ANTON LEBAN:
Pomladanski in poletni nasveti mladini.
. edaii, ko >ie zfea od nais vz-eila isfavio m ;naim sije iraijlsiko, žatfko sotoce, |e umesitao, da se nruladiina — koiikoir je imiožno — izpre-ihaja v svioiboKM božiA ipnircdi. — Koliiikar ie imioižno, askio^ je ¦vipeime v to UKOdno, >natj ©t/roeli »kačejio, šettaiio in se igjrajo bc/si po 'travmSkih, isetrožetih iin Mivadah. — S itean ise 'jiun kiri viziViMavi, sirce krepkejše bide, im otiroci ilaž/je dihaiio itar se tuiiintaim1 tuidi doibro spotijo. — Vsa nesnagii, fci se j© v 'teiku zlšmie mabraila na človešikeim tele&u, atoo »rau ni ibilo imioižmo poizimi sivtojegia tetesa čiistilK :iin lunnivati, se na tetesini kožii iptrtkaže v ipodobi Uinraiz.aineKa ipatu. — To nesnagio s kcže ,fe ipottfebmo p*oiaistiitL — Na 'pomilaid se to ilabkio agoidi z MmivaniiiettTi z voido, iin sioeir z gobo ailli — ikelr so sadaii v 'viajniami času gobe diraigie — s ounijo aili že neiraibliliiviim ž&pnim roibcesn. — Piclleti pa je uimiesrtjno večfciratino kotpalnije v imirztlii vioidi. — UimivtaflTije in ikcipanje vlpliiva jatao 'insroldino ina človeško zidiraivtie, m sicer ,naim to piriipoirioičatio zidir,aviniiikii -stnakovmdaki. Med teimi tudi irajnikS žuipndik Sabastiiiam Kmieipip, iki je .rxr.av-zapraiv ooe zdravJkniia z viado. — Uainivamae .naišega talesa provaiioča:
1.  Vioda p.0Disti vse kožne 'lusikime, kii so se v rtdai ziiime ipofaivjiil-e v po<-dclbi mastne tvasrine w na&em te-les.u. — Ta inesina&a fc >piovod naizmim to-lezrnim, ako se ne •cdstirainti, zakai na pomnlad, iko se čkovelk 'pnične poiiiitii1, .io kiri vsrka v jnaše teiliO', dn ipiosledice tomu so — boleznii. —
2.  Zairadi telesnega uimlivainiia se kri ipo >vis©h udft bc4i .oživii; iprehira-<n}evain;ie n'e veiliiikio balje, fin aloivek ima naivadno doiber teik. —
3.    Umivamje toreipča imcžffaTie   lin  hrbteničnj' imOBeis:   im  'dirusce   te-lesne živce. —
4.   UmSivaniie krepiča sroe, žeiladec im kirvne cidvodinice im davddinice ter tuidii ipiljuča. —
5.    Umivanje ¦vz;podibuiia takttimieimoivaino kožno dihamiie.    Zairadiiitesfa teilo spreiema1 več kisiika lin odldaja več oKijenčeve kfeLiine. Tudi sillijo ipioitn.e žlaze v ito,   da oddajaiio več strupenih tvairiin aili bakteiriij,   kii  so vizfak iraziniiim bolesztiim. —
Marsikdi:) bo TOkd, kdaj am kje .naii -se umtiivaim ? Cilede teiga iramarm oaisa lin. tudi ipri/merineigia ipnostora; Dragii moii! To ni 'tethtem vtzitioik. — To iahfco 'Sitioriš vsak daln doma v svioiii ispa/liniiioi. Ziutrai, >kio i&i uraiješ iobraiz i.n rake, si laibko uiniifeš tudS vse telo>. — S iteim ne zamiudiiš več nego i>ar imiinut. Pazlifi pa imioraš pri telni deiliu, da se ne prehJadiš. — ZboK tega s>too-6i tateoj po uimiivasnju v 'posteido in oBitani v mien četort ure. Ko si se wnel, se (oHeči iin hodi metoJiikio seunSmtija, ako ne ;moreš 8ti wa izlprehcid. — Aiko fei je pa inadležino to deilo opravijati vsak dain, stori to vsaik drogi aili 'tretjd dain iiti čutffl boš, kako ti bo prijailo.
Poilertri, ko tie že dobiro toplo, kiapaj se vs^j einkirait v itedmiu v imffzlli vodfi. — Pa ne ostami v vodi dolgo časa, atmpak ne diallije megiO ¦trii do pet tfnlnut. — lOtnoci limajo «ndo maivaldio, da se po cele p't)il iuire po vodi vailjajo1.
113
To aili praiv diti je večkirat oello škoidilpvo. Oče Kroeipp piravi: »Krajša kto je rmnzila taopal, ibioJjša je«. — Nadaljie piše Kmeipp: »Koipel, 'kli itraiia idaiMe k'a-kar ifaii 'dio pet imkvuie, m ivredna nič. TMtgatcama. kiopel škotdiuiie1, ee da h? 'Olkrepčalla, oina ile utruidi čtoivelka.« — Zapcimmiite isie tddiaij — oitirioci — da lrifcra kotpeil tefcsu zdiraivje vzidržuje, a dMka čl/oivelka sJaibi. Tiuidii paizi, da se ne ikopliješ, ako te vrmwx; p*ojidfi v vodo, too si se staffricii. Po Ikioipelii se inafeflo ¦abl-ecd in se dtoibno raizhadli. — Pioteni1 boš pa •iimel dirJber 'tek, boš d«bro spal, boš vesd iri krepaik.