166
Prirodopisno- natoroznansko polje.
Z a j e c.
167
fobro vem, da ste v šoli vže mnogo slišali od takih živali, ki je iraenu. jemo gl<5davce. Nu kakšne živali so to? — To so take živali, ki imajo v vsakej Mjusti po dva ostra, dlcti podobna prednja zoba, s katerima glojejo svojo hrano. pa tudi še druge, po večkrat jako trde stvari. Kdo no pozna lebkonoge vevorice, ki nikdar ne mirnje in se vedno pripravlja ]e na dir in skok? Kdo ne pozna veverici podobnega polha, ki je tako požrešen, da bi vedno le brustal in trl? Bodi si žir ali želod, lešnjak ati kostanj, vse mu gre s slastjo v njegov nenasitljivi želodec. Kdo še ni slišal o prijaznem iu miroljubnem svizcu ali marmotici, ki prebiva po najvižjih šviearskih in ti-rolskih AJpah in po Karpatih? Kdo ne pozna skdkosnedih, razposajenih in zvitih mišk in zelo ostudiiih in nadležnih podgan ? Slišali ste tudi vže o grdem potepuhu hrčku (Hamster), ki je tam nekje na Nemškem doma pa se dobi tudi na Poljskem in Euskem, koder dela ta grda mrha toliko kvare, da bi mu prav nič ne škodovalo, ako bi mu nekoliko izprašili njegovo pisano suknjo. Tudi o brkastem Jbobru in ponočnjaku ježu čitaJi ste vžo marsikaj zuamenitega, pa tudi smešfiega in šaljivega. Glejte, vse te živali: veveriea, polh, svizec ali marraotica, miš", podgana, hrček, bober in jcž glojejo svojo brano in zato je imenujemo glodavee. A pozabiti ne smemo zajca, ki je med našimi domačimi glodavci največji in o katerem vam bočem nekoliko vec povedati.
Zajee živi raaJo ne po vsej Evropi po polji in po gozdib tor ga lovci zaradi okusnega niesa in zaradi kože zelo preganjajo. Oe se preveč zaplodi, naredi mnjogo kvare, ker objeda poljske sadeže in mlada drevesca. Zajec je strahopetei, da mu ga ni enacega inod živali. Zato mu je dal Bog dolgi in urni zadnji nogi, da se hitro umakne vsakoj nevarnosti, katero čutijo njegovi dolgi ušesi. Olavo ima okroglo in kratko; oči debele, katerih pa ne more pokriti, ker mu so trepalnice premajhene, zato pa spi zajec z odprtimi očmi. Okolo gobčeka ima brke. Nos rau je majhen in gibičen, gorenja ustnica razklana, rep kratek in zasuknjen. Pokrit je z mehko iu gosto dlako, ki je zgoraj rujavo-siykaste barve, po trebuhu pa bela. Hrani se ob soenatej ze-lenjavi; posebno rad ima repo, zelje in deteljo. Po letu se rad skriva v žitu, jeseni po fetrniščib, po zirai se pa umakne v hosto, samo zvečer pride na polje'. Po zimi ga večkrat zamete sueg, iu ako sneg zrarzne, takrat je zajec velik siroraak. Hud gkd (lakota) tga pritisne ter uiora stradati, da sc mu rebra poz^ajo! Takr&f naredT HostT.Tfaare po sadovnjakib, kder z veliko slastjo objeda mlada drevesca. Razven eloveka, ki ga strelja zaradi dobrega in jako okusnega mesa, ima zajec tndi še dfugih sovražnikov med živalmi. Ti njegovi najbnjši sovražniki so: kuna, podlasiea, lisica, pes, mačka, volk, osel, so?a in že celo krokar. Ako uide vsein tolikim nevarnostira , učaka po 7 do 8 let in tebta po 4 do 6 kg. Iz zajčje dlake se delajo klobuki, a kožice se ustro-jijo za pergamen.
Mladi zajčki se dadc privaditi človeka ter postanejo tako krotki, da jedo iz roke in se morejo tudi kaj lobkega naufiti.