Velenje
Vpis v prvi
razred osnovne
Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni leta 1974 ter januarja in februarja leta 1975.
Starše in otroka pričakujemo 23., 24., ali 25. septembra 1980 (v torek, sredo in četrtek), vsakokrat med 9.00 in 11.00 uro ali med 15.00 in 17.00 uro.
Starše prosimo, da se skupaj z otrokom oglasijo na šoli, ki je najbližja njihovemu stanovanju in da s seboj prinesejo otrokov izpisek iz rojstne matične knjige.
VIZ Vek.
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
LETO XVI	VELENJE, 19. SEPTEMBRA 1980	ŠTEVILKA 36 (548)	CENA 5 DINARJEV	YU ISSN 0350-5661
Najvišja letošnja proizvodnja
V rudniku lignita Velenje so v avgustu sprejeli vrsto ukrepov vželji, da bi izpolnili letošnji proizvodni načrt, se pravi nakopali načrtovanih 4,700.000 ton lignita. Rezultati prizadevanj so že vidni.
Medtem, ko je znašala v obdobju januar — avgust poprečna dnevna proizvodnja 15.048 ton, seje v mesecu avgustu že zvišala na 16.167 ton. prve dni septembra pa celo na več kot 17.700 ton.
11. septembra letos pa so velenjski rudarji dosegli najvišjo letošnoo dnevno proizvodnjo, saj so nakopali 20.200 ton lignita. Skupaj pa so letos do 16. septembra nakopali 3 milijone 61 tisoč ton lignita.
Zadnja proizvodna naprezanja velenjskih rudarjev obetajo, da so realna pričakovanja o izpolnitvi predvidenega načrta proizvodnje. Seveda pa bodo za dosego tega cilja potrebni resnično veliki napori prav vseh zaposlenih v premogovniku.
Konstitutivna seja skupščine
V ponedeljek bo konstitutivna (pri-	nje obdobje, obravnavali bodo tudi
nja se novi mandat) seja skupščine	poročilo o poteku združevanja Komu-
Bmouravne komunalne interesne skup-	nalnega centra, Toplovoda in Doma.
muti. Na njej bodo izvolili nove organe	Na seji bodo sklepali tudi o potrditvi
ikupKine, spregovorili o delu v prete-	investicijskega programa pri izgradnji
Uem obdobju, obravnavali osnutek	vodovoda Ljubija— Šoštanj ter spre-
amoupravnega sporazuma o temeljih	govorili o predlogu sofinanciranja
[ta te interesne skupnosti za prihod-	dejavnosti bazenov v letošnjem letu.
Bratsko sodelovanje
Osrednje slovesnosti o letošnjem prazniku občine Mozirje so bile v petek in soboto v Nazarjah kjer so izročili namenu vrsto pomembnih naložb. Na svečani seji skupščine občine Mozirje so podelili letošnja pri-
mmsmm -Gorica
Kronika
Zagotovljen denar za trgovino
O začetku graditve novega trgovsko gostinskega . objekta na Gorici (v krajevni skupnosti Šalek-Gorica) smo v našem tedniku že pisali. Nazadnje junija, ko še nismo mogli zapisati, daje rešeno tudi financiranje tega prepotrebnega objekta.
V sredo zjutraj pa smo v prostorih- Merxa v Šoštanju zvedeli spodbudno novico. Predstavnika Merxa in Ljubljanske banke — temeljne banke Velenje sta nam povedala, da je pogodba z izvajalcem del že podpisana, . saj je Ljubljanska banka-temeljna banka Velenje že izločite kreditna sredstva za gradnjo objekta. Skratka, ' sedaj so v celoti zagotovljena potrebna finančna sredstva j za zgraditev prve faze. Ta bo vsebovala trgovino s širokim izborom živilskega blaga in ostalih vsakodnevnih ■ gospodinjskih potrebščin.
Ker se je leto že krepko preveselilo v drugo polovico. seveda objekt še ne bo narejen do konca leta, kot so prvotno upali. Predvidevajo pa, da ga bodo zgradili najkasneje do sredine prihodnjega leta.
mrnKm
Danes bo deseta seja komiteja za družbene dejavnosti skupščine občine Velenje. Na njej bodo obravnavali pripombe na osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov za prihodnje srednjeročno obdobje za občinske in republiške samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Člani komiteja bodo obravnavali tudi osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju in spregovorili o problematiki zaposlovanja v občini.
Prihodnji petek, 26. septembra bo skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Na seji bodo med drugim obravnavali oceno izvajanja občinske resolucije v letošnjem prvem polletju, spregovorili o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje 1981—85, obravnavali predlog družbenega dogovora o medsebojnem gospodarskem, kulturnem in družbenopolitičnem sodelovanju med pobratenimi občinami.
Prihodnjo soboto bo na Graški gori srečanje mladine celjske regije. Organizator srečanja je občinska konferenca ZSMS Velenje, mladi pa bodo na Graški gori preživeli dan, ki ga bodo popestrili z različnimi športnimi aktivnostmi. Zagotavljajo, da se bo tega srečanja udeležilo več tisoč mladih.
Delegati osnovnih organizacij zveze komunistov rudnika lignita Velenje so na problemski konferenci, ki je bila prejšnji četrtek in o kateri obširno poročamo na tretji strani, ocenili samoupravne, idejnopoli-
tične in družbenoekonomske razmere v delovni organizaciji ter sprejeli številne pobude in usmeritve za okrepitev vloge in mesta družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter za pospe-
šeno razreševanje vseh tistih slabosti in pomanjkljivosti, ki zavirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov in krepitev družbenoekonomskega položaja rudarjev in tozdov, v velenjskem premogovniku.
Srečanje prineslo številne novosti
znanja in nagrade občine Mozirje, na zborovanju pa je številnim gostom in občanom spregovoril član predsedstva SR Slovenije Tone Bole. Več o slavju poročamo na 2. strani.
M a obisku v naši občini je bila pretekli teden delegacija iz Pucarjevega, ki jo je vodil
predsednik skupščine občine. Delegacija se je z nekaterimi OZD v občini dogovarjala za konkretne oblike ekonomskega sodelovanja. Člane delegacije je sprejel tudi predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun ter jim v krajšem razgovoru opisal trenutna prizadevanja našega združenega dela in razvojne možnosti občine.
V velenjskem rudniku 11. septembra
Občinska konferenca ZSMS Velenje je bila letos organizator tradicionalnega delovnega srečanja mladih iz pobratenih občin Vrnjačke Banje, Split, Ormož, Subotice, Pucarjevega in Velenja. Na tem srečanju mladine bratskih mest je bil sprejet dogovor, ki ga je pripravilo predsedstvo občinske konference ZSMS Velenje. Ta dogovor ureja medsebojno sodelovanje med šestimi pobratenimi občinskimi konferencami ZSM na različnih področjih delovanja. To so družbeno ekonomski odnosi, kulturno in politično delo, SLO in družbena samozaščita, ohranjevanje tradicij NOB, prostovoljno mladinsko delo, delo s pionirji ter področje društvenih organizacij in društev kot kolektivnih članov ZSM.
Na srečanju je bil sprejet sklep, da predsedstva posameznih občinskih konferenc prevzamejo odgovornost za aktivnost na svojem področju. Občinska konferenca ZSMS Velenje bo skrbela za uspe-
šno razvijanje sodelovanja na področju SLO in družbene samozaščite ter ohranjevanje tradicij NOB, obenem pa je zadolžena tudi za delo s pionirji.
Posebna pozornost je bila na srečanju namenjena boljšemu medsebojnemu informiranju. Občinska konferenca mladine Vrnja-čka Banja je zadolžena, da v prihodnje na osnovi poročil o delu posameznih občinskih konferenc pripravi informator preko katerega bodo vse občinske konference bratskih občin obveščene o delu mladine v občinah ter o delu komisij, ki so jih določili na letošnjem srečanju.
Sprejeti so bili tudi drugi sklepi med katerimi velja omeniti sklep, da bodo omogočili sodelovanje mladih delavcev na področju inovatorske dejavnosti ter izmenjav izkušenj s področja samoupravljanja in delegatskega delovanja mladih v združenem delu. Poskrbeli naj bi za spoznavanje
kulturno zgodovinskih objektov V pobratenih občinah ter sodelovali na pohodih in drugih prireditvah v znamenju ohranjevanja tradicij NOB. Organizirali naj bi tudi kvi-ze znanja ter tako skrbeli za boljše spoznavanje preteklosti in dogodkov iz NOB.
S področja mladinskega prostovoljnega dela je komisija ugotovila premajhno medsebojno informiranost o delu mladinskih delovnih brigad, izmenjali so izkušnje pri organizaciji stalnih mladinskih delovnih brigad in brigadirskih klubih, kot sklep pa so sprejeli zamisel, da se ustanovi bratska brigada sestavljena iz brigadirjev vseh pobratenih občin.
Na plenarnem zasedanju so mladi menili, da je bilo srečanje uspešno, ter da je način dela po komisijah prinesel boljše rezultate kot v preteklih letih. Seveda pa bo najpomembneje, kako bodo dobri rezultati s srečanja uresničeni v praksi.
B. Z.
2l\5	Od petka dO petka	Številka 36 (548) - 19. septembra 1980
Osrednje slovesnosti so bile v Nazarjah v soboto dopoldne. Najprej so se na svečanem zasedanju zbrali delegati zborov skupščine občine Mozirje. Poleg drugih gostov so bili na seji tudi član predsedstva CK ZKJ Andrej Marine, član predsedstva SR Slovenije Tone Bole, generalni sekretar predsedstva CK ZKJ Ivan Dolničar, narodni heroj Mirko Jerman, borci Zidanškove brigade, predstavniki pobratene občine Čajetina in drugi. Na seji so med drugim podelili tudi letošnja priznanja in nagrade občine Mozirje. Priznanja so prejeli Lesna industrija Gorenje— Glin Nazarje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje in odbor za urejanje Savinjskega gaja pri krajevni skupnosti Mozirje. Denarne nagrade pa so dobili občinska taborniška zveza, godba na pihala občine Mozirje in gasilsko društvo Nova Štifta. Podelili so tudi plakete s priznanjem Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja. Prejeli so jih Lesna industrija Gorenje — Glin Nazarje, krajevna skupnost Rečica ob Savinji, Franjo Pajk in Alojz Mavrič.
Nova iagalnica je prva te vrste pri nas
se kot pravi borci spopademo z gospodarskimi težavami, ki izvirajo iz prekomerne večletne splošne, skupne in osebne porabe, iz svetovne energetske krize, ekstenzivnega širjenja gospodarskih zmogljivosti in razreševanja finančnih težav s pomočjo inflacije. Te zahtevajo preokret v kakovosti gospodarjenja, kajti stabilizacija ne more biti zgolj manjšanje potrošnje, sloneti mora na povečanju storilnosti. Poiskati bomo morali več notranjih rezerv s pomočjo boljše organizacije dela, s proučevanjem tržišča, z večjo mero preudarnosti pri novih naložbah. Izboljšati bomo morali zunanjetrgovinsko bilanco, ki je sicer že sedaj aktivna in izvoz surovin in
podobno. Prav zato moramo v snovanje novega srednjeročnega načrta vključiti vse dobre izkušnje
in odpraviti znane pomanjkljivosti. V načrtovanje na vseh ravneh in v vseh sredinah moramo vključiti večino občanov, saj načrtovanje pomeni ugotavljanje razvojnih možnosti, usklajevanje delitve dohodka, opredeljevanje prednostnih in drugih naložb, razpolaganje s prostorom in še marsikaj. Nekatere ključne naloge bomo morali opredeliti vse do leta 2000. S tem ne bomo sestavili le načrta na realnih osnovah, v njem bo vsakdo spoznal tudi svoje naloge in možnosti zadovoljevanja svojih potreb. Številne pripombe na smernice in družbeni dogovor o temeljih plana
Industrijska prodajalna v Elkroju je resnično vzorno opremljena
»NAŠ ČAS«, glasilo SZDL,
izdaja Center za informiranje,
propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAŠ ČAS« ie bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAS ČAS« od 1. marca
1973	naprej.
Uredništvo: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik, Boris Zakošek, Mira Zakošek, Tatjana Kelenc (novinarji) ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Foitova 10, poštni predal 89, 63320 Velenje. telefoni (063) 850-087, 850—316, 850—317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za tujino 420 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne \ račamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja
1974	ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Velenje obiskala
delegacija iz Pucarjevega
Pretekli teden je bila na obisku v Velenju delegacija iz Pucarjevega, ki jo je vodil predsednik skupščine občine Mustafa Po|ja-
Mnstafa Poljarevič: Obogatiti gospodarsko sodelovanje med občinama
revič. Delegacija se je v naši občini dogovarjala o različnih možnostih sodelovanja, poseben poudarek pa so ob tem namenili ekonomskim vidikom povezovanja. Ta oblika povezovanja med dvema oddaljenima občinama je bila tudi povod za razgovor s predsednikom skupščine občine Pucarjevo.
Tovariš Poljarevič, kakšne konkretne cilje želite doseči ob tem obisku v občini Velenje?
Najprej naj omenim, daje naša delegacija sestavljena iz predstavnikov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva. Tu so namreč predstavniki kombinata Bratstvo, ki jih vodi predsednik kolektivnega poslovodnega organa. To sem želel omeniti zato, ker je cilj naših razgovorov tudi konkretizacija odnosov pri bodočem sodelovanju med kombinatom Bratstvo in delovno organizacijo
ESO. Razgovori naj bi omogočili podpis dolgoročnega samoupravnega sporazuma za skupno razvijanje proizvodov potrebnih pri proizvodnji v rudnikih. Tu so mišljeni proizvodi, ki jih moramo uvažati in bremenijo našo zunanje trgovinsko bilanco.
Ob tem je seveda potrebno omeniti, da naše sodelovanje z občino Velenje ni od včeraj, da traja že vrsto let, da pa na poglabljanje odnosov gotovo vpliva tudi sličnost razvoja obeh občin in obeh občinskih središč, ki sta pravzaprav otroka revolucije. Medsebojno sodelovanje pa poglabljajo tudi potrebe obeh občin. To razvijanje bratskih odnosov in ekonomskih vezi bomo ob vašem občinskem prazniku potrdili tudi s podpisom družbenega dogovora ter tako odprli še nadaljnje poti našega sodelovanja.
Kako pa ste zadovoljni z razgovori, ki ste jih tokrat opravDl?'
Ugotovimo lahko, da smo imeli zelo plodovite pogovore. Ob tem naj omenim tudi to, da nas je zelo prevzelo to, kar so delovni ljudje in občani v občini Velenje dosegli v zadnjem obdobju, tako pri razvijanju samoupravnih odnosov, kot pri družbenoekonomskem razvoju. Obiskali smo nekaj delovnih kolektivov (Gorenje, RLV) in videli, v kakšnih pogojih vaši delavci proizvajajo. Na nas je vaš način vodenja proizvodnje in vaš odnos do dela napravil velik vtis. Ugotovili smo, da moramo v naši občini marsikatero stvar prilagoditi novim spoznanjem, ki smo si jih pridobili ob ogledu občine Velenje in organizacij združenega de-
la- • .
To vse tudi dokazuje, da je
takšna oblika povezovanja potrebna, predvsem pa koristna, saj omogoča različne oblike sodelovanja, krepi pa tudi eno od osnovnih pridobitev naše resolucije, to je bratsvo in enotnost med našimi narodi.	B. Z.
Praznik občine Mozirje
M edobčinsko sodelovanje
Vabilo še k boljšemu delu
Za celovitejšo ponudbo rudarske opreme
Nadaljnji razvoj jamske mehanizacije je potrebno zasnovati na poglobljeni delitvi dela in sredstev. Osvajanje vrhunske tehnologije z domaČim znanjem je edini izhod iz težav zaradi uvoznih omejitev in za krepitev materialne osnove našega gospodarstva. Pripravljeni samoupravni sporazum o poslovno-teh-ničnem sodelovanju je osnova tem prizadevanjem.
To je le nekaj najbolj značilnih ugotovitev četrtkovega srečanja predstavnikov Strojno metalurškega kombinata ..Bratstvo" iz Pucarjeva iz BiH in Rudarske* elektroenergetskega kombinata iz Velenja. Obenem so bila tudi izhodišča delovnega sestanka, na katerem so dosegli soglasje o vsebini besedila samoupravnega sporazuma o poslovno-tehničnem sodelovanju pri proizvodnji opreme za rudnike premoga med tem bosanskim kombinatom in delovno organizacijo Elektrostrojna oprema iz Velenja.
S tem sporazumom se odpirajo nove poti pri uresničevanju starih zahtevkov za celovito ponudbo domače industrije pri zagotavljanju elementov jamske mehanizacije, pri kateri ima posebno mesto prav samohodno hidravlično jamsko podporje; torej izdelek, ki že več let predstavlja najpomembnejšo proizvodno usmeritev Elektrostrojne opreme. Strokovnjaki iz Velenja so sicer v celoti obvladali proizvodnjo jeklenih delov in spojnih elementov za hidravliko, kar znaša skoraj 70 odstotkov vrednosti jamskega podporja in razvili tudi hidravlični krmilni mehanizem, vendar proizvajalca tega elementa jamskega podporja v Jugoslaviji doslej nismo imeli. V ta namen sicer obstaja lansko leto podpisana kooperacijska pogodba z angleško firmo Dowty, ki omogoča popolnitev domačega podporja z njihovimi

hidravličnimi cilindri, vendar je ostala želja po celotnem domačem proizvodu — torej brez uvoznih delov še naprej aktualna.
Samoupravni sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju je prav tisti vezni člen med željami in možnostmi, ki sta ga doslej pogrešala oba podpisnika. Z njim urejata medsebojne odnose na področju proizvodnje opreme za jamske rudnike, skupnega planiranja in projektiranja jamske opreme, skupnega razvoja, skupne obdelave _ in nastopa na tržišču ter odnose na' področju združevanja dela in sred- . stev ter delitev skupnega prihodka. Po tem sporazumu je verificirana tudi delitev dela, po kateri bodo hidravlične cilindre razvijali in proizvajali strokovnjaki Strojno metalurškega kombinata v Pucarje-vem. Elektrostrojna oprema pa bo še naprej razvijala in proizvajala poleg jeklenih delov in spojnih elementov za hidravlično jamsko podporje tudi transportno opremo, stiskalnice za jamske potrebe, rezervne dele za rudarske stroje in drugo jamsko opremo. Obenem bo skupaj s strokovnjaki Rudnika lignita Velenje izvajala montažo jamske mehanizacije in izobraževala delavce, ki bodo zaposleni pri tej mehanizaciji. Pri tem je treba poudariti, da o najbolj smotrni delitvi dela še ni izrečena zadnja beseda, saj jo bo natančneje proučila še skupina strokovnjakov, predstavnikov obeh podpisnic sporazuma.
Skratka, v naraščajoči energetski krizi, ko z vsemi močmi iščemo nove vire energije in z neprestano modernizacijo oživljamo izkoriščanje starih, je samoupravni spora-zum o poslovno-tehničnem sodelovanju med obema kombinatoma izrednega pomena ne le za jugoslovansko rudarstvo, ampak tudi za domače gospodarstvo sploh. B. O.
Rek Velenje
Zadnje dni prejšnjega tedna so se v Nazarjah in drugih krajih Gornje Savinjske doline zvrstile osrednje slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Mozirje. Združili so jih tudi s slavjem ob 80-letnici industrijske predelave lesa v dolini in 30-letnico samoupravljanja v Glinu.
V petek dopoldne so najprej slavili nazarski lesarji. V novem delavskem domu so pripravili slovesnost ob svojih jubilejih, na kateri so poslovnim partnerjem iz domovine in tujine orisali svoj razvoj, najnovejše pridobitve in smernice bodočega razvoja. Vsem so podelili tudi plakete in pismena priznanja, ki naj bodo zahvala za dosedanje sodelovanje in spodbuda za še boljše bodoče delo. Posebno priznanje so za prispevek k razvoju lesne industrije in krepitev samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov podelili Ivanu Atelšku.
Popoldne so slavili v Elkroju. Namenu so izročili prvi del letošnje pomembne naložbe. Tokrat so bogatejši za učno delavnico, industrijsko prodajalno in knjižnico, v nove proizvodne prostore pa se bodo preselili v naslednjih mesecih. Tudi sicer namenjajo v Elkroju kulturnim dobrinam vse več pozornosti. Zvečer so namreč pripravili še srečanje na katerem sta sodelovali Svetlana Makarovič in Liza Lik.
Prav tako v petek popoldne so v mozirskem domu TVD Partizana otvorili razstavo ptic in cvetja, ki je bila več kot vredna ogleda. Ljubitelji ptic in cvetja so se tokrat ponovno izkazali. Posebno razstavo so pripravili tudi v nazarskem delavskem domu, kjer sta svoje izdelke prikazala slikarja amaterja Anton Venek in Franc Podkrižnik, oba zaposlena v delovni organizaciji Gorenje—Glin, svoj delež k prazničnemu vzdušju pa so dodali še člani lovske družine Dreta iz Nazarij z lepo razstavo lovskih trofej. Proti večeru so v Nazarjah odprli še prvi del novih komunalnih naprav in zvečer izročili namenu eno svojih največjih pridobitev — novi delavski dom. Ob tej priložnosti so pripravili bogat kulturni program, ki je resnično zadovoljil številne obiskovalce, saj je bila dvorana skorajda pretesna.
Z izročitvijo ključev so simbolično otvorili novi delavski dom
Udeležencem svečane seje je spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Anton Vrhovnik. V svojem govoru je najprej orisal najpomembnejše dogodke iz narodnoosvobodilne borbe, naš dosedanji razvoj in se zaustavil pri sedanjih razmerah. Dejal je: ,,Mnogokrat smo kot en mož premagovali najtežje ovire v našem družbenem razvoju. V eni takšnih bitk smo tudi danes, ko smo ostali brez našega očeta, velikega voditelja, znamenitega vojskovodje, od vseh spoštovanega državnika, dragega tovariša Tita. Zvestoba do njega, spoštovanje do sočloveka in želja po napredku nas hrabrijo, da
golega dela nadomestiti z izvozom končnih izdelkov."
V nadaljevanju je spregovoril o dosedanjih dosežkih in bodočih nalogah v kmetijstvu, industriji, turizmu, pri varstvu okolja in na področju družbene nadgradnje in družbenih dejavnosti. ,,V tem srednjeročnem obdobju ne bomo izpolnili vseh nalog, ki smo si jih zadali, čeprav bomo presegli republiško povprečje v družbenem razvoju. Dosegli bomo 7-odstotno realno gospodarsko rast, delno smo prestrukturirali gospodarstvo, odprli 650 proizvodnih delovnih mest in
potrjujejo, da smo na pravi poti". Na koncu je Anton Vrhovnik dejal: ,,Te besede naj izzvene kot povabilo k še boljšemu delu, k še bolj pristnim medsebojnim odnosom in s tem k uresničevanju razvojne smeri naše samoupravne socialistične družbe, ki jo je opredelil predsednik Tito."
Po končani seji so se vsi udeleženci s številnimi delovnimi ljudmi in občani iz vse doline zbrali na zborovanju pred novim delavskim domom. Vsem je spregovoril član predsedstva SRS Tone Bole. Opisal je dogodke, v spomin na katere v mozirski občini slavijo svoj praznik, dosežke v povojni izgradnji naše samoupravne socialistične družbe, omenil je razvoj Gornje Savinjske doline in spregovoril o sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja ter o ukrepih, ki naj pripomorejo k njihovi razrešitvi. Po bogatem kulturnem programu so vsi udeleženci krenili v proizvodne prostore Lesne industrije Gorenje — Glin Nazarje in se udeležili otvoritve nove tovarne za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč ter nove žagalnice.
Seveda v prazničnih dneh ni manjkalo tudi drugih prireditev. V soboto popoldne so v Lepi njivi izročili namenu novo šolsko poslopje, zjutraj so se ob ribniku v Savinjskem gaju na tekmovanju pomerili ribiči mozirske občine, v nedeljo dopoldne pa na občinskem strelišču še strelci na občinskem prvenstvu v streljanju z malo-kalibrsko puško. Tudi obrtniki so slavili. V nedeljo so pripravili srečanje vseh obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, ki so ga združili z množičnim športnim tekmovanjem.
J. P.
Številka 36 (548) - 19. septembra 1980	V središču pozornosti	i\5 3
----		
Problemska konferenca OO ZK rudnika lignita Velenje
Dovolj poti in možnosti za samoupravno razreševanje težav
V četrtek, 11. septembra so se se-Sli delegati osnovnih organizacij ZK rudnika lignita Velenje na problemsko akcijsko konferenco, da bi ocenili samoupravne, družbenoekonomske in idejno politične razmere v delovni organizaciji in sprejeli akcijske usmeritve za okrepitev , vloge in mesta družbenopolitičnih organizacij ter za pospešeno razreševanje vseh tistih slabosti, ki zavirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov in krepitev družbenoekonomskega položaja tozdov ter rudarjev. Na nujnost razrešitve teh vprašanj opozarjajo rudarji že dalj časa. Problemske konference so se udeležili med drugimi tudi Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta ZSS in člani delovne skupine CK ZK Slovenije, ki se je mudila prejšnji teden v Šaleški dolini. Oceno samoupravnih, idejnopoli-tičnih in družbenoekonomskih razmer v velenjskem premogovniku so obravnavali pred tem na sestankih vseh 26 osnovnih organizacij ZK v delovni organizaciji, ob tem pa podrobno ocenili stanje v sleherni samoupravni sredini.
Tako kot na sestankih osnovnih organizacij ZK so bila tudi na problemski konferenci v ospredju vprašanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, dohodkovnih povezav in cen, pa dosežena stopnja razvoja socialističnih samoupravnih odnosov v tozdih, delovnih skupnostih in delovni organizaciji, obnašanje komunistov v konkretni družbeni praksi in, ne nazadnje, tudi socialna vprašanja v najširšem pomenu besede. Razprave so se dotaknile predvsem slabosti, da bi lahko zastavili odločno akcijo za pospešeno razreševanje nakopi-čenih in nerešenih žgočih vprašanj, ne pa tudi dosežkov velenjskih rudarjev in ki jih ni malo.
Slabosti in težave niso od včeraj, je bilo večkrat naglašeno, se pravi, da so komunisti zanje vedeli, o njih so razpravljali, niso pa si prizadevali, da bi sprejeli konkretne sklepe z zadolžitvami, da bi jih učinkovito razrešili oziroma odgovorili delavcem na vprašanja, ki so jih postavljali. Zato bo potrebno, da bodo tako samoupravni organi kot institucije političnega sistema v tozdih, delovnih skupnostih in v rudniku lignita Velenje, vsak za svoje področje, sprejeli konkretne programe za odpravo ugotovljenih slabosti.
Seveda pa med žgoča vprašanja sedanjega trenutka znotraj velenjskega premogovnika ni mogoče uvrščati samo zastarele pravilnike o nagrajevanju in slabe odnose, pač pa tudi neuveljavljene dohodkovne odnose, tako znotraj energetskega dela REK Velenje kot v slovenskem elektrogospodarstvu, pa pomanjkanje rudarjev, še vedno prisotno mezdno miselnost med delom rudarjev, vse pogostejšo invalidnost, naraščajoče bolniške izostanke, zaostajanje stanovanjske izgradnje in kar velja posebej opozoriti, tudi odnos do k. Seveda pa bo potrebno za razrešitev teh in še drugih perečih vprašanj sedanjega trenutka
zaostriti partijsko disciplino, ob tem pa tudi odpraviti prakso, da so krivci za slabosti samo drugi, izven tozdov, delovnih skupnosti, delovne organizacije oziroma REK Velenje.
Poti in možnosti za samoupravno razreševanje vseh vprašanj, na katera opozarjajo rudarji, je dovolj. Ni pa zadosti samo opozarjanje na napake, pač pa so potrebne konkretne akcije za odpravo slabosti. Zato bo potrebno okrepiti delo osnovnih organizacij ZK in komunistov ter stalno preverjati njihovo delo. Med komunisti so, kot je dejal eden od razpravljalcev, tudi taki, ki zadolžitev ne uresničujejo, nekateri pa konkretne zadolžitve oziroma naloge niti ne sprejemajo. Nasploh pa se bodo morali komunisti aktivneje in odgovorneje vključevati v razreševanje vseh vprašanj, tako v samoupravnih delovnih skupinah, kot osnovnih celicah informiranja in odločanja, kot na zborih delavcev, v delavskih svetih, drugih družbenopolitičnih organizacijah in delegatskem sistemu.
Kar zadeva nagrajevanje po delu pa je treba storiti vse, da zahteve za rast osebnih dohodkov ne bodo obšle sprejeta oziroma dogovorjena merila za vrednotenje dela in same rezultate dela in gospodarjenja.
Temeljni vzrok za izgube velenjskega rudnika so, kot menijo v delovni organizaciji, v prenizki ceni električne energije. Ker so se izgube povečale po vključitvi v EGS se ustvarja napačni vtis, da so izgube posledica tega združevanja. Slabost je v tem, da se iščejo predvsem kratkoročne rešitve za odpravo izgub, in to za vsako ceno, tudi za ceno počasnejšega urejanja dohodkovnih odnosov in povezovanja. Zato bo treba te pomanjkljivosti kar najhitreje odpraviti. Posebej vprašljivi so odnosi zno-
traj EGS, pri čemer so imeli raz-pravljalci v mislih ustvarjanje in razporejanje skupnega prihodka, saj je vprašanje, če je njegova zdajšnja delitev med udeležence najbolj pravična. Storiti pa bo treba nove korake za uveljavljanje dohodkovnih odnosov in sporazumevanje med tozdi rudnika lignita Velenje in termoelektrarn Šoštanj. Nasploh pa bo potrebno pogostejše dogovarjanje o vseh pomembnejših vplivanjih na proizvodnjo, da bi bilo gospodarjenje še učinkovitejše.
V razpravi so na problemski konferenci OO ZK rudnika lignita Velenje sodelovali tudi tovariši Vinko Hafner, Janez Zahrastnik in Marko Vraničar. Predsednik republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo Marko Vraničar je med drugim povedal, da je zadnja, 30 % podražitev električne energije zgornja meja, ki jo je slovenska družba sposobna sprejeti. Tako ustvarjen obseg celotnega prihodka ne bo enak dogovorjenemu z energetsko bilanco.
Izguba ostaja še za naprej, vendar pa je jasno, da bi se jo dalo z racionalnim gospodarjem tudi zmanjšati. Zato bo potrebno v vseh delih slovenskega elektrogospodarstva poiskati obstoječe notranje rezerve. Marko Vraničar je opozoril na pomen novega zakona o energetiki, ki je v pripravi in s katerim naj bi dolgoročno opredelili načela oblikovanja cen električne energije, ki mora, podobno kot energije vseh vrst dobiti pravo, objektivno ceno. To bo gotovo vplivalo tudi na naš odnos do električne energije, delavcem v tozdih energetike pa bi dejansko zagotovili vse elemente za gospodarjenje. Hkrati z obravnavo zakona pa bo treba po besedah tovariša Vraničarja spregovoriti bolj podrobno Se o odnosih v sloven-
skem elektrogospodarstvu in o organizaciji energetskih sistemov v Sloveniji.
Janez Zahrastnik je potem, ko je orisal najpomembnejša vprašanja, o katerih so razpravljali na zadnjih sestankih OO ZK v rudniku lignita Velenje ugotovil, da so številna vprašanja, ki so jih izrazili rudarji na zborih delavcev in na sestankih samoupravnih delovnih skupin točna in prisotna med delavci. To čutijo tudi komunisti, ki si zdaj zastavljajo vprašanje, kako je mogoče, da so se nenadoma in nepričakovano nakopičile številne slabosti. Vse -kaže, da tako osnovne organizacije ZK kot komunisti niso odigrali vodilne idejnopolitične vloge v sredinah, kjer delujejo. Gre, kot je mogoče ugotavljati za podcenjevanje realnosti, zato bo potrebno zaostriti odgovornost seveda diferencirano, posameznih komunistov in OO ZK. Ker na nekatera vprašanja ne odgovarjamo, niti ne uresničujemo sprejetih sklepov, skušajo nekateri posamezniki razreševati težave, ki jih pestijo mimo samoupravnih organov in institucij političnega sistema. Takšna praksa je nesprejemljiva. V prihodnje bo treba še bolj prisluhniti ljudem in njihovim problemom, naloga zveze komunistov pa je, kot je poudaril Janez Zahrastnik, da pojasnuje delovnim ljudem, kaj je v danem trenutku sprejemljivo in kaj ni mogoče uresničiti.
Predlog sklepov, ki so jih predložili problemski konferenci, bodo dopolnili s številnimi predlogi in pobudami iz razprave in ga tudi operacionalizirali. Spoznanja, za katera so bogatejši velenjski rudarji — komunisti po zadnjih sestankih OO ZK in po problemski konferenci, bodo zagotovo tudi pripomogla, da bodo težave, slabosti in pomanjkljivosti poslej odločneje in učinkoviteje odpravljali.
Marijan LipovSek
Gostje in delegati na problemski konferenci OO ZK RLV
Iz razprave Vinka Hafnerja, predsednika RS ZSS na problemski konferenci 00 ZK RLV
Višji OD le za boljše delo in večjo produktivnost
Vinko Hafnerje najprej ugotovil, da je bila razprava zavzeta in bo gotovo pripomogla k boljši obveščenosti in poenotenju stališč komunistov v velenjskem rudniku lignita. Tudi v sindikatih si, na vseh ravnah organiziranosti, zdaj prizadevajo oceniti dogajanja v združenem delu in ugotoviti dejanski družbenoekonomski položaj delavcev ter temu ustrezno določiti naloge.
Po besedah predsednika republiškega sveta ZSS je ena od najpomembnejših nalog sedanjega trenutka razrešitev nekaj zahtevnih problemov naše ekonomike, med katerimi se kaže položaj premogovnikov še posebej pereč. Gre za družbenoekonomski položaj obeh rudarsko energetskih kombinatov v Sloveniji (Velenje, Trbovlje), za boljše vrednotenje dela ru-daijev in realno ocenjevanje tega vrednotenja. Tovariš Hafner je poudaril, da moramo čimprej zagotoviti tak način oblikovanja cen, da bomo zagotovili vsem, ki razumno poslujejo in dosegajo planske naloge, zraven pokrivanja stroškov, osebnih dohodkov in standarda delavcev še potrebna sredstva vsaj za enostavno reprodukcijo. Tega načela za zdaj še nismo uspeli uresničiti v naši republiki v gospodarski infrastrukturi, zlasti v energetiki in prometu. Na začetku leta ovrednoteno elektroenergetsko bilanco ni moglo slediti zvišanje cen. Zadnja podražitev električne energije bo sicer izboljšala položaj, ne bo pa odpravila izgube, ki jo bo treba do konca let pokriti. Če bomo za leto 1981 uspeli ovrednotiti elektroenergetsko bilanco tako, da bo denar tudi za enostavno reprodukcijo, bo gotovo obutno zmanjšalo težave materialne in družbene narave, ki so zdaj prisotne.
Po besedah Vinka Hafnerja je samo deloma resnična trditev, da so rudarji zaradi izgub v mezdnem položaju. Bolje rečeno — ohranja se mezdni položaj, rudarjev. Poudariti pa velja, da velenjski rudarski kolektiv kljub izgubi gospodari kot samoupravni kolektiv, v mnogih vprašanjih nastopa samostojno. Del izpato dohodka pa gre tudi na račun lastnih pomanjkljivosti in problemov dela. Položaj, kakršen je, resnično slabi voljo kolektiva, da bi se nenehno poglabljal v sleherno področje dela in prihrankov. Ob tem je tovariš Hafner menil, da kažejo problemi in ravnanje nekaterih delavcev, da je tudi znotraj rudnika lignita Velenje del rudaijev v mezdnem odnosu do drugih. Tudi znotraj rudnika lignita
Velenj';, njegovih temeljnih organizacij, odkopov in delovišč so še ostanki mezdnih odnosov.
Perspektiva razvoja energetike pa je v vse večjem povezovanju vseh dejavnikov pri proizvodnji električne energije. Potrebno pa bo uspešneje razreševati odprta organizacijska ter družbenoekonomska vprašanja znotraj slovenskega elektrogospodarstva.
Po besedah predsednika RS ZSS se morajo tudi velenjski rudaiji kar naj-
bolj aktivno vključiti v javno razpravo o predlogih več pomembnih družbenih dokumentov, med drugim o kritju
izgub za letošnje leto, izhodiščih za gospodarjenje v letu 1981, samoupravnem sporazumu o oblikovanju in delitvi skupnega prihodka v elektrogospodarski skupnosti Sloveniji, predlogu zakona o energetiki in srednjeročnem razvojnem načrtu. Sprejete odločitve bodo pomembno vplivale na družbenoekonomski položaj rudaijev v prihodnjih letih.
Rudarji opravljajo težko delo, je nadaljeval Vinko Hafner. Če delo res ne bi bilo težko, verjetno ne bi manjkalo rudarjev. Vendar pa je treba pri vrednotenju dela rudaijev stvarno upoštevati nekatera razmerja. Osebni dohoki velenjskih rudarjev so biti, upoštevaje 42 urni delovni teden, v letošnjem prvem polletju za 32 % višji od poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v naši republiki. Upoštevaje tudi nadurno delo in jamski dodatek pa je bil skupni osebni dohodek rudarjev večji od poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v letošnjem prvem polletju za 62 %. Pred leti izoblikovano stališče, da naj bodo osebni dohodki rudaijev za 30 % višji od osebnih dohodkov drugih delavcev, torej uresničujemo. Lani so se osebni dohodki velenjskih rudarjev občutno povečali. Primeijava prvega polletja 1980 s prvim polletjem 1979 kaže 43 % povijanje osebnih dohodkov, v tem času pa so se v Sloveniji povečali v poprečju osebni dohodki le za 21 %. Zadnje povišanje osebnih dohodkov v velenjskem premogovniku je bilo lani še v mesecu decembru, v letošnjem prvem polletju pa so se zvišali resda samo za 3,7%. Stagnacijo rasti osebnih dohodkov pa je v tem času spremljalo hitro naraščanje ži-vljenskih stroškov. Občutek, da so osebni dohodki nazadovali, življenski stroški pa naraščali, je vznemiril rudarje zlasti še ob spoznanju, da sami zaradi izgub ne odločajo o dohodku.
Vendar pa bi morali ob vseh zahtevah po višjih osebnih dohodkih odgovoriti na vprašanje, kaj je upravičeno, kaj je mogoče in kaj ni dovoljeno. Ob sprejemanju resolucije za leto 1980 je bilo dogovoijeno, da bodo osebni dohodki naraščali za 25 % počasneje od rasti dohodka. Jasno je bilo, da bodo ob dvigu življenskih stroškov realni osebni dohodki nazadovali. To naj bi bil eden od prispevkov vseh delavcev za stabilizacijo, saj smo sodili, da to lahko in moramo prenesti. Vsi delavci so obremenjeni s padcem realnega življenskega standarda, večje osebne dohodke pa lahko zagotovita le boljše delo in večja produkuvnost. Če bodo delavci vedeli, kakšne cilje želimo in moramo uresničiti in če bodo o tem tudi odločali, potem so sposobni prevzeti tudi bremena, in to povsod. Če pa niso obveščeni in ne odločajo, pa pride do izraza položaj mezdnega delavca. Za hitrejše spreminjanje razmer na tem področju je torej izredno pomemben razvoj samoupravljanja, večja osveščenost delavcev in uveljavljanje nagrajevanja po delu, ki naj resnično spodbuja delavce za boljše delo.
Vinko Hafnerje še dejal, da bo sindikat usmeril aktivnost v urejanje položaja združenega dela in rudarjev. Odločalo pa bo o tem seveda združeno delo samo. V teh hotenjih pa morajo sindikate in druge dejavnike moralno podpreti velenjski rudarji, in sicer z vestnim izpolnjevanjem svojih obveznosti. Vsak mora prispevati svoj delež za ureditev razmer. Kljub težavam pa ne smemo biti pesimisti, saj kažejo vse razprave v združenem delu, tudi na problemski konferenci OO ZK rudnika lignita Velenje, na veliko pripravljenost vseh naših delovnih ljudi za odpravo pomanjkljivosti in slabosti, s katerimi se soočamo in za nadaljnji stabilnejši razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti.
Prejeli smo
0 odločitvi smo se predhodno dogovorili
Blo Jc že dolgo Jasno, da pestijo delovno organizacijo Topcr iz Celja tako proizvodne, kot komercialne ki kadrovske težave, da ae le od leta 1978 bori z Izgubo. Kdo Je bil temo kriv, Je blo ie mnogo napisanega, dorečenega ki nedorečenega.
Nai tozd Konfekcija Iz Soitaoja Je ie vedno tozd Topra, čeprav so se delavd ni referenduma odločili drugače. Nikakor niso umestne In pravične obtožbe v sredstvih Javnega obveščanja, zalo bi dodali na precej Me In neresnične trditve le nekaj pojasnil:
Prejšnje vodstvo Topra se Je z odcepitvijo Konfekcije IZ Šoštanja strinjalo, ravno tako Je bil sedanji direktor v začetku za predlagano rtši-tev ta Je hotel celotno zadevo celo pospešiti, toda naenkrat ae Je vse spremenilo, kljnb resnemu delu in odločitvam naših delavcev ter samoupravnih organov kot tudi prizadeva-
njem Elkroj«, kateremu ne more nihče očitati kakršnih koli napak pri njihovih samoupravnih odločitvah.
Pri začetnih razgovorih hi nato v nadaljevanju dogovarjanja med predstavniki družbenopolitičnih organizacij Celja In Velenja, medobčinske gospodarske zbornice Celje, predstavnikov vodstva in družbenopolitičnih organizacij DO Toper iz Celja in tozd Konfekc||e SoStanJ ter na sestanku, U Je bil sklican 13. marca 1980 z vsemi naštetimi dejavniki, je bilo jasno rečeno In dogovorjeno, da so delavd v naši temeljni organizadji o vseh dogajanjih dobro informirani in da se naj delavci na osnovi predloženih razvojnih programov s strani delavne organizacije Toper in delovne organizacije Elkroj samostojno odločijo z referendumom, Id je Ml nato Izveden 16. Junija 1980.
NaSi delavci niso bili zavedeni in so samo dobro obveščeni, temveč so o
vsem poteku dogajanj osveSčeni, vedo kaj se dogaja, vedo za vse posledice odločitev, ki so bile jasno obrazložene z vsemi dobrimi In slabhni momenti. Izrecno se je poudarjalo, da morajo o svoji nadaljnji usodi odločati delavci sami. Na osnovi predloženih in obrazloženih razvojnih programov so to storili, toda danes naj bi njihova volja ne pomenila ničesar.
Ravno zato se danes sprašujemo, zsikaj tako neresnične Izjave, Id Jih objavljalo naši dnevniki, zakaj naj sedal o vsem tem odloča sodišče združenega. dda? Zakaj Je vodstvo Topra spremenilo mnenje in so ga podprli tudi drugi dejavniki Iz Celja? Sprašujemo se, kako Je mogoče, da Je Toper šele seda) — po odločitvi ddavcev — začd razmišljati, kaj mu Je naš tozd pomenil, prej pa Je bil glavni povdarek na tem, da naj bodo predloženi razvojni programi osnova za delavčeve odločitve. V tozd Konfekdja
Šoštanj smo ie vedno mnenja, da Je odločitev delavcev opravičljiva, ne samo z nalega stališča, temveč Iz iirSega družbenoekonomskega vidika, t*i ne gre za nobene dezintegradjske težnje, temveč za reševanje^roblemov temeljne organizacije, Id v svoji sedanji delovni organizaciji v 23. letih obstoja ni uspda rešiti socialnih In razvojnih problemov.
Delavci tozd Konfekcija Iz Šoštanja smo v 23 letih svojega delovanja ustvarili 11.657.933,51 din minulega dela, kar nam kaže na izredno nizko učinkovitost. Podatki, Id so nam na razpolago, pa jasno kažejo, da Je Mla produktivnost dela ddavcev v Elkroju v preteklem obdobjn precej višja, zato je tudi akumulirano minulo ddo na ddavca bistveno večje kot v Topru. To pa nam ravno kaže, da bo tozd Konfekcija dosegala v sestavi Elkroja
večji dohodek in s tem več prispevala za splošne družbene potrebe, naši delavci pa bodo Imeli višji osebni hi družbeni standard. Po podatkih po zaključnem račanu za leto 1979 so Elkrojevi ddavd ustvarili 275.414 din dohodka na ddavca, v delovni organizaciji Toper 121.185 in v tozd Konfekcija Šoštanj 124.535 dfa. Podobno sliko nam dajejo tudi ostali ekonomski in finančni momenti, Id so nam na razpolago., da smo naredili primerjavo za tekoče bi preteklo obdobje.
Naša izločitev iz sestava ddovne organizacije Toper ne bo bistveno otežila dda ostalih delavcev, saj končne faze, Id jih opravljalo za nas, niso za delavce Topra bistvenega pomena, saj zaposljujejo okoli 1.600 delavcev in kot nam je znano, primanjkuje ddavcev v neposredni proizvodnji in
ne bo težav pri kvalifikaciji 17 ddavcev, za katere bomo poravnali vae stroike prekvalificiranja. Pripravljen pa smo odplačati vse sanacijske kredite in ostale obveznosti, Id so nastale v času, ko smo bili vkljačeni v ddovuo organizacijo Toper, nikakor pa ne kreditov, U so Jih najdi oatsde tozdi.
dede na to, da Je Uto vse predhodno dogovoijeno in da smo se delavci na referendum« z veliko večino — 78 * — odločil za IztoBtev iz delovne organizacije Toper In vključitev v delovno orgaaizac||o Hkroj, o čemer so bili ddavd podrobno obveščeni In osveSčeni, smo prepričani, da bo tudi odločitev sodišča združenega dela pravična.
dru2benopoutične ORGANIZACIJE TOPER tozd KONFEKCIJA šoštanj
Po obisku delovne skupine centralnega komiteja ZKS v občini Velenje
Trdna odločenost za odpravo slabosti
Prejšnji teden se je, kot smo že poročali, mudila na obisku v Velenju delovna skupina centralnega komiteja ZK Slovenije in se vključevala v politično aktivnost v Šaleški dolini pri razreševanju perečih vprašanj samoupravnega in gospodarskega razvoja najpomembnejših organizacij združenega dela v občini. Med drugim je delovna skupina, ki jo je vodil izvršni sekretar predsedstva CK ZKS za naloge ZK in delo komunistov v vzgoji in izobraževanju, preučevala in obravnavala problematiko in uspešnost delovanja komunistov in drugih subjektivnih sil ter političnega sistema v občini.
Člani delovne skupine so sodelovali na sestankih 14 osnovnih organizacij ZK v rudniku lignita Velenje, TGO Gorenje Vel lenje, GlP Vegrad Velenje, tozdu tovarna usnja Šoštanj in na rudarskem šolskem centru Velenje,, udeležili pa so se še sestanka učiteljskega zbora osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju. •
Rudmk lignita Velenje
Pred problemsko konferenco osnovnih organizacij ZK, kije bila 11. septembra, so na sestankih osnovnih organizacij ZK v rudniku lignita Velenje ocenjevali samoupravne, idejnopolitične ter družbenoekonomske razmere v velenjskem premogovniku, in to z namenom, da bi izoblikovali programe aktivnosti za okrepitev mesta in vloge OO ZK ter za delo komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in delegatskem sistemu. Na sestankih so objektivno in z dokaj-šnjo mero kritičnosti ocenjevali razmere. Enotna ugotovitev pa je bila, da lahko le okrepljena družbenopolitična aktivnost pospeši odpravo vsega tistega, kar zavira krepitev samoupravnega in družbenoekonomskega položaja rudarjev in slabi njihova stabilizacijska naprezanja ter pospeši reševanje vseh tistih slabosti, na katere opozarjajo rudaiji in o čemer smo v Našem času že poročali.
00 ZK Jama Preloge!
Komunisti osnovne organizacije ZK tozda Jama Preloge so na zadnjem sestanku, ob obravnavi idejno-politične ocene samoupravnih in družbenopolitičnih razmer v velenjskem rudniku lignita poudarili, da obstoječi pravilniki o nagrajevanju resda povsem niso upoštevali pogojev dela, zato so bile zahteve po dopolnitvi pravilnikov na mestu. Vendar pa so se pobude spremeile v zahtevo po linearnem zvišanju osebnih dohodkov, ne glede na rezultate in pogje dela, kar vsekakor ni sprejemljivo. Sicer komunisti tozda Jama Preloge menijo, da so rudarji ekonomsko premalo spodbujeni za odpravo subjektivnih slabosti, nasploh pa so doslej števina pereča vprašanja, na katere so rudarnji opozarjali, zaradi premajhne zavzetosti prepočasi razreševali. Na to je vplivala tako premajhna kativnost družbenopolitičnih organizacij kot dejstvo, da vodstveni delavci niso čutili odgovornosti tudi za razmere v posamezni sredini. Vse preveč je bilo doslej tudi skrivanj za lažno solidar-^ nostjo, še vedno pa je prisotno tudi' načelo strinjanja na sestankih s sklepi, razprave pa so demagoške in v nasprotju s sprejetimi dogovori. Obsodili so še posebej ostro zadnje zoper-stavljanje sklepom o razporejanju delavcev sprejetim po samoupravni poti. in to z namenom, da bi dosegli letni proizvodni načrt. Za nesprejemljivo pa so označili še zapiranje v posamezne to/.de.
Komunisti Jame Preloge so med drugim tudi menili, da je treba v prihodnje nasploh drugače vrednotiti rudarski poklic, posebej z namenom, da bi knapovske vrste izpopolnili z mladimi, kvalificiranimi delavci, saj zahteva mehanizirana jama vse več strokovno usposobljenih delavcev.
Da bi lahko poslej sproti reagirali na vsa dogajanja bo (reba okrepiti delo komunistov, v njihove vrste pa mora priti še več delavcev iz neposredne proizvodnje, tudi zategadelj, da bi lahko odgovorno in učinkovito razrešili probleme oziroma slabosti. Potrebne pa bodo konkretne zadolžitve in sprotno preverjanje njihovega uresničevanja. Zavzeli so se tudi za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja prek samoupravnih delovnih skupin in za krepitev delegatskega sistema. V ta namen bo treba čimprej odpraviti vse. kar zavira oziroma onemogoča uspešnejše de^o delegatov, več pozornosti pa bo treba nameniti družbenopolitičnemu izo-
braževanju in usposabljanju delavcev. Sestankov samoupravnih delovnih skupin pa naj bi se, kot so predlagali, udeleževali ludi delegati, poleg nadzornikov pa prav tako odgovorni delavci iz tozdov oziroma delovne organizacije.
Ob večkrat poudarjenem vprašanju. zakaj ne odpravimo prakse, da elektrogopodarstvo, s tem pa tudi premogovniki, poslujejo skozi vse leto z izgubo, potem pa se vendarle najde denar za kritje izgub, kar povzroča številne težave in ludi vse večjo nejevoljo, so komunisti tozda jama Preloge opozorili še na pereča vprašanja invalidov, saj jih je že kar 15,5 % med vsemi zaposlenimi, pa na naraščajoče bolniške in druge izostanke, na prepočasno zidavo stanovanj itd.
V	razpravi na zadnjem sestanku OO ZK tozda jama Preloge je Emil Roje naglasil potrebo po takem organiziranju in delovanju komunistov, da bodo težave, slabosti in pomanjkljivosti hitreje in učinkoviteje odpravljene. Kritična razprava pa je po mnenju tovariša Rojca potrdila, da je mogoče s krepitvijo samoupravljanja najučinkoviteje razrešiti vse težave, prav tako tudi uspešno uresničiti naloge v zvezi s prizadevanji za gospodarsko ustalitev. Zato je središčna naloga sedanjega trenutka velenjskih rudarjev krepitev samoupravljanja.
00 ZK Jama Škaie III
Tudi na sestanku osnovne organizacije zveze komunistov tozda Jama Skale so spregovorili o samoupravnih in družbenoekonomskih razmerah v kolektivu. Ob tem je bila največja pozornost namenjena nezadovoljstvu rudarjev zaradi osebnih dohodkov in nezadovoljstva ob sprejemu novega pravilnika o nagrajevanju po delu za odkope, vzdržbo in čuvanje mehanizacije, ki naj bi nadomestil prejšnji večkrat popravljani in dopolnjevani pravilnik, ki ni dal zadovoljivih rezultatov in ni ustrezno nagrajeval vloženo delo. Spregovorili so še o poteku sprejemanja novega akordne-ga pravilnika ter pripombah, ki so se pojavljale po posameznih samoupravnih delovnih skupinah.
V	kratkem roku pripravljen nov akordni pravilnik je pravzaprav nastal kot posledica negodovanja rudarjev, ki so menili, da njihovi osebni dohodki niso v skladu z delovnimi učinki. Težave, ki so se pojavile ob sprejemanju tega akor-dnega pravilnika, ko ga ena od skupin ni želela potrditi in so nekateri med delavci zahtevali celo linearno povečanje osebnih dohodkov, pa je po svoje razumljiva. Trenja in nesporazumi, deino nezaupanje delavcev, neurejen ekonomski položaj, mezdna miselnost pa tudi neustrezne življenjske razmere samskih delavcev, prepočasna gradnja stanovanj in marsikdaj neustrezen družbeni standard, so ob dezinformacijah, ki so jih v rudniku širili posamezniki, povzročili nezadovoljstvo, ki se je izrazilo tudi ob sprejemu novega akordnega pravilnika. Številne pikre obtožbe in namigovanja na različne nepravilnosti, največkrat sicer neupravičene, so se očitno dolgo časa širile med delavci in povzročale razburjenja, člani zveze komunistov in samoupravne delovne skupine pa teh vprašanj in dezinformacij niso razreševali ali se jim postavili po robu.
Nekateri komunisti so na sestankih govorili eno, v bazi, med delavci pa drugače.
V	razpravi so prisotni opozorili tudi na neurejene dohodkovne odnose v elektrogospodarstvu, kjer lahko izgube iz leta v leto pokrivamo, nismo pa sposobni naiti po-
ti, ki bi ustrezala celotnemu razvoju elektrogospodarstva v republiki. Spregovorili so še o zapiranju med tozdi, ki onemogoča uspešnejše poslovanje in povzroča številne nepotrebne probleme. Ostro so napadli posamezne pojave nediscipline, ki se je kazala predvsem ob prenesitvah na druga delovna mesta. Beseda pa je stekla še o problemih, ki nastajajo izven rudnika, pa negativno vplivajo na delo in razpoloženje rudarjev. To so predvsem problemi stanovanjske gradnje, samskih domov, prehrane in preskrbe prebivalstva ter družabnega življenja. Komunisti so nadalje menili, da problemi niso bili tako pereči, kot so jih nekateri prikazovali, da pa delež krivde za neprijetne zaplete leži v neustreznem in nezadovoljivem internem informiranju.
Takšno odkrito razreševanje problemov, kot so se ga lotili komunisti, iskanje konkretnih odgovorov in odločno kritiziranje napak, je prav gotovo porok, da bodo v tem kolektivu, med temi delavci, ki so od nekdaj znali in želeli prisluhniti razumni, trezni besedi, v prihodnje uspeli izničiti ozke interese posameznikov in pravočasno razsre-šiti nastale nesporazume.
00ZKJama Pesje E
Komunisti osnovne organizacije ZK tozd Jama Pesje so na zadnjem sestanku med drugim opozorili, da samoupravne delovne skupine niso odigrale svoje vloge, tudi zaradi neprimernosti oziroma preobsež-nosti gradiva in premajhne zavzetosti vodij teh skupin oziroma sindikalnih poverjenikov. Manjkajo povratne informacije. Slabosti so tudi pri delu delegacij in delegatov, ki velikokrat ne vprašajo rudarje za mnenje o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnih redih oziroma jih ne obveščajo o sprejetih odločitvah.
Te in še nekatere druge slabosti pogojuje tako premajhna zavzetost komunistov kot neprimerne metode dela družbenopolitičnih organizacij. Manjkajo predvsem konkretne delovne zadolžitve in dogovori o aktivnostih. Da pa bi osnovna organizacija ZK lahko odigrala svojo avantgardno vlogo, pa jo bo treba kadrovsko okrepiti.
Ko so govorili o osebnih dohodkih rudarjev in nagrajevanju po delu so opozorili, da morajo zaslužki vseh zaposlenih v rudniku čimprej postati dejansko odvisni od rezultatov gospodarjenja, posebej tudi od doseženega dohodka. Pri nagrajevanju v neposredni proizvodnji pa bo treba bolj kot doslej upoštevati tudi dejanske pogoje za doseganje učinkov, nasploh pa zagotoviti, da bo sleherni zaposleni nagrajevan po delu, tudi v delovnih skupnostih.
Dotaknili so se še stanovanjske izgradnje in življenjskih pogojev samskih delavcev. Zavzeli so se za čimprejšnjo odpravo slabosti, ki zavirajo hitrejšo zidavo stanovanj. Videti pa je tudi treba, kot je dejal eden od razpravljalcev, ali si resnično vsi, ki dobijo novo stanovanje, to tudi zaslužijo. Posamezniki pridejo do stanovanja z izsiljevanjem oziroma mimo dogovorov in sklepov v temeljni organizaciji.
In še informiranje. Eden od razpravljalcev je dejal, da obveščen ni tisti, ki ne želi biti obveščen, posebej še o proizvodnji. Seveda pa se je treba dogovoriti, o katerih vprašanjih naj bi bili v prihodnje rudarji sproti in kar najbolj podrobno obveščeni, še posebej zato, da se okrepi njihov samoupravni in družbenoekonomski položaj. Za dosego tega osnovnega cilja pa bodo potrebni dodatni napori predvsem znotraj velenjskega rudnika.
Razprava seje dotaknila še nekaterih drugih vprašanj. Med drugim je opozorila, da inšpekcijski organi ne opravljajo najbolj svojih nalog, da so za slabšo založenost s posameznimi prehrambenimi predmeti krivi tudi nedelavni potrošniški sveti in da je treba rast cen in življenjskih stroškov obdržati v razumnih mejah.
Komunisti v celotnem rudniku morajo postati torej bolj prizadevni. Delavcem morajo pojasnjevati naloge, ki so pred njimi, nasploh pa je treba okrepiti neposredno politično delo med rudarji.
00 ZK Jamski transport
Ob zunanjih vzrokih, kot so neurejeni dohodkovni odnosi znotraj elektrogospodarstva in nenehna izguba, so komunisti temeljne organizacije združenega dela — Jamski transport rudnika lignita Velenje odkrito spregovorili tudi o slabostih znotraj celotne delovne organizacije, kot v lastni sredini.
Strinjali so se z ugotovitvijo, da sedanji pravilnik o nagrajevanju ni bil primeren, saj osebni dohodki niso rasli z rastjo učinkov. Prav tako ni upošteval pogojev dela. Ob oceni samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v njihovi sredini pa so poudarili, da je sprejemanje novega pravilnika potekalo zelo uspešno, saj mora — kot so dejali — zaživeti tako za dobro kot za slabo delo in da bodo morali znati v bodoče ločiti dobro skupino ali posameznega delavca od slabega. Kajti vzporedno s prizadevanji za izpolnitev letnega proizvodnega načrta, si morajo prizadevati tudi za nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov in se enako prizadevno še naprej vključevati v stabilizacijske naloge. Zato bo treba v prihodnje še bolj izboljšati disciplino pri delu, storiti vse za zmanjšanje neupravičenih izostankov in izostankov zaradi bolniške. Pri tem so opozorili, da še vedno ni urejena kontrola nad tistimi delavci, ki odhajajo v bolniško izven naše zdravstvene regije ali pa k ,,svojim" zdravnikom.
Opozorili so tudi na težave pri pridobivanju mladih za rudarski poklic in opozorili, da so prav nerešena vprašanja na področju stanovanjske graditve eden izmed resnih vzrokov, za odhajanja iz rudarstva.
Kot smo že v uvodu omenili, so zelo odgovorno spregovorili tudi o svojem delovanju znotraj temeljne organizacije združenega dela, samoupravnih skupin, v delegatskem sistemu oziroma v delegacijah in samoupravnih organih dotaknili pa so se še obveščanja. Menili so, da se bodo morali v bodoče sproti vključevati v razreševanje posameznih vprašanj, zlasti pa se ne bi smeli več dogajati, da ob raznih dezinformacijah pasivno spremljajo dogajanja, namesto da bi z argumenti dokazali nasprotno.
Menili so, da na sestankih samoupravnih delovnih skupin ni dovolj zavzetosti in da še ne odigravajo svoje prave vloge. — Temu je krivo tudi gradivo, ki je največkrat pretežko oziroma preveč strokovno in zato nerazumljivo. Svojo zavzetost pa bodo morali komunisti v bodoče pokazati tudi v delovanju delegatskega sistema in v uresničevanju sprejetih sklepov delavskega sveta oziroma drugih organov. Obveščanje imajo urejeno prek Informatorja, razglasne postaje ter oglasne deske. Seveda pa so za delavca, ki noče biti obveščen, tudi te oblike odveč. Čeprav v delovni in temeljnih organizacijah s pomočjo teh oblik namenjajo veliko skrb sprotnemu prenašanju informacij, pa so menili, da je treba še bolj vpeljati oblike neposrednega obveščanja na delovnem mestu oziroma na sestanku delovne skupine.
00 ZK Priprave III
Komunisti OO ZK tozda Priprave so najprej opozorili, da polletnega načrta v rudniku niso v celoti izpolnili, vendar pa delo v zadnjih mesecih že kaže, da bodo letni načrt dosegli. V tozdu pa so tudi sprejeli več ukrepov za izpolnitev proizvodnega načrta. Vso pozornost namenjajo izboljšanju delovne discipline, zmanjševanju stroškov in čimbolj koristni porabi materialov. Zaostrili so odgovornost delavcev do ravnanj z napravami, do materiala, pomembne rezerve vidijo še v dobrem načrtovanju strokovnih služb in v še boljši organizaciji dela. Ob prizadevanju ža doseganje proizvodnje so opozorili tudi na težave, ki jih imajo zaradi premajhnega števila delavcev in neopravičenih izostankov z dela srečujejo pa se tudi z veliko invalidnostjo, menijo, da še vedno niso dosegli pravih rezultatov pri zmanjševanju izostankov zaradi bolniške. Verjetno bi se stanje precej izboljšalo z ustanovitvijo obratnih ambulant. Da pa bi ob vseh teh težavah vendarle uresničili letni proizvodni načrt, so sprejeli sklep, da bodo do konca leta delali vse sobote. Urediti pa bo treba vrednotenje nadurnega dela invalidov.
V razpravi so opozorili, da novi pravilnik o nagrajevanju že daje sadove, da so delavci spoznali, da so za boljše delo tudi bolje nagrajeni. Sicer pa v njihovi sredini ni bilo zahtev, da je
treba osebne dohodke vziševati brez hkratnega povečanja produktivnost. Ko so razčlenjevali vzroke, ki so vplivali na nezadovoljstvo rudarjev, so si bili enotni, da sta nenehna izguba in neurejeno pridobivanje prihodka v elektrogospodarstvu Slovenije pogojevala nezadovoljstvo. Seveda pa bi bili lahko nekatera neurejena vprašanja že zdavnaj odpravili, vendar pri tem komunisti niso pokazali zadostne zavzetosti. Tudi vodstveni delavci in tehnični kader se niso vselej zavedali, da so poleg skrbi za izpolnitev proizvodnega načrta odgovorni tudi za družbenopolitične razmere v njihovi sredini. Samoupravne delovne skupine niso vslej odigrale svoje vloge, tudi zaradi preobsežnih gradiv. Ko so govorili o izboljšanju dela teh skupin, so menili, da je treba zagotoviti tudi neposredno obveščanje s pogostnejšim navzočnostjo vodstvenega kadra na sestankih delavcev. Informacija iz prve roke je pač najboljša, kot so dejali. Ob vsem tem pa se še vedno najdejo takšni delavci, kijih ne zanimajo Informatorji, razglasne postaje ali kaj piše na oglasnih deskah, zelo dojemljivi pa so za širjenje raznih dezinformacij.
Komunisti tozda Priprave so še posebej opozorili na pereč položaj glede pridobivanja novih delavcev in seveda mladih za rudarski poklic. Dejali so, da je to vprašanje že tako pereče, da že gori »rdeča luč.« Zato bo treba v prihodnje storiti veliko več, da bo postal rudarski polic veliko bolj privlačen za mlade. Opozorili so nadalje še na prepočasno graditev stanovanj in neučinkovitosti tistih, ki o tem odločajo. Pri tem je bila dana pobuda, da bi v delovni organizaciji na problemski konferenci ocenilo stanovanjsko vprašanje, pa tudi ugotovili, kaj morajo temeljne organizacije same narediti na tem področju.
Ob vsej tej odkriti razpravi pa je izstopalo spoznanje, da je edina pot za . razreševanje vseh še tako zapletenih vprašanj nadaljnje poglabljanje samoupravljanja in še večje vključevanje komunistov v družbenopolitična in sploh vsa druga dogajanja.
00 ZK Mehanizacija
Na sestanku osnovne organizacije ZK v temeljni organizaciji Mehanizacija se komunisti najprej seznanili s rezultati poslovanja rudnika Lignita Velenje ob polletju in s trenutnimi doseild. Glede na zaostajanje za letnim načrtom po Šestih mesecih so komunisti ugotovili, da so rezultati v septembru že veliko bo(J spodbudni in da bodo z dodatnimi napori do konca leta skušali nadoknaditi zamujeno. S tem bi uspeli nakopati 4 milijone 700.000 Ion lignita in izpolniti letni načrt.
V	nadaljevanju sestanka so se najprej seznanili z oceno ldejno-poiitičnih in druibeno-ekonomskih razmer na rudniku in jo skupaj s sklepi in nalogami sprejeli. Največ pozornosti so zalem namenili razpravi o zares številnih vprašanjih, ki so jih na sestankih postavili rudarji in so terjala resne odgovore, čeprav nekatera na sestanke osnovne organizacije ludi niso sodila. V nadaljnji razpravi se je izoblikovalo in potrdilo mnenje, da je večina teh vprašanj posledica premajhne obveščenosti zaposlenih. Vzrokov zato je več in komunisti v Mehanizaciji so o njih odkrito spregovorili ter izoblikovali vrsto stališč in nalog, ki jih bodo morali ludi čimprej uresničiti.
Dejstvo je namreč, da ob boljši obveščenosti do prenekaterih izkrivljanj ne bi prišlo. Informiranje imajo sicer v rudniku dokaj dobro zamišljeno in tudi urejeno, zagotovo pa ni na mestu trditev, da so vsi podatki na voljo vsem, če so se le voljni seznaniti z njimi. Oglasne deske, razglasna postaja, takšna ali drugačna gradiva, informator in še kaj niso pokazali zadostne učinkovitosti. V (ako številnem kolektivu in ob takšnem značaju dela Je bilo to premalo. Ob tem je prišlo na vrsto spoznanje, da samoupravne delovne skupine niso izpolnile svoje vloge. Ob vrsti prednosti takšnega načina samoupravne organiziranosti se je pokazala še vrsla slabosti. Na rudniku je 180 teh skupin, ki jih vodi prav toliko različnih ljudi, ki se ob večji ali manjši meri pripravljenosti za delo in ob takšni ali drugačni usposobljenosti, srečujejo še z vrsto objektivnih težav. Nemalokrat preobsežna in prezahtevna gradiva dobijo prepozno, sestanek opravijo kot nujno formalnost. Rudarji ne dobijo odgovorov na vprašanja, tudi na videz obrobna, pa kljub temu še kako pomembna.
V	lem pa se zrcali ludi slabo delo komunistov, celo njihovo dvolično obnašanje. Kadrovski sestav vsake delovne skupine Je namreč takšen, da bi moral zagotoviti boljše delo. Člani ZK, delavskih svetov in drugi ne uresničujejo sklepov, za katere so sicer glasovali. So tudi primeri, ko ravnajo v nasprotju z njimi. Prevečkrat je stališče skupine stališče posameznika, tudi nepravilno naravnano. Popolnoma nesprejemljive so grožnje, če ne bodo Izpolnjene zahteve, saj pred tem niso bili izkoriščene mnoge poti, ki jih naš sistem nudi za urejanje vseh spornih zadev.
Komunist mora pripadnost svoji organizaciji in njeni avantgardni vlogi v naši družbi pokazati v najtežjih trenutkih, s pravilnim in zavzetim delom, ne pa z grožnjami. Za takšne v zvezi komunistov ni mesta in temu primerno je bilo oblikovano stališče na sestanku te osnovne organizacije.
Razprava Je bila resnično vsebinsko poglobljena in kritična in takšna stališča morajo roditi sadove. Tudi na področju boljše obveščenosti, Id naj prepreči nepravilnosti in nepotrebna vpraianja, Id med drugim kažejo tudi na nezaupanje. Nepotreben Je bil namreč napad na združevanje v elektrogospodarsko skupnost, ki Je hkrati napad na dohodkovne odnose. Neurejeni dohodkovni odnosi so zagotovo vzrok izgub, ki so v bistvu navidezne, v resnici pa onemogočajo tudi enostavno reprodukcijo. Za združitev so se odločili zavestno, premalo obveščene rudarje pa moti dejstvo, da so se težave pričele prav z združitvijo in bodo trajale vse dotlej, dokler ne bodo uredili dohodkovnih odnosov. Teh pa ne more predpisati nihče, uveljaviti se morajo od temeljne organizacije navzgor in ne obratno. Sklep, da se to področje uredi takoj in dokončno je torej povsem na mestu, čeprav nujnosti nadaljnjega dograjevanja nihče ne zanika.
Premajhna stopnja seznanjenosti Je omogočila tudi zahtevo, da naj bi osebni dohodki rasli skladno z rastjo žlv-ijenskih stroškov. Stabilizacija gospodarstva je naloga vseh nas in tudi rudarji bodo morali dati svoj prispevek, čeprav ob tem pozabljajo, daje bilo rudarstvo deležno olajšav v tej situaciji. Tudi pri tem se zrcali pomanjkljivo delo komunistov. Vsem bo namreč moralo bili jasno, da je edino merilo za dvig osebnih dohodkov lahko dvig produktivnosti dela. Ob lem je točna trditev, da je realni standard rudarjem padel. In komu ni?
Veliko pozornosti je bilo namenjeno tudi vprašanjem s področja nagrajevanja. čeprav je bOo že uvodoma poudarjeno, da vzrok za nezadovojstvo ni višina osebnih dohodkov, ampak nepravilna delitev ustvarjenih sredstev in -ponovno- preslaba obveščenost ter neustrezni pravilniki o nagrajevanju. Pretežni del teh nalog so na rudniku že uresničili, pa tudi na vsa vprašanja so rudarji na zadnjih sestankih dobili ustrezne od-govore.
Veliko je bBo besed še o drugih področjih. O jamskem dodatku na primer, ki ga dobivajo tisti, ki v jami ne delajo. BUi so takšni primeri ln z njimi je samoupravna delavska kontrola že opravila. Ob tem se na rudniku zavedajo, da je bil k|jub vsemu to začasni ukrep, saj je to področje ostalo nedorečeno in ga bodo morali čimprej celovito razrešiti.
Spregovorili so seveda še o številnih drugih vprašanjih. Sem sodi problem zaposlovanja invalidov, pa previsok bolniški stalež, 42 — urni delavnik In ie
kaj.
Na koncu monda še tole, komunisti so svoje razprave osredotočili na slabosti in pomanjkljivosti, uspehe in dosežke na najrazličnejših področjih bodo poudarili ob drugi priliki. Stanje v celoti zagotovo ni tako črno, odkrit spopad s slabostmi in trdna odločenost odpraviti jih je najlepši dokaz zalo.
00 ZK Klasirnica
V	temeljni organizaciji Klasirnica so na sestanku osnovne organizacije ZK, po tehtni in odkriti razpravi sprejeli oceno idejno političnih in družbenoekonomskih razmer v rudniku lignita Velenje. Izoblikovali so stališča za problemsko konferenco in soglasno potrdili najpomembnejše naloge, ki jih bodo morali komunisti uresničiti takoj.
Tudi na sestanku te osnovne organizacije so si bili komunisti enotni v ugotovitvi, da je osnovni vzrok vseh težav v premajhni obveščenosti zaposlenih, pa tudi v preslabotni aktivnosti komunistov in drugih subjektivnih sil, čeprav tudi različnih drugih vplivov ne kaže zanemarjati. Poudarili so, da nobeno od vprašanj, ki so jih na sestanku obravnavali, ne prihaja iz njihove temeljne organizacije. Kljub temu so se razprave o njih lotili zavzeto in poglobljeno, saj se zavedajo, da tudi v njihovi sredini problemov in odstopanj ne manjka, odkrito soočenje z njimi pa je najboljša pot za boljše bodoče delo.
Rudarji so Velenju in Šaleški dolini omogočili skokovit razvoj in jasno je, da so nenadne in visoke izgube povzročile njihovo nezadovoljstvo. Zaradi nezadostne seznanjenosti so za težave okrivili združitev v elektrogosjiodarsko skupnost, čeprav smotrna, res pa je, da so dohodkovni odnosi v njej še nedodelani in jih bodo morali urediti obenem s sprejemanjem srednjeročnih načrtov. Uveljaviti pa jih bodo morali sami, brez nadaljnjega čakanja in oportunizma. Vsakršno odlašanje bo povzročilo nove težave, ki znajo biti še hujše, kot so bile sedanje. Za uresničitev te naloge so sposobni sami, komunisti pa morajo akcijo odločno pospešiti in jo voditi. Glede na doslej slabo aktivnost in na nesprejemljivo delovanje posameznikov pa bodo morali najprej urediti svoje vrste in odločno razčistiti z vsemi odstopanji.
Veliko pozornosti so namenili tudi nagrajevanju. Poudarili so, da so rudarji nezadovoljni z načinom delitve dohodka. Pravilnik je bil torej povod za nezadovoljstvo dela rudarjev, vzroki pa so širše narave. Slaba obveščenost, šibko delo komunistov in drugih dejavnikov, posamezniki, ki kršijo delovno disciplino in dobre medsebojne odnose in še bi lahko naštevali. Tudi zaostreni pogoji gospodarjenja in posledice tega dejstva so pristavili svoj delež.
V	temeljni organizaciji Klasirnica sicer pri pripravljanju in sprejemanju novega pravilnika niso imeli težav, razen v eni

samoupravni delovni skupini, ki je pristojnost za to odrekla praktično vsem in vsakomur. Poudarili so tudi, da se 5e srečujejo s pojavi nediscipline in ogrožanja dobrih medsebojnih odnosov, vendar so to primeri primeri posameznikov, ki ne ogrožajo nemotene proizvodnje in političnega dtla Predstavljajo pa oviro, ki so ji v temi jni organizaciji namenili premalo pozornosti. Odkrito so priznali, da so zato v veliki meri odgovorni člani ZK, saj so njihovo nedelavnost pogosto izkoristili drugi, za svoje namene. Takšni primeri se sicer v drugih temeljnih organizacijah pojavljajo še v večji meri, vendar so jim komunisti v Klasirnici namenili veliko časa ter so na sestanku svoje osnovne organizacije izoblikovali stališča za korenite ukrepe v najbližji bouočnosti. Komunistov na papirju ne potrebujejo, Se manj takih, ki se obnašajo dvolično in so tudi pobudniki nepravilnosti.
Podobno kot na ostalih sestankih so podrobno spregovorili o slabostih pri delovanju samoupravnih de,ovnih skupin in pri tem poudarili, da s številnimi sestanki, formalnim obravnavanjem zahtevnih gradiv, s takšnim ali drugačnim načinom informiranja, niso storili vsega. Vsakodnevno delo z zaposlenimi, ustvarjanje dobrih medsebojnih, tovari-Skih odnosov, bolj pristnih stikov, bi morali biti rešitev. Veliko vlogo pri tem imajo vodje skupin, vendar je ne izpolnjujejo. Vsega tudi niso sami krivi. Najlaže je namreč izvoliti vodjo in ga prepustiti samemu sebi. Tudi na tem področju jih čaka še veliko dela.
Svoje naloge na področju družbenopolitičnega delovanja in v nastali gospodarski situaciji so ocenili na zadnji seji tudi člani osnovne organizacije ZK DS Zračenje.
Komunisti delovne skupnosti Zračenje so najprej spregovorili o težavah, s katerimi se srečujejo pri proizvodnji ter pri doseganju načrtovanih količin premoga. Vzroki, ki zavirajo potek proizvodnje, so dokaj krepki, svoj izvor pa imajo v pomanjkanju delovne sile in zahtevnih delovnih pogojih. Zaradi velikih energetskih potreb, so se komunisti DS Zračenje, kakor tudi vsi zaposleni na rudniku lignita Velenje dogovorili, da bodo zamujeno nadomestili z delom ob prostih sobotah. Izdelali pa so tudi druge ukrepe, ki naj bi pripomogli k izboljšanju stanja na tem področju. Naloga zaposlenih v službi Zraženje je. da bodo poskrbeli za kar najboljše pogoje dela ostalih tozdov in za nemoteno proizvodnjo. Kljub pomanjkanju 49 delavcev, komunisti menijo, da morajo prav vsi zaposleni v tej delovni skupnosti prispevati svoj delež k izboljšanju stanja. Se posebej pa se morajo svoje vloge zavedati člani osnovne organizacije ZK.
-
Drugi del razširjene seje pa je bil namenjen idejnopolitični oceni samoupravnih ter političnih razmer na rudniku lignita Velenje, še posebej v DS Zračenje. Ugotovili so. da so se komunisti premalo vključevali v delo samoupravnih delovnih skupin ter družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije. Premalo aktivni pa so bili tudi pri reševanju težav, ki izvirajo iz neurejenih dohodkovnih odnosov v elektrogospodarstvu. Komunisti so menili, da morajo najti re-šitve za odpravo položaja znotraj sistema v smeri stabilnejšega in boljšega gospodarjenja. V delo pa se morajo v veliki meri vključiti tudi strokovne skužbe in sprejeti konkretne zadolžitve. Pri tem pa naj bi levji delež nosili prav člani osnovne organizacije ZK. Njihova glavna naloga v prihodnje je ureditev dohodkovnih odnosov, kar najhitreje in najpravilneje. Potrebno je izboljšati tudi sistem nagrajevanja po
delu. Pravilnika, ki so ga v DS Zračenje že sprejeli, se morajo vsi zaposleni dosledno držati. Nadzor nad kakršnimkoli odstopom pa morajo imeti člani ZK in kršitelji tudi primerno kaznovati.
Na razširjeni seji so člani osnovne organizacije ZK menili, da so bili pri reševanju nekaterih težav premalo učinkoviti, mnogokrat pa tudi prepočasni in premalo dosledni. Komunisti morajo v vsako akcijo in jo kar najhitreje rešiti. Vsi zaposleni se morajo zavedati nalog, ki so jim bile zaupanev samoupravni sredini ter jih vestno in odgovorno opravljati. Komunisti pa so v prvi vrsti poklicani, da pomagajo, kjer se le da. Na seji so se komunisti dotaknili še informiranja in bili mnenja, daje todokaj dobro, vendarvčasih ne zajema tistih vesti, ki so zanimive tudi za vsakega delavca. Težave pa se porajajo še pri preobširnem gradivu, ki je velikokrat prezahtevno in nerazumljivo za vse zaposlene, pa tudi delegata.
Ocena, ki so jo dali komunisti DS Zračenje na zadnji seji. je bila dokaj kritična, pa tudi realna. Čeprav pri reševanju nekaterih nastalih težav niso sedeli križem rok, bodo morali v prihodnje usmeriti vse sile v kar hitrejše odpravljanje nepravilnosti. Komunisti morajo težave reševati sproti in učinkovito.
Dohodkovni odnosi, ki bi morali določati vsebino posiovnih odnosov med tozdom TUŠ in tozdom Usnjarna Vrhnika na področju skupne proizvodnje svinjskega usnja, torej niso zaživeli. Ob vedno večjem pomanjkanju surovin na domačem trgu in preusmeritvi na izvoz, ki jo zahteva zaostrena gospodarska situacija, je seveda izboljšanje sedanjega stanja še bolj otežkočeno. Ob teh težavah pa se pojavljajo tudi nerešeni odnosi med tozdom TUŠ in DSSS Vrhnika, ki si zaračunava tudi dela in naloge, katere za ta tozd sploh ne opravlja.
Komunisti v tej temeljni organizaciji pa so opozorili tudi na notranje težave, ki zavirajo uspešnejše poslovanje. To so v prvi vrsti zastareli in dotrajani stroji, ki onemogočajo višjo produktivnost, tu je tudi neustrezna struktura delavcev, ki nastajajo zaradi nizkih osebnih dohodkov in težkih delovnih pogojev. Takšno stanje pa vpliva na veliko število bolniških izostankov.
Na sestanku so komunisti tozda nakazali tudi možnosti nadaljnjega razvoja te temeljne organizacije, ki naj bi z novimi programi v naslednjem srednjeročnem obdobju premagala sedanje težave. Člani delovne skupine CK ZKS pa so menili, da je v sedanjem obdobju potrebno predvsem poiskati skupen jezik s tozdom Usnjarna Vrhnika in skupne poti za razrešitev nerešenih vprašanj s komunisti vseh temeljnih organizacij te delovne organizacije. Potrebno je organizirati skupne sestanke komunistov temeljnih organizacij DO IUV, sprejeta stališča in predloge objaviti preko internih sredstev informiranja.
00 ZK EKŠ RŠC
Velenje
Skupina centralnega komiteja ZKS je obiskala tudi elektrokovi-narske šole na Rudarskem šolskem centru. S komunisti te osnovne organizacije je spregovorila o aktualnih nalogah in težavah, s katerimi se srečuje šola pri uresničevanju zahtev zakona o usmerjenem izobraževanju.
V tem tozdu delujejo po tri tehniške in poklicne šole, omogočajo pa tudi izobraževanje ob delu in jezikovne tečaje. V letošnjem letu se je v vse šole in dislocirana oddelka na Muti in v Zrečah vpisalo 1622 dijakov. V zadnjih letih so na šoli dosegli velik napredek pri opremljanju specializiranih učilnic. Pri praktičnem pouku dokaj dobro sodelujejo z organizacijami združenega dela, vendar so pogodbe o praktičnem delu omejene le na tiste učence, ki so štipendisti posamezne organizacije združenega dela.
Velik problem postajajo prostorske težave, saj pouk poteka v dveh kompletnih izmenah, srečujejo pa se tudi s kadrovskimi težavami.
Glavna tema razgovorov je bila seveda namenjena prehodu na usmerjeno izobraževanje in korakom, ki jih je rudarski šolski center doslej že storil, da bi kar najbolje pripravljen pričakal to pomembno šolsko reformo. Predstavniki delovne skupine centralnega komiteja ZKS so menili, da je rudarski šolski center pionirske korake na tem področju pravzaprav opravil že v preteklih letih, saj že dolgo časa združuje praktično in teoretično delo, kar je osnovna sprememba usmerjenega izobraževanja. V letošnjem šolskem letu pa bodo morale šole še uskladiti samoupravne akte z zakonom o usmerjenem izobraževanju ter izdelati in sprejeti ustrezne samoupravne sporazume o neposredni svobodni menjavi dela z OZD. Komunisti tozda Elektroko-vinarske šole pa so opozorili na težave, ki so pri uvajanju usmerjenega izobraževanja pojavljajo tudi zaradi nerešenih stališč v republiški izobraževalni skupnosti. Tako še niso znani vzgojno izobraževalni programi, predvsem ni rešeno vprašanje, koliko bo teoretičnega in koliko praktičnega pouka, postavljajo pa se tudi dileme glede skupne izobrazbene osnove, saj se bo občutno povečalo število istih predmetov na različnih šolah.
Predstavniki delovne skupine so CK ZKS so ob koncu razgovorov menili, da je rudarski šolski center doslej že opravil veliko delo in da vpeljan sistem delovanja šole nudi dobro povezavo s proizvodnjo. Z notranjo reorganizacijo (tozd Elektrokovinarske šole nameravajo razdeliti v dva tozda) in dopolnitvijo programov in samoupravnih sporazumov pa naj bi pričetek usmerjenega izobraževanja pričakal dobro pripravljen. Ni pa upati in tudi ni uresničljivo, da bi že z novim šolskim letom lahko razrešili vsa vprašanja, ki se pojavljajo ob uvedbi usmerjenega izobraževanja. Zanjo bosta potrebna čas in praktične izkušnje.
00 ZK Gradnje GIP Vegrad Velenje
O problematiki gradbeno industrijskega podjetja Vegrad, predvsem tozda Gradnje, pa tudi ostalih tozdov, so na zadnji seji osnovne organizacije zveze komunistov v tej temeljni organizaciji spregovorili člani kolektiva.
Po predstavitvi delovne organizacije Vegrad in temeljne organizacije Gradnje in ujiliovih letošnjih uspehov ter načrtov do konca leta, se je razvila živahna razprava o problemih, ki že leta tarejo gradbeništvo ali pa so se pojavili v trenutni gospodarski situaciji.
Tako so spregovorili o velikih problemih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja armaturnih mrež in cementa in ovirajo nemoten tek gradnje ter jo seveda tudi bistveno držijo. Opozorili so na velike izostanke z dela, na težave, ki se pojavljajo pri pridobitvah ustrezne dokumentacije, ter na problem kooperantov, ki pogosto zavlačujejo s svojimi deli ter tako upočasnijo celotno gradnjo.
Pri pridobivanju del je velika težava zahteva investitorjev, da izvajalci kreditirajo njihovo gradnjo. Tu pa seveda uspejo le tisti, ki imajo močnejšo banko v zaledju. Tozd Gradnje, ki deluje tudi v tujini (v Vzhodni in Zahodni Nemčiji), se tamkaj srečuje s prav poseb-
nimi problemi. Ker ta sektor ni dovolj močan za prevzemanje kompleksnih poslov, mora sodelovati z različnimi večjimi firmami. Pri tem pa ima v Vzhodni Nemčiji tudi precej nelojalno konkurenco, saj se tu pojavljajo firme, ki zaposlujejo neprijavljene delavce (naše zdomce) in seveda zaradi nižjih obveznosti postavljajo mnogo ugodnejše cene.
Sicer pa so komunisti na sestanku menili, da bi morali tako kot v tujini tudi na domačih gradbiščih, kjer nastopajo različni izvajalci, združiti sile in zmogljivosti in tako omogočiti hitrejšo in uspešnejšo gradnjo.
Tudi pripomba, da bi v samoupravni interesni stanovanjski skupnosti morali biti delegati predvsem pričakovalci stanovanj, je prav gotovo zelo umestna, saj bi se ti mnogo bolj zavzemali za gradnjo.
Beseda je stekla še o industrijski gradnji ter težavah, uspehih in željah tozda DOM 101, ki na tem področju utira pionirske korake. Začetniške težave so pri tem programu že premagane^ ni pa ustreznih sredstev za razširitev proizvodnje. Na seji so pozornost namenili tudi reorganizaciji tozda Gradnje, iz katerega naj bi na dislociranih sektorjih ustanovili nove to-zde in tako omogočili njihovo boljšo povezavo z okoljem, v katerem delujejo.
Ob koncu so udeleženci sestanka menili, da je bilo po lanskem problematičnem letu, ko nismo dogradili nobeno stanovanje, marsikaj urejeno na tem področju in da bo bližnja problemska konferenca ZK o stanovanjski gradnji v občini gotovo dopolnila še nekatere vrzeli.
00 ZK Pralna tehnika TGO Gorenje Velenje
Komunisti OO ZK tozda Pralna tehnika so na zadnjem sestanku ocenili njihova proizvodna prizadevanja in idejnopolitično delo, da bi na podlagi takšne ocene izoblikovali dogovor, ki bi prispeval k še uspešnejšemu reševanju vseh vprašanj, s kateimi se srečujejo pri svojem delu.
Povedali so, da so polletni gospodarski dosežki zelo ugodni, saj so izdelali 162 tisoč pralnih strojev, oziroma 2,5 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem je zanimivo, da so za to porabili kar 36 tisoč ur manj kot v primerjalnem obdobju. Takšne uspehe so dosegli z izboljšanjem notranje organizacije in s prizadevanji za hitrejše odpravljanje zastojev v proizvodnji. Kar 51 odstotkov vse proizvodnje izvozijo, in to največ v zahodnoevropske dežele. Ob polletju so sprejeli rebalans načrta, po katerem naj bi letos izdelali 365 tisoč pralnih strojev ali približno 36 tisoč več, kot so načrtovali na začetku leta. Vendar izpolnjevanje tega načrta sedaj ni spodbudno zaradi težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in pomanjkanjem pločevine na domačem trgu, kar zmanjšuje njihova izvozna prizadevanja.
Proizvodnjo pralnih strojev so začeli v TGO Gorenje leta 1967, vendar pa od takrat niso mogli veliko vlagati v posodabljanje proizvodnje. Zato je sedaj pred tozdom pomembna naloga, da zamenjamo staro opremo in s tem izboljšamo tehnologijo. Od novega programa, ki bo še bolj izvozno usmerjen, je tudi odvisen njihov nadaljnji razvoj. Obenem pa bodo tudi izboljšali delovne pogoje zaposlenih, zmanjšali fluktuacijo in odpravili nočno delo, saj je med zaposlenimi kar 80 % žena. Z novo naložbo pa naj bi povečali tudi produktivnost.
Podrobno so spregovorili tudi o notranji organiziranosti in samoupravni oziroma družbenopolitični dejavnosti v tozdu, ter v prizadevanjih, za gospodarsko ustalitev. Veliko pozornost namenjajo v tem času izdelavi pravilnika o nagrajevanju kvalitetne norme in doslednemu uveljavljanju svobodne menjave dela med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb.
V razpravi o obveščenosti in delovanju samoupravnih delovnih skupin so dejali, da je sistem dela teh skupin dobro postavljen, saj so vanje zajete vse strukture, opozorili pa so da je gradivo pogostokrat preobsežno, pa tudi preveč strokovno.
Na sestankih pa imajo včasih težave tudi s sklepčnostjo. Opozorili so še na dobro delo posameznih izvršilnih organov, le delo samoupravne delavske kontrole še ni zaživelo tako, kot bi moralo, zlasti zaradi prenizke izobrazbene strukture — kot so dejali in tako predsednik ostane največkrat osamljen.
Komunisti v tozdu Pralna tehnika so zelo realno ocenili stanje v svoji sredini in kot je ugotovil v razpravi Emil Roje ne pristajajo ob sedanjih težavah na pesimizem, malodušje, ampak so njihove akcije nenehno usmerjene v razreševanje ključnih vprašanj družbenoekonomskega razvoja in poglabljanja samoupravljanja. Vsi skupaj se zavedajo, da bitke za višjo produktivnost ni mogoče ločevati od poglabljanja samoupravljanja.
00 ZK Zunanja trgovina tozd Promet GPS
Na sestanku osnovne organizacije ZK Zunanja trgovina tozda Promet delovne organizacije Gorenje Promet Servis naj bi ocenili trenutni gospodarski položaj in naloge komunistov. Vendar pa prave razprave ni bilo, saj je zraven vodilnih in vodstvenih delavcev razpravljala samo še ena članica ZK. Prenekatero vprašanje je zato ostalo nedorečeno oziroma odgovora naj ni bilo. Sicer pa je med »razpravo« izstopalo mnenje, da je treba krivce za težave in slabosti iskati predvsem v drugih sredinah, torej zunaj tozda oziroma delovne organizacije!
Sicer je letošnja osnovna naloga komunistov v OO ZK Zunanja trgovina, kot je uvodoma naglasila sekretarja OO ZK, povečanje kvalitetnega izvoza in zmanjšanje uvoza. Izvozna naprezanja so dokaj uspešna, počasneje pa poteka akcija za nadomeščanje uvoznih surovin in sestavnih delov z domačimi. Ustreznih materialov ali ni, ali pa jih je zaradi velikoserijske proizvodnje Gorenja premalo. Kljub temu, da so proizvodnjo v tozdih, ki so največji porabniki uvoznih surovin in reprodukcijskih materialov, že občutno omejili, pa se spričo najnovejših ukrepov za ostvaritev dogovorjene devizne bilance za letošnje leto poraja vprašanje, če bo mogoče doseči letni plan izvoza. Medtem ko so v prvih sedmih mesecih letos prodali na tuje na konvertibilno področje na mesec po 168 milijonov dinarjev izdelkov, jih bodo v tem in naslednjih mesecih samo pe po okrog 98 milijonov dinarjev. Se pravi, da bodo predvidoma dosegli le 58% dosedanjega izvoza. To pa bo gotovo vplivalo tudi na izpolnitev izvoznega načrta naše republike, saj je Gorenje ob polletju bilo udeleženo v slovenskem izvozu z 8 % (pri uvozu pa z manj kot 3.5 %).
Na težave, ki jih ima Gorenje pri oskrbi s surovinami, reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli iz uvoza med drugim vpliva tudi dejstvo, da Gorenje ni imelo rezerv v deviznih pravicah iz prejšnjih let (kot so jih imele nekatere večje organizacije združenega dela iz naše republike), prenešenih v leto 1980. V Gorenju se zavzamajo za revizijo prenešenih deviznih pravic iz prejšnjih let, predvsem zategadelj, da bi prav vsi prispevali svoj delež za ostvaritev plačilne bilance.
Res je, da je tudi premajhna samoupravna osveščenost pogojila prenekatero slabost, vendar pa na nobfen način ni sprejemljivo mnenje oziroma zahteva, ki jo je bilo slišati na sestanku OO ZK in ki so tudi sicer prisotne v tej sredini, da bi neskladja oziroma slabosti odpravljali na nesamoupraven način, z administrativnimi Okrepi. Komunisti bi se morali takim hotenjem odločno zoperstavljati. Podobno odločno pa bi si morali z vsakodnevnim delom prizadevati za uveljavljanje resničnih dohodkovnih odnosov, na vseh področjih, pa tudi udeležbe na deviznih pravicah, saj bi na ta način zagotovo razrešili prenekatero težavo, ki jo imajo zdaj pri oskrbi s surovinami, re-produkcijsimi materiali in sestavnimi deli. Onemogočili pa bi tako istočasno tudi izsiljevanja posameznih delovnih organizacij, ki skušajo s samoupravnimi sporazumi doseči višje cene za surovine in sestavne dele.
Seveda pa delovnih nalog komunistom v tej OO ZK ne manjka, čeprav so na zadnjem sestanku na nekatere opozorili le mimogrede. So pa dolgoročno gledano zelo pomembne. Čimprej bo treba dograditi organiziranost delovne organizacije Gorenje Promet Servis, da bi lahko odigrala naloge in vlogo, ki jo ima znotraj sozda Gorenje. Potrebna bodo še večja prizadevanja za povečanje izvoza, posebej tudi zategadelj, ker nekatere delovne organizacije po vključitvi v sozd Gorenje prodajo na tuje manj, kot so pred tem. Potrebno bo prestrukturiranje programov, organiziranosti in tudi kadrov. Kadre, ki so, pa bo treba bolje izkoristiti, da posebej ne omenjamo nujnosti kadrovske okrepitve tudi te osnovne organizacije ZK.
Akcijo za odpravo slabosti, s katerimi se srečujejo, bodo morali komunisti v OO ZK Zunanja trgovina zastaviti bolj dolgoročno in vsebinsko. Pa tudi mnenja in stališča večine komunistov bodo morala priti bolj do izraza. Komunisti si bodo morali nadalje prizadevati, da delovne ljudi v tozdih seznanjajo s težavami, s katerimi se srečujejo v prizadevanjih za povečanje izvoza in za zagotovitev potrebnih su-
rovin, reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Nasploh bo potrebno okrepljeno konkretno in neposredno družbenopolitično delo. Naposled pa bo moralo v zavesti komunistov in delavcev tudi tega tozda prevladati spoznanje, da so prav vsi administrativni posegi, na kakršni koli ravni, nesamo-upravni in torej tudi linearni, in da je edina pot za razreševanje težav uveljavljanje dohodkovnih odnosov in samoupravnega sporazumevanja, ter krepitev samoupravljanja.
Osnovna šola Biba Roeck Šoštanj
Na razširjeni seji je učiteljski zbor osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, spregovoril n težavah, ki tarejo ta delovni kolektiv že od samih začetkov urejanja celodnevne šole.
S celodnevno osnovno šolo so v Šoštanju pričeli leta 1974, in sicer najprej na razredni stopnji, dve leti kasneje na predmetni in leto za tem še na podružničnih osnovnih šolah v Ravnah in Belih vodah. Osnovna šola Biba Roeck je bila med prvimi petimi v Sloveniji, ki so pričele s to novo obliko. Danes obiskuje bišo učenosti 500 učencev. Že od samega začetka pa se zaposleni srečujejo z neštetimi težavami, tako finančne kot tudi kadrovske narave. Uspelo jim je rešiti le del teh, še vedno pa jih pestijo finančne težave. Nimajo najbolje urejenih delovnih pogojev, saj je šolska stavba stara 300, let, stoji pa tudi na rušnem področju. Da bi šola kar najbolje usposabljala otroke za življenje, se je predvsem v zadnjem času odprla tudi navzven. Zelo dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo Šoštanj, ki jim večkrat tudi pomaga, prav tako s šoštanjskimi termoelektrarnami, v katerih delujejo kar štirje krožki. Vodijo pa jih strokovnjaki te delovne organizacije. Največja težava, ki je prisotna že nekaj let, je obširen šolski okoliš, saj je od 500 učencev kar 350 vozačev.
Na seji, na kateri so bili tudi člani delovne skupine CK Zveze komunistov Slovenije, so pedagoški delavci osnovne šole Biba Roeck ocenili še vsebino celodnevne šole, goste so seznanili s pripravami za izdelavo srednjeročnega načrta, o posredovanju izkušenj v druge velenjske šole, ocenili pa še povezovanje z vzgojno izobraževalnim zavodom.
Menili so, da je učni program za celodnevsno osnovno šolo prena-trpan in preveč obremenjuje učence, kot tudi učitelje. Prosti čas naj bi bil resnično namenjen učencem in odkrivanju njegovih nagnjeni ter sposobnosti, kar pa sedanji učni načrt ne omogoča. Pozitivna plat celodnevne šole je predvsem ta, da si pridobi otrok delovne navade, ima zagotovljeno prehrano, prav tako pa ga šola usposablja za življenje. V prihodnje pa bi morali na zavodu za šolstvo razmišljati še o primernejših učbenikih. Nujna pa bo tudi zgostitev nekaterih predmetnih področij, kot so to biologija, fizika, kemija ter tehnični pouk. Dobro so ocenili strokovno sodelovanje z vzgojnoizobraževalnim zavodom in delo aktivov, v katerih si izmenjujejo izkušnje pedagoški delavci vseh velenjskih osnovnih šol.
Predstavniki delovne skupine centralnega komiteja ZKS so pohvalili delo zaposlenih na celodnevni osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju, saj je šola dosegla svoj namen saj je dala dovolj možnosti poklicni poti. V srednjeročnem načrtu pa naj bi upoštevali še tesnejše sodelovanje z delovnimi organizacijami velenjske občine ter z njimi podpisali sporazume o trajnem sodelovanju.
S sestankov OO ZK so poročali Janez Plesnik, Stane Vovk, Boris Zakošek, Tatjana Podgoršek in Marjan Lipovšek
Pri ustvarjanju boljše delovne discipline in boljših medsebojnih odnosov bi morali več storiti tudi nadzorniki. V tej temeljni organizaciji se s primeri nediscipline še posebej srečujejo, čeprav primeri niso iz njihovih vrst. Opravljajo namreč tudi neljubo vlogo kontrole predčasnih izhodov iz jame. Rešitev pa ni v kontroli, najti jo je treba na delovnem mestu samem in tu bi morali na rudniku 5e veliko postoriti. Delovna disciplina in pravilen odnos do dela sta vsekakor pogoj uspešnosti in na drugi strani vzrok vseh odstopanj.
Komunisti v Klasirnici so spregovorili Se o vseh ostalih vprašanjih. Urediti bo treba položaj invalidov, čeprav so v Velenju doslej na tem področju storili več kot kjerkoli drugje in tudi sedaj na to področje vlagajo veliko naporov. Res pa je, da jih pri tem ovira toga zakonodaja, pa tudi vsaki posamezni želji ni moč ugoditi. Ob tem so ugotovili, da bodo morali več postoriti za boljše varstvo pri delu in za boljše delovne pogoje ter tako odstotek invalidnosti kar se da zmanjSati.
Problem je tudi občutno previsoka tolniška, čeprav ne gre zanemarjati težkih delovnih razmer. Preprečiti bi namreč morali izkoriščanje na tem področju, saj vidijo v tem še veliko rezerv za uspešnejše gospodarjenje. Z ureditvijo tega vprašanja bi lahko boljše zdravstveno varstvo ponudili tistim, ki to res potrebujejo. Delno rešitev vidijo v obratni ambulanti, v sprejetju samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z zdravstvenim domom, ki je ie v pripravi in v boljših zdravstvenih storitvah.
Na sestanku so namenili precej časa 5e problematiki stanovanjske izgradnje, razmeram v samskih domovih, preskrbi in drugim problemom, o njih pa bodo morali več spregovoriti ob drugi priložnosti in na drugem mestu. Slabosti v tej temeljni organizaciji in na rudniku v celoti torej so, razprava pa je pokazala, da so rudarji dovolj močni, da se soočijo z njimi in jih odpravijo.
00 ZK Zračenje
00 ZK Tovarna usnja Šoštanj
Pereči problemi, ki že dolgo časa povzročajo skoraj nepremagljive težave delavcem tozda tovarne usnja Šoštanj so bili osrednja tema zadnjega sestanka njihove osnovne organizacije. Člani zveze komunistov so spregovorili o delu tovarne Šoštanj v zadnjih letih, njihovi vključitvi v delovno organizacijo Industrija usnja Vrhnika in problemih, ki se pojavljajo po tej združitvi.
Ob koncu leta 1978 seje proizvodnja zaradi nerednih dobav surovin in pomanjkanja obratnih sredstev bistveno zmanjšala, da je tozd zapustilo okoli sto delavcev, izguba pa je znašala preko 18 milijonov dinarjev. Takšnemu stanju je botrovala predvsem premajhna izkoriščenost obstoječih zmogljivosti. Po izdelavi sanacijskega programa marca lani je ta tozd ponovno pričel s predelavo svinjskih kož. Tej predelavi seje moral odreči pred leti na zahtevo delovne organizacije. Po dogovoru je TUŠ prevzel predelavo slabših ročno odrtih kož, medtem, ko so strojno odrte kože še naprej predelovali v tovarni usnja Vrhnika in tako ustvarjali tu^Ji večje dobičke, ki naj bi se enakopravno delili po vloženem delu. To pa ni bilo uresničeno in v tozdu TUŠ je na tem programu nastajala izguba, ki so jo morali pokrivati z drugim programom.

Številka 36 (548) - 19. septembra 1980
Na noč je jezero prenehalo naraščati ter seje docela upokojilo. In ko seje skrivaj in na tihem razpredala poletna noč nad Zalesjem, je bilo vse mirno, vse tiho... kakor da se ni zgodilo nič. Valovi so se polegli, le nagajivi vetrič se je igral nad njimi, spremljajoč polete drobnih mešic in prhutajočih netopirjev. Zagorele so nebeške oči, iskreče se zvezde, in pripeljal seje mesec na srebrnem vozu. Na poljanah so zacvrčali murni in kobilice, v logu je zagostelel slavec. Večerna pesem jezerčanov pa se nocoj ni oglasila. V vseh selih je bila tema, vsepovsod brezglasen molk, kakor da je obiskala Zalesje okrutna Morana.
Nenadoma je raztrgalo zateglo rjovenje globoko tišino, ki se je bila razprostrla z večernim spevom slavcev in murnov nad mirno pokrajino: tam nekje sredi jezera seje valovje zapenilo in zašumelo. Srebrni bleski prijaznih luninih žarkov so se zazibali ob mračnem velikanu, kije vznemirjal vodo.
V pošastnem veličastvu se je vozil pozoj po jezeru in pre-vzelam neomejeno oblast nad njim.
VIL poglavje
»Zalesje, kako ti naj pomorem!«
Voda je počasti odtekala. Skrivnostno, skoro nevidno je bila prihrula v jezero in ga napolnila čez mero. Hrumeč in bučeč pa je udarjala izpod bele skale in šumeč hitela po mračni in tihi peniški soteski. V mirnem sijaju prelepega dne, ki se je bil porodil iz noči, je ležalo širno vodovje kakor mnogolično zgu-bana temnozelena odeja, na daleč med hribovi razprostrta. Božajoči dihljaji so razčesavali in kodrali valove. Nikjer in nikoder ni bilo sledu včerajšnje nevihte. Pozojevo rjovenje se ni več oglasilo, pošast je brez sledu izginila nekam v nedostopne globočine.
Bajnolepi dan pa vendar ni prinesel Zaleščanom pokoja. Z upadlimi obrazi so hodili sem in tja po obrežju. Nikomur se ni dalo zatisniti oči; vsi so prebedeli dolgo predlogo noč, ker so se bali novih iznenadenj in novih nesreč. Delo je počivalo. Nad zaleščanskimi zadrugamije ležala velika groza, kljuvala zostrim kljunom trepetajoča srca in davila vso župo.
Edino Samostalova samotna domačija ni še nič vedela o uničujočem zlu, kije bilo pribeglo nad jezersko pokrajino. Med požetimi njivami je zjutraj hodil Stojan in z veselimi očmi uravnaval snopovje. Letos mu je bila sreča izredno mila. Brez vsakršne nezgode je spravil bogate darove v prostorne skednje; drugo je povezal na njivi v trdne kope, da jim niti vihar prejšnjega dne ni mogel nič nahuditi. Tu in tam je razmetal slabo pričvrščeno snopje, ki ga je Stojan danes pobiral in pospravljal. Radostno je mel med prsti poln klas in ponavljal spremljajoči ga Gojici: «»Dobro prebijem zimo! Preskrbljeni smo!«
Gojica je držala moža za roko in se nasmihala. Zdaj pa zdaj je pogledala za Gojmirom, ki se je z vso vnemo svoje mlade duše lotil popravil na mlinčku ob potoku. Neutrudni ropotalec je bil utihnil in ni hotel več razbijati dobrih kamenčkov, ki jih je obilo dohajalo z vodo. Nevihta gaje pokvarila, treba gaje bilo spraviti v tek.
Tiha radost je preplula milo materino lice, ko je zrla dečkove gibčne kretnje, toda hitro se je umaknila žalosti in skrbi. Obrnila se je k možu.
»Kaj porečeš, Stojane,« je dejala polglasno, daje otrok ne bi čul. »Zadnje tedne je ves zamišljen. Venomer teka k jezeru in ga ogleduje ure in ure. Spanje njegovo je nemirno, čudne sanje ga razbuijajo. Sinoči je klical: »Veles, Veles...« in »Domogoj, pridi že!« In zjutraj je bil ves razočaran in zamišljen .. .«
Stojanov obraz seje zmračil, oči mu je prepregla žalost.
»Jaz sem kriv, jaz ... Nisem dobro učinil, ko sem mu vse povedal. Zdaj hrepeni še bolj. Samota ni zanj, zboli nama ...«
»Lica mu bledijo,« je rekla Gojica otožno. »Same oči so ga; vse preveč misli, vedno in vedno misli.«
Širokopleči mož je globoko vzdihnil: »Ves čas si že belim glavo, kako bi mu pomogel, kako ga utešil. Vidim, da ga to življenje sčasoma povsem ugonobi, ali pa vsaj napravi čemer-neža in nezadovoljneža iz njega. Duša mu hrepeni po širokem, po družbi in igri, po vrstnikih in po mladostnem veselju, ki ga v tej pustinji nima, ne more imeti. Mislil sem že,« je rekel tiše in z zaarževanim glasom, »da bi se izselili... Župa nas ne bo
6«tfev SiRh
(Dolinska b^jka)
ovirala, in prijatelj Domogoj nam gotovo pokaže lepšo, srečnejšo domačijo ... drugje ...«
Gojica je zadrhtela in se ga tesneje oklenila.
»Ne stori tega, Stojane! Tvoje in nas vseh domovanje ostane pač le Zalesje. In kjerkoli bi bila, vedno bi mislila in hrepenela nazaj... Saj morda ne bomo več dolgo tako osamljeni; spet se povrnemo v belo gradišče in živeli bomo prejšnje srečno življenje. Potrpimo!«
»Kakor meniš ...«je začel Stojan.
Po bregu je pribežal Gojmir. Lica so mu žarela v otroškem veselju.
»Glejta, kaj sem našel v vodi!«
Pokazal je očetu čudno oblikovano, vso izprano črepinjo iz žgane gline. Stojan jo je pazljivo premotril.
»Kje si našel?«
»V potočku, pri mlinu. Razkopaval sem strugo ...«
Stojan je zamišljeno prekladal zagonetni predmet iz roke v v roko. Dasije bila črepinja že vsa objedena od vode, seje vendar videlo, da predstavlja pošastno žival. Razločno je režalo široko razklano žrelo z nazobčanim robom in spoznati je bilo zleknjeno telo s štirimi kratkimi nogami; posamezni kremplji so bili bržkone že davno odkrhnj eni. Telo je bilo posuto z ostanki zarez, spominjajočih na luskine, pod vratkom so se ga oklepale na-lomljene peruti.
Gojica je stopila bliže in se zavzela.
»Pozoj, pozoj!« je vzkliknila. »Gojmirčkov pozoj!«
Deček seje udaril po glavi: »Prav praviš, majka! Moj ljubi pozojček, s katerim sem se časih igral. Taki so torej pozoji... In ti si ga izdelal, očka,« seje obrnil k očetu. »Ali je že dolgo, kar so živeli v našem jezeru?«
»Dolgo, jako dolgo ... stari ljudje jih še komaj pomnijo. Kmalu, ko so se naselili tukaj naši dedje, so imeli hude boje z njimi. Nihče jih ni mogel premagati, ob siloviti nevihti so pa nenadoma izginili v Hudo luknjo. Potem so poedini še pridrli v jezero in delali ljudstvu težke čase. Zadnjega, najokrutnejšega je pregnal Veles.«
»Čuj, očka, kdaj so se naselili naši dedje v Zalesju?«
»To je bilo pred davnimi časi. Prastara pesem pripoveduje, kako so se naseljevali, kako živeli in kako se borili s hudimi pozoji in divjimi zvermi. To je bil težak čas .. .«
»Znaš li pesem?« je vprašal deček.
»Znam, pa ne vse. Predolga je! Vso zna edino Svetomisel iz Prelogov, starejšina Gostišičev, kaj moder mož.«
»Pa povej, kar znaš!« je moledoval sinek. »Tako rad bi jo čul. ..«
»Naj ti bo! Počakaj, da prinesem lutnjo in pospremim z njo petje!«
»O, to bo lepo ...«
Ko je Stojan prinesel godalo, so vsi trije legli na mehko zeleno travo pred hramom, on pa je zabrenkal, uglasil lutnjo s spretnimi prsti in začel s prijetnim glasom peti. To je bila pesem onaseljevanju Slovencev, o njih prihodu k zaleščanskemu jezeru, ki se je svetlikalo med vejami spodaj pod bregom in šepetalo s svojimi valovi, kakor bi se hotelo pridružiti petju.
Stojan je pel:
... Tri ravnine konji prehodili,
tri ravnine, tri dežele širine; tri deroče reke prebrodili, troje gor in devetero hribov in obstali ob Savini bistri. Kliče Vitogoj, junak preslavni, narod zove in tako mu pravi: »Glejte zemlje, evo vam lesovja, bujnih dolov in zelenih holmov! Ajte, mojci, tu se naseliti ob Savini, njenem ravnem polju! Preorjite zemljro črnoprsto in požgite prebohotno drevje, da se njiva bo odprla pluga in bo vzraslo vam rumeno žito!« Komaj so v ušesa šle besede, napolnile so se ob Savini v gostih trumah zadruge slovenske, napotile in se naselile na bregovih in na ravnem polju. Dosti zemlje je v dolini lepi, a premalo za Slovence mnoge: mesta nima Stojan sterejšina za druščino
za družino, črede mnogobrojne niti nima Žilič starejšina za družino in za črede zemlje. Tožita županu, sterejšini Vitogoju, slavnemu junaku, tožita in govorita glasno: »Vsem je zemlje ob Savini bistri, samo nama je nikjer ni najti! Daj nam zemlje, Vitogoje mili, da požgemo prebohotno drevje, preorjemo polje rodovitno; tam nam vzraslo bo rumeno žito, ki nasiti našo lačno deco ...« Premišljuje Vitogoj junaški, mrke gube lezejo čez čelo, pa zagleda se v daljavo sivo. Gleda, gleda in pogladi čelo, dvigne glavo in pokaže s prstom, reče jima Vitogoj: »Poglejta! Ob Savini, kjer neha dolina, kjer na desni vstaja temna gora, tam se vama jasno naj pokaže, kje je zemlje vajinim otrokom!« Šel je Stojan, starejšina modri, na visoko temnokopo goro, šel je Žilič, starejšina mlajši, z njim obenem, da poišče zemlje. Tam na gori, k nebu segajoči, zrla sta v nižavo pod pobočjem, vzrla sta v daljavi za lesovi temno vodo in zelene holme. Holmi so obkrožali jezero v nizkih vrstah ob blestečih valih in obetali obilo zemlje. Reče Stojan: »Tam se naselimo! Tam požgemo prebohotno drevje, preorjemo rodovitne holme, da nam vzraslo bo rumeno žito, ki nasiti našo lačno deco ...« Reče Žilič: »Urno, urno ponje, da posedejo položne holme za lesovi, ob jezeru širnem!« Ko so zore tri se prebudile, so v Zalesje zadruge prispele ... Gojmir in njegova mamica sta pobožno poslušala. »Dobro pevaš, Stojane moj!« je znan glas nenadoma prekinil petje.
Človek, ki je izpregovoril, se je še skrival za grmovjem in drevjem, da ga ni bilo mogoče videti.
Vsi trije so presenečeno pogledali v smer, odkoder je bil prispel glas. Stojan je skočil pokonci in planil h grmovju. Obraz mu je zardel v veseli slutnji.
(se nadaljuje)

Dr. Ivan Stopar
.
Grajske stavbe u Šaleški dolini

Svarcenštajn (Sch&arzenstein), grad, graščina, Gradič
Na položni vzpetini v naselju Laze pri Velenju. Stanovanja.
1360 se v neki listini omenja Ott Flaming s Švarcenštajna — Swarczenstain, 1371 pa sta se on in njegov sin Aendel (Andrej), ko se je ta poročil z neko Kacenšajnovo hčerjo, odpovedala vsem svojim zahtevkom do dediščine v prid Kacenštajnskih. Potlej viri za dolga desetletja umolknejo. Utrdba — grad se nato prvič izrečno omenja šele 1428 kot vest Swarczenstain in nato ponovno 1436, ko so jo grofje Celjski skupaj s pritiklina-mi podelili v fevd Andreju Trebniškemu s Trebnika pri Konjicah. 1441 jo je grof Friderik Celjski prodal ,,svojemu zvestemu Ulriku Moshaimerju" za 500 funtov: on in njegovi dediči naj bi jo posedovali kot fevd. Vendar jo že 1534 in nato ob cenitvi posestT 1542 spet srečamo v rokah Trebiniških. Takrat jo je Adam Trebniški s Švarcenštajna ocenil na 500 funtov, ostalo posest pa na skupno 380 funtov. Dominij je takrat obsegal dva urada, enega na gradu in drugega v Skornem
pri Šoštanju. Gospoščina je imela tudi svoje pomirje, ki je bilo izčrpno popisano 1575 in je bilo potemtakem izvzeto iz deželnoknežjega sodišča v Šoštanju. 1614 sta Erazem in Julij Trebniška prodala malo gospoščino Hansu Ludoviku Sauerju z Velenja, to pa jo je 1618 izročil Hansu Wagnu z Velenja, 1627 si jo je pridobil Jurij Schottenbach in nekaj let potem, 1635, je grad postal plen upornih kmetov. Poznejši lastniki: 1656 Žiga grof Gai-sruck, 1682 Ulrik grof Maschwander, 1720 spet Gaisrucki, 1730 — 1785 baroni pl. Adlstein, nato Diener-sbergi. 1798 ga je Ferdinand baron pl. Dienersberg prodal Gabrielu Pauerju, ki je švarcenštajnsko gospoščino združil z velenjsko. Gradič Švarcenštajn je 1805 kupil Matija Kasesnik, vulgo Korošec. Po njegovi smrti 1846 je posest prevzel njegov sin Johann Lipold iz Mozirja, ki je 1849 razprodal zemljišča različnim kupcem, gradič z delom posesti pa je kupil kmet Boštjan Glušič, vulgo Hleš, katerega dediči so ga posedovali še ob koncu 19. stoletja. Stavba je dotlej že hudo propadla. V njej je bila tudi 1767 prvič izpričana kapela.
Na Vischerjevi upodobitvi je grad predstavljen kot četvero-kotna, štiritraktna, enonad-stropna stavba z zaprtim notranjim dvoriščem, pristrešni-mi vogalnimi stolpiči in štirimi večjimi pravokotnimi stolpi, postavljenimi vsakokrat približno v osi zunanjih fasad. Utemeljen je sum, da gre za fiktivno podobo objekta, bolje za projekt njegove času ustrezne modernizacije, ki ni bil nikoli realiziran.
Današnja zasnova ima v tlorisu obliko skoraj pravilnega kvadrata, ki ga oblikuje obzidano dvorišče s cisterno in
dvonadstropnim stanovanjskim traktom na severni strani, vhodnim stolpičem z gotskim portalom na zahodni strani in pritličnim pomožnim poslopjem na vzhodni strani. K stanovanjskemu traktu se na severni strani prislanja enako visok stolpič s pravokotnim tlorisom. Najzanimivejši je stanovanjski trakt. Razvrstitev prostorov v njegovem pritličju je simetrična. Veliki kletni prostor na zahodni strani, ki v primerjavi s prvotno enakim prostorom na vzhodni strani ni predelan, ima še ohranjen lesen poznogotski strop, ki ga na
sredi opira gotsko oblikovan
lesen steber. Manjši središčni prostor je banjasto obokan. V nadstropjih so opazne razne predelave, avtentična pa je črna kuhinja v prvem nadstropju, ki sega s svtjim obokom delno še v 2. nadstropje — na podstrešju je na kuhinjskem dimniku naslikana letnica 1523. Okenske in vratne odprtine na traktu so večidel predelane, vendar tu in tam naletimo na prirezane gotske profi-file, del oken pa ima preproste lesene okvire. Arkade, ki so jih na dvoriščni strani sekundarno prislonili k traktu, so sprva počivale na okroglih stebrih z nekoliko odebeljenimi bazami in ploščatimi kvadratnimi kapitali s plitko žleblje-nim profilom — na enem izmed njih je še razvidna poškodovana letnica 1530 (zadnji dve številki nista zanesljivi). Stebre se pozneje — morda šele v 19. stoletju — iz statičnih vzrokov obzidali (med materialom najdemo opeko in gotske spolije), tako da so dobili značaj slopov.
Stolp, ki se na severni strani prislanja k :traktu, je delno zakril stare svetlobne odprtine in so ga k zasnovi prizidali šele v času pozne renesanse. Vhodni stolpič datira 'v got-
sko dobo zašiljen kamniten portal, ki pa je precej poškodovan. Prostor med vhodnim stolpičem in stanovanjskim traktom je zdaj pozidan, nekdaj pa je bilo tu polžasto stopnišče, ki so ga pozneje nadomestili pod arkadami pozidane stopnice. ,,Polž" je v neokrnjeni obliki ohranjen v 2. nadstropju, od koder drži na podstrešje Pomožna stavba, ki se na vzhodni -strani prislanja k obzidju, izvira iz novejše dobe.
Ohranjeni elementi nam ne omogočajo, da bi Švarcenštajn zanesljivo opredelili v čas pred nastopom renesanse v 16. stoletju. Posamični eminentni gotski stavbni členi (vhodni stolpič s portalom in polžasto stopnišče) so verjetno starejši in utegnejo izvirati iz časa prve omembe gradu v 14. stol., kastelna zasnova grajskega tlorisa pa, ki bi bila v tem času že tudi vsaj teoretično možna, je v poznejših obdobjih doživela toliko posegov, da so vse eventualne starejše sestavine graščine povsem zabrisane. V stenah zazidane odprtine bodo kdaj pozneje lahko natančneje opredelile starost objekta. O kapeli, ki jo omenjajo viri, ni sledu.
Petek, 19. september — Kon-stanca
Sobota, 20. september — Suzana Nedelja, 21. september — Mateja Ponedeljek, 22. september — Mavricij
Torek, 23. september — Slavojka Sreda, 24. september — Nada Četrtek, 25. september — Uroš
dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
19.	9,—21. 9. 1980 — dr. Pirtovšek 22. 9.-23. 9. 1980 - dr. Lazar 24. 9.-25. 9. 1980 — dr. Pirtovšek
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti SŠZD Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
20.	9,—21. 9. 1980 dr. Anica PISTOTNIK, Tavčaijeva 19, Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
od 19. 9. do 25. 9. 1980 — Franc Blatnik, dipl. vet., Velenje, Prešernova 22/e, telefon - 852-253
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
19.	9. 1980 — dr. Zuber (dnevni), dr. Kopitar (nočni)
20.	9,—21. 9. 1980 — dr. Kralj (dežurni), dr. Prenc (pom. dežurni)
22. 9. 1980 — dr. Pustovrh (dnevni), dr. Hribar (nočni)
UGODNO PRODAM starejši dobro ohranjen pralni stroj Gorenje. Fanika Vrabič, Velenje, Prešernova 14.
KUPIM peč za centralno kurjavo do 2 leta staro (35000 ccal). Avto-ličarstvo Vihar Bevče 8 a, Velenje. PRIKOLICO TOVORNO za osebni avto kupi Foto Pajk, Velenje, Celjska 47 a.
PRODAM SPAČKA v razdrtem stanju, prevoženih 98.000 km, Sasija nova, še ne uporabljena. Naslov v upravi lista.
PRODAM več tisoč komadov strešne opeke. Milan Strahovnik, Lokovica 101 b, Šoštanj. ISCEM SNAŽILKO za 3 ure dnevno. Naslov v upravi lista. PI^toAM osebni avto Hillman HUSTER DL 1500 karavan, letnik 1977, 43.000 km. Arlič, Nazarje 30.
STAREJŠO HlSO, oziroma vikend s hišno številko v Podpeči blizu Črne prodam. Infermacijc po telefonu 062-31-413. *
VW KOMBI KESON letnik 1965, z rezervnim motorjem prodam ali zamenjam za manjši avto. Vinko Matjaž, Mozirje, tel. 830-096.
petkov večer
Dreviob 19. uri predavanje »ogorah Nove Zelandije« spremljano z barvnimi diapozitivi. Predaval bo znani alpinist in udeleženec DUŠAN KU-KOVEC. Istočasno je možen ogled razstave fotografij, priložnostnih znamk, poštnih žigov in korespondence od Triglava do Himalaje, ki bo odprta do 3. oktobra 1980.
gorenjei
Komisija za delovna razmerja TOZD Promet
Po pooblastilu delavskega sveta
RAZPISUJE prosta dela in naloge
direktorja zastopstev in kooperacij
Pogoji:
1.	Visoka ali višja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri z najmanj petimi leti delovnih izkušenj v zunanji trgovini
2.	Aktivno znanje dveh tujih jezikov
3.	Soglasje gospodarske zbornice Slovenije za opravljanje del v zunanjetrgovinskem prometu
4.	Da je kandidat moralno-politično neoporečen. Delavec bo imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo vloge s kratkim življenjepisom in dokazili v roku 30 dni od dneva objave na naslov: Kadrovska operativa Gorenje, 63320 Velenje.
O imenovanju bodo kandidati obveščeni najkasneje do 15. novembra 1980.
i
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje
DO RUDNIK LIGNIT^ VELENJE Kadrovsko-splošni sektor
Velenjski rudarji bijejo v današnji energetski stiski boj za vsako tono premoga. Ker nas pestijo znane kadrovske in proizvodne težave smo se odločili, da za delo v jami
VABIMO K SODELOVANJU ŽE UPOKOJENE RUDARJE
ki se čutijo dovolj sposobni za opravljanje del v jami. Delovne izkušnje, ki so si jih ti delavci pridobili z dolgoletnim delom v rudniku se bodo dobro obrestovale v mladih neizkušenih rudarjih in uspeh ne more izostati. Rudarski upokojenci, ki vas tako združevanje dela zanima vas vabimo, da se javite v kadrovski službi DO RVL (nad pošto soba 25).
REDNI KINO VELENJE
19.	9. — petek ob 18. in 20. uri MELODIJA ZA LJUBEZEN -nemški erotični — FILM JE ZA MLADINO NEPRIMEREN!; režija: Hubert Frank; igrata: Melody Brian, Sascha Hehn
20.	9. — sobota ob 18. in 20. uri MELODIJA ZA LJUBEZEN -nemški erotični
21.	9. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — MOJ PRIJATELJ SLON — ameriški otroški; režija: M. A. Thirumugam
21. 9. — nedelja ob 18. in 20. uri MELODIJA ZA LJUBEZEN — nemški erotični
22.9. — ponedeljek ob 18. in 20. uri BAGDATSKI LOPOV — angleški avanturistični; režija: Clive Donner; igrata: Kabir Bedi, Terence Stamp
23.	9. — torek ob 18. in 20. uri DAN VELIKIH VALOV - ameriški; režija: John Milius; igrata: Jan-Mi-chael, Vincent Gary Busey
24.	9. — sreda ob 18. in 20. uri SINOVI VELIKE MEDVEDKE -nemški vestem; režija: Jožef Man; igrata: Gojko Mitič, Role Rener
KINO DOM KULTURE VELENJE
21.	9. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - MOJ PRIJATELJ SLON — ameriški otroški
22.	9. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE DAN VELIKIH VALOV - ameriški; režija: John Milius; igrata: Jan-Michael, Vincent Gary Busey
25.	9. — četrtke ob 20. uri STRAH IMA HITRE NOGE - francoska krimi-komedija; režija: Gerard Oury; igrata: Pierre Richard, Victor Lanour
KINO ŠOŠTANJ
20. 9. — sobota ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA - MOJ PRIJATELJ SLON — ameriški otroški
20.	9. — sobota ob 19.30 uri AFRIKA EXPRES - italijanski avanturistični; režija: Michele Lupo; igrata: Giuliamo Gemma, Uršula Andress
21.	9. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri BAGDATSKI LOPOV — angleški avanturistični
22.	9. — ponedeljek ob 19.30 uri MELODIJA ZA LJUBEZEN -nemški erotični
24. 9. — sreda ob 19.30 uri KAKO POSTANEŠ ŠVICAR - švicarska komedija; režija: Folf Lussy; igrata: Walo Lound, Emil Steinberger
KINO ŠMARTNO OB PAKI
19. 9. — petek ob 20. uri LEGENDA O KASTERJU - ameriški vestem Režija: Sam Vanamaker; igrata: Wayne Maunderm Robert Simon
21. 9. — nedelja ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA - MOJ PRIJATELJ SLON — ameriški otroški
23.	9. — torek ob 20. uri MELODIJA ZA LJUBEZEN - nemški erotični
gibanje prebivalstva
Matični urad Velenje Poroke:
Jože SLATINSEK, roj. 1959, monter ogrev. naprav iz Velenja in Irene POLENEK, roj. 1959, prodajalka iz Velenja
Smrti:
Barbara KOREN, gospodinja iz Pake pri Velenju 53, roj. 1903; Mihael FRlSKOVEC, upokojenec iz Skal 59, roj. 1912; Ivan MRAVLJAK, upokoj. iz Skal 98, roj. 1923; Matilda GORSEK, roj. 1913, gospodinja iz Skal 34.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Smrti:
Alojz LUSKOVEC, inv. upokojenec. Šoštanj Koroška 35, star 51 let; Zofija STRAHOVNIK, druž. upokojenka, Lokovica 84/a, stara 58 let; Jože SUŠEČ, upokojenec, Ravne 48, star 59 let; Leonid RADČENKO, upokojenec iz Celja, Vodnikova 1, star 85 let; Veronika NOVAK, gospodinja, Kavče, 18/a, stara 72 let; Ivan VISNJAK, upokojenec, Velenje, Šer-cerjeva 12, stara 68 let; Franc Jožef KOROŠEC, upokojenec iz Celja, Linhartova 22, star 79 let.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, matere, sestre, tašče in stare mame
Matilde Goršek
roj. BOROVNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam vsestransko pomagali. Zahvaljujemo se kolektivu Gorenja, DSSS, OTK Kuhalni aparati, Promet—Režijsko skladišče ter TOZD Avtopark, ZZB NOV Skale, vsem sodelavcem, sorodnikom, prijateljem, sosedom, govorniku Vladu Miklavžini, dekanu Marijanu Kaku ter kaplanu Francu Dermolu za tolažilne besede in opravljeni obred.
Žalujoči: mož Valentin, sin Branko z družino, hčerki Mici in Ivica z družino, sestra Berta
z družino, ter ostalo sorodstvo.
NEPRIMERNA HITROST
Dne, 6. septembra se je zgodila na cesti proti Novemu jašku prometna nesreča, v kateri se je eden od udeležencev huje telesno poškodoval.
Voznik" osebnega" avtomobila CE 769—91 Anton Uranjek je vozil iz Pesja proti Novemu jašku. Na cesti je' ob ustavjjenem tovornem avtomobilu stal voznik Jože Urbane. Ker Uranjek zaradi prevelike hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila, je trčil v Urbanca. Pri tem seje le-ta huje telesno poškodoval. Prepeljati so ga morali v sloven jegraško bolnišnico.
NEVEŠČI VOZNIK
Okoli 21. ure se je 1L septembra po cesti iz smeri Šoštanja proti vasi Gorenje peljal voznik kolesa z motorjem Jože Fistrič. V bližini odcepa za novo magistralo gaje zaradi nevešče vožnje vrglo po cestišču. Hudo telesno poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Adolfa Brložnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodriikom, sosedom, prijateljem in znancem, soborcem, bri adirjem, njegovim sodelavcem, sodelavcem družinskih članov, vsem OZD, DPO, DPS in društvom, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje,
izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Iskrena hvala prim. dr. Alojzu Fijavžu, ki mu je lajšal najtežje dni hude bolezni. Hvala za lepo slovo gasilcem, rudarjem—upokojencem, tamburašem, in pevcem DPD Kono-vo, rudarski godbi in vsem govornikom.
Žalujoči: žena, otroci z družinami in ostali sorodniki, Velenje, Šoštanj, Proseniško 10.9.1980
J
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Ivana Višnjarja
upokojenca
se iskreno zavaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali v težkih trenutkih ob strani, za darovano cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi
zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo DO REK, Gorenje TOZD Štedilniki, DO DOM, RŠC TOZD TO, DO Kino Velenje, Zvezi borcev, društvu upokojencev, častni straži, godbi na pihala, govornikom, stanovalcem Šercerjeve ulice 8-10-12, bolniškemu osebju Topolšice in
župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sinova Janko in Franci z družinama, hčerka Marija z družino, ter
ostalo sorodstvo.
Po dolgotrajni bolezni nasje v 47. letu starosti zapustila naša draga mamica, stara mama, hčerka, sestra in teta
Fani Krajnc
iz Velenja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem
za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Grošlju za skrb in lajšanje bolečin, tov. Povšetu za poslovilne besede, godbenikom, častni straži in duhovniku za opravljeni obred. Za tolažilne besede in množično spremstvo na zadnji poti vsem najlepša hvala.
Žalujoči: hčerka Milena z družino in ostalo sorodstvo.
____Po dolgotrajni bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustila
**	naša draga žena, mati, stara mati, sestra in teta
Veronika Novak
iz Kavč 18 a Velenje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo družini Drobež, zdravstvenemu osebju Smrečina v Topolšici, dr. primariju Fijavžu, govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Alojz, hčerki Vera, Fanika in sin Lojze z družinami, ter ostalo sorodstvo.
m
sonqsi
Številka 36 (548) - 19. septembra 1980
Smučarska reprezentanca
Gorenje pokrovitelj
Pretekli teden, v četrtek, so naši najboljši smučarji skupaj z vodstvom obiskali sozd Gorenje, ki je prevzel pokroviteljstvo nad našo najboljšo smučarsko selekcijo. Smučarji so prišli v popolni zasedbi, in sicer Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, Jure Fran-ko, Janez Zibler, Tomaž Cerkovnik, Miro Oberstar in Gregor Benedik. Z njimi so bili še direktor reprezentance Tone Vogrinec, trener Filip Gartner, njegov pomočnik Danilo Vodovnik in kondicijski trener Tomo Koprivnjak ter Janez Kocjančič, predsednik SZS in Dušan Senčar, predstavnik komisije za kvalitetno smučanje.
V prostorih sozda je naše smučarje in njihovo vodstvo pozdravil v. d. predsednik VPO
Gorenje Gregor Svajger, nato pa je s predsednikom smučarske zveze Slovenije Janezom Kocjančičem izmenjal pogodbo o sodelovanju oziroma o tem, da Gorenje prevzema pokroviteljstvo nad našo reprezentanco. V zahvali je Janez Kocjančič dejal, da so pred našimi smučarji sedaj olimpijske igre v Sarajevu in izrekel prepričanje, da se bodo fantje tudi na njih potrudili in tako najbolje potrdili, da je to sodelovanje padlo na ugodna tla.
Smučarji so si nato skupaj z vodstvom z zanimanjem ogledali nekatere tovarne sozda Gorenja, po končanem ogledu pa je Bojan Križaj prejel še ,,zlato smučko" Sportskih novosti kot naš najboljši smučar v pretekli sezoni.
0 ponovni ureditvi trim steze

HI
Wmm
?.>:..- v-
Med ogledom elektronike je Gregor Švajger smučarjem podelil tudi
gorenjske ure
Bo bolje služila namenu?
Možnosti za dnevno, tedensko ali mesečno načrtovanje prekreativne dejavnosti je zares veliko. Program lahko zajema vsak dan na primei gi-mnastične vaje, ki jih delamo doma, v telovadnici ali na prostem. V enem dnevu lahko napravimo krajši izlet, drugi dan je na vrsti namizni tenis in plavanje, tretji dan odbojka ali kolesarski izlet ali »delo« na irim-slezi.
Zakaj trim-steza? Poleg tega, da nam omogoča gibanje na prostem v naravnem okolju, čistem zraku, so posamezne postaje oziroma vaje za okrepitev mišic rok, ramenskega obroča. za povečanje in ohranjevanje gibljivosti v ramenskih sklepih, za krepitev trebušnih in prsnih mišic, ter hrbtnega mišičja. Vaje za povečanje in ohranjevanje gibljivosti hrbtenice, ob tem pa ne moremozanemaritikrepitev mišic nog in kolčnega obroča, poleg lega pa se zaradi kombiniranega gibanja (hoja. tek) krepi tudi funkcionalna sposobnost dihalnega sistema. Z enakomernim vključevanjem in ne pretiravanjem, s tempom, kije za naš organizem primeren in z redno aktivnostjo bomo dosegli, da bomo sprostili in odpravili živčno in duševno utrujenost, odkrili ugodja, kjer ob igrivem in tekmovalnem gibanju odkrivamo vrednosti človeka.
Športna rekreacija postaja kot sestavni del telesne kulture s pravica in potreba delovnega človeka in ima izjemen pomen, saj ohranja in razvija njegove zdravstvene, delovne in obrambne sposobnosti, povečuje produktivnost in dohodek, pomaga dobro porabiti prosti čas, spoznavanja ljudi ter razvijati bratstvo in enotnost. Ni dvoma, da bi se človek moral, če si hoče
ohraniti sposobnosti, zdravje in dobro počutje, ukvarjati s športno rekreacijo v vseh obdobjih svojega življenja. To pa velja še posebno za čas. ko začno posamezni funkcionalni sistemi in podsistemi slabše delovati, s tem se 1 postopoma zmanjša sposobnost prilagajanja med delom in v življenju sploh. Znano je. da z redno in načrtovano dejavnostjo na področju športne rekreacije lahko bistveno upočasnimo procese zmanjševanja funkcionalnih in delovnih sposobnosti (staranje). Ta proces zaviranja je odvisen od več dejavnikov. Med temi imajo pomembno vlogo pogostost ukvarjanja s posameznimi športnorekreacijskimi dejavnostmi, njihove pravilne vsebinske izbire in pravilna odmera ali določanje stopnje obremenitve med vadbo. Omeniti moramo, da bomo v nadalje uvedli v prakso enkrat mesečno zdravstveno kontrolo na trim stezi. Občane bomo o datumih kontrole na trim stezi pravočasno obveščali. Poleg tega pa pripravljamo tudi program športno-rekreacijskega kartončka za občana, kjer bo vsak sam lahko zasledoval svojo aktivnost iz izboljšanja psihofizičnih lastnosti.
Pričakujemo, da bodo ta objekt koristili vsi tako naši najmljaši, kot tudi starejši občani, ter klubi in društva v upanju, da bo ta vsaj nekaj let ohranil novo podobo, kljub temu, da so nekateri posamezniki že v fazi prenavljanja namerno poškodovali nekaj priprav.
Pričakujemo, da bosta zavest in samozaščitna aktivnost vsakega občana zadosten razlog, da bo trim steza služila svojemu namenu.
Atletika
Uspešni starti pionirjev
Ježovnik, 19,80 m. A. Aškerc; 300 m: Jasmina Majhen, 44,4, G. Šilih; daljina: Mateja Oblišar, 472 cm, V. Vla-hovič; 600 m: Maijana PETERNEŠ, 1. 59,6, V. Vlahovič; met kopja (600 gr): mateja Globačnik, 20.47 m, V. Vlahovič; suvanje krogle (3 kg): Mateja Ježovnik,9.54,A.AŠkerc;4 x 100 m:l. V. Vlahovič, Učakar, Dušak, Cesar, Oblišar, 55.9.
Pionirji — 80 m ovire: Vlado Molnar. 13.9 RŠC: suvanje krogle: (5 kg): Robert Tomic. 12.47 m, A. Aškerc; 100 m: Tone Založnik, 12,2, M. P. Toledo; daljina: Igor Kolenc, 531 cm, RŠC; met diska (1 kg): Iztok Puc, 27.89 m G. Šilih; 300 m: Tone Založnik, 40.1, M. P. Toledo; višina: Robert Tomic, 150 cm, A. Aškerc; 600 m: Martin Dušič, 1.43,1, RŠC; 1000 m: marjan Murgelj, 3.067, RŠC; met kopja (600 gr): Zvonko Ko-željnik, 33.69, Elektro g. šolski center Maribor; 4 x100 m: RŠC Velenje, 51,6.
Že drugi poraz
Rokometašice Velenja so tudi po drugem kolu v novem prvenstvu brez točk. Pred tednom dni so gostovale v Borovu in izgubile srečanje z novinkami v ligi nepričakovano visoko, saj je bil rezultat kar 22:11 (11:6) za domačo ekipo. Skorajda neverjetno je, da Velenjčanke sedaj igrajo tako slabo, saj so v prijateljskih tekmah v pripravah na tem prvenstvu pokazale resnično dobro igro in to proti zelo težkim nasprotnicam.
Upamo, da bodo dekleta le uredile svoje vrste in že v jutrišnjem srečanju v Rdeči dvorani ob 19. uri proti ekipi INE iz Siska nekoliko popravile slab vtis prvih dveh kol.
Visoka zmaga
Rokometaši Šoštanja so si v tretjem kolu zelo izboljšali gol razliko. Moštvo Branika so na domačem igrišču premagali kar z 21 goli razlike — retultat 32:11 (13:7).
Mladi igralci Branika so bili Šoštanjčanom enakovredni le v prvih trinajstih minutah. Takrat je bil rezultat zadnjič izenačen (5:5), nato pa so domači igralci povsem štrli njihov odpor in polnili njihovo mrežo kot za šalo.
Šoštanj: Slatinšek, Skornšek 2, Jambrovič 3, Guček 5, Cvejič 1, Potušek 11, Blagotinšek, Rudi Lesjak, Javornik 4, Robi Lesjak, Stvarnik 6, Vajdl.
Malomarnost strojevodje
Konec tedna je bil za delavce postaje milice Velenje res črn, saj sta se isti dan zgodili kar dve nesreči, ki sta terjali smrt dveh udeležencev.
V petek, 12. septembra se je okoli 22. ure in 50 minut zgodila na zavarovanem želežniškem prehodu v Šmartnem ob Paki huda prometna nesreča, ki jo je zakrivila malomarnost strojevodje.
Voznica osebnega avtomobila CE 977—49 Štefanija Ledinek je vozila po cesti iz smeri Šmartnega ob Paki proti Paški vasi. Ko je pripeljala do želežniškega prehoda v šmartnem ob Paki, so bile zapornice dvignjene in tudi signali niso opozarjali na prihajajoči vlak. V trenutku, ko je pripeljala na želežniške tire, je iz smeri Šoštanja pripeljal motorni vlak, ki ga je upravljal Anton Slatinšek iz Celja. Predni del lokomotive je zadel v osebni avtomobil. Pri trčenju se je Ledinekova tako poškodovala, da je na kraju nesreče umrla.
Na kraj nesreče so prihiteli tudi delavci postaje milice in ugotovili,
da je bil strojevodja Slatinšek opozorjen na pokvarjene zapornice. V potnem nalogu pa je bilo še zapisano, da mora pred tem prehodom ustaviti. Njegova malomarnost je torej botrovala še eni žrtvi cestnega prometa.
Nepravilno prehitevanje
12. septembra se je v jutranjih urah zgodila na regionalni cesti v Paki pri Velenju huda prometna nesreča, ki je terjala človeško življenje voznika motornega kolesa.
Iz smeri Celja proti Slovenj grad-cu je vozil voznik osebnega avtomobila LJ 201—870 Anton Vovk. V desnem ovinku v kraju Paka pri Velenju ga je začel prehitevati voznik motornega kolesa CE 24—021 Jože Lemež, in sicer v trenutku, ko je iz smeri Slovenj gradca pripeljal voznik tovornega avtomobila KP 722—06 Viktor Pekošak iz Kopra. Čeprav je le-ta z vozilom močno zaviral in se umikal skrajno desno, nesreče ni mogel preprečiti Poškodbe Jožeta Lemeža so bile tako hude, da jim je na kraju nesre če podlegel.
Bridge
Člani bridge kluba vabijo vse, ki se zanimajo za to vrsto miselne rekreacije, da se udeležijo tečaja za začetnike. Začel se bo 22. 9., ob 17. uri v Domu učencev. Tečaj bo brezplačen.
Pred vhodom na obnovljeno trim stezo
Levo krilo gostov je takole izenačil 15. minut pred koncem
Letošnjega območnega pionirskega prvenstva 9. septembra v Velenju seje udeležilo okrog 130 mladih atletov iz osnovnih in srednjih šol. Pogrešali smo udeležbo iz Šmartnega, Šoštanja in velenjske gimnazije.
Program disciplin je bil izredno pester, saj so bile na sporedu tudi tehnične in metalske discipline.
Najuspešnejša je bila ekipa osnovne šole V. Vlahovič, od srednješolcev pa so več zmag odnesli dijaki RSC, katere je zavzeto vodil prof. Šinkovec.
Po tekmovanju je selektorska komisija izbrala najboljše, ki bodo zastopali velenjsko pionirsko atletiko na republiškem prvenstvu v Mariboru.
Zmagovalci — pionirke — 80 m
ovire: 1. Polona Cesar, 14,0, V. Vlahovič; višina: Alenka Kos, 130 cm, V. Vlahovič; 100 m: Jasmina Majhen. 13.2.G.Šilih;metdiska:(l kg): Mateja
Doslje najslabše sojenje
V drugi zvezni nogometni ligi zahod so odigrali že peto kolo. Nogometaši velenjskega Rudarja so v njih osvojili polovičen izkupiček možnih točk, saj jih imajo trenutno pet. Prva štiri kola so potekala tako, kot so načrtovali na začetku prvenstva, v nedeljskem prvenstvenem srečanju proti Dinamu iz Vinkovcev pa so se morali zadovoljiti na domačem igrišču le s točko, čeprav so pričakovali in tudi napovedovali dve.
Dinamo je prišel v Velenje kot trenutno vodilna ekipa v ligi-to mesto so po nedeljskem neodločenem rezultatu Vinkovčani tudi zadržali — vendar pa s svojo igro tega niso upravičili. Na-spretno.Domači nogometaši so zamudili veliko priložnost, da si izboljšajo gol razliko, žal, pa so strelci tudi tokrat potrdili, da ne znajo izkoristiti niti pravih stoodstotnih priložnosti za zadetek.
Rudar je povedal že v 21. minuti po lepi akciji, v kateri je sodelovalo več igralcev. Rusmir je podal žogo Dubo-vini, ta mu jo je vrnil, nato Rusmir je takoj streljal, vratar Dinama je bil že premagan, vendar je eden izmed obrambnih igralcev gostov zaustavil žogo na sami gol črti. Odbila se je kratko do Antonijeviča, ki je na to brez težav zatresel mrežo gostov. Ta zadetek je igralcem Rudarja vlil novih moči, goste so povsem potisnili v obrambo, nevarnosti pred njihovimi vrati so se vrstile kot na traku, vendar domači igralci niti ene niso znali kronati z zadetkom. Tako se je nadaljevalo do 75. minute, ko so gostje iznenadili Rudarja, pa tudi gledalce. Na desni
Tudi tokrat Hrastnik
Nogometaši Elkroja so tokrat prikazali slabo in nepovezano igro, kljub temu pa so uspeli streti odpor žilavih in borbenih gostov. Igralci Dravinje so bili ves prvi polčas boljši nasprotnik, premoči pa zaradi dobrih obramb domačega vratarja niso uspeli kronati z zadetkom. Domačini so imeli izredno priložnost, vendar je Ermenc z neposredne bližine zgrešil povsem prazna vrata.
V nadaljevanju je postala igra še bolj nervozna in na trenutke celo groba, k vsemu pa je z nerazumljivimi odločitvami svoje prispeval še sodnik, ki je oškodoval tako domačine kot goste, predvsem pa razburil duhove med gledalci. Domače je povedel v vodstvo iznajdljivi srednji napadalec Hrastnik, kmalu za tem pa se je izkazal še domači vratar, ki je zadržal strel z bele točke. Končni rezultat je postavil Hrastnik, ki se je v gneči ponovno najbolje znašel in nekaj sekund pred koncem dosegel še svoj drugi zadetek. Za ekipo Elkroja so igrali: Pusovnik, Brezovnik, Petrin, (Tratnik), Zunter, Zeleznik, Vezočnik, Skok, Zver, (Benetek), Hrastnik, Ko-pušar, Ermenc.	I. P.
strani je dobil žogo njihov srednji napadalec Tunjič, jo poslal pred gol, kjer je njihovo levo krilo Halilovič za trenutek ušel Rudarjevim obrambnim igralcem in poslal žogo v mrežo. Purač, ki do tistega trenutka ni imel nobenega pravega dela, je bil nemočen. Po izena-čujočem zadetku so gostje zaigrali nevarneje, vendar so si tudi igralci Rudarja ustvarili nekaj nevarnih priložnosti. V 75. minuti pa je sodnik Smajič iz Tuzle napravil največjo napako, ker ni dosodil čiste enajstmetrovke nad Dubovino, katerega so gostje nepravilno zaustavili v njihovem kazenskem prostoru. Čeprav so si igralci Rudarja sami krivi, da niso premagali v nedeljo slabega Dinama — nevarnih priložnostih za to je bilo več kot dovolj, pa je treba reči, da smo tokrat videli v Velenju doslej najslabše in pristransko sojenje v korist gostov. S takšnimi odločitvami je sodnik seveda, vlival nervozo v igro domačih igralcev, kar je verjetno tudi vplivalo, da so bili pri akcijah preveč nezbrani. Poleg že omenjene nedosojene enajstmetrovke, je sodnik razveljavil tudi zadetka Kikiča in Rusmirja, čeprav sta bila po mnenju mnogih povsem pravilna. Kot smo zvedeli, je sodnik od kontrolorja dobil negativno oceno.
V nedeljo gostujejo velenjski nogometaši v Mariboru. Štajerski derbi bo gotovo pritegnil veliko gledalcev in igralci Rudarja prav gotovo ne bodo ostali brez svojih navijačev. Za to bo poskrbela tudi njihova uprava, saj bo organizirala brezplačen prevoz z avtobusi v Maribor.
Še vedno neporaženi
Nogometaši Šmartnega nadaljujejo uspešne igre v tem prvenstvu. Po treh kolih so še vedno nepo-raženo moštvo, saj so se tudi z nedeljskega gostovanja v Izoli vrnili s točko.
Tekma v Izoli je bila dokaj nervozna, na trenutke celoszelo groba. K takšnemu stanju na igrišču je s svojimi odločitvami pripomogel tudi sodnik Vogrinec iz Kamnika. Podelil je kar pet rumenih kartonov, in sicer trem domačinom in dvema igralcema Šmartnega. Priložnosti za zadetek je bilo dovolj na obeh straneh, vendar se niso strelci obeh ekip najbolje znašli.
Za Šmartno so igrali: P. Podgoršek, Baje, Aljaž, A. Podgoršek, Omladič, Podvratnik, Frangeš, Zalik, Hren, Prašnikar, Kopušar (Hudarin).
Majhen in Ježovnikova najuspešnejša
Na republiškem pionirskem atletskem prvenstvu v Mariboru so tekmovala tudi mladi atleti iz Velenja. Žal, letos niso uspeli osvojiti nobenega republiškega naslova. Velja pa pripo-
Streljanje
Grobelnik najboljši
V nedeljo je bilo na občinskem strelišču v Mozirju občinsko prvenstvo v streljanju z maloka-librsko puško serijske izdelave, ki je obenem štelo kot kvalifikacija za republiško prvenstvo. V ekipni in posamični konkurenci so bili daleč najboljši tekmovalci mozir-ske osnovne strelske organizacije.
Ekipno sta bili najboljši prva in druga ekipa Mozirja, tretji pa so bili strelci iz Rečice. Med posamezniki so prva štiri mesta, ki pomenijo tudi uvrstitev na republiško prvenstvo, osvojili mozirski strelci. Prvi je bil Grobelnik (321 krogov), pred Poličnikon) (311), Acmanom (305), in Gradičem (1304).	J. P-
mniti. da jih večina ostane v pionirskih vrstah še drugo tekmovalno
Najvidnejše uvrstitve: pionirke: 100 m — Jasmina Majhen. 13.2. 2. mesto; Mateja Oblišar, 13.7, 7. mesto; disk — Mateja Ježovnik, 24.22, 3. mesto; 300 m — Jasmina Majhen, 43.1. 4. mesto; kroglja — Magda Skledar; 9.85, 4. mesto, Mateja Ježovnik. 9.45, 5. mesto; štafeta 4 x 300 m, 3.06.7, 4. mesto (Majhen, Cesar, Oblišar, Učakar); pionirji: 100 m — Tone Založnik, 12.1, 7. mesto; 300 m — Tone Založnik, 39.6, 6. mesto;
krogla — Robi Tominc, 10.90, 7. mesto.
Š. B.
Kegljanje
Dober nastop
Spominskega turnirja v štorah pretekli teden so se udeležili tudi kegljači šoštanjskega Partizana. Čeprav so nastopili oslabljeni, so osvojili drugo mesto. Rezultati: Celje—904 podrtih kegljev, Šoštanj—809, Hmezad 806, Kovinar štore 781 in Ing rad Celje 773.
Vročih poletnih dni je konec, vse bolj se približuje jesen. Prostih dni in
popoldnevov ne moremo več preživljati na bazenih. Mnogi so se zato odločili, da čas preživijo drugače. Prav prijetno se je sprehoditi po gozdu, pobrskati med listjem, kjer kot pravijo gobarji kar »mrgoli« gob. Zal, od gobarjev ni moč izvedeti, kjer so tisti gozdovi, toda nekje gotovo so. O tem priča tudi gornji posnetek.
Seveda pa velja ob tem tudi opozorilo: nabirajte samo gobe, kijih dobro poznate. Vsaka napaka vas lahko stane življenje.
Rokomet

Dve smrtni žrtvi