovalcev iz vseh držav. Po tem predlogu bi vsako državo zastopaj v posameznih športnih panogah samo po en tekmovalec,
cosklh oboroževalnih kreditov obema državama.
Francija in obveznosti Male antante
Po mnenju Pariza bi se utegnila Rumunija z nameravano poglobitvijo poljsko-rumunske pogodbe, ki je bila prvotno sklenjena proti Rusiji in nato po Titulescu potisnjena ob stran, znajti v položaju, da bi morala podpreti Poljsko tudi proti Češkoslovaški, torej proti članici Male antante, in proti sami Franciji, ki je s Češkoslovaško direktno vezana. Francija bi namreč mogla dopustiti razširjenje obstoječih zveznih obveznosti med posameznimi državami srednje In vzhodne Evrope »proti vsem morebitnim sovražnikom« le v primeru, da bi zaradi te poglobitve njih vezi ne utrpel škode nobeden izmed njenih zaveznikov. V konkretnem poljsko-ramun-skem primeru bi bil tedaj po francoskem mnenju pogoj morebitne poglobitve polj-sko-rumunskega sodelovanja samo zbližali je in sprava med Poljsko in Češkoslovaško, ker bi le na ta način bilo podano jamstvo, da bi se takšna poglobitev ne Izvršila na škodo Češkoslovaške.
Verjetno pa je, da bi se Francija samo s tem ne zadovoljila. Potrebno bi bilo, da bi se medsebojne obveznosti držav Male antante, ki so si po dosedanjih pogodbah dolžne nuditi medsebojno pomoč samo nasproti madžarskemu revizionizmu, razširile
tudi na obvezo o medsebojni pomoči v primeru kakršnegakoli napadalca. Kakor doznava nemški dopisnik, je Delbos pred zunanjepolitičnim odborom parlamenta izjavil, da je v tem pogledu prejel pomirljiva zagotovila iz Bukarešte. Podobna zagotovila mu je v imenu poljske vlade dal tudi poljski poslanik v Parizu. Zato v francoskih uradnih krogih računajo, da bo z javnimi izjavami na Poljskem, v Rumuniji in Franciji v kratkem odstranjeno nezaupanje, ki se je v zadnjem času pokazalo v javnem mnenju vseh treh držav. Razen tega je znano, da pričakujejo v Parizu obisk rumimskega kralja Karola in kneza namestnika Pavla-
Načrt o novi grupaciji držav v srednji Evropi
Po mnenju dopisnika je po daljšem času sedaj prvič, da stopa Francija v srednji Evropi spet na dan. Značilno pri tem je, da nastopa v tesnem sporazumu z Anglijo, da bi tako z večjo avtoriteto preprečila namere Rima in Varšave po ustvaritvi novih zvez, ki bi, izhajajoč iz Rima in Varšave, zajele Jugoslavijo, Rumunijo in Madžarsko, izključile pa Češkoslovaško in Avstrijo. Potem ko se Franciji, zaključuje dopisnik, ni posrečila utrditev Male antante z novim paktom o medsebojni pomoči, kateremu bi se tudi sama pridružila, in ko na drugi strani tudi obnovljena poljsko-francoska zveza izza lanskega poletja ni rodila zaželjenega izboljšanja odnošajev med Poljsko in Češkoslovaško, se sedaj Francija na vso moč trudi, da bi ustvarila v srednji Evropi zvezo držav, katere jedro naj bi bile Avstrija, Češkoslovaška in Madžarska, kateri pa naj bi se pridružili tudi Jugoslavija in Rumunija.
(Prinašamo ta zanimiva ugibanja pariškega dopisnika »Frankfurter Zeitung«, ki velja za resen nemški list, da pomoremo našim či ta tel jem do čim boljše orientacije v zapletenih srednjeevropskih vprašanjih, ne da bi seveda mogli potrditi, ali so informacije lista glede francoske politike točne ali ne. Op. ur.)
Miklas v Budimpešti
skimi državniki je vprašanje madžarske oborožitvene V ospredju razgovorov med avstrijskimi in madžar-
enakopravnosti
Dunaj, 4. maja. b. Dunajski listi posvečajo obisku avstrijskega državnega predsednika Miklasa v Budimpešti izčrpna poročila, v katerih opisujejo zares prijateljski sprejem avstrijskega državnega poglavarja in njegovega spremstva. Večina listov objavlja tudi že prve komentarje o pomenu, namenu in ozadju obiska, ki predstavlja nekaj več kakor golo manifestacijo av-strijsiko-madžarskega prijateljstva. Posebni poročevalec »Neue Freie Presse« je objavil o tem naslednje zanimive podrobnosti:
Svečano razpoloženje tvori le okvir važnih političnih razgovorov, ki so se že začeli. Predvsem bo kancelar dr. Schuschnigg uporabil to priliko za izčrpno poročilo svojemu madžarskemu tovarišu o poslednjih dogodkih in razgovorih, ki se tičejo obeh držav. Vprašanje madžarske enakopravnosti bo prav gotovo v ospredju vseh razgovorov. Glede na obisk madžarskega vojnega ministra v Berlinu in na Dunaju ter na izjave, ki so jih v tem vprašanju podali grof Bethlen, poslanec Tibor Eckhardt ter min. predsednik Daranyi v zadnjem času, je zelo verjetno, da bodo pri tem razmo-trivali zlasti vprašanje enakopravnega madžarskega oboroževanja. Spričo obsežnosti in zapletenosti problema se bodo seveda razgovori o tem nadaljevali tudi po sedanjem budimpeštanskem obisku z neposredno pismeno izmenjavo mnenj.
Zunanjepolitične smernice neizpremenjene
Manj verjetno je, da bi prišlo do kakršnihkoli izprememb zunanjepolotičnih smernic obeh držav, ki bosta slej ko prej poudarjali naslednje točke skupnega zunanjepolitičnega programa: interes obeh držav pri ohranitvi avstrijske samostojnosti, ohranitvi in poglobitvi rimskih protokolov ter rešrtvi podunavskega problema. V tem pogledu niso benešiki razgovori avstrijskega
kancelarja dr. Schuschnigga z italijanskim min. predsednikom Mussolinijem niti najmanj izpremenili položaja. Avstrijska in madžarska zunanja politika ostaneta še naprej, kakršni sta bili doslej, prav tako tudi njuna medsebojna povezanost.
Miklasova zdravica
Na slavnostni večerji, prirejeni avstrijskim gostom, je predsednik avstrijske republike Miklas na zdravico regenta Hor-thyja odgovoril, da ostaneta Madžarska in Avstrija zvesti svoji tradiciji. Dobro ve-doč, da pri naši miroljubni politiki in pri našem prizadevanju za ohranitev svobode in pravice do razpolaganja s samim seboj lahko računamo z dragocenim sodelovanjem Italije, s katero smo združeni s pogodbami prijateljstva in rimskimi protokoli, ter na prijateljsko razmerje med našima državama in Nemčijo, mislimo, da nam to ne samo jamči mir in varnost, temveč, da pomeni tudi znaten prispevek k srečnemu in miroljubnemu razvoju obeh držav.
Na koncu svojega govora je Miklas izrazil željo, da bi se avstrijsko-madžarsko prijateljstvo še bolj okrepilo v korist resničnega in splošnega miru, nakar je napil regentu Horthvju in madžarskemu narodu.
Regent Horthy in predsednik Miklas sta danes prisostvovala veliki reviji vojske. Na uradni tribuni so bili zbrani avstrijski državniki. člani madžarske vlade, diplomatskega zbora in mnoge druge ugledne osebnosti.
Najvišje avstrijsko odlikovanje za Daranyija
Avstrijski predsednik Miklas je danes izročil v zasebni avdienci predsedniku madžarske vlade Daranviju najvišje avstrijsko odlikovanje, veliki križ reda za zasluge 1. stopnje.
Koncentričen napad
na prestolnico Baskov
čete generala MoUe prodirajo proti Bilbau od strani, vendar so Baski doslej odbili vse napade
Pariz, 4. maja. br. že ves (Jan je v teku huda bitka, ki bo najbrže odločilnega pomena za nadaljnjo usodo Bilbaa. Po vesteh, ki jih ni mogoče kontrolirati, so nacionalisti započeli ofenzivo proti Bilbau s treh strani. Južna kolona proddTa v smeri iz Duranga, srednja iz Guernice, severna pa vzdolž obale iz Bermea. V tem odseku so bili najhujši spopadi. Po poslednjih vesteh, ki so prispele zvečer, so bavskovski miličniki odbili napad nacionalistov in jih pri Bermeu oelo prisilili k umiku. General Molla je vrgel v boj vse razpoložljive sile in skuša za vsako ceno prodreti do Bilbaa.. Do večera se mu to še ni posrečilo. Baski nudijo nepričakovano odločen odpor, dasi so v tehničnem pogledu daleč za nacionalisti. General Molla razpolaga z ve-bkim številom tankov, motoriziranimi oddelki in silnim letalstvom, ki je ves dan bombardiralo postojanke Baskov. Razen tega sodeluje v borbi močno topništvo, ki z vseh strani obstreljuje obrambne posto-jsthke Baskov. Z ostalih španskih front ni nobenih poročil.
S tem večjo vnemo se nadaljuje akcija evakuacijo begunce? ist Bilbaa in oko-
lice. Danes je prispelo v hiko devet francoskih in več angleških parnikov. Na par-j nike so vkrcali najprej otroke. V teku današnjega dne so jih spravili na varno 12 tisoč. Na poti v Bilbao sta razen tega še dve angleški in trs francoske vojne ladje, ki bodo prispele v luko v teku noči. Baskovske oblasti so pripravile vse potrebno, da bo vkrcavanje beguncev naglo izvršeno. Sestavljeni so že podrobni spiski. Predvsem pazijo na to, da ne raztrgajo posameznih družin. Danes so 8.000 otrok prepeljali v Francijo, 4.000 pa v Anglijo. Va transporti so pod zaščito angl^kih in francoskih vojnih ladij. Računajo, da bodo najkasneje v treh dneh spravili na varno vse begunce.
v sovjetski diplomaciji
Berlin, 4« maja. AA. Nemška vlada je dala agrement za imenovanje sovjetskega poslanika Jurenjeva v Nemčiji kj je bil doslej poslanik v Tokiju. Dosedanji poslanik Sotig je poatai aovjetaia po«iia«ak i Pmj&u,
Matej Hubad }e zmagovito odšel k večnemu pokoju
Žalna svečanost je dostojanstveno izpričala hvaležnost
domovine zaslužnemu sinu
Ljubljana, 4. maja.
Ob ogromni udeležbi občinstva se je danes Ljubljana in z njo vsa domovina poslovila od velikega očeta slovenske pesmi in pionirja naše glasbene umetnosti Mateja Hubada. V poslopju Glasbene Matice, v domu njegovega življenjskega dela, ki je nudil tudi streho njegovemu poslednjemu bivališču, so ves dan romale trume kropilcev. Gozd cvetja in zelenja, ki je obdajal mrtvaški oder, se je večal vse do ure pogreba.
Slovo pred Glasbeno Matico
Kmalu po 15. uri so se v Vegovi ulici začele zbirati množice pogrebcev in do 16. ure je bila z gostim špalirjem obkoljena ne samo Vegova ulica, temveč tudi širni Kongresni trg in vsa pot proti opernemu gledališču in dalje po mestu, koder se je imel pomikati žalni sprevod. Nekaj minut po 16. so se z balkona Glasbene Matice oglasile fanfare in k mrtvaškemu odru je pristopil pokojnikov prijatelj, stolni dekan in skladatelj dr. Kimovec s škofovsko mi-tro na glavi in ob asistenci treh duhovnikov. Po prvih žalnih molitvah so se pred portalom zgrnili pevci Glasbene Matice in pod vodstvom direktorja Poliča ubrano zapeli Gallusovo: »Glej, kako umira pravični.« Potem je stopil k mikrofonu — vso žalno svečanost je oddajala tudi radijska postaja — predsednik Glasbene Matice podžupan dr. Ravnihar.
Poslovilni govori
Govornik se je poklonil Mateju Hubadu, čigar ime je znak cele dobe v glasbeno kulturnem pogledu našega naroda, njegovi umetnosti, temeljitosti, delavnosti, požrtvovalnosti in doslednosti. Kaj je bil Hubad zlasti Glasbeni Matici? Vse! Iz skromnih početkov je pod njegovim vodstvom zrasel njegov glasbeni zavod v soliden glasbeni dom. Cela pokolenja glasbenega naraščaja mu dolgujejo zahvalo, cela vrsta nadarjenih skladateljev bogati plodno njivo naše glasbene literature z vedno zrelejšimi deli. S številnimi izvajajočimi umetniki smo se osamosvojili na koncertnem in gledališkem odru, z umetniki, ki so nam v čast doma in v tujini. Hubadov pevski zbor se je s svojim mojstrom ponosno vračal z lavorikami ovenčan iz tujine, Hubad je z enim samim svojim nastopom pripravil naši državi večji ugled kakor 10 diplomatskih intervenciji Mateju Hubadu bodi večna hvaležnost za vse, kar je storil za Glasbeno Matico. Tvojo lepo dedščino hočemo varovati, spoštovati in negovati, z isto ljubeznijo in požrtvovalnostjo, kakor jo je Hubad učil. — tako gotovo nam Bog pomagaj!	_ 9 Z govornikom je vsa množica trikrat vzkliknila: »Slava!« nato pa je spregovoril zastopnik zagrebške akademije znanosti in umetnosti, vodja njenega umetnostnega oddelka skladatelj dr. Božidar Širola. V toplih besedah je slavil pokojnikove zasluge za razvoj slovenske pesmi in je posebno omenjal njegovo vzpodbudno delo na koncertnem odru in v gledališču. Matej Hubad je vzgojil cele generacije pevcev in glasbenikov, da so bogastvo vokalne umetnosti, ki ga je bil on s svojim marljivim delom nabral, ponesli še k višjemu razvoju in napredku. Poudarjal je občudovanja vredno požrtvovalnost, s katero se je ob prvih početkih Glasbene Matice lotil dela na vseh vzgojnih in umetniških popriščih. V priznanje zaslug ga je tudi zagrebška Akademija znanosti in umetnosti imenovala za svojega častnega člana, takoj ko je ustanovila poseben umetnostni razredi razen tega pa je postal Matej Hubad častni član še mnogih drugih hrvatskih glasbenih korporacij in organizacij.
V podobnem smislu se je od pokojnika poslovil rektor zagrebške Glasbene akademije skladatelj Lhotka, ki je navajal, da je bil Matej Hubad tudi Glasbeni akademiji celih 25 let dober prijatelj in svetovalec. Končno je izrekel v imenu Združenih ljubljanskih konservatoristov nekaj iskrenih besed še član Narodnega gledališča Frelih. ki je naglašal pokojnikovo očetovsko srčno dobroto, tako da v dobi njegovega vodstva na konservatoriju skoroda ni bilo učenca, ki bi bil moral zavoljo svoje siromaščine opustiti študij. Na koncu je vsa množica vzkliknila z govornikom: »Slava velikemu prijatelju glasbene mladine!«
Pevci GM in APZ so skupaj veličastno zapeli še Foersterjevo kantato »Umrl je mož«.
Veličasten sprevod
Ko so krsto prenesli na voz, v katerega so bili vpreženi štirje vranci, se je iz Vegove ulice razvil žalni sprevod, kakršne doživlja Ljubljana samo ob smrti svojih največjih mož. Za žalnim praporom, za črno zastavo in križem je stopala najprej godba Sloge, ki je ves čas svirala žalne koračnice, nato pa se. j« zvrstila deputacija Ljubljanskega Sokola v krojih s praporom in starosto Kajzeljem na čelu. Sledili so pokojnikovi rojaki iz Skaručne s svojim vencem pa gojenci Državnega konservatorija z učiteljskim zborom in direktorjem Betettom. Za osmimi prapori so stopala odposlanstva ■cseh ljubljanskih pa tudi številnih pevskih zborov z dežele. Med drugimi so bila častno zastopana pevska društva iz Maribora, Celja, Trbovelj, Šmartnega, Litije, Kamnika, Tržiča in Logatca. Skupini starih Matičarjev sta sledila zbora G M in APZ, v sprevodu pa je stopala tudi polnoštevilno zbrana uprava Hubadove župe s predsednikom Prelovcem in prvim dirigentom Ven-turinijem na čelu. Za množico vencev, sta stopala nosilca pokojnikovih odlikovanj, za vozom s krsto, ki ga je obdajala častna straža članov GM, pa sta plakala globoko pretresena pokojnikova vdova m edini sin 9 sorodstvom. Med odličnimi pogrebci smo opazili bana dr. Natlačena, komandanta dravske divizije g. generala Lazo R. Toni-ča, predsednika mestne občine dr. Adle-šiča, zastopnike univerze profesorje dr. Kidriča, dr. Kreka in dr. Lukmana, ministra n. r. in senatorja dr. Kramerja, senatorja dr. Gregorina in narodnega poslanca dr. Fuxa, načelnika prosvetnega oddelka ban-ske uprave prof. Sušnika, francoskega konzula g. Remeranda, predsednika JS podba-na v p. dr. Pirkmajerja, predsednika NG dr Wmdischerja, predsednika SM dr. Lon-
čarja, predsednika RM dr. Spektorskega, predsednika ZKD ravnatelja Jerana, predsednika odvetniške in notarske zbornice dr. Krivica in dr. Kuharja, mimo drugih starih Ljubljančanov pa tudi pokojnikovega prijatelja častnega predsednika šentpe-terake CMD Rohrmana.
Oton Župančič
svojemu predniku
Pred opernim portalom so stali člani drame in opere z upravnikom pesnikom Otonom Župančičem in ravnateljem Pavlom Golijo na čelu. Na oknih hiš in vsenaokrog je občinstvo pričakovalo sprevod iz Knaf-ljeve ulice. Ko so se prikazali vranci na čelu sprevoda, so se izpod operne vhodne strehe oglasili glasovi veličastne pogrebne fanfare, katero je glasbeno priredil ravnatelj opere g. Polič. Operni orkester, ki jo je izvajal, pa je vodila taktirka g. Štrito-fa. Ves sprevod se je nato razvrstil na trgu pred opero. K sreči je ostalo nebo mirno, čeprav je oblačje grozilo, da se bo zdaj zdaj usul dež. Pogled na številno množico je bil veličasten.
Ko se je ustavil mrtvaški voz, je nagovoril mrtvega bivšega upravnika naše Tali je Oton Zupančič:
»Po pravici je na zadnji poti Mateja Hubada njegova poslednja postaja pred hišo, ki mu je bila dom, kateremu je posvečal vse svoje sile. Pokojni Matej Hubad se je trudil za razvoj slovenskega gledališča. Njegov duh je pokazal tolikšno vnemo in skrb za čist slovenski jezik, njegovo izgo-varjavo in zvočnost, da moremo njegovo delo danes samo še občudovati. Samo orjaška narava, kakršna je bil on, je mogla premostiti napore dela in potegniti za Seboj sodelavce. V potrtosti in v žalosti se naše gledališče klanja svojemu voditelju, v čigar rokah je bilo zanj mehko m varno. Z njim je gledališče izgubilo odličnega prijatelja in vzornega moža.«
Govor predsednika Hubadove pevske župe
Nato je izpregovoril predsednik Hubadove župe in zastopnik Južnoslovanske pevske zveze dr. Anton Švigelj:
»Z Matejem Hubadom je naš narod dobil velikega moža o pravem času. Začel je plodno delo v dobi, ko je Ljubljana zahtevala, da pokaže vsemu svetu slovensko lice, v dobi, ko so čitalniški in drugi ljubljanski in podeželski zbori vsak po svoje prepevali domorodne popevke in z njimi navduševali rojake, naj opasujejo uma svitle meče. Glasbena Matica se je takrat borila z začetnimi težavami, nejasno in megleno se je šele očrtaval njen nadaljnji umetniški razvoj. Takrat je prišel Matej Hubad, mu-zikalno izobražen in z voljo do dela in je zastavil svoje sile za čim višjo popolnost proizvajanja domačih in tujih slovanskih in drugorodnih glasbenih umotvorov pri naših pevskih društvih. Njegova volja je prikazala Slovencem nedostopne bisere svetovne glasbene literature. Svoje preproste a umetniško prirejene narodne pesmi je zajemal z globine duše našega naroda in pokazal z Mokranjčevimi rukoveti na zaklade v narodnih pesmih naših bratov. Po osnovanju »Zveze slovenskih pevskih zborov« je kot njen načelnik kazal vzore plemenitega tekmovanja v umetniškem petju. Leta 1924. je v Ljubljani osnoval Jugoslovansko pevsko zvezo, katere-namen je bil združitev vseh južnoslovanskih, tudi bolgarskih pevskih zborov v enoto. S prisrčnostjo je vodil seje slovenskega združenja, učil in bodril nas je, resnično pravi pevski oče. Mojster Hubad Matej, Ti nam nisi umrl! V imenu Južnoslovanske pevske zveze in predsednika dr. Miloša Milašinoviča, po naročilu bratske mariborske župe bratov Ipavcev ter njenega predsednika prof. dr. Mirka, v imenu Tvoje župe in v imenu vseh Tvojih pevk in pevcev Ti kličem — ko žal odhajaš, da se uvrstiš med svoje slavne prednike — zadnji pevski: Zdravo! Tvojemu spominu večna slava!«
Pevci Hubadove pevske župe so pod vodstvom skladatelja g. Zorka Pielovca zapeli do dna srca segaj očo Prelovčevo »Poljana toži«...
Ganljivo Slovo pri Sv. Križu
Žalni sprevod je krenil izpred opere po Aleksandrovi, Tyrševi in Masarykovi na pokopališče k Sv. Križu. Množica, ki je na hodnikih spremljala ves sprevod, se je polagoma razhajala, oblačno nebo je začelo polagoma rosi ti. Toda ko je sprevod prišel k Sv. Križu, ni bilo več dežja, kakor da je nebo res usmiljeno hotelo najzvestejšim spoštovalcem Mateja Hubada nakloniti ugodno uro za bridko slovo. Tudi pri Sv. Križu je dekan Kimovec s svojim spremstvom najprej v cerkvi in potem ob grobnici slovenskih skladateljev opravil molitve. V cerkvi je zapel Slovenski vokalni kvintet »Usliši nas«. Matičarji so bili ob tem že zbrani pri grobu in predsedniku pevskega zbora Gl. M. je bila poverjena težka naloga, da izpregovori poslednje poslovilne besede, G. Silvan Pečenko je ganjen izvajal med glasnim ihtenjem pevcev in pevk:
»Veliki učitelj, nepozabni naš vodja! Globoka žalost je objela ob Tvoji smrti vso domovino, a najbolj bridko je slovo Matičarjev. Saj si bil vendar najbolj naš! Z uspehi svojega zbora si vzpodbujal k vedno višjemu delu. Kako nešteti in prekrasni so spomini Matičarjev na vsa tvoja pevska desetletja. Kako bi Ti ne bili vsi hvaležni! Ko si dosegel doma svoj višek in si po svoji strogi presoji spoznal, da bi smeli vnovič pokazati uspehe Tvojega dela tudi svetu zunaj nas, si šel z nami ven in se vračal kot triumfator. Postavil si naš narod v prvo vrsto narodov z najvišjo pevsko kulturo. Dal si nam poguma še za nadaljnje take podvige. Kako bi Te ne občudovali, kako bi Te ne spoštovali, ta naj-častnejši med našimi častnimi člani! Bil si mož čudovitih vrlin, v neprestanem delu. neutrudljiv in strog, mož nezlomljive volje! A v oddihu s prijatelji, ki jih je bilo največ med tvojimi pevci, si bil tako mehak, nežen, iskren. Cvetje Tvoje srčne in družinske sfeče je vzbrstelo v Matičnem zboru. Bil si človek velike srčne kulture, plemenit in dober, nam vsem oče in prijatelj, Kako bi Te ne ljubili! Ko si pred le-
ti sredi naporov omahnit nisi nehal Mtf
naš. Sledil si z ljubeznijo našemu delu. Do zadnjega je bila tvoja srčna želja, da bi vsaj Se enkrat vodil svoj zbor. A ker ni šlo, si nas doma pri radiu poslušal, nam dirigiral in z nami pel. Zdaj so se valovi izgubili v drugo sfero... Ta zveza je prekinjena... Zdaj nič več pel ne boš. Z žalostjo smo šli s Teboj to zadnjo pot, a ne vrnemo se s sklonjeno glavo, oče! Vrnili se bomo v svetišče Tvoje umetnosti, v Tvojo dvorano. Z nami gredo: Tvoj druh, plodovi Tvojega dela in Tvoji nauki in z nami bo Tvoj očetovski blagoslov. Zbogom, mojster!«
Vsa množica, zbrana daleč naokrog, je bila močno ganjena, čulo se je glasno ihte-nje, pevke GM so solzne metale šopke na
krsto in ves zbor je komaj zmagal pokojnikovo najljubšo pesem »Gor čez izaro«. Le počasi so se pogrebci poslavljali od groba, kamor jih bo vedno znova vleklo srce. Ko so se bližali mestu, jih je zajel dež.
Beležke
Volitve v 17 slovenskih občinah
»Službeni list« banske uprave objavlja banov razglas, s katerim se na nedeljo dne 6. junija razpisujejo občinske volitve v 17 občinah dravske banovine. Volile bodo občine:
v lendavskem sreza Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Gaberje, Lendava, Genterovci in Poljana;
v ljutomerskem srezu Cezanjevci; v logaškem sreza Begunje in Sv. Vid nad Cerknico;
v desnem mariborskem sreza: Prager-sko in Hoče;
v radovljiškem sreza: Ribno; v slovenjgraškem srezu: Mislinja; v škofjeloškem srezu: Javorje, Poljane in Trata.
Občini Sv. Vid in Begunje bosta volili zaradi izvršene prekomasacije, ostale občine pa zaradi poteka poslovne dobe občinskih odborov, izvoljenih v 1. 1934.
JNS v primorski banovini
V	Splitu je bila v nedeljo redna skupščina sreske organizacije JNS za mesto jn okolico. Izvoljen je bil novj sreski odbor. Zbranimi članom je podal daljše poročilo o političnem položaju senator dr. Gnga Andjeli-nov.;č, ki je ob koncu napovedal, da se bosta banovinske skupščine JNS za primorsko banovino 17. maja udeležila tudi predsednik stranke Peter Zivkovič jn podpredsednik senator Jovo Banjanan.
Spremembe v redakciji beograjske „Politike"
Kakor nam javljajo iz Beograda je »Politika« odpovedala nadaljnje sodelovanje svojemu zunanjepolitičnemu referentu bivšemu berlinskemu poslaniku g. 2ivojinu Balugdžiču. Ravno tako je razrešila svoje službeno razmerje s pariškim koresponden-tom g. Svetozarjem Petrovičem. Odpovedala je nadalje službo nekaterim urednikom, med njima bivšima ljubljanskima dopisnikoma gg. Markeš-ču in Dedieru. .
Te spremembe v. redakciji beograjskega vodilnega lista eo vzbudile v beograjski politični javnosti velik interes in številne komentarje. Kakor znano, je imela »Politika« do sedaj zelo ozke zveze z vodstvom beograjske adružene opozicije.
Pritožbe hrvatskih duhovnikov
V	»Hrvatski straži« se pritožuje p. Tvrt-ko Gujič zaradi žalostnih pojavov med Hrvati, ki baje razbijajo slogo narodnih vrst. »Vse bolj se množe izpadi proti katoliškim duhovnikom, ki so kljubovali vsem nasiljem za časa diktature zaradi dlčnega našega hrvatskega imena. Petega maja ni dobil Jevtič niti enega glasu v moji čikli. ški župniji v livanjekem srezu. Ne hvalim se s tem, ker mi je užitek trpeti za narod. Tcda boli me, ko gledam, kako se sleherni dan minira narodna sloga. Na dnevnem redu so napadi na hrvatske duhovnike, ki so vzdržali kljub vsem brezpri-mernim napadam bivših krutih režimov. Danes pa govore po vseh sestankih: Ne dopustite duhovnikom, da bi se vmešavali v politiko! Pri tem pripovedujejo ljudem vse mogoče in nemogoče stvari o škodljivosti vmeševanja duhovnikov v politične zadeve. Danes se govori o hrvatskih duhovnikih med ljudstvom čisto po vzorcu komunističnih parol. Tako je meni nekdo pobunil celo župnijo za časa birme. Sedaj so navalili na Hrvatski katoliški dom, ker smo ga hoteli posvetiti sv. Antonu.«
Slične pritožbe svojih poverjenikov objavlja »Hrvatska straža« skoraj sleherno nedeljo z več ali manj zanimivimi podrobnostmi.
„Obzorovo" otepanje
Komaj je minil teden, odikar je stari »Obzor« neusmiljeno okrcal levičarskega voditelja srbi jamskih zemljoradnikov dr. Dragcljuba Jovanoviča, ker se je drznil predlago-ti osnovanje skupne fronte srbskih in hrvatskih kmetov v borbi za njihove skupne interese. Sedaj je prišel na vrsto Milan Marjanovdč, pristaš jugoslovenske ideologije in politike, ki je na podlagi citatov iz govorov in spisov pokojnega Stjepana R&diča osvetlil ekskluzivno politiko gotovega dela današnjega vodstva hrvatskega pokreta. »Obzor« ne more zamikati avtentičnosti navedenih citatov in si pomaga is zadrege s trditvijo, da bi nrcgel navesti vsaj toliko, če ne še več citatov pokojnega voditelja Hrvatov, ki bi pobih prve citate. Po mišljenju »Obzora« hrvatski narod na zaupal Stjepanu Radiču zavolje njegove slovanske in jugoslovenske koncepcije, nego zaradi strogo samohrvat-ske politike. V dokaz navaja, da je izvolil za njegovega naslednika dr. Vladimirja Mačka, ki bo gotovo <k> kraja izvedel borbo za ustvaritev hrvatskih političnih in narodnih zahtev. Po informacijah »Obzora« ni danes niti en odstotek Hrvatov, ki bi se izrekli za jugoslovenske politiko. Zagrebški starina sicer rad pretirava, da je pa prepričan o resničnosti te svoje trditve, res ne moremo verjeti, kakor sicer poznamo njegovo sovraštvo proti vsemu, kar je jugoslovenskega, z edino izjemo mesta v nekdanjem zakonodajnem odboru za časa diktature Petra živkoviča.
Namesto stvarnih argumentov proti ml šljenju g. Milana Marjanovi6a o potrebi tesnejše združitve med srbijanskimi in hrvatskimi kmeti do katere bo prišlo prej ali slej, otepava »Obzor« okoM sebe s tr-
LetalSka nesreča
Praga, 5. maja. br. Pr, nočnih vajah se je ▼ pretekli noči v bližini Kraljevega Gradca ponesrečilo nebo vojaško letalo. Zaradi zloma osj se je letalo vnelo. Opaaovalec 6e je rešil i padalom, dočjm je pilot, kapetan Laznička, skušal rešiti letalo, kar pa mu ni uspelo. Šele v zadnjem trenutku je skočil s padalom, vendar pa je bil že prenizko. Padalo se ni odprlo in se je Laznička ubjL Letalo je zgorelo.
Avstrijski Kajak-Ver-band, ki je postavil olimpijske prvake, potrjuje, da je TSCHAMBA Pil is-vrstno sredstvo proti soln6nim opeklinam, Dro-gerija Gregorid dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova 6.
Japonska se približuje
Veliki Britanija
Japonska vlada namerava dati pobudo za ponovno zbližanje med obema državama
London, 4. maja. b. Diplomatski dopisnik informiranih »Šunday Times« zatrjuje, da se Japonska v zadnjem času silno trudi, da bi spet vzpostavila sodelovanje z Veliko Britanijo na Daljnem vzhodu. Prvi razgovor.; z angleško vlado se bodo najbrž že v kratkem prjčeli. in sicer preko japonskega poslaništva v Londonu. Iz tega bi se dalo sklepati, da namerava Japonska sama datj pobudo za zbljžanje z Londonom. V informiranih angleških krogih ne izključujejo možnosti take pobude, ker so mnenja, da bi utegnilo dovesti Japonsko do tega koraka predvsem naglo angleško oboroževanje, kj je napravilo močan vtis ▼ Tok i ju in nedvomno preusmerilo vse dosedanje japonsko gledanje na položaj na Daljnem vzhodu ter posredno zmanjšalo tudi pomen nemško-japonskega protjboljševiškega pakta.
Po informacijah navedenega lista bi japonski predlogi Angtlijj vsebovali naslednje glavne točke: 1) Japonsko jamstvo teritorialne in politične neodvisnost; Kitajske. 2) Angleško priznanje posebnih gospodarskih in strateških interesov Japonske na severnem Kitajskem, pri čemer bi se utegnila morebit; vzeti v poštev tudi ureditev vprašanja priznanja japonske osvojitve Mandžu-
rije. da si bi Japonska tega vprašanja ne for-sirala za vsako ceno. 3) Posojila Kitajski, ki naj bi jih dali angleški, japonski, ameriški in francoski konsorciji. 4) Ustvarjanje prijateljskega razpoloženja med prednjo Kitajsko in Japonsko s poglabljanjem kulturnih vez|.
Angleški list sodi. da bi ta program japonske vlade ne biJ nesjimpatično sprejet v Londonu, vvsekakor ,pa bi se Angleška spustila v pogajanja šele tedaj, ko bi imela polna jamstva, da želi sporazum z Anglijo tudi japonska armada. Še pred kratkim je bilo namreč iz samih izjav japonskega zunanjega ministra mogoče razbrati, da vojaška klika še vedno ni prijateljsko razpoložena napram Kitajski. Ako se razmere tudi v tem pogledu spremenijo, bi kontakt med Londonom in Tokijem ne bal več nemogoč. Upoštevati je končno treba tudi okoliščino, da so pogajanja med Japonsko in Anglijo otežkočena med drugim tudi zaradi tega, ker se Japonska ni pridružila londonskemu pomorskemu sporazumu. Tudi se zde v sedanjem položaju pogajanja med Anglijo in Japonsko brez poprejšnjih posvetovanj gleške vlade v Amerik; malo verjetna.
Naraščajoča prometna zmešnjava
v Londonu
London, 4. maja. br. Prometne razmere v Londonu so se danes še poslabšale. Zmeda postaja vedno večja. Danes so se stavku jočim šoferjem avtobusov v Londonu pridružili tudi nameščenci avtobusnih podjetij v okolici Londona ter nameščenci cestne železnice. Popoldne je obratovala samo še podzemska železnica, obstoja pa nevarnost, da bo tudi tu ustavljen promet, če bodo pogajanja med podjetniki in stavkujočimi brezuspešna. Ne gre toliko za povišanje plač kakor za skrajšanje delovnega časa od osem na sedem in pol ure ter za uvedbo odmorov med posameznimi vožnjami. Delodajalci doslej na te zahteve niso pristali. Največja prometna zmešnjava je bila danes v tako zvanem Cityju,
kjer je zatrpalo ulice nad 100.000 avtomobilov.
Na podzemeljski železnici je bil danes zaradi ustavitve prometa na cestni železnici še večji naval kakor včeraj. Pripetilo se je mnogo nesreč zaradi gnječe. Tudi danes so bili dohodi k podzemeljski železnici zaprti in so pripuščali le omejeno število potnikov, da preprečijo večje nesreče. Med tem prihaja v London vsak dan na tisoče in tisoče novih gostov, ki nameravajo prisostvovati svečanostim kronanja. Oblasti so v vedno večji zadregi, ker je ves promet v kaotičnem stanju in še nihče ne ve, kako se bo stvar razvijala dalje. Kakor vse kaže, ni nikakega upanja, da bi še ta teden prišlo do sporazuma in obnove redne« ga prometa.
Kraljica Marija na Oplencu
Beograd, 4. maja. p. Na pravoslavno ve-konočno nedeljo se je Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem odpeljala na Oplenac. V cerkvi se je vršila služba božja za pokojnega kralja Aleksandra. Popoldne se je Nj. Vel. kraljica s kraljevičema spet vrnila v Beograd.
Danes je Nj. Vis. kraljevič Tomislav odpotoval v London. Med potjo se mu bo pridružil tudi Ni. Vis. kneževič ^ Aleksander,
Naš novi konzul v čikagu
Beograd. 4. maja. p. Naš novi generalni konzul v Cikag-u, dr. Peter CaimA ki je bil doslej konzul v Skadmi, je danes odpotoval v Ameriko.
Pred razpravo o umoru dijaka Ljubičiča
Zagreb, 4. maja. o. Dav.j so Mi izpuščeni iz preskovalnega zapora vrsokošolei Jeiič, Dovgan in Pejič, kj so bil,, aretirani v zvezi z ubojem dijaika Ljubičiča ob priliki poslednjih nemirov na univerzi. V preiskovalnem zaporu so še v^sokošoloj Matijevič Nevestič. Ereš, Puratič, Sažunič Kastelan in Prelačec. V kratkem se bo pred okrožnim sodiščem pričela proti njim sodna obravnava. Za njih obrambo se je prijav,;lo doslej 63 odvetnikov, kar je zelo značilno, ker so vsi obtoženo; frankovci. ki so se spopadli z Kočevskimi akademiki. Med zagovornik;} je tudi dr. Cuzzi iz Spi ta, ki je bil nedavno izključen iz bivše HSS.
ditvami, da razbija Marjanovič hrvatsko fronto in strnjenost hrvatskih narodnih vrst. To pa so fraze, ki bodo pričele presedata kmalu celo njegovim najzvestejšim čitateljem.
Zbliževanje beograjske združene opozicije
Zagrebške »Novosti« poročajo, da so se vršile med pravoslavno Veliko nočjo konference voditeljev beograjske združene opozicije. Na razgovorih so razpravljali o ugotovitvi skupne baze za enotno nastopanje vseh skupin združene opozcije v posameznih političnih vprašanjih. Takoj po praznikih se bo vršil cficielni širši sestanek delegatov vseh treh skupin beograjske združene opozicije, na katerem bodo izdelani osnutki skupne baze za bodoče politične akcije. Ni izključeno, da bo že na tem sestanku sprejet sklep, da se obnove in pcžlve zastali razgovori z zagrebško »druieno opozicijo. Vsekakor pa bo trajalo gotovo še nekaj časa, preden se bo občutila poživi jena akcija beograjske združene opozicije tudi v stvarni politiki.
obsojeno „Vreme"
»OtadBMna«, glasilo zboraškega pokreta bivšega ministra Dimitrija Ljotiča, poroča da je bdi pred beograjskim sodiščem obsojen urednik dnevnika »Vreme« zaradi klevet proti Zboru in njegovemu voditelju Ljotiču na 10 dni zapora, plačilo sodnih stroškov in objavo obsodbe na čelu lista. »Vreme« je namreč trdilo, da je »Zbor« skupina pustolovcev, ki izzivajo nerede in škodujejo državnim interesom.
Nje Vis. kneginja Olga v Parizu
Pariz, 4. maja. Nj. Vis. kneginja Olga, ki se nahaja v gosteh pri svojih starših v Parizu, je bila danes z grškim knezom Nikolajem in kneginjo Heleno na obedu, ki ga ji je priredil v jugoslovenskem poslaništvu dr. Purič. Po obedu je s svojima roditeljema v spremstvu jugoslovenskega poslanika Puriča in jugoslovenskega generalnega komisarja za razstavo Adolfa Čuvaja pregledala jugoslovenski paviljon na svetovni razstavi.
Pol milijarde škode zaradi poplav
Zagreb, 4. maja. o. Letošnje poplave so v .posavskih krajih do-egle tak katastrofalen obseg kakor v 1. 1932. V posavskih krajih Srema, Bosne in v Slavonski Krajin^ so poplave napravile pol miljarde dinarjev škos de. Uničile so vse letošnje posetve, upropa-sitile mnoge vinograde ter porušile veliko število hiš. Potonilo je tudi mnogo živine. Več nasipov je porušenih in hudo poškodovanih. Mnogo cest ie razdejanih. Tudi nekatere železniške proge so iapodjedene in •porušene.
Težnje dvolastnikov na italijanski meji
Beograd. 4. maja. o. Dvolastniki na ju-gosio ve ns ko- i tali j ans k i meji BO poslali r Beograd vsem pristojnim oblastem vlogo, v kateri zahtevajo odajšanje obmejnega prometa na meji, kakor tudi ublažitev določil glede prenosa gotovine čez mejo. Na italijanski strani imajo naši dvolastmik; nekaj denarja, k; so ga izkupili za gozdove jn les. a ga ne morejo prenesti v našo državo, nego se jim njih terjatve zaračunajo po kli-rjngu ali pa se jim ne ;zda potrebno dovoljenje, da bi denar odnesli v Jugoslavijo. Nadalje zahtevajo od pristojnih oblasti, da omogočijo tud; obmejni promet v nekoliko širšem obsegu. Predvsem zahtevajo po-trtbna dovoljenja za izvoz lesa. kolikor ga rabijo neposredno na drugi strani meje.
Vatikanov odgovor na nemški protest
Rim, 4. maja. br. Kakor znano, je nemška vlada vložila pri Vatikanu ostro protestno noto proti nedavni papeževi encikli, v kateri je obsodil narodno-solialistični režim v Nemčiji in pozval katoliške vernike k odporu. Po večkratnih poizkusih za obnovo diplomatskih pogajanj v tej zadevi je sedaj Vatikan izrcčil nemškemu poslaniku odgovor na nemški protest. Kakor zatrjujejo v poučenih vatikanskih krogih, je odgovor Vatikana zelo odločen. Vatikan vztraja slej ko prej na doslednem izvajanju konkordata in na za jamčenju svobode katoliške cerkve v Nemčiji.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno oblačno, ponekod dež. Temperatura brez posebne izpremem* be.
Zagrebška: Oblačna lepo, ponekod nekoliko vedro vreme, v obče nestalno.^
Dunajska: Po večini oblačno, možnost neviht, od časa do časa dež, nekoliko hladner je, zapadni vetrovi.
Velik požar v Tržiču
Napravil je mojstru Ješetu nad 200.000 din škode
Tržič, 4. maja.
Usodno naključje je hotelo, da smo Trži čani ravno danes — na praznik zaščitnika pred ognjem Sv. Florijana — doživeli velik požar, ki je ne samo povzročil izredno občutno škodo, marveč je tudi grozil znatnemu delu Tržiča.
Vsako leto praznujemo Tržičani god sv. Florijana posebno slovesno z mašo in procesijo in pri tem obujamo spomin na veliko požarno katastrofo, ki je leta 1811. uničila Tržič. Ko pa so danes zjutraj okrog 8. ure bili domači in okoliški gasilci ravno v cerkvi, je začelo biti plat zvona. Takoj so pohiteli na piano, po vsem Tržiču je • šla novica, da gori ostrešje znanega čevljarskega mojstra Janka Ješeta v Cerkveni ulici. Tržiški gasilci, predilničarji in svetoanski gasilci so pohiteli k požaru z motorkami, tovariši iz Loma in od Sv. Katarine pa z ročno brizgalno. Kmalu se jim je posrečilo ogenj omejiti in nato v dobri uri tudi pogasiti. Strašni element je med tem napravil že mnogo škode.
Kakor se je dognalo, je požar nastal po neprevidnosti nekega delavca, ki je zgoraj v delavnici grel lepilo za čevlje, kateremu je primešana tudi precejšnja količina bencina. Po nesrečnem naključju se mu je lepilo malo razlilo, pa je to pobrisal z od-
padki, katere je potem vrgel v peč. Tedaj je iz peči bušil plamen, ob katerem se je vnelo tudi lepilo v posodi in mahoma je bila vsa delavnica v ognju. Delavec pa ni mogel gasiti, ker je sam dobil zelo občutne opekline po rokah.
Ozračje je k sreči bilo mirno in tako je gasilcem uspelo lokalizirati požar, da se ni preselil na sosednja poslopja, ki so krita s Skodlami. Zgorelo je vse ostrešje in v delavnici velika količina usnja in čevljarskih potrebščin ter 22 čevljarskih strojev z motorji, da lastnik samo po tem ceni škodo nad 200.000 din, ki nikakor ni krita z zavarovalnino. Razen tega pa se je voda razlivala po vsej hiši, da je mnogo škode na vsem poslopju, na pohištvu, delavnici in v prodajalni.
Žolča in jeter, žolčnih kamenih in zla-tenci urejuje naravna »Franz-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec.
0?I reg 9 DT 16 485^35
Odpuščen orožnik je v Ivanjkovcih do smrti zabodel mlado blagajničarko
Angela Novakova fe kmalu izdihnila, Avgusta Lipovca pa so včeraj dopoldne vlovili orožniki
Ivanjkovci, 4. maja.
Prebivalstvo Ivanjkovcev in prostrane okolice je pod vtisom velike ljubavne tragedije, ki se je zgodila v pretekli noči. Umorjena je bila gdčna Angela Novakova, blagajničarka v Petovarjevi trgovini. Morilec Avgust Lipovec je po umoru pobegnil in se je skrival celo noč, danes pa so ga prijeli in bo izročen sodišču. O tragediji so ugotovljene naslednje podrobnosti:
Angela Novakova, ki je bila doma iz žmarja pri Jelšah, zelo lepe zunanjosti in prikupnega značaja, je službovala že 3 in pol leta pri Petovarjevi tvrdki v Ivanjkovcih. Bila je splošno priljubljena. Sodelovala je pri sokolski četi in pri vseh prosvetnih akcijah, kjer je bila njena pomoč potrebna. Tako se je tudi sinoči udeležila v ivanjkovski dvorani vaje za predstavo, ki jo namerava prirediti ivanjkovska gasilska četa na binkoštni ponedeljek. Ko je bila vaja ob 22.30 končana, se je podala Angela proti svojemu stanovanju. Med hišo, kjer je prebivala in dvorano, je komaj kakih 180 m razdalje. Pri zadnjih vratih pa jo je čakal Avgust Lipovec, odpuščeni orožniški kaplar, star 30 let, doma iz občine Trave, v čabarskem srezu. Bliskovito
jo je napadel in ji zadal sedem vbodov z ostrim žepnim nožem. Angela se ni mogla ubraniti naglim udarcem in je obležala v mlaki krvi. Burni prizor je videl sin lastnika trgovine g. Mirko Petovar, ki je bil le 30 m oddaljen. Ko je priskočil na pomoč, je Lipovec že zbežal in izginil v noč. Angelo so našli v nezavesti. Nudili so ji takojšnjo pomoč. Ko se je polagoma osvestila, je tožila o bolečinah v srcu. Povedala je, da se je branila s skrajnim naporom, toda Lipovec jo je silovito podrl na tla in ona je bila preslaba, da bi se takemu navalu ubranila. Nemudno so se odločili, da jo prepeljejo v ormoško bolnišnico. Toda 6 km od Ivanjkovcev je sirota podlegla. O tragičnem dogodku je bilo razen orožni-štva obveščeno tudi sresko sodišče v Ormožu. Na odredbo preiskovalnega sodnika Pipenbacherja je bila pokojnica prepeljana v mrtvašnico v Svetinjah. Danes je bila obdukcija in sodni ogled na kraju zločina.
še v teku noči so se orožniki podali na zasledovanje za zločincem. Vendar je bil njihov trud ponoči zaman. Danes zjutraj pa je bil prirejen pogon za njim in se je ob 11.30 posrečilo podnaredniku Vidaku
Mlada vojska je prisegla
Svečan in prisrčen praznik vse ljubljanske garnizije
Slovo pred Glasbeno Matico: govori g. dr. Božidar Širola (X) iz Zagreba
šaloviču, da je morilca izsledil v Vinskem vrhu v kleti Matije Spešiča, kjer ga je takoj aretiral, nakar so zvezanega pripeljali na orožniško stanico v Ivanjkovcih.
Avgust Lipovec je pred letom služboval kot orožnik v Ivanjkovcih. Bil pa je zelo razburljiv in je imel večkrat konflikte s predpostavljenimi kakor tudi s prebivalstvom. Zato je bil premeščen v Planino nad Sevnico, kjer se pa nikakor ni poboljšal. Tako je bil naposled po 8 letih službe odpuščen. Dne 30. januarja letos je bil v Ptuju pri poveljstvu orožniške čete razrešen. Toda ni se podal domov, marveč je prišel v Ivanjkovce. Nastanil se je v tukajšnji gostilni, imel je menda še nekaj prihrankov, nekaj pa je dobil z doma. Njegova razburljivost je bila vedno večja in vse se ga je balo, ker je teden za tednom grozil z umori. Na vsak način si je hotel osvojiti Angelo, ki ga je pa odklanjala z lepimi besedami in mu je svetovala, naj si zagotovi pošten obstanek, nakar se bo poročila z njim. Toda živčno razruvan je Lipovec naposled le izvršil zločin, s katerim je že dolgo grozil. Vsa sreča je, da so ga danes prijeli, sicer bi bil najbrž zagrešil še kakšno novo nasilno dejanje. Pred kratkim si je bil nabavil pištolo, ki pa mu menda ni funkcionirala, zato je naposled izvršil napad z nožem. Prebivalstvo si je oddahnilo, da je Lipovec vendar prišel za zapahe. Iskreno pa vsi pomilujejo, da je padla kot njegova žrtev tako priljubljena mladenka. K večnemu počitku jo bomo spremili 6. t m. ob 15.30 na ivanjkovško pokopališče.
Krvavo dejanje bosanskega delavca
Celje, 4. maja
Včeraj sta 37;letni delavec Fran jo Matoševič iz Pokračičev v travniškem srezu v vrbaski banovini in njegov tovariš Ivan Debeljak iz Bučičev v travniškem srezu, ki sta že več kot eno leto prevažala drva za nekatere trgovce v Št. Juriju ob juž. žeL. popivala v raznih gostilnah v Št. Juriju. Okrog 17. sta prišla v gostilno Marzina Šporarja Ln začela sklepati konjsko kupčijo, ker je nameraval Matoševič kupiti od Debeljaka štiri konje. Med barantanjem sta se sprla. Matoševič, ki je bil vinjen, je začel Debeljaka izzivati, nakar je Debeljak izvlekel iz žepa dolg nož. Matoševič je zgrabil Debeljaka in ga vrgel za mizo ter padel še sam nanj. Gostilničar jn nekj mlinar iz sosednjega Hrušovca sta spravila oba Bosanca na cesto. Zunaj 6ta se Bosanca nekaj časa lovila. končno pa je Matoševič pobral kos!a» njevo poleno in udaril Debeljaka s tako »silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjo in 60 izstopili možgani. Po odredbi zdravnika g. dr. Svetine so prepeljali smrtnonevarno pO" škodovanega Debeljaka v celjsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Matoševič« 90 ob 21. aretirali orožniki in odvedli v zapore okrožnega sodišča v Celju. Zagovarja ee s sjlobranom, češ da ga je hotel Debeljak na, pasti z nožem.
Debeljak je popoldne podlegel
Ljubljana. 4. maja.
Ljubljanska garnizija je danes imela «voj najiepši vsakoletni praznik. Na prostranem dvorišču vojašnice Vojvode Mi-šiča so bile zjutraj v vzornem redu razporejene edinice vseh ljubljanskih vrst orožja. Drug ob drugem so stali v dolgih vrstah mladi fantje, ki so bili letošnjo pomlad poklicani pod orožje, in je danes prišel zanje najsvečanejši trenutek, ko so lahko prisegli zvestobo kralju in zastavi. Pod vodstvom brigadnega generala Popadiča so poveljniki, bataljonov in čet razporedili to zdravo mladino v tri oddelke in sicer po veroizpovedih: na levi so bili katoliki, v dolgi počezni fronti pravoslavni, na desni pa muslimani. Po lepih novih uniformah je bilo mogoče ločiti posamezne rodove orožja: topničarje, pešadijo, velocipediste, pe-karje, bolničarje, vozarski eskadron. Pred stražarnico je stal častni vod z vojaško zastavo, darilom blagopokojnega Viteškega kralja, poleg voda pa dravska divizijska podba pod vodstvom kapelnika Dragoljuba 2ivanoviča.
Točno ob 9. je zaigrala godba, prišel je divizionar g. Laza R. Tonič, kateremu je raportiral poveljujoči general Popadič. Od čete do čete je stopal divizionar. Njegovemu pozdravu »Pomozi Bog junaci!« so mladi vojniki gromko odzdravljali: »Bog Ti pomogao!« Takoj nato je godba zaigrala k molitvi. Prvi je pravoslavni prota g. Bu-tiimir opravil svečanost. V očetovsko prepričevalnih, zelo lepih besedah je opominjal vojnike na pomen prisege, ki jo je nato či-tal besedo za besedo in so jo vojniki glasno ponavljali za njim. Sledil je katoliški obred. Kurat Maračič je zanosno opominjal vojaško mladino na najsvečanejši trenutek.
Zadnja pot ravnatelja Mateja Hubada
(Obširno poročilo glej na drugi strani!)
Stari zaslužni Matičarji ▼ častnem spremstvo ob mrtvaškem voza
Venec iz rodne Skaručine
Posmrtna maska Mate ja Hubada, ki jo je posnel kipar Ivan Sajevic
I Zmaga koroških pevcev v Ljubljani
Ljubljana, 4. maja.
V	dvorani frančiškanskega kolegija smo snoii doživeli intimno lep praznik slovenske kulture. V goste je prišel moški zbor pevskega društva »Dobrač« z Brnce pri Beljaku, ki je ped vodstvom svojega zborovodje Ivana Koprivnika s prelepo koroško naTodno pesmijo žel prave triumfe že na koncertih v Novem mestu in Trebnjem. Občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Zlasti številno so bili zastopani v Ljubljani živeči Korošci in Koro-šice in zastopniki domačih pevskih društev. Spored je oddajala tudi radijska postaja in tako je večeru, ki je vnovič izpričal, da slovenska veja onstran Karavank kljub vsemu še ni odmrla, od daleč prisostvovala vsa Slovenija, pevci z Brnce pa so iz metropole po etru lahko sporočili svoje pozdrave tudi v domačo vas.
Pred pričetkom sporeda je poslušalce nagovoril zastopnik Slcvenske prosvetne zveze v Celovcu Maks Trunk, se zahvalil za prisrčen sprejem in izrazil trdno vero, da bodo naši bratje na Koroškem živeli, dekler ne bo zamrla njihova pesem. Burno pozdravljeni so nato pevci zapeli najprej; Tam čier teče bistra Žila. čista jasnost in ubranost glasov, veličastna lepota melodije in starodavne slovenske govorice z Žile je na msh prevzela vso dvorano in iz iskrenega navdušenja so poslušalci nagradili goste z viharnim atplavzom. Navdušenje se je stopnjevalo od pesmi do pesmi, čeprav je težko reči, katera je bila lepša izmed njih: Od Celovca noj do Drave, Oj ti praburna stvar, Mam dro fletoo nava-jano, S'm an buren paver, Pojdam v Rute, Bom pa rutič zvorav, Nmav čriez izaro ..
V	premoru je pevce v imenu ljubljanskih rojakov pozdravil predsednik Kluba koroških Slovencev dr. Fellaher, in izrazil
Komandant dravske divizije g. general Laza R. Tonic prisostvuje prisegi novincev ljubljanske divizije. Za njim šef štaba general-štabni polkovnik Keler in vodja svečanosti brigadni general Popadič. — Spodaj: svečenik Ivo Maračič zaprisega novince katoliške veroizpovedi
zbrani mladi rod. Poudaril je trojni pomen vojaške prisege: vdanost kralju in starej-šinam, odločnost za brambo domovine in neminljivo zvestobo vojni zastavi. »Vi ste potomci onih silnih junakov, ki so padli v borbah za veliko Jugoslavijo! Biti zvest vojaški zastavi, je največja vrlina. Stoletja so minila, odkar je Vuk Brankovič pozabil priti na Kosovo in narod mu tega ni pozabil!« General Popadič je mladim vojnikom čestital k prisegi, nakar so se složno spomnili Nj. Vel. kralja Petra H. in je iz mladih grl zaoril trikratni: »živeo!« Godba je zaigrala himno.
Nato je pozdravil svoje vojake še divizionar g. Laza R. Tonič. »Minili so dnevi«, je navajal, »dnevi detinstva, odrasli ste staršem, izven domačije stopate zdaj v širši krog, v vojsko. Razširila se je vaša dolžnost nasproti državi. Najsvetejša je služba domovini in njeni čuvarici, vojski. Obdarjeni z zdravjem in bistrostjo bodite ponosni, da lahko služite v beli Ljubljani, na za-padni meji velike Jugoslavije. Dostojno zamenjajte svoje starejše brate, naučite se ljubiti domovino, naj vam bo srečen poče-tek vojne službe, bodite ponosni, da ste postali vojniki!« ... »Hvala!« je znova zado-nelo iz mladih grl. Ko se je tudi g. divizionar spomnil Nj. Vel. kralja Petra n., je na čast mlademu vladarju zaoril trikratni »ži-veo« in je godba zaigrala himno. Ob za-nosni koračnici se je nato g. divizionar poslovil. Svečanost je bila opravljena, sledila je ljubezniva domača zabava, kakršne ne pozna nobena druga vojska na svetu.
Pogled na vojaštvo muslimanske vere, ki je priseglo z desnico položeno na srčno stran. — Na levi: prota Budimir govori ob vojni zastavi svojim mladim vernikom o prisegi zvestobe kralju in domovini
našo skupno radost, da slovenska Korcgka še zmerom poje, pa dokler bo pela svoje narodne pesmi, bo tudi živela in hotela živeti. Korcški Slovenci iz Ljubljane so bratom z Z le poklonili krasen venec, ga. Rožičeva pa jih je okitij.a s slovenskimi srčki, ki naj spominjajo koroške brate, da ves narod čuti ž njimi. Potem 90 pevci zapeli še devet esnsko lepčh, program pa so zaključili z veselo: Juhe j, pojdamo v škuf-če! A ko je bil program končan, ljudje skoro niso hoteli iz dvorane. Nezadržanemu ploskanju in ovac:jam so se gostje vdali, da so zadnjo pesem zapeli še enkrat. Občinstvo se je raizšlo z najlepšimi dojmi v dušah in z živo željo, da bi bili kaj kmalu deležni še več tako lepih gostovanj.
Bodril je mlade zaščitnike države k zvestobi, opominjal jih je k strpnosti v vojašnici, ki je postala njihova nova domačija in kjer naj vlada samo bratsko edinstvo po starem geslu: Brat ,ie mio, koje vere bio. Prav tako je slednjič vojni imam Ahmeta-ševič toplo ogovoril mlade junake. Muslimani so prisegli z desnico na srčni strani.
General Popadič je nato nagovoril ves
Ob veselih zvokih kola se je za generalom Popadičem uvrščala v velikanske kroge truma mladih, razigranih vojščakov, vsi v presenetljivi demokratični vzajemnosti, oficir poleg mladega reaova, podčastnik poleg generala. Zares, bil je spet enkrat praznik, ki je mogel mladi, novi vojaški rod močno prežeti z ljubeznijo do službe v jugosloven-ski narodni vojski.
(fth&z Španca?
Polnoč, ena, dve ... Ure brez konca in kraja, če sle oropani spanca! Poskusite vendar enkrat s kavo Hag, zdravniško priporočeno, kofeina prosfo zrnato kavo! Ze po kratkem času se boste počutili mnogo bolje. Kava Hag dopušča globok, zdrav spanec, daje pa ♦udi užitek in slast, ki jo ob skodelici dobre kave lako visoko cenite.
16. MAJA - Binkoštno nedeljo vsi v velika
POSTOJNSKO JAMO
POSEBNI VLAKI iz Ljubljane, Maribora, Jesenic ln vmesnih postaj.
brez potnega lista Prijave se sprejemajo do 12. maja pri PUTNIKU v Ljubljani, Gajeva ulica S — v Izletni pisarni M. OKORN, Ljubljana, Hotel Slon — pri PUTNIKU v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
omače vesti
*	Novi jnženjerji elektrotehnike. Na
elektrotehničnem oddelku univerze kr. Alek sandra I. v Ljubljani so bili diplomirani za inženjerje elektrotehnike gg Mirjan Gruden iz Ljubljane, Ivan Samuda iz Maribora in Janko Troet iz Maribora. Čestitamo!
*	Slovenske umetnice razstavljajo v Dubrovniku. V veliki dvorani Turističnega doma v Dubrovniku je bila v nedeljo otvor-jena razstava Kluba hrvatskih likovnih umetnic iz Zagreba. Razstave se udeležujejo tudi naslednje slovenske umetnice: Mara Kralj - Jerajeva. Elda Piščančeva, Mara Pregljeva, Anica Sodnik-Zupančeva in Avgusta in Henrika šantlova. Za razstavo vlada veliko zanimanje.
Običajna in trdovratna zaprtja in prebavne
težave se odpravijo z Leopilulami, čistim rastlinskim odvajalnim sredstvom, katero deluje brez bolečin in ne odpove nikdar. Nobena priva-jenost — tudi pri daljši uporabi gotovo učinkuje. Poskusite najprej mali zavoj. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII, 1935.
*	Prireditve »Narodnega Doma« v Zagrebu (Kraljice Marije ul. 3) Danes 5. t. rn. ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. Grga Novak o Pompejih kot zrcalu rimskega življenja (s projekcijami). Vstop prost. V soboto 8. t. m. pa priredi Društvo »Pomladansko veselico« v gornjih prostorih Novinarskega doma na Wilsonovem trgu Pri sporedu sodelujejo iz posebne prijaznosti: ga. Nada Udovč-Brejčeva, gdč. Majda Lovšetova, gdč. BLanka Beloševiče. va, g. Rudolf Hrovat in slovenski oktet »siok«. Po koncertnem sporedu bo svobodna zabava s šaljivimi točkami in ples. Prvovrstni jazz. Društvo vljudno vabi vse prijatelje in ostalo občinstvo na to prireditev.
*	Objava propagandnega odbora za razstavo v Parizu 1937. Skupine, kj organizirajo kolektivna potovanja v Francijo, se naprošajo, da v najkrajšem roku obvestijo o svojh namerah francosko-jugoelovanski odbor za propagando razstave v Ljubljani (Francoski mstitut-Narodnj dom). Natančne podatke je treba poslati temu odboru zlasti glede: števila in 6tanu oseb. načrta potovanja. odhoda i;n prihoda v Francijo ugodnosti. kj si j:h žele. ter o tem. kotliko časa sp bodo mudili v Franciji.	v
*	V velikem novem filmu o Dalmaciji,
ki se bo imenoval »Princesa korald«, bo igrala glavno vlogo Ita Rina, z njo pa nastopijo Svetislav Petrovič, Georg Alexan-der in novo odkrita mlada zvezda Sessa-kova. Glasbo je napisal Ivo Tijardovič, snemanje se bo pričelo v kratkem v Splitu, Trogiru in zlasti na otoku Zlarinu pri Ši-beniku, ki je svetovno znan po lovu na ko-ralde.
*	Združenje kaznjlniških paznikov je ime; lo IX. redni občni zbor v Nisu. G. ministra pravde je zastopal g. Jevrem Nenadovič, kaznjlniški upravnik }z Niša. Zbor je vodil predsednik g. Ivan Meško iz Maribora. Sekcijo iz dravske banovine je zastopal Edvard Strlič iz Maribora. Poročila so bila sprejeta soglasno. Sedež glavnega odbora ostane še nadalje v Mariboru. Izvoljena je bila večinoma dosedanja uprava s predsednikom Meškom. Stavljeni so bili razni predlog, za izboljšanje položaja pazmištva. Po obširni debati ie bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo je deputacija izročila ministrstvu pravde. Prijetno presenečenj so bili delegati ob sprejemu in gostoljubnosti od strani vsega uradništva in pazniškega osebja, tako da po odnesli jz Niša najlepše vtise, ki jim bodo ostali trajno v spominu. Prihodnje leto bo občni zbor v Sremski Mitrovici.
*	Novj grobovi. V Ljubljani je umrl g. Josip Možina, posestnik in gostilničar v Go5 ričanah. Uglednega pokojnika bodo jutri ob pol 15. spremili k večnemu počitku izpred zavetišča sv. Jožefa. — V Mariboru je v visoki starosti 81 let umiri g. Jože Semolio. nadufiteli v pokoju. Pogreb bo jutri ob 16. na Pobrežju — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
POZIV!
Vsem gg. producentom in lzvozničarjem orehovega lesa v državi!
Naprošate se, da dne 10. t. m. sigurno pridete na sestanek v Beograd, ki bode ob 10. uri v hotelu »Petrograd«, radi ustanovitve našega udruženja in sporazuma o bodočem delu naše stroke, posebno pa glede možnosti svobodnega izvoza.
Sklicatelji:
N. Guberina, Karlovac, Drag. Damjanovič,
Ušče, špiro Jokič, šušak. t——•—---—.— -:-.
* Putnik prireja od 29 maja dalje vsako soboto tedenske izlete- z železnico na pariško razstavo po zelo ugodnih cenah. Podrobnejše informacije pri vseh biljetamicah »Putriikac.
Matineja Z. K. D.
HARRY PIEL
v velefilmu tajinstvenih pustolovščirt
(IZ ARHIVOV POMORSKE POLICIJE) Danes ob 14.15 v KINU MATICI. Cene din S.50 In 5,50
*	Sinočnje poročilo hldrotehniškega oddelka gradbenega ministrstva o stanju poplav dne 4. maja se glasi: Zadnjih 24 ur t-ava v zgornjem toku do Zagreba narašča, od Broda do izliva je pa padla za 2 do 6 cm. Pri Beogradu je padla za 2 cm pri vodostaju 32 cm pod maksimom. Desni prito« kj Save še nadalje padajo. Tako je Kupa padla pri Karlovcu zadnje dni za 417 cm, TJna pri Novem za 140 cm, Vrbas pri Banja-luki za 00 cm, Bosna pri Doboju za 47 cm, in Drina pri Zvorniku za 95 om. Če se vreme ne poslabša, je pričakovati še nadaljne-ga postopnega padanja Save v srednjem i-n spodnjem toku. Stanje v poplavljenih krajih se je vzlie padanju Save poslabšalo, ker naraščajo notranje vode zaradi neprestane; ga deževja. Promet na cesti JagodinaCu-pfija je še zmerom pretrgan. Dunav v gornjem toku do Vukovarja pada, do Novega Sada neznatno narašča, prj Zemunu, Pančes vem jn Smederevem pa pada Zaradi padanja desnih pritokov Save ie pričakovati na-daljnega padanja Save in Donave pod Beogradom. Včeraj je deževalo v vsem porečju Save -n Donave do 1 mm (Ljubljana) in 12 mm (Nov, Sad). Zaradj poplavljene proge 6e ne sprejemajo pošiljke za postaji Sme; derevo ;n Srem«ka Mitrov!r.a—Sava.
Le pri drogistu-strokovniaku kupite obenem z blagom izkušnjo in polno odgovornost.
*	Družba sv. Cirila jn Metoda r Ljubljani ie prejela meseca aprila 1937: I. podružnice: Kamnik, ž. 100 din: Sodražica 20 din: Ormož 280 din; Sp. Sv. KungOtj 2<»0 din; Laško 400 din; Kr.ževci 400 din; Velenje 300 din; Radeče 100 din; Split 720 din; Gornji grad 360 din; Ljubljana, mes stna ž. 5.682.50 din; Ljubljana, šentp. ž, 1.475 dm; H. Tomo Zupana sklad: poarnž niča Križovci 150 din; III. Kočevski dinar: podružnica Krani 100 din; IV. razni prispev-skj: Kreditni zavod. Ljubljana 2.000 din; dr. A. Rozina, Ljubljana. 200 dan; Niko Fortič. Ljubljana. 50 din; Ivan Lama!, Ljub« ljana. 150 din: Iv. Rozman, Ljubljana. 70 din; neimenovan 100 din; Narodna banka. Ljubljana. 2.000 din Skupaj 14.857.50 din.
*	Smrt po 9 dnevih trpljenja. Strahoviti požar, ki je na zagrebškem vseučiliškem posestvu v Maksimiru zahteval že dve smrtni žrtvi, je zdaj potegnil za seboj še tretjo. Nesrečnež je Sulejman Hrnjčič, doma iz Prijedora. star šele 19 let. Usodnega dne se je sicer izvlekel iz gorečega »slamnatega hotela«, vendar so ga morali hudo opečenega prepeljati na kliniko. Zdravniki so se trudili, da rešijo življenje mladega brezdomca, toda bolečine so zmagale in je bil siromak po 9 dneh rešen trpljenja.
*	Prvi letošnji roj čebel je imel g. Rudolf Kuhar ml. v Mokronogu. Roj je bil 29. aprila, -kar je ob letošnji izredno deževni pomladi gotovo zelo zgodaj.
*	Tudi v Zagrebu imajo piazovje. Nad
znanim sprehajališčem Sofijinin putcm se j s začela premikati zemlja, lušiti beton in podii ati drevje. Doz-iaj se je podrlo že 5 hnast-v. Piičetek plazovja v Tuškancu »o opazili že pzei meseci, vendar se doslej ni nič storilo, dia. bi se nadaljnje prem kanje zemlje preprečilo.
*	Tragična smrt pri pregledovanju si-mokncsa. Spet enkrat je izkrvavela žrtev pregledovanja samokresa. Nesreča, je zadela postnega inšpektorja Dragotina Blaga, upravnika pošte v Bjelovam. v ponedeljek zjutraj je v svoji pisarni prebiral dnevnike. Potem se je namenil, da po dolgem času spet enkrat pregleda siužbeni samokres. Nenadno pa se je zarjavelo orožje sprožilo in krogla je zadela upravnika v želodec. Smrt je kmaiu nastopila. Pckojnik je bil star šele 56 let. Kakor sodijo je Blago zato hotel pregledati samokres, ker je bilo v poštni blsgajni mnogo denarja, pa se je želel prepričati, ali bi staro orožje še veljalo za morebitno obrambo. Drugi zopet menijo, da je izvršil samomor v žalovanju za nedavno umrlo ženo. Pckojnik je v Bjeloraru služboval že polnih 18 let. Zapustil je dva sina, ki studii rata na zagrebškem vseučilišču.
Eno srce — ena RADENSKA.
*	Izjei planincev v Grčjjo priredi SPD v Ljubljan: od 30. iuuija do 13, julija. V sredo dne 80 juniia bo odhod iz Ljubljane z brzovlakom ob 9.09 uri, v petek 2. julija si bodo izletniki ogledali Solun ter se v soboto dne 3. julija povzpeli do prve planinske kos če na Olimpu, odkoder bodo šli v nedeljo 4. julija na glavne vrhove Olimpa V ponedeljek 3. iulija se vrši sestop v Litohoron ter proti večeru vzpon do prve koče »a Pamasu. Drugi dan, v torek prispejo planinci ež v Delfi. kjer bodo prenočMi, ter nadaljujeio svojo pot v 6redo 7. julija do Aten. Četrtek je rezerviran za ogled slavnega mesta Še jtsega dne ponoči ob 22. uri odplujejo z ladjo Jadranske paroplovne družbe iz Pireja proti Splitu, kamor prispe j ov ponedeljek 12. julija ob 7. uri ter se vrnejo iz Splita z brzovlakom ob 19.51 tako, da prispejo v Ljubi 'ano v torek dne 13. ju« lija ob 9.32 uri. Slovensko planinsko društvo je že preskrbelo razne vozne olajšave na grških železnicah. Grško planinsko društvo vodi vse priprave za prihod naših planincev. Iz Ljubljane bo spremljal skupino slovensk: vodnik, ki ie že prehodil naveden« erško gorovje Prijave sprejema pisarna SPD. Ljubliana. Aleksandrova cesta 41, nai, kasneje do konca maja. Priporočljivo Je, da se interesantie že prej prijavijo, ker je lažje pravočasno preskrbeti vse potrebno
*	Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škropi jeno perilo v najlepšo Izdelavo.
*	Majniškj izlet planine«? bo v soboto
in nedeljo dne 8. in 9 maja z avtobusom \z Ljubljane do Zlatoroga ter ie i®tega dne
v Dom na Komaj. Odhod avtobusa bo v soboto dne 8. maja Ob 15. uri ii Tavčarjevo ulice, prihod v Zlatorog ob 18. uri. Kdor
želi ostati v Zlatorogu, ima na razpolago vso udobnost. Planinci-smučarii in drugi planinci, ki žele posetiti Dom na Komni, nadaljujejo še istega dne pot na Komno, kjer bomo prenočevali. V nedeljo povratek avtobusa ob 18. uri od hotela Zlatoroga, prihod t Ljubljano ob 21 uri. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. Sedeži bodo numeriranj ter fe treba hi, teti « prijavami. Izlet bo zlasti važen za planinske smučarje, kj imajo na Komni še preko 3 m kašnatega snega, ki je smučarju najljubša podlaga. Pot do doma je zgažena ter prehodna »udi za pešce.
♦	Aljažev dom zaradi visokega snega od Turkove planine dalje še ne bo oskrbovan od 5 maja dalje, kikor je bilo objavljena Ta planinska postojanka bo redno oskrba vana od sobote dne 15. maja dalje. Sedai v soboto dne 8. maja bo že oskrbovana Spods nja koča na Golici.
*	Zlatnino je pokradel. Štempiharjevi v Ljpci prj škofji Loki so imelj tatinski obisk. Potepuh se je prikradel v hišo sredi popoL dneva, ko so bili domači na polju. Izmaknil je služkinji Mariji Koširjevi 2210 dwi. pokradel pa je tudi dokaj zlatnine Antoniji ftteni-piliarjevi. Poleg več zlatih prstanov je odnesel zlato zapestnico, zlate zapestne ure in dve zlatj, dolgi ovratni verižici, dragocen družinski spomin. M:mo navedenega je ht ginila tudj moška obleka, več kosov slanine. nekaj srebrnega nakita iji perila. Kakor je prišel ie tudi izginil, nihče ga ni opazil
♦	»Ljudska samopomoč«, reg. pom. blagaj. v Mariboru je imela dne 2. main ka t. 1. svoj redni občni zbor. Iz poročil blagajniških funkcionarjev posnamemo, da je bilo ob koncu leta 1936. 8.348 članov, zavarovanih za 69.o40.WK) Din. Blagajma izK-vuie v minulem letu preko 36 milijonov prometa in je bilo 6tanje rezervnega fonda 6,373.76370 Din. Po daljša debatj se je sklenilo, da se dosedanji 30% odtegljaj zniža do prihodnje, ga rednega občnega zbora na 25"/o in sicer za člane, kj bodo umrlj od 3. majnika naprej. in s pristopom pred 1. novembrom 1933
O s P O D i E!

PAZITE ! NiKDAB 8R£Z	-
M/m-nr^-
iRtGINALNE AMERIŠKE ZAŠČITNE GUME S S-IETNIM JAMSTVOM 0BIVA SE V VSEH LEKARNAH, DROGE*UAH IN PERf UMERUAH

131
IS
Spominu blagopokojnega ravnatelja Mateja Hubada je posvečen žalni koncert Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 21. uri v veliki filharmonični dvorani. Izvajalo se bo znamenito Mozartovo delo Requiem za soli. zbor, orgle in orkester, ki spada med najlepša dela te vrste v vsej svetovni glasbeni literaturi. Sla/vni W. A. Mozart je komponiral to de-k> tik pred smrtjo. V kolikor ga ni v celoti dokončal, ga je dopolnil na podlagi njegovih zapiskov njegov učenec dunajski skladatelj Stissmayer. Slavni Haydn pravd, da je Mozartov Requiem najlepša skladba do takratnih čOnSOV. Mojster Hutoad je za časa svojega umetniškega delovanja večkrat izvedel to delo in poslednje čase, ko je bil težko bolan, je še zahteval per-tituro, da bi začel študirati Requiem na obletnico smrti blagopoikojnega kralja Aleksandra I. TrJio pa je manesel slučaj, da bodo njegovi pevci izvajali to delo v njegov spomin pod vodstvom njegovega naslednika, voditelja Matičnega ibora. ravnatelje Poliča. — Prožaja vstopnic za svečani žalni konceit je v knjvgsrni Glasbene Matice.
n— Koncert francoskega v|olin?bega vir-tuoza Roberta Soetensa se bo vršil ne» prekjicno v soboto, dne 8. t. m. ob 20. uri v frančiškanski dvorani. Poleg ljubljanskega koncerta bodo koncerti v Mariboru, Celju in Murskj Soboti, nato pa odpotuje umetnik na koncertno turnejo v Italijo. Opozarjamo na ta izredni glasbenj dogodek. Vstopnice po zelo znižanih cenah so v prodaji v knjigami Glasbene Matice in v frančiškanski pasaži.
Bd[	[ NI	j—|	
MATI L,			3
Veliki glasbeni film s sodelovanjem najboljših orkestrov in plesalcev
j u a n i t a v glavni vlogi Mireille Perrey in Alfred Rode
T t t.
27-30 v.'
SLOGA
DANES POSLEDJIC! Franc Leharjeva najnovejša zabavna opereta EVA
v glavni vlogi Magda Schneider, Hana Sčhnker, Haas Moser
Matineja danes ob 14.15, jutri ob 11. mi Franc Leharjeva opereta EVA
Magda Schneider, Hans SiJhnar'« Hans Moser
TEl. 22-21
UNION
pojdite tudi vi, ki Citate ta oglas v popolnoma prenovljene lokale staroznane
»LOVŠIN« v Gradišča št. lj.
(pri dramskem gledališču)
in počutili se boste udobno. Postrežba Je izborna, vina so pristna in naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kakor tudi ostali gostje v vsakem
oziru zadovoljni.
♦	Koliko bo vredni Iepj zobje? To vpra« šanje si stavimo navadno tedaj, ko zobe že
izgubimo ali kadar je že prepozno, da si jih ohranimo. Najpogostejši povzročitelj obolenja zob je zobna kamen Zaradi tega je treba zobe pravočasno negovati z zobno pasto: Sargov Kalodont, k,- vsebuje sulforicin oleat dr. Braunlicha protj zobnemu kamnu, pa bodo ostali tudi Vaši zobje vse življenje zdra, vj in lepi.
+ Vsako zrno kakovost, vsaka kaplja užitek, vsaka skodelica zdravje: to je kava Hag! Fina eterična olja, k; vsebujejo močen, toda blag okus. pridejo v kavi Hag do popolnega izraza. Kofein nasprotno, ki to* Lknn l.jd^-n vznemirja srce in t\"'cc, razdra ži iv^Mce. odjem'!je spanec — ta žas'0 noiju-bi f(«.;-\rna je odvzeta kavj Ha». i ajn-omc-ni!e|?i zrnati kavi, ne da bi ji b 'e (iotukrijp-ne njene užitne vrednosti.
*	Žene naj ostanejo mlade! Možje hočejo mlade žene. Delo zahteva mlade moči. Otroci potrebujejo mlade m.Verc Mladost je lepša ko lepota. — Težki časi? Kdor s« stara, omaga najprej! Tisoči priznanj se imaio zahvaliti za moč in mladostno sves žost B;omalzu. Poskusna doza din 12.50 v lekarnah.
Iz Ljubljane
Kateri redovnik je pretepal vajenca v Vajenskem domu
Naprošeni smo in objavljamo: Prebivalci hiš ob Tyrševi cesti v bloku med kavarno Evropo in Dvofakovo ulico smo bili danes 4. t. m. proti večeru priče nekrščanskega prizora, ki po pravici zasluži tudi javno grajo. V Kersnikovi ulici deluje pod okriljem katoliškega humanitarnega društva »Dobrodelnosti« nekaj časa sem Vajenski dom. Prebivalci bloka, ki smo se malo po 18. mudili na oknih, s katerih je preko vrtov odprt razgled proti Kersnikovi ulici, smo na lepem opazili, kako je eden izmed gojencev zavoda slonel na oknu, pa je od zadaj nenadoma pristopil k njemu neki gospod v redovniški obleki in ga začel s Šopom ključev neusmiljeno biti po glavi. Fant je očitno nekaj zagrešil, kakor je to v vajenskih letih že navada in kar je bilo bržkone tudi v resnici potrebno graje ali celo kazni. Toda postopek, ki si ga je dovolil gospod v redovniški obleki, je kmalu pričel razburjati vse opazovalce, zakaj po fantovi glavi je tolkel kar nekaj minut. Nesrečni gojenec se svojemu vzgojitelju ni upal upirati in mučenje bi bržkone trajalo še nekaj časa, če ne bi bil gospod v redovniški obleki opazil, da ga z nasprotnih oken motrimo. Tedaj Je fanta odvlekel nazaj v sobo in tam najbrž Še nadaljeval svoje vzgojno delo. Nazadnje se je fant ves rdeč in objokan vrnil k oknu, njegov vzgojitelj pa je še enkrat stopil za njim in ga še nekajkrat udaril po glavi. Prosimo vas, da objavite ta vsega obsojanja vredni primer, kako naj se mladina ne vzgaja.
u— 60-letnlco dela v knjlgoveSki stroki je praznoval te dni g. France Breskvar, knjigoveški mojster v Ljubljani. K redkemu jubileju toplo čestitamo g. Breskvarju, ki kljub lepi starosti 74 let še vztrajno in z veseljem izvršuje svojo priljubljeno obrt.
n— Djiirdjevdanski uranak priredijo v»e edinice ljubljanske garnizije jutri 6. t. m. na aerodromu. Izpred Oficirskega doma lxr do zjutraj vozili avtobusi. Uranak bo ob pol 7 zjutraj, seveda le ob lepem vremenu. Vabljeno je vse 'jubljansko občinstvo, da se priključi naši narodnj vojski in z njo vred preživi nekaj radostnih ur v prerojeni pri-rodi. Zlastj so povabljena tudi narodna, kul« turna in športna društva.
—u Ptice pevke ln trgovin«. Na podlagi odredbe ministrstva % Sume in rudnike se opozarja občinstvo, da Je strogo prepovedano vee ptice pevke 1n koristne ptice loviti in z njimi trgovati. Mestno poglavarstvo bo vsakogar, ki ga zaloti, da lovi. predaja ali kupuje domače ptice pevke najstrožje kaznovalo po zakonu. Obenem pa prosimo obMnstvo, da javi mestnemu poglavarstvu vsak primer takega prestopka.
o— Naši akademiki jn kulturno zbližan je
s Poljakj. Minule dni je bil v prostorih iEdinstva« ustanovni občni zbor akademike 6ekcije Društva prijateljev poljskega naroda. Pobudo so dali slovanofilskj akademiki, vse pnprave pa je izvršil akademik H. An-kerst. Občnemu zboru, so prisostvovali predsednik Društva prijateljev poljskega naro« da prof. dr. R. Mole. ki je tudi zastopal častnega konzula dr. Steleta, predsednik Akad. sekcije JugosIov.-boJgareke lige Grom in številni akademiki. Zbor je otvoril predsednik »Edinutva« Jež, govor o danaln.it Poljski pa je imel prof. dr. Mole, kj je tudi orisal svoje prve etike s Poljakj in svoj se« stanek z maršalom Piteud^kjni.- Po govoru se ie razvila kratka debata, kj je pokazala živahno zanimanje akademikov za Poljsko. Po čitanju pravilnika, ki je analogen pra vilnikoni .'č in Jb lige. se ie konstituiral odbor. s predsednikom H. Ankerstom, |>od-predsednikom Glebovim, . tajnikom R. Fa* ningerjem, blagajnikom Polakom in odborniki Kavčičem. Auerspergom in Kotnikom. Predsednik nove slovanofilske eekcije H. Ankerst je poudaril, da je us>tanovi'tev akademske sekcije D P. P. omogočila nadaljnjo izpopolnitev: sedaj se bo lahko ustanovil slovanski akademiki svet na naši univerzi. Sistematično izvrševanje programa se bo pričelo z zimskim semestrom 1937/38. V načrtu so tečaji poljskega jezika, predava-nja o Poljski, ekskurzije i. t. d. Nada'jnja debata je pokazala, da imajo naš; akademiki dovolj resne volie za izvrševanje lepih nalog, ki so si jih zastavili z ustanovitvijo akademske sekcije D. P. P.
Veliki ljubavni film po istoimenem gledališkem komadu Oskarja Wildeja
zavržena 2ena Kfithe Dorsch, Gustav Grtindgens, Marianne Hoppe
Matineja danes ob 14.15, jutri ob 11. url Adolf WohlbrUck kot
praski študent
Dorothea Wieck, Theodor Lcos, Erick Fiedler
= (PAjedAtame. 16.,19.15m 21." W ~
n— Zdravniška zbornjca za dravsko baj novino vabi vse ljubljanske zdravnike ne sestanek, ki bo danes zvečer ob 20. v resia-vadii Štrukel. Dalmatinova uiVa, v svrho ureditve prostovoljne dežurne službe ob nedeljah in praznikih. Odbor.
u— Ljubljanska sekcija jugoslovenske-ga profesorskega društva sporoča vsem svojim članom, da bo imela v nedeljo 30. maja ob 10. v dvorani Trgovskega doma ervoj redni letni CbČni zbor.
u— JNAD Jadran. Drevj crt> 20. seja plenarnega odbora. Zaradi važnjh stvari, kj se bodo obravnavale, vsi in točno! Tarv.k I.
u— »Kje so pa našli šentjakobčani te originalne kmete?« povprašujejo obiskovalci igre »Na Trški gori«, šestnajst nabito polnih dvoran dokazuje, da je zanimanje za to igro še vedno zelo veliko. Zato si preskrbite vstopnice za predstavo v če-trtek in petek zvečer že vnaprej. Dobiček petkove predstave je namenjen krajevnemu odboru protituberkulozne lige. V «v boto 8. in v nedeljo 9. t. m. se ponovi veseloigra »Kdo je papa« (Bichon). Začetek vsakokrat točno ob 20.15.
Iz Celja
e— Koncert CPD pred mestnim poglavarstvom. V okviru protituberkuloznega tedna bo priredilo Celjsko pevsko društvo dane« ob 30. koncert pred mestnim poglavarstvom. jutri ob 16. pa se bo pričel na Gla-zijj noeometTij brz turnir SK CMja. P.K Atletike in SK Jugoslavije. Zaradi deževnega vremena preteklo nedeljo dopoldne ni bilo koncerta železničarske g^Ibe v mestnem parku, pač pa so gospe in gospodične pridno nabirale po mestu prostovoljne prispevke.
e— Izprememha v orožništvu. Komandir oročniške postaje v Vojnjku narednik g. Ogrjnc Josip je premeščen na lastno željo kot komandir na postajo v Mozirju.
e— Brzj turnir Celjskega šahovskesra kluba je bil zaključen v pe+ek v Celjskem domu. Igralo je 20 šahietov. med njmj 9 gimnazijcev. Izid je sledeč; 1. Branko Diehl 18 točk (izmed 19 dosegljivih): 2. inž. Sajo-vic in 3. Lešnik, oba s 17 točkam;; 4. Gra-šer 15; 5. Cernelč 13V- 6. Fajs 12»/t; 7. Skitek 12; 8. Brodar ll1/?; 9. CsorgO 11; 10. Schneider 10 točk.
Rogaška Slatina
širom sveta znano zdravilišče za obolenja na želodcu, črevesih, obistih. jetrih, mehurju, žolču itd.
Vas vabi na zdravljenje in oddih.
Najmoderneje urejeni hoteli Vas bodo zadovoljili v vsakem oziru. Idealno letovišče. Vsakovrstne zabave. Povsem na novo urejeno plavalno kopališče
na prostem.
Slovitivrelci:
TEMPEL STTRIA
Zahtevajte prospekte od zdravilišča
DON AT
rogaška slatina.
u— Gostovanje Dušana Radenkoviča. V
torek 11. t. ni. bo gostoval v izredno uspe-j i komediji >Drc v glavni moški vlogi eden najpopularnejših in najboljših interpretov Nušičevih tipov, g. Dušan Radenkovič, član Narodnega pozorista v Beogradu.
u— Letošnji materinski dan najlepše praznujete, ako se udeležite koncerta, ki bo v proslavo trga praznika v petek 7. t, m. v veliki filhijirmonični dvorani. Predvsem op: zarjamo na priložnostni govor, ki ga je napisal Miran Jarc. Vstopnice za to proslavo so na razpolago v Matični knjigami.
n— »Jurjevanjec se v nedeljo zaradi slabega vremena ni moglo vršiti, zato bo pa jubri v četrtek. Pridrte na Ljubljanski grad, kjer se boste ob sviranju godbe dobro zabavali. Preskrbljeno je tudi za dobro pijačo in cenen prigrizek.
n— Mladinski koncert društva >Skrb za mladino« v okviru dečjih dni od 9. do 15. maja t. L ki jih priredj Jugoslovenska Unija za zaščito dece pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije, bo v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v ljubljanski operi. Nastopijo učenci gosp. prof. Pavla Rančigaja in sicer pevski zbor najmlajših, v katerem sodeluje 26 otrok od 4. do 6. leta, mladinski pevskj zbor, ki šteje 80 mladih pevcev in preko 60 harmonikarjev. Na ta iziredno za* nimivi koncert opozarjamo našo javnost. Cene od 24 din navzdol.
u— JNA.K Edinstvo. Drevi ob 20. bo se »tanek plenuma izvršnih članov. Zaradi važnosti se ga udeležile vsi in točno. Odboc,
e— I« bolniške službe. Gdč. Minka Pe-tričkova, zvaničnjca pri upravj celjske bolnišnice. je j-menovana za uradnico X. skupine, gdč. Marija Umnrkova. honorarna uradnica pri upravj celjske bolnišnice, pa za uradniško pripravnico X. skupine.
e— Šahovski dvomateh karlovških in celjslqh gimnazijcev. Pod vodstvom g. Schaieiderja je bil v nedeljo v Narodnem domu šahovski dvomateh med društvom ju-posl. srednješolcev »Slogo« v Celju in podmladkom Jadranske straže na gimnaziji v Karlovcu. Gimnazijci iz Karlovca so zmagali v razmerju 6:2. Za Karlovac so « priborili po 1 točko Variola. Tomšjč, Veni^ Mjljanovjč. Strajodanovič jn Šantijč, Za o. Ije pa Černelč in Pirih. Karlovški gimnazi-sti so djjašk; šahovski prvakii savske banovine. V nedeljo 25. aprila je igrala celjska »Sloga* v Šmarju pri Jelšah s šmarski-n*j ša-hist-j jn zmagala v razmerju 8:0.
e— Delavstvo oblačilne stroke v mezdnem gibanju. Delavstvo oblačilne stroke v Celju je pred dnevi stopilo v mezdno gibanje in zahteva kolektivno pogodbo. Pogajanja se Se T>jeo pričela.
. e— Ne samudite koncerta slavnega francoskega violinskega \1rtuoza Roberta Soeten-
sa. ki bo nastopil o petek, 7. t. m. v unions ski dvorani!
e— Kino Union. Danes ob 16.15 jn 20.80 velefilm »Modra luč« z Leni Rjefenstahlovo m tednik, ob 18.30 matfneja.
KINO METROPOL, prinaSa danes ob 16,15, 1845 in 20.30 »2ENSKO JEZERO«,
»JUTRO« št. 103
-5
s
Sredi. 5. V. 1937.
Iz
a— V kazinski dvorani bo danes koncert Roberta Soetensa, kj je na vseh evojih dosedanjih koncertnih turnejah dosegel triumfalne uspehe. Tudi pri nas bo kon» certiral na svoje dragocene gosli, ki predstavljajo vrednost preko 200.000 din. Solista opremlja komorni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske
a— Jurjevsk) dan v Mariboru. Jutri 6. t. m. proslavi mariborska garniz.ija tradicionalni jurjevski dan (Gjurjevskj uranak) na Teznem. Vsa patriot,čna. kulturna in športna društva, šole in meščanstvo naj 6e udeležijo te proslave. Povorka &e razvije na Trgu Svobode do 7. ure.
a— Prof. Šest predava. V Ljudski univerzi bo predaval v petek 7. maja g. prof. O. Sest. režiser ljubljanske drame o temi: »Moderna družabnost.« V tem svojem drugem delu bo predavatelj navedel razna navodila in konkretne primere iz široke snovi pravilnega in lepega obnašanja med ljudmi.
a— Gledališka uprava prosj vse one gg. abonente in lastnike blokov, kj so s plačevanjem obrokov v zaostanku, da jih izvolijo poravnati čimprej.
a— Dan sokolske pripravljenosti v Mariboru. V četrtek 6. t. m. ob pol 7. se bodo zbrali sokolskd pripadniki, člani, članice, moški in ženski naraščaj Maribora matice v Narodnem domu, Maribor I. pred magdalensko šolo, Maribor II., Maribor in., Te2no na svojih telovadiščih, Studenci pa pred SckoLskim domom. Kolesarji pridejo s kolesi. V primeru slabega vremena so zbori ob istem času v telovadnicah.
a— Oblastni odbor Jadranske straže priredi dne 5. maja v spodnji kazinski dvorani zabavni majniški družabni večer, s katerim je združena razdelitev diplom ustanovnim članom Zanimiv spored bo gotovo privabil vse članstvo Jadranske straže, kateremu so bila povabila že poslana. V kolikor kateri povabila ni prejel, naj ga dvigne v društveni pisarni, Gregorčičeva 26, eicer je vstopnine prosto.
a— 12 revnih otrok brezplačno na Jadran. Uprava Prot j tuberkul ozn e lige je skleoila, da pošlje letos 12 revnih otrok v počitniške kolonije na Jadran. Izbiro je prepustila šolskim vodstvom, zato ni treba prošenj pošiljatij upravj Prot i tuberkulozne lige.
Iz življenja na deželi
. Iz Kranja
r— Gledališki oder Narodne čitalnice
ponovi opereto »Punčka« v četrtek 6, t. m. ob 16. in v nedeljo ob pol 21. Preskr-bite si vstopnice pravočasno v predpročaji v trgovini pri g. Hlebšu.
Iz Ptafa
j— Emigrantsko društvo »Gorica« priredi 5. t. m. spominski večer, posvečen padlemu junaku M alga ju. Govoril bo dr. Ervin Mejak, odvetnik, Gornji grad. Sledi predavanje dr. Julija Fellaherja, drž. tožilca iz Ljubljane, in sicer: »Naše manjšinsko vprašanje na Koroškem«. Ob tej priliki se sestanejo tudi bivši borci za Koroško, štajersko, Prekmurje in Medjimur-je, da bodo ustanovili pripravljalni odbor za legijo koroških borcev. Sestanka se udeleže tudi člani glavnega odbora legije Iz Ljubljane. Vsi tovariši naj se sestanka do zadnjega udeleže.
j— Kino Ptuj. Danes ob 20. in jutri ob pol 19. in pol 21. »Nataša«. (Moskovske noči). V gl vi. Annabella, H. Bauer.
BLED. Zvočni kino bo predvajaj danes in jutrj »Heleno« (Senca preteklosti), tednik in simfonijo v barvah. V soboto in nedeljo ljubki film Frančiške Gaal »Majčica« z no» vim dodatkom.
SEVNICA. Zvočnri kino bo predvajal danes in jutri film »Otroci sreče«, veselo opereto z Vilijem Fritsch-em in Pavlom Kenis pom, ter običajne doda<tke.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri.
Sreda 5.: Zadnji signal. Red Sreda.
Četrtek 6.: Matura. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Petek 7.: Med štirimi stenami Red Četrtek.
OPERA Začetek ob 20. uri.
Sreda 5.: Veseli studenček. Premiereki abonma.
Četrtek 7.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron).
Petek 7.: Ob 15. plesna prireditev Katje Delakove. Izven. Globoko znižane cene od 16 Din navzdol.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15
četrtek 6.: Na Trški gori.
Petek 7.: Na Trški gori. Zadnji?. V korist kra jevne Proti tuberkulozne lige
Sobota 8.: Kdo je papa.
Nedelja 9.: Kdo je papa.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda 5.: Zaprto.
Četrtek 6.: Ob 15. Punčke žive. (V okviru Protituberkulozne lige.) Znižane cene. Ob 20 Dežela smehljaja. Znižane cene.
Petek 7.: Zaprto.
Sobota 8.: Školjka. Premiera.
Gospodarstvo
Anketa o cestnih fondih
Včeraj dopoldne je bila v sejni dvorani ! Zbornice za TOl v Ljubi jam širša anketa o načrtu zakona o cestnih fondih, ki jo je sklicalo Društvo za ceste. Anketo je vodil predsednik društva dr. Vinko Vrhunec ob navzočnosti številnih predstavnikov ban-ske uprave, mestne občine, Zbornice za TOI, Udruženja inženjerjev, Inženjerske zbornice, tehnične fakultete, Zveze indu-strijcev, Zveze obrtnih združenj, Zveze trgovskih združenj, Avtokluba, Tujsko-pro-metne zveze in Društva hišnih posestnikov. Predsednik dr. Vrhunec je imenoma pozdravil odlične predstavnike korporacij in organizacij, posebej pa še senatorja dr. Alberta Kramerja ter narodne poslance gg. Mohoriča, šemrova in dr. Fuxa.
V izčrpnem referatu je pojasnil vse važnejše določbe načrta zakona o cestnih fondih. Podal je tudi obsežen historiat postanka tega zakonskega načrta, že pred sedmimi leti se je tedanji minister dr. Albert Kramer lotil vprašanja reorganizacije in zboljšanja našega cestnega omrežja kot važnega gospodarskega in kulturnega problema. Toda že tedaj so se pojavile težkoče, ki so načrte onemogočile. Te težkoče trajajo vse do danes. Gre za glavno vprašanje, aii naj bodo nosilci predvidenih cestnih fondov banovine, ali pa naj bo težišče v nekem centralnem fondu. Gre torej za vprašanje denarja in ne morda za tehnična vprašanja. Z idejo cestnih fondov se strinjamo. Ugovarjati pa moramo načinu reševanja cestnega problema s pomočjo teh fondov. Ceste, ki bi vezala Slovenijo z morjem, ne bi mogli graditi, ker ta trasa še ni proglašena za državno cesto. Načrt nalaga nova bremena in ne nudi nikakih garancij za naš delež na tem fondu, kajti potem, ko bi skupščina zakona sprejela, bi bilo odvisno od dobre volje pristojnega mi-ristrstva, kako velik bi bil ta delež. Ugovarjati je treba tudi paragrafom, ki dopuščajo samovoljno razdeljevanje dotacij ba-novir.skim fondom. Naša želja gre predvsem za tem, da se prepusti banovinam izvedba programa za obnovo cestnega omrežja. Le na ta način bo vsaka banovina skušala čim več žrtvovati za ureditev svojih cest. Sedanji načrt ne nudi jamstva, da bo dravska banovina pri razdeljevanju sredstev primerno upoštevana, in se bo zgodilo, da bomo mnogo več dali, nego bomo dobili. Dohodki za cestne fonde se bodo zbirali iz cestnega prometa, zato mora veljati načelo, da se denar povrne oni pokrajini, ki prispeva ta sredstva. Iz zakonskega načrta ni nič razvidno, koliko bomo dobili nazaj za ureditev naših cest. Gotovo smo pripravljeni žrtvovati za šibkejše banovine, ne moremo pa sprejeti načrta po katerem bi bili banovinski fondi samo nekaki priveski. Za izvedbo prve etape cestnih del v Sloveniji je potrebno posojilo 220 milijonov Din, za službo tega posojila pa bi bili potrebni dohodki okrog 30 milijonov letno. Stvar naših politikov je, da se zavedajo velikega gospodarskega, kulturnega in civilizato-ričnega pomena cestnega vprašanja in da nam nomagajo pri uveljavljenju naših želja in zahtev. Po uvodnem referatu predsednika dr. Vrhunca se je razvila prav živahna debata, v kateri so se oglasili k besedi številni predstavniki organizacij in korporacij.
Debata
Predsednik Zbornice za TOI Ivan Jela-čin je na kratko očrtal borbo zbornice za decentralizacijo, ki traja prav za prav že 20 let. S številkami je podprl trditev, da daje Slovenija z raznimi dajatvami mnogo več nego dobiva nazaj v obliki dotacij itd. V celoti se je priključil mnenju Društva za ceste, ki ga je izrazil predsednik dT. Vrhunec v svojem referatu, da je načrt
zakona o cestnih fondih v obliki, kakršno ima sedaj, nespremenljiv.
Gemeralni tajnik Zveze industrijcev za dravsko banovino dr. Golla se je izjavil proti centralizaciji in je predlagal, naj bi se sredstva za cestne fonde nabrala iz dajatev, ki že obstojajo. Banovinski foodi naj bi skrbeh za državne in banovtaiske ceste, poleg tega pa naj bi se ustanovil le izravnalni centralni fond, kamor bi se stekali dohodki od carin in trošarin. Temu predlogu se je priključil tudi prof. inž. Horvat, ki je med drugim razložil kako smo v Sloveniji polagoma zgradili cestno omrežje iz lastnih sredstev in kako bi morali tudi v drugih banovinah po isti poti doseči zboljšanje cestnega omrežja. Tudi Združenje inženjerjerv in arhitektov je odklonilo predloženi načrt, odobrava pa ustanovitev cestnih fendov. Predsednik Frelih je obširno govoril o davčnem sistemu, ki preobremenjuje naše davkoplačevalce in je kritiziral neenakost glede obremenitve v posamezna h banovinah in nepravičnosti pri dodeljevanju dotacij. Izvajanjem predgovornikov se je pridružil v imenu Zveze trgovskih združenj podpredsednik g. Franjo škrbec.
Kot zastopnik Avtokluba je dr. C. Pavlin opozoril na katastrofalno padanje inozemskega avtomobilskega turističnega prometa v naši državi zaradi slabih cest. Naša tehnična služba stori, kar more storiti s tako majhnimi sredstvi, ki so ji na razpolago, saj i-ma samo okrog 7 par na dan na razpolago za vzdrževanje vsakega metra ceste v banovini. Načrta zakona o cestnih fondih odklanja vsa slovenska javnost, na drugi strani pa so nam dobre ceste pre-potrebne za priključek k že izgrajenemu mednarodnega cestnega omrežja. Direktor Putnika dr. Ciril. žižek je nato tudi opozoril na nujnost takojšnje rekonstrukcije in izpopolnitve naših cest, ker prehaja težišče našega turističnega prometa na avtomobilizem, ki se ne more razvijati brez dobrih cest. Naštel je ceste, ki bi jil morali takoj začeti graditi ali' zboljšati, sicer bo naš tujski promet tako padel, da ga ne bo mogoče več dvigniti. Bivši pedban dr. Pirkm-jjer je predlagal, naj bi se v resoluciji predvsem zahtevalo, da ostanejo pri nas nabrana sredstva, za cestni fond na področju naše banovine. Zahtevati pa je treba tudi, da se sorazmerno dodelijo sredstva za vzdrževanje naših cest v rednem državnem proračunu. Predsednik Inženjerske zbornice inž. M. Pinkmajer je s tehničnega vidika presojal načrt s pripcmtoo, da je tudi In-ženjeeska zbornica načrt odklonila. V splošnem pa odobrava ustanovitev cestnih fondov. Ceste naj bi Se razlikovale ie po prometni vrednosti in ne po tem, aH so državne ali bamovinske.
Predsednik dr. Vrhunec se je zahvalil vsem govornikom in ugotovil, da ni nobenega interesiranega kroga, ki se ne bi strinjal s staPščem, ki ga je zavzelo Društvo do načrta zakona o cestnih fondih. Nato je bila sprejeta resolucija, ki pravi tted drugim:
Resolucija
Pozdraviti je namen kr. vlade, da z zakonom o cestnih fondih ustvari »rajno osnovo za izgraditev in sodobno obnovo cestnega omrežja Predloženi načrt pa ne ustreza dejanskim potrebam ne ne rešuje perečega cestnega vprašanja na smotrni in pravični način. Načrt zakona, ki ie zasnovan na si« «temu centralnega fonda za vso državo in banovinskih fondov, ne določa nobenega točnega in jasnega načina razdelitve sredstev, pobranih na področju posameznih banovin. Določba, da bo s posebno uredbo odrejeno, katera dela se bodo izvršila, ne nudi nika
kega jamstva, da bo n«5a banovina vpolte-
vana sorazmerno z važnostjo svojega cestne« ga omrežja za mednarodni turistični promet in sorazmerno z deianskimi vplačili v fond. Ta naša bojazen je tem bolj upravičena, ker je dobjtla dravska banovina pri razdelitvi sredstev, določenih za ceste iz enomiiijardne-ga kredita, komaj eno tretjino tega, kar mora za amortizacijsko službo posojila plačevati in ker tudi ni pravično upoštevana pri delitvi zneskov, predvidenih v državnem proračunu za vzdrževanje cest.
Prav tako ie nejasno formulirana določba glede razdelitve sredstev iz državnega cestnega fonda za dotacijo banovinski m fon« dom. Gradnja nujno potrebne cestne zvez» Slovenije z morjem po tem zakonskem načrtu ne bi bila mogoča, ker bi se iz tega fonda gradile samo one državne ceste, ki so že kot take uzakonjene.
Iz navedenih stvarnih in tehtnih razlogov moramo predloženi načrt odkloniti in zahtevamo, da se s sodelovanjem poklicanih strokovnjakov sestavi nov zakonski načrt na naslednjih osnovah: 1) Za vse državno ozemlje se mora določiti promet uo-tebnični načrt obnove in izgraditve cestnega omrežja
na sodoben način za daljSe razdobje let upoštevajoč potrebe mednarodnega turietičn« ga prometa. 2) Izvedba tega programa naj se prepusti banovinam, ki se jim morajo prepustiti tudi dohodki, pobran] na področju banovin. Na doprineienih žrtvah bi biio n« ta način neposredno zainteresirano prebivalstvo ia gospodarstvo vsake banovin«.
3)	Za pospešitev cestnih del v šibkejših bs, novinab naj služi državni izravnalni cestni fond, ki bi se dotiral s stalnimi dohodki in eventualno iz sredstev državnega proračuna.
4)	V cestne fonde se morajo steka tj tudi že vse obstoječe dajatve, ki se danes troSijo na osnovi fonda za izvrševanje javnih del, bednostnib fondov Hd. tako da bodo cestni fondi sposobni nositi finančne transakcije večjega obsega Na teh načelih zasnovan zakonski načrt naj stopi ▼ veljavo ie v novim proračunskim letom.
GG. ministre, bana, senatorje in narodne poslance pa pozivamo, da zastavijo vse svoje sile, da se v gornji resoluciji vsebovan* načela izvedejo, sa; bo od pravilne in pravične reMve tega vprašanja odvisen gospo* da raki in kulturni napredek Slovenije.
Odpiranje in zapiranje obratov
Na osnovi čl. 47 ministrske uredbe o odpiranju ln zapiranju trgovinskih ln obrtnih obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja, nadalje na osnovi j 428. obrtnega zakona in uredbe o omejitvi nočnega dela v pekovskih podjetjih Je ban dravske banovine predpisal naredbo o odpiranja In zapiranju trgovinskih In obrtnih obratovalnic v dravski banovini. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« od 1. maja in stopi v veljavo s 15. dnem po objavi, ko preneha veljati dosedanja naredba od 6. maja 1930.
Trgovinske obratovalnice
Trgovinske obratovalnice smejo biti odprte v Ljubljani in Mariboru od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30 (v juniju, juliju In avgustu od 15 do 19), v ostalih krajih pa vse leto od 7.30 do 12.30 ln od 14 do 19.
Trgovine z mešanim špecerijskim ln kolonialnim blagom ln dellkatesaml in ostale trgovine z živili, kramarske obratovalnice in branjarije smejo biti odprte vse leto od 7 do 12.30 in od 14. do 19.30., razen v Ljubljani in Mariboru, kjer se junija, julija ln avgusta odpirajo popoldne ob 15. V vaseh se smejo trgovinske obratovalnice odpirati zjutraj pol ure prej in zapirati zvečer pol ure kasneje.
Prodajalnlce sadja in zelenjave, mleka kruha in peciva, smejo biti odprte vse leto od 6. do 20. ure, kar velja tudi za dostavljanje po hišah. Slaščičarne ln samostojne poda jalnlce monopolskih predmetov (tobaka) smejo biti odprte poleti od 7. do 21. in pozimi od 7. do 20. ure. Proda jalnlce mesa ln klobas smejo biti odprte poleti ln pozimi od 6. do 12. in od 16. do 19. ure. Dovažanje mesa se sme pričeti ob 4. Proda jalnice svežega cvetja smejo biti odprte vse leto od 7.30 do 12.30. in od 15.30 do 20. ure.
Trgovinsko obratovanje v kioskih, na stojnicah, v vežah, barakah itd. ni dopustno v času, ko morajo biti zaprte trgovinske obratovalnice za dotično blago. Prodajanje in krošnjarjenje po ulicah je pre-po\'edano pred 7.30 in po 18. uri. Izjemno je dopustno prodajanje novin, časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač, sladoleda, sadja ln kuhanih klobas po ulicah od 5. do 22. ure. Po javnih lokalih se smejo prodajati novine in časopisi do 24. ure, kočevski predmeti, cvetice in sadje pa ves čas, dokler so lokali odprti.
Pisarne industrijskih podjetij na sedežu tvornice, trgovine na debelo in njihove pisarne, poslovalnice agentur in skladišč in blagovne razpošiljalnice, smejo biti odprte vse leto od 8. do 13. in od 15. do 18.; če pa je za posamezno stroko uvedeno ne-deljeno obratovanje, tedaj vse leto od 7.30 do 14. To velja tudi za bančne In zavarovalne poslovalnice in denarne zavode, s to izpremembo, da velja zanje od 15. julija do 15. septembra nedeljeno obratovanje od 7.30 do 14, za stranke pa do 13. ure. Podjetja za prevažanje in nakladanje smejo obratovati poleti od 5. do 20., pozimi pa od 6. do 19. Potovalne pisarne, ki se bavijo s prodajo vozovnic, smejo biti vse leto odprte od 7. do 20.
Obrtne obratovalnice
Obrtne obratovalnice smejo biti, kolikor nI drugače določeno, odprte vse leto od 7. do 12. in od 14. do 19.; v vaseh se smejo zjutraj odpreti eno uro prej in zvečer zapreti eno uro kasneje ter obratovati tudi preko poldneva.
Brivske, frizerske In kosmetlčne obratovalnice smejo biti odprte vse leto od 7.30 do 12. in od 14. do 19., ob sobotah in pred prazniki (ko so obratovalnice ves dan zaprte) pa do 21. ure. Obratovalnice za likanje perila, čiščenje ln barvanje smejo ob sobotah ln pred prazniki obratovati do 20. ure, pri dveh izmenah pa od 3. do 19. ure; ure. pri dveh Izmenah pa od 3 do 19. ure; pripravljalna dela (kurjenje, pristavijanje kvasa in mešanje teeta) pa se sme pričeti ob 24. uri. Raznašanje kruha pa se ne sme pričeti pred 5.30. V slaščičarskih delavnicah se sme obratovati od 5. do 16. ure, v mesarskih delavnicah, kjer se kolje živina in predeluje meso pa od 4. do 17. ln pri dveh izmenah do 20. ure.
Izjemne določbe
Preko poldneva smejo biti odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice, če je to neizogibno potrebno, da se prepreči kvarienje blaga in ob dneh mesečnih in letnih sejmov ter tedenskih sejmov, če jih ni več nego tri na teden. Dovolila daje upravna oblast prve stopnje. V teh primerih pa je prepovedana prodaja blaga. Preko poldne smejo biti odprte podkovnice konj ln avtomehanične delavnice za nujna opravila in za oskrbo vozil z mazilom In pogonskimi sredstvi.
Ob nedeljah fn praznikih
Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo biti zaprte ob nedeljah ln praznikih, kolikor niso dovoljene izjeme.
Ob nedeljah smejo M ti odprte največ dve url dopoldne trgovinske hi obrtne obratovalnice v vseh krajih rasen v Ljubljani, Celju. Mariboru, Ptuju. Trbovljah, Jesenicah. Brežicah, Sevnici tn v Kranju, »n sicer tako, da se moralo zapirati ©ozlml najkasneje ob 11.. poleti pa najkasneje ob 10, kar določa upravno oblastvo prve stopnje po 3» slišan Ju občinske uprave ter de-lodalalskih ln delolemnlskih onranlzacij.
Ob nedeljah smejo biti donoldne odprte prodaialnice pekarskih izdelkov, podjetja za nakladanje in razkladanje na železniških postajah ter za prevažanje blaga,
prodajahtice mleka, cvetličarne, brivske
obratovalnice, nadalje frizerske obratovalnice (razen v Ljubljani, Mariboru in Celju), proda jalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas od 5. do 9. ure (v Ljubljani, Mariboru, Celju, Jesenicah, Javorniku, Koroški Beli in Tržiču le v času od 15. maja do 15. septembra) in obratovalnice z življenjskimi potrebščinami, ki ne prodajajo drugega blaga.
V nedeljah smejo biti odprte vea delovni čas slaščičarne in samostojne prodajalnice monopolskih predmetov, fotografske obratovalnice, pogrebni zavodi, prodajalnice novin in časopisov, ter barake m stojnice pri cerkvah za prodajo nabožnih predmetov, igrač, sladoleda, medičarskih izdelkov in kruha ob cerkvenih slavjih in praaiikih (v krajih do 5000 prebivalcev smejo biti ob teh dneh odprte vse trgovinske obratovalnice).
Nadalje smejo biti odprte ves delovni Čas trgovinske in obrtne obratovalnice poslednjo nedeljo pred božičem, ln ob takih nedeljah, če je praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali ponedeljek.
Prazniki
Ob državnih praznikih mora počivati delo ves dan na rojstni dan Nj. Vel. kralja (6. septembra) in na dan zedinjenja (1. decembra), za največ dve url pa v času med slovesno službo boljo na Vidov dan (28. junija) in na praznik sv. Cirila in Metoda (5. junija).
Ves dan morajo Mtt obratovalnice zaprte na novega leta dan, na praznik sv. Treh kraljev, na Telovo, na dan vseh svetnikov ln na božični dan; v Ljubljani, Mariboru in Celju pa tudi na vse verske praznike katoliške veroizpovedi (izjema velja za Celje za praznik sv. Jožefa 19. marca).
Popoldne morajo Mtt obratovalnice zaprte na praznik sv. Jožefa (19. marca), kar pa ne velja za sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava, na veliki petek v s rezu Murska Sobota, na drugi velikonočni dan, na praznik Vnebohoda, na drugi binkoštni dan, na dan sv. Petra in Pavla (29. junija), na praznik Marijinega Vnebovzetja (15. avgusta), na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra) in na drugi božični dan (26. decembra).
Določbe glede obratovanja v nedeljah veljajo analogno tudi za praznike, razen glede odpiranja obratovalnic za dve uri dopoldne Na božični večer in na veliko soboto morajo biti pisarne industrijskih podjetij in denarnih zavodov zaprte vse popoldne, trgovinske in obrtne obratovalnice ob 17., specertje ln trgovine z živili ter frizerske delavnice pa ob 19.
Krošnjarjenje ln izvrševanje obhodnih obrti je ob nedeljah In praznikih prepovedano. Izjemno se smejo tudi ob nedeljah in praznikih prodajati po ulicah in javnih lokalih do 22. ure cvetlice, kočevski predmeti, sadje, kuhane klobase, poleti pa ob Istih pogojih de brezalkoholne pijače in sladoled. Novine pa je dovoljeno prodajati ob nedeljah in praznikih po ulicah in javnih lokalih do 23. ure. Ob nedeljah Je ves dan prepovedano v pekarnah izdelovati kruh in ostalo pecivo, razen poslednjo nedeljo pred božičem.
Gornja naredba ne velja za lekarne, podjetja za prevažanje oseb za javno po-strežništvo, za garaže, za obratovalnice na želeotiških postajah, za Obratovalnice za prodajanje čokolade in slaščic, kolačev in čaja v bioskopih, gledališčih in zabaviščih, za industrijske obrate in za gostinske obrate, za kar veljajo posebni predpisi.
Kršitev te naredbe se kaznuje z globo od 50 do 3000 din. Kazen Izreka prvostopno upravno oblastvo. Proti razsodbi pa Je možna pritožba na bansko upravo. Kazni se stekajo v Sklad za obrtno in trgovinsko šolstvo pri banski upravi.
Kreditni zavod sa trgovino in industri}o
Včeraj se je vršil pod predsedstvom gospoda Andreja Sarabona XVII. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Predložena bilanca za leto 1936. je bila enoglasno odobrena. Dobiček je nekoliko večji kakor lansko leto in znaša 2,362.059.50 Din. Sklenjeno je bilo razdelki dobiček po dosedsj običajnih načelih ter plačati 10*/»-oo dividendo. Divi-denda s kuponom št. 17 prične izplačevati 20. maja 1937., in sicer * odbitkom divi-denda s kuponom št 17 se prične izplačevati voda za trgovino in industrijo v Ljubljani
e
Letno poročilo navaja, da se je mrodo-vo poslovanje lani znatno povečalo. Skozi vse leto je moral zavod vzdrževati visoko bilančno stanje, ki so ga zahtevale razmere na denarnem trgu. Blagajniška sretfetva so znašala ob koncu leta 38.9 milijona Din
nični portfc sposobnih 1
se je znatno povečal na 59.3 milijona Din (m. leto 41.7), ker je zavod forsiral nove kredite bolj proti menicam. Zato so debi-torji nekoliko nazadovali na 178.3 milijona Din (pr. leto 181.4). Nepremičnine so v bilanci vnešene le s vsoto 132.000; v tej postavki p« je upoštevano bančno poslopje v Prešernovi ulici.
Vloge na knjižice in tekoče račune so narasle za 15.3 na 262.7 milijona Din. Pri glavnici 12.5 milijona Din in pri rezervah v višini 18.4 milijona Dm znaša čisti dobiček 2.36 milijona Din (pr. leto 2.19); pri tem pa je zavod na novootvorjenem računu
Sladkosnedka:
Kar je dobrega, to velja! ČOKOLADNO KOLO,* to je nekaj za moje grlo!
V čokoladnem kolu* so 3 kosi različnih čokolad (mlečna, mlečna s kavinim okusom, mlečna z lešniki), vsaka v posebnem stani-jolu. Prijetni in različni okusi zadovolje vsakokratno razpoloženje in priliko. — Zavitki po Din 3.—, 6.—, 12.—.
MIRIM
KRAIJICA ČOKOLADE
»Fond za izvestne dvomljive terjatve« naložil 660.000 Din. Iz dobička se bo porabilo 1,250.000 za izplačilo 10% dividende, 250.000 Din za rezervni fond za dubiozne terjatve, 100.000 Din za pokojninski fond nastavljencev (ki znaša 5.6 milijona Din). 50.000 Din za občekoristne namene. 560.000 pa se prenese na nov račun.
Gospodarske vesti
Kmetje so doslej plačali PAB 51 milijonov D|n. Privilegirana agrarna banka poroča. da 80 ji doslej plačali kmetje na anuitetah za dolgove, ki so bili prenesen; na PAB, skupaj 51.4 milijona Din. od tega odpade na centralo 38.4 milijona Din. na podružnico v Zagrebu 7.3 milijona Din, Sa podružnico v Ljubljani 4.5 milijona Din in na podružnico v Sarajevu 1.0 milijona Din. Dolgovi, ki so jih denarni zavodi izrooli Priv. agrarni bankij pa znašajo pr,- centrali 1032 milijonov jn pri podružnicah v Zagrebu 523 milijonov, ▼ Ljubljani 600 milijonov in v Sarajevu 271 milijonov, skupaj preko 2 in pol milijarde Din.
Borze
4. maja
Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi danes ponovno nekoliko okrepili in so se trgovali po 8.14, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.13 in v klirinških nakaznicah na lire po 2.0260. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.25 in v Zagrebu prav tako 12.25 od-nosno za konec maja 12.21, za konec junija in julija 12.1750 in za konec avgusta 12.29.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabi tendenci notirala 405.75—406 (v Beogradu je bil promet po 407—407.50). Zaključki pa so bili zabeleženi v 8% Blairovem posojilu po 95 (v Beogradu po 95.25), v delnicah PAB po 195 (v Beogradu po 196) in v delnicah Trboveljske po 250.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2390.66—2405.26, Berlin 1749.52—1763.40, Bruselj 735.45 — 740.51, Curih 996.45—1003.52, London 214.65—216.71, Newyork 4323.51—4359.82, Pariz 196.51—197.95, Praga 151.69—152.79, Trst 228.44—231.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 19.75, London 21.5775, New York 437, Bruselj 73 JO. Milan 23 Amsterdam 239.80, Berlin 175.75, Dunaj ' 80.50, Stockholm 111.1750. Osio 108.40, Kobenhavn 96.3250, Praga 15.2250, Varšava 82.85, Budimpešta. 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vredmete: Vojna škoda 405.75 — 406, 4% agrarne 52 den., 4»/e severne agrarne 51.50 — 52, 6% begluške 75.50 deo., 6% dalm. agrarne 74 — 74.25, 7»/, imvest. 87.75 — 88, 7»/« stabiliz. 87.25
—	86.75, 7o/o Blaar 86 — 86.50, 8«/s Blair 94.50 — 95; delnice: Narodna banka 7250 den., PAB 195 — 196, Trboveljska 245 — 255, Dubrovačka 365 — 400, Oceania 280 denl. Jadranska 400 den., šečerana Osijek 200 bi., šečerana Veliki Bečkerek 625 den.. Gutman 60 — 70, Narodna šumska 25 bi.
Beograd. Vojna škoda 407 — 408.50 (407
—	407 50), 4»/(, severne agrarne 51.75 den., ©•/, begluške 76.25 — 76-75, 6% dalm. agrarne 74.25 — 74.75, 7*/« invest. 87.50
—	88, 7«/, stebiliz. 87-25 dem., 7Vo Bla<r 86.25 den. (86.25 — 86.50), 8% Blair 95
—	95.50 (95 25), Narodna banka 7220 — 7250. PAB 196 — 197 (196).
Blagovna tržišča
žito
4. Chicago, 4. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 131, za julij 119, za sept. 116.75; koruza: za sept. 158. 4- Novosadska blagovna borza (4. t. m.)
Tendenca prijazna. — Pšenica: baska, sremska. 168 — 170. slav. 168 — 170. banat-ska I67 — 170. baška, potiska I73 — 175. Oves; haaki, sremskj. slav. 102.50 — 105. Ri. baška 144 — 146. Koruza: baška 'n sremska 93—94, banatska 92—93. Moka: haška jn banatska »Og« in »Ogg« 247-50 — 257.50, »2« 222.50—232.50, »5« 207.50—217.50. »6« 172.50 — 182.50. »7« 142.50 — 152.5«. »8« 115 — 120. Otrobi: baški. banatski 89 — 92. Fižol: baški bdi brez vreče 240—245. bombaž
4- LiverpooL, 3. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 7.15 (prejšnji dan 7.08), za okt. 7.11 (7.07), za dec. 7.06 (7.02).
/ B ( A BAYE
Vli

tareMevesa nt Aspirin tablet |
Vsaka*Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
:ni 11 jl'r'/<" ' "
O0t U-nirtT- »«ULK W *■
Prometna stavka v Londonu
Taksno je ameriUco 2lYl)en]e
Nad štiri sto mater odloži vsak dan svojo deco v »shrambi za otroke« na postaji v Chicagu, kjer skrbe za materine odsotnosti za deco zdravniki in strežnica. Zvečer pridejo matere po svoje ljubljence in jih dobijo nazaj proti izkaznici, ki so jim jo
zjutraj dali na postaji
oskva je postala morsko pristanišče
Volga in Moskva sta zvezani s prekopom — Največje gradbeno delo na svetu -Uspeh Slovanov v sodobna
tehniki
Prvega maja so v Rusiji z velikimi svečanostmi odprli prometu prekop, ki veže reki Volgo in Moskvo in spreminja rusko prestolnico tako rekoč v morsko pristanišče. Novi prekop je največje vodno delo v Rusiji, a kar se tiče izkopane zemlje, sploh največje gradbeno delo na svetu.
Prekop se začenja na desnem bregu Volge nedaleč od mesta Kalinina (prej Tera). Tu so zgradili betonsko pregrado, ki more zadržati tolikšno množino vode, da ne bo prekopu zmanjkalo vode niti v najhujši suši. Plovba po njem bo tako mogoča ob vsakem času. Ta vodni rezervoar, ki so mu dali ime »Moskovsko morje«, ima površino 327 štirjaških kilometrov in prostornino za 829 milijonov kubičnih metrov vode. Toda že prihodnje leto se bo prostornina zadržane vode povečala na 1120 milijonov kubičnih metrov. Kratko od pregrade je prva zitvornica z dvigalno napravo za ladje. To dvigalo dviga ladje 11 m visoko in jih polaga v nadaljevanje prekopa. šest nadaljnjih zatvomic dviga pozneje gledino prekopa za skupaj 38 m. na zadnie pa znižata dve drugi napravi pri Moskvi prekop za 36 m. Da bi prekop ne hi! navezan samo na vodo iz Volge, so zgradili celo vrsto dolinskih pregrad ob manjših rekah ki krajšajo traso prekopa.
Težek tehnični problem so bile črpalne naprave, ki naj bi polnile višje komore ob jezovih in skrbele za izravnanje gladine dveh sosednih komor. Diskusija o tem vprašanju je trajala nekoliko let, saj je .bilo jasno ,da pojde za mogočne in silno zmogljive agregate, kajti drugače bi vožnja trajala predolgo, že so nameravali poklicati tudi strokovnjake iz tujine, toda gradbeno vodstvo ni popustilo, zgradilo je v mestu Dmitrovu posebno poskusno postajo. kjer so tehniki in matematiki gradili centrifugalne črpalke s štirimi lopatami, ki so med največjimi sto je vrste na svetu. Vsak teh črpalmh agregatov tehta po 90 ton in je po 21.5 m visok. Skupaj jih je 20 in načrpajo 500 kubičnih metrov vode v sekundi. V eni minuti bi bile torej vse te črpalke sposobne napolniti 2000 vagonov cistern z vodo. Mogočni so tudi 3000-kilovatni elektromotorji, ki poganjajo črpalke in so jih morali posebej zgraditi, črpalne naprave se dado v ostalem ravnati od daleč, iz središčne postaje pri mestu Jahronu, od koder se s stikalne plošče ravnajo tudi zapornice in kjer dajejo žarnice v štirih barvah vsak trenutek natančno kontrolo in registracijo vsega dogajanja ob zatvornicah. Tudi vodno stanje v posamezni odsekih prekopa in v vseh komorah se da ugotoviti tu s preprostim pritiskom na gumb.
črpalke in vse ostale električne naprave prekopa bodo ob polni obremenitvi porabile letno kakšnih 300 milijonov kilovatnih ur toka. Polovico tega so sposobne dobavljati centrale ob prekopu in njegovih pritokih, polovico pa bo dajala v. potrebi moskovska električna centrala. Pripomniti je treba, da so obenem z zgradbo prekopa rešili z novimi mogočnimi vodnimi deli tudi vprašanje preskrbe ruske prestolnice z vodo. Nalašč v ta namen so ob reki Uči zgradili umetno jezero s prostornino kakšnih 120 milijonov kubičnih metrov, ki priteče po posebnem prekopu in podzemeljskih napeljavah čista in filtrirana v mesto. Stroge odredbe skrbijo za to, da ladje, ki se vozijo po prekopu, ne morejo te vode zamazati in okužiti.
Vsi odseki plovnega kanala imajo medsebojno telefonsko zvezo in so v ta namen zgradili 150 central s 1800 aparati. Ob vsakih komornih vratih so posebne lučne in zvočne signalne naprave, v plitka mesta prekopa so položili boje s selenskimi sta-nicami, ki zvečer avtomatično prižigajo luči na bojah in jih zjutraj isto tako avtomatično ugasnejo. Razen tega so na obeh bregovih na vsak kilometer bele signalne luči. ki kažejo ladjam pravo progo v sredini prekopa. V neko kanalno komoro so vgradili deloma v tla. deloma v železobeton 300 električnih akustičnih priprav, ki so zvezane s posebno opazovalno ploščo, na kateri je mogoče s pritiskom na gumb vsak trenutek ugotoviti točni pritisk na železno armaturo in beton, temperturo betona, pritisk betona samega itd. Ta naprava ne rabi samo za kontrolo, temveč tudi za študijske namene. Dajala bo podlago računom. načrtom in konstrukcijam bodočih novih vodnih zgradb.
Vlačilne parnike in motorke za promet na prekopu so zgradili v raznih ruskih ladjedelnicah ln že obratujejo. Ob krajih, kjer prečkajo železniške proge ali ceste
prekop, so zgradili 19 novih mostov v dolžini 380 do 387 m. Nekaj starih mostov so preložili. Težko nalogo so rešili pri 8. komori, kjer se križajo prekop, železnica in cesta v raznih višinah, železnico so speljali čez most, cesto pa so preložili pod prekop skozi dva predora v dolžini 153 m. Gradnja je trajala 4 leta, načrte je izdelal inž. žuk, ki je bil izdelal tudi načrte za prekop od Belega morja v Baltsko morje. Izkopati so morali 173 milijonov kubičnih metrov zemlje (za Panamski prekop le 165 milijonov kubičnih metrov). Z ozemlja, preko katerega teče prekop, so morali preseliti 26.800 ljudi s 6700 gospodarstev. Številne nekdanje vasi so danes na dnu vode, ob prekopu so pa nastala številna nova naselja. Stroški za ta dela so znašali 1941 milijonov rubljev.
Vse te podatke je vredno navesti, ker beremo pogostoma, posebno iz nemških virov, mnenje, da so Slovani nesposobni za tehnične zgradbe velikega obsega. Dejstvo je, da pomeni novi prekop iz Volge v Moskvo tako veliko tehnično delo, kakršnemu v Evropi ni primera, a ki se more kosati mirno tudi z največjimi deli te vrste v Ameriki.
Prometna stavka v Londonu je neverjetno spramentta fice angleške prestolnice. že v soboto je bilo mesto brez avto. busov, ker je ostalo 6000 prometaffc vbzil. •ki dajejo Londonu značilno prometno sliko, v garažah, pTed katerimi stražijo zaupniki stavkovnega vodstva. Pet milijonov Londončanov je navezano na lastno pomoč. Ljudje korakajo po ulicah v skupinah po petnajst oseb, ki morajo prehoditi često deset do dvanajst kilometrov razdalje. Mir se v tej ogrommi stavki doslej ni kalil, bojijo se pa, da bodo morali kro-nanske svečanosti preložiti, če ne bo mogoče v prihodnjih dneh doseči sporazuma v vozači.
Volitve na Japonskem
ministrski predsednik Hajaši, ki je bil pri nedeljskih volitvah poražen, noče odstopiti
ncend — slavni možje
„Neumni" Edison in „nemuzikalm" Wagner
0 NewtoTRi poročajo, da je bil eden izmed najslabših učencev. Treba je seveda upoštevati, da so bile višje šole v tedanjem čaeu ustrojene pred vsem f'<Lologično in da so matematiko ter naravoslovne znanosti, za katere je imel Ne w t on genialne talente, zanemarjale.
Za zelo slabega učenca je veljal tudi Liebig. Njegov stric mu je priskrbel znan-sfvena dela. Že z 21 letom je mogrel potem kot redni profesor začet: svoje veljko ustvar jaJno delo v področju keni je. Podobno je
bilo z Darvi-nom. Pnsfeurjem. Rillrothom. Robertom Kochom, Georgem Stephensonom. Rol>erton Maverjam Helmholtzom. Edisonom.
šestletnega Edisona je učitelj poslal domov. češ. da je za uk preneumen. Nato je malega dečka poučevala njegova mat.i sama. Cela vre ta znamenitih pisateljev je spadala isto tako med slabe učence, tako Gerhardf Haiaptrnarm Thom.is Mann. Hein-rch von Kleist i. t. d. In tudi RiVhard Wag-ner je v šoli baš 7a glasbo dobival same
Za odmerjen kopalni čas
Učinkovita naprava v angleškem kopališču
Angleški kopališki zavodi so imeli po vsem svetu neprijetne izkušnje s svojimi gosti, k; jih ni bilo pripraviti do tega, da bj 6e držali kopalnega časa, ki ga je predpisal zavod. Tudi globe, ki eo jih pobirali zavoljo prekoračenega časa. niso mogle gostov spreobrniti. Včasih so pretekle ure. preden ie mogel za kakšnim takšnim gostom priti drug go-st do kopeli.
Sedaj bo te neredsnoeti konec, kajti lastnik nekega kopališča si ie izmislil pripravo, ki prične ob določenem času avtomatično delovati in izprazni vso vodo iz kopalne kadi. Tako ostane kopalec nenadno na »su« hem« in je prisiljen, da kopalno kad čim prej zapusti. Drugim gostom n; treba več
Novi Trocadero
tako dolgo čakati na to, da postane kabina presta in po drugi strani se obetajo zavodom tudi večji dohodki.
Blizu Hundwilla v Švici gradijo železniški most, ki bo nudil potnikom z vlakom prekrasen razgled na divjeromantično pokrajino
Nauk iz Guemice
Konec razlik med vojakom in civilistom
Svetovna vojna je zahtevala milijone človeških žrtev in se je končala z obubo-žanjem ljudstev, ki so se je udeležili. Grozoto podrobnosti so znane iz te vojne, ne-človeškost je slavila orgije. Vendar pa so se te grozote izvršile v glavnem nad vojaki, civilisti so v svetovni vojni trpeli bistveno le zavoljo pomanjkanja vseh življenjskih potrebščin, zavoljo strahu za svojce, zavoljo bolezni, ki so se razširjale.
Bila je menda zadnja vojna, ki je zanjo veljalo pravilo, da je krvava igra pridržana vojakom in da je uničevanje civilistov nedovoljeno. V vsaki bodoči vojni, kakor vse kaže, ne bodo več delali razlik med vojaki in civilisti. V Španiji smo ponovno doživeli potrditev tega novega stanja.
Tako so frankovci mesto Guernico, ki je bilo vse drugo prej nego vojaški objekt, z letalskimi bombami po vseh pravilih po-
Maščevanje varanega moža
V soboto se je odigrala v Bukarešti strašna tragedija. Knjigovodja Brandus, nastavljen pri neki veliki petrolejski tvrdki, je opolnoči zapustil restavracijo. Hotel je ravno stopiti s svojim prijateljem zdravnikom dr. Tureom v avtomobil. Prav tedaj ga je opazil njegov bivši prijatelj, ravnatelj nekega gradbenega podjetja. Stopil je k njemu z besedami: >Ali še vedno živiš z mojo ženo?«
Brandus, kateremu je ravnatelj gradbenega podjetja nastavil samokres na prsi, je dvignil roke v zrak misleč, da je vse skupaj šala. Tedaj pa je počilo pet strelov zaporedoma. Brandus se je zgrudil smrtno zadet na tla. Napadalec se je sam javil policiji, kjer je povedal, da je izvršil umor zaradi tega, ker je zasačil svojega bivšega prijatelja pri svoji ženi, s katero je živel dotlej petnajst let v mirnem in srečnem zakonu. Proti nezvesti ženi pa je vložil tožbo za ločitev.
Mesec letalcev
Maj je mesec velikih letalskih dejanj. V nedeljo je prešlo 30 let, od kar je Francoz Bleriot z enokrilnikom svojega izdelka preletel reci 6 m (šest metrov). 3. maja 1927. je Nemec Ferdinand Schulz z jadralnim letalom plul 14 ur in 6 minut po zraku. 8. maja istega leta sta izginila slovita letalca Nungesser in Coli pri poskusu, da bi preletela Atlanski ocean. 20. in 21. maja istega leta je Charles Lindbergh nasprotno z nepozabnim uspehom preletel isti ocean sam v smeri od zapada proti vzhodu. Rabil je za polet 33 in pol ure. 25. maja 1917. so Nemci prvič poskušali bombardirati London iz letal. Poskus jim ni uspel.
Windsorski vojvoda je zapustil Avstrijo
Odpotoval je v Francijo k poroki z go. Simpsonovo
Stari Trocadero so zaradi letošnje svetovne razstave v Parizu podrli in zgradili na njegovem mestu novo krasno palačo s tem monumentalnim vhodom
Bivši angleški kralj Edvard VTH. je v ponedeljek tik pred poldnevom pozval k sebi zastopnike anglo .ameriškega tiska ter jim naznanil po majorju Greenakerju, da bo vojvoda Windsorski popoldne ob tri četrt na peto uro odpotoval v Sabsburg, od tam pa z arlberškim ekspresom v Francijo, in sicer v Touts.
Odhod vojvode iz Avstrije je nedvomno v zvezi z ločitvijo zakona ge, Simpsonove. Ločitev je postala ravno v ponedeljek pravomočna. Ko je sprejel Windsorski i« Francije sporočilo o tem od svoje neveste, je poklical go. S^npsoroovo po telefonu. Takoj nato so dobili služabniki ukaz, da morajo pripraviti kovčke za odhod Vojvoda se je dal nato še fotografirati. Poslal je zahvalno brzojavko avstrijskemu predsedniku Miklasu, nato pa je sedel v avto, ki ga je odpeljal na vlak.
Prebivalci iz okolice Appelsbacha, kjer je vojvoda, preživljal zadnje tedne, so pri-redSli na čast bivšemu kralju konec pro-šlega tedna domačo svečanost s čolni in godbo. Poklonili so visokemu gostu tudi »dirn-dl« obleko za go. Simpsonovo.
Iz Londona javljajo, da je WindsorsKI vojvodia naročil pri neki ondotni dragu-ljarskj tvrdki dragoceno garnituro okrasja za svojo nevesto. Garnitura sestoji iz ogrlice, dveh zapestnic, enega .prstana,
V Hollywoodu počiva delo
člani treh združenj tehničnih delavcev filmsknh študijev y Hollywoodu so stopili v stavko, katere se udeležuje kakšnih deset tisoč oseb. Položaj je kritičen, ker obseiga tudi dekoraterje, frizerje in monterje, brez katerih je filmanje nemogoče. Sta/vka je ustavila delo kakšnih petdesetih filmov. Pričakujejo, da se bodo stavku jo. čim pridružili tudi tehnični specialisti, kar bo za nekaj časa popolnoma ustavilo delo v hol]ywoodskih ateljejih.
ene agrafe in dveh ufoanov z vdelanimi briljamti.
Iz Pariza pa poročajo, da si je naročil vojvoda na grad Candč televizijsko napravo, ki mu bo omogočila, da bo iz graščine, kjer se bo mudil nekaj časa v Franciji, mogel prisostvovati kronanskim svečanostim v Londonu.
Zeppelin v delu
rušili do tal. Na bojnem polju niso obleža* li vojaki, temveč ženske r* otroci, ki se niso mogli braniti. Na teh žrtvah so biH pobesneli vojaški lopovi preizkusili nove zažigalne bombe. Med tem ko so neoboroženi ljudje, starci, ženske in otroci bežali na polja in v gozdove, so bombna letala letela za njimi, spuščala so se nizko in jih uničevala z bombami in ognjem iz strojnic.
Svet bi se moral ves zgroziti nad tem divjaštvom in kakor en sam mož bi se moral dvigniti proti krvavim zločincem, ki so si drznili v posmeh vsej civilizaciji povzročiti ta nesmiselni pokolj. Toda svet se ni dvignil, komaj da se je malo zganil. In po pokolju v Guernici ni nobeftega dvoma več, da se bo v vsaki bodoči vojni na isti način vršila m jžestvena justifikacija nedolžnih ljudi. Bili so ljudje, ki so takšne svoječasne napovedi in grožnje smatrali za pretirane. Guernica je eksempel. In že se pripravlja še dosti katastrofalnejši. V Bil-bau je danes okrog 100.000 otrok. General Molla je naznanil, da bo mesto izravnal a zemljo, žal, da spadajo obljube te vrst® med tiste, ki jih svet danes še izpolnjuje.
Dva politična obiska
Nemški zunanji minister baron dr. Neorafft-
je te dni obiskal Rim
avstrijski zvezni predsednik Miklas pa prišel v Budimpešto
V Friedrichshafnn delajo strokovnjaki na oboda novega >L Z. 1S0«, ki pride v promet prihodnjo jesen
ANEKDOTA
Angleški državni tožilec Weterpool je imel hudoben jezik. Zavoljo njegovih porogljivih opazk pri razpravah, ga odvetniki niso imeli posebno radi. Nekega dne je neki zagovornik zaključil svoj govor z besedami: »Jamčim za nedolžnost svojega klienta s svojo glavo. Predlagam oprostilno sodbo«.
Weterpool se je oglasil: »Predlagam, naj ee glava gospoda zagovornika položi k aktom!«
VSAK DAN ENA
>Nu, kaj praviš, ali se nI sijajno obnesla moja ideja o prikolici?«
(»Tldena Tegn«|
Iznajdljiva krčmarica
Policija je v Gradcu odkrila nenavadno goljufanje ljudi, ki bi se radi oženili oziroma omožili.
Neki graški list je dobival na svoje že-nitne oglase že nekaj časa mnogo odgovorov, a opažih so, da so vsi enako ku-vertirani in da imajo isto pisavo. Iz tega se je rodil sum, da utegne biti na delu kakšen prevejan ženitveni slepar. Preiskava pa je dognala dosti nedolžnejše ozadje.
Neka krčmarica je namreč odgovarjala na oglase tistih, ki bi se radi poročili, pisala je v imenu domnevnih kandidatov in je oglaševalce vabila, naj pridejo v njeno gostilno, da se seznanijo. Povabljenci so seveda prihajali in so marsikaj popili in pojedli ter plačali, zaman pa so čakali na vabilca oziroma vabilko. Seveda niso vedeli, da jih je bila na ta način »povabila« krčmarica sama.
Knltvurni pregled
Ameriška »Rivala« v ljubljanski drami
»Ravaia« Američanov Maxwella Anderso ina in Lavrenca Stallingsa, ki ju je za evropske odre priredil Carj Zuckmayer, sta v vrstj frontne literature, ki smo jo po vojni doživeli Da odru in v knjigi, prišla k nam s precejšnjo zamuda Spričo usodne idejne ;in družabne problematike, ki današnja dan razdvaja svet, je spomin na grozote in nesmisel prestane vihre precej obledel, a še manj smo dostopni za čisto pacifistično negacijo vojne: razen čisto čuvstvenega odpora nas danes žeja predvsem po dejavna odrešitvi, po borbi, kj bi jo prevevalo tudi nekaj več jasne idejne in optimistične vere. Toda ameriška pisatelja sta prav toliko oddaljena od prizorišča velike evropske tra« gedije 1914.—1918., da je njun odnos do vojne brez dvoma objektjvnejši, pa zato tudi bolj človeški od odnosa, iz katerega so zajemali drugi avtorjj vojnih dram. Nobene namišljene veličine, nič patetičnih, samo ljubnih sentjmentov, in beseda demokracija, ki je v njenem imenu USA poslala svoje najemnike čez ocean, zveni na ustnah njunih junakov le kot bedasta fraza. Osem in pol dolarja na dan — to je vrhovna de-viza s katero ti ljudje odhajajo v jarke. A prav zato, ker so brez slednje iluzije, se.nas njihove usode dojmijo tako nepotvorjeno človeško jn v »Rivalih« je brez dvoma več čiste resnice o človeku in vojni, kakor smo je našli v celi vrsti podobnih dram.
Režiser inž. arh. Stupica je grobo naturalistični ambient dejanja zajel v odrski po< dobi, ki po razgibanosti in prenafcrpanosti vnanjih efektov skorajda že prerašča zasnovo avtorjev jn pod njih težo ee izgublja tudi osrednja človeška misel sama. Prevajalec je skušal dati vojaškemu jeziku, ki je našel v Zuckmayerju dovršenega posrednika, v 6lo-venščini enako veren izraz, a njegov slog je premalo enoten in živ in motijo ga številni jezikovni anahronizml Iz množice
igralskih kreacij se dviga Levarjev kapitan Flagg, primarno silna, sama po 6ebi neza-gonetna. a vendar zanimiva, dragocena osebnost, ki združuje v sebi vso vnanjo surovost fronte in strelskega jarka in vso nebogljeno toplino živega človeškega srca. Edis

ni ženski lik v igri je podala Severjeva kot krčmarjeva hči, razpuščeno dekle izza tron-te, kj ji je brezgrešnost edini greh. Kapita-
nov rival je Sancin kot seržant Quirt, a izmed ostalih vlog ostanejo gledalcu v lepem 6pominu posebej še Debevec kot general, Daneš kot kapitanov 6luga in Cesar kol četni ekonom.
Premiera operete
„Veseli studenčeh"
V soboto 1. majnika je bila v opernem gledališču premiera operete »Lojzka* — ali »Veseli studenček«, kakor so jo pri nas krstili V nji je proslavil gospod I* Drenovec 251etnioo svojega priznanega in janogostramskega umetniškega delovanja, žal da mu vloga Janka Roglja (ki se izdaj aza mlinarskega pomočnika, da bi ostal v bližini izvoljenke, povrhu pa v hribih išče svojega očeta) ne nudi nika-kega razmaha. Pogreša tistega miselnega in čustvenega ozadja, ki bi bilo podlaga za menjajoča se razpoloženja, primanjkuje ji napetosti in gradacije, viška pa tudi nima; skratka je netehtna, kakor sploh delo samo, ki se dogaja v hribih, kjer plešejo v tirolskih nošah menjaje furiant in Schuhplattl&r!!!! Površnemu libretu avtorjev Balda, Kohouta in Sla/vika se pridružuje glasba J. Jankovca, ki je ponekod vprav diletantska (predigra, prehodi!), ša. blonska pa tako, da to slabo stran zadnjih pri nas izvajanih operet stopnjuje do absurdnosti. Le na nekaterih mestih, kjer se melodija bliža povsem narodnemu preprostemu značaju, se je skladatelju posrečil iskrenejši izliv, žalostno je dejstvo, da delom te vrste, ki očitujejo malo več soli in originalnosti v glasbi, občinstvo in celo kritika kaj rada očitata trdote in disonance, medtem ko se lahko tako sterilna glasba šopiri celo po opernih gledališčih! Ali res ni več navdušenja in razumevanja za kaj novega, originalnega,
apartn&ga in neobičajnega? Ali je človeško stremljenje po svojstvenem tako malo vredno?
Odveč je razglabljati o potrebnosti operetnega repertoarja pri nas. Ima svojo publiko in prinaša svoj sold. Odklanjamo pa taka dela, ki s svojo lažno nesentimental-nostjo izbegavajo vso opereti prepotrebno sentimentalnost, pri tem pa tiče do glež-njev v šundu. Je le en pojav več, ki nas prepričuje o propadanju destruktivne re-vijske operete, katero niti drugod, celo v filmu, ne more še tako bogata insoenaci-ja rešiti nezanimivosti; kako bi šele mo. .glo tako neduhovito delo kot je »Lojzka«.
Uprizoritev je bila živahna ne toliko zaradi dejanja, temveč zaradi simpatičnega jubilanta, ki so mu prijatelji napolnili hišo in poskrbeli za veselo razpoloženje. V veliki meri je do nje pripomogla resnična centralna figura, poštar Ikra, ki ga je g. Zupan dobro pogodil in prepredel v nabavo občinstvo z bolj ali manj posrečenimi šalami. Poleg te še najbolj zaokrožene figure so sodelovali kot mlinarica ga. Str-niševa s svojima mičniroa hčerkama Pavlo in Lucijo (gdč. Japljevo in Gnusovo), letalec Werner (g. Gorski) s spremljevalcem Poulardom (g. Pečkom), sirota Lojzka (ga. Lubejeva), župnik (g. Daneš) in mnogi drugi. Za plesne točke v koreografija g. Golovina sta poskrbeli plesalki gdč. Brcarjeva in Moharjeva ter g. Kiir-bos. Režiser in inscenator pa sta preskrbela za naše razmere prikupno cpremo. Dirigent g. žebre je iz itak borne parti-ture izluščil, kar sta mu dopuščala kratki rok za naštudiranje in volja godbenikov.
P. Š.
Zapiski
Ksaverija Meška »Mir božji« v češkem prevodu. V založbi »Společenskih podnikov« v Prerovjj na Moravskem je pravkar izšla okusno opremljena češka izdaja znane no-veljstične knjige Ksaverja Meška »Mir Božji« (Mir božji. Se svolenim autorovym ze slovi nštiny preložil Antaš Horsak, 176 str.). Pisatelj Miru božjega ima v prizadevnem prevajalcu Horsaku nenavadno vdanega ča5 stilca. Z očitno ljubeznijo prevaja ta morav-ski prijatelj slovenske literature knjigo za knjigo iz obsežnega Meškovega dela. Tako je izdal v zadnjem času pri isti prerovski založbi poleg romana »Kam plovemo« in »Listkov« še »Henrika, gobavega viteza«. S prevodom Miru božjega« je tem spisom pri* ključj.l eno najznačilnejših in najboljših zbirk Meškove proze. Prizadevanje Antoša iHoreaka, da bi čitatelj6kemu svetu svoje ožje domovine približal pisatelja, v katerem je odkril ne samo sorodno duševnost (smatramo, da ta psihološki moment odločuje prj izbiri avtorjev, zlasti če se kak prevajalec vztrajno in dosledno bavi s svojim avtorjem), marveč tudi pisatelja, ki utegne biti po svojih idejnih in čustvenih vrednotah soroden dobršnemu delu češkega ljudstva na Moravskem. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšne odmeve vzbuja Meškovo delo na Moravskem (glasovi v dnevnikih in časopis sih, naklada in razprodaja prevodov, postavka v statistiki javnih knjižnic). — An-toš Horedk in njegovo prerovsko založništvo zaslužita naše priznanje in hvalo za pozornost, kj jo v toliki meri izkazujeta slovenskemu pisatelju. Prevajalsko prizadevanje g Horsaka pa bj bilo vredno tudi pod rob« nejše ocene, ki zanjo v tej informativni rubriki nj mesta. Pohvalno je treba omeniti, da je češki prevod »Miru božjega« opremljen z ilustracijami Rajka Šubica, ki je preskrbe! tudi opremo knjige. Šubičevih ilustracij sicer ne odlikuje tista mehkoba in nežnost, ki označuje Meškovo prozo v tej knjigi, morda ie premalo poudarjen krajinski tip. domačnost™ značaj slovenske zenu lje, s katerim je tesno združen Meškov pripovedni lirizem. Vzlic temu so Šubičeve ilustracije lepa in tehtna izpopolnitev te češke izdaje Meškove zrele knjige.
Skladatelj Anton KosJ v Središču ob Dravi nam je poslal izjavo, v kateri pravi, da opomba glede avtorskih tantiem, ki je dostavljena njegovi skladb; »Mamica moja je strašno bogata« v knjižici »Slovenski materi (Mladi oder, Ljubljana) ne velja. Glede njegove skladbe veljajo za prireditelje materinskih dni iste ugodnosti kakor za vse ostale v zbirki »Slovenski materi«. Prva iz« daja skladbe »Mamica moja« je že razprodana in se pripravlja nova izdaja, ki utegne iziti letos v juliju.
Slovaška revija »Prameft« (urednik Kolo-man K. Geraldiini, Bratislava) je priobčila v najnovejšem (3. — 4.) zvezku dva prevoda iz lirike Jožeta Pogačnika »Sinje ozare« Obe pesmi je prevel K. Geraldini. V istem zvezku je zaključena V. Smoleja jezikovna kritika slovaškega prevoda Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem«. Za raz-voi slovensko-slovaških literarnih stikov je značilno, da je slovenski ocenjevalec pro« drl v slovaški pismeni jezik tako globoko, kakor pričuje ta kritika.
Slikarsko delo Antona Trstenjaka, ki je nedavno razstavil v Pragi (dvorana Elana prj Mazaču), karakterizira kritik A. V. Hreka v 8. številki slovaškega »El&na« takole* Trstenjak je likovnik impresionističnega občutja, občutljivega in pronicljivega pogleda, kj prenaša svoie vtieke na platno s tehnično dobro izurjeno roko. Je to dobro slikarstvo, ki ga nič ne vznemirjajo formalni problemi in ki se ne bori za svoj izraz, marveč odkriva izraževalno bogastvo v vidni prtrodi. Trstenjak je pretežno sbkar kra-iin Na {svobodnejši je v svojih pariških motivih Na razstavi Je imel tudi slike sloven« sinih in čeških krajev. Njegova barva je sveža in objektivna, njegov svet vsakdanja resničnost
F. X. Salda, 4. aprila umrlj vodja in moj*
eter češke literature, je bil ves mesec po svoji smrti predmet intenzivnega obravnavanja v vseh čeških in slovaških literarnih časopisih. Vse sodbe se ujemajo v tem, da so Cehi izgubili s Saldo enega svojih naj-večjih mož, ki ga bo mogoče pravilno oceniti šele z nekega časovnega odstopa. Lepe članke sta mu posvetila lista »Literarni no-viny« in »Rozhledy po literature a um®ni«, slovaški »Elžn« pa je priobčil v pravkar izišli 8 številki članke z osebnimi spomini, ki se ujemajo v sodb} da je s Saldo izgubila tudi mlada slovaška literatura svojega velikega vzornika. Najlepšo doledanjo poča* stjtev Šaldovega spomina in osebnosti pa predstavlja obsežni 6.-8. zvezek melattn-ške revije »Listy pro umSnj a kritiku«. V tem zvezku so se poklonili nesmrtnemu mojstru v poetični ali esejistični formi Josef Hora, Jaroelav Durych. Otoker Fischer, Jar-Seifert. Fr. G&tz, B. Klička. Josef Kop.a, B. Mathesius, Jan Cep in drugi; v zvezku je mnogo osebnih spominov in dragocenih opazk k spoznavanju Saldove osebnosti. Posebno zanimive so »Misli F. x Salde«, kj jih je uredništvo e srečno roko izbralo 1*
njegovih spisov m ki Se bol] vzbujajo željo,
da bj kmalu dobili nekak brevir i% Saldo-vih spisov, kakor ga je predlagal Pavel Eisner. — Kmalu po Saldovj smrti je Drs žavna založba v Pragi izdala kot drugi zvezek svoje »Zbirke monografij« prvo veliko študijo o F. X. Saldi (168 str.). Spisal jo je znani kritik dr. Frant. Gotz in namenil proslav] sedemdesetletnice; tako je se daj smrt pospešila izid knjige, ki obravna* va eno najznačilnejših, dasi v tem ali onem še spornih čeških osebnosti in kot poskus sintetičnega orisa zasluži vso pozornost. Kritik »Lidovih Novin« dr. Vaclav Čern^ je Gfitzovo knjigo sicer odklonil, vendar s* nam tako pavšalna odklonitev ne zdj pra-
vična, kajti prva monografija o Saldi je vellc nekaterjm slabostim in napakam tehtno delo. Umljivo je, da je ob tako mnogostran* skj in tudi večji format presegajoči, tedaj še živi osebnosti, kakor je Salda, težko dati dognane in definitivne sodbe. Ni se tudi mogoče izogniti večjemu subjektivizmu, kakor bo dopusten s poznejšega Časovnega odstopa. Vzlic temu pa bo moral Gotza kon-sultirati slehern Saldov proučevalec in čas stilec, saj bo našel v tej knjigi poleg problematičnih sodb in subjektivnih nazorov tudi mnogo stvarnega gradiva o Saldi, kakor ga drugod ne najde. Zato pomeni Gfttzovu delo znaten korak naprej k razjasnitvi Saldove osebnost} m dela.	—o.
ŠPORT
Zagrebška Sparta v Ljubljani
Jutri popoldne na igrišča 2SK Hermesa
Slednjič se je Hermesu vendarle posrečilo pridobiti za enkratno gostovanje re-nomirano enajstorico zagrebške šparte, tako bo le prišlo do srečanja, ki je bilo po sili razmer odpovedano že dvakrat zaporedoma. Znamenito »Maksovo« moštvo, v katerem igra naš dobri znanec »Kranjac Mihelčič«, pride v Ljubljano kompletno in z vsemi svoj;mi najboljšimi. Tu so Mihelčič, dalje Belak in Urbančič, vsi trije znani Ljubljančani, pa znani reprezentativec Stankovič in drugi, tako da bo imela naša publika priliko videti spet enkrat — to pot v prijateljski igri — lepo in zanimivo tekmo.
Mcštvo špartancev je trenotno za zagrebškimi Idgaši najjačje, prvak zagrebškega L- razreda in resen pretendent za vstop v ligo. Enajstorica je znana po izvrstni tehnični, predvsem kombinacijski igri ter je zato razen »purgerjev« tudi ljubljenec aaigrebške publike. Dovolj naj
bo omeniti samo njen neodločeni rezultat preti Gradjanskemu, dalje zmage nad vsemi vodilnimi domačimi klubi itd. Hermes je imel pri izbiri tega nasprotnika res srečno roko.
In Hermes? O njem je že dolgo znano, da v prvenstvu noče (?), pač pa, da v prijateljskih srečanjih res pokaže, kaj v resnici zna in zmore. Kdor si želi lepe in tehnično devršene igre, moTa priznati, da je baš Hermes mojster v tej stroki. Saj je ravno v zadnjih prijateljskih srečanjih dokazal, da moštvo mnogo, mnogo zna in da zato ne bo nihče razočaran, če si bo ogledal jutrišnjo tekmo na Hermesu.
Glavna tekma bo Ob 16.30, predtekma pa bo ob 15. Vstopnina je kljub velikim režijskim stroškom običajna.
Glavno tekmo bo sodil g. Hobaher, stranska sodnika bosta gg. Kuhar in Kraner, predtekmo pa bo vodil g. Emil Kos.
n
lov na lisico"
i
V	nedeljo, dne 9. t. m. priredi naš najstarejši motokolesarski klub »Ilirija« svojo prvo letošnjo motosportno prireditev — »lov na lisico«. Cilj te prireditve je predvsem ta, da se ob začetku nove motocikli-stične sezone sestanejo vsi aktivni člani kluba iz raznih krajev ter se vsaj površno pokaže množina in kvaliteta športnih in turnih vozil, s katerimi more klub računati na letošnjih prireditvah. Sodelovali bosta v nedeljo sekciji Ljubljana in Kranj.
Nedeljski lov na lisico je že osmi, ki ga prireja M. K. Ilirija v teku 25 letnega delovanja. Lovišče je novo in je omejeno takole: Mengeš — Moste — Komenda — Na-soviče — Sp. Brnik — Šenčur — Voklo — Trboje — Sv. Valburga — Hraše — Za-poge — Dobruše — Utik — Koseze — Mengeš.
Funkcionarji, ki so lovišče že prevozili, so se o njem izrazili zelo pohvalno, kajti tam so dani vsi pogoji za zelo zanimiv lov. Lisica mora prevoziti, predno se skrije, 40 km, zato starta eno ure prej od lovcev. Sledove mora puščati na vsakih 50 m in tudi na vseh križiščih. Skrivališče sme biti oddaljeno od' ceste največ' 100 m. Lovec, ki prvi zasači lisico in ji odvzame »lisičji znak«, je zmagovalec in prejme zato častno nagrado — darilo t. t. A. GOREČ d. z. o. z.
Lov bo končan ob 16. V Komendi bo zapel lovski rog in tu se bodo nato zbrali vsi udeleženci v gostilni pri g. Mejaču, kjer bo objava rezultatov in sestanek vseh sodelujočih motociklistov.
Huda bo — med črnimi in belimi
Že jutri popoldne na igrišča Prt morja Sinoči se je zglasil pri nas najbolj črn zastopnik črnih in prišel povedat, da dogovor glede nogometne prireditve med dimnikarskimi in pekovskimi pomočnik] v stanovskih črnih in belih dresih še velja. Oba tabora sta nepopustljiva in se bosta dokončno spoprijela na zelenem polju, jutri točno ob 16. na igrišču Primorja ob Tyrševi cesti.
ie uvod v prireditev bo zabaven — saj ne smemo povedati vsega, — 90 minut igranja pa bo ena sama veriga dobrih in slabih dovtipov. Kdor se hoče nasmejati in obenem koristiti dobri stvari — saj gre za podporo brezposelnih tovarišev — naj ne zamudi te »senzacije« na zelenem polju.
_ »
V nekaj vrstah
Na igrišču SK Drave v Ptuju je bila preteklo nedeljo ofšcielna nogometna tekma med Dravo in Ptujem, ki se je končala s 4 : 2 (3:1) v korist Ptuja. Moštvo SK Ptuja je bilo ves čas igre boljše, kar kaže tudi rezultat prve polovice. Po odmoru sta morali obe enajstorici nastopiti samo z 10 igralci, zaradi česar je tenupo igre na obeh straneh precej popustil. Sodil je g. Nemec zelo objektivno, imel pa je zaradi hudih nasprotnikov težak posel.
V	tekmah za Davisov pokal se je prvo kolo v evropskem pasu končalo takole: Novi Zeland : Kitajska 3 :2, Švica : Irska 3 : 2 Belgija : Madžarska 3 : 2 in Južna Afrika : Holandska 4 : 1. V drugem kolu tega tekmovanja, ki mona biti končano do 16. t. m., se bodo torej srečali tile nasprotniki : Italija — Maroko, Avstrija — Nemčija, Švedska — Grčija, Švica — Belgija, Južna Afrika — Novi Zeland, Poljska — Češkoslovaška, Francija — Norveška in Rumunija — Jugoslavija. Slednje srečanje bo v Zagrebu, kaanor sta že prispela rumunslka teniška reprezentanta T. Caral-lulis in A. Sctoanidt. Jugoslavijo bosta v singki zastopnika Pun&ec in Pallada, v dou-blih pa Kufculjevič bodisi z Mitičem ali Radovasnovičem. V tem srečanju so naši teniški igralci vsekakor precejšnji favoriti. V ameriškem pasu so Američani porazni! Japonce.
Na drugi dan pravoslavne velike noči so imeli nogometne tekme tudi v Novem Saidu in Betovaru. V Novem Sadu je gostoval zagrebški Hafik pri tamkajšnji Voj-vodim, s katero pa je igro iaguibil z 0 :4, v Belovaru pa je igral zagrebški Gradjan-ski še enkrat — tudi to pot s precej rezervami in zmagal nad taonkajSnjim so-imenjaikom s 6 : 1.
Službeno Iz zbora plavalnih sodnikov — sekcija Ljubljana. Termin za prijavo k sodniškim izpitom je 1. junij. t. L Kasneje dosle prijave &e ne bodo upoštevale. Prijave s takso Din 50.— je poelatj do 25. t. m.
na naslov Bradač Franjo. djpL iur'.. Gradišče 8b/I. — Tajnik, s
SK Ilirija. Vsi atleti lahkoatletske sekcije se pozivajo dane6 ob 16. na igrišče za Koljnsko tovarno.
Plavalna 6ekcija SK Ilirije javlja vsemu članstvu, da je zimsko kopališče odprto vsak dan v tednu od 16—20. Pozivamo vse, da se čm številneje udeležujejo treningov pod vodstvom trenerja g. Hohla. Vstopnina je znižana oa 1 Din!
A<SK Primorje. (Lahko atletska sekcjja). Opozarjajo se vsi klubovi atleti v Ljubljani in izven Ljubljane na kiuoov nacionadui miting v soboto in nedeljo, 15. in 16. t. m. Prireditev je obenem neoficjelnj izbiinj miting za meddržavni dvoboj Češkoslovaška : Jugoslavija v Zagrebu od 27. do 30. t. m. Načeletvo.
ŽSK Hermes — nog. sekcija. Danes od 17. dalje trening za II. garnituro in juni-orje pod vodstvom g. Simčiča. Ofoenem se sprejemajo nov, juniorji.
SK Svoboda. Drevi ob 19. sestanek v Delavski zbornica zaradi gostovanja v Kranju in Mengšu.
SK Slavija. Drevi ob 20. sestanek vseh nogometašev zarad; nedeljske tekme. Ob 20.30 redna od borova seja — za vse odbornike obvezno. Jutrj dopoldne trening tekma z Jadranom na igrišču Jadrana.
Motoklub »Ilirija«. Redna seja upravnega odbora in športne komisije bo drevj ob 20. v kavarni »Evropi«.
Francoski železničarji na obisku pri nas
Ljubljana, 4. maja
Z večernim brzovlakom je snoči preko Jesenjc prispela v Ljubljano skupina 64 francoskih višjih železniških uradnikov, kj so namenjeni na daljši izlet po Jugoslavija K sprejemu ee je na glavnem kolodvoru zbrala velika množica občinstva in predstavnikov domačih železničarskih ustanov, francoske kolonije, oblastev in korporacij. Med drugimi so se sprejema udeležiilj francoski konzul Remerand. rektor francoskega jezika na univerzi prof. Lacroix. za bansko upravo banovinsk; tajnik Maister, za železniško direkcijo dr. Ladiha. načelnik vojaške delegacije prj železniški direkciji polkovnik Nedeljkovič, zastopnik mestne občine mestnj svetnik Masič in predsednik sprejemnega odibora Parma.
Ob prihodu vlaka, je godba »Sloge« zaigrala veselo dobrodošlco. nato pa je goste prvi pozdravil francoski konzul Remerand. V imenu mestne občine in slovenskih to-varišev-železnjčarjev je spregovoril nekaj toplih besed mestni svetnik Masič, v imenu gostov pa se je za prisrčni sprejem zahvalil inšpektor Couvert. Med navdušenim vzklikanfem občinstva so Francozi odšJj v hotel »Metropol«, kjer jim je bila prirejena večerja. Tu jih je v imenu železni ške direkcije pozdrav,! v francoskem in slovenskem jeziku dr. Ladiha. Za do-bro razpoloženje sta ves večer skrbela orkester in pevski zbor »Sloge«.
Gostje so prenočili v hotelu. Davi so jim člani sprejemnega odlx>ra jn zastopniki že-leznjlskih organizacij razkazal; (posebnosti mesta. Ob 9. 60 odšli v nebotičnik kjer so jhn postiregl z malico, nato pa so si ogledali zbirke Narodne galerije in umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu. Mimogrede so se poklonili tudj pred Napoleonovim spomenikom, na magistratu pa so 6e zbral; na kratek strokovni in družabni,razgovor.	.
Ob 1130 so j m v »Metropolu« servirali kosilo o4i 12.55 pa so se odpeljali proti. Zidanemu mostu jn dalje v Zagreb. Beograd, Sarajevo in na Cetjnje. odkoder se z ladjo vrnejo v domoMmo. Na vsej poti po državi jih spremljata dva zastopnika gene-radne direkcije.
»Plavnik« je treščil v angleški parnik
Suš,3k, 4. maja.
Nag parnik »Plavnik«, ki je last »Oceanije« in velja za enega najlepših in najmodernejših potnažko-tovornih parčkov naSe trgovske mornarice, je doživel hudo nesrečo. V nedeljo zjutraj ob 7. Je trčil v angleški parnik »Alepto«. Kakor poročajo je »Planmik« krenil v soboto zvečer ob 19. iz Rotterdama, namenjen v Dubrovnik z velikim tovorom premoga. Zarasli megle je vozil umerjeno. Na odprtem morju kakih 60 milj od Rotterdama pa je zjutraj pri svetilniku Northilder zadel v parnik »Alepto«. Takoj nato je začel klicati na pomoč. V bližini je plul neki ameriški parnaik, ki aa je nemudno približal.
Novico o karambohi je sprejeli rajtfofce-
legrafteti v Londonu, Rotterdamu in ostalih pristaniščih, de v teku dopoldneva je bilo o nesreči obveščeno tudi ravnateljstvo
»Oceanije« na Sušaku.
Kakor se je ugotovilo, je bila nesreče kriva zgolj izredno gosta megla. Parnik »Alepto« je plul proti Rotterdamu. Imel je komaj 900 ton nosilnosti, k« je bil udarec zelo hud, se je »Alepto« začel naglo potapljati, med tem ko je »Plavnik« dobil lažje poškodbo na kljunu in je s svojimi čolni lahko takoj začel reševati posadko tonečega parnlka. Žal je megla otežkočafa. tudi reševanje. Posadki »Pravnika« uspelo rešiti samo 4 angleške mornarje, ni pa je znana usodba ostalih desetih mornarjev. Ni izključeno, da je ta in oni splaval m svetilnik ali pa se regil na kak drug parnik, ki je prilul v bližino nesreče. »Plavnik« je zapustil kraj nesreče šele, ko ni bilo nikegar več mogoče reševati. Krenil je proti nizozemski hiki Vlassingen, kamor je prispel ob 3. popoldne. Poškodbo bodo lahko kmalu popravili. Posadka >Plavnika« je vsa živa in zdraha.
Cvetje na razstavi
V	restavraciji Zvezdi je bila v 6oboto ob 9 otvorjena razstava pomladanskega cvetja, ki jo je priredil Klub ljubiteljev cvetlic, organiziran kot poseben odsek ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. K otvoritvi so se zbrali mnogi ugledni gosrtje. med njimi župan dr. AcLlešič, ki je bil hkratu pokrovitelj razstave s soprogo, višji svetnik inž. Simonič kot zastopnik bana, predsednik SVD Humek in veliko število ljubiteljev jin strokovnjakov s tega lepega in važnega področja zemeljske kulture. Goste je najprej pozdravil predsednik kluba Drago Kos. potem pa je dr. Adlešič v obširnem govoru opozoril na estetski in etični pomen gojitve lepega cvetja, saj ne more bitj dvoma, da ljubezen do teh najlepših hčera matere-prirode, dviga v člov»r ku tudi plemenitost duše im srca. Govorila sta še zastopnik bana in predsednik SVD, nakar je sledil ogled razstave, ki jo po pravic} štejemo med nailepše in najpomembnejše prireditve zadnjih dni.
Klub ljubiteljev cvetlic se je lani razvil iz Kluba ljubiteljev dali j, ki je začel delovati pred leti. Nadel »i je naloco. da širi ljubezen do cvetja in skuša tudi širše kroge meščanstva vzgajati v tej ljubezni, ki^ je v mestu še posebno potrebna in tvori važen del celotne srčne kulture. Olanj si vzajemno izmenjujejo cvetpce, da se gojitev cvetja v čim lepši meri izpopolni V klubu so tudi strokovnjaki, a vse delo usmerja edina ljubezen do lepote. ljubitelji cvetlic so s svojim delom napravili mnoco koristi tudi našemu mestu, kj po pravici slovi kot mesto cvetja in vrtov.
Razstava je obsegala dve sobi in je bila nad vse okusno aranžirana. Največ je bilo tulipanov, neštetih krasnih vrst. jn obiskovalci so se po pravici čudili, kako je bilo mogoče zbrati toliko pestrega bogastva, ko je letošnja pomlad cvetju in brstju tako malo naklon iena. Posebna komisija, v katerj *> bili višji finančni svetnik Bukovec, računski inšpektor Kranjc in železniški vlakovo-dja Jermol, je ocenila razstavljeno cvetje in 6e ie o vsakem goiitelju posebej nadvse pohvalno izrazila Klub ima v načrtu še posebno razstavo poletnega in jesenskega cvetja,
se o ptujskem gledališču, kinu in še kaj
Iz Ptuja nam poročajo:
Članek »Intrige proti ptujskemu gledališču« v »Jutru« je vzbudil v krogih, ki se zavzemajo za nov kino v Ptuju, seveda veliko prahu. Temu je primeren tudi odgovor, ki ga je objavila »Mariborer Zeitung« v torkovi številki 27. m. m.
Pravzaprav ne zasluži, da ga sploh omenjamo, ker je pisan v istem »skromnem in blagohotnem« tonu kakor prvi in nam očita, da so vse naše trditve »direktno iz zraka vzete in demagoške« ter da jih nočemo razumeti, ko trdimo, da nam hočejo vzeti gledališče, mišljen je pa le kino! Po njihovem je torej nevarnost požara le pri kino-predstavah, kakor da bi ne bilo pri gledaliških predstavah te nevarnosti... V tem smislu gre ta dični članek naprej — iz-vzemši odstavek, kjer trdi »Mr. Ztg«., da ni nikdar bila proti slovenskim kulturnim institucijam in njenim interesom.
S tem se tudi mi docela strinjamo in poudarjamo, da mi tega nikdar nismo trdili in se le čudimo, da je list obrnil to na sebe. Če pa smo izrazili svoje začudenje, da je priobčil oni prvotni nekvalificirani članek, ki je vse prej ko »beseheiden«, smo pa storili to pod silo dejstev, kakor smo bili tudi mnenja, da bi bil lahko ta članek priobčil v drugačni obliki ali pa sploh ne.
Sedaj smo si na jasnem! Gospodom okrog novega kina ni sicer na tem, da bi ustanovili tudi nov teater, le poslopje mestnega gledališča se jim zdi v njihovi veliki človekoljubnosti nevarno za kino-obiskovalce. Kakor da ni ljudi v poslopju, kadar se vr-še gledališke predstave 1 Res hvalevredna skrb za bližnjega!
Če pa pomislimo na to, da je bil kino nameščen v istem poslopju tudi med svetovno vojno in celo vrsto let pozneje, potem šele moramo občudovati strpljivost gospodov okrog novega kina, ki so morali dan za dnem gledati in se tresti za življenje kino-obislkovalcev in to pri mnogo pomanjkljivejših varnostnih napravah kakor so danes. Kaj bi šele bilo, ako bi se zanimali v isti meri ?a dobrobit in varnost obiskovalcev gledališča? No, za vse pa se tudi ne morejo brigati.
V	pomirjenje tem dičnim altruistom pa bodi povedano, da je na zadeve, ki se tičejo varnosti kino-obiskovalcev, mislila že pred njimi nadzorna oblast, ki je komisio-nalno pregledala poslopje mestnega gledališča. In ne samo to! Ona je mislila tudi na življenje in varnost obiskovalcev gledališča, na katere so gospodje blagovolili pozabiti. V teiku zadnjih 18 let je bilo več oblastvenih komisij — seveda iz Slovenije — ne iz Nemčije, kakor si je to eden gospodov zaželel pred kratkim.
Še nefeaj gospodom od novega kina o dobičkih in profitih! Zadruga, ki vodi kino, vzdržuje obenem mestno gledališče iz enostavnega razloga, ker ni v mestnem proračunu zadnja leta v ta namen zadostnih postavk, Dramatično društvo pa tudi nima denarja. Potem pa še naj kdo reče, da ni proti slovenskim kulturnim ustanovam! Seveda s tem krogi okrog novega kina ne računajo. In to je izvrševanje kulturne misije, čeprav ne take, kakor pravi citirani članek, ker Slovenci na žamet se res nismo tako daleč,«.
rA. VOLTZER:
20
Siaminski naptišč
Prigode Pairicije Holmove
Št. /3
Niti raztreseni in zamišljeni nadzornik ni prezrl te duhovite kretnje. Mignil je natakarju. Violet je vztrajala pri tem, da plača svoj račun sama. Vendar se je pokazala spravljivo, in Whinstone je dobil dovoljenje, da plača parfait, torto in sadni sok.
2e so korakali proti izhodu, ko jih je zelo eleganten starejši gospod, ki je bil pravkar stopil v lokal, vljudno pozdravil. Bil je Whinstc«io<v klubni tovariš Arden_Thirleby, znan igralec golfa. Whin-stone je odzdravil, in Violet je poklonila zanimivemu, zalemu gospodu milosten nasmeh.
»Moj prijatelj, vojvoda Tatebrootke ..je rekla odkritosrčno zavzetemu Whinstoau.
Peš so korakali do bližnjega Picadilly Circusa. Patricija je očitno kazala svojo nem&to. Whinsto-mi je bilo nerodino, in glas mu je nehate topleje zazvenel, ko je rekel:
> Gotovo ste veseli, miss Holm, da ae me vendar že iznebite ...«
Presenečena nad prisrčnostjo, ki jo je ves ve. čer pogrešala pri njem, je vzdignila oči Opazila je, kako je Whinstone tisti mah zastimel v lepo, elegantno žensko, ki je bdi a pravkar stopfla. iz ne-
kega taiksija. Nakfoomlk je menda pozabil, da > ▼ družba dveh dam, kajti njegov pogled je z neprikritim zanimanjem spremljal neznanko.
Celo Violet je bila to opazila in ga Je s glasom svetske dame rahlo pograjala:
»Nočeva vas motiti, sir, *a se raji posloviva...«
Njene besede so bile nadzornika očividno dohro dosle. Kratko se je opravičil in se hlastno pošlo. vM. Patricija in Violet sta videli, kako je hitel za elegantno neznanko, ki je ragfoilla proti Regeutovi cesti.
»Mladi človek ima slabe maanžre,« je dejala Violet z obrazom užaljene kraljice.
Patricija ni odgovorila, a v svoji notranjosti je bila prepričana, da Violet nadzornika Whiinstona. še dosti premalo sodi. Zanjo je spadal ta gospod v predpretekli čas.
Med tem, ko sta ga dekleti tako obsojali, jo je nadzornik ubiral za lepo faujjko. Pot ni bila dolga. Neznanka je zavila na Jermynsko cesto in obstala pred neko hišo. Zdaj je nadzornik Whmstone vedel, zaJkaj je bila ženska že pri Piccadil3y Cireu. su odslovila voz. V tej hiši na Jermynski cesti je bil skriven nočni klub. Njegovim obiskovalcem je bilo prepovedano, da bi prihajali z vozovi. Treba se je bilo ogibati vsega, kar je zbujalo pozornost.
Klub se je imenoval »Old Man Club«; pomena in izvira tega imena dandanes ni hilo več moči dognati.
Whinstone je počakal, da je dama izginila v hišo, nato je stopil k vratom in poovoniL Tega pa
n! storil pri avonflo, M je bilo nameščeno na desni strani vhoda. Ce bi bil pritisnil na ta gumb, bi bil moral še dolgo čakati. V levem kotu vrat, kak Čevelj od tal, je bil majhen, teman, komaj viden gumb, ki ga nepoučeno oko ni moglo opaziti Nekaj sekund po tem, ko se ga je nadzornik dotaknil, so se vrata odprla. Whinstooe je stopil v ozko, razsvetljeno vežo.
Pripetljaj v »Old Man Cluba«
Vratar je bil več ko za glavo večji od visokoraslega nadzornika. Nalikoval je naddimenzional-nemu rokoborcu- Negibno je stal pred Whinstonom in mu zapiral pot.
»Dober večer!« je vljudno pozdravil nadzornik.
Godrnjajoč glas je bil ves odgovor.
»Rad bi šel dalje,« je prijazno reiked Whinstone.
Nič ni kazalo, da bi se mislil velikan umakniti. Whinstone je dobro vedel, česa čaka. Toda nocojšnjega gesla na žalost ni poznai.
»Ali ne slišite, da hočem dalje!« je rekel Whin-stone, to pot že malce nestrpno.
»Glejte, da se spravite!« Vsaka beseda je šla velikanu težko z jezika.
Nadzornik je izprevidefl, da ne bo ta z diplo-matstvom nič opravil. Zavihtel je svojo izkaznico. Velikan se je s čemernim obrazom umaknil, ne da bi črhnfl. besedo. Whinstone je krenil mimo njega, a mahoma se je obrnil in dejal:
»Nocoj prihajam samo v svojo zaJbavo. Ce bi vam vkljub temu prišlo na misel, da bi sprožili alarmno
zvonSo, se Iteihko zgodi, da pridete za nekaj česa v Darfamoor...«
Velikan ga je strupeno pogledal s svojimi dlrob-Tiimi očmi.
»Zapomnite si to, John Plane!« je rekel nadzornik kakor tja v en dan.
Ko je mož slišal svoje ime, se je popolnoma iz-premenil.
»Niti videl vas nisem, sir, oe tako želite,« je odvrnil, in beseda mu bila zdajci čudno gladka in malodušna.
Whinstome se je ognil dvigala. Prostori k&oba so bili v zgornjih dveh nadstropjih. Širna dvorana, M je nadzornik zdaj stopil vanjo, je bila vse drugače bogato opravljena kakor preprosto stopnjišče. Stene so bile obite s težko svetlosmjo brokatno svilo. Svetila, mize in stofi so bili srebrne barve. V dvorani je utegnilo biti nekaj več ko dvajset ljudi; sedeli so za ličnimi mizami, na katerih so stali kozarci z iskrečim se šampanjcem. Neviden orkester je rezno igral nefci orientalski ples. Sredi dvorane je bilo majhno, jajčasto plesišče. Luči so ugasnile, razen nekolikih stenskih sveti ljk z višnjevimi senčniki. Svetlobni stožec reflektorja je padel s stropa navpik na jajčasti parket. V naslednjem trenutku je stala na njem vitka rdečelasa plesalka. O njeni obleki ni bilo vredno govoriti. Nadzornik je nekaj časa gledal rdečelaskino zvijanje, nato se je splazil iz dvorane. Prav nič ni dvomil o tem, da je prostor, ki ga je bil pravkar zapustil, še najnedol-žnejši v »ODd Man dubu.«
Službo dobi
Bseeda 1 Din. davek 0 ttn. ■t Sifr* tU dajan]« aaaiova B OtaL NajmanjiJ metek 17 Din.
Izurjene pletilje
sprejme tako] tovarna »lia« v Kranju.
10713-1
MALI OGLASI
Edinstveno priliko Vam nudi
IZREOIM PRODAJA
približno 3000 P&rov
prvovrstnih
čeuljeu JHRH
po silno znlianili cenah
Slini rPill II LJubljana, So. Petra 20 »BliB^gl mBMl Zagreb« lllca br. 81
Pisarniško moč
Eamo resno, samostojno v trgovskih poslih. nnožno ntmške, slovenske, hrvatske korespondence tn knjigovodstva. sprejmem. Natančne ponudbe na ogl. oetd. Jutra po »Interes za procvit podjetja«.
3iii4e-i
Pomočnika ali
pomočnico
faurje-npiga v trgovini z mešanim blagom, sprejme trgovina Lovro Petovar, v Ivanjkovcih.
11161-1
Dva mizarska
pomočnika
Ea navadna m furnirana dela sprejme: Mizarstvo »Sava«; Maribor, Koroška cesta 18.
11153-1
Zlatarskega
pomočnika
sprejmemo. Prednost imajo verzirani v isaelflv1. verižic — za takoj. Ponudbe prosimo na Weis? &, Csernik. Bučka Topoia.
11100-1
Mehanik
lahko prevzame 'adi bolezni že vpel;:ino delavnico priti artpV čihi v obrokih. Obrtna prav:oa obstoja. — Ponudba pod ^Takojšnji nastop* na ogi. odd. Jutra.
11107-1
Brivski pomočnik
mlajši, dober delavec, d-obn mi'sto. — Bari Ivan. frizer, El-ovenjgradec.
11108-1 Dobro frizerko
sprejmem v stalno službo, takoj ali po dogovoru. Ponudbe na: Polak Josip — Rakek.	1MS4-1
2 krojaška
pomočnika
«a velika dela. sprejme takoj Knol, Litija.
11102-1
Službe išče:
V Itaka 0«eed» 50 oar, la v&k 9 Din ti Sifr-o aH la Janj« naslada 8 Din; najmanjši raeeeJS 12 Din.
Fotografska
pomočnica
vešča vsakega dela, posebno retuše n»i"'»-nv. i§če odgovarjajoč« mesto. Po-mtdbe n« ogl. odd Jutra pr-d »1.000«.
WU2-2
Mlad pekovski
pomočnik
s svojim kolesom, — išče mesto. Naslov v vseh poslovalnica.!] Jutra.
111057-2
Kuharica
tšče mesto 15 maja »H 1. junija k samostojnemu gospoda al{ k mali družini. Naslov v v&eb poslovalnicah Jutra.
11151-8
Vajenci (fee)
Beseda l DUl lave* 8 Din. za Šifre sfi dajan)« naslova
5 Din. Najmanj« arnek 17 Din.
Vajenca
za slikarsko in pleskarsko obrt. jprejm-ejn takoj. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vajenec«.	11J06-M
Prodam
Beeeda J Dto, davek 8 Din. za šifr« «L' lajanje naslova 5 Din SaJnunjSI nssek t*7 Dto
Generator
16 K V A, izmenični tok, v prav dobrem stanju, prodam. Ogleda se ori g. Pr. Perčiniič. elektrotebn. podjetje. Ljubljana. Gosposvet-Eka cesta 16.
11H04-6 Poceni prodam
omaro, pripravno za pletiljo, šiviljo, izložbo, staro nizko omaro za perilo, ogledalo, špansko steno iz blaga. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1U93-6 Otroški voziček
globok, skoro nov. prodam. Vrstovškova 26/1.
11158-6

Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, soba drva
L Pogačnik
BOHORIČEVA S, Telet. 20-68
Pohištvo
Beeeda Dta. tavek » Dtb. a Šifro sit lajanj« naslova 9 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Zastonj
ne, ampak u najnižjo brezkonkureotao ceno dobit* kvaKtetno pooStv« » ia najboljS« oprsmljeneg« mizarstva - MALENSEK Dravi je tik pri tramvajski po«tej: »Slept Jane«« Saj novejši Is Mjiepfc mod-1 na ogled v lastni razstavi. Uradnikom »a odplačevanja '.66 12
Novo spalnico
šperano, fnno pleska no — kavkaški oreh, proda Krže Frane, pohištvo Vrhnika. — Ogleda se pri Janežač, pleskarstvo, Tyrševa 28, Ljubljana.	ltllOS-10
Klubska garnitura
usnjena, ovalno ogledalo z izrezljanim hrastovim okvirjem, spalnica iz mehkega lesa, kuhinja — naprodaj v skladišču Ranziijiger, dnevno od 16.—17. uire.
Iil.lfi9-12
Kolesa
Kolesa
še malo rabljena, prvovrstnih znamk, v večji izbiri, pooenj naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve).	11147-11
G. Th. Rotman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
94
A voda se je kaj kmalu zganila, in še kako! Iz višave je namreč prifrčal »Pu-lex« in štrbunknil naravnost v jezero, kjer se je s kljunom globoko zaril v blatno dno. Mijav-Mav bi se bil od groze najrajši vrgel na tla; nu, pa ni bilo treba, saj ga je podrla že vatikanska množina vode, ki jo je, »Pulex« pljusnil na kopno. Več ko pol jezera mu je priletelo v obraz!
Kupim
Oeoeda l Dta. lavo* I D«, ta litra »H lajanje uaakrra 3 Din. Najmanj«* maock t7 Dto.
Transmisijsko os
45—60 m/m, 1m kupimo. Ponudbe: »UNIVERSALE«. Domžale.	»1010-7
Vinski kamen ^
in (U&ene drože kopate A. Oesman S. DK Zagreb, Ilica 223.	1S6-7
Beoeda i LMa. lave* S Din. im fifro Ui lajanj* aaalova Din Najmanj*) cn«Mk n Dto
AL. PLANINSEK Ljubljana
Beethovnova ul. M/l. Telefon 35-10.
rapoelnje nakup in prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih
zavodov takoj v gotovini najbolje
Informacije daje brezplačno 38-1«
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksandrova ni 40.
Vam isvrK prodaj« ali oakup
hranilnih knjižic
rseti leoara^n nvod**
najboljše in najveotnejie Samo piSite na ar* analov n m1 Vaa> pošljemo goU> vino po pod« naprej. Z> odgovor priložit! Din 8
181-16
Hranilne knjižice
Zadružne zveze ln Za tiružne gospodarske ban ke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Denar«.
10538 16
Obrt
ta biro att an]ao)o aaaiova Baoeda 1 Din. lave* I Dta,
5	Din. Najmanj« »nek
17 Din.
Gumbi - plise
entel, ažur, predtisk, mono* grame, hitro izvrši Matek
6	Mikee, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.
85-30
Trgovina sadja
v Zagrebu t inventarjem in stanovanjem, radi od potovanja takoj ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutre pod >Sadje«.
111S4-80
Lokali
Beoedn 1 Dtn. davek 8 Dtau za tih« ail lajanj« aaaiova 5 Din. Najmanj« taemk a Dtn.
Lokal
vei prostorov, takoj oddam za pisarno ali obrt. — Židovska nI. 6fL
Lokali
s postranskimi prostori, pripravni za pisarn« ali trgovino na Aleksandrovi cesta 3 ,5se oddaj« s 1. ««p-tembrom. Pismene ponudbe na Miloš Oset, Glavni trg S3, Maribor.	11166-10
Posest
Booeda 1 Din. tevak > Din. M lifro	aaaiova
9 Din. Najmanj« mMk
0
Dve parceli
v zelo lepi legi ob strmi poti ln StrellSkl uit d prodam Natančnejše podatke se leve v elek-tro trgovini V pasaži Viktorije.
10997-20
HiSa v Mariboru
v industrijskem centra, n prometni eeeti. ttavbižče 1006 kv. m « zidano delavnico s vsemi stroji in instalacijo za elektr. pogon, trgovski lokal, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
uiaee-ao
Rentabilna hiša
v Ljubljani, ugodno naprodaj. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanjska hiša*.	11H35-30
Hišo ▼ Šiški
ob glavni oeeti, poleg centra, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
MOT^aO
Beoeda 1 Dto. dnv«fc S Dto. m Kti« aH lajanj« aaaiova 8 Dto Najmanj« 9 Dto
Dve stanovanji
dvoeoteo, lepo pritHSno stanovanje, • pritiklioamJ, oddam junija ali juKja. — Eno sobno manrardno, oddam takoj, — BleiveUova '	11109-21
Štirisobno
stanovanje
s kabinetom in pritiklinamii, oddam za junij. Ogled od 11.—dS. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
- l'lliea«l
Štirisobno
stanovanje
< vsemi pritiklinami, v 8. nadstropju, ortJam m avgust termin na Erjavčevi cesti št. 31. Ogleda se lahko vsak delavnik od 16. do 17. ure. Pojasnila da A. Sarabon, Zaloška cesta
u. L	nue-ai
Stanovanja
Beoeda l Dtn. davek 8 Din, za Šifro aH dajanje naelova 5 Din. Najmanj« znesek a Dto.
Iščem stanovanje
dvo ali trisobno, moderno, v centra mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno stanovanje«.
11128-Sia
Med mestom in deielo
posreduje »Jntrov* mali oglasnik
Stavben! materijal
izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, Samot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri
»Material"
LJUBLJANA, Tyrševa c. 36 a
Sobo odda
B«a«oa l Din. teveft t Din. ta tiir« ail lajanj« aactova } Dto Najmanj« tnaaek R Dm
Sostanovalko
pošteno, ki je fcez dan odsotna, sprejmem. Isto tam sprejmem sostanovalca, poceni. iidovska ul. 6fl.
11140-23
Prazno sobo
š centralno kurjavo, oddam za pisarno Poizve se Beethovnova ufrca i/1.
11167 28
Sobo
s posebnim vhodom, oddam takoj. .Naslov v vseh poslovalnicah Jutra/
1116^33
Kabinet
v centru, oddam tako] ali
I. maja. deeno. S.
Trdinova 8/ITI, 111.13-33
Dve stanovanji
trisobno za 1. junij in re-novirano dvosobno stanovanje, parketirano, oddam na Costi 29. .oktobra (Rim-ski cestt) št. 33.
il'i®-2l
Prazno sobo
ali lokal, oddam. StreliSka uHca 34.
11.186-33
Radio
iSreda, 5. maia
Ljubljana 12: Simfonijskj orkestralni koncert (plošče). — 12.43: Vreme, poročila.
—	13: Čas. spored, obvestila — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Ob lOOletnici Moreejevega brzojava (prof M. Adlesič). — 18.20: Naredimo si model letela (g. Janko Čolnar).
—	18.40: Problem naših nameščencev (g. R. Smereu) — 19: Ca6, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Predavanje Protitut* lige (dr. Tomaž Furlan). — 20: Koncert Bežigrajskega pevskega društva, vmes igra harmoniko Milan Stante. — 21.30: Plošče. — 22: Cas, vre me, poročila, spored. — 22.15: Tercet sester Stritar.
Četrtek, 6. maja
Ljubljana 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Vesel pozdrav (plošče). — 9.45: Ver« skj govor (dr. Ciril Potočnik). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz ljubili, stolnice. — 11: Kmečka godba, kmečki ples (plošče). — 11.30: Otroški nastop (vodi gdč. S. Vencaj-zova). — 12: Ura lahke glasbe: Slovenski šramel. — 12.45: Vreme, poročila. — 13:

Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče p» željah. — 17: Kmet. ura: Presajanje povrtni-ne (g. Josip Štrekelj). — 17.30: Za zabavo itn kratek čas skrbijo: brata Golob (dueti harmonik), Jožek in Ježek (pesmice) in plošče — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Petra v L ju bij,
—	20.15: Plošče. — 20.45: Koncert pevskega društva KrakovosTrnovo. — 21.30: Jugoslovanska glasba (Radio orkester). — 22: Ča«. vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Joh. Straussovj zvoki (Radjo orkester).
Beograd 17.30: Ples. — 18: Orkester. — 20: Mešan glasbeni program. — 22.20: Ura narodne glasbe — Zagreb 17.15: Orkestralen koncert. — 20.30: Prenos iz Beograda.
—	22.20: Plesna muzika. — Praga 19.05: Mešan glasbeni program. — 20.20: Dvorak: Bagatele. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22.25: Plošče. — Varšava 19.30: Violinski koncert. — 20: Odlomki iz operet.
—	22.15: Lahka godba in ples. — Dunaj 11.50: Sodobna orkestralna glasba. — 12.55: Lahka godba. — 15.40: Arije m pesmi — 16.25: Plošče po željah. — 18.15: Pevska ura. — 19.25: Izlet po Koroškem. — 20.25: Vesela zvočna igra. — 21: Orkestralen koncert — 22.30: Vojaška godba. — 23: Nadalje vanje koncerta. — Bcrljn 18: >Ona< brez >Njega«. — 19: Majske melodije. — 20: Lahka in plesna muzika. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 18.15: Bavarci igrajo i<n pojo. — 20: Anzengruberjeva kmečka burka >Dvojni samomore. — 21.30: Plošče. — 22.30: Vesele pesmi. — 22.50: Zabaven program. — Stirttgart 18.15: Plesm orkester. — 19.30: Zabaven program. — 21: Orkestralen koncert: uverture. — 22.30: Koncert solistov. — 24: Nočni koncert: Stare skladbe._____
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze
4 maja
Ljubljana 7. 761.7, 10.0, 98, NI, 10. de, 8.4; Maribor 7. 760.5, 11.0, 80. NW2, 10, dež, 4.0; Zagreb 7. 761.0, 13.0, 90, NEl, 18, —, —; Beograd 7. 761.1, 13.0, 80, O, 10, —, —; Sarajevo 7. 761.5, 9.0, 90, 0, 8, —, —; Skoplje 7. 761.1, 12.0, 80, 0. 5, —, —; Kumbor 7. 759.9, 12.0, 90. N2. 6, —, —; Split 7. 761.1, 12.0, 90, SE2, 10, dež, 6.0 ; Rab 7. 761.1, 12.0, 80, E2, 10, —, —.
Temperature: Ljubljana 16.8, 9.4; Maris bor 16.0. 9.0; Zagreb 18.0, 11.0; Beograd 19.0, 11.0; Sarajevo 15.0, 7.0; Skoplje 21.0. 7.0; Kumbor —, 11.0; Split 16.0, 11.0; Rafc —. 9.0.
Kupuj domače blago!
Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh!
RRBim DENHR
zato bom prodala približno
2000 P&rov prvovrstnih
ČEULJEU
deloma izpod nabavne cene.
TRfiOtflllA ČEVLJEV
FRHIMH SnOJ
Pretentana illu 32
Ploščice za štedilnike
in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje
»Material"
LJUBLJANA, Tyrševa c. 86»
t
Naš dobri oče, stari oče, soprog, brat in stric, gospod
JOŽE SEMOLIČ
nadnčitelj v pokoja
nas je po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi sv. vere, davi v 81. letu starosti za vedno zapustil.
Pogreb bo v četrtek, dne 6. maja ob 16. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušili ca bo v petek, dne 7. maja ob 8. uri v Narodnem domu.
Maribor, Varaždin, Skoplje, Brestovica, 4. maja 1937.
ŽALUJOČI OSTALI
Trisobno stanovanje
elektrika, kopalnica, kabinet, oddam sa avgust. Dvorakor* št<-v. S/II. Poriva se pri httnrkv, pregled med lil.—12. uro.
Mld^Sl
Enosobno
podstrešno
solntao In robo stanovanje, oddan M 9)0 Din. Vrhove Frane, Kavškora 3.
Enosob. stanovanje
šolnino, a lep« kuhinjo in pritiklinami ▼ podpritličja, oddam ca 10. maj ali junij. Stanitov« 1.
M101-S1
Dvoje stanovanj
4-eobno ln 2-»obno • vsem komfortoo, oddam ▼ bli&ni sv. Jožefa. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
aaia&-ai
Razno
Prst, zemlja in nasipni materijal
96 dobi na Pnilah, eventu-elno i dostavo po dogovoru. Poixve se pri I. slov. lid. tadrugi. Tržaška c. 2.
11131-37
Trenfikott. veternl suknjiči
Novosti,
tepe vzorce ca pomparlee, športne obleke nudi ceneno
Presker,
Sv. Petra & 14.
Mestni pogrebni zavod. Občina Ljubljana,
f
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubi predragi soprog, dobri oče, stari oče in tast, gospod
JOSIP MOŽINA
posestnik in gostilničar v Goričanah pri Medvodah
previden s tolažili sv. vere za umirajoče.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v četrtek na Vnebohod ob pol 3. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 4. maja 1937.
Žalujoči ostali: F ANI, soproga; MARIJA por. DOLNIČAR, hčerka; JOŽE DOLNIČAR, zet; JOŽEK, vnuk — in vse ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravijen« —< Maja za konzorcij »Jutra« AdoLf RibnJkar. — Za Narodno tiskano d. d kot tiakarnarja Fran Jerazu — Za Inecratal M j»
~ ms