Palacky.
Dne 14. junija 1798 se je rodil Palack^, učitelj in otec češkega naroda. Otec, ker je narodu razkril zgodovinska njegova dejanja od najdavnejših do najslavnejših dob. Narod je po teh raziskanjih začel ogledovati sam sebe in zagledal je silo in slavo svoje prošlosti. Ta mu je dala pogum, da je začel nagloma delovati z zaupanjem v samega sebe.
Palack^ je bil ne le zgodovinar, temveč tudi veleum; zgodovinska dela je spravil v kavzalno zvezo in kot filozof napravil tudi pravilne izvode. Poučil je narod, kako naj svojo zgodovino porabi za sedanjost; pokazal je na so nčne in senčne strani narodove in povedal natanko, zakaj je narod povzdignul se 'visoko med in nad drugimi narodi, in akaj je potem tudi zopet propal. On kaže na nravstveno silo narodovo, in to je krepil narod v nepopačenem krščanstvu. Ko pa se je isto začelo pačiti po fevdalstvu in viši hierarhiji, začela je groziti opasnost narodnemu značaju, in Hus je vstal, da bi zaprečil to opasnost. Narod se je osvežil in ne z gmotno, temveč z nravstveno silo je zmagoval, in zmagovalec je ostal, dokler se ni udal fevdalizmu in viši hierarhiji in tak6 izneveril se sam sebi.
Iz domače in svetovne zgodovine je Palack^ izvajal najobsežniše nauke; kar je obče človeškega plemenitega, to je cenil nad vsem drugim; cilj je, ljudstvo, torej širše množice, plemeniti, a sredstvo k temu je narodnost. Poslednja je torej sveto sredstvo, in nihče se narodnosti ne sme dotikati. Bil je tako Palack^ velik humanist.
Palack^ ni le učenjak prve vrste in velik mislitelj, temveč tudi politik. Znani so njegovi programi, in vidi se iz njih, da Avstro-Ogerska bi bila uže kedaj dosegla mir in povečano silo na znotraj, ako bi bili državniki in politiški vodje držali se programov Palackega, zlasti tistega, ki ga je po svojih najglobljih nazorih o narodnosti zasnoval, priobčil in zagovarjal leta 1849 in dalje. Etnografske skupine je hotel on imeti, ker le po teh bi se pomirili narodi in dobili uslovja za svobodno in povoljno razvijanje.
Narodnost je nedotakljiva, — tako je bil on preverjen, zato naj bi vsak narod dobil tako politiško zasnovo, da bi ga ščitila pred agresivnostjo in krivico požrešnih sosedov. Temu programu so se Čehi izneverili, in drugi niso imeli moči, da bi se izvedel. Polj-
sko in madjarsko plemstvo ga pa ni hotelo sprejeti, in tako je zopet tuje in potem domače češko plemstvo zakrivilo, da je narod zašel s pota, ki mu ga je pokazal Palack^. Kakor v srednjem veku, tako trpi češki narod tudi danes radi tujega vplivanja, da ne pride do nacijonalnega miru in zaščite.
Ves narod slavi sedaj izredno velikega moža, ob stoletnici njegovega rojstva. Knjige in knjižice se pišejo o njem, v vsakem kotiču se narod zbira k pouku o pomenu slavljenca, in zlata Praga se je oblekla praznično, da dostojno položi temeljni kamen spomeniku tistemu, ki je zaslužil ime očeta narodovega.
Nadejati se je treba, da ta stoletnica zopet oživi velike resnice, ki jih je Palack^ izvedel iz historije češkoslovanske, in da se tudi sedanji politiki zaved6, kako jim jo je treba ukrenuti odslej.
Palack^ je bil velik v izvajanju in v svojih programih se kaže obsežnega in doslednega. V teh programih je pošteval vse narode in v vsakem po jedilo glavno idejo. Etnografskih skupin ni zahteval samo za Čehe, temveč za vse narode. On ni bil krpar, da bi se zadovoljeval z duvalizmom; on je hotel take politiške oblike, da bi vsi narodi dobili svoja prava in uslovja zaščite za ta prava. Palackf ni bil malenkosten, in na to stran naj bi se učili od njega politiki vseh slovanskih narodov in avstro-ogerski državniki. Naj bi slavlje stoletnice Palackega ne ostalo bezuspešno na to stran ; naj bi se Čehi in ostali Slovani okrepili s spominom na duševna dela in stremljenja velikega in modrega Palackega!
.——
Shod slovanskih novinarjev v Pragi.
Ta shod se bode vršil od 17. do 22. junija v slavnostne dni Palackega. Kolikor je dpslej razvidno, bodo izvestno najbolj zastopani češki publicisti, uže radi tega, ker so razmerno najbliži Pragi in potem tudi, ker češko novinstvo in časopisje je na vse strani najštevilniše in najbolj razvito med avstro-ogerskimi Slovani. Med udeležniki novinarjev drugih Slovanov se kaže iz poslednjega in drugih vzrokov nekako nejednako razmerje; za Poljaki je namreč oglašenih največ Slovencev, v tem ko imajo Slovaki, Srbi in Hrvatje blizo jednako, po 4 ali 5 zastopnikov. Najočitniša nejednakost se kaže v tem, da od Malorusov dojde mendo samo 1 zastopnik,
in še ta ni od kakega večega lista. Najbrže, da je to ne-razmerje odločilo poljsko in malorusko navskrižje. V resnici bode treba velike pozornosti in pazljivosti, da bi shod dosegel vsaj moralen uspeh tudi na zboljšanje razmer med časopisjem maloruskim in poljskim. Med ostalimi zastopniki bode moralna sila bolje vplivala, in več n?go te v začetku ne moremo pričakovati. Ta shod je med Slovani prvi svoje vrste in se vrši ob 50 letnici kongresa Praškega, ki seveda je mogd imeti a priori veči tudi politiški pomen.
Med slovanskimi novinarji poleg relativne idejalne solidarnosti nedostaje doslej še vsega drugega. Organizacije ni bilo med njimi doslej nobene, ne za to, da bi skrbeli sami zase v gmotnem in socijalnem pogledu, še manj pa, da bi mogli vsled svoje organizacije vplivati na konkretno solidarnost med slov. narodi. Da, ti novinarji niso vodili doslej niti strank, za katere pišejo ali se vežejo pisati. Večinoma so sami materijalno in moralno zavisni od dotičnih strank, oziroma podjetništev. Na obe ti strani so oni pravi reveži, in tisti med njimi, ki hočejo vsaj posredno, po ovinkih ali celó samozavestno določevati ali imeti prvo besedo v raznih vprašanjih, morajo pretrpeti mnogo moralnih in često tudi gmotnih muk. Tudi ta prvi shod ne premaga takih neugodnostij, ki ne škodujejo le novinarjem samim, temveč tudi stvari slovanskih narodov ; omejiti se mora na druge zadače, in bodo imeli češki, specijalno Praški novinarji zasluge uže s tem, da so v primeren čas pro-vzročili ta shod. Uredniki — in urednice — se spoznajo med seboj in bodo skušali odpraviti nepriličnost, ki je celó v tem, da se v uredništvih — bez vsake sistematike — le po slučajnosti nahajajo novine drugih strank in drugih slovanskih narodnostij. Na shodu se morejo zavezati zato, da bode vsako uredništvo dobivalo v zameno primerno število drugih slovanskih listov. S tem se stvori začetek k boljemu spoznavanju stvari same, kakor se publicisti sami na shodu seznanijo od osebe do osebe. Slavnost Palackeg bode ugodno vplivala na novinarje, a ravno radi te ne bodo imeli mnogo časa za razgovarjanje. Na vrsti sov poročila o novin-stvu raznih slovanskih narodov. Česa vsega se bodo dotikala ta izvestja, ni znano naprej. Važnejše, nego poročila, bilo bi vprašanje o židovskem sodelovanju med slovanskimi novinarji; to bi bilo principijalno vprašanje,
Novinarji bodo sodniki sami med seboj; proti sebi ne bodo neugodnega ukrepali; vprašati pa bi se mogli, kdo, s kako sposobnostjo, naj se nastavlja za urednika katere vrste koli.
Najvažnejše, poleg vse spretnosti, sposobnosti, naobraženosti in strokovnega znanja, pa je poštenost značaja. Poštenost med slovanskimi novinarji je conditio sine qua non, zahteva, na katero bi morali slovanski žurnalisti gledati v svojem interesu injednako v interesu slovanske stvari. Kakó pa odločevati ? Nastavljati se sami ne morejo; vpliva za nastavljenje sami v obče nimajo; ponajveč morejo kot veščaki ob novih nameščanjih so veto vati.
Potrebno bi bilo med njimi nekako lastno sodišče, katero bi moralno prisililo odstopiti od tega odgovornega posla tiste, kateri se kakor si bodi zagreše proti dostojnosti tega zvanja,
Ako bi se lotili kake zadružne organizacije med seboj, mogli bi v slučaju škodljivega pritiška političnih strank, celó groziti z ustavljenjem dela, kakor štrajkajo delavci drugih vrst. Načelniki tudi slovanskih strank
in gospodarji slovanskih novin so včasih muhasti, narodom na škodo, in tu bi bila potrebna moralna opora v gmotni, t. j. zadružni organizaciji. V tem bi se za-jedno pokazalo, koliko tudi novinarji dejanski razumejo slovansko solidarnost. Na to stran bi morali zasnovati in večati poseben denaren fond, drugače ostanejo slovanski novinarji tudi bez moralne zaslombe.
O politiških programih tako ni možno govoriti na shodu; kaj takega bi bi,o uspešno jedino pri novinarjih, ki imajo sami liste v svoji oblasti. In vendar bi ravno današnje položenje zahtevalo, da bi tudi novinarji smeli in mogli jediniti sena bolj ali manj skupnih programih. Mnogi slovanski novinarji, služeči strankam, so bolji, nego njih delo; to se pravi, oni imajo za svoje prepričanje boljše programe in umestnišo taktiko, nego odločujoči politiki, ki zaukazujejo v dotičnih novinah.
Taka vprašanja, ki zahtevajo posebnih uslovij in preduslovij, bodo na mestu ob drugih shodih, kateri, kakor se nadejamo, se bodo odslej ponavljali od časa do časa. Za sedaj bodimo hvaležni za srečno misel, in da se doseže vsaj nekaj: spoznavanje in zmanjševanje navskrižij, ki še danes slabe slovanske narode.
Kot dober začetek k boljšemu zasluži uže naprej simpatije prvt novinarski shod v Pragi, in mi ga iz navedenih razlogov iskreno pozdravljamo.
----1—i-—
Duh malenkosti — proč!
Avstrijski ali tostranski Nemci se pripravljajo za velike reči in postavljajo državo in slovanske narode pred alternativo: ali daj, dajte nam gospodstvo, nad-vladje, hranjeno in zagotovljeno z zakoni, ali pa se ločimo od tebe, od vas! Wolfovci govore tako javno in v državnem zboru, večina drugih strank jim pa molče in — z deli pritvrjuje. Wolf je še te dni izjavil v osrednjem zastopu, da v Velikonemčiji se uže pripravljajo za — aneksijo avstrijskih dežel, katere smatrajo po Schonererjevem programu nemškimi. Odtod prihaja tudi pogum in velika, do nesramnosti segajoča drznost Wolfa in tovarišev. Zato strahujejo vlado, groze dvoru, uničujejo parlamentarizem in žugajo uže z revolucijo. Zato hočejo s silo odpraviti tudi Gautscheve, njim načelno in dejanski toliko ugodne jezikovne naredbe ; zato zahtevajo jedino nemški kot državni jezik. Zato kažejo na Berolin, kedar koli imajo na mislih češko državno pravo.
Država je odlašala izvršenje nacijonalnega jedna-kega prava za vse narode; ona je prepustila, da so Slovani zaostajali v razvitku, in sedaj jej nemške stranke za plačilo groze z odpadom. Državniki so se udaliterorizmu, in sedaj sami ne vedo, kaj početi. Naj pa'^kre-pajo, kar koli hočejo, to je resnično, da s krpafijem ne pridejo dalje in ne zacelijo zasekanih ran Sedaj ne gre več zato, da bi se pogajali samo z Nemci in Čehi; sedaj je ura odbila, da država ugodi vsem narodom, s stališča j^dnakega prava, naj prihaja iz zgodovine ali iz današnje ustave. Nemci hočejo po vsej sili državo ugnati in njene Slovane podrediti svojemu nadpravu. Država in Slovani morajo se združiti, da oživi dejanski jednako pravo za vse narode.
Nemška, od zunaj moralno in materijalno podpirana smelost hoče uzakoniti privilegije nad ostalimi narodi; s tem hočejo Wolfovci in vsi tisti, ki jih pod-
pirajo, postaviti zadnji steber za germanizovanje so-sebno slovanskih narodov, s tem pa gladko pot pripraviti prusknnemškemu molohu. Ta namera je poslednji cilj Wolfovcev, in le radi lepšega zahtevajo sedaj sredstvo za namen, to je nemški kot državni jezik in še nadaljnje kračenje narodne jednakoprav-nosti slovanskim narodom. »Ostmark« naj postane nemška in v posledstvu velikonemška! Ta cilj pro-vzročuje sedanje boje, in državniki, ako niso slepi, morajo videti, da ne gre samo za kožo Slovanov, temveč tudi za obstanek Avstrije same.
Bramba Slovanov proti privilegijem in krivicam od nemške strani je zajedno bramba dinastije in monarhije. Ta bramba pa ne bode uspešna, ako ostanejo državniki samo pri pogajanju z Nemci in Cehi, in Čehi sami se ne rešijo, ako ostanejo separatisti in malenkostni, jedino pri jezikovnem vprašanju.
Država sama potrebuje krepkih slovanskih narodov za svojo brambo proti nemški prusofilski agresivnosti. Torej, tudi ko bi slovanski voditelji ostali še nadalje malenkostni in stari polovičarji pa drobtini-čarji, pa državniki v interesu monarhije in njenega obstanka ne smejo biti.
Velika akcija bi bila res, ko bi se obnovilo državno pravo dežel sv. Večeslava, in bi se potem isto zgodilo tudi z drugimi državnimi pravi. A zaresno je treba poštevati žuganje, da bi se vmeševala pruska Nemčija zopet v ta naša notranja vprašanja; zato je treba postopati tak6, da bi Avstrija ob svojih ukrepih dobila in imela moralno podporo v vsej Evropi in po vsem civilizovanem svetu. To moralno zaslombo pa dobi, ako se postavi na stališče jednakega prava za vse narode, in ako to jednako pravo najprej izvrši na veliko v nacijonalnem pogledu.
Ne naredbe, ne zakoni, sukajoči se samo okolo jezikovnega vprašanja, ne zadoščujejo v ta namen. Zato je treba narodom podeliti zadostno zaščito za narodnost in jezik, in to zaščito dobe le z vstvarjenjem lastnih nacijonalnih parlamentov, torej zastopov, ki bi se omejili zgolj na narodna, narodnokulturna in jezikovna vprašanja. Nacijonalno avtonomijo hočejo parci-jalno imeti Nemci na Češkem ; vsestransko nacijonalno avtonomijo za vse narode izvršiti je pa dolžnost državnikov in potreba narodov.
Nacijonalno avtonomijo pa ni možno lehko dognati ; ona vključuje potrebo razmejevanja zemelj po narodnosti, skrčenje dosedanje kompetencije osrednjega parlamenta in deželnih zborov. Zato je potrebno posebno število razsvetljenih mož, ki bi z vladno pomočjo posovetovali in razgovarjali se o pripravah in principih, po katerih bi dobil vsak narod svoj nacijonalni zastop ali sovet zgolj za svoje narodne in jezikovne potrebe. V takem smislu bi moral delovati tudi tako zvani jezikovni odsek, ako ga izbere državni zbor zato. Ta odsek bi dobil torej uže od začetka obsežnišo zadačo, nego jo razodeva njegovo ime, in sam ministerski predsednik grof Thun je namignul, da k rešenju narodne jezikopravnosti je potreba še kaj drugega, nego golo poštevanje jezikovnega vprašanja. Tega pase nemške stranke boje, in boje se sosebno tega, da bi se Slovani ovedeli tudi za druge dežele, ne le za češko kraljestvo, in potem, da bi Slovani izprevideli, da z jezikovnim vprašanjem niso še podana vsa uslovja za primeren svoboden razvoj narodnosti vsakega naroda.
Tako torej v6 vlada, in morajo vedeli tudi vodje slovanskih narodov, da je potreben poseben odbor ali 4 izbor, ki bi prigotovil dela za povoljno rešenje narodnostnega vprašanja. Ta odbor je potreben, naj se odloči zanj državni zbor ali pa vlada sama. Da, vlada je dolžna v državnem interesu tak odbor zavestnih politikov sezvati potem še bolj, ako bi nemške stranke zaprečile izvolitev namerjanega odseka.
Za slučaj, da bi res ustavili parlamentarno delovanje, bila bi nekaka tolažba ravno v tem, da bi med tem pripravljali materijal za pravilno rešenje nacionalnega vprašanja, in poteh pripravah bi mogla vlada pogumno nastopiti pred narode, in ko bi še nadalje nemške stranke upirale se taki nameri, of sodil bi jih moralno ves evropski svet, ki sedaj ne vidi jasno radi pretiranosti in lažij nemškega novinstva. Tudi z Ve-likonemčijo bi ne mogli Wolfovci več žugati, ker bi bile razkrinkane njih burke.
Druge velevlasti imajo interes na obstanku Av-stro-Ogerske, a one tudi izprevidijo, da le svojim narodom pravična Avstro-Ogerska se more vzdržati, in ako bi torej ta monarhija utvrdila svoje narode na podstavi jednakega nacijonalnega prava, bi največi humanisti ne imeli nič proti nadaljnjemu obstanku našega cesarstva, in druge države kot take bi se nikdar ne mogle opravičeno vmeševati v stvari Avstro-Oger-ske, kakor strahujejo dandanes n. pr. Turčijo.
Po takem je treba lotiti se dela v velikem stilu, a to se ne da izvesti hipoma, kakor bi Wolfovci radi prehvapili Slovane in avstrijske državnike. Malenkosti proč, pa začeti delo tam, kjer bi je bili dolžni izvršiti takoj po podeljeni ustavi Ne jezikovno, temveč nacijonalno vprašanje v obče se mora rešiti, in to za vse narode, v interesu obstanka teh narodov in Av-stro-Ogerske same. Nastala je huda kriza, a to premaga jedino moč velikih, ne pa malenkostnih duhov! Če kedaj, je sedaj čas ugoden, da se izkažejo državniki in nacijonalni politiki zrelimi za veliko zadačo! Generali vstajajo ob vojnah; notranja naša politika nam predstavlja posebno vrsto permanentne vojne; ali pridejo veliki gererali, da jo završe? Potreba je skrajna zato.
.—_§—i-— Delegacije.
V avstr. de', je budgetni odsek 13. maja dovolil redno vojaško potrebščino 132 4 milj.; torej za 4-2 milj. večo od lani. Debate so bile zelo pohlevne. Barwinski je opozarjal na množeče se število samomorov v armadi, zahteval gojitev verskega duha in ustanovitev službe grško-katoliškega vojaškega župnika. — Rutowski je zahteval, da se pri razpisu dobav ozira na male obrtnike. Grof Zedwitz priporoča zadružno organizacijo kmetov za dobave pridelkov. — Vojni minister obljubi, da se bode pri razpisu dobav oziral na male obrtnike. Z ozirom na dogodke v Gradcu omenja, da si šteje v sveto dolžnost, da politiko zavrača od armade. S ponosom se je omenjalo, da si je naše vojaštvo na Kreti pridobilo občne simpatije in to pri tako različnih in nasprotnih narodnostih. To si je pridobilo le, ker je vestno izpolnjevalo svojo dolžnost. Tem žalostneje je, da se ta vrlost ne priznava povsod v domovini.
17. maja je bila razprava o izrednem vojnem ordina-riju, o skupnem finan. budgetu in najvišem sodnem dvoru
in o okupacijskem kreditu. Pri razgovoru o bossnskem kreditu je dr. Kram&r opozarjal na potrebo železniške zveze z Dalmacijo in Solunom. Vpraša tudi vlado, ali hoče prijaznejše postopati napram pravoslavni cerkvi v Bosni. Drž. min. Kallay pravi, da je bila velika skrb uprave, da je jednako gojila in ščitila vsa veroizpo-vedanja. Vlada bo prijaznejša do pravoslavnih, ako bodo i ti prijaznejši do nje. A njih želje morajo se zlagati s principi moderne države. Za železnice jc sain agitoval iu le želi, da se provedejo. Razun omenjenih je še strategično važna zveza z Dubrovnikom. Kar se tiče diferencij z nekaterimi pravoslavnimi cerkvenimi občinami, opozarja na važno vlogo, katero imajo veroizpovevanja pri njegovi upravi dežele. Vlada jim ni le nevtralna, temveč jih po možnosti pospešuje, in mnoge javne naprave so na njih utemeljene. O malih nesporazumkih noče razpravljati, ker se naaeja, da se doseže zopet mir. Politika ni bila nikdar zvezana s kon-fesijonalnimi vprašanji.
Budget za Bosno in Hercegovino kaže za prih. leto potrebiščia 19,496.780 gl., pokritja 19,549.250 gl.; preostanka 52.470 gl. — Iz carinskih dohodkov se izplača za Bosno in Hercegovino 714.000 gl. Izdatkov je 33.310 gl. Carinskih dohodkov je 217.000 gl., (za zaostanke se odšteje 1000 gl.) Iz skupnih sredstev torej dobivati deželi .■ 498.000 gl. prispevka. — Drž. železnice v Bosni in Herc. so proračunjene na 2,453.000 gld. dohodkov in 2,087.000 gl. troškov. Vojaški izdatki 2,139.300 gl. (za 4 pešpolke). Všteti se morajo še troški za tam nastavljeno avstr. vojsko, v kolikor narastejo po povišanju števila možtva. Redni troški so 3,828.881, izredni 3,519.000 gld, vkupno 7,347.881 gld. — Skupne potrebščine za Bosno je torej prav za prav 28,140.861 gl. Ako odštejemo od teh lastnih dohodkov 20,294 980 gld., preostane doneska za Bosno in Herceg. 7,845.881 gl., kar nas stojiti okupovani deželi.
V ogerski del. je zboroval vojni odsek 15. maja in ooravnaval redni vojni kredit. Odsek je obnovil svojo lansko resolucijo proti drugemu letu prostovoljcev, na kar minister pojasni, da jih pri častniških izpitih pada vedno manj, poprej 10—17%, — sedaj 7% ; a povsem opustiti ne more ponavljavnegaleta. — 16. maja je bila razprava o izrednem kreditu 30 milijonov. Ho-ranskf pravi, da so nabave za to vsoto bile redno oboro-ženje, ki seje izvršilo v naglici, da torej ni nobenega povoda, da se ne povedo razlogi, temveč se smatrajo tajnimi. Položenje bi se bilo moralo v novembru delegacijam razjasniti. Raz financijalno in ustavno stališče ne more odobravati ministrovega postopanja. — Bar. Banffy izjavi, da je ogerska vlada morala privoliti v take nabave, ki so bile za vojno sposobnost države potrebne. Ogerska vlada si je bila v svesti svoje velike odgovornosti, ko je prevzela solidarnost za naredbe vojne uprave. Seveda bi bilo pravilnejše, da bi se bile sezvale delegacije v izrednem času za odobrenje. A nastale bi bile komplikacije. — Hegediis priznava, da se je posrečilo diskre-ciji vlade, da je odvrnula z diplomatičnimi in vojnimi naredbami pretečo nevarnost. Zeli pa, da se sprejme v poročilo, da je priznala vlada sama, da je njeno postopanje proti budgetnemu pravu. Grof Keglevich pravi, da bi bila nevarnost raz ustavno stališče, ako bi bila odredba skupne vlade bez dovoljenja ogerske. Parlamentarna vlada mora prevzeti odgovornost za svoje odredbe. Zaupni podatki so ga uverili o tem, da je bilo to ravnanje pravo. Na svetovnem tržišču bi bila
nastala prava katastrofa, ako bi bila vlada v onem kritičnem času zahtevala kredit.
17. maja je Falk vprašal gr. Goluchowskega, ali je objava v »Frankf Ztg.« o avstro-ruski pogodbi istinita ali ne? — Goluchowski pravi, da je to smešna in nespametna izmišljotina. — Odsek četvorice vpraša o razvoju ljudskih šol v Bosni in Hercegovini. — Kallay razloži, da se je v zadnjih treh letih število učencev na ljudskih šolah pomnožilo na 6000. — Garay opozarja na veliki napredek Bosne v kmetijskem in obrtnem ozir.u. kar je uspeh previdne uprave. — Kallay pravi, da se narodi družijo le na podstavi jednakih interesov; zato je treba, da se bosenske razmere v vsakem oziru uravnajo tako, da zadovoljijo narod. Ne le v poljedelskem in živinorejskem, tudi v vsakem drugem oziru je treba takih naredeb, ki so narodu v blagor. Tudi pokritje upravnih troškov zahteva izkoriščenje gospodarskih močij. — Poročilo ogerskega delegacijskega odseka o bud-getu za ministerstvo vnanjih poslov pravi: Prijateljske odnošaje do vseh velevlastij se je posrečilo vzdržati in ojačiti, kar je cesar povdarjal v nagovoru. Da se je i rabila beseda o »negotovem položenju«, po zagotovilu mininistrovem ne znači kake nevarnosti, temveč le v obče mnogo netila, ki je nakopičeno v orijentu, in kizahteva vedno paznostin vsakočasno pripravljenost.
Kar se tiče trozveze, se s sposebnim zadoščenjem spominja ministrove izjave, da ni spremenljiva ter da se ni omajala niti najmanje. — Z Rusijo smo v ozki zvezi glede principov, da nobena obeh vlastij na vstoku ne zahteva drugega nego ojačenja po mednarodnih pogodbah stvarjenega položenja, ohranitev Turčij", ne-zavisnost, ojačenje in svobodni razvoj posamičnih balkanskih držav; prijateljske odnošaje do teh, — ter da nobena od obeh držav ne izkorišča svojega vpliva v škodo drugi To razmerje je tuui lokalizovalo turško-grško vojno ter provzrocilo, da ni nobena malih balkanskih držav poskušala uveljaviti svojih neopravičenih aspiracij v sebične namene. Radi tega tudi odsek ne pošteva posebe difereneije glede kretskega guvernerja. Saj je naš minister izjavil ta'ioj po završeni vojni, da se mora zmagovalni Turčiji zagotoviti upoštevanje opravičenih zahtev, a tudi, da se Grški ne smejo nalagati bremena, ki bi bila nad njeno politično in denarno močjo. Kreti pa se da avtonomija pod višim gospodstvom Turčije. Vse to se je izpolnilo, a kar se še ni, doseže se diplomatskim potom. — 0 španjsko-ameriški vojni se je vlada trudila ohraniti mir, a ko se ni posrečilo, je povsem nevtralna. Glede na ministerski ekspozč o gospodarskih vprašanjih opomnimo le, daje skrb za varstvo le tam opravičena, kjer so varstva vredne veljave. Pomnožitev mornarice je baje potrebna iz tega vzroka. A v onih krajih, kjer bi bilo varstvo potrebno, je ogerska trgovina tako malenkostna, da ni v nobenem razmerju s stroški, katere bi provzročalo tako varstvo. Zato in ker trgovinska politika ne spada \ delokrog skupne vlade in delegacij, temveč v parlamente obeh držav, in ker razmerje obeh držav v tem trenutju še ni jasno, ni izključena eventuvalnost, da bo Ogerska prisiljena, da z ozirom na to stvar uporabi zakonito pravo samostojne in nezavisne odredbe.
V občem se odobravajo vodilne ideje in njih praktične izvedbe naše vnanje politike in izreka za njih modro in dostojno provedbo priznanje.
18. maja razprava avstr. del. o naknadnem kreditu 30 milijonov za vojne priprave. Preds. Lhlumeckf
prosi, da smatrajo delegati to razpravo zaupnoj. Pergelt izjavi, da zakon priznava le javne in tajne, a ne zaupnih razprav. Ali se naj o izjavah res molči, mor£ odsek šele potem soditi, ko jih je slišal. Po izvestju vnanjega in vojnega ministra vprašata Pergelt in Kramar, ali bo vlada še zahtevala doneske v isti namen, ozir. za katere potrebe, v koliki vsoti in za kateri čas. Vojni min. pravi, da se je s temi 30 milj. le v sedanjem okviru, omogočila veča bojna sposobnost, armade; druge, postojanke v tem kreditu niso obsežene. Za ta namen se torej za 1899 ne bo zahteval naknadni kredit. — Axmann sicer iz patrijotizma dovoli kredit, a se boji. da naše gospodarsko stanje ne zmaga takih bremen. Grof Stiirgkh pa je proti neparlamentarnemu postopanju. — Kramar pravi, da se mora pri naknadnih kreditih vpoštevati pred vsem gospodarsko in socijalno stanji. Prav je, da se je polovina troškov vzela iz skupnih aktiv, in želeti je treba, da se del, ki pride na našo polovino, pokrije iz rednih dohodkov, da se radi tega ne povečajo davki. Gotovo je v nekaterih položenjih dolžnost vlade, da sama prevzame odgovornost in stvori, kar je treba v ohranitev državne moči, in šele pozneje zahteva parlamentarno priznanje. Ali je to bilo treba v tem slučaju, za to ima vojni minister odgovornost.
Ako bi se zaznalo za vt če vojne priprave, bila bi v istini nastala na Dunajskem in drugih denarnih sejmih velika kriza z nepreglednimi nasledki. Nikakor pa se ne more odobriti, da se delegaciji v dec. 1897 ni predložil oborožni kredit v vsem obsegu. Konst.itucijonalna dolžnost vlade je, da pove polno istino, in konst. pravo delegacije, da zve polno istino. V dobi. ko je parlamentarizem itak v nevarnosti, mora vsak prijatelj ustave skrbno paziti na to. — Kienmannu se velikanska vsota ne zdi opravičena, in je napačno, da se ljudstvu ne poda razjasnilo. Ustavno bi bilo, da bi se bila sezvala izredna delegacija. Ako odsek odobri vladino postopanje, uniči vso veljavo delegacije. — Rutowski se sklicuje na tedanje evropsko in avstrijsko politično polo-ženje, ter je uverjen, daje bila opasnost v istini preteča, ter da je vlada ravnala pametno in previdno. Pergelt pravi, da je to kršenje ustave, zahteva energično zavarovanje proti kaki ponovitvi in predlaga zakon o odgovornosti skupnega miniscerstva. — Poročevalec Ma-deyski nasovetuje priznanje kredita, a le z ozirom na izredni slučaj, ne da" bi to služilo v prejudicij. Tudi ob takih izrednih slučajih bi se morale delegacije takoj ob naslednjem zasedanju obvestiti. Tudi od ministra omenjene »kone^ne pozicije« se ne smejo zahtevati kot naknadni kredit za 18..9, temveč kot redni proračun za 1900.
19. maja. Poročilo Dumbe o proračunu minister-stva vnanjih poslov: Polit, situvacija se od zadnjega zasedanja ni premenila. Nerazrušljiva zveza z Nemčijo in Italijo je porok miru. Najboljše razmere do drugih močij, zlasti do Rusije, s katero vlada soglasje glede na glavna vodila orijentalne politike. Temu zaupljivemu razmerju se imamo zahvaliti na vzdrževanju miru na Balkanu. — Vojno med Španijo in Ameriko, kljubu polni nevtralnosti, obžalujemo tem bolj, ker uživa španjska kraljica iz avstrijske vladarske hiše polne simpatije. — Dasi nimamo kolonijalne politike, vendar min. obrača vso skrb na interese našega obrtnega in kmetskega proizvodstva. Budgetni odsek je vzel na znanje s polnim zadovoljstvom izvajanja minis. vnanjih poslov in mu soglasno izreka priznanje in zahvalo na
politiki, skrbeči za vzdržanje miru, za energično pospeševanje interesov naše trgovine, obrtne in industrija ne delavnosti. — V nadrobnem poročilu se bavi poročevalec s konsulatstvom, omenja njih važnost za gospodarsko politiko ter stavi v cilj, da se po vseh važnejših mestih naši trgovski interesi ščitijo po pravih konzulih, in le tam, kjer so manjše pomembe, nastavijo honorarni konzuli. Z ustanovo konzulata v Capstadtu se odpro naši trgovini nova pota. Želeti je treba tudi, da se namestijo konsuli v Bagdadu in v M^ksiki. — Naša trgovina, ki je včasih predvladovala v Mali Aziji, je bila od tam izpodrinena od Nemčije, Angleške in Francoske. Tu je v istini nevarnost. Moderna preosnova orijenta'ne akademije i vvedeuje trgovskih predmetov v to učilišče se mora povsem odobravati. — Prizadevanja skupne vlade mora,o dobiti v zavedni indu-strijni politiki avstr. vlade oporo. Naša obrt trpi pod mnogimi neprilikami. Ako se tudi visokim davkom iz budgetarnih ozirov ne more opomoči, je veidar dosti drugih, ki se odpravijo lehko. Ako pomislimo, kako energično pospešuje ogerska vlada tamošnjo obrt, je želja, da to stvori tudi neša, opravičena Pri nas pa se zadruženja bolj opovirajo nego pospešujejo. Akcijsko pravo je zastarano, ustanova novih akcijskih družeb se otežu;e. — Pomorski odsek odobri po kratki razpravi budget. — Za generalnega poročevalca za vse predloge se izvoL Dumba.
20. maja. Poročilo o okupacijskem kreditu omenja, da se deželi vedno in vsestransko razvijati, na čemur se imati zahvaliti energični in previdni upravi; zlasti v kulturnem in gospodarskem oziru se kaže velik napredek. — Potem omenja potrebo železniških zvez z Dalmacijo. Dosedanja z Metkovičem ne zadošča. Potrebna za obe deželi je zveza z glavnim dalmatinskim pristaniščem, s Spletom.
23. maja je biia 2. delegicijska seja. Razpravljalo se je o proračunu ministerstva vnanjih poslov. — Bielohlavvek pravi, da je njegova stranka pripravljena na bezobzirni boj proti Ogerski, ako bi se pogodba z Ogersko tej na korist izvršila izvenparlamentarnim potom. — Gomperz odobrava skrb za trgovino. Ta je mnogo trpela, ker je bila izpodrinena na Balkanu in drugod. Potrebno pa je vzdržanje skupn ga carinskega ozemlja in pravična obnovitev pogodbe z Ogersko. — Scbucker omenja povsem nejasno položenje. Nikdor ne ve, kako bo pravno stališče Avstrije proti Ogerski, in vendar naj sklepajo o stvareh, ki nimajo veljave le za jedno leto. Žato je proti skupnemu budgetu. Opozicija Nemcev bo trajala, dokler se ne spremene razmere in ne izpolnijo njih opravičene zahteve. Uprava javnih poslov mora na znotraj in na zunaj imeti jed-noten značaj, in med vniinjo in notranjo politiko ne morejo vstrajati taka nasprotstva. Kako vrednost ima zveza z Nemčijo, ako se vlada proti Nemcem? Skrbi nas, da ojačenje slovanskega elementa odstrani odne-šaje do Nemčije, in da pridemo v zavisnost od Rusije. Početje mednarodnih sociialnih demokratov v Italiji nam preti z nevarnostjo od tod. Skrbno moramo motriti dogodke v Italiji. Del. Kramar je v odseku dejal, da je zveza z Nemčijo bez vrednosti. Proti temu mora ugovarjati. Ako motrimo razmere na Balkanu, v Kitaju, v Ameriki, moramo uvideti, da je blagoslov v Evropi, da ste se našli one državi, ki hočeti ohraniti svetovni mir, in ki moreti izpolniti ta svoj namen. Sicer bi bila uže davno svetovna vojna. Samo miroljubju našega in
modrosti nemškega cesarja imamo se zahvaliti, da se je v Evropi vzdržal mir. Z veseljem pa pritrjuje izvajanju ministrovemu v gospodarskih stvareh.
Schiicker omenja nadalje, da je Avstrija dežela, v kateri se vedno na novo izmišljujejo davki, in se pritožuje o mnogih davkarskih nagajivostih. Mornarska uprava si naroča mnogo stvarij iz tujine, katere si lehko nabavi tudi doma. Avstrija je dežela, kjer se prideluje največ soli, in vendar se te izvozi mnogo manj nego v Nemčiji. Ako hoče država ohraniti svojo velemoč, mora pospeševati svojo produkcijo ; konzulati naj si pridobe nova tržišča, in še le potem naj se stvarja velika mornarica. Dasi priznava in zaupa vodstvu vnanje politike, mora vendar vsled notranjih razmer glasovati proti budgetu. — Gorski: Opravičeno je upanie, da ostane evropski mir ohranjen. Najboljše poroštvo v to je trozveza, kolikor se ji tudi ugovarja. Pozabiti ne smemo, da je ta zveza tudi za Nemčijo velike važnosti. A samo močna Avstrija je zaželena zaveznica. V Avstriji je toliko narodnostij, da je težko ustreči vsem njih zahtevam. Cesar je te težkoče rešil, ker želi, da so si vsi narodi jednakopravni. Ta pravična politika naj postane tradicijonalna in dokaže, da morejo živeti vse narodnosti v slogi. Člani poljskega kluba bodo vstrajali pri tej cesarski želji ter po slojih močeh pospeševali in glasovali za budget. — Chiari spominja na reservatno izjavo Nemcev pri vstopu v delegacije. Do sedaj vemo le za velike vsote, ki se zahtevajo, ne pa, kako se one razdele. Gotovo bode pa zopet Avstrija največ plačevala. Graja naknadni kredit. To vodi k skritemu absolutizmu. — Tesna zveza obeh polovin je potrebna ; Avstriji, da oddaje v Ogerski svoje obrtne izdelke, Ogerski, da prodaja v Avstriji svoje kmetijske pridelke. — Za vojsko potrebni izdatki se morajo dovoliti, ker je vojska potrebna za vzdržanje državne moči, in ker je jedna onih redkih vezij med Avstrijo in Ogersko ter nositeljica stare centralizovane državne ideje, za katero so se vedno poganjali Nemci. V Avstriji mora manjšina nastopati za jednotno vzdržanje države proti federalizujoči večini in tudi proti avstrijski vladi. A za vojsko more se dovoliti le toliko, kolikor more donašati ljudstvo. Treba je take gospodarske politike, ki omogočuje zmaganje teh bremen. — Kaftan: Pri avstr. interesih pride v prvi vrsti Balkan v poštev. Tu imamo skupno z mogočnim sosedom Rusom svojo vplivno sfero, v kateri naj se delimo prijateljsko Da je in ostane razmerje do te države prijateljsko, zato mora vedno skrbeti naša vnanja politika. Hvaležni moramo biti ministru, da je došlo do sostanka našega cesarja s carjem Nikolajem II., ter da so po besedah prestolnega govora naše razmere do vseh držav, torej tudi do Rusije, najboljše. — Tudi do udeležbe pri pomirjenju Krete nismo imeli ničesarv saj se tudi tu bili interesi Avstrije in Rusije skupni. Žal, da se je ta vzajemnost oslabšala, ker Avstrija ni bila za princa Jurija kot guvernerja, ter je sledila Nemčiji pri izstopu iz evropskega koncerta. Nemčija je dosegla svoj cilj, ker je odvrnula pozornost od Kiaočava, iu s tem, da so Francija, Anglija in Rusija prevzele garancijo za grško odškodnino, povzdignula grški kredit v korist nemškim upnikom. — Da so se naše ladije pozvale od Krete, smo prišli preveč v hlapčevstvo nemške politike. Ni izključeno da se Nemčija približa Rusiji, ko se ji mi oddaljimo. Ko je Avstrija poslala svoje ladije na Kreto, je dokazala, da hoče svoje interese
kot srednjemorsko moč varovati; ako bi vstrajala, bi se bil njen ugled povzdignul. — V Srbiji se je prijateljsko razmerje med kraljem in ljudstvom z Milanovim prihodom poslabšalo. Milanovo prebivanje v Srbiji je nevarnost za evropski mir Razmere v Srbiji moramo pazno slediti, tem bolj ker makedonsko gibanje lehko vskipi vsak hip. Krščanski narodi želč osvobojenje od Turka, in Avstrija in Rusija morati skrbeti, da se balkanske dežele zopet povrnejo kulturi, ter da prospe-vati Srbija in Bolgarija. Nemčija je Avstrijo v Romuniji izrinu a. Kaj misli minister ukrenuti za koristi avstr. trgovine v vzhodni Aziji? Pred našimi očmi se deli svetovno gospodarstvo, a mi se ne smemo zadovoljiti le s tem, da to vzamemo na znanje. Ne moremo sicer misliti na silovito kolonizacijo, pač pa moremo stvarjati naselbine. Emigracijo moremo spremeniti v transmigracijo. Izselniki bi pridržali narodnost in ostali v ozki zvezi z domovino. Zato moramo obrt sposobiti za izvoz. Vsled visokih davkov, visokih železniških tarifov in raznih kartelov pa upravnih zadržkov pa izvaža skoro za 40g/„ draže, nego Nemčija. — Naposled omenja da noče pozivati vnanjega ministra za posredovanje v notranjih stvareh, kakor Nemci. — Češki delegati so na stališču češkega državnega prava. Oni zahtevajo polno avtonomijo dežel, s katero se .jim prizna določena mera samostojnosti, ki se naj pri zadovoljenju in zakonitem varstvu manjšin omeji le v toliko, kolikor to zahteva skupna obramba države in varovanje skupnih interesov. — Axmann tudi tvrdi, da vnanja politika je v nasprotju z notranjo, ki sistematično zatira zgodovinska in tradicijonalna prava Nemcev, ter zahteva, da minister vnanjih poslov uporabi ves svoj osebni vpliv na preobrat. — Z Ogersko imamo boj za obstanek, in le s pravičnostjo dovede ta do dobrega konca. — Hochenburger omenja Graške dogodke. Imenovanje Gleispacha, sokrivca jezikovnih naredeb in degradacija rezervnih častnikov so izzivanja in provzročijo veliko razburjenost. Nekaj let vlada slavizacija, nemška posest in nemška kultura ste v nevarnosti, a Nemci se bodo znali ubraniti pogina pred Slovani. K temu pridejo še državnopravni načrti. Ako se oni izvedejo, Avstrija ni več zanesljiva zaveznica Nemčije. Trozveza se omaje, ako se v notranjem oja-čujejo nemštvu sovražne tendencije. Umevno pa je, da narodna zveza z Nemci v cesarstvu in simpatije z Italijani, s kraljevino, s katero nas vežejo zgodovinske in kulturne vezi, — ojačujejo trozvezo. Nemški narod in nemško cesarstvo ima pa tudi interese, ki se strinjajo z ruskimi Dasi je v tem hipu neko na-sprotstvo avstrijskih in ruskih interesov, to ne izključuje prijateljskih odnošajev, in mislimo celo, da je monarhija do gotove meje navezana na sporazumljenje z Rusijo diplomatskim potom. Sedaj imamo tri orijen-talna vprašanja: turško, indiisko in kitajsko. Tu se boriti Rusija in Angležka. Kedar pride do boja, ima trozveza važno zadačo, morda celo odločitev. Nemčija je spoznala važnost v Aziji in si ustanovila kolonije. Italija in Avstrija, žal, tega ne moreti. Avstrija — ne zaradi slabe mornarice in zaradi duvalizma. Zavisnost od Ogerske more preprečiti celó važne namere za av> strijski izvoz. Z nečuveno drznostjo se je to izreklo v odseku ogerske delegacije. Ogerska je 30 let imela največe dobičke od duvalistiške državne oblike in se pri malih prispevkih gospodarsko okrepila. Sedaj, pa pri skupnih stvareh, stoji na izključno ogerskem sta-
lišču in zabranjuje dovoljenje za mornarieni kredit, ker bi bilo v korist avstrijski polovini. Zato se ne smemo čuditi, da narašča od dne do dne število onih, ki zahtevajo personalno unijo z Ogersko ali vsaj gospodarsko ločitev. — Žalostno je, da pri nas ni interesa za prometne železnice in vodovode, a za strate-gične železnice, n. pr. v Galiciji, je vedno dovolj denarja. Treba je tudi druge železniške zveze s Trstom. Potem omenja, da Avstrija ni dovolj močna, da politično nezadovoljstvo nemškega naroda, razna drža no-pravna vprašanja in gospodarsko neugodnost prenaša za dolgo časa. Velikih dejanj je treba, da se opomore temu, šušmarije ne zadošču ejo. Da bi se uvidelo to v onih krogih, kjer se branijo spoznanju resnice z uporabo optičnih slepil.
J TJ REN KI.
-I—í-
Jurenko, Jurenko, Sto l'ti se zgodilo ? Tužna si, žalostna, Dali si nesretua?
Jurenko, Jurenko, Sto l'ti se zgodilo? Žališ li Dragana V Žališ li Jovana?
Jurenko, Jurenko, Što l'ti se zgodilo? Vjera je nestalna, Sreča je varljiva . .
Prije si Dragana Voljela, ljubiia, Dragana mladoga Žudjela, grlila!
Sada češ, Boga ti, Staroga junački Voljeti, ljubiti Žudjeti, grliti!
Jurenko, Jurenko, Sretnice, jadnice, Žalosti prodji se, Raduj se, raduj se !
Minut če mjeseci, Dragan če plakati, Jovan se smijati, Jurka se kojatil
Ljeta če minuti, Dragan se smijati, Branko se kajati, Jurenka plakati!
Dr. Fiacca.
Iz državnega zbora.
Posl. Laginja, Spinčič in tov. so 30. marca interpelo vali min. preds. o poitaljevanče vanju slo ven. in hrvatskih dežel od strani drž. oblastij. Nato je 27. aprila odgovoril min. preds., da je bil omenjeni slučaj na jedina pomota. Posl. Spinéié je pozval slovenske in hrvatske urade na Primorskem, naj mu dopošljejo podatke o sličnih slučajih. 6. maja je navedel v interpelaciji na tisoče slučajev — podobnih oni „osamljeni pomoti".
O hrvatski občini buzetski navaja na pr,, da ji je 1897 došlo od c. k. glavarstva v Kopru 282 dopisov. Od teh sta bila le 2 lirvat., 14 sloven., 32 nem., a 233 it.al. Od davkarije je dobila občina 45 zgolj laških dopisov. — Hrvat, občin urad v Boljunu je dobil 1897 in 1898 od okr. glavarstva v Pazinu i tal. 128 rešitev na hrvatske vloge; dalje 100 ital, dopisnic in okrožnic, od namestništva v Trstu pa 70 nemških hektografovanih okrožnic.
Ves ogromni materijal (natisnen v stenograf. zapisniku drž. zbora) ie razvrstil posl. Spinčič jako pregledno po občinah in ž njim neovrgljivo dokazal, da oblastva ne izpolnjujejo niti odredeb, ter ne vpoštevajo pravic slovanskih narodov.
Vlada je v 22. seji predložila nekoliko važnih predlog, n. pr. o odpravi kolka na novine in koledarje, o olajšavi pristojbin ob izmembah kmetijskih posestev itd. Vlada hoče pa tudi podaljšati budgetni provizorij predložiti predloge za pogodbo z Ogersko. Nemške stranka bi rade glasovale za gospodarske, obče koristne predloge, a hočejo spraviti v klešče radi provizorija in pogodbe z Ogersko in jo takó prisiliti, da bi odstranila tudi Gautscheve jezikovne naredbe; zato rajši opusté tudi glasovanje za odpravo kolka, pristojbin itd., nego da bi se udale. Desnica je hotela vladi ustreči, a levica je začela rogoviliti zopet z obstrukcijo. na čelu jej behonerer in Wolf. — Ob razpravi za jezikovni odsek so slovanski po»l. (na pr. Foft, Žitnik, Kramár) razmerno le malo goverili, toliko bolj pa so nemške stranke premlevale stare stvari z običajnimi hiperbolami in lažmi, žaljivimi ovajanji in napadi sosebno češko narodnost, jezik itd. Razprava so se pretrgala in morebiti se bodo nadaljevale cd 14. jun. naprej ali pa se zgodi kmalu kaj izrednega, ker je kriza dospela uže do pokanja strun.
O vsem več v bodoče.
-Í--S-
Iz novin.
Nemci in Busi v Mali Aziji. — »D. Ztg.« je do-nesla 19. maja članek, kjer razpravlja to razmerje. Ruski vpliv na Turškem je še vsemogočen, in bez dvoma je, da postane princ Jurij guverner kiečanski. Tako je sultan onemogel proti ruskim zahtevam, da v politiki oni dobivajo jedno zmago za drugo A Rusom so postali Nemci nevarni konkurenti. Niso se brigali za visoko politiko, pač pa za gospodarstvo; zidali železnice in tovarne, bili vojaški inštruktorji in pedagogi na Turškem. Zato se ima Turčija njim zahvaliti za gospodarsko povzdigo. Nemci so zgradili velike železniške zveze in s tem pridobili notranjo Malo Azijo za svetovno trgovino. Zato Turek spoštuje in odlikuje Nemce. To vznemirja Ruse. Nemci nikakor nočejo zidati železnice od Aleksandrete v Siriji k perzijskemu zalivu, ker bi to nasprotovalo nemškim interesom. in v tem jih podpira tudi sultanova vlada, ki želi centralizacijo in noče trgovsko oškodovati Car-jigrada. — Nemci morajo pred vsem skrbeti zato, da podaljšajo železnice do perzijskega zaliva. Tudi ne na-merjajo vzeti v najem luke na sirskem, temveč na perzijskem zalivu. Tam potrebujejo, ko so si pridobili zemlje v vzbodnji Aziji, stacijo za premog in sicer na polovici pota v Kitaj. Za sedaj ima še Rusija v Turčiji „prevladje", a Rusija naj ne da čutiti svoje moči Turčiji, ker drugače pokaže Nemčija, da Mala Azija pripada njej; kajti, kakor so povdarjali uže Moltke, Ro-scher in drugi, je Mala Azija kakor vstvarjena za nemško trgovino in nemške naselbe. Za poslednje je ta del Azije najugodniši. Dopisnik kliče Rusom: „Proč od Male Azije!" »Novoje Vr.« pa kaže na opasnost nemške konkurencije v zapadni Aziji v obče.
»Obzor« pravi, da je bil Gladstone klasičen pojav : kristijan in liberalec. „Rranitelju malih, slabih in tlačenih, apostolu prava, pravice in svobode, prijatelju in spoštovatelju našega Strossmayrja, v katerem je videl tovariša v obrambi najvzvišenejših človeških idealov, tudi mi Hrvati pošiljamo ginenim srcem primeren pozdrav."
V maloruskih listih/objavljajo notar Peliszevvski, župnik Obesnicki in župnik Skelisz odprto pismo na dež. namestnika grofa Pininskega, v katerem se pritožujejo o mnogih volilnih nerednostih pri zadnjem
izboru volilnih mož v mnogih maloruskih krajih. Zlasti so volilni komisarji vplivali s pretenji na volilce, ter se niso ozirali na določene volilne termine.
O razmeriu Rusije in Nemčije je doneslo »Nov. Vr.« važen članek. Politični dogodki zadnjih časov so vstvarili potrebo, da Nemčija živi v prijateljstvu z Rusijo. Sedanji angleško-nemški odnošaji ne vznemirijo Rusije ni naimanje. Dokler bo Nemčija čuvaj miru, se interesi Rusije ne križajo z nemškimi. Angleži pa s svojo sebično politiko grozš obstanku miru. Nemške pridobitve v Aziji so bolje zasigurane s prijateljstvom Rusije in Francoski, nego Angleške.
„Pester Lloyd" je ostro kritikova! angleško gospodarstvo v Indiji. „Srbobran" pristavlja: „P. L." zdi-Luje, da v Indiji plačuje 200 milj. prebivalcev 300 milj rupij davka; torej pride na jedno osebo 56'/a kraje.
—	Po Kallavevem poročilu plačuje narod v Bosni 19.500.000 gld , kar znaša za jednega prebivalca 12 gld. 50 kr. Prebivalstvo v Bosni in Hercegovini plačuje torej 22krat veči davek. In to se še podvoji, ker mora plačevati begom, agom in drugim gospodarjem desetino. — »P. L.« pravi, da indijske davke pobsre 100.000 Angležev. A kdo to pobere v Bosni? Po zadnji statistiki je bilo v Bosni 66 376 tujcev. V Indiji pride na 3000 domačinov jeden tujec, v Bosni na 23 domačinov jeden tujec. — Dalje: da je med 39.000 uradniki v Indiji, ki imajo več od 1000 rupij. le 11.C00 domačinov.
—	V Bosni je 2586 uradnikov, od teh domačinov le 560, in to praktikantov, cestnih komisarjev, učiteljev, katerih mest tujci ne morejo ali nočejo imeti Med 300 višimi uradniki je le 12 pravoslavnih Srbov. Taka je Kallayeva uprava, katero toliko proslavlja »P. L <
Gladstoneova smrt je v ruskih časopisih provzro-čila mnoge članke, v katerih se slavi pokojnik kot državnik. »Novosti« pravijo, da je Rusija v njem izgubila zvestega prijatelja. On je razumel, da je zrl na Rusijo bez predsodkov ter se ni dal preslepiti nejevolji, sovraštvu in sumničenju »Pet. Ved.« spominjajo na to, da je bil 1851 vnet nasprotnik vojne z Rusijo ter, kljubu prijateljstvu s Palmr-rstonom, izstopil pred začetkom krimske vojne iz ministerstva. »Birž. Ved.« ga nazivljejo najbolj praktičnega idealista sedanjega političnega sveta
»Vyšehrad« prinaša protest proti temu, da govori posl. dr. Herold kot slavnostni govornik pri Palackega slavnosti. Protestujejo proti temu v imenu Palackega spomina, v imenu politiške nravnosti in v imenu ti-sočev s tem žaljenih Č°hov. Podpisani so mnogi pisatelji, profesorji, dijaki, uradniki, predsedniki društev itd.
»Preuss. Jahrbücher« tvrdijo, da med Rusijo in Avstrijo sestaje pogodba, dasi je Goluchowski zavrnul »Frank. Ztg.« Ta dogovor bi opredeljal obema velesilama „sferi" na Balkanu, in Srbija, Bisna in Hercegovina bi pripadale avstr. sferi. Ta dogovor bi bil za Avstrijo veče vrednosti, nego za Rusijo, ki se do današnjih dnij ni bila odrekla vplivu na balkanske slovanske narodnosti, s katerimi je tesno združeno tudi pravoslavje. Kakor se vidi, polemika o dogovoru rjjsko-avstr. bode trajala -še nadalje.
Petrograjski „Cb4ti." smeši tiste, ki verujejo v pisan tajni dogovor med Rusijo in Avstrijo, ter opozarja na razna dejstva, dokazujoča, da Rusija i v bodoče ne zanemari balkanskih Slovanov, da bi delala zapadna politika ž njimi, kakor bi se spoljubilo njej. Takö se
je ruski poslanik v G rjigradu uprl mahinaciji, vsled katere bi kopa pravoslavnega plemena v južni Albaniji prestopila h katoličanstvu. Tako je car nedavno poslal 30.000 pušek v Črno Goro v dar, in knez Nikola bi ne kazal odločno: »z Bakana proč!« ko bi ne vedel, da Rusija se ni izneverila svojemu zvanju ščititi balkanske Slovane. List pristavlja, da Rusija ne išče dobičkov med balk. Slovani, v tem ko se od druge strani ponavljajo intrige, da bi se ti Slovani slabili Zapadu na korist.
S Cetinja se piše »Nar. Listom«, da je knez dosegel v Angliji popolen uspeh. Anglija bo na strani kneževi v vseh politiških in narodnih težnjah. Min. Salisbury mu je dal zagotovilo, da bo Anglija podpirala vsako narodno prizadevanje Srbov, ter da se more povsem zanašati na podporo angleške vlade. Salisbury pa sedaj zanika podobne vesti.
•—• S i •—•
RUSKE DROBTINICE.
Ob Mipy no hhtk-6, ro.ioity pyoaxa.
V	Cherson se je vrnulo 136 Židov, ki so bili odtod šli v Hir-schevo kolonijo v Argentinijo. Torej jim tam ni tako dobro, a v Rusiji ne tako slabo., kakor se piše.
V	ruski cerkvi je bilo 1897 : 65 eparhij, med .temi aleutska v Ameriki; 760 samostanov, pri teh je 134 bolnic in 84 sirotnišnic ; razun tega morajo vzdrževati vse maloletne prestopnike za čas kazni. V ameriški eparhiji so osnovane še 4 fare, za katere je ruska vlada izdala 15.600 rub.
Ruski učenjak Pavlo Rovinskij, ki je 19 let prebil na Črni Gori, da jo vednostno proučava, izda pri carski akademiji nauk v Petrogradu tretjo knjigo svojega znanstvenega dela o Črni Gori.
Ruske milosrdnice. Prof. medic. akad. Veljaminov pravi o njih: Za časa vojne med Črno Goro in Turško so junaško pomagale Črni Gori; isto tako 1876 Srbiji. — Za časa rusko-turške vojne je bilo 1100 ruskih milosrdnic, od teh je umrlo 31 v vojni. Imele so otulo posla, ker je bilo mnogo ranjencev. Bile so vrlo junaške; — ko so pri Plevni Rusi bali se, da bi se morali umak-nuti pred Turki, hoteli so odvesti z ranjenci tudi vse milosrdnice, a one niso tega pripustile, raje sj bile v nevarnosti, da jih zaplenijo Turki, nego da bi ostavile vojnike bez pomoči. Grofica Miljutina, hči vojnega ministra, in Strahova ste bile v vojski Skobeljevi. '
Jubifej (30 letnice) je 23. maja praznovalo blagotv. slovansko društvov Petrogradu.Prvo slovansko društvo je bilo ustanovljeno 1857 v Moskvi. Po slovanskem potovanju v Moskvo 1867 je bilo 1868 ustanovljeno po vzoru Moskovskega Petrograjsko slovansko do-brotvorno društvo. 1875—78 si je pridobilo zasluge za Jugoslovane, podpiralo na razne načine njih borbo za osvobojenje od turškega jarma.
„Mosk. Ved " dokazujejo, da je na Krimu 4800 štirjaških % vrst sveta v nemških rokah. Ker ima cel polotok le 22.000 št. vrst, je to okolo četrtina. To so nasledki vabljenja Nemcev k naselbini na Krimu po carju Pavlu koncem prošlega stoletja. »Zdi se, da Krima Rusi niso osvojili za svoj narod, ker ta, ki je kri prelival zanj, še ni v njega posesti. Rojake zavraiamo v Azijo, tujce pa naseljujemo v najrodovitnejših evropskih pokrajinah.«
Strojevna industrija v Rusiji. 1856 je bilo 29 strojevnih tovornic s skupnim kapitalom 2 milj. rub. in 3000 delavci. 1861 je bilo uže 106 fabrik, kapitala 7 milj., 12.400 del. 1865 je bilo uže 126 fabrik. kapitala 12 milj. rub., 18.000 del. 1870. je bilo 198 tovaren s 30 milj. rub. glavnice in 30.000 del. 1875 je imela
Rusija 233 tovaren s 41 milj. kapitala in 41.000 delavcev. 1882 je bila le jedna fabrika več, a kapitala 46 milj. r. in delavcev 45.000. 1887 je bilo 314 tvornic, 43 milj. rub. glavnico, 43.000 delavcev. 1890 je bilo 412 fabrik, 52'/2 milj. rub. glavnice in 49.000 delavcev. 1892 je bilo 569 tvornic, 53V2 milj. kapitala in 50.000 delavcev.
Car je ukazal, da za pokrajinske liste prestane predhodna cenzura.
Državnih hranilnic je bilo do 1. jan. 1898 v Rusiji: 4315; knjižic izdanih 2,401.477; vlog 494,337.373.
.—-j—5----
DROBTINS.
Ko je kneževina Poznanjska bila prideljena Prusiji, je izdal kralj Friderik Viljem z Dunaja 15. maja 1815 oglas, v katerem izjavlja: »I vi, imate last in dokaz moje očetovske ljubezni in naklonjenosti. Pridruženi moji monarhiji, ne trebate se odrekati svo|i narodnosti. Imeli bodete delež na ustavi, katero hočem dati svojim vernim podanikom, in vi, ako tudi provincija moje države, obdržite provincijalno ustavo < In kaka je danes?
Češka socijalno-demokratna stranka ima 13 političnih in 14 strokovnih listov, ki izhajajo v 103.000 iztisih. Ženski list izhaja v 2500 izt. dvakrat na mesec. Imeli so doslej 2404 javnih shodov; 1693 zaupnih, 14il volilnih in 1875 organizatoričnih shodov, v vsem torej 6326 shodov. Češka narodno-delavska stranka, protivnica soc. dem., je še mlada; a izdava uže 15 listov in je organizovana v 196 organizacijah.
Avstrija je z Rusijo sklenula novo poštno zvezo. Od 1. avg. bo v veljavi in donese mnoge olajšave in znižanje pristojbin v prometu s pošiljatvami in časopisi.
V	Zagrebu je umrl 30. maja velik rodoljub Tomislav Padavič. Bil je pokojnik s Škofom Dobrilo pravi oče ister-skega lista »Naše Sloga«, ki ima za probujenje narodne zavesti v Istri neprecenljivih zaslug. Bil je vsled svojega rodoljubja kot uradnik često prosledovan in jedenkrat celo za 6 let odstavljen od službe.
Velika šola v Belgradu. Na pravniškem oddelku se poučuje 23 kolegijev, na tehniškem 46, na filozofskem 51, in sicer 18 na matemat.-prirodoslovnem oddelku, 23 na historiško-filološkem.
Dr. ČenŽk Zibert, docent češke univerze in urednik časopisa »Česk^ Lid« je imenovan častnim podpredsednikom »The International Folk-Lore Association« v Čikagi, z ozi-rom na zasluge v kulturnozgodovinskih in narodopisnih študijah.
V	Karlovih Varih se je vlani osnoval odbor tamošnjih gostov Poljakov, na čelu posl. Gnievocz, da se postavi pesniku Mickiewiczu spomenik, ki se je pred kratkim odkril prav na tihem. Nemci se jezč, da se je to stvorilo v »nemškem « mestu!!
V	»Slovenskih Listih« (slovaških), v njih humoristič-nem delu so bili verzi, s katerimi se je Čutil Karol Ste-fančok, župan velikorevnecki, žaljenim, ter je tožil urednika K. Salvo. Porotno sodišče v Požunu ga je spoznalo kr vim in obsodilo na 2 meseca zapora, 100 gld. globe in plačo troškov.
Poljsko šolo v Mor. Ostravi je hotel založiti kongres delegatov poljskega narodnega šolskega društva.
Aleks Katič, mestni načelnik Kninski in narodni poslanec, je umrl 1. junija.
Kijevsko „C.iobo" donaša spise o Bosni in Hercegovini^ med drugimi i jeden, naslovljen »Hrvatstvo in njegova politiška misija v sedanjosti,«
Srbski književni starosta, arhimandrit Nikifor Dušič, je proslavil 50 letnico svečeniŠtva in 40 letnico književnega delovanja.
Kolo mladih Srbov v Budimpešti je priredilo 22 maja v srbski pravoslavni cerkvi svečani parastos raznim srbskim literatom ; za tem je bilo svečano blagoslovljenje nagrobnega spomenika Koste Rubarca. Na večer je bila slavnostna seja v proslavo pokojnika.
Srbski slikar Kojen, ki blizo 15 let deluje v Mona-kovski slikarski akademiji, je v Belgradu priredil razstavo svojih del.
Češki plodoviti zgodovinar dr. V. Tomek je slavil svojo 81 letnico.
Poljski gostje so se mudili v Pragi in si ogledali mestne znamenitosti. 29. maja je bil njim na čast banket, kjer se je zlasti povdarjala bratska ljubezen obeh narodov.
V	občini Lukšič v Splitu je prestopilo 500 katol. v pravoslavje.
Nemški Berolinski listi nagovarjajo poznanjske Poljake, naj postanejo nezvesti papežu in jezuvitom ter prestopijo v starokatoliško vero.
( Po uradni statistiki plačujejo v Avstriji davka Nemci 226,691.000 gld., Cehi 156,475.000 gld., Poljaki 44,855.000 gld., Malorusi 31,407.000 gld., Slovenci 20,060 000 gld., Italijani 17,030.000 gld., Hrvati in Srbi 8,224.000 gld., Romuni 2.940.0150 gld. Na posamičnika pride : pri Čehih 26 gld. 82 kr., Nemcih 26 gld. 82 kr., Tali anih 25 gld. 32 kr.. Slovencih 17 gld. 22 kr., Poljakih 12 gld. 77 kr., Srbih 12 gld. 72 kr., Romunih 10 gld. 23 kr., Malorusih 10 gld. 13 kr.
Od 15. junija do 15. septembra bo v Pragi velika deželna razstava tehniških del.
Hrvatsko gledišče je v prošli sezoni priredilo 276 predstav ; na čas od 1. jan. nadalje pride od teh 158. V vsem se je vprizorilo 31 novostij, med temi 11 hrvatskih (8 dram, 1 opera, 2 baleta), razun teh se je na novo vprizorilo 15 hrvatskih del.
Steuografija se letos poučuje na 18 šolskih zavodih na Hrvatskem, ter se je uči 974 učencev in 44 učenk.
V	Jašu so Bomuni priredili veliko protimadjarsko demonstracijo. Po službi božji so se zbrali pred spomenikom Ivana Vajde, kjer je govoril prof. Densusiann, a za njim jeden dijak o tlačenju in krivicah po Madjarih. Potem je šla množica pred hišo polkovnika Peisana, ki je bil obsojen na 40 dnij zapora radi protimadj. demonstracije. Tu so bili konjiki, s katerimi je nastala rabuka, da je bilo več ranjenih. Vojaštvo je naposled razgnalo udeležence.
Alejzij Aleks. Buckta je 25. maja umrl na Dunaju. Bil je mnogozasluženi pevovodja »Slovan, pevskega društva«, ki ga je imenovalo svojim častnim članom ; 38 let je bil tudi zborovodja v kapeli ruskega, poslanstva ter odlikovan od carja Aleksandra III. z zaslužno kolanjo na traku reda sv. Ane ; tudi član orkestra c. k. dvorne opere. Napisal je več skladeb vokalnih, klavirskih in za vijolo. Umrl je po dolgi bolezni v 57. letu. Pogreb je bil priča o spoštovanju do umrlega. Vence se mu položili na krsto : členi orkestra dvorne opere, — muz. dr. Haydn«, — »S ov. pevsko dr.«, — podp. dr. »Nikolai, — avstr. glasbeno društvo, — društvo Dunajskih kornih voditeljev, — dr. godbenikov »Kari Czerny«
_dr. »Wr. Musikbund«, — veliki duhovnik ruske poslaniške
cerkve in mnoge češke rodbine Dunajske. Na grobu je govoril češki dr. Lenoch, — nemški prof. Kukula in Schen.
Na Dunajski univerzi so 8. jun. slovesno odkrili spomenika dveh učenjakov slovanske krvi, reformatorjev medic, znanosti, Rokitanskega in Škode. Seveda je je imela slav-nost nemški značaj.
V	Tesaliji je po odhodu turških čet ljudstvo priredilo protižidovske demonstracije, ker so Židi bili Turkom pre-prijazni. Židi se vsled tega trumoma selijo iz dežele.
V	Debrecin pride srbsko pevsko društvo, na čelu mu profesor velike šole Gjoka Milovanovič in bivši min. prede. Svetomir Nikolajevič, — na pobratimstvo z Madjari!
Med prostovoljci Amerikanei v sedanji vojni je tudi mnogo Slovencev, ondi naseljenih. V Calumeti se jih je na pr. prijavilo 177 Večina njih je to stvorila, ker se jim godi zelo slabo.
V	Celju so o binkoštih imeli nemški kolesarji svoj shod. Vse mesto je bilo v frankfurtaricah, torej sposobno pripravljeno v sprejem pričakovanih tisočev gostov. A prišlo je le par mladeničev, in le sreča je, da imajo Germani v dežju izgovor za ponesrečeno slavlje.
„Domovina" poroča, da so pri celjskem pe.špolku, kjer je le 2—3% Nemcev, pričeli pri vsakem vojaku, ki razume le par nemških besed, vpisovati nemščino kot občevalni jezik.
Tako so napravili 45% Nemcev.
* *
*
Dr. Friderik Miiller, profesor lingvistike na Dunajskem vseučilišču, je umrl 25. maja na Dunaju v 64. letu življenia. Kot učeni pisatelj je znan najbolj po svojih slovnicah, ki obsezajo v sistematiškem razvrščenjn vse znane jezike in njih skupine na naši zemlji. Potem je posebno znan po svoji debeli knjigi »A 11-gemeine Ethnografie«. V učenem svetu pa je znan v obče po mnogih znanstvenih razpravah, objavljenih po Dunajski zna-nostni akademiji. Fr. Miiller je bil na zunaj skromen, vljuden možak, toliko odločniši in bezobzirniši pa se kaže v svojih znanstvenih delih. On se ni uklanjal ne ua levo, ne na desno, zato pa je na zunaj dospel le do dvornega sovetnika; kolikor vemo mi, niti Rector mapnficus ni postal; da bi se bil kazal le nekoliko bolj elastičnega, dosezal bi bil najviše stopinje, do katerih more splesti profesor in učenjak. On je namreč gospodaril nad jezikovnim in etnografskim znanjem, kakor, po naši sodbi, v obče noben učenjak današnjih ali pa celo do današnjih dnij. Kaj so Mezzofanti raznih vrst in narodov nasproti takemu velikanu! Znanje indogermauskih jezikov in njih raznih vej mu je bila malenkost nasproti znanju jezikov drugih pasem zemskega površja. Tako je torej samo po sebi umevno, da je natanko poznal tudi slovanske jezike ter jih primerjal z drugimi sorodnimi skupinami. Predaval je v obče sanskritsko slovnico, razlagal v posebnem predavanju jeden staroindijski roman, potem pa o primerjalnem jezikoslovju. Poslušalcev pa je imel vsaj prejšnja desetletja jako malo, včasih so prišli k razlaganju sanskritskega teksta po — 3, če ne le samo 2. Nemarnost je v tem pogledu med modroslo-nimi slušatelji le prevelika. No, saj tudi Miklošič v svoj čas pri posebnih predavanjih ni imel mnogo poslušalcev. A taki predavatelji in sosebno tudi pokojni Fr. Miiller so zaslužili veče pozornosti tudi od dijaške strani. Dunajska univerza izgublja vedno bolj velikt može, med katerimi je v prvi vrsti tndi sedaj umrši Friderik Miilller.	Fr. Podgornik.
Ogerski drž. posl. Lepsenyi, izdajatelj antisemitskega »Magyar Neplap«, je v svojem listu priporočal Zimandyjevo delo: »Lud. Košut pred sodnim stolom zgodovine», katero revnim naročnikom vsled darežljivosti ogerskih magnatov podarja bezpiačno. Posl. 01ay je zahteval ob neprisotnosti Lepseny-ja »zadoščenje razžaljenemu narodu». Katol. ljudska stranka je imela nato sejo in naložila svojemu členu, da mora v javni seji »obžalovati svoj zločin»; v istini. Lepsenyi je v zbornici prosil odpuščenja in priznal, da je zagrešil napako. Posl. Pichler in Olay pa sta kljubu temu pred parlamentom nabrala veliko tolpo, ki naj napade sra-motilca Košutovega spomina. Policija jo je sicer razgnala, a ona
dva poslanca sta z židovskimi žurnalisti pričakovala Lepsenyja ter njega, katoliškega duhovnika, pretepla s palicami!
Ministerstvo za narodno prosveto v Sofiji izdaje vsako leto obširen zbornik za narodne umotvorine in za nauko. Velik del je posvečen narodnim pesnim iz Stare Srbije in Makedonije. — Srbi se jezé, ker od jedne strani izdaje »Mat. hrvatska» mnoge narodne pesni srbske v svoji zbirki »hrvatske nar. pesni», na drugi pa jih zopet Bolgari prištevajo svojim. Da bi le tudi na jugu došli do toliko potrebnega prevërjenja o jedinstvu ; o tem, da smo faktično vsi jeden narod, kljubu politiški, verski in pravopisni razliki, kljubu razločku v narečju, ter da to, »kar je moje, je tudi tvoje» velja Jugoslovanom zlasti v literarnem pogledu.
Staj. »Sangerbund« vprizori 14. in 15. avg. v Gradcu veliko slavnost. za kar mu je dež. odbor dovolil 1000 gi. podpore. — »Slovensko pevsko društvo» ni dobilo ni krajcarja podpore, dasi je vsaj tretjina deželnega denarja iz slovenskih žuljev.
Novomeški obe. zastop ustanovi v proslavo cesarjevega jubileja dve dijaški ustanovi po 50 gl. ter jedno ustanovo 100 gl. za vsakoletno razdelitev med 20 občinskih revežev.
Velika hrvatska narodna slavnost je bila 30. maja v Splitu. Blagoslovile so se 3 zastave 3 narodnim društvom, namreč prostovoljne požarne brambe, hrvat. Sokola in hrvat. delavske zadruge, a zajedno se je praznovala 25 letnica dr. »Napretha«.
Slovenci v Ita'iji, tlačeni in zapuščeni v moralnem in gospodarskem oziru, ne smejo uporabljati svojega jezika ne v šoli ne v cerkvi. Obrnuli so se torej na kraljičino Jeleno, hčer črnogorskega kneza, da nji, kot bodoči italijanski kraljici, izroèé spomenico v slov. jeziku in jo prosijo, da se potegne zanje ter zagovarja njih prava.
V	Bolgariji je 1 viša šola s 3 oddelki v Sofiji; 150 srednjih šol (9 viših, 76 spodnjih gimnazij za dečke. — 7 viših, 37 spodnjih gimnazij za deklice, 14 realnih gimnazij, 6'preparandij. 1 vojaška srednja šola), 4481 ljudskih šol. Od ljudskih šol je 3979 pravoslavnih, 23 katol., 8 prot., 25 mohad., — 243 turških, 16 tatarskih, 39 grških, 13 armenskih, 27 židovskih, 3 francoske, 2 romunski, 1 nemška, 1 tuja dekliška šola. — Od ljudskih šol jih vzdržuje 3079 na dve tretjini vlada, na jedno tretjino občine ; 1402 vzdržujejo privatna društva. Vlada troši za šolstvo 9,188.560 frankov.
Za Prešernov spomenik je podaril veletržec F. Kalister v Trstu 200 gld.
V	Zagrebu je bila v stolici 20. maja svečana zadušnica za bana Jelačiča.
»Tolminska posojilnica in hranilnica« je podarila »Šolskemu domu» 100 gld. »Sloginim zavodom 50 gld., Aloizijevišču 50 gld. in tolminski požarni brambi 58 gld. —
V	proslavo 50 letnice vstanka Romunov proti Madjarorn so bile 16. maja v Bukarešti! velike demonstracije.
»Ljubljencu nemškega naroda«, kakor nacijonalci naziv-ljejo svojega Wolfa, so v mestu Steyer priredili mačjo godbo, katere so se udeležili zlasti socijalisti, nekdanji njegovi zavezniki pri mačjih godbah klerikalcem
Društvo Nemcev v Čehah (Bund der Deutschen in Bôhmen) šteje 350 členov. Nemškemu društvu mest (Deutscher Stàdte-bund) je doslej pristopilo 151 mest.
V	Norimberku na Nemškem se je ustanovil novi češki „Sokol:i, ki broji 30 članov.
Črnogorski naučili minister Popovič je ukazal, da se na vseh šolah osnujejo knjižnice. Iz njih se naj tudi narodu izposoja čtivo. —
»Varšavski dnevnik« konstatuje, da od 150 hiš, ki se na novo gradé v mestu, je le 15 kristijanskih lastnikov, vse ostale , so židovske.
O preganjanju srbskega časopisja v Dalmaciji sta pisala »D. Volksblatt« in »Ostd. Rundschau« ter se čudila samovolji in sa-trapstvu, ki vlada ondi.
Za češko vseučilišče v Moravi se priredé manifestacij ski shodi v Opavi, v Mor. Ostravi, v Kromerižu, Og. Gradišču, Pro-stejevu, Iglavi, Kutni Gori, Nahodu, Budejevicah in Pisku.— Od Čehov se učimo, kako se dela !
Pod Kopalnikom v Srbiji se je našla stara deska s cerkveno-slovenskim napisom, vzidana v kmečko žitnico. Napis pripoveduje, kako je vezir Čumpilič udaril na Belgrad, ko je bila ta žitnica načiljena. Deska se je poslala v Belgrajski muzej.
Belgijsko rainisterstvo je zaukazalo, da se v Luksemburžki provinciji, kjer prebiva 40.000 Nemcev, nastavljajo samo taki uradniki, ki so nemščine zmožni. Tudi se izdajajo vse objave zakonov in naredeb i v nemškem prevodu. Kaka je pa v Avstro-Ogerski nasproti Slovanom raznih dežel ?
Francoska kupuje od Rusije v surovini za 180 milj. frankov. Francoska izvozi v Rusijo za 25 milj. frankov.
Židovska milijonarja Guttmann in Rothschild sta se pritoževala do najviših instancij, da bi ne bilo treba o-movati češke šole za otroke delavcev v Vitkovicah, a sedaj se trudita na vso moč za nemško šolo, ki naj raznaroduje to češko deco.
V	Celju se ustanavlja narodna godba, vstvarja jo učitelj Munda.
Delavsko podporno društvo v Celju je imelo uže koncem prvega tedna nad 200 članov.
16. maja se je završil prvi kurz Ljubljanske gospodinjske šole in se pričel drugi. Učiteljsko osobje je: ga. Moosova (vodstvo), gdč. Ravniharjeva (kuhanje, pranje, likanje in šivanje), gdč. Marovtova (uravnava doma, gospodinjsko računstvo), primarij dr. Gregorič (higijena stanovanja, hrana, najnavadnejše bolezni in njih domači le ki, prva pomoč pri nezgodah, ki se pri peté v družinah). Najeli so se udobni šolski prostori v Gorupovi hiši na rimski cesti, v teh se prične v jeseni pouk. Koncem letošnjega leta hoče odbor ustanoviti dnevno kuharsko šolo.
V	Levovu je bila 21. maja velika proslava Mickiewicza v Sokolovi dvorani. Vseuč. prof. dr. Malecki je pozdravil zbrane; Krakovski vseuč. prof. dr. Tretiak je imel slavnostni govor; združena pevska društva so pela slavnostno kantato. — Klub umetnikov in pisateljev je priredil mnzikalno-deklainatorski večer — 22. je bila svečana služba božja in slavnostni sprevod društev.
Na Bolgarskem je srednjih šol možkih in ženskih: 166, in sicer 138 bolgarskih, 16 turških, po 4 grške, armenske in katoliške. Dijakov 32.571, učiteljev 1235. — Na viši šoli Sofijski je bilo 408 dijakov (102 filologa. 122 matematikov, 184 juristov). Profesorjev 43. — Vseh šol ua Bolgarskem je 4498 z 380.879 učenci in učenkami. (272.344 učencev, 108,535 učenk). Učiteljev 9737 (7943 možkih, 1694 ženskih).
Kljubu papeževi prepovedi so še vedno nekateri, na pr. biskup Firezak, za madjarsko liturgijo. Trudijo se zanjo ne le med Madjari, temveč jo hočejo udomačiti tudi med Rusi. Dopisnik „Pesti Hirl." je imel razgovor s titularnim biskupom Ferd. Vo-lafko, ki mu je rekel, da je iz dopisovanja s Firczakom uvidel, da papež ni proti madjarski iiturgiji. On le želi, da se obseg starih staroslovenskih obrednikov točno preloži na madjarski jezik, in da se mu prevod pošlje v pregled. Biskup Firezak je bil v De-brecinu njegov gost. Na vprašanje, v kakem jeziku bo služil v R<3sz3rmenyi mašo, je rekel, da po predpisu v starosiovenskem, a da se bodo pri nji pevale madjarske pesni. — Uverjen je, da se papež ne bo protivil madjarski Iiturgiji, temveč jo z veseljem dovolil. —
V	Monakovu je 20. maja govoril posl. Wolf v zborovanju, katero je priredilo nemško-nacijonalno društvo »Odiu«, in katerega se je udeležilo približno 600 oseb, med temi mnogo buršev. Imel je govoriti o nemški celokupnosti, a pripovedoval je rajši Vl2 uro o boju »kulturno tako vzvišenega Nemštva» s Slovan-stvom in ž njim združenim klerikalstvom. On ne pride v Nemčijo, da si izprosi pesti ali oboroženo silo (!), a srcu njih ne morejo se odreči. — Wolf je dobil srebrn venec iz hrastovih listov. Dolga vrsta brzojavnih priznalnic je došla z Dunaja, iz Prage, Gradca, Trsta, Maribora, Celja, Radgone i. dr. mest, ki so seveda nemška!
»Hands off». Ta znameniti klic »roke proč — od Balkana, od Bosne in Hercegovine» je zaklical Gladstone v volilnem shodu 1880 v Midlothianu na Škotskem. Črnogorski knez je poslal Angležem sožaljni brzojav povodom smrti tega znamenitega državnika. lzražuje svojo žalost, da je preminul ta prijatelj Slovanov ter pravi: on nam je pomagal s peresom in dejanjem. Njeg' / »Hands off» odziva se še sedaj po balkanskem polotoku.
Ministerstvo notranjih poslov je »Narodni Misli», izhajajoči v Zagrebu, odvzelo poštni debit.
V	Ljubljitni prično graditi novo gimnazijsko poslopje in novo garnizijsko bolnico.
V	Ljubljani so pri koncertu na Kozlerjevem vrtu zahtevali od vojaške godbe, da igra tudi kako slovansko skladbo, a ker tega ni hotela stvoriti, proti nji demonstrovali in jo prisilili na
odhod. Nemci so porabili to priliko, da so kričali »Heil Wolf» in psovali Slovence. — V nemških mestih ne čuješ od vojaške godbe skoro nikdar nobene slovanske skladbe, zakaj se potem v slovanskih ne igrajo dosledno tudi večinoma slovanski komadi?
T. Zupanove razglednice je izdal Iv. Bonač v Ljubljani.
Osnovalni shod za krojaško zadrugo slovensko v Gorici je bil na binkoštni ponedeljek.
Vdovi Gladstone-vi je deputacijska zbornica v Romuniji izrazila svoje sožalje. Gladstone je bil časten član romunskega naroda. — V imenu kneževe vlade bolgarske je min. predsednik Stojlov poslal sožalnico vdovi.
Odbor dramat. društva v Ljubljani vabi slovenske pisatelje, da dopošljejo rokopise jubilejne igre do 15. sept. 1891 Proslaviti hoče jubilej 50. letne vlade cesarjeve s slavnostno predstavo ter ob tej priliki vprizomi izvirno sloveusko slavnostno igro. Zato pozivlje slov. pisatelje, da spišejo igro, kateri bodi snov posneta iz zgodovine Habsburžanov ali specijalno iz dogodkov dobe našega vladarja.
V Belgradu je bil 23. maja posvečen in krščen ruski brod »Kralj. Aleksander». Na banketu je nazdravil srbski kralj ruskemu carju in carski hiši. Milan kot zapovednik srbske vojske je napil ruski vojski. Ruski poslanišsi poslovodja Nekliudov je nazdravil kraljici Nataliji. Kralj je vnovič govoril iu se spominjal carja Aleksandra III.
Nemški »Schulverein» je dobil od Berolinske mestne občine ono podporo, katero mu je odteguula Dunajska občina.
Newjorški list »The Sun« je objavil krasen članek o Hrvatih s kulturnega stališča.
Arhijerejski zbor je določil, da se v vzgradbi metropolije v Belgradu osnuje »srbska galerija slik«, ter se imajo v ta namen tje prenesti znamenite in umetne stare slike iz vseh srbskih samostanov, a tudi starine in dokumenti, da se začuvajo, a zajedno, da se poda učenjakom prilika v raziskovanja in proučavanje.
Slov. akademiki na D unaju hočejo postaviti ma'i spominek jur. Zajcu, ki je bil v Klost erneuburgu od vlaka ^ovožeu, ter prosijo prispevkov v ta namen na »Slovenijo« VIII. Ledererg. 20.
Podporno društvo za slovenske visakošolce na Duuaju prejelo je zadnji čas sledeča darila: Slavili deželni zbor kranjski podaril je društvu 200 gl. Gosp. Fr. Dolenc, trgovec v Mariboru, podal je društvu 118 gl. 50 novč. k jt velikonočno darilo, nabrano med mariborskimi rodoljubi. Za toliko blagih darov bodi najiskre-nejša zahvala, posebno gd. Fran. Dolencu za njegov trud. Daljnje darove sprejema vč. gd. Fr. Jančar, monsign., pa-peški častni komornik župnik nemškega vit. reda, Dunaj, I., Sin-gerstrasse 7.
Akad. dr. »Triglav« v Gradcu priredil je 4. in 5. junija izlet v Celje in Toštanj. V Celju je bil koncert na korist zakladu za Prešernov spomenik.
Cesar je pri dvornem obedu v Budimpešti vprašal rektorja M. Herczegha o razmerah med madjarskimi dijaki. Rektor mu je odgovoril, da večinoma studujejo prav pridno, da se radovoljno pokore predpisom, da ne trpš med seboj socijalistiških in anti-semitičnih pojavov ter da tudi nacionalistične težnje pri njih ne dobe Ul. — Taki so poročevalci, a kaka so fakta?
Zastopniki nemških burševskih društev z Dunaja, iz Prage in Inoniosta so se 31. maja v Gradcu sošli na razgovor z Graškimi burši zaradi skupnega postopanja glede degradovanih rezervnih častnikov. Namerjani komerz je policija prepovedala. Bil je torej le prijateljski sostanek, kjer so se prepevale nemško-nacijonalne pesni. No policija je razpustila tudi ta sestanek.
Ruski minister narodne prosvete je predložil Moskovskemu vseučilišču, da bi se Židje jemali po 3°/0 ne le v obče, temveč tudi na vsaki fakulti posebe. Tako bi se zaiiranilo, da bi židovski dijaki prestopali z jedne fakulte ua drugo, jedino radi tega, ker skupno bi bi ne prekorakali števila 3%-
Dne 25. maja st. st. je prešlo 10 let, odkar se je zasnovalo vseučilišče v oddaljenem severnem Tomsku.
Zagrebški vseučilišniki so napravili na binkostno nedeljo izlet v Pulj, kjer so jih slovesno pozdravili Hrvatje z dr. Laginjo. Nadaljevali so potem pod vodstvom prof. Kršujava pot v Benetke.
Mor.-slez.b .'sedav Pregi pozi vije k vseslovanskemu dijaškemu shodu v Palackega rojstveuein kraju.
Na visokih šolah francoskih je letos 12.782 dijakov, med temi 871 ženskih. V Parizu samem jih je 11647 (med temi 400 ženskih).
Nemški burši so imeli na binkoštna praznike v Beljaku svoj shod. Vse mesto je bilo v frankfurtaricah. Med gosti je bil drž. posl. dr. Steinwender in seveda tudi »vodja« Wolf, kj je pri ko-mersu ušeipnil svojega tovariša, češ, da nemška ljudska stranka
ne sme šteti v svojih vrstah dvornosovetniških diplomatov. •—
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
A) SLOYBRSKB DEŽSLBi
Shod vseh slovenskih velikošolcev in abitu-rijentov v Ljubljani se bode vršil 12., 13. in 14. avgusta t. 1. Glavni točki zborovanja : slovensko vseučilišče v Ljubljani in obče dijaška organizacija med počitnicami. Predsednik pripravljalnega odbora: g. stud. phil. Jožef Reisner, Dunaj VIII., Lederergasse 20,1. 5.
Dr. Fran Vidic. filolog, je imenovan urednikom slovenskega izdanja državnega zakona. Dr. Vidic, jedva završivši vseučiliščne nauke, dobil je dobro, zajedno jtiko važno službo, v dobi, ko se pravoslovna terminologija še le razvija in polagoma utvrjuje med Slovenci. Novi urednik je uže znan kot jako živ in čil rodoljub, kise zna sukati tudi s peresom. Ker je mlad, ima lepo priliko, da se vglobi tudi v juristiško znanje; le tako more kot jezikoslovec pogoditi pravo v fmosti pojmovnih razlik ter določiti, oziroma popraviti razne termine v prevajanju drž. zakonika. Želimo mu lepih uspehov, toliko bolj, ker je od teh zavisen tudi uspeli n'apredka v slovenski terminologiji. Poslednji čas so se delale hude napake; naj bi napočila boljša doba tudi na to stran!
Prvi shod slovenskih posojilničarjev namerja sezvati načelstvo »Centralne posojilnice slovenske«, in sicer meseca avgusta v Ljubljano. O tem več v bodoče, sami od sebe pa pripominjamo, da bi bil tak shod celo jako potreben, in to gledč na novi zadružni zakon, ki pride, ne bode dolgo, na razpravljanje v drž. zboru. Načrt tega zakona je na neke strani jako opa-en. Torej vrlo na delo s slovenske strani!
Kranjsko. Serenada in bakljada knezoškofu Jegliču je bila velečastna. Zahvalil se je na ovacijah ter zatvrdil, da bo vedno deloval v blagor slovenskega naroda. Želi od vsega srca, da napreduje slovenska stvar ter zlasti, da se uresniči želja po slov. vseučilišču. — Bosenska deputacija je v Ljubljani prisostvovala intronizaciji knezoškofa Jegliča. Obiskala je župana Hribarja in mu izročila pozdrave Sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja in vladike Strossmavrja, pri katerem se je oglasila med potjo.	,
»Zaveza slovenskih učit. društev« priredi v predvečer glavnega zborovanja (3. in 4. avg.) koncert v proslavo 50 letnice vladanja cesarja Fran Josipa in 10 letnice s/ojega obstanka. Čisti dohodek je namenjen učiteljskemu konviktu.
V carinski sovet sta poklicana iz Kranjske drž. posl. Kušar in tovarnar Baumgartner.
Knezoškof dr. Jeglič je izdal pastirski list, ki se bavi tudi s socijalnim in narodnim vprašanjem. Kakor
šo si pos&mičniki, tako so si tudi narodi pred Bogom, povsem jednakopravni. Med narodi vlada dostikrat istotako kot, med posamičniki sovraštvo in zavist, — a kakor se mora pripustiti v-akomur možnost do življenja, tako se mora tudi vsakemu narodu dovoliti možnost za razvijanje in spoštovati jezikovna prava.
Sovetnik dež. sodišča Iv. Vencajz je izvoljen za okraj kmttskih občin Ljubljana-Litija-Ribnica držav, pos ancem z 206 glasovi od 207, katerih 1 je bil neveljaven. Vencajz je izvoljen namesto odstopivšega dr. Šusteršiča.
Tržaško. Obravnava proti g. Nabergoju, radi razžalitve orožnika Zanarchija v Barkovljah, je dokazala, da si je ta izmislil od konca do kraja vse, česar je dolžil g. Nabergoja; zaradi česar je bil ta seveda oproščen. - Radovedni smo, ali bo kaznovala vojna ob ast orožnika, in ali potvrdijo Italijani Nabergojevo starešinstvo, br je cdpal od njih uporabljani vzrok, radi katerega so zavlačevali verifikacijo.
Tržaški škof je imel namen, da pride v Buje bir-mat Ker so pa iredentovci hoteli napraviti mu velik škandal, je birmo odpovedal. Iz istega vzroka ne bode birmo val tudi po več drugih laških gnezdih.
sAssociazione progressista« v Trstu je poslala svojo sožalnico o Gladstoneovi smrti »kot tolmač tega italijanskega ozemlja«.
V Bazovici je bil 15. maja shod, kjer se je ustanovila" zavaiovalnica za govejo živino za okraje Bazovica, Padriče in Gropada. Členov se je prijavilo doklej uže 130.
Goriško. Knezonndškof goriški Missija je daroval mestnemu magistratu 500 gld. za reveže. Razdelili so jih le italijanašem; slovenske prosilce pa vse surovo odpravljali.
O vmeščanju knezo-nadškofa Missije v Gorici objavlja »Soča« nekatere zanimive posamičnosti. — Udeležile so se je v-e šole, samo »Slogine« niso bile povabljene 1 1 ri slavnostnem obedu je mestna godba pri sviranju cesarske pesni napravila pri besedah »in cesarja, Avstrijo« škandalozno zacviljenje; to je pač »slučaj, ki ni slučaj«. — Jednak slučaj je bil menda tudi. da so Ranzingerjevi vozovi za mobilije bili pred palačo, ko so pripeljajali pohištvo, vsi obrneni tako, da je bil slovenski napis skrit.
Štajersko. Poštno ravnateljstvo v Gradcu je za-ukazalo, da morajo na novo nameščeni praktikantje znati slovenski jezik. Ta ukaz, seveda le za slovenske kraje, je sicer sam ob sebi umeven in naraven, vendar pa ne ugaja nemškim nacijonalcem.
Odvetniška zbornica je soglasno skltnula izjavo: da imenovanje bivšega justičnega ministra, eks. Gleis-pacha, predsednikom nadsodišča za Štajersko, Koroško in Kranjsko, daje povod k nevarnosti za mirno in varno pravosodje. Grof Gleispach je kot minister vsled zveze z jezikovnimi naredbami izgubil simpatije, katere je imel popreje v Gradcu, in vsled soudeležbe pri dogodkih v parlamentu in zunaj njega, ki se v obče smatrajo nezakonitimi, in katere zlasti nemško prebivalstvo občuti kot kračenje svojih pravic. Na tem dejstvu ni padec Badenijevega ministerstva ničesar pretvoril. Boj proti jezikovnim naredbam traja še z vso silo in onemogo-čuje vsako parlamentarno delovanje. Nikakor torej ni
/
izključeno, da bo oseba gr. Gleispacha cilj mnogim ostrim napadom, pri katerih bo trpel ugled pravosodja in sodniškega stanu. Saj je glavno uslovje za spoštovanje pravosodja v neiazrušnem zaupanju prebivalstva, da so voditelji nepremakljivi stebri pravice, ki se ne uklonijo nobenemu oziru na politična stremljenja. Zaradi tega štajerska odvetniška zbornica najgloblje obžaluje, da z ozirom na gr. Gleispacha stoji uže pred izvršenim dejstvom. — Predsedništvo Graškega nadso-dišča (s podpisom podpreds. nadsovetnika Wanggo) je izreklo Graški odvetniški zbornici svoje obžalovanje vsled izjave povodom imenovanja grofa Gleispacha, ker je ta izjava taka, da utegne spodkopavati ugled pravosodja in sodnikov in škodovati dobrim odnošajem med odvetniki in sodniki. — Pri prihodu gr. Gleispacha v Gradec so se bali demonstracij ter radi tega kolodvor čuvali s policijo, prostor pred njim pa z dragonci. Gleispach se je s kolodvora odpeljal naravnost na svoj grad Birkwiese, ne da bi šel v mesto. Do demonstracij vsled tega ni došlo. Graški mestni sovet je s posebno resolucijo postavil se proti imenovanju Gleispacha, proti Bošnjakom vojakom in proti degradovanju 33 res. častnikov.
Vlada je vsled tega z odredbo 28. maja razpustila Graški občinski sovet. Upraviteljem mesta je imenovan okrajni glavar bar. Hammer-Purgstall. — Mestno policijo je vlada suspendovala in poverila vzdrževanje reda in miru orožništvu.
Občine Radoslavci, Mala Nedelja, Moravci in Go-demarci so odposlale prošnjo za slov. nem. poštni pečat na trgovinsko ministerstvo. Predsedništvu drž. zbora pa so poslale prošnjo za slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Celjski Germani so v mestnem zboru 31. maja sklenuli izjavo proti razpustu Graškega mestnega zbora, proti imenovanju Gleispachovemu in degradovanju častnikov.
Graški socijalni demokrati so se odrekli zvezi z nemškimi nacijonalci; ako hočejo oni demonstrovati proti Gleispachu ali kornemu poveljniku, naj to stvore na lastno roko ; delavci jim ne bodo pobirali konstanja iz žrjavice. Ta ukrep je bil provzročen sosebno po obnovlenjem nastopanju Schonererjevem proti soci-jalistom.
Obmejni Slovenci na Štajerskem so v nevarnosti ponemčenja. Dve leti so mnogo izgubili. Padla je občina Lectersberg, Št. Ilj., Dobrenje; pred tedni pa Cir-knica in Stehovec. Narodnjaki v Mariboru naj vsaj sedaj — ob 11. uri — osnujejo osrednje politično društvo, ki bi vsako nedeljo prirejalo poučen shod v okolici. Tako nasovetuje »Domovina«.
B) OSTALI SLOTAStSKI SlET,
Dunaj. Mestni zbor Dunajski je pritrdil sklepu mestnega soveta, da občina izstopi iz „nem. Schulver-eina«. — Liberalci in Schonererjanci so bili vsi v ognju za društvo. Schlesinger je tem navajal razne izjave, katere so storili proti društvu svoječasno, ker je tako požidovljeno, da ne more v njem Diti noben pošten Nemec. — Šeja je bila zelo burna. Židovsko in naci-jonalno časopisje napada kršč. socijaliste ter jim očita izdajstvo nemštva.
K pogrebu nadvojvode Leopolda ie došla depu-tacija ruskih častnikov od polka, kateremu je bil lastnik. Položili so krasen venec na grob. Poklonili so se nekaterim nadvojvodam. Nadvojv. Ludoviku Viktorju so izročili krasen album s fotografijami vseh častnikov v polku. — Cesar jih je sprejel v avdijenciji in povabil na dvorni obed.
»Hlahol« na Dunaju priredi 18. jun. ljudsko slav-nost s predavanjem o Palackem pri Rapplu, Himberger-strasse 41.
»Klub avstrijskih narodnostij« priredi 13 junija slavnostni večer v spomin Palackemu v 1. Reichsrat-strasse 3, s predavanjem in koncertom. Povabljenci imajo prosti vstop
12. jun. prirede češka društva v Leopoldovem na Dunaju veliki banket s predavanjem o Palackem v dvorani II. Taborstrasse 36. Cena kuvertu je 1 korona. Začetek ob 9.
Češko. Socijalni demokrati so v mnogih nemških občinah severočeških prodrli pri občinskih volitvah v 3. razr., v nekaterih tudi v 2. razr., s svojimi kandidati.
Nemci v Čehah hočejo zasnovati posebno zvezo svojih mest. Dne 30. maja so se zbrali zastopniki teh mest na posebnem shodu v Libercu. Od 158 povabljenih mest se jih je oglasilo 151. Od namestništva češkega je došel shodu dopis ki dokazuje, da pravila »zveze nemških mest na Češkem« prekoračujejo področje, določeno občinam, torej tudi mestom. No. župan in znani drž. posl. dr. Funke je zagovarjal pravila, rekši, da se obrnejo do drž. sodišča, in shod je soglasno sprejel ta pravila. Ko bi ta zveza oživela dejanski, bi češki Nemci imeli novo sredstvo, nagajati vladi in nasprotovati Čehom. Zveza se namreč snuje bolj za boj proti Čehom, nego pa za pospeševanje skupnih gmotnih interesov pojedinih mest. No, namestništvo je uže razveljavilo dotični sklep shoda.
Dr. Jul. Lippert, namestnik najvišega dež. maršala češkega, je odložil svoje časti dež. in drž. poslanstva, ker, kakor tvrdi v posebnem pismu, rujejo proti njemu ne le radikalci, temveč tudi njegovi liberalni pristaši. V »SI. Sv.« smo v svoj čas omenili, da jedini dr. Lippert se je izjavil nekoliko za nacijonalno jednakoprav-nost na Češkem, in da je treba dati vsem Slovanom, kar zahtevajo zase češki Nemci, ter da danes ni možno vsiliti nemškega kot drž. jezika. Zato pravično in modro mišljenje se je moral umaknuti terorizmu.
Mestni zbor Praški je izdal na prebivalstvo oklic, da pripomore k dostojni proslavi Palackega in izkaže, da je Praga krasna, slavna in slovanska.
Praga se pripravlja za slavnostne dni Palackega in se okrasi za to priliko, ko dojde narod češkoslo-vanski od blizo in daleč, in ko dojdejo gostje raznih slovanskih plemen. Prisotnih bode tudi več ruskih gostov. V Rusiji posvečujejo pomenu Palackega za Slovanstvo v obče po cele razprave in vvodne članke. Češki listi pišejo: V dneh 17.—20. junija ne bodi v Pragi nijednega doma, ni okna, kjer živi češka duša, katero bi ne bilo olepšano vsaj s preprostim rudeče-belim praporom. Izide tudi slavnostni list: »Palacky narodu«, obsezajoči odbrane misli iz spisov Palackega. Vse kaže, da bodo krasni dnevi.
Shod slovanskih žurnalistov v Pragi bode, kakor znano, v dni slavnostij Palackega, torej v dni 18., 19. in 20. junija t. 1. Razun čeških udeležnikov se je do 5. jun. oglasilo : 14 Slovencev, 4 Slovaki, 5 Srbov, 18 Poljakov, 1 Malorus in 6 Hrvatov. Gotovo se oglasš še drugi. Pozdrav bode uže 17. zvečer na Žofinjskem ostrovu. 18. jun. ob 3 urah pop. bode shod novinarjev; 20. jun. se ti slovesno sprejmejo v mestnem domu. 22. jun. bode izlet v Kolin v Kutno Goro.
Moravsko. Moravski Nemci so začeli agitovati proti ustanovi češke univerze, pač pa zahtevajo novo nemško univerzo v Brnu! Vidijo opasnost za nemški značaj Brna in nemštva v obče, ko bi Čehi dobili drugo vseučilišče na Moravi.
V Ostravi je bil velik shod, ki v obširni resoluciji dokazuje potrebo češke tehnike za Moravsko in Sileško.
Sileško. V Opavi so se Čehi na shodu odločili zahtevati visoke šole češke na Moravskem za to deželo in za Sileško.
Galicija. Grško zjedinjeni konsistorij v Levov" se je pritožil na deželni odbor, da okrajna zastopstva v vzhodni Galiciji občujejo s konsistorijem samo poljski. Dež. odbor je odgovoril, da on sam s konzist. občuje ruski; zastopništva pa so samostojna, in tem ne more ukazovati o občevalnem jeziku. Na to je 11. grško zjed. dekanatov galiških izjavilo, da od državnih in samoupravnih oblastij ne sprejemajo drugih listin nego ruske.
Dalmacija. Ker ni nadeje, da pride o pravem času predlog za podporo na razgovor v parlamentu, so dalmatinski poslanci izročili ministru notranjih poslov spomenico v hrvatskem jeziku, kjer ga prosijo materijalne in duševne podpore v gospodarskih stvareh, ter uveljavljenje slovanskega jezika v šoli in cerkvi, kjer ga je izrinula italijanščina.
Hrvatsko. Biskup Strossmavr je izdal posebno okrožnico o slovesnem praznovanju slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Da se cerkveno proslavi kar najsvečanejše. preloži se god, kedar pade 5. jul. na delavnik, na prih. nedeljo, ter se ima tedaj razlagati v posebni propovedi življenje in delovanje teh dveh apostolov. Ona sta priborila slovanskemu jeziku veljavo v bogoslužju, »mnogi nam to prednost našega jezika zavidajo, a mi ga moramo uprav za to tem bolj ljubiti, spoštovati, negovati in braniti.« Tudi papež Lev XIII. je ljubezen do njega poživil z okrožnico »Grande rnunus«. — »Kdor torej spoštuje, ljubi in sluša svetega očeta, ta mora tudi to sveto prednost našega jezika na poseben način spoštovati, ljutiti, negovati«; v svoji biskupiji priporoča, naj narod neguje krščansko slogo in ljubav do slovanskih bratov. Naposled spominja, da mu je papež kanonika Voršaka, imenovavši ga pravim škofom, pridelil v pomočnika in namestnika.
Ogersko. 30 milijonski kredit v ogerski zbornici. 20. maja je stavil Fr. Kossuth nasovet, da se izreče ogerski vladi graja zaradi zahtevanega naknadnega kredita 30 milj. od delegacij; ktr se po zakonu o tem ne more debatovati v zbornici, hoče le opozoriti na veliko odgovornost, katero je prevzela oger-ska vlada in zlasti njen predsednik s tem neustavnim
postopanjem. Delegacije so kredit dovolile in s tem dokazale, da so le za to, da dovolijo vse, kar hoče vlada; da se le varuje navideznost konstitucijonalizma. Ogerska je dovolila črno vojsko, in naravno je, da se skrbi za njeno oboroženje. A vendar so v mirovni dobi; cesarje povdarjal najboljše odnošaje do vseh držav. Tu je torej nasprotje. Vzroki, ki so prisilili izredni kredit, so bili gotovo vsem tujim vlastim znani. Zakaj se torej skrivajo ljudstvu ? Vse to si moremo razlagati le s tem, da je pri nas zavisna večina od vlade, in ne ta od večine. Radi tega priporoča svoj uže preje prijavljeni grajalni nasovet. — Min. preds. Banffy se protivi nasovetu. Uže v delegacijah se je izjavil, da je bila ogerska vlada s skupno sponizum-ljena in solidarna. Saj je povsem nemožno, da bi se izdale tolike vsote, ne da bi mi dovolili to. Vlada je uverjena, da je skupni budget in naknadni kredit potreben v interesu dežele, in da je bilo neizgobno, da se je skrbelo za oborožitev iu vojno sposobnost armade. Onih 30 milj. se ni izrabilo, oni se šele sedaj izdado. dasi so se stvorila naročila uže popreje. Saj je med naročilom in sprejemom presledek. Vlada je glede na kredit na ustavnem stališču. Ker se torej niso kršili niti zakoni niti parlamentna prava, prosi zbornico, da odkloni Kossuthov predlog. — Kossuth pravi, da je avstro-ogerska monarhija toliko poštena, da ne dela razločka med naročilom in sprejemom, temveč da tudi plača to, kar naroči. Zakon se je torej uže prekršil s tem, da se je izvedlo naročilo; zbornica je odklonila Kossuthov predlog.
Tu sostavljajo no"v zapisnik volilcev. V Banfalu v mošonski stolici, je bilo doslej 121 volilcev. sedaj so jih vpisali samo — pet. Banfala ima 1745 preb. in obsega 14057 katastr. oralov, a kljubu temu je našla komisija le pet opravičenih volilcev ! V Dolnji in Gornji Hm>ci, ki imati 1853 preb. in 17 982 katastr. juter, je bilo doslej 107 volilcev, a sedaj so jih vpisali le 45. Tako skrbi vlada za se.
Vsa zajedniška ministerstva so izdala nalog, da morajo na vseh zgradbah, v katerih so t. zv. zajed-niški (skupni) uradi, biti razobešene madjarske zastave ob svečanih prilikah in na madjarske praznike, kakor na dan sankcije madjarskih zakonov iz 1848. in na praznik sv. Štefana.
V Budimpešti je bila 2. junija tiskarska pravda proti A. Rojku zaradi članka v »Krestanu« radi hujskanju proti veroizpovedanju (židovskemu). Porotniki so priznali pregrešek, a izrekli, da je toženec nedolžen.
Vsled tega je bil oproščen in država mora poravnati obravnavne troške.
Minister notranjih poslov na Ogerskem je izdal naredbo o razpuščenju državi neprijaznih društev. S tem se obrača tudi proti socijalistom.
Srbija. Iz Srbije se uže sedaj čujejo mnoge pritožbe o nasilstvih, ki so te vršila povodom priprav k volitvam za skupščino.
Ranko Tajsic je bil — isto tako kakor Pasic — od sodišča oproščen. Bil je tožen pred okrajnim sodiščem v Cacaku kot sokrivec usmrčenega hajduka Brkica ter da preži kralju Aleksandru po življenju. Pobegnul je v Črno Goro, kjer ga je knez gostoljubno sprejel, sedaj pa se lehko vrne v domovino.
Prizivno sodišče je uničilo osvobodilno razsodbo v pravdi Pašicevi, in pri obnovljeni obravnavi v Bel-gradu je bil obsojen zaradi žalitve veličanstva na 9 mesecev ječe.
Srbska vlada je odločila, da po volitvah pozove narodno skupščino v Niš, a ne v Bslgrad. V Nišu se v ta namen priredi šolska zgradba.
Ob volitvah v skupščino so izbrali 112 liberalcev, 112 naprednjakov, 19 nevtralnih in 1 radikalca. Ker je večina naroda radikalna, je umevno, kak »najlepši red« je vladal med volitvami, dopustivšimi samo 1 radikalca. V Srbiji je pač pravi politiški „švindel" ; s silo vstvarjajo poslance, kakor na Ogerskem. No, sedaj ima Milan poleg armadnega tudi politiški »komando«. Kedaj potrebijo Srbi pred svojim najbližim pragom!
Skupščina se skliče na 22. junija v Niš. Odbor, ki ga je sostavil finančni minister, je izdelal važne predloge o carini in občem carinskem tarifu, o občem carinskem postopanju in o davku na žganje.
Rusija. Car Nikolaj je brzojavil povodom Glad-stoneove smrti: Ravno sem prejel žalostno vest o smrti mr. Gladstonea, pa smatram za svojo dolžnost, da vam izrazim čustva svojega iskrenega sožalja nad kruto, nenadomestno izgubo, kitero ste pretrpeli, kakor tudi globoko žalost, katero je v meni zbudil oni žalostni dogodek. Ves prosvetljeni svet oplakuje izgubo velikega državnika, česar politični nazori so bili tako široko ljudski in miroljubni. — Nikolaj.
Zakon o osnovanju konferencije pri varšavskem generalnem guvernerju je bil 25. maja razglašen. Kon-ferencija ima zadačo pretresati stvari, katere se predloži generalnemu guvernerju v pregled. Pod predsed-ništvom tega šteje med členi njegova dva adjunkta, varšavskega guvernerja, (kedar je v mestu), prokura-torja šolskega okraja, prvega predsednika in prokura-torjaprizivnegasodišča, predsednika censurnega odbora: štabnega načelnika vojaškega okraja, uradnega ravnatelja generalnega guvernerja in zastopnike ministerstev za financije in za kmetijstvo. Razun teh članov porabi predsednik i druge osebe, od katerih strokovnega znanja si obeta korist za obravnavanje.
Ruska vlada je odločila dva polkovnika v to, da proučavata vojno med Španijo in Ameriko.
Bolgarsko. V Sofiji je bil 23. (14.) maja, kot na pravoslavni praznik sv. Cirila in Metoda, v prisotnosti ministrov, oblastij, učencev in mnogo vojaštva in občinstva svečani Te Deum na sobra-jjskem trgu. Mesto je bilo v zastavah. Priredile so se ljudske veselice.
Rolgarski knez Ferd. je 26. maja došel v Carji-grad in se poklonil sultanu.
—-t :•— Književnost.
„Slovanska knjižnica", sn. 73—74 (cena 36 kr.) donaša: „Strahomir". Izvirna romantiška igra y 5 dejanjih. Sp. J. Benko ; in „Mlada Zora", romantiški irgokaz v 3 dejanjih, sp. Milovan. — Oba dramatika sta baje slovenska velikošolea.
Slovenci in mednarodni promet. Migljaji iz Egipta slovenskim rodoljubom v domovini. Spisal dr. K. Pečnik. — Ponatis iz
»Soče«. Cena 25 kr. Čisti prebitek knjižice, ki zasluži premišljevanje, se razdeli na polovino »Sloginim učnim zavodom v Gorici«, na polovino v prid koroškim Slovencem.
»Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico« je pričela s 1. junijem izdavati »Gospodarski list za tržaško okolico«. Členom bezplačno, naročnikom za 1 korono na leto.
Medicinsko narodno terminologijo v Bosni in Hercegovini je izdal primarij dež. bolnice, dež. zdravstveni sovetnik, dr. Glik. Tudi Slovenci bi jako potrebovali jednake knjige, a nikdor se ne gane v tem pogledu, dasi se je uže večkrat naglašala ta potreba (pred par leti i v našem listu).
Nadvojvoda Ljudevit Salvator je predložil akademiji znanosti na Dunaju, katere častni član je, knjig) pod naslovom »Cannosa«, ki objavlja opise in slike iz Dalmacije. Slike je posnel po prirodi sam, a prenesli na les in rezali so jih češki ksilografi Praški.	*
Letak František Palacky. Napsal J. Kfen. Ve prospech Sokolskeho fondu »Palackeho«, ku zakladAni verejn^ch knihoven a čitdren v ujarmenych mestech moravskych. Patč v y d a n i. Nakladem Bratfi Chrastinu ve Valaš. Meziriči. Cena 2 kr.
Politicke dejlny naroda českeho cd r. 1861 až do nastou peni ministerstva Badeniova r. 1895. Napsal Ad. Srb. Nakl. F Šimačka v Praze.
Dr. Račinskf: František Palacky a jeho politicky program. Cena 5 kr. Nakladem „Školskeho Obzoru" v Roudnici. — Za velkym vzorem. K oslavam stoletjch narozenin Fr. Palackeho. Cena 2 l i-Nakladem Fr. Horiilka na Kr. Vinohradech. — V obče priobeujejo sedaj Čehi mnogo knjižic o Palackem za nizko in najnižo ceno ter širijo takO pomen velikega moža med širšimi množicami.
Srbska Akademija. r.iac CpncKe Kpa.ijeBCKe Ak;i . ¡.o m i j g , 2. pasp. 35 : obseza : MaTuja ^iiBKOBirii, npn.tor nciopnjn cpncK-e KHjii-HieBHOCTn; TajHO nncaBje o epneKHM cno.MeiiimnMa; O pe^y pnjenn y cpncKOM jesnK-y. Cena 2l/2 din.
IToKpeTaHn nCTOHHOr nnTaHja n naHCaa Bisa m ca cpncKora mejrmiTa 03 r^paryTima. J. Il.injka. Il/tna 1 KpyHa. y Hobom Ca,iy. 1898. Orp. 104. Pisatelj izvaja primernost in potrebo, da bi se Slovani družili okolo Rusije, a ničesar ne ukrenuli bez nje. Solidarnost bi se morala kazati v polit, postopanju. Avtor ima pred očmi izvestno slovanske državice balkanske, ker le v teli bi mogli narodi ukrepati povoljno v smislu izvoda njegovega.
„XpnoTiaHCKoe HTenie", n3AaBaejioe upu C.-IleTep-oyprcKoii _^,yxoBHoii AKa^eJiin", — izhaja v debelih mesečnikih ter obseza cerkovne in modroslovne razprave, objavljenje dotične literature itd. Iz tega izdanja se je možno poučiti o gibanju in mišljenju ruske pravoslavne cerkve, v kateri se silno zanimajo o vprašanjih tudi drugih cerkv&in njih sojedinjenju. V V. zv. (za maji je mnogo stranij posvečeno spominu ruskega filozofa Karpova (IlaMaTii pyccKaro 4>nJioco<}>a B. H. KapnoBa). P-fein, nponimeceiiHun Ha Topace-ctbehhomi. coopamii bt. C.-lleTepoyprcKon ,3jxobhoh AKa.ieirin 12. anp. 1898 roja no c.iyiaw CTO.iiTia co a-1« pojK^ema aHajieHUTaro npo(j>eccopa — 2 anp. 1798 roja. Razpravlja se o Karpovu kot psihologu, značaju njegove logike, o zaslugah njegovih za rusko filozofsko misel itd. — Poleg tega izhaja pri isti duh. Akademiji tudi tednik „U,epKOBHLiii BIicthhkb". Vsako teh 2 izdanij stoji po 5 rub. na leto. Naročati se v Petrogradu. (bt, K0HT0py pe;iaKi(iii HeBCKin np. 151.)
„Repititorlj iz pravne povjesti Germana i Slavena" priredil dr. St. Ortner. Knjiga, ki bo dobro služila tudi sloven. juristom, stoji 1 gl. 60 kr.
A.	[Ti.cKO.itKO aaMi^amS o HayiHoii nocTa-
BOBKi c.iaBHHCKoii ncTopin, ea ooffeirk, cojepataHin u nepiojaxi>. CTp. 42, 8°. lOpteBt 1898. — O iipnHiiuax7> rn6e.ui oa^TificKaro c.iaBHHCTBa. (IIvo.inHHaH .aeKijia, inTaHnaa 13. <3>e6pajia 1898 r.) Ctp- 14, 8°. Obe tu navedeni razpravi slavnoznanega slavista A Budiloviča kažeti uže po naslovu o važnosti svojih predmetov, b katerim se povrnemo posebe.
„H eb e chhb e". JIhct sa jio.ihthkj n KHtHaceBHOcT. Takd se zove novi srpski tednik, ki je začel izhajati v novi črnogor-
ski tiskarni v Nikšiču. 1. št. je izšla 6. maja st. št. Stoji na leto 6 gld, Zadačo ima: delovati za slogo med Srbi v obče, obujati zavest, da srbske zemlje spadajo skupej in pripadajo srbskemu narodu. Kedar se je boril narod z rusko pomočjo za osvobojenje, ni mislil, da bi mu vladali drugi, temveč da bi bil svojih zemelj sam svoj gospodar. Berolinska pogodba kaže se mu umetna, krivična; treba je popravka, in kar ni završila puška, naj pospešuje pero. List. je izšel v praznični opravi in ima obliko „raaca HpHoropna". Novi list je prvi politiški list v Črni Gori poleg vladnega „Tji. IlpHoropna".
Die Judicatur des Obersten Gerichtshofes in der Sprachenfrage itd. Za knjižico, katero smo v 10. št. omenili pod tem naslovom, se po pravici zanimajo juristi in politiki slovanski v obče. Na vprašanje, ki nam dohaja od raznih stranij, omenjamo, da velevažna ta brošurica se dobiva pri g. J. Pelclu, uredniku »Rozhledu« v Pragi (Vinohrady), in sicer po 50 kr. iztis. Opozarjamo slovansko inteligencijo še jedenkrat ca to strokovno razpravo.
Ergänzung der Verfassung Oesterreichs. Ein Antrags-Entwurf zur Nationalitätenfrage, verfasst und begründet von einem Patrioten. Wien und Leipzig 1898. Verlag v. Breitenstein. Str. 32, 8°. Cena 36 kr. Ta knjižica je od tistega avtorja, kateri je po leti 1897 priobčil dve drugi brošuri: »Grundziige für eine endgiltige Lösung der Nationalitätenfrage in Oesterreich« in pa »Die Verfassung als die Quelle des Nationalitätenhaders in Oester, reich«. 0 obeh je pisal „SI. Sv." obširno, „Edinost" pa še posebe o drugi tu omenjeni knjižici. Sedaj je nastopil isti pisatelj isto pot, samo da se bavi, v soglasju z izpremenjenim položenjeni o jezikovnem odseku. Knjižico pozdravljamo in priporočamo, kerje v vsej sedanji nemški politiški liter. Dajpoštenejša in popolnoma na stališču nacijonalne avtonomije. Bolj dalekosežnega in pravič-nišega načrta za rešenje nacijonalnega (ne samo jezikovnega) vprašanja poslednjih let nismo zasledili ne med Nemci, ne med Slovani v Avstro-Ogerski. Med slovenskimi listi priporočamo spise tu mišljenega avtorja sosebno tudi »Novicam«, ki se sicer zaresno bavijo z dotičnim vprašanjem, pa vendar ne morejo prodreti v »megle« nacijonalne avtonomije, ker jih obdaje preveč obča politiška megla. Še bolj pa je treba priporočati take spise tistim slovenskim politikom, ki priobčujejo posebne načrte na svojo roko, in tistim politikom ki v obče nimajo nikakega zaresnega stališča.
Bližamo se koncu prvega pc-luletja; radi tega prosimo, da bi ti, kateri so plačali le za prvo poluletje, obnovili naročnino do časa. — Nekateri letos še niso poslali naročnine. Drugi zopet zaostaiejo ž njo še od poprej. — Ponavljamo, da za 1. 1896 je znašala naročnina celo leto 2 gld. 50 kr., oziroma 2 gld ; za 1. 1897 pa 3-75 gld , oziroma 3 gld. — Prosimo tiste, ki so sami prosili za določene obroke doplače-vanja, da bi se držali teh obrokov po dani moški besedi. Tisti pa, katerim je uže minul tak obrok, pač vedo, kaj jim je treba stvoriti.
Naposled opozarjamo mnogoletne tvrdovratne dolžnike, da, po bezuspešnih opominih, smo vendar prisiljeni, zahtevati svoje pravo s pomočjo — odvet-nikovo! Nekateri naobraženci so glede na svoje dolžnosti do nas nepoboljšljivi-, taki teptajo sami vsakatere ozire, takö da izzivljejo pomoč javnega prava proti sebi. Bodi jim takö!
V 9. in 11. štev. »Slov. Sveta« smo priložili na nekatere adrese poštne nakaznice, katere naj bi jih spominjale, česa nam je treba.
„Slovanski Svet11 stoji:
za vse ieto ......	5	gld.	—	kr.
„ pol leta......2 „	50	„
„ četvrt leta.....1 „	25 „
Za učitelje, učiteljice in dijake:
za vse leto ...... 4 gld.	— kr.
za pol leta......2 gld.	— „
„ četvrt leta.....1 „	— „
Posamične številke so po 20 kr. s poštnino vred.
Za dežele zunaj Avstro-Ogerske stoji »Slov. Svet« za vse leto 6 gld. 50 kr. avstr. velj.
Sprejemajo so tudi inserati, ki se plačujejo po dogovoru.
Naročnina se pošilja upravništvu ali uredništva na Dunaj (Wien, IX. Eisengasse 13.)
Uredništvo in npravništvo „Slovanskega Sveta".
Pri upravništvu „Slovanskega Sveta"
je na prodaj: nekoliko iztisov še vseh letnikov »SI. Sv. <; oddajejo se po dogovoru, j V prvih letnikih je več člankov o slovanskem kulturnem >v & programu tudi bolj teoretičnega značaja, in so torej primerni zlasti mlajši inteligenciji tudi danes. V istih letnikih so « obširniši kritični spisi o cerkvi, o koledarju, rimski liturgiji. Knjižico „lapTHHT, * KepnaHt" (Ruski prevod Levstikovega »Martina & & Krpana«) oddajemo po 15 kr, izvod. — „Rusko * v v pravopisanje za« « « učeče se" po 10 kr. — „Naši knjižni grehi"
po 12 kr. — „Das v -v &
Parteiwesen der * « Slaven in Bohmen" «
po 55 kr. y
	• ■ • .		
			
Popravki k 10. štev. „Slov. Sv." Str. 146, leva, 13. v. zgorej: Takoj, nam. »Tako«; str. 158, desna, 10. v. zg.: 33 nam, 83; str. 157, desna, zadnji odsavek »Dijaštvo« eitaj: Orel n. Prel.
„SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50. četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), IX., Eisengasse Nr. 13.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratri Chrastinove ve Valašskčm Mezinci.