omilili ni»*»™» o rotevtaL Ljubljana, sobota S. Januarja 1931 Naročnina «naša mesečno 25. za inozemstvo 40.— Din Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 relefoe št 3122. 3123 3124 3125 tn 3120. Maribor: Aleksandrova cesta 13 le» leton It 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Teleton §t 190 Rokopisi se oe vračajo. — Oglasi po ta nfu NOVO LETO ONKRAJ MEJE Japonski princ v Beogradu Beograd, 2 jan. p Jutri prispe v Beo» Italijanski predlog v Moskvi Berlin. 2. jan d. Kakor poročajo listi, ie sprejel ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov italijanskega poslanika v Moskvi, s katerim je razpravljal o položaju v Ev» ropi. Italijanska vlada je baje obvot;la sovjetsko vlado v Moskvi, da se bo Italija samo tedaj udeležila seje odbora Društva narodov, ki se bavi z načrtom Panevrope ako se bosta udeležili tudi vladi Turčije in sovjetske Rusije posvetovanj, ki se prič» no 16. L m. v Ženevi. Litvinov je obljubil, da bo sporočilo italijanskega poslanika ta» kOj predložil sovjetski vladi. Ruzdi bej poseti Rumimi jo Bukarešta, 2. jan M. Iz d plomatskih kro» gov se doznava. da je turški zunanji mini» ster Ružd: bej z veseljem sprejel vabilo rumunske vlade, naj obišče Bukarešto, kar bo storil koncem tega meseca. V diplomat» skih krogih se ta bližnji ob sk mnogo ko» mentirà zlasti, ker je znano, da se turški zunanji minister Ruždi bej že delj časa ži» vo zanima za Rum^n jo. Stalin na inspekJijskem potovanju Beograd, 2. januarja p. Iz Pariza javljajo. da je prispela iz Rusije vest, da je diktator Stalin odšel na daljše potovanje po sovjetski uniji, da se osebno pouči o stanju v državi in o razpoloženju na kmetih Za Stalinovo osebno varnost so bili izdani zelo strogi policijski ukrepi in se mu ne bo mogel približati nihče, kdor ni popolnoma zanesljiv. Mednarodna kreditna banka? Berlin. 2. januarja. M Za drugo polovico meseca januarja je sklicana v Newyorku konferenca znanih svetovnih bančnikov, voditeljev glavnih centralnih državnih bank Anglije, Nemčije. Svice in Zedinjenih držav Reševali bodo o vprašanju izkoriščanja zta tih rezer» bank za olajšanje svetovne ekn nomske krize. Predvidena je baje tudi organizacija meddržavne banke, ki bi dajala kredite finančno in industrijsko slabim državam. Strela udarila v cerkev Split, 2. januarja n Iz Drniša javljajo, da je 28 decembra udarila med veliko burjo strela v cerkev sv Jurija ter po'~~očila požar, ki je do temelja uničil božji hram. Cerkev ni bila zavarovana. Italija zatrjuje Ameriki svojo miroljubnost Mussolinl|ev novoletni govor v radiju za poslušalce v Zedinjenih državah — Duce odločno zavrača sodbo, da fašizem ogroža mir Rim, 2. Januarja. AA. Snoči ob 20. je predsednik italijanske vlade Mussolini pre-Citai radijsko sporočilo za ameriške poslušalce in poslušalke. Mussolini je v svojem angleškem govoru zatrjeval, da goji globoke simpatije do ameriškega naroda. Te simpatije izhajajo iz preteklosti in se naslanjajo predvsem na izseljeniške stike Italijanov z Zedinjenimi državami, kamor se je izselilo več milijonov Italijanov. Ti izseljenci so postali kasneje dobri ameriški državljani. Pa tudi ameriški turisti prihajajo v gostih gručah v Italijo, da občudujejo spomenike stare civilizacije 3n rimske veličine ter delovno disciplino moderne fašistične Italije. Sodobnega človeštva si ni mogoče predstavljati brez Zedinjenih držav, ki so med drugim pomagale v svetovni vojni iz idealističnih nagibov in tako pripomogle k odločilni zmagi. Brez •odelovanja Zedinjenih držav pa tudi v povojnem času ne bi dosegli sedanjega blagostanja. V svojem nadaljnjem govoru je Mussolini odločno pobijal vesti in trditve, da bi bil fašizem za vojno in da pomeni fašistična Italija nevarnost za mir. Takt očitki so brez podlage, ker italijanski narod in fašistična vlada ne mislita na vojno. Mussolini je dejal doslovno: Pobijal *em vojno kot navaden vojak. V spominu so mi časi, ko je jeklo rjulo in uničevalo pokolenja roladeničev. Vojna, čeprav samo med dvema narodoma, bi nujno postala splošna tn vsa civilizacija bi bila ogrožena. Italija nikoli ne bo podvzela inicija-tive za vojno. Vojaško vežbanje naše mladine je namenjeno okrepitvi rodu in vzgoji odgovornosti in discipline. Naši trgovinski stiki z Rusijo koristijo našemu gospodarskemu položaju, nimajo pa nobenega vpliva na fašistično politiko, kajti fašizem lo boljševizem sta si antipoda. V Zedinjenih državah motrijo sedanji gospodarski pokret v Italiji. Temu pokretu gre za to, ria. vzpostavi ravnovesje državnega proračuna in zniža cene na drobno. Korporacij-ska država je storila svojo dolžnost Vsi stanovi, sloji in razredi so uvideli potrebo in korist teh novih ukrepov. Italija ima pol milijona brezposelnih, kljub temu pa je italijanski narod miren. Glasovi o neredih so brez osnove. Okrog fašizma se zbira S milijonov ljudi. Noben režim v Evropi nima tako solidne osnove. Amerikancl naj verjamejo v naše prijateljstvo in v našo željo, da bi živeli z vsemi narodi v miru Prepričan sem, je končal Mussolini, da bo mir svetu ohranjen in da se bo novo blagostanje v kratkem pokazalo povsod. Pozdravljam vse, ki so poslušali moj govor in se spoštljivo klanjam predsedniku velike republike Zedinjenih držav. Odmevi v fašističnem tisku Rim, 2. januarja AA. Italijansko časopisje obširno komentira Mussoltnijevo novoletno poslanico Zedinjenim državam ter naglasa veliko važnost tega dogdka. »Messaggero« izjavlja, Ba je Mussolini hotel s svojim govorom demantirati ten-dencijozne vesti, ki so krožile o Italiji v inozemstvu, ter pokazati odkritosrčno željo za mir. List kemčuje s pozivom, naj Zedl-njene države sodelujejo pri delu za obnovo Evrope, kakor so ji pomagale v svetovni vojni »Popob di Roma« poudarja, da je Mussolini naglasil željo Italije, da se ohrani svetovni mir ter izvede razorožitev. List zaključuje z izjavo, da so Zeditijene države ter Italija pokazale svoje mirovne namene ter ponudile roke tudi drugim narodom za skupno delo na korist svetovnega miru. Neugoden vtis v Franciji Pariz, 2. jan. A A. Mussolinijev govor, ki ga je razširila rimska brezžična postaja na kratks valove v Zedinjene države, je izne-nadil francoske politične kroge. Francoski listi nagiašrcjo, da zahteva Mussolini revizijo mirovnih pogodb, ki naj po njegovem mnenju odpravi sedanje krivice. Listi očitajo Musschniju, da je obtožil Francijo, da je ona kriva sedanjih neustaljenih političnih razmer v Evropi. Berlinska sodba Berlin, 2. januarja s. Tukajšnji listi beležijo Mussolinijevo novoletno poslanico Ameriki V glavnem se omejujejo na eks- cerpte iz Mussolinijevih izvajanj, le v naslovih asli kratkih opazkath opozarjajo na veliko naspiotje med temi miroljubnimi in prejšnjimi, precej drugačnimi izvajanji fa* šističnega diktatorja. Mussolinijev govor tolmačijo tako, da bi si rad fašizem ustvaril v ameriški javnosti ugodnejše razpoloženje, ker ob sedanjem ne more uroati na uspeh svoje akcije za veliko ameriško posojilo. Posledice znižanja plač in cen v Italiji ... _ ... « V I 4 t II t«M Italijanski minister Bottai o uspehu novega štedenja v Jtalifl ljene milijarde prihrankov Namis- Rlm. 2. jamiar.fa, d. Minister za korpora» ©rje Bottai je v nekem razgovoru izjavil, da hqdo znašali prihranki zaradi znižanja plač ter cen življenskih potrebščin nad 2.6 mili* »arde Dr. Od tega odpade l milijarda na in* dustrijo. 1 milijarda na kmetijstvo, 140 mi? !iionov na trgovino. 60 milijonov pa na pro» met na kopnem. V to vsoto ni vštetih 12 odst. prihrankov pri izdatkih na državne nameščence, ki znašajo nad 7 milijard lir na leto. Samo mi-žanje cen kruha predstav» 1 ja milijardo lir prihrankov na leto, pri rta« novanjskih najemninah pa pol milijarde lir. Posledica akcije zu pocenitev življen» skih potrebščin bo vsekakor zmanjšani kon» zum, ki bo odgovarjal zmanjšanim prejem* kom, kar bo vodilo k štedljivemu življenju in k zbližanju detajlnih cen z zmanjšanimi cenami na debelo. Z znižanimi produkcij* skimi izdatki ter zmanjšanimi cenami bo na razpolago več plačilnih sredstev ter se bo doseglo povečanje hranilnih vlog. Madžarske vojne dobave Italiji Budimpešta, 2. jan. č. Velika tovarna za poijedelske stroje Manfreda Weissa v Osepeiu, ie bila te dni pretvorjeua v tovarno vojaškega aiaterijaia. Pred vojno je bila to največja madžarska tovarna mimicije, po vojni pa so io izpremenili v tvorni co kme-tr'jsfkili priprav. Poslednje čase tovarna ni mogia več plasirati svojih produktov niti doma nit v inozemstvu. Balkan, ki bi prijel predvsem v poštev kot odjemalec, je odklonil proizvode te tovarne zaradi madžarske zunanje politike in zato je bila tovarna že prav pred polomom. Zadnji trenutek je sklenila ma.džatrska vlada z italijansko vlado pogodbo, po kateri naroča Italija v tej tovarni posamezne dele aero-planov za oborožitev italijanske voiske. Danes takoj prvi delovni dan v novem letu je tovarna že pričela izdelovati ta novi vojaški materna!. Za enkrat še ni znano, kako veliko ie naročilo italrjanske vlade, vendar na gre za precejšnjo stvar, ker bo delo trajalo več mesecev. Blok nezadovoljnih držav Budimpešta, 2. jan. č. Kakor se doznava, ie igral madžarski ministrski predsednik F>e*hlen pretekli mesec v Berlinu vlogo Mussolini jevega agenta pri nemški vladi, ^emška vlada je ob tej priliki odklonila vstop v blok, ki bi ga organiziral Mussoli» ni iz posameznih nezadovoljnih držav. Vo* dilno vlogo v tej stvari zahteva pač Nem* čija .se in je zato odbila Bethlenovo po« •redovanje. n ■* i ••• T v«M rroti reakciji v lurciji Carigrad, 2. jan. d. Na Silvestrovo se je vršilo na trgu pred univerzo v Carigradu veliko protestno zborovanje dijakov, na* rerjeno proti dervišem. Rektor univerze in več profesorjev, kakor tudi delegati tur* škega dijaštva so v svojih govorih obsodili nmor učitelja Kublava \ Menemenu, ki so ga izvršili derviši, ter zahtevali, naj se z ■»semi oilami zatro pojavi reakcije. Nato so 7' -o.-Ici priredili demonstracijski spre* vod v Pero, kjer so slovesno prisegli pred spomenikom republike, da hočejo braniti rc-ub'iKO «roti vsem sovražnikom. Samomor v rimski ječ? Rim, 2. januarja s. Dne 23. t. m. se je v rimskih zaporih Regina Coeli sam usmrtil politični jetnik Umberto Zeba, ki bi moral priti zaradi udeležbe pri protlvladni akciji pred izredni tribunal. Uvedena je bila preiskava za ugotovitev vzrokov samomora. Ukinitev medzavezniske vojaške kontrole v Bolgariji Sofija. 2. januarja, p. Sofijski informativni list > Dnevnik c poroča: Medzavezniška komisija v Sofiji je dobila iz Pariza obvestilo, da so dobile haaške konvencije v zvezi s konvencijo o sekvestru z Rumunijo obvezno moč v razmerju do Bolgarije in drugih pogodbenih držav. Zaradi tega bo medzavezniška vojaška komisija zapustila Bolgarijo. Sedaj pričakujejo samo še, da deponira ru-munska vlada ratifikacijske instrumente o sporazumu. Preiskava v bolgarski špionažni aferi Sofija, 2. Januarja AA. Po naročilu vojnega ministrstva vojno sodišče nadaljuje preiskavo v špionažni aferi železniškega uradnika Andrejeva. Cilj preiskave je ugotoviti, ali niso v špionažni aferi sodelovali še drugi bolgarski častniki, posebno ubiti poročnik Marinopoljsni in poročnik Aleksi-jev. Vojno sodišče je zaslišalo dosedaj okoli 120 prič. Večina častnikov pripada sofijski in čustendilski posadki. Preiskava bo trajala še dalj časa, ker je potrebno rasli-šati še okoli 130 prič. Atentator Abadžijev umri Sofija, 2. januarja A A. Usti poročajo, da je umrl v Berlinu bivši študent Abadžijev, organizator atentata v cerkvi sv. Nedelje. Abadžijev je bil za časa atentata študent sofijske svobodne univerze. Abadžijev je pobegnil po atentatu iz Bolgarije v Rusijo. Boljševikl so ga za njegov öin nagradili z visokim položajem v Berlinu, kjer je živel pod krivim imenom. Njegovo truplo je bilo upepeljeno. Protesti proti znižanju uradniških plač v Bolgariji Sofija, 2. januarja A A. Bolgarska vlada dobiva dnevno veliko število protestov Iz vrst uredništva in penzionistov proti sprejetju zakona o znižanju uradniških plač. Istotako je predsedništvo Sobranja sprejelo preko 100 protestov iz vseh krajev države. Zasačen komunistični kurir Sofija, 2. januarja AA. Policija je aretirala na železniški postaji v Plovdivu komunističnega kurirja Panajocu Paskaleva. Pri sebi je imel več brošur in drrgega komunističnega propagandnega materiala. Pri zaslišanju je imenoval več oseb, ki so bile tudi aretirane. Med njimi sta sofijska advokata Georgijev in Kostov. Kostov Je bil svojčas kandidat delavske stranke. Stanje delovnega trga v novembru Beograd, 2. jan. AA. Iz prošlega mcseca je ostalo prijavljenih nezaposlenih delavcev 4887 moških in 1722 žensk, skupno 6609. V novembru se je na novo prijavilo za delo 8404 moških in 1688 žensk, skupno 10292. Ponudb dela je ostalo iz prejšnjega meseca za 725 moških in 217 žensk, skupno 969. Ponudb dela je bilo v novembru za 2322 moških m 1092 žensk, skupno 3414. Izvršenih posredovanj je bilo 1982 moških tn 919 žensk, skupno 2901. V toku novembra je bilo zaposlenih 5S16 moških in 935 žensk, skupno 6751. Na koncu meseca je ostaJo brezposelnih 5693 moških in 1526 žensk, skupaj 7219. Razmerje med številom prijavljenih delavcev in ponudbo dela je bilo 25.92%. Razmerje med številom prijavljenih delavce/ in izvršenim posredovanjem je bilo 17.16%. Razmerje med ponudbo in izvršenim posredovanjem je bile 65.23%. Izdanih podpor je bilo I6.5f>7.75 Din, v materijah! 22.345 Din, cenejših voznih listkov izdanih 4538 komadov v vrednosti 256 tisoč 347.60 Din. Umor -zagrebškega detektiva Zagreb, 2. jan. n. Uprava tukajšnje po« licije je izdala nocoj naslednje obvestilo: Dne 1. januarja popoldne se je zabaval politični detektiv Josip Štefek kot povab« Ijenec pri 60letni Mariji Mocnaj v Rači» čevi ulici 7 a, kamor je prispel po službe» nem poslu z znanjem svojih tovarišev. Tja» kaj jc prišel istočasno kot gost tudi Rado« mir Ilič, po poklicu trgovski pomočnik. Med njihovo zabavo je prišlo okrog 15. ure med Radomirom Iličem in Josipom Štefek o m do prepira, v katerem je pogra» bil Ilič v bližini se nahajajočo sekiro ter udaril z njo večkrat Štefaka po glavi ta» ko, da »e je napadenec težko poškodovan nezavesten zgrudil. Tako vsaj se je zago» varjal Radomir Ilič pred policijo. Ta nje» gov zagovor pa ne odgovarja pravemu sta» niu stvari. Josip Štefek je bil sicer takoj prepeljan v zakladno bolnico, kjer je še istega večera podlegel poškodbam, dočim je Ilič najpreje pobegnil, dne 2. januarja oopoldne pa se je sam javil državnemu tožilstvu in priznal dejanje. Radomir Ilič je bil rojen 1904. v Cačku In je tjakaj tudi pristojen. Umorjeni de» tektiv Štefek zapušča vdovo in nepreskrb» 1 j enega otroka. Danes se je vršila sodna obdukcija pokojnikovega trupla, pri kate» ri je bilo ugotovljeno, da je imel Štefek na več krajih razbito lobanjo. Novoletna vaška bitka Dugaresa, 2. jan. n. Včeraj na praznik novega leta je prišlo v Leskovcu pred c er» kvijo do prave bitke med možmi in fanti dveh vasi. Spoprijeli so se rojaki iz vasi Novaki in oni iz Križa. Obdelovali so se z noži. bokserji, kolci in revolverji s tako besmostjo, da so morali nastopiti orožniki s puškami, kakor v bojni črti, da »o raz» gnali pobesnele pretepače. Na bojišču sta obležala mrtva Juraj Košturič in Ivan Ma» tešič. dočim je dobil na dopustu se naba» iajoči vojak Stepa Halovanič tako^ težke poškodbe, da bo najbrže umrl Vec ali manj poškodovanih pa jc bilo ie desetero drugih fantov. Prepovedane knjige Beograd, 2. januarja AA. S sklepom ministrstva notranjih zadev Je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi komunističnega koledarja >Belenika«, izdanega v češkoslovaškem jeziku v Ameriki, ker je čisto komunističen, knjige >Dem Andenken an Karl von Oesterreich, Kaiser und König, Gedächtnis-JahrbuchcKalender, ker je namenjen legitimistični propagandi, koledarja »Hrvatskega lista* in »Danice H> vatske« izdane v jugoslovenSčinl v Newyorku, knjige »Vorsicht, Feind hört mit!«, izdane pri Neufeldu in Henningu v Berlinu, ker tendenčno prikazuje dogodke v bivši kraljevini Srbiji, in knjige >Almanahu! Danatului« za leto 1931., ki je izšla v rumunščini v Temešvaru. Agencija »Putnika« na parnikn »Kraljica Marija« Beograd, 2. jaguarja AA. Turistično društvo »Putnik« je sklenilo, da uredi na našem največjem paroiku »Kraljica Marija« svojo agencijo s prodajalno voznih listkov, ki bo dajala pojasnite, potnikom na ladji. Šesta žrtev siJŠaske nesreče Sušak, 2. januarja n. .Danes je preminula šesta žrtev znane pristaniške katastrofe v Brajdici. Za vnetjem pljuč, ki ga je dobil po tem, ko so ga pdttegnili iz mrzle vode, je umrl danes inkasartjt Ivan Du j movie iz Baške. Splašeni konji povrooB paniko Zagreb, 2. januarja, n. V RWIičevi nlic4, ki veže gornje mesto z doljnjVn, je prišlo danes dopoldne do velike naaike potnikov. Neki voroik je peljal s ps*rom vpre-žeaiih konj proti Jelačičevem trgu" granitne kocke. Konja »ta se siplašila, fy>tegaila močneje ln je težak tovor potisnil -Wpz nenadoma tako močno po cesti navztfAl, lo muslimani vztrajali pri ločenih volilnih okrožjih, n® preostaja drugega kakor da se jim to tudi prizna. Ministrski predsednfk Macdonald, ki Je pretlsedovar seji, Je pozval delegate, najaštvo preprečiti zbrovanja. V Alahabždu je bila včeraj are» tirana tudi žena predsednika indijskega kongresa Nehru. Stavke rudarjev v Nemčiji in Anglfyi V Porurju je pričelo stavkati 30.000 rudarjev, v Angliji pa $1 stavka nad 140.000 Essen, 2. januarja, a. V precejSniem ite» vilu rudnikov v Poruhrju «o davi izbruhnili pod pritiskom brezposelnih, ki so zasedli dohode, stavke, ki so se polagoma razširile na 22 rovov, pretežno v severnih poruhr. skih revirjih. Akcija je bila uprizorjena od komunistične stranke. Vseh je preneha« lo delati okoli 12 odst. delavcev, ki so bili po enkrat na dan na delu. Berlin, 2. januarja. AA. V ruhrskem okra» ju je položaj zelo resen in ni izključeno, da izbruhne sredS januarja splošna rtavka. Danes je pričelo stavkati nenadoma 30.000 rudarjev in so zato morali zapreti 20 rudni« kov. Stavku joči so večinoma pristaši ko» immistióne stranke. Voditelji delavskih or» ganizaerj objavljajo poziv svojim pristu» 5em, naj se ne puste zavesti od komunistič* nih elementov k neodgovornim dejanjem. kar bi v največji meri škodovalo delavstvu samemu. Ker je položaj v ruhrski dolini zelo resen in se je bati nemirov ter sabota?.» nih dejanj ekstremnih fclesnentov, je poli« rija v stalni pripravljenosti. Kakor poroča» jo, so komunisti pripravit? sistematičen na» črt za nemire v upan ju, si bodlo tako prv dobili delavstvo. London, 2. januarja, «L *V Južnem Wa'e-«u je v pričetim novega leta izbruhnila splošna stavka rudarjev v premogovnikih. Stavka nad 140.000 rudarjtjv. Ker se poravnalno razsodišče sestane, šele jutri, bo stavka trajala najmanj tri dfci, če pa ne bo došlo do sporazuma, obstoji nevamoet, d» sc bo že razširila. Zadnji trenutki marsala Joffra Pariz, 2. jan. p. Kakor poročajo zadnje vesti, jc v bolezni sivolasega francoskega vojskovodje maršala Joffra nastopila zad« nja kriza. Včeraj ob 11. dopoldne je izgu» bil zavest, iz katere se doslej m več pre» budil, z malo izjemo snoči ob 6., ko se je za hip zavedel in nanajvečje presenečenje navzočih zdravnikov in sorodnikov zahte» val brivca. Ko so njegovi želji ugodili, je zopet padel v agonijo, ki je trajala vso noč in ves današnji dan. Snoči ga je po» setil njegov najboljši vojni tovariš general Gurois, junak Verduna, kjer je izguhil des« no roko. Maršal Joffre ga je za hip spo» znal in jedva slišno rekel; »Odhajam 1« To so bile zadnje besede velikega maršala. Zdravniški buletin, ki je bil izdan danes dopoldne pravi, da je bolnik v agoniji, da pa lahko traja smrtna borba 5e par d.ii. Dihanje sicer pojema, vendar je pa srce še vedno močno. Bolezen Pofncareja Parte, 2. januarja č. Zdravstveno stanje Poincaré ja je precej boljše. Sicer še ne sprejema nikakih obiskov, vendar pa je po Izjavi njegove soproge že po več ur na dan izven postelje in se že marljivo bavl s či-tanjem. Znižanje cfiskontne mere v Franciji Pariz, 2. januarja s. Francoska banka je znižala diskontno mero od 2.5 na 2 odstotka ter sledila s tem zgledu newyoräke Federai Reserve Bank, kl je pred neka} dnevi znižala svojo diskontno mero Da isto višino. Za francosko banko je ta mera najnižja, ki jo je kdaj imela. Vatikansid novci Btm, 2. januarja g. Danes fe bn objavljen novi zakon Vatikana o denarju. Izdani bodo novci po 100 lir v zlatu, novci po 10 in 5 lir v srebru, novci po 2 in 1 liro, po 50 centezimov v niklu in po 10 in 5 cen-tezimov v bakru. Železniška nesreča v Trstu Trst, 2. januarja g. Na tržaškem glavnem kolodvoru je zavozil danes osebni vlak s polno brzino na Pullmanov vagon, ki k sreči ni bil zaseden. Deset oseb osebnega vlaka je bilo deloma težje, deloma lažje ranjenih. Zvodništvo v Sofiji Sofija, 2. januarja AA. Policija je ugotovila, da so se v več hišah njihovi lastniki bavili z zvodništvom. Po trditvah listov je policija pri tem našla več dam ln gospodov iz najuglednejših sofijskih krogov. Afera je dvignila v sofijskih meščanskih krogih mnogo prahu. Potres v Avstriji Dunaj, 2. januarja s. V Badnu pri Dunaju so čutili davi ob 5.30 močan potresni sunek v smeri od severa proti jugozapadu. Sunek je spremljalo močno podzemeljsko bobneuje. Po stanovanjih se je majala oprava, ure so se ustavile, prebivalce pa je zbudilo iz spanja. Zemlja se je gibala .približno eno sekundo. Nova iznajdba izdelovanja vžigalic XXnnaj, 2. januarja. AA Svetovno prvenstvo' Švedske na polju industrije vžigalic je zelo prožen a zaradi iznajdbe avstrijskega kemiji Ferdinanda Richterja, ki je iznašel nov nd^in izdelovanja vžigalic. Richter se pogaja n ameriškimi finančnimi krogi zaradi izrabe njegovega patenta. JohnscKtova na poletu v Moskvo Berlin, E, januarja. A A. Po budi borbi z viharnim vimenom je angleška letalka Amv John sort pristala danes popoldne v Kölnu. Ako wà bo vreme preveč neugodno, bo prispela letnika dopoldne ▼ Berlin, kjer ji pripravlja tavnošnji letalski klub sijajen sprejem. Amy Johnson je v razgovoru z novinarji izjavila, dv ho skušala doseči Moskvo že v ponedeljek- Letalski krogi dvomijo, če bo pogumna .letalka v sedanjih neugodnih vremenskih prilikah dosegla svoj cilj. Izgred turškega princa * VaršavI Varšava, 2. januarja a V bai-« »Oase« ja nastal prepir med majorjem Sciboieekl ta * Varšavi živečim turškim prtafoem Halik Usmf begom. V družb d so bile tudi dame. zaradi katerih je turskd princ inzval prepir tn nenadoma prisoliJ majoren par uš-nic, nakar je mijor potegnil revolver iar> oddal v princa pet etreiov. Dna krogla J* težko ranila nekega drugega oftiskoval«.» bara Princa »o v brezuipcein staanja »cbp-'v Kali ▼ bolnico, majorja Soboleekegta pa aretirali. Hom er podpisal pomorsko pojgodbo z Anglijo in Japonsko Washington, 2. januarja d. Predsednik Hoover je podpisal včeraj pomorski dogovor z Anglijo in Japonsko, ki Je bfl sklenjen na lonaunski konferenci. Za novo Jet n apelira na ostale narode, naj delajo za, razorožitev. Vefik požar v New Jerseyn Newyork, 2. januarja AA. V New Jer-seyu je v luki snoči izbruhnil velik po^ar. Zgorele so zgradbe pristaniških podjetij in nekoliko plavajočih mostov, vsak dolg Ü60 m. Vse zgradbe so bile last žeiezniške dražbe ^Pennsylvania Ra.ilway. škodo cenijt» nad milijon dolarjev. Ogromen požar v Newyorku Newyork, 2. januarja g. Ogromen ps-žar, ki je uničil poslopje baltimorsk» pošte, je zahteval tudi šest človeških žrtev. Eno truplo so izkopali popolnoma zoglenelo, dečim trupel petih oseb. ki se niso mogle pravočasno rešiti iz poslopja, že niso našli. Katastrofalen zasto] newyorskega prometa Y»rlr, % januarja. Katastrofalen t»-stoi prometa je nastal na Silvestrovo ▼ Newyorku, ki ga je treba označiti kot naj večjega, kar se jih je kdaj pripetilo v svetovnih velemestih. Okoli poldneva, torej ob času, ko deseže dnevni promet višek, so odpovedale vse avtomatične naprave po mestu. Svetiljke se niso dale v^? premikati Zelene luči m ostale zelene, rdeče ie dalje rdeče itd. Zaradi tega je nastala v vozov-nem prometu strahovita zmeda. Izračunal! so, da se je moralo v teku dveh ur. kolikor dolgo sicrnali niso delovali, ustaviti nič manj kot 100.000 avtomobilov. Fo cestah so nastale nepregledne kolone najrazličnejših vozil, ki se niso mogla ganiti nikamor. Pri tem se js seveda ponesrečilo mnogo avtomobilov, pri čemer je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev. Vzroki zasloja so v konstrukeiji-Newyorška mestna uprava js sklenila, popolnoma reorganizira sistem svetlobnih signnlov, ker se je pokazalo, da je sedanja enotno ravnanje signalov nepraktično. Upor na Kubi H a v a n a , 2. januarja. V zvezi z uporniškim gibanjem je vlada aretirala 17 vodi« teljev opozicijskih strank in 80 profesorjev. Razen tega je v zaporih okrog 50 nacijo« nalistov, ki so jih zasačili na sestanku v sta» novanju bivšega predsednika republike Mi» nocala. 16 univerzitetnih profesorjev zašle« duje policija zaradi upora in propagande proti vladi. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno oblačno, zmerne temperature, nestalno. _ Situati ja včerajšnjega dne: Velika barometerska depresija ie prekrila večji del zapadne polovice kontinenta. Samo vzhodnt del leži pod višjim pritiskom. Na južnem robu velike depresije se je fundirala sekun-darns depresija, ki je prešla že preko našite krajev, povzroča padavine v zapadnih krajih in južne vetrove v Primorju. Pritisk te v splošnem padel za 0.1 do 3 mm, temperature so v splošnem porasle za 1 do 3 stopinje. Dunajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo: včasih bolj jasno. Južno vreme se bo držalo posebno v nižjih legah. Maši kraji in Našim ženam Benske organizacije so podale reviji »ženski Svete izjavo, katere zaključek se glasi: »ženski Svet« je vršil častno in vestno svojo težko nalogo, dokler ni bil od oblasti prisiljen zaključiti svoje delovanje na rodnih tleh. Za njegovo prizadevanje mu izrekamo odkrito priznanje. V začetku 3929. 1. se je preselil v Ljubljano, da nadaljuje započeto delo v svobodni domovini. Njegovo delovanje je tako tesno spojeno z delovanjem naših ženskih organizacij, da ga lahko smatramo kot svoje glasilo. K temu nas navdajajo sledeči razlogi: >2enski Svet« je dokazal svojo življensko sposobnost s tem, da je dosegel naklado, kakoršne še ni dosegel pri nas noben ženski list; vršil je nesebično svojo nacijonai-no in kulturno nalogo v najtežjih okoliščinah in z največjo požtrvovalnostjo; idejno je najprikladnejši največjemu delu našega ženstva; je edini list, čigar uredništvo in upravništvo sta izključno v ženskih rokah. Poživljamo ln prosimo zato naše članice, kakor tudi vse naročnice »Ženskega Sveta«, da mu ostanejo zveste, kakor so mu bile doslej. To jim bo tem lažje storiti, ker se bo list z novim letom povečal in polepšal ter bo tako skušal ustreči slehernemu okusu. Radevolje se bo tudi oziral na želje svojih naročnic, v kolikor bo to v skladu z njegovim programom. Zvestoba za zvestobo! V Ljubljani, koncem decembra. Društvo učiteljic v Ljubljani; Klub Primork v Ljubljani; Kolo Jugoslovenskih Sester v Ljubljani; Kolo Jugoslovenskih Sester, podružnica v Celju; Splošno Žensko društvo v Ljubljani; Mariborsko slovensko žensko društvo; ženski Pokret v Ljubljani; Telesno kulturno društvo »Atena« v Ljubljani. Študij podeželskih otrok in dijaške gospodinje Trbovlje, 2. januarja Eden izmed problemov, ki najbolj teže podeželsko prebivalstvo, je preskrba, oziroma ätudiranje otrok. Izvzemši malo peščico gospodarsko trdnih pridobitnih krogov teži ta problem vse podeželske stanove brez izjeme. že od vsakega trgovskega in obrtnega vajenca se bo zahtevala meščanska šola, ta.to so starši naravnost prisiljeni, da svoje otroke študirajo in jim dajo vsaj na-obrazbo za dobrega oprtnika. Tem hujše je seveda za one, ki se mislijo posvetiti daljšemu študiju. Tu so ne samo izdatki za oskrbo, temveč tudi za obleko, šolske potrebščine, vožnjo, event. zdravljenje itd. Vsi ti izdatki so vzrok, da starši številnih družin lezejo v dolgove iz katerih se nekateri ne bodo izkopali vse življenje. Kot veliko olajšanje so sprejeli letos ti starši vest o podaljšanju počitnic ao 15 januarja. Sprejeli so jo kot majhen božični dar, kot malo odpomoč v težkih prilikah, v katerih se nahajajo. Saj od pocenitve živil ctat družine, ki študirajo več otrok, nimajo veliko, kajti ravno otroci kot najizdatneJSi konzument so vse leto odsotni. Izgleda pa, da je bilo to božično veselje preuranjeno. Ne samo, da ne bodo izdrže-valni stroški za deco manjši, nasprotno, še povečali se bodo. Kakor se namreč govori, so sklenile ljubljanske organizirane gospodinje, da bodo zahtevale za polovico januarja plačilo celomesečne oskrbe. To se pravi: starši bodo redili otroke doma in že v Ljubljani, vrhutega pa še plačevali za nje. Starši so vselej radevolje plačali za božični in velikonočni teden, kakor tudi druge krajše počitnice kot nagrado za brigo z otroci. Letošnjo zahtevo pa bi morali smatrati kot brezsrčno izkoriščanje. Res so v Ljubljani stanovanja dražja, zato pa je tudi višja stanarina pri nameščencih vseh vrst, ki se v glavnem pečajo z dijaki. Več kot enkrat je bilo dokazano, da je v Ljubljani zaradi tržnega nadzorstva živež cenejši in izbira večja kakor na deželi, še veliko večja pa je razlika v cenah in Izbiri pri manufakturi in drugih potrebščinah. Ako bi mesto ne nudilo teh in še mnogo drugih udobnosti, bi upokojenci ne silili pred vsem v mesto, temveč na deželo in tu zidali. Naj vendar pomislijo gospodinje, da zato one veliko ceneje študirajo in spravijo do k infra svoje otroke. Naj se malo zamislijo v položaj, da bi se morale same nenadoma preseliti iz mesta na deželo in vzdrževati dva, tri otroke v mestu. Tako rado se poudarja, da se ne pozna, ako je ena oseba manj; kako to, da se takoj pozna, ako je ena več? V zadnjih mesecih se je živež *catno pocenil, zlasti mast, moka, krompir, sočivje, pa tudi meso itd. Ali so to ljubljanske gospodinje upoštevale pri določitvi oskrbnine? Kako bi bilo, oziroma je bilo, ko so šle cene navzgor, n'onesto navzdol? Da so podaljšane počitnice ravno do 15. napravlja vtis, da je že vlada sama mislila na to okolnost in hotela malo olajšati položaj plačujočih staršev na deželi. Ako bi ljubljanske gospodinje vztrajale ra svojem stališču, naj podeželske prosijo za oblastno intervencijo! Vsakemu nekaj: ljubljanskim gospodinjam božični teden, plačujočim pa ostalih 14 dni, ki itak niso čisti dobiček, saj morajo za to otroke rediti doma. Končno pa naj pomislijo ljubljanske gospodinje, da sila rodi odpor in da bodo plačujoči starši v najskrajnejšem slučaju segli po samopomoči in se sami organizirali. Pred več leti je profesorska komisija v Mariboru pregledovala dijaška stanovanja in prišla do naravnost presenetljive ugotovitve: Nekateri dijaki so imeli skoro komfortne sobice, medtem, ko so drugi za isto ceno imeli samo posteljo v kotu družinske sobe, kjer je vladal ves dan nemir in do pozne nočne ure niso bili nemoteni pri učenju, takrat pa so morali štediti z lučio. Učni uspehi nedvomno zavise tudi od primernega stanovanja in zato bi take komisije, v katerih naj bi bili zastopam tudi plačujoči starši, bile tudi sedaj dobrodošle. Nadaljnja samopomoč bi bila v ustanovitvi dijaških domov — ustanovitev »Učiteljskega doma« je dejstvo, ki se bliža uresničenju, treba je samo smotrene spontane organizacije vseh ostalih podeželskih stanov, da se »Domu« priključi vsaj za prvo silo oddelek i za njihove otroke. S tem bi se plačujočim v yeliki meri odpomoglo. — R. F» »Silvestrov večer« v Beogradu Beograd, 1. januarja. Dva božiča, dva »Silvestrova večera«, dve Novi leti: mak) preveč je skoraj teh dobrot, toda ker je ravno ob novem letu, se r>a že še izhaja, dasi morda nekoliko tež« ko. In posebno konec »starega« leta se mo» ra vsekako aznovati »propisno« in ravno tako tudi pozdraviti »novo«. V Beogradu je glavni »Silvestrov ve» čer« vkljub ogromni večini, ki jo tvori pre» bivalstvo pravoslavne veroiznovedi, ven« darle »katoliški«, odnosno »državni«. Pra* znuje pa se seveda in skoraj nič manj slo« vesno tudi konec leta po pravoslavnem cerkvenem koledarju, 13. januarja, in tedaj ga ravno tako praznujejo brez razlike veroizpovedi, kakor državnega. Že takoj po božičnih dneh je bik» po vseh «tirih beograjskih dnevnikih cele stolpce objav, kje in kako se bo Silvestro» vaio, kako se bo vršil »ispračaj stare« in »doček nove godine« Večinoma so to obja» ve vseh večjih restavracij in gostilnic — edina po zapadnjaško urejena kavarna »Moskva« je seveda tudi med njimi — in le malo je društvenih. V tem pogledu se Beograd zelo razlikuje n. pr od Ljublja» ne z njenim skoraj izključno društvenim silvestrovanjem. Redno prireja v Beogradu svoj »Silvestrov večer« odnosno »doček nove godine« Sokolsko društvo Beograd I. in sicer v svoji telovadnici v Miletini uli» ci. Sokolu je sledila tudi Jugoslovenska Matica s svojo prireditvijo v restavracij« skih prostorih hotela »Petrograda«, Auto« klub v svojih prostorih, veslaški klub »Beograd« v »Srpskem kralju«, beograjska podružnica gledaliških igralcev v »Akade* miji« in končno Beograjski vseučiliški športni klub v svojih prostorih v Poinca» réjevi ulici. Značaj v resnici domačega, ljudskega sil« vestrovanja imata samo prireditvi Sokola in Jugoslovenske Matice. Ostale društvene prireditve so več ali manj namenjene za* ključivšim družbam, članstvu in njenim prijateljem in znancem, in je tudi vstopni* na razmeroma precej visoka dočim je pri Sokolu znašala za člane samo 10 Din. a za nečlane 20 Din in je pri Jugoslovenski Matici sploh ni bilo. temveč je bilo pre» puščeno gostom, da sami po svoji volji da» rujejo prispevek v društvene namene Tu* di v dijaškem klubu je vstopnina znašala samo 30 Din. Vse drugačna je stvar pri silvestrovanju v restavracijah Tu je večinoma že vnaprej določena cena od 70 do 100 Din po ose* bi. pri čemur je vračunana vstopn'na in večerja, a seveda tudi plesna zabava, ki sledi »dočeku nove godine« do jutra. Na Sokolovi prireditvi so želi telovadski nastopi navdušeno odobravanje in ravno tako tudi pevske točke, ki jih je izvajalo pevsko društvo »Nikola Tesla«. To delav« sko pevsko društvo je zelo ozko spojeno s Sokolom in je nastopalo tudi za časa vse» sokoiskega zleta na zabavišču pri savinja» čiri cerkvi, kar ie vsekakor najboljši znak, da se sokolska misel v Beogradu čvrsto utrjuje med širokimi masami prebivalstva, v delavskih slojih in da bo Sokol ravno iz teh slojev črpal vedno več svojih mladih moči. Jugoslovenska Matica pa Je zbrala pod svojim okriljem predvsem menda večino vse beograjske slovenske kolonije, kolikor je ni bilo pri Sokolu, zlasti pa vse Primor» ce. Prireditev je imela tako skorai popol* noma slovenski značaj, s čimer pa ni re* čeno, da se je ne bi bilo udeležilo tudi lepo število Srbov in Hrvatov, da je bila vseskupnost prav resnično jugoslovenska. Enodejanka iz vojaškega življenja — igral» ci so bili železniški uradniki — je bila slovenska, a po končanem sporedu so se po vseh treh nabito polnih dvoranah gla« sile narodne pesmi, kakor se pojo od tam gori pod Triglavom pa vse tja doli do Strumice in Ohrida. Pa »kolo« in valček itd. itd. Stari srbski običaj, da opolnoči lep bel pujsek tu na tam tudi po dva in več — s svetlomodro ali rožičasto pentljo okoli vratu, prievili v dvorano, je še splošno ▼ navadi in tisti, ki ga dobi na loteriji, ima že zagotovljeno »prasence« za pravoslavni božič. Na Matični zabavi so ga morali no» siti, ker bi se bilo revše drugače izgubilo v gnječi. Danes, novega leta dan. )e vse nekam tiho po Beogradu, dasiravno ni splošen praznik, temveč navaden delavnik in celo zelo nevšečen delavnik, ker je marsikdo ze* lo nerodno zdrknil vanj: ponoči je pričel dež, a proti jutru ie pritisnil mraz, da je drselo, drselo--- Ljubljana iz starega v novo leto Lfubtfana, 2. januarja. Silvester Je prikimal s sivo dolgo brado na ljubljanske ul ce in prinesel s seboj snežni mete?. Snežilo je dolgo v noč. ven« dar pa je bil sneg pozneje bolj dež kakor sneg. Nenaklonjenost vremena p« Ljubljanča» nov ni motila. Po raznih društvenih dvora» nah je bilo že tekom dneva pripravljanja (kateremu je seveda sledilo pospravljanje) kakor že ne zlepa. Na vseh veselicah je bi» lo polno ljudstva, vse povsod animirano in veselo, a pri vsem tem je minula noč brez izgredov in prehudih kravalov. Največji naval je bil na sokobkfh pri» reditvah. Ljubljanski Sokol je proslavil Silvestrov večer v telovadnici Narodnega doma. Njegovo prireditev so posedli razni odličniki, podstarosta SKJ br. Engelbert Gangl, češki generalni konzul inž. Sevčik. konzul g. Cihelka in več visokih oficirjev. Starosta Ljubljanskega Sokola br. Kaizelj je imel na članstvo nagovor in je naštel vse važnejše dogodke preteklega leta, ti» čoče se društva. Ob zvokih dravske divizi» je se je nato razvila vesela zabava s pie» som, ki ie trajala do jutra, vmes m je prepeval odlični Matični kvartet. Na Taboru je bila zbrana takorekoč vsa Ljubljana. Dvorana je bila nabito polna bt kmalu zvečer. Prireditev Sokola I. »o po« set:li številni visoki oficirji, med njim, tudi komandant mesta g. general Popovič s ?vo» jo gospo soprogo. Program je bil zelo pe» ster in so bili vsi številni oosetmki ž njim izredno zadovoljni. Poskrbljeno ie *m1o za zabavo r vsakem pogledu in «o prišli na račun tako pivci kakor nepivci. Kljub gnje» či pa je vendarle prevladala prava sokol» ska disciplina. PubliKo je ogrel zlasti iz» vrstni pevec g. Premelč, navdušeni pa so bili tudi za oktet Ljubljanskega zvona. Operna pevka gdč. Ramšakova je zapela več lepih pesmic, zlasti pa so postavili ru» ski Sokoli in kvintet, ki ga je izvežbal g. Zetič. Nastopile so tudi gledališke baletke z -»dč. Moharjevo in baletnim mojstrom Golovinom. Mladi Sokol IV. je praznoval Silvestrovo v gostilni pri Cešnovarju. Tam je obdržal lep nagovor starosta br. Zebal, potem pa se je razvila pri pogrnjenih mizah uajpri» jetnejša domača zabava. Prekrasno so se meli naši Sirarn ▼ re3 okusno okrašeni veliki dvorani Kazine. Tam je bila zbrana prijetna družba, ki se je zabavala kakor že ne zlepa. Na progras mu so bile deklamacije malčkov. Tu je tuli nastopil pevec Premelč, svečani gov >r pa ie obdržal Sancin st. Ob zvokih g >dbe so nato zaplesali mladi in stari pari in so se množice veselile in radovale do zgodnjih jutranjih ur. SK Ilirija je povabila svoje prijatelje in znance v restavracijo Slon. v kateri menda še ni bilo nikoli, od kar stoji ta stavba, ta* ko prijetno kakor to pot. Nastopali so iz* brani plesni pari, ob nolnoči pa je imel na občinstvo nagovor klubov podpredsednik g. dr. Lapajne, za zabavo je skrbel Merkur» jev orkester, ki se je trudi! vso noč in skr» bel, da je ostalo vse pri dobri volji in da se je vsakdo navduševal za poskok in da se je vse končalo pri prav športnem na» vdušenju. Prav lepo silvestrovanje je priredil tudi Ljubljanski Zvon in sicer v restavraciji Pdlevue. Tam so se zbrali pesem ljubeči ljn-'je. čeprav ni ostalo samo pri petju, kajti so se tudi pošteno zavrtili in sploh ni manjkalo zabave. Za dobro postrežbo 'e f ^'-rbel prijazni g. restavrater, ki se ie notrudi!, da je odhajal vsakdo zadovoljen in sklenil priti še tudi, kadar ne bo vese* lice. Prav prijetno so se zabavali tudi »Slav» ci« v Mestnem domu. iil ve, trovali pa nismo samo po naštetih lokalih, veselje in radost je prevladovala t- 'i povsod drugod, po vseh drugih večjih in malih gostilnicah. kjer so ze zbrali liu« dje, da so obujali spomine in kovali načrte z leto 1931, ki naj nam ga bog blago» slovi. »■■■■»■■■aorear n i Emil Jannissgs B) kot S i . m i PRIDE! PRIDE! S a a - 4i> ^»m^^mvmmmaKsm aita a a a ■■ w ■ Ljubljenec bogov Požar na Blejski Dobravi Jesenice, 2. januarja. Včeraj okrog 4. zjutraj je javila tovar» niška sirena, da gori nekje v bližani Jese» nie. Prestrašeno prebivalstvo je begalo iz stanovanj in povpraševalo po cestah, koga je zadela požarna nesreča. Kmalu se je dognalo, da gori na Blejski Dobravi. To» vamiški gasilci s Save so se takoj odpeljala tja, a ko so dospeli na mesto nesreče, se je že domačim gasilcem posrečilo, da so požar zadušili. Gorelo je veliko gospdar* sk poslopie bivšega hotela »Stol«, ki je se» daj last KID. Ogenj je povzročil na go» spodarskem poslopju in njegovem inven» tarju zelo občutno škodo. Kako je ogenj nastal, se Se ni dalo ogo» toviti, domneva pa se, da je bil podtaknjen, kakor se je zadnja leta že večkrat zgodilo na Bledu in v okolici. Splošno je že zna» no, da je tu na delu zločinska roka brez» vestnega človeka, ki požiga ali iz mašče« vanja, ali pa zato, ker užiiva ob nesreči drugih ljudi. Pri revmatizran v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschtiss) se uporablja naravna »Franz Josefova voda« z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala Univerzitetne klinike izpričujejo. da je »Franz Josefova voda« posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova grenči-ca« se dobiva pri vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Križev pot revnega dijaka LJubljana, 2. januarja. Kakor so pisali zagrebški listi, so imeli ▼ Zagrebu 9. decembra priliko, da vidijo na eni strani velik primer v nebo vpijoče revščine, na drugi strani pa dokaz, da je današnje dobrodelnosti veliko, veliko več v besedah, kakor pa v dejanjih. Na ulici je ležal mlad človek, mnogt so šli brezbrižno mimo. Eni so morda mislili, da je pijan, drugi pa se sploh ne zmen:jo za one, ki ležijo na tleh ali pa mislijo: Saj so drugi za to, da se brigajo za take po» jave! — Samo nekateri od redkih, ki se res» nično brigajo za revščino, so lahko na pr» vi pogled ugotovili, da je revež epileptik. Je to študent filozofije G. J., star 25 let :z Gradiške. Študiral je v Beogradu nntem. ker ga je vedno bolj metalo, je šel domov. Tam nima nikogar in napotil se je peš v Zagreb, da bi prišel v bolnišnico. To se mu ni posrečilo. Pr šel je baš v neugodnem času, ko Zakladna bolnica seli in prezida» va. Božjast ga je metala po zagrebških uli» cah, dokler niso dijaki in razni anonimni dobrotniki nabrali nekaj denarja in stare obleke. Pozneje je sklenil poskusiti svojo srečo z ljubljansko bolnico. Prišel je sem brez beliča te dni in na novoletni večer ga je za spremembo božiast vrgla v Ijubljan» ski sneg in blato. Medtem mu je nekdo ukradel v Zagrebu podarjeni plašč. Za eno ali dve noči ga je mestni soc;alni oddelek spravil pod streho Revež ima menda vse dokumente v redu, vsaj one od uprave Beograda. Ima tudi naslove raznih dobro» delnih društev, a je še vedno ves premra* žen, bolan in lačen. Vsaj tak ie bil danes, ko se je zglasil v našem uredništvu Kdor more in hoče, lahko zanj ka j odda, zlasti kak star površnik, pri upravi »Jutra«, kajti to, kar trpi ta revež, je res pravi križev pot, ko ga bolezen in beda meče na dolgi poti od mesta do mesta. Novice iz hrastniske kotline Hrastnik, 2. januarja. Na enoletni dopust odhaja učitelj g. Al* bin Završnik. Obiskoval bo savezni sokol» ski tečaj v Mariboru. G. Završnik je delo» val pri nas eno leto kot odličen sokolski načelnik in priljubljen vaditelj dece. Pod njegovim načelstvom je število telovade» čih članov zelo narastlo in sta njegove uspehe pokazali zlasti dobro uspel- akade» miji. Pogrešali pa ga bodo tudi pri orke» stru in pri pevskem zboru, posebno pa še v šoli. Rudniška godba je po stari tradiciji n« Štefanovo hodila od hiše do hiše m z god* bo voščila novo leto. Kljub gospodarski krizi se skuša vsakdo oddolžiti priljublje* ni godbi in bo zato še posebna prilika 18. t, m. na njenem koncertu ▼ Narodnem domu. Okrajno sodišče v Laškem je za Hrast» nik določilo naslednje uradne dneve v ob« črnski hiši: 17. t m., 14. februarja in 14. marca, vsakokrat od 8.30 do 12. in od 14. do 16. Na željo mladine namerava Narodni dom prirediti plesne vaje m naj se reflek* tanti javijo v nedeljo in na praznik 6. t. m. v Narodnem domu. V nedeljo ob 17. bo v Narodnem domu gledališka predstava Svobode 11. » steklarna. Za novo leto si želimo, da bi v prvi rrsti prenehala gospodarska kr'za pri delavstvu in obrtništvu, nadalje želimo, da bi bila že pod streho naša prepotrebna šola in da bi bil istotako prepotreben vodovod zgrajen vsai do glavnega voda. Premiera! Smeh in zabava! Zasačena sleoarka Ljubljana, 2. januarja V novoletni Številki smo že poročali, da se je pojavila v Ljubljani spretna slepar-ka, ki si pomaga s prav originalnim, čeprav preprostim trikom Naročala je v raznih trgovinah, in sicer telefonično, razno blago, zglasivši se kot ta ali ona uvaževa-na ljubljanska osebnost. Blago je bilo naročeno v vseh primerih s pripombo, da pride ponj služkinja, ki bo nato prinesla denar ali pa naročeno, če ne bo všeč, prinesla nazaj. Neznanki se je na ta način posrečilo izvabiti od več ljubljanskih tvrdk najrazličnejšo robo: obleke, perilo, čipke, dežnike ter druge stvari. Ker je imenovala vselej «amo znane osebnosti, so ji popolnoma zaupali in sploh niso pomislili na možnost goljufije. Da so bili osleparjeni, so se prepričali šele pozneje, ko se je ta ali oni zastopnik tvrdke informiral pri naročiteljici ln povprašal, t aj je z blagom. Oškodovane tvrdke so seveda takoj prijavile zadevo policiji, ki Je podvzela vse mere, da drzno sleparko čim prej prime. To se je danes tudi zgodilo, a čisto slučajno. V sredo Je zazvonil telefon tudi ▼ Ur-bančevi veletrgovini in je glas, ki Je povedal, da govori ga. Hribarjeva, soproga ve-leindustrijalca, naročil blago za moško salonsko obleko. V Urbančevi trgovini so na podlagi telefonskega naročila odrezali takoj zahtevano blago in skoro že tudi pripravili omot. Prodajalec pa se je čez čas spomnil, da je pozabil vprašati, če naj da zraven tudi svilo za reverje. Ker Je hotel vedeti tudi to, je klical spet telefonično go. Hribarjevo, ki se je čudom čudila, ko je čula, da je pred četrt ure naročila v Urbančevi trgovini blago za svojega g soproga. Se bolj so bili pa presenečeni pri Urbancu. Spoznavši, da gre najbrž za spretno sleparijo, so seveda komaj čakali, kdaj pride sleparica v past. Niso čakali dolgo, kajti čez dobre pol ure Je že stopila v trgovino mlada, okrog 24-letna gospica, ki ni napravljala baš vtisa služkinje. »želite gospodična ?€ »Prihajam po blago za salonsko obleko, ki Ju je naročila ga. Hribarjeva.« »A, a? Glejte, imenovana gospa pa pravi. da ni ničesar naročila.« »I, seveda je. Prav za prav pa Je mene poslala neka gospodična iz pisarne.« »Tudi tega vam ne verjamemo ln boste morda temule gospodu znali drugače povedati,« so odgovorili gospodični ln pokazali na moža postave, ki se je takrat pojavil za njenim hrbtom. Neznanka je prebledela in še nekaj jecljala , nato pa voljno sledila možu postave na policijo. Tam so spoznali v navihani sleparkl 23-letno brezposelno šiviljo Angelo S. iz Škofje ulice. Pri, oziroma na sebi je Imela več prisleparjene obleke, dalje lep nov dežnik, krasno zaponko in še druge stvari, ki si jih je pridobila potom svojih trikov. Navajala fe v svoje opravičilo, da je hotela za Silvestra lepo obieko, da bi šla lahko na ples. Sledila pa je prehitro pokora, kajti zaenkrat sedi prevejanka v zaporih tukajšnjega sodišča. Za varstvo živali LJubljana, 2. } armari a. Stav. društvo za varstvo živali v Ljubljani upa v novem leto na večjo priglasitev novih članov, kajti le močna organizacija zamore uveljaviti plemenite offie za varstvo živaH. Društvo ima namen aabavttf rešOni arto za prevoz boi «ih živali, kakor takih. Id ne morejo izvršiti davnega pota iz kakršnegakoli vzroka«. Ko bo ta plemenita misel dosežena, se bo mislilo na ustanovitev azila za male živali, zlasti za pse. V poletnem času v dobi počitnic dostikrat posestnik ne ve, kam bi psa oddal v varstvo. Ko bo pa azil, bo to pač lahka stvar, kajti tam se bodo sprejemali psi proti primernemu plačrto v oskrbo fei negovanje. Ko se bo stranka vrnila, si vzame dobro ohranjenega psa zopet na svoj dom. To bi biäa ena izmed lepih in dobrih žefj, katere pa a se bosta morala za» govarjati pred sodiščem. V vasi Pahi, občina §t Peter živita za» konca posestnik Alojz in Jožefa Terkal, stara 4." let, ki se na nič kaj dobro ne raz» umeta. Terkal je njeolenjskem, predvsem pa vsi prijatelji kmetske mladine. Naša vas potrebuje prosvetnih delavcev, učiteljev in svetovalcev za njeri napredek, kar je najvažnejše vprašanje našega naroda in naše kmetske države Zato se gotovo sestanimo vsi, ki una-rno voljo delati pri tej najvažnejši nalogi. ♦ Dr. Aijehin v Novem Sadu. Na Silve-strovo je nastopil Aljebtn v simultanski partiji proti 3ö šahistom Izgubil je 8 partije, remiziral pa jih je 6. ♦ Slovensko društvo v Parizu je imelo 6. decembra svoj redni letni občni zbor. Po odborovih poročilih in absolutoriju si je društvo izbralo odbor za nastopajoče poslovno dobo, ki je sestavljen takole: Dorè Ogrizek, predsednik; dr. Jože Logar, podpredsednik, dr. Aleksij Baebler. tajnik; Antor, Ukmar, blagajnik; Ljubo Bekar. arhivar Društvo bo kakor doslej, vedno na razpolago za informacije rn usluge Slovencev iz Italije in Jugoslavije v Franciji aH doma. ki bi se obrnili nanj Naslov društva je: dr. Jože Logar, 149, rue de Ren-nes, Parts, 6. Zahtevajte v trgovinah »Inženjerja Kugiera milo za roke«. Nedosegljivo! Za vsakogar! tUrodukcija Zagreb, Pierottijeva 9. Telefon 64—00. 37» * Iz banovinske ženske bolnice v Ljubljani. PrejeL smo: V preteklem leni je oskrbovala ženska bolnica v Ljubljani 3297 uovosprejeDih odraslih in 1670 živih novorojenčkov, skupno torej 4967 ljudi Število porodov se ie zelo dvignilo. Dočim je rodilo v letu 192& v bolnici 1353 žen m leta 1929. celo nekaj manj, namreč 120Ö, jih je rodilo v preteklem letu 1718, torej za 450 več kot leta 1929. in za 365 več kakor leta 192S Porodnic je umrlo 8, tako da znaša porodna umrljivost 0.48%; noseči sta umrh dve. Skupno je torej zahtevalo materinstvo 0.58% življenj. Ogromnemu številu porodov je mogla bolnica zadostovati le tako, da se je skrčilo število postelj za druge (ginekološke) bolnice, in pa tako, da so se otročnice odpuščale v domačo oskrbo osmi dan po porodu. Na ta način je ravnateljstvo vedno lahko naredilo prostor za nove porodnice. Pričakovati je, da bo prihodme leto naval porodnic še večji. Tedaj pa ti ukrepi ne bodo zadostovali in nastopila bo nevarnost, da se zaradi prenapoinjenja poslabšalo higijenske razmere bolnice. Da se prepreči vsako prenapolnjenje, bo porodnišnica sprejemala v bodočem letu strogo po pravMniku samo toliko porodnic, koKkor bo na razpolagalo prostora, o naj upoštevajo zlasti porodnice z dežele, da ne bodo zastonj hodile v Liubljano Zdravniki in babice naj bi svetoval porod v bolnici samo onrm nosečim, ki imajo kako nepravilnost ali ki iz socialno - higijenskih razlogov absolutno ne morejo roditi doma Ginekološki oddelek bo mogel sprejemati samo one bolnice, »fi so namenjene za operacijo. * Uredništvo »Sokollča«, Usta za Jugo-slovenski sokolski naraščaj, je poverjeno z novun letom br. Jerasu, ki prosi vse dosedanje in nove sotrudnike, da pošiljalo svoje prispevke na naslov: Josip Jeras, Ljubljana* Levstikova ulica 21. • Razpust društer. Ker že vešč let niso delovala in nimajo pogojev za pravni obstoj je kraljevska banska uprava za Dravsko banovino razpustila naslednja društva: Katoliško slovensko izobraževalno društvo v 2a-žarju pri Vrhniki, Podporno društvo za koroške begunce v LJubljani, Konjerejsko društvo za mariborsko oblast v Murski Soboti, društvo Trgovski dom v Murski Soboti m podružnico Družbe sv Cirila in Metoda v Murski Soboti. * Nov list v Splita. V SipfHiu Je 1. t m. izšla prva številka »Zastave«, katere izdajatelj. glavna in odgovorni urednik je dr. Oskar Tartaglia. »Zastava« bo izhajala vsak torek in petek, kasneje pa jo mislijo izpopolniti v dnevnik. List ki Je izhajal že pred vojno, a so ga avstnjska ob-lastva ob nastopu svetovne vojne zaradi njegove jugoslovenske orientacije zadušri3Museum Göteborg. Sverige, 19329 C<. Ustreljenega galeba je Siinera poklonil pri-rodoslovnemu muzeju v Splitu. To je že drugi galeb, ki je v tej zimi priletel iz daljnega severa na naš jug. • Nenadna smrt ua kolodvoru. Na zagrebškem glavnem kolodvoru je nagle smrti umrl Anton Kozak, uslužbenec v kurilnici državnih železnic v Pakracu. V Zagreb je prispel iz Novega Ma rota, kjer se je dalje časa zdravil v tamkajšnjem sanatoriju za pljučne bolezni. Cini je stopil iz vagona, se je zgrudil na tla in obležal. Železniški uslužbenci so mu priskočili na pomoč in ga spravili v bolnico, kjer je kmalu nato izdihnil Truplo so prepeljali na Mirogoj, kjer se bo izvršila obdukcija, da se ugotovi vzrok smrti. i Emil Jannings kot ! Ljubljenec bogov PRIDE! PRIDE! •Preklici laradi duše » ne bolezni. S sklepi okrajnega sodišča v Brežicah so bili preklicani zaradi duševne bolezni: Terezija Kre-ačičeva, žena pekovskega pomočnika in po-sestnica v Brežicah, Franc Ogorevc, samski poljedelec v Globokem in Franc Dimitrovič, samski poljedelec v Orešju. Omejeno zaradi zapravljivosti pa je bil preklican Josip Toporišič, posestnik v Mostecu. • Volkovi na našem jugu. Cim je nastopila ostrejša zima. so se na našem jugu pojavili v planinskih krajih številni volkovi, ki povzročajo ljudstvu veliko škodo. Te dni je neki vojak obmejne čete v okolici Gjevgje-lije opazil čredo volkov in začel streljati nanjo. Dve veliki voljkulji sta mrtvi obležali. ostali volkovi pa so se razgubili v bližnjih gozdovih. • Žrtev podivjanih konj. Pišejo nam: Na Srlvestrovo popoldne so se na cesti pri Grajski vasi v Savinjski dolini splašITi nekemu hlapcu konji in zdirjali z vozom po cesti. Med potjo so podrli 61 letnega dninarja Jakoba Poholeta iz Grajske vasi. Ponesrečenec je obležal na tleh z dvema CIRIL - MF.TOnOV PLES 5. JANUARJA V VELIKI DVORANI KAZINE Začetek ob pol 9. zvečer. — Obleka promenad na. 1839 An potrebujete sredstva «a čiščenje? Vzemite na večer 2—3 ARTIN-dražeje in drugo jutro zarana boste imeli normalno milo iztrebljenje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice za 8 Din zadostuje za 4—6 krat. 1848 Za pull-overje ANGLEŠKA VOLNA Toni Jager, Ljubljana, Dvorni trg Štev. 1. HIN TIN-TIN najpopularnejši fietveronožnl Junak filma v zvočnem filmu. znižane cene! Damskl plašči že od 250 Din naprej otroški v vseh velikostih od 120 Din naprej. Hitite z nakupom, dokler je izbira večja. 380 F. I. GORICAR. Ljubljana. Sv. Petra c. 29. Oglejte ai cene tn blago v izložbi! Tajnost miljonske ogrlice Velesenzacije! Napete vsebine! Kino Ljubljanski Dvor zlomljenima rebroma na levi prsni strani. Rebri sta se mu vrhu tega še zapičih globoko v prsno votlino. Pohole. čigar poškodbe so zelo hude, je bil prepeljan v celjsko bMnico. * Nesreča pri delu. Iz Trbovelj nam pišejo: V petek 2. t. m. se je pripetiJa v rovu zapadnega okrožja manjša nesreča. Na delavca Podkrajška Frana «n Rihterja Ivana, ki sta bila zaposlena v tem rovu, je padel večji k">s premoga in poškodoval Podkrajška precej hudo na levi nogi. Rih-ter je dobil le lažje poškodbe. Oba sta bila odpravljena z rešilnim vozom v rudniško bolm co. * Ne sme v gostilno. Okrajno sodišče v Gornjem gradu je Gregorju Petrinu, samskemu delavcu v Gornjem gradu- staremu 4Jlet za dovo dveh let prepovedalo zahajati v krčme * Novoletna veselica v Zagrebu bo dre» vi ob 21. v Sokolani na Trgu kralja A!e» ksandra. Pri koncertnem delu nastipio Polakova, Šimenc in Bukšek Spremljal j;h b^ Bizjak. Nastopi tudi pevski zbor Na» n dne knjižnice in čitalnice. Balet bo pie» sala Rajičeva. Tkalec bo imel šaljivo pre» davanje o ljubezni, zaroki in ženitvi. Za ples bo na razpolago dovolj prostora. * Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane o— Večer češkoslovaške narodne pesmi bo v nedeljo 4 L m v veliki dvorani Kazine. Bo namreč koncert Maudrovega duda-škega trla, ki ga tvorijo pevec tn igralec na dude g. Jenda Maudr, sopramstka m violinistka Režnižkova in violinist France Ruda Maudrov trio Je znan po vsej Evropi, zato priporočamo obisk njegovega koncerta. za katerega se dobe vstopnice v Matični knjigarni. n— Koncert učiteljskega pevskega zbora. Dirigent pevskega zbora slovaiskega uči-teljstva g. Kumar je v umetniških krogih zelo spoštovan. Po njegovi zaslugi je danes učiteljski pevski zbor eden prvih zborov naše krabevme. Vse svoje vrline nam bo zbor pokaza>l v ponedeljek 5- t m. na svojem koncertu v dvorani Uniona. Predpro-daja v Matičns knjigarni. u— Nova zvočna mstineja ialolger v Matici. Danes in nadaljnje dni bo predvajala ZKD v prostorih ektnega kina Matice mladinsko matinejo zvočnih šaloiger m burk s popolnoma novim, izbranim in deci primernim programom. Priljubljeni otroški khi-b Rantaplan bo nastopil v dveh novih dvodejanskih burkah. Na sporedu bosta tudi izvrstna humorista in komika Stan Laurei in Oliver Hardy, nato priljubljena miška M i k i v neki novi zvočni humoreski in naposled najnovejši zvočni tednik, ki bo občinstvu predočil najnovejše svetovne dogodke v pouk in zabaivo. Program bo tedaj pester m bo nudil dovolj zabave otrokom in odraslim. Starši napravijo svojim otrokom največje veselje s tem, da jih privedejo k matineji. Današnja predstava se bo vršila ob pol 3. popoldne, jutrišnja Pa ob II. dopoldne. V ponedeljek 5. t m. isti spored ob pol 3. popoldne, na praznik sv. Treh kraljev ob 11. uri dopoldne. Vse predstave se bodo vršile v kinu Matld. u— I« gledališča. Krstna predstava naj« novejšega dela Pavla Golie vesela pripo» vedka o »Princeski in pastirčku« bo v to« rek 6. t. m. ob 20. Naslovno vlogo igrata Saričeva in Mitja Gorčev. V komediji ima» jo mnogo opravila veterani, medvedi, zajci in žabice. Speoijelno muziko je napisal skladatelj Adamič. Izven abonmaja in se vstopnice lahko rezervirajo že danes pri dnevni blagajni v operi. Lipahova izvirna komedija »Glavni dobitek« 6e ponovi dre» vi za red E. V nedeljo ob 15. se uprizori poslednjič v sezoni otroška igra »Snegulči» ca m škratje«. Izredno znižane cene. Zve* čer ob 20. se ponovi angleški voina dra» ma »Konec poti« po znižanih ljudskih ce» nah. — V operi se bo v nedeljo popoldne pela »La Mascotte po znižanih cenah. Zve« čer bo premi jera Massenetovega »Werther» ja«. Letošnjo uprizoritev sta naštudirala ravnatelj Polič in režiser Kreft Po zamisle« ku režiserja in načrtih Ulianiščevega so izdelane nove dekoracije. Naslovno partijo bo pela Sax,Pristovškova, mlada odlična mezzosonranistka. ki je bila pred osmimi leti nad eno leto članica našega gledališči. Alberta bo pel Grba. sodnik i Zupan. Zofi* jo Ribičeva. Dalje sodelujejo Sancin, Perko in drugi. Opera, komponirana po besedilu Goetheja, je his+oriia nesrečnega ljubim» ca in bo zaradi mehke glasbe si panjev in sicer po magistratnlh orgfir.i od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo r> žili za statistične namene. Občinstvi se opozarja, da pn popisovanju ne ce > ovir in ne navaja napačnih podatkov, k* bi se sicer moralo proti vsaki stranki obstoječih predpisih kazensko postopatL r, i Jake 5 Din a— Pokop starega leta m prehod v novo !eto se je izvršil tudi letos z velikim hm« pom. Stan oče Silvester se je poslovil od občinstva ob bučnem sviranju godb in s pestrim silvestrskim programom, ki je za» bava! stare in mlade Promet po ulicah je bil vso noč nenavadno živahen. Glavna atrakcija je bil Silvestrov večer Sokola» matice v veliki unionski dvorani, kjer se je kar trlo ljudstva in je zlasti plesaželjna mladina vztrajala prav do ranega jutra Spored je bi! zelo raznovrsten, najbolj pa so ugajale telovadne točke Pa tudi vsem restavraterjem. kavarnarjem in gostilničar» jem so se izpolnile njihove silvestrske na» de. izvoščki in taksiji pa so imeli svojo zlato noč Oče Silvester je pač njihov naj* boljši zaščitnik in bogati patron. Vsesploš» na razigranost in razposajenost se je po» mala močno tudi še na novega leta dan in le malo jih je bilo. ki so prespali staro in novo !eto. a— G1 asovi ameriških listov o koncertu donskih kozakov. «Izbrati, da odnese še od nobenega inozemskega zbora doseženi uspeh« (N. Y. E World). »Jarov magnetič» no prežet dirigent« (N. Y. Tribune). »Uči» nek je bil neizmeren in poslušalstvo je pre» vzelo zadivlienje nad čudežnimi pianissimi in oglušujočimi fortiss;mi« (N. Y. World). Taki so odmevi ameriških listov v senzacis jonalnem uspehu donskih kozakov. ki bo« do dne 7 t. m nastopili v Mariboru. a— Iz gledališča. Zabavna Achardova kom ed ri a »Življenje le lepo« se ho ponovila dane* zadn.rč v sezoni po znižanih ce-n?e francoskega jezika na družabni sestanek v torek 6. t. m. v Vesni. Na sporedu bodo recitacije, pesmi in plesi! ki 'ih bodo izvajali učenci francoskih otro» šk:h tečaiev in deklamac'ie Posameznih čla» n(7v društvi s spremijevanjem na klavirju. Začetek n-b 16 Vstonnine ne bo. a— Zadrußa za reio perutnine v MarU bom onozarja vse interesente, da se bo vrš"1 poučni izle* v Wagno nri Linn:ci 6. t m. Odhod iz Maribora z vlakom oh 6.40. ^ovrat^k W Linnice ob 11.?8 donoMne. a— Sad'arst-fl in vrtnarska podružnica za Maribor in okoli? fma svo' redni občni zbor v torek 6 t m ob 0 30 donoldne na vinarski in sadjarski soli v Mariboru Oh tej priliki bo predavat ravnatel' g Priol o gno>eniu sodnega drevja in se ho predva» ial film o gnojen in kulturnih rastlin Vab» Tif*ni so člani in nečlani k čim obilnejši ude? ležbi. a— T r. Doli"?islre kronike Aretirana fe bila v četrtek zvečer v d^lmatinsVi kleti na Graislorn trgu komai 17'etna Hedviga D ki se kljub svoii m'adr\«;tj že več let bavi s ta ino prostitucijo Ta večer ie iz« maknila nek: sobarici okrog 300 Din in ko so io aretirali, so našli r>': nie? še šest de« set^kov in za Dj^ ft-^bi/a Aretiran in naznanjen sodišču je 29 letni dalmatinski 1 kro$nj»r Ivan Puéič, ker je na ulici neke« mu kmetu hotel prodati navadno železno, rumeno pobarvano uro za zlato za 2UU0 Din trdeč, da jo je podedoval od očeta Kmet pa je bil previden ter zahteval od njega dia gre z njim v neko urarsko trgovino v Gosposki ulici, kjer so seveda takoj ugo» tovild sleparijo. a— Kinematografi. Grajski kino: od danes dalje 100% nemška opereta »Zemlja solnca«. Ribard Tauber. — Kino Un/iom: od danes dalje »Ljubim, ljubiš ljubi.« Willy Forst 100% nemški govoreči in zvočni film. — Kino Apolo: danes 3. in v nedeljo 4. t m. »V orlovih krempljih«. 2 dela v eni predstavi. Iz Celja e— Srečke državne razredne loterije so na razpolago v podružnici >Jutra«, Koeeno-va 2. e— Uradni dan Zbornice ta TOI za mesto Celje in bližnjo ter daljno okolico bo v torek 13. t m. od 8. do 12. v posvetovalnici Greniija trgovcev v Celju. Razlagova ul. 8. e_ Upokojeno ufiteljstvo iz Celja in oko liee bo imelo svoi prvi letošnji sestanek da nes ob 16. v klubovi sobi Celjskega doma. e— Proslava badnjega dne ? Celju. Odhod sprevoda po badnjak bo v torek 6. t. tn. ob 14. iz vojašnice kralja Petra na Dečkovem trgu. V spredovu bodo sodelovali vojaška godba, častniki in Sokoli na konjih in vojaštvo tukajšnje garnizije e— Smrtna kosa. V Zavodni pri Celju je umrl 271etni strojni ključavničar Ivan Žma-her. V Celju na Glavnem trsu je umrla 04-letna slepa občinska sirota Elizabeta Gon-škova in v M ed logu pri Celju 721etna ch» sestnica Elizabeta Gračnerjeva. Naj v mira počivajo! e— Umrljivost » derembru. V Celju je umrlo v deeemb-u skupno 15 oseb. ad teh 1 v mestu in 14 v javni bolnici. V celjski okolici pa je v istem mesecu umrlo 11 oseb. e— Pevsko društvo >0ljka< bo zopet uvedlo retine pevske vaje v bivši invalidni ci. Prva vaja bo v petek 9. t m. ob 20. e— Mestno parno in kadno kopališče bo v ponedeljek 5 t. m ves dan odprlo e— Čajanko priredi plesna šola trgov» skih nameščencev v ponedeljek 5. t. m zvečer v mali dvorani Celjskega doma Tora! bo priljubljeni orkester »Merkur« iz Ljubljane. Plesna vaja danes izostane. e— Nesreča v gozdu. Pretekli ponedeljek se je zvalilo v gozdu težko deblo 161etneiuu posestnikovemu sinu Antonu Kiimpergerju od Sv. Jakoba pri Sv. Juriju ob južni železnici na desno nogo in mu zlomilo gote-nino. Zdravi se ponesrečenec v celjski javni bolnici. e_ Tatvina v gostilni. V nekem novein vinoloSu v mestu je preteklo sredu popoldne izmaknil 46-letni pečar Jakob Podgoršek, po rodu iz okolice Ptuja, uslužben v zadnjem času pri pečarskern moistru PavšerJu na Ljubljanski cesti, zlatarju Alojzu Bučarju iz Gosposke ulice iz žepa 11 ženskih zlatih ovratnih verižic in 8 zlatih obeskov Bučar je tatvino kmalu opazil in je bil Podgoršek še isto popoldne aretiran v Janža-kovi gostilni Za kresijo. Policija je zaplenila pri njem, oziroma je še našla na cesti, kjer jih je deloma odvrgel, 10 verižic, do-čim je ena verižica in 8 obeskov izginilo brez sledu. Podgorška so izročili v zapore okrožnega sodišča. e— Brezposelno tovarišieo je okradla. Že večkrat predkaznovana 281etna brezposelna služkinja Neža Obrezova od Sv. Jurija ob južni železnici se ie seznanila v Ilottigovi posredovalnici služb na Glavnem trgu z brezposelno služkinjo Potočnikovo iz okolice Slovenjgradca. Ker nista našli primernega nameščenja. sta se podali v mesto in je shranila Potočnikova svojo prtljago v kolodvorski garderobi Ko ie hotela še zakleniti v košaro svojo denarnico z vsebino 1590 Din. ji je Obrezova to odločno odsvetovala, češ, da ni varno. Potočnikova jo je poslušala in je denar vzela 9 seboj, kamor sta dekleti odšli nekoliko povesel.jačit. Ko sta se zvečer vračali, je Obrezova med pot|o naprosila tovarišico. naj ji posodi plašč. češ. da jo neusmiljeno zebe. Ta ji je res ustregla. 2e čez nekaj minut pa ji je Obrezova zopet vrnila plašč, češ da se je že osjrela. Seveda je medtem izmaknila iz plaščevega žepa ves denar. Potočnikova je tatvino opazila šele v mestu in jo prijavila policiji. Obrezovo so aretirali, vendar denarja pn njej niso našli. Nedvomno ga je nekje skrila, ker se je med povratkom v mesto za nekaj časa odstranila od Potočnikove. Izročena je bila sodišču. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30 veliki zvočni film »Kapetan Dreyfuat. e— Uboga delavka je izgubila včeraj dopoldne med potjo od Ljubljanske ceste skozi mesto do Gaberja znesek 140 Din. Ker je to ves njen denar, se naproša pošteni najditelj, da denar odda na policiji. Iz Kranja r— Seja občinskega sveta. Kranjski ob» činski odbor je na seji 30. decembra sklenil na pred'og tržnega odseka prestaviti z no« vim letom sejmišče na prostor od poslopja Kreditne banke proti »Staremu Maverju«. Odbor je odobril rezultate glede občinskih dohodkov za I. 1931., in sicer za tehtnico v kokriškem predmestju 4000 Din (g. Anton Boh,) za tehtnico na živinskem trgu 20.000 dfnariev (g. Pajer). za tehtnico pri glav« nem kolodvoru 12000 Din in za štantnino na glavnem trgu 17500 Din (oboje g. En« gelman). Nadalje so bili odobreni pogoji, ki so jih stitvili občinski zastopniki pri ogledu dne 16. decembra glede gradbe in« dustrijskega tira tvrdke Zabret in drug iz Britofa. Podjetnica se mora zavezati, da prestavi občinsko pot. ki vodi na Smariet« no goro, in s'eer mora bit? ta pot 2 m širo« ka in dobro betonirana. Mestna občina je pripravljena v primeru potrebe odstopiti 5 kvadratnih metrov sveta za razširjenje te poti brezplačno, svet pri Tulariu. ki pride v poštev za zgradbo tira, pa proda po 5 di« narjev za kvadratni meter. Parcelacijski načrt, ki ga je vložil Franc Škofic iz Rupe, se ni odobril. Sklenilo se ie pozvati stro« kovnjaka, ki bi nanra-vll sk'co za razšir» jen je, oziroma podališanie obstoiečega mestnega regulacijskega načrta. Ob koncu seje je odbor odobril sprejem 3 tujih obča« nov v domovinsko zvezo mestne občine Kranj, eno prošnio pa je zavrnil. r— Želodec Kranja. Iz uradnih podat« kov posnemamo, da se je v letu 1930 zakla« lo v mestni klavn'ci 772 goved. 460 telet J022 svinj, uvozilo pa se je v tem času ^86 telet, 118 svini. 51 ovc. 55 kozličev in 50.851 kg tpps-\ slanine in podobnega. r— Sokolsko članstvo se opozarja na današnji občni zbor. ki bo ob 20 (v primeru nesklenčnosti ob pol 21.) v knjižnici Na« rodnega doma. r— II. fantovski plee bo ▼ ponedeljek 5. t. m. ob pol 9. zvečer v soko ski telovadni« ci v Narodnem domu Sviral bo priznani jazz«band Olimp. Ples bo vodil g. Metod Mayer. r— Plesna Sola trgovskih nastavljencev priredi v soboto 3. t. m. v dvorani hotela »Nova posta« zaključni plesni venček. Za» četek ob pol 9. zvečer. Vljudno vabljeni! Z Bleda bi— Proračun ribenske občine, o kate« rem je pri zadnji seji razpravljal občinski odbor, izkazuje 166.891 Din izdatkov *n sicer za: gospodarstvo 600, upravo 17.950, odplačilo dolgov in obrestovan je posojil 51.150, redarstvo 5500 javna dela 20.155, zdravstvo 2561, socijalno oskrbstvo 13 ti« soč 934.60, šolstvo in prosveta 46.400. kme» tijstvo 4.54340 in za razne stroške 4097 drinarjev. — Dohodki so gospodarstvo 12 tisoč, glavnice 229 40. pristojbine 3.219.25, globe 210 in razne davšč;ne 35.648.86 Din. Vsi dohodki torej znašajo 51.307.51 Din. Vsi prejemki v iznosu 51.307.51 Din na» pram izdatkom 166.891 Di-n dado primanj« kljaj 115.583.49 Din. ki se bo kril s 135 odst. neposrednimi davki. Proračun je bil soglasno sprejet. bi— Učite'iska premestitev. Učiteljica gdč. Angela Ščurkova je bila premeščena iz tukajšnje osnovne šole na šolo v Gorje, učiteljica gdč Terezija Šlibarjeva pa iz Gorij na Rled. bl_ Občni zbor sokolskega društva na Bledu bo 11. t. m. ob 14. v novem društve« nem domu bi— Kriza v lesni Industriji. Zaradfi sla« be lesne trgovine so b'eiski lesni podjet« niki odpustili nad sto delavcev. Lesni tr« govci ima io nakupičenih več sto vagonov drv. a kupcev ni. bi— Novo društvo. V Lescah pri^ B!e« du se snuje »Društvo z-a zgradbo hiš«, ki ga organizira g. Miha Iskra iz Hlebe pri Lescah. Ä Z Jesenic S— Premeščeni«. Te dni je zapustil Jesenice bivši šolski referent deške osnovne šole g. Josip Vider, ker je premeščen v Ljubljano kot učitelj. s_ Smrtna kosa. Po kratki bolezni je pre« minul v 72. letu starosti g. Josip Mencin« ger. upokojenec KID. stanujoč na Senože« tih Pokojni Mencinger je bil pristna bo« hiniska korenma. Prišel je s svojimi brati Francetom, Tonetom in Janezom pred de« setletji iz bohiniskih tovarn na Jesenice, kjer je vršil službo pri KID polnih 39 let in je bil pred meseci upokojen. Njegov sin Avgust, ki je nameščen kot geometer pri TPD. je bil vedno v ponos treznega in blagega očeta, ki je v hudih razmerah dal sina so'ati na univerzi in mu s tem orno« gočil lepše življenje, kakor ga je imel on sam pri napornem delu v železarnah. Bo« di mu ohranjen lep spomin, hudo prizade« tim preostalim pa naše iskreno sožalje! s— Plesna sezona na Jesenicah se je pri» če'a! Drevi bo velik planinski ples, ki ga priredi v vseh prostorih Sokolskega doma na Jesenicah agilna podružnica SPD. Pie«, ki bo v okusno opremljeni in bajno raz« svetljeni dvorani, obeta biti ena najlepših prireditev tega predpusta. V ponedeljek zvečer pa bo v istih prostorih akademski ples, za katerega se vršijo velike priprave. s— Kino Radio bo predvajal zvočno senzacijo »Ne verujem več nobeni ženski«. Predstave: v soboto 3. t. m. ob 20., ▼ ne» deljo 4. t m. ob 15., 17. m 20. Iz Kamnika ka— Znižanje cen mesa in kruha. Zara» di preobilice gradiva za novoletno številko prinašamo šele danes: V dogovoru z me» sar ji in peki je sresko načelstvo izdalo na» redbo o ceni mesa in kruha. Samo te cene so sedaj dopustne: beli kruh 4 Din, polbeli 3.50 Din in črni kruh 3 Din kg. Zemlje in kruh v drugih oblikah ne sme presegati cene 6 Din za kg. Meso: volovsko I. vrste do 17 Din, slabše volov&ko meso in meso dobrorejenih krav 14 Din, meso III. vrste 10 Din. Cena telečjega mesa sme biti naj« več 19 Din, svinjskega pa 20 Din za kg. Goveje meso v mesnicah in na stopnicah mora biti pred razprod1 jo žigosano po vrstah, in sicer le meso I. in II. vrste, do« čim velia nežigosano meso kot tretjevrstno. Žig mora biti kupujočemu občinstvu dobro viden. k a— Nov tajnik na občini. Županstvo je na prošnjo upokojilo dosedanjega tajnika g. Joška Steleta, ki je star 71 let. 10 junija preteklega leta so že mesto razpisali in sprejeli primorskega rojaka g. Sfiligoja Viljema. Ko bi pa moral g. Sfil'goj nasto« piti. so ga ItaPiani aretirali in konfinirali za dobo 3 let. Sedaj je tajniško mesto zo« pet razpisano. Rok je do 15. t. m. Iz Trbovelj t— Slabo leto. Staro leto je poteklo in bo ostalo vsem Trhoveljčanom, posebno delavstvu v najslabšem spominu, saj je bi« lo za naše delavstvo leto trpljenja, skrbi itn pomanjtkanja. Vsem čitateljem in pri« jateljem želimo iz srca, da bi bilo novo leto boljše, lepše in srečnejše! Iz Hrastnika h— Poverjeništvo Vodnikove družbe je prevzel učitelj g. Mahkota. člani naj se takoj po božičnih počitnicah zglasijo pri niem ter poravnajo članarino 20 Din ta 1931. Iz Novega mesta n— Nov Sokol. V nedeljo se je vršil v šmiheljski osnovni šoli sestane kmož, fan» tov in deklet zaradi ustanovitve sokoJske« ga društva. Sestanka sta se udeležila žup« ni starosta br. dr. Ivan Vasič in br. dr. Trošt, ki sta navzočim obrazložila pomen in namen Sokolstva ter njegova pravila. Sklenilo se je, da se ustanovi najprvo so« ko'ski odsek s poverjenikom br. Liljo na čelu, ki ima nalogo, da zbira še nadalje člane in članice. n— Iz Amerike in Argentine, kamor se je podalo pred leti veliko število naših okoličanov, se rojaki zopet trumoma vra« čajo. Pripovedujejo o tamkajšnjih žalost» nih razmerah in brezposelnosti. Izgubil se je dne 30. decembra 1930 črn pes. doberman, z dolelml u§esl. ki sliši na Ime Hafan, Ima številko 25. občina Novo mesto. Kdor ve kaj o njem, na blagovoli sporočiti proti nagradi podružnici »Jutra« v Novem mestu. 1843 *AAAA «AAAAAAAÀA4 b— »Pod zeleno lipo« se imenuje go« stilna v Potočarski vasi, kjer je krčmaril v ponedeljek pokonani, vsem Dolenjcem znani 80 letni očka Janez Vrček, vulgo Sa« lamon. Pokojni je bil zelo ponosen na to, da je bil pisatelj Janez Trdina njegov stal» ni gost in da je tudi mladi pesnik Kette rad posečal njegovo točilnico, vedno do« bro založen s crškogorskim cvičkom Nje« govi dobri gosti so bili v večini naši uradniki vseh strok in kategorij, kar si je po» kojnik štel v veliko čast Bil je dobrega srce in je marsikaterikrat povabil Novo« meščane v svojo zidanico v Trško goro, kjqer jim je nudil vsega v izobilju. Blage« mu možu. ki je prežival par generacij v dobrem delu, ohranimo prijazen spomin! n— Zrele jagode, povite v šopek, je pri« neesl v našo podružnico g. Nahtigal iz Drske. Nabral jih je na skalnatem poboč« ju Ljubenske gore. Iz Rimskih Toplic rt— Sokolsko društvo priredi danes ob 17. v prostorih br. Gregorja Pušnika v Smarjeti sejo za glavno skupščino. Obrav» navalo se bo tudi vprašanje zgradbe no« vega Sokolskega doma! Iz Šoštanja 5t— Podružnica Sadjarskega in vrtnar» skega društva v Šoštanju je imela na Ste« fanovo občni zbor. Obilna udeležba je pri« cala, da se to društvo lepo razvija Šteje okoli 80 članov in poseduje lastno direves« nico, i?, katere je bilo izdano članom že nad 2000 drevesc. Od časa do časa se pri« rejajo strokovna predavanja in skupni razgovori, ki so vedno dobro obiskani. Društvo je nabavilo za uporabo svojim članom letos že drugo brizgalno za arbo« rin. Občni zbor se je spomnil ustanovi« teljev in prvih društvenih funkcijonarjev ter jih imenoval za častne člane. To so: šolski ravnatelj v p. g. Trobej Alojzij, po« sestniki gg. Bizjak Martin. Medved Jože in Melanšek Ivan. V novem odlboru je pre« vzel predsedstvo učitelj g. Marcaro! Ru« do'f in tajništvo Plaskau Ivan, posestnik v Lokovici. Med slučajnostmi je bila spre« jeta resolucija, v kater šaleški sadjerejci zahtevajo, da se zadeva o združitvi kme« tijskih in sadjarskih strokovnih listov re« si na način, ki bo v skladu s težnjami in željami prizadetih krogov. Iz SlovenSgradca sg— Občni zbor Sadjarskega in vrtnar» skega društva. Kako je sadjereja v našem okraju razvita, je pač najbolje pokazal zadnji občni zbor, ki se ga je udeležfo preko 70 agilnih članov. Zastopnik obla« stva višji pristav g. Eiletz je čestital po» družnioi na njenih dosedanjih uspehih. Najprej so se razdelile diplome, ki so bi« le priznane za naiboljše sadje na letoš» nji razstavi. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, ki nam je gotovo najbolj« ši porok, da bo ta pridobitna panoga osta» la ne samo na tej višini, ampak da se bo v našem okraju še mnogo bolj razširila. Velja pripomniti, da je bil letos naš okraj v živahnih trgovskih stikih z Nemčijo gle« de prodaje jabolk in kupčija ni prinesla samo lepih dobičkov, ampak je dala tudi vzpodbudo za čim bolj raciionalno goienie sadja in vsaj deloma olajšala nomanikanje denarja, ki ga naš okra i zar~di velike kri« ze v lesni industriji brMko čuti. sg— Petrov blagor. Višji davčni upravi« teli v poko'u g. Ivan Pernovšek je uiel v Dravogradu pri dravskem mostu sulca, lri je bil dolg 1.25 m in tehtal 14 kg. Za naš okraj pač redkost. Iz Gor. Radgone gr— Članstva Sokola. Prihodnji družab« ni sestanek v 6oboto ob 20. zvečer v po» sebni sobi gostilne pri Ledenici pod gira» dom. Pridite! gr— Sprememba posesti. Gostilno pri Ledenici pod gradom prevzame z novim letom v najem gostilničar Avgusta Berlan od dosedanjega lastnika in gostilničarja Jožefa SajheTja. Iz Dolnje Lendave d!— Spomenik kral]u Petru v Dolnii Lendavi Odbor za postavitev spomenika bk-gopokoinenru P*; t m I. Osvoboditelju v Dolnji Lendavi je priredi! v novembru dobro uspel Martinov večer s srečolovom. Vsem cenjenim gg. trgovcem in gostilničarjem se odbor tem potom najiskreneje zahvaljuje za naklonjene dobitke. Na prostovoljnih prispevkih so poslali odbora: Oficirski dom v Varaždinu 1000 Din. Kmečka hrar.Hnica v Dolnji Lendavi 1000 Din. hranilnica in posojilnica v Turnišču 500 Din. ravn. Feitö 250 Din, hranilnica in posojilnica Beltincih 200 Din. J. Vogler Mrtvarievci 150 Din, Rocchlitz 150 Din, po 100 Din: ravn. Ko-stelac, J. Benko, notar Koder, občinska hranilnica v Murski Soboti rn občina Murska Sobota, 85 Din. Skoberne, po 50 Din: župn. Čačič, Rantaša in M. Tr*t"iek Fe-yer 30 Din, pp. Djordjevič 30 Din, P. Kai- man 20 Din, Tafcač 15 Din. OtoHne so prispevale: Dolnja Lendava 2000 Din, Dolga vas 500 Dia Beltinci 400 Din, Pince 300 Din, Dolina 300 Din, Peiešuvci 200 Din, Zamostje 200 Din. Bratonci 100 Din Fflov-ci 100, Binuta 100. Kot 50 Din. Nabrali so: inž. Maček v Beltincih 1095 Din (med drugimi so darovali: inž. Mikuš 300 Din, inž. Maček, M. Brumen in P. Osterà po 100 Din, J. Vogler, St. Žemljic, Fr. Režek in J. Friedrich po 50 Din), dr. Šumeniak 200 Din, kolonisti iz Benice 210 Din, vojaška četa v Dolnii Lendavi 127.50 Din, meščanska šola v Dolnji Lendavi 294 Din» uradniki davčne uprave 325 Dai, pošte odtam 180 Din, osnovne šole: Dolnja Lendava 153 D"n, Bogojina 238 Din, Gaberje 121 Din, Lipovci 85.25 Din, Ntdelica 8j Din, Odranci 50 Din, Gančani 1J2 Din, Kapca 63.50 Din. Dolga vas 120 Din, orožniki v Dolnji Lendav: 80 Din, v Beltincih 40 Din, v Gaberju 40 Dui, v Turnišču 235 Din, oficirski zbor v Dolnji Lendavi kot dohodek ofic. plesa 1020 Din. iz neke sodne poravnave 200 Din. Vsem darovalcem naj'epsa hvala! Odbor prosi še ostale občire doli lendavskega sreza, da votirajo in vpošljejo čimpreje svoie prispevke. Naj ne bo v našem srezu*. občine, ki ne bi ničesar darovala! Iz Murske Sobote iJT— Zaobljuba sokolskega naraščaja. Na prav poseben način je Murska Sobota proslavila 17 december, ko se je izvršila svečana zaobljuba sokolskega naraščaja. Razen par izjem je pristopila k Sokolu vsa mladinj gmnazije Sokol je izdal posebne legitimacije z natisnjeno sokolsko zaob* ljubo in s posebnim predelom za podpis staršev, ki se obvezujejo, da bodo mladino tudi doma navajali k sokolski miselnosti. mr— Koncert vojaške godbe. Murska Sobota, ki ni mogla dobiti za 17. decembra vojaške godbe, da priredi že tradicijonelno proslavo kraljevega rojstnega dne, se je T soboto 20. decembra oddolžila. Občina je poskrbela za slavnostno razsvetljavo in za obhod z bakljado po mestu. Kljub moč« nemu mrazu se je pred občinsko hišo zbralo številno občinstvo m z odobrava» njem poslušalo govornike. Zvečer se je vršil koncert vojaške godbe iz Varaždina. Žal, da godba tudi to pot ni mogla priti kompletna. Vsekakor pa je sviranje kma» lu spravilo številno občinstvo v odlično razpoloženje, ki je doseglo svoj višek, ko je komandant mesta s kraljevim kolom otvoril ples. mr— Božičnlca Kola jugoelov. sester. Kakor mravlje pridcio so tudi letos Kola« šice zbirale vse leto denarne prispevke in prirejale koncerte, da oh koncu leta ob« darijo najbolj revne. Letošnja božičnica je bila izredno bogata. Obutev m obleko jo prejelo 250 šolarčkov m 28 dijakov. Z je» d'ili pa je bilo obdarovanih 15 družin. Za obdaritev se je potrošilo nad 13.000 Din. Kolo nas je naprosilo, da na tem mesta izrečemo iavno zahvalo vsem, ki so pri» pomogli. da ie obdaritev tako obilno uspe» la Naša dolžnost pa je, da od vseh ide« alnih in enako delavnih dam imenujemo vsaj dve naivažnejši funkcr'onarki dru» štva: predsednico go. Ido Pertotovo io tajnico gdč. Marijo Justinovo. Mi ste fe Ätopü k oknu in se opotekeL Spodaj na trgu je stal pester tabor sta* novakev, izseljenih iz hiše št 7. v Zjuzi-ni uiici. Otroci so ihteld. Kuharice so držale v rokah možna rje. Starci m starke so sedeli na pisalnih mizah. Možje, oboroženi « obešalniki, so grozili pred uredništvom. »Dajte nam stanovanje!« »Dajte nam avtorja članka!« Urednik se je prijel za glavo. Volodia je izkoristil splošno zmedo, filtro pomežiknil z očmi in zbežal na podstrešje. Množica Je demoHrafa trrednfftvo. Iz ruščine B. Z. komun ali noj e hozjajstvo = skupno gospodarstvo s) rabočij fakultet = delavska fakultet* KULTURNI PREGLED Deeemberski zvezek „Ljubljanskega Zvona" Izšla, je 12. Itevüka »Ljubljanskega Zvona«, s katero se zaključuje 50. letnik te naše najstarejše in najzaslužnejše, a še vedno mladostno sveže in z novimi toki se obnavljajoče revije. Pregled 50. letnika si pridržimo za prvo prihodnjo priliko; za danes beležimo samo vsebino 12. števil» ke, opozarjajoč na članek »Ljubljanski Z>von v novem razdobju«, ki je izšel v novoletni številki »Jutra«. Na uvodnem mestu priobčuje december» «ki zvezek tri črtice, skoroda pesmi v prozi, Ludvika Mrzela (»Domov«, »Luč v sobi«, »Slovo«), ki jih del ljubljanskega li» terarnega občinstva že pozna z nedavnega literarnega večera mladih. Prof. Janko Lav» rin je prispeval esej o Anatolu Franceu, ki čitatelju osvežuje duhovni profil tega velikega francoskega skeptika in godrnja» ča. Obenem spoznamo v tem poizkusu vse vrline Lavrinovega esejističnega peresa. Končuje se roman Mirana Jarca »Novo mesto« — nova naša »izpoved genera» ci je«. Stano Kosovel se je zopet oglasil z dvema pesmima: »Grob ljubezni« in »Sre» čanje« . Bratko Kreft je prispeval novoletno »Tempo . . . Tempo«; sodobno, socialno» naturalistično. Zaključuje se zanimiva razprava drja. Jožeta Rusa »O tipu našega mesta na po» molu«. Iz kajkavske Krike Dragutina M. Dom« janiča sta objavljeni dve novi pesmi s «kupnim naslovom »E>ve narodni«. Jože Kranjc debuti ra v »Zvonu« s črti» ©o »Konec Ivana Možine«, junaka njegove nedavno izišle povesti »Ljudje s ceste«. Mirko Kunčič je zastopan s črtico »Otrok«. Med književnimi poročili ocenjujejo: A. Budal Bevkov roman »Človek proti člove» ku«, in šesto knjigo »Luči«; Josip Vidmar Kranjčeve »Ljudi s ceste«, A. Debeljak Le» besgueovo pesniško zbirko »Triptolòxne čbloui«. V gledališkem pregledu sta izšla Ocvirkova kritika novitet v ljubljanski drami in Delakov članek »Borci za novo «leda!išče«. Številko zaključuje rubrika »Slovenski jezik«, v kateri St. Bunc obrav» nava nekatere napake današnjega sloven» «keia pisanja. »Ljubljanski Zvon« bo ▼ norem letu predvidoma povečal svoj obseg in bo po* terntakem še pestrejši in zanimivejši. O teh in drugih načrtih bomo ob priliki spo» ročili še več. Za sedaj ga samo priporo« čamo novoletni pozornosti slovenskega in» telektualca, ki «3 poleg »Naš dobe« upo* šte-vaj pri svojem »kulturnem budžetu«. »Ljubljanski Zvon« velja celoletno 120 D'n in se naroča nri upravi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. — „Ljudska astronomija44 Kdor pozna zapeljivo lepoto in mikav» nost astronomije, te »kraljice ved«, je že dolgo pogrešal v domači besedi tak uvod •v zvezdoznanstvo, kakor jih dobiš pri ve« likih narodih na pretek — uvod, ki uvaja tudi lajika v osnove te vede in ki ga more navdušiti za opazovanje zvezdnega neba. Slovenski uvod v astronomijo smo ven» darle dobili. Spisal nam ga je naš odlični fizik dr. Lavo Cermelj, izdala pa v dostoj» ni, lepi opremi, kakor jo knjiga zasluži, »Kmetijska Matica«. Ob istem času, ko so dobili Hrvatje 3. izdajo svojega najboljše» ga astronomskega poljudnega spisa, dr. O. Kučere »Naše nebo«, smo dobili tudi mi večje delo o osolnčju in osvetju. Čeprav spis dr. Cermelja ni tako obsežen, kakor je knjiga dr. Kučere, vendar popolnoma ustreza svojemu namenu in bi bilo le že» leti, da bi se tolikanj priljubil, kakor se je onkraj Sotle m Kolpe priljubilo delo Ne» storja jugoslo-venskih astronomov prof. Kučere. »Ljudska astronomija« dr. Cermelja je razdeljena v štiri dele (»Kako se nam ne» bo prikazuje«, »Pravo gibanje nebesnih te« les«, »Naše osolnčje«, »Naše osvetje«) in obravnava vse gradivo, ki spada v takle uvod. Snov je razdeljena pregledno in ob» delana ne samo s strokovnjaško veščino, marveč tudi prožeta z neko toploto, ki številkam in znanstvenim pojmom jemlje suhoparnost. Res da ni tako poetična, ka» kor je omenjeno hrvaško delo, — po stilu se bolj približuje znamenitemu Fabrejeve» mu delu — vendar ni nikjer dolgovezna in pusta; iz, njenih strani diha poleg znanstve» ne eksaktnosti tudi občutje lepote in skrivnosti neba, občutje, ki daje — po Kantu — enega najvišjih človeških doži» vetij. Vulgarno poljudna, prav za vsako» gar ta Ljudska astronomija ni — toda, ali si moremo misliti, da bo segel po nji člo» ▼ek, ki nima do te vede nikakršnega dru= gega odnosa nego golo radovednost? — Spis drja Cermelja upošteva — seveda le mimogrede — tudi najnovejše izsledke in nazore, kakor je Einsteinova teorija rela» tivnosti, teorije Sv. Arrhenija i. t. d. Založnica je knjigo opremila s številni« mi, precizno reproduciranimi ilustracijami in jo natisnila na finem papirju. Knjiga velja v podrobni razprodaji Din 48.—. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska 7 ali pa pri Tis» kovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru. Vsem, ki si hočejo razširiti znanje in no» globiti pogled v prirodo, bodi »Ljudska astronomija« toplo priporočena! B. „Grof Luksemburški" Maribor. 27. decembra. Nedoumna so še vedno pota ljubezni. Od tega bedno životarijo veliki pesniki, v izobilju pa pirujejo mali libretisti in operetni rentniki. Laskava muzika Leharja omiljuje situacije in nežno izglajuje dejanja. Posebnosti te predstave, ki je kontno srečno ugnala vse opasnosti parta (včasih ji je trda predla za takt itd.), tvorita lik kneza Vasila Vasiloviča (VI. Skrbinšek) ter okusna scenerija. Vestibül pariškega Grana-hotela v zadnjem aktu je vzbujal _ splošno občudovanje, ves velikomestno občuten m stilno skladen. Inscenator g. Ussar je tokrat zmagal na vsej črti. In ta ljubka morebit-nost kneza g. Škrbinška! Prirojena elegantna sesta, do kraja razločna beseda, stilno pravilno petje in redka subtilna komika v plesu ustvarjajo lik, ki ga v taki skladni dovršenosti le redko vidiš. Prav presrčno m metalno - zvonko se je tokrat iz duše izpela gdč. P. Udovičeva kot Angela Didier. Njen kavalirski partner, ves verjeten kot gro" Luksemburški, gosp. Dj. Trbuhovié, je kljub močnemu prehladu zmagovito zavojeval svo-io dragoceno operno pevko v prav sugesttv-no - prepričevalni igri. Slikar Brissard g. A. Harastoviča je bil na moč komičen, a je nekoliko preiskreno pomežikoval z galerijo, kar kvari celoten vtisk njegove uloge. Vsa ljubka pa je bila Juliette gdč. Barbičeve. V nesmiselnih kostumih (beli plašči s kapucami) je nastopila oblastna trojica notar, diplomat in uradnik (gg. Tovornik, Rasb^r-ger, P. Kovič), ki je po svoje doprinesla k veselemu razpoloženju V manjših ulogah so se udejstvovali: ga. Zakrajškova kot grofica Kokozova, g. Čamer kot slika. gdč. Starčeva kot model, gdč. Križaieva kot srčkan liftboy, posebno pa še ponovno g. P. Kovič kot ravnatelj hotela, posnemajoč našega Franeois-a iz Melje. Zbor je v nas zapustil željo po večji sigurnosti v plesu in petju. Predstavo je zrežiral dokaj smiselno gosp. Trbuhovié. Orkester je igral pod svojstveno taktirko gosp. kapelnika Herzoga. A--s Pripovedne novosti (Jos. Fr. Knaflič, »Tri rože«.) Citateljem »Jutra« dobro znani Josip Fr. Knaflič je izdal v samozaložbi lično, 172 strani obsegajočo pripovedno zbirko »Tri rože«. Za svojo knjigo je bil izbral devet povesti in črtic, izmed katerih je na» slovna najdaljša. S tem šopkom cvetja zrelih moških let se je pogumno uvrstil med naše avtorje, ki v sedanjih dokaj ja» lovih časih izdajajo novelistične zbirke. Današnja doba ni posebno naklonjena kratki povesti; samo močna invencioznost snovi in bujna samoniklost ali uglajena dognanost forme še vzbujajo zanimanje. Pri nas nemara predsodek o noveli ni ta» ko zakoreninjen kakor drugod, in lepe, in» timno spisane povestice imajo še vedno svojo stalno čitateljsko občino. Knafličeva zabavna proza ni mladeni» ško»vihrava, niti posebno nova in če bi kdo v nji iskal kaj več nego prijetno kramljajoče pripovedovanje, bi bil bolj av» torski nego je avtor sam. Te povesti in povestice, ki imajo na sebi rožnat nadih neke zapoznele romantike, so namenjene lagodnemu, zabavnemu čitanju in se ob» račajo do čitatelja iz ^širokih krogov«, ne pa do gurmanskega uživača profinjene sodobne literature. Snov je romantično« sentimentalna: graščine, grofice, grobnice, parki, rože. majhne avanture s skrivnost» nimi ženami, — odbleski Bosne ;n Balka» na, ah, vse to življenje, ki ga nemara ni ve* — le kje med razvalinami minulosti še poganja kakšen njegov bledi, medli cvet, ali pa je daleč od nas, od našh skrbi in problemov — vse to, kar bi bilo p-5 drugem avtorju narejeno, lažnjivo in pozersko, je pri našem Knafliču izraz nje« gove notranjosti, o kateri bi veljale Nad« sonove besede: Koliko doživetega in ko« liko preživetega!? Prečitaš to knjigo in veš da ti ni naložila nobenega novega problema in novega spoznanja — včasi te prime, da bi kar zbežal od teh večnih »snoznavanj« — veš pa, da si prijetno kraruljal z nekim dobrim, izkušenim člo» vekom, čigar beseda je lahka in nevsiljiva, o katerem pa slutiš s pesnikom, da ima nekje pod tem popotniško«vsakdanjim vi» dezom še neko oko. čigar pogled bi bil tih ... in vel k bo da mnogo vidi in bil je kakor vzdih ki med ljudi se stidi. Ne kot delo visoke literarne dognanosti in izvirnosti — kot lahka, zabavna knjiga se »Tri rože« priporočajo onim, ki ljubijo čtivo te vrste. Pismo iz Zagreba Oskar Nedbal. — »Slabi spol«. — Vieeut Emenderò. — Jugoslovenski koncert v Varšavi. Zagreb. 30 decembra. V zadnjem pismu sem omenil, da med nami biva že več dni slavni češki skladatelj OskarNedbal, danes pa moram žal zabeležiti. da ga ni več med nami. Odšel je za večno za svojim slavnim učiteljem Dvofakoin in za velikim Smetano. Zakaj je pač moralo utihniti njegovo plemenito umetniško srce? Zakaj je v hipu ugasnil ta ognjeviti umetniški temperament? Zakaj je moral ta dobri mož, ki je vse svoje življenje ljubil vsakega človeka, v enem samem trenutku notranje slabosti pozabiti na se in na ljudi? »Bajka o Honzi«, »Od bajke do bajke*. »Viničarka«, »Poljska krit, »Kmet Jakob? in vsa ostala njegova deca so zdaj brez očeta; vse se je končalo z bolestnim, ostrim, disonantnnn akordom... Čast, ki jo je Zagreb izkazal velikemu mojstru dirigentske taktirke in godbe, je bila globoka in iskrena. Ko sino spremili Ned-balà na njegovi zadnji poti, ko ga je naša prst sprejela vase, so se nam oči osolzile z bridkimi solzami. NedbaL ljubitelj življenja in vseh življenjskih radosti, je postal — de-zerter življenja! Nemara pa se bo njegov široki, dobrodušni obraz še kdaj nasmehnil, če bo z neba pogledal na nas in videl, da ga ne pozabljamo, da zvesto in spoštljivo varujemo spomin na njega!... • Naša drama Je vprizorila novo komedijo. »Slabi spol« francoskega pisatelja Bourdeta. Delo je bilo odlično pripravljeno; režija in igralci so zadovoljili v vsakem oziru in v največji meri. Zato je bil uspeh i pri kritiki i pri občinstvu prav časten. • Španska plesna skupina, ki jo rodi Vicent Escudero, je gostovala pri nas lani z izredno močnim uspehom. Gledališče je bilo takrat razprodano, a kritika je imela za skupino, zlasti za prineipala Escudero, same laskave besede. Potemtakem smo se mogli nadejati, da bo nje drugo gostovanje imelo vsaj takšen, če ne še večji finančni uspeh. Zgodilo pa se je drugače: Gledališče je bilo obupno prazno. Skupina je letos prispela z manjšim ansamblom. Močnejši vtisk je mogel zapustiti predvsem Escudero, za njim pa še neka plesalka. Pri tej skupi ni je prikupno to, da so plesi vedno nekako nacionalno barviti in da ne želi_ doseči več nego zmorejo njene moči. Najmočnejša stran španskih plesalcev je ritem. Posebne efekte dosezajo s kastanjetami, s katerimi umejo barantati na izredno intenziven način. • Nedavno je bil povabljen ▼ Varšavo ravnatelj zagrebške opere, Krešimir B a» r a n o v i d, da dirigira koncert jugo» slovenske glasbe. Spored je obsegal dela Baranoviča, Hrističa, Gotova, Tkalči« ča in Berse. Koncert je imel velik umetni» ški uspeh. Pred menoj leži vrsta jxdjskih časnikov, ki pišejo v kar najbolj pohval» nem tonu o murziki naših skladateljev in o sposobnosti našega dirigenta. Koncert v Varšavi pomeni za našo glasbo lep nap re» dek, tem bolj, ker ji je tuji tisk široko» srčno priznal odlično kakovost in umetni* ško višino. V teku enega meseca je bil to — poleg Gotovčeve opere »Morana« v Br« nu — drugi veliki uspeh naše glasbe v sle« vanskem inozemstvu. Ker bo praška Fil« harmonija kmalu tudi izvajala dela naših skladateljev — med njimi skladbo Slavka Osterca, — kažejo torej vsi znaki, da je zanimanje za našo kulturo čedalje večje in da je naša glasba dokončno prodrla preko meja domovine. ^ Žiga Hirschler. Wilhelm Bolsehe Marsikdo med našimi čitatelji utegne poznati spise tega bleščečega popularizatorja prirodnih ved, morda najboljšega, vsekakor pa najbolj mnogostranskega naravoslovnega pisatelja, kar jih piše v nemščini. Dne 2. t. m. je dovršil 701etnico, katere se s simpatijami spominja ves nemški tisk. Wilhelm Bölsche je po rodu iz Kölna; filozofijo, zgodovino umetnosti in naravoslovje je študiral na Dunaju in v Parizu. 2e zgodaj se ie bil ogrel za Haecklov monizem in ga je skušal popularizirati s knjigami, ki so polne poezije, idejnega ognja in naravoslovnih podatkov. V letih 1S93.—96. je izšla njegova »Entwicklungsgeschichte der Nature, 1. 1898. je objavil obsežno monograf i io Današnja in bodoča dramatika (Mnenj« F. X. Salde.) V Pragi se je vršil ciklus predavanj pod naslovom »Dramatski pisatelji o sebi in n svojem delu«, na katerem so predavali vsi ugled ne jši češki dramatiki. Ciklus je zaključil znani kritik in pisatelj F. X. Salda, ki je ekusil podati nekak pregled, odkod izvira današnja »gledališka mizerija« in kod vod! pot v novo življenje. Podajamo tu nekaj glavnih njegovih misli: Med dramatično poezijo ln družbo so zelo nežne vezi. V dramatski poeziji se zrcali duša naroda. Koliko zgledov bi lahko navedli. da spada višek dramatske poezije in narodne energije vedno in točno v i$to dobo. (V grški drami, L zv. Elizabetina doba v Angliji, francoski zlati vek, pri nas doba prevrata itd.) Bramatska poezija, to je: pesnik. igralec, režiser in občinstvo. Stir.se neločljivi èin i te li i. Ako hočejo ustrezati svojemu namenu, morajo biti: 1.) zdravi. 2.) t skladu. 3.) ▼ soigri. Iščite danes to zdravje, skladnost, soigro. Ne najdete ničesar. Posledica je: kriza. Pesnik? Je t krizi. V notranji krizi. Manjka mu vera, zaupanje vase. Ne čuti se vrednota, STojenravna in svojepravna. In kjer ni te vrednote — tam se životari. Današnji dramatski pesnik se je umaknil — izdelovatelju drainatskih komadov. Ne ustvarja dramatske poezije, ampak izdeluje gledališko blago a la Scribe, Sardou, Luder-mann in njim enaki. To je prinesel s seboj čas s svojo negotovostjo in razdvojenostjo. Poezija je manotetično delovanje; opiraje se ob stare norme, ustvarja nove. Vest, čast — to so bili standarti. Današnji čas nima norem — zato tragedija ne more živeti. Iz vseh, ki so v tej novi dobi ustvarjali dra matske pesmi, stavi Salda najviše Paula Claudela. On deluje s strogimi pojmi tragič-nosti, pri njem nujno pade žrtev, kadar to zahteva abstraktni princip. V sedanjem času ni takega pesnika, ne more ekzistirati, bil je izgnan vsi ed utilitaristične morale, ker se ji je zdel shematičen in nečloveški. Pesnik gre po svoji poti — družba tudi. Njuna nekdanja zveza je pretrgana. Družba je v razsulu. Stare družbe ni ve?, nova se ni še ustvarila. >Kaj mi je Heku-ba?« . . . vprašuje človek današnjega časa, ki več ne razume umetnosti. Dramatska poezija ni kultska umetnost, kakor je bila v antiki, v srednjem veku in ob času našega narodnega preporoda. Takrat je imela neko važno družabno funkcijo, bila je verski obred neke vere. Pri nas se ie tej veri reklo domoljubje, narodnost ... V antiki je imela dramatska poezija socijalno - higijenski namen. NaŠ čas tega namena ne pozna. Gleda na dramo kot na zabavo. Zato se govori o športu ali o filmu prav tako kakor o konkurenci gledališča. Tudi v igralstvu je kriza. Igrale« ne?« r«? služiti pesnikn. Hoče biti sam sebi namen. Hoče živeti le iz svojih fiziognomičnih siL Temu se pravi čisto igralstvo. S tem se vrača k staroklasični italijanski komediji deli arte, k izživljanju improvizacije. Želi si grobih enosmernih tipov (kralj Ubu, Knock, Topaz). Režiser je postal drzen nsnrpator. Do nedavno malo znana moč si sedaj lasti vlado nad vsemi. Iz prav za prav podrejene funk- cije dela nekaj svoj eia striega. Uveljavlja svojo voljo in nasilje. Tudi to je znak propadanja. Današnji čas stoji ▼ znamenja zanika?*-nja. Stari kriteriji resnice so propadli. Človek ne veruje več v stalnost značaja, človeška osebnost mu je nekaj nikalnega. Tudi ne veruje v dejanje, ker dvomi o človeškem delu. Skepsa in nihilizem pronika povsod. Pesniško delo mora biti sintetično. Dandanes se je izpremenilo v analitično. Gledalec hoče, da se dejanje vrši iz značaja, da bi mogel dramatskega pisatelja kontrolirati. Veliki zgled tega analitičnega delovanja je Pirandelìova komedija »Sest oseb išče avtorja«. Tudi jezik j« ▼ znamenju propada. Zato ker v današnjem življenju ne vodita logika in razun^ ampak volja. Dramatski pesnik je v velikih zadregah, kako naj se izraža. Vsi namreč govore v istem jeziku, toda v različnem — govoru. Današnja drama se rešuje s tem. da se zateka k fantaziji, svojeroljnosti subjekti vi?, mu. Torej beg v notranjost. Sedanja drama brodi veliko preveč po psihoanalitičnih čudežih. Tu vlada še vedno ekspresionizem, najsubiektivnejši romantizem . . . Bodoča drama se mora spraviti z objektivnostjo, mora biti objektivna. Priporoča se inferno podzavesti, češ, tam se intelekt pouči, pridobi, razneži. Toda drama je boj z resničnostjo. Lahko primerjamo ta boj boju svetopisemskega Jakoba z angelom, kjer pravi Jakob: »Ne izpustim te, dokler me ne blagosloviš.« Dramatik kliče v boju z življenjem: »Ne izpustim te, dokler se mi ne daš spoznati.« Glavna poteza modernega človeka je hre- • Darwinu, ▼ naslednjih letih pa «o oglodali svet trije zvezki Bölschejevega nemara najpopularnejšega dela »Liebesleben in der Natur«, v katerem z nepozabnimi slikam: riše enega najčudovitejših pojavov v živi naravi: ljubezen, množitev, spremljajoč ga od drobnih živi k človeku in pri tem od pra-dobe do sodobnosti. Ta spis je še vedno eno najboljših del te vrste v vsej svetovni lite raturi. Bölsche je spisal tudi knjige o postanku človeka, o pračloveku, o solncu in zvezdah in o raznih mehaničnih pojavih v naravi. Vedno se je trudil, da Čitatelja ogre-ie in ga s spoznovanjem narave in njenin sil stori boljšega, kulturnejšega. Danes je to ali ono že zastarelo, kritično izpodbito ah uvrščeno med hipoteze, vendar ie zaradi Bò'-schejeve skoraj umetniške obdelave še vedno priljubljeno štivo. Bölsche je pisal tudi romane, literarne študije (n. pr. o Heineju, o Goetheju) :n je mnogo sodeloval pri izdajah raznih klasikov ter starejših in novejših naravoslovcev. Wendlov „Danton" Najboljši nemški poznavalec Jugoslavije Hermann Wendel, ki je spisal o naši zgodovini, kpajih in ljudeh že vrsto tehtnih knjig, med njimi zajetno delo »Der Kampf der Südslawen für die Freiheit und Einheit«, je- tudi sicer plodovit publicist m esejist Omenjamo samo njegovo knjigo o Heineju ter zbirko esejev in feljtonov »Aus drei Kulturen*. Pri Rohwoltu v Berlinu, v založbi, ki je med drugim izdala vse spise Einila Ludwi-ga. je nedavno izšla nova, obsežna, lepo ilustrirana knjiga dr. Hernianna Wendela »Danton«. Kdo ne pozna vsaj po imenu slo-večega vodje velike francoske revolucije, ki je vpodobil v sebi ves njen zalet in združil v svoji osebi vso tragiko revolucijskega radikalizma? Wendel je spisal o Dantonu romanizirano biografijo«, kakor je danes v modi, in je opravil svoje delo spretno, z močnim vživetjem v dobo in njene ljudi, s široko erudicijo človeka, ki ima pregled čez vso ogromno gradivo in vendar nalik umetniku plava nad njim. Tako je Wende-lu životopis Dantona narasel v nekako epopejo francoske revolucije. Citateli, ki prebere to knjigo, ima pred seboj celotno sliko velikih dogodkov. Živa, ne samo po stilu, marveč tudi po aspektu sodobna knjiga! Nemška strokovna kritika jo je sprejela enako priznavalno kakor literarni ocenjevalci, ki so presojali nje formalne vrline. Wendel je posvetil svojega >Dantona« spominu G. Büchnerja, avtorja istoimene drame, ki smo jo nedavno videli tudi na ljubljanskem odru. Zbornik Milana Hodze Politično zrelost, resnost in višino Cehov očituje način, kako slave svoje vodilne politike. Eden izmed prikupnih dokar-ov kulturnega duha v češkoslovaški politiki je obsežen zbornik, ki je izšel v Pragi z naslovom: »Milan Hodža. Publicista, politik, ve-decky pracovnik«. Ta jubilejna knjiga o današnjem voditelju naprednih Slovakov m vnetem zagovorniku češkoslovaškega narodnega edinstva dr. Milanu Hodži je izšla v slovaškem jeziku v češki založbi v Pragi. Zajetna knjiga na 966 straneh je lepa počastitev moža, ki si je pridobil za svoj narod velikih zaslug. Samo politično zrela, prava demokracija more spoznati, kakšen pomen ima taka knjiga za narod: namestu da se trati denar za minljive, zgolj vnanje proslave, se zbere ves materijal o Vodji in poda narodu za sedanjost in za bodoče rodove sinteza življenja in dela narodnega voditelja. Na tem omejenem prostoru ne moremo navesti niti vsebine tega zbornika, ki je, če se ne motimo, največji izmed dosedanjih literarnih spomenikov slovaškemu politiku. Omenjamo samo, da vsebuje mimo obsežne ga bio- in bibliografskega gradiva, med katerim je posebno poučna skoraj izčrpna razprava Frant. Votrube »Slovaška v politični aktivnosti. Milan Hodža v slovaškem političnem prebujenju«, članke min. predsednika Udržala, poslanika B. Pavlu, odlomke iz dnevnika K. Stodole in jubilejno - prigo ini-ške članke o Hodži, ki so jih spisali Louis Eisenmann (Pariz), R. W. Seton - Watson, dr. Karel Renner, dr. Teodor Mihalia, dr. A. Vaida - Voevoda itd. Naposled naj zabeležimo Se »jugoslavo« v tem debelem zborniku: Prvenstvo gre razpravi dr. Milade Pavlove »Politika reSke resolucije in Slovaki«. Svoje osebne impresije o Hodži so prispevali Svetozar Pribiče-vic, Stjepan Radič, Veceslav Wilder in Marija Jurič - Zagorka. Dr. Dragutin Prihaska obravnava Hodževe zasluge za češkoslovaško - jugoslovenske lige, dr. Ljudevit t Prohaska pa je prispeval članek »Češkoslovaška i jugoslovenska agrarna ideologija«. Razprave, kakor je n. pr. omenjena Vo-trubova, bi mogle biti tudi nam vzgled, kako je treba danes podajati politično sintezo neke dobe in kako postaviti voditelja v politični kolektiv, katerega je le-ta predstavljal in vodil. Sploh je tu marsikaj, kar je lahko uprav šolsko gradivo za naše politične esejiste in publiciste, ki pa jih danes žal nimamo več nego smo jih imeli v osemdesetih letih. penenje po «poznanju. Iz tega si razlaga Salda današnji razvoj biografične zgodovinske drame (Rolland, Drinkwater, Bruckner in dr.). Nova drama išče trdna tla vere in gotovosti. Kje nai dobimo to jedro sigurnosti, ne da bi kradli — vprašuje Salda in odgovarja : v liriki. To se glasi presenetljivo, a je tako. Nimajo prav Nemci, ki pravijo, da liri-ko oblikuje razpoloženost. Ni res: prava lirika izvira iz kraljestva miru in sigurnosti. Zato mora tudi bodoča dramatska poezija izvirati iz lirične pracelice. Veliko resnico je povedal Bedier: V začetku je bil pesnik. In kaj je še potreba? Novega junaka. Ne takega nekakega Rostandovega Cyrana. Novi !unak se mora odreči predvsem vse prl-'jubljenosti pri damskem svetu. In končno je potreba novega patosa. Danes se patos odklanja; ne razumemo, da je bil in bo patos življenska žila vsake močne dramatske poezije, naj je že to komični ali tragični patos. Patos ni razmah-njena gesta, ali fortissimo glasu.-ki trga kulise. Patos je veliki, strastni pogled, vržen na stvari življenja in smrti, pogled, ki res gleda in cita, čita tam. kjer so drugi slepi. Patos ie volia k objektivnosti, je spoznavalni proces pesnika, ki se zaveda slabega in se z vso silo svojega bistva vzpenja po novem boljšem.« Brez patosa dramatska poezija ni dramatska poezija. In končno je treba norega občinstva. Proč s snobistično publiko, ki hodi v gledališče iz družabnega fianca kazat toalete. Saldn veruje v preporod s pomočjo ljudstva. Sknp-no z današnjo Francijo pričakuje prihod nove drame iz Rusije. Glose Ali priznavate freodizem ▼ kulturi? Ce bi imel članek »Kulturni delavci« v dnevniku iz Kopitarjeve ulice vsaj toliko skupnega s kulturo, kakor ima pohujšanje stare device z moralo, bi po» nudili tale dokaz: Izrinjeni strankarsko» politični nagoni, ki se ne morejo izživeti po svoji normalni poti, se maščujejo v ob» liki kulturne nervoze. Znak te nervoze je popolna neodgovornost. Ali je mogoče z normalno zavestjo tako pisati o idejnih in kulturnih pojavih? Če ni freudigem, pa je čisto navadna izprijenost s strahopetno krinko anonimnosti na obličju. Omizje in književnost. Pri nas kulturna zgodovina vedno diši po omizju; napredek je v tem, da smo se dvignili od gostilniškega omizja h kavarniškemu. Pi» sec famoznega članka »Kulturni delavci« bo poslej delil našo sodobno književnost po kavarniških omizjih in obeta o tem prezanimivo knjigo Ko so omizja citala to odkritje, pravijo, da so najprej zardeli pri vratih, kjer je doma pristna slovenska sramežljivost; pisec sčm pa je zamiš,;eno trkal po mizici in kljubovaje naročil en kapucinec, kakor so ga pili pri »liberalnem omizju... Pred njim se je zgoščeval nov »problem«. Ah, ti problemaši! Dizma je ▼ »Mariborskem koledarju« objavil tale epu gram: Kamorkoli obrne pogled, povsod mu je kakšen problem razodet. Lani na primer se je smučat' učil, pa je takoj nov problem odkril: Preden, prijatelj, se v šport podaš, glej, da na zadnjico pasn znaš! G i n1 j i v a slovenska skrb za otroke. V »Slovenčevi« kurzivi čifam »kritiko« nekega »obrtnika« (?) o knjigah nekega slovenskega založništva. Pisec si je naročil kopico kniig in obdržal samo štiri, ostale pa je vrgel v ogenj, da mu ne bi zastrupile otrok. Iz tega sklepamo: 1. da ima bogaboječi vzgled sežigalca slovenske knjige še vedno posnemovalce, 2. da po« vprečen slovenski katoličan še vedno ne priznava knjig, ki niso pisane tudi za otroke, 3. da takle »obrntik« ne čuti go. spodarske krize, ker lahko sežese kar du. cate knjig, ki si jih drugi ljudje le s te« žavo kupujemo. Kaj pravite?! —e—■ Obličje sovjetske Rusije v nje prevodni književnosti V >Ost - Europa« (december 1930) obravnava dr. A. von Lövis ol Menar statistiko sovjetsko - ruske prevodne književnosti. Pri tem ugotavlja nekatera za današnjo Rusijo značilna dejstva, med dragimi: V letih 1927.—29. je bilo iz nemščine prevedenih in v sovjetski Rusiji objavljenih 1248 del. Relativno večina imajo medicinske in tehnične knjige (skupaj 607 del), za njimi slede leposlovne (255). Vse to sa samo prevodi v ruščino; če prištejemo še prevode v ukrajinščino in v druge jezike sovjetske Unije, se zgornja številka zaokroži na 1500' del. Zelo mnogo prevajajo Rusi naravoslovne knjige, narodno - gospodarsko literaturo, v kolikor je marksističnega duha in vojaško - znanstvene spise. Filozofija in zgodovina sta v tej statistiki najrevnejši postavki. — Tudi v številkah o prevodih se kaže smotrnost in toga doslednost sovjetske politike. Narod potrebuje praktičnih knjig, konkretnega znanja, življenskega slovstva, ki ga poduči, vzpodbudi in navduši za življenje in ki je v skladu s pragmatičnimi idejami boiiSe-vizma. »Nobena dežela na svetu ne stremi tako zavestno k označenemu smotru, kakor Rusija; nobena tako ne pospešuje literature, ki'vodi tja in tolikanj ne zatira slovstva. ki ljudi odvaja s te poti: če hočemo najti še kak primer takega diktatorstva r literaturi, se moramo vrniti v rusko zgodovino tja do Petra Velikega.« Pisec zgornje razprave tudi ugotavlja, da v leposlovju stoje na prvem mestu v ruski prevodni književnosti francoski pisatelji, za njimi se vrstijo britsko - ameriški, na tretjem mestu so nemški, na četrtem skandinavski, na petem pa italijanski. Skandinavska, angleška in češka deìa se po večini ne prevejajo iz izvirnika, marveč jih prirejajo po nemških prevodih. Najbolj čitan tuji pisatelj v sovjetski Rusije je danes Jack London, čigar spisi izhajajo v številnih posameznih izdajah, zbrane spise pa sta izdali državna založba in založba »Zemlja in fabrika«, vsaka po 10.000 izvodov. Za njim se vrste: Upton Sinclair, H. G. Wells, W. S. Porter, W J. Locke, Curwood, Jos. Conrad, Galsworthy, Shaw je dosegel samo 9 prevodov, Sher-wood Andersen 8, Dreiser 10 itd. Izmed Francozov je na prvem mestu Anatole France, nato se vrstita Regnier in Farrère. Zbrane spise Francea je uredil Lunafar-skij. V zadnjem času prevajajo tudi Rol-landa, Romainsa, Margueriiteja, Barbussa in Duhamela, dokaj priljubljeni pa so tudi nekateri starejši pisatelji, zlasti Zola m Maupassant Skandinavska slovstva zastopajo v sodobni ruski prevodni književnosti Andersen Nexö, H. Bang. Knut Hamsun, Frank Heller in Karin Michaelis, Italijo d'Annunzio, Guido da Verona, Pirand^lo, Španijo Ibanez, Poljsko Danilowski, Ze-roinski in Reymont, Čehe Hašek in Čapek. Izmed teh pisateljev je postal najpopularnejši Knut Hamsun. Iz nemške književnosti je posebno priljubljen Stefan Zweig. Njegovi spisi izhajajo v celotni izdaji Državne založbe in v redakciji M. Gorkega. Priljubljen je tudi Kellermann s »Tunelom« (to delo je doseglo naklado 108.000 izvodov), dalje tekmujejo za popularnost v novi Rusiji Hauptmann, H. Mann, Wassermann in dr. Dr. Ivan Dorr.ik, Brez oči. Novele. Ce» lje 1930. Izdali in založili brata Rodé in Martinčič v Celju. S to zbirko, o kateri bomo morda ob priliki še izpregovorili, je dr. Ivan Dornik pripravil ljubitelju lepo slo\or>s .e proze knjigo literarne rednosti. Dornikove novele so sveže, poetične, in te« resantne ne samo po vsebini, ampak tudi po formi, ki pričuje, da je avtorju pripo» vedovanje resnobno iskanje polnega umet» , niškega izraza, zvoka in bleska. Knjiga ie solidno opremljena, staromodne ilustracije pa ji kar nič ne pristojajo; preveč spomi» njajo na knjige »za pouk in kratek čas; Kojni Réti. Silno mu je ugajala. Pa ji vseeno ni priznaj prve nagrade. Mehko njegovo dušo je odbijala brutalna začetna pozicija študije. Réti m ljubil ostrih napadov in divjih bojev. Občudoval je skrito fino melodijo študije, orkester pa mu je Hil pregiaseli. Meni študija izredno ki up oni ra. Uprav mešanica moči in globine ideje se mi zdi srečna, li ve rj en sem, da bodo naši šahisti mojega mnenja; to je redek biser med študijami, izredn vodilna, ideja. Mar nhna It Cmi premoč figure? Mar nc j Bela pozrerja je postala obupna. Vse Je grozi še vedno stari napad? vrag vzel. Črni kmet na g3 mora odločiti grozi še vedno stari napad? Pozicija je temeljito izpremeniena Beli kralj je siaö kakor ie bri. Premoč je v rokah črnega. Da se beh še vedno lahko reši* to je drugi, večji čudež. Prav nobenega časa nima beli, da hi uveljavil zadnjo svojo dado — kmeta na a7. Kh4—g4 mu grozi. Žrtev belega še ni konec. Beli lovec na a8 edini more pomagati, če mu odpremo dijagonaio aS—bi. Še vedno ima beli predpisano pot: 3. h7—hs postane dama s šahom--- Seveda mora črni vzeti novo damo. Zakaj bi je tudi ne vze!. Ce ne zmaga z direktnim' napadom, bo zmaga! s premočjo: 3 .------Le5Xh6 S-jdiij pa je prilika, da beK rešš svojega krafja. Kmet na e4 itak brez vrednosti. Zapira pa lovcu na a6 dijagonaio. Z veseljem bomo žrtvovali še kmeta: 4. e4—e5! --- Croi ga bo brez dvoma vzel. Sedaj, ko je beli kralj rešen, postaja kmet na a7 opazen. Samo črni lovec na h8 ga more zadržati. Ta pa očividrio prav lahko, če da na d4 šah. Torej: 4.------LhfiXeS partijo, če se ne zgodi kaj prav posebnega. Zadnji beli kmet na a7 jè brez dvoma izgubljen. Divji prvi del igre ie končan. Težave rešitve študl-je prihajajo. Vse je dosedaj bilo neobiiodno potrebno. Kar pride, je bajk3, je neverjetno. Beh ima skrito obrambo. Kmet na a7 ga reši vseeno. Saj ie na tudi jasno, da drusre pomoči ni. lovec na a>$ se moTa timakm-ti svojemu kmetu. ToOi kam? Dijagonala Je dolga. Ah ni vseeno kaim? Ni vseeno. Premoč črnega ie tako velika, da moramo misliti na pat. Lastnega lovca se moramo znebi'ti. Ali naj ga žrtvujemo na f.?? Ne. črni bo dal seveda na d4 šah. nato bo lovca na f.3 vze! s šahom in podrl rnrno kmeta na a7. Čarovnik Ktihbel ie naše! drugo pot: 5. LaS—hI!!! ---- Kmet na a7 grozi postati dama. Cmi mora igrati: 5 .------Le.v—d4~ 6. Kg]—g2 Ld4Xa7 Bels je pat! Neverjetno! Novi okrajni cestni odbori Kakor smo že poročali, je g. ban dravske banovine imenoval načelnika in člane reorganiziranih okrajnih cestnih odborov. Odslej bo za vsak političen okraj samo en cestni odbor in je zato skoro v vsakem novem odboru združenih po več prejšnjih samostojnih cestnih odborov. V nove okrajne cestne odbore so imenovani : Ljubljana: dr. Puc Dinko, župan v Ljub» Ijani, načelnik, prof. Jare Evgen, podžu« pau, prvi namestnik. Birtič Pavel, posestnik, Stara Vrhnika, drugi namestnik, inž Pau« lin Josip, Ljubljana; odborniki: inž. Zu* pančič Franc, Türk Josip, posestnik, Olup Josip, trgovec, vsi Ljubljana, Hvastja Ivan, posestnik, Savlje, Jamšek Ivan, posestnik, Zg. Kašelj, Babnik Valentin, kmetovalec, Clinica 9, tretji namestnik: odborniki: Senk Ivan, posestnik, Ig pri Ljubljani, Grad Ivan, posestnik. Beričevo 16, Vrhovec Stanko, posestnik, Vrh ovce, Probec Josip, posetnik, trni vrh. Medved Ivan, posest* nik, Tacen, Lapajne Ivan, industrijalec, Moste, Perme Josip, posestnik ia župan, Ponova vas pri Grosupljem. Petrič Ivan, posestnik in župan. Borovnica, Brunčič Ivan, posestnik, Stepanja vas, Vrhovec An» ton, posestnik, HorjuL Kočevje: Kostanjevec Maks. župan v Kočevju, načelnik, Rom I., trgovec v Ko-, čevju, prvi namestnik, Arko Ivan mlajši, trgovec v Ribnici, drugi namestnik, Ho« čevar Ivan, župan, Velike Lašče, tretji na« mestnik; odborniki: Adamič Anton, po* sestnik, Videm, Ahac Jože, župan v Turja« ku, Lovrenčič Anton, trgovec v Sodražici, riönigman Karol, posestnik, Dolenja vas, Rus Jvan, industrijalec, Hrib v občini Lo» ški potok, Ganslmaver Robert, davčni urad* nik v pokoju, Kočevje, Jaklitsch Jože, žu» pan v občini Željne, Žagar Andrej, trgo* vec. Banja Loka, Vardjan Josip m!., po« sestnik, Škrilj v občini Mozelj, Zdravič Fran, župan občine Livold, Plut jože, župan Mala gora. Vidmar Ivan, posestnik, Mlaka v občini Koče. Novo mesto: dr. Režek Josip, župan, Novo mesto, načelnik, Matko Davorin, šolski upravitelj v p.. Novo mesto, prvi er mea sru-s L namestnik, Zupančič Josip, župan v Treb« kompozicija, neverjetno fnia*! ?^- tret>i namestnik; odborniki: Matko Josip. pos. v Gotni vasi, Novljan Ludovik, pos. v Mirni peči. Travnik Franc, župan v Dvoru. Horvat Ivan, župm v Zagradcu, Za» gore Martin, župan v Orehovici. Matzelle Ivan, župan v črmošnjicah, Koporc Franc, župan v Dobmičah, Pečiak Adolf, župan v Toplicah, Saje Alojzij, župan v Veliki Loki, šali Alojzij, župan v Prečni, Vehovec Ivan, bivši cestni načelnik v Žu* žemberku. Beve Franc, župan v Št. Petru. Litija: Lebinsfer Hinko, župan v Litiji, načelnik, Erjaver Josip, fotograf v PodsmrekI, namestnik; odborniki: Tomazin Ferdinand, trgovec v Srnartnem pri Litiji, Gale Josip župan v Ravnem, Kotar Janez, pos. v Ga-brovki pri Moravčah, inž. Loskot Fran, rudniški ravnatelj v Zagorju, Lovrač Ivan, pos. v Podi ipovici. Strmi jan Tit., pos. v Mačkov-cu. štrubelj Fran, lesni trgovec v Peči, Mestnik Josip. pos. v Stični, Kovačič Anton, gostilničar v Selu, Logatec: Oblak Gabrijel, industrijalec v Do Injem Logatcu, načelnik, Pupis Miro« slav, župan v Gor. Logatcu, orvi namestnik, Ronko Ivan ml., pos v Ccrknici, drugi na« mestnik. Srbeč Fran, krojaški mojster v Ložu, tretji namestnik; odborniki: Kavčič Ivan, gostilničar v žireh. Kržič Ludvik, trgovec v Nadlesku, Albreht Ivan, trgovec v HotecJeršici. Remigar Ivan, trgovec in gostilničar v Zerovnici, švigelj Janko, go* stilničar v Selščeku, Lenarčič Stanko, trgo« vec v Novi vasi, Gornik Fran, prekurist na Rakeku. Radovljica: Jane Florijan, tovarnar v Radovljici, načelnik, Lavtižar Josip, župan ▼ Kranjski gori, namestnik; odborniki: Plemelj Ivan. stavbni mojster na Bledu, Mavrič Franc, župan v Boh. Bistrici, Hodnik Ivan, gostilničar v Srednji vasi, Finžgar Ivan, župan v B remici, Avsenek Anton, tesarski mojster v Vrhnjem, Pogačnik Anton, trgovec in gostilničar v Podnartu, Ažman Ivan, žnpan v Lescah, Jan Jakob ml., trgovec v Sp. Gorjah. Bo-ižč Andrej, lesni trgovec v Lancovem, dr. Rekar Ernest, lesni trgovec na Jesenicah. Bei: ima velikansko premoč. Ne toliko v trdnjavi prosta kmeta na h7 m a7 sta tako rekoč dve dami Da taka premoč ne garantira zmage, je prvi čudež, prvo presene čer,je. Toda heü krall Je sTab. Mat mu gr>zi. Da je črni na potezi, bi hitro eksekutiral sidbouiega kralja: 1 .________Ldó— c5+ 2. Kgl- -g2 Le2—i3rr 3. Kg2—il go—g2+ 4. Kfl—el g2Xlu po. stane dama s š3hom in igre je konec. Kako naj se beli sploh ubrani grozečega napada? Cc umakne trdnjavo na li6> nakane na gì nova črna dama. Oba bela lovca sta mrtva Pomagati očividno ne moreta. Proti skiciran emu napadu ni droge pomoči nego težke žrtve. Rešitev študije je v začetku lažja nego ?e kaže. Beli ima ostro predpisano pot. Najprej mora ži\ iti. potem šele lahko fiJ-ozo-t ra. Mat, ki mu grozi, mora preprečiti za vsako ceno. Prva poteza bo torej očividno: 1. Thl—h4+ --- Cmi mora vzeti žrtvovano trdnjavo. Ce sc umakne s kraljem na f-3, postavi beli svojo trdnjavo na h3 in nevarnega napada je konec, z veseljem bo beti dai trdnjavo za kmeta na g,3. Saj bo na hS dobri kmalu novo damo. Da se črni kralj tudi na g5 umakniti ne more, je jiassno. Beli bi takoj na m žrtvoval lovca, naredil novo damo na b8 tn z lahkoto pobil nasprotnika. Tudi prva poteza črnega je torej predpisana: 1 .--------Kg4Xh4 Za hip se beii lahko cddahne. Toda le za hip. Črni kralj se bo povrnil na g4. Naj že beli igra Kgl—g2 ali LhS—16, vedno sledi 2.----Kh4—g4 in napad je zopet Pj. Todi 2. La8—b7 ne pomaga. Sedita bd 2.---Kh4—g4, 3. Lb7—c8+ Kg4—f3. Čudno, kaj ne? Beli kralj stoji strašno slabo. Cni; kmet na g.3 je ogromen. Z nasilnimi sredstvi bo treba reševati življenje belega kralja. Ce uvidimo, Jugoslovenskem Lloydu* objavil članek, z zanimivim diagramom, iz katerega je razvidno, da se je poraba umetnih gnojil (dušika, fosfata, kalija) na 1 ha ob delnne površine pri nas od 1 1913. do leta 1929. sicer povečala od 3 na 12 kc. v Madžarski pa je v istem razdobiu poskočila od 7 na 45 kg in v Nemčiji od 48 na 67 kg. Iz teh številk je razvidno, da ie poraba umetnih gnojil pri na? minimalna in da so za Hodn'rtoc! i/rrledi za t0 i tvI-i st ri in ogromni "e bi naši kmetovalci nričeli uporabljati ■metna gnoiila v enakih t*o1;;!inah kakor to nažamo pri naših so^dih Kapaciteta naših tvornic znaša 15 000 vagonov na leto. a se izkorišča komaj polovica. Ce bi se pri nas porabilo vsaj toliko umetnih gnojil kakor na Madžarskem, tedaj bi morala naša industrija umetnih gnojil razširiti svojo kapaciteto na 50.000 vagonov in bi jo morala torej potrojiti. = Sklicanje mednarodnega kongresa za lesno industrijo iu šumar?tvo v Parizu. Na inicijativo pariškega Touring Club de France se bo v času od 1.—4. julija 1931 vršil v Parizu mednarodni kongres za les in šu-marstvo. Glede na težkoče, ki vladajo spričo svetovne gospodarske depresije v tej važni produkcijski stroki se že sedaj vršijo obsežne priprave za ta kongres, kjer bodo sodelovale vse evropske organizacije za 1b-sno in šumarsko stroko. = Žrebanje prioritetnih obveznic Dolenjskih železnic. V ponedeljek 29. decembra so bile izžrebane naslednje obveznice pnoi itet-nega posojila deželne družbe »Dolenjske železnice«: 817. 461. 133t. 113, 149. 297, 1175, 915, 1244, 54, 1332, 540 in 35. SOEZE 2. januarja. Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet nenavadno velik, zlasti v New-vorku. Pragi, Berlinu, Curihu in Londonu. Tečaji deviz so se deloma za malenkost dvignili. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala le za kaso po 425.50. Od ostalih državnih papirjev so bili zaključeni še investicijsko posojilo po 86.50, 7% Blairovo po 79.75 in 6% begluško po 67—67.50. Med bančnimi vrednotami je bil promet v Unionbanki po 191, v Jugobanki po 78, v Srpski po 192 in v Zemaljski po 128. Med industrijskimi delnicami pa so bili zaključki v Trboveljski po 360, v še-čerani po 290—291 in v Slaveksu po 50. Devize. Liubljana. Amsterdam 22.765, Berlin 13.4525—13.4825 (13.4675), Bruselj 7.8959, Budimpešta 9.8877, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.12—797.12 (795.62), London 274.13—274.93 (274.53), Newyork 56.335—56.535 (56.435), Pariz 222.06, Praga 167.28—168.08 (167.68), Trst 295.78 po-vprašanje, 295. ponudba Zagreb. Amsterdam 22.7650—22.S250, Dunaj 794.12—796.12. Berlin 13.4525—13.4825, Bruselj 789.59. Budimpešta 987.27— 990.27, London 274.13—274.93 Milan 294 80—296.80, Newyork ček 56.3350—56.5350, Pariz 221.08 do 223.06. Praga 167.28—168.08, Curih 1094.40—1097.40. Curih. Zagreb 9.1260. Pariz 20.2675, London 25.0550, Newyork 516.—, Bruselj 72.0250, Milan 27.01. Madrid 54.10. Amsterdam 207.65, Berlin 122.90, Dunaj 72.60. Sofija 3.73, Praga 15.2950, Varšava 57.8-5, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 92 blago. 7% Blair 80 bi.. Tobačne srečke iz 1 1888 50 bi.. Celjska 160 !en.. Ljubljanska kreditna 125 den., raštediona 945 den.. Kreditni za« vo^ 170—180, Strojne 80 zaklj., Vevče 123 den., Split cement 350—400, Ruše 235 do 255. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425 den., kasa 425.5 — 427, za februar 417.5 — 419. investicijsko 86 — 87, agrarne 50.75—51.75. S% Blair 91.25—91.75, 7% Blair 79 — 79.625, 7% Drž. hipotek, banka 78.5 — 79.5. 6% begluške 67 — 68; bančne vrednote: Praštediona 945 den.. Jugo 78 — 80, Union 191 — 192, Ljubljanska kreditna 126 den.. Narodna 8120 — 8300, Srpska 191.5 — 192, Zemaljska 127.25 do 12S.5; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 25 den., Našifka S75 bi., Gutmann 132 do 137, Slaveks 49.5 — 50.5. Slavonija 200 den., Drava 235 - 237% Šečerana 290 —291, Brod vagon 120 den.. Vevče 128 den., Du-brovačka 350 — 370, Jadranska 540, Trbovlje 361 — 365. Blago v?» a ts-žišca HMELJ 4- Ena četrtina žateške hmeljske letin« neprodana.. Zadruga hmeljskih trgovcev v Zatcu je te dni objavila zanimivo ugotovitev. da je bila hmeljska letina 1930 v žate-škem okolišu znatno večja kakor pa je bila ocenjena od strani Srednjeevropskega hmeljskega urada, kar se dogaja od leta do leta. Imenovani urad je letino ocenil na 135.000—145.000 starih stolov, dejanske pa je bilo pridelanih okrog 200.000 stotov. Do konca leta je bilo v javni oznamenovalnici v Žatcu signiranih 122.300 stotov žaleškega hmelja iz 1. 1930. K temu je treba še prišteti 7000—7500 stotov. ki jih vsako leto pokupijo domače pivovarne neposredno in nesignirano od producentov, 13.000—15.000 stolov pa je doslej z državno podporo prevzel hmeljski sindikat. Okrog 50.000 stotov pa je še neprodanih. LES -t- Ljubljanska borza (2. t m.). Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon desk in 1 vagon rezane bukovine. Povpraševanje je za 40,i—500 m3 bukovih hlodov (od 30 cm srednjega premera navzgor, dolžina 2.20 in 4.40 m) m za več vagonov bukovih metlišč (27X27 mm, 1 m dolžine). ŽITO + Ljubljanska borza (2. t. m.). Tendenca za žito čvrsta. -Zaključkov ni bilo. Nudi se (fco slovenska postaja, po mlevski voznini, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80/81 kg po 205—207.5, srbo-branska. 79 80 kg in gornjt-baška, 79/80 kg po 200—202.5. baran jska. 79 <80 kg po 185 do 187.5. baška. okolica Sombor. 79 kg po 177.5—180: ječmen: baški. ozimni. 65/66 kg po 155—157 5: oves-, baranjsk' (pri navadni voznini) po '95—197.5. koruza: baška. stara po 150—152.5. baška. nova. umetno sušena po 142.5—145. pri navadni voznini po 147.5 do 152.5. času primerno suha. pri navadni voznini po 140—142.5: moka: banaška »0« do 340- 345. -f Novosadska blagovna borza (2. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 7 vag. pšenice, 2 vag. ječmena. 27 vag. koruze, 7 vag. moke in 16 vag. otrobov. Pšenica: baška, 78/80 kg, okolica Novi ^ad 145 - 150; baška. potiska, šlep. 79/80 kg 150 - 155; /ornjebnnaška. 79 80 ka 145 — 147.5. juž-nobanaška. 79 '80 140 - 142.5. sremska, 78 ks 132.5 - 135: slavonska. 78 kg 130 do 135 Ječmen: baški in sremski. 63 64 kg 107.5 — 112.5 Oves: baški in sremski 137.5 do 142.5. Koruza: baška ir sremska stara 95 _ 100; nova 72.5 — 77.5: za ianuar 77.5 do 80: za mare april 90 _ 92.5: srenja, umetno sušena 90 —82.5 Moka: ba=ka "W)g< in >Ogg« 240-260. >2« 210—230: »5t 185 lo 195: >6' 155-165: »7« 107 50—115: »8< 92.50—95 Otrobi: baški 85—90. sremski, slavonski 77 50—82.50 4- Bwdimppštan«ka terminska borza (2. t. m.) Tendenca slabša, promet majhen. Pšenica: za mare 14.50—14.52. za maj 14.90 do 14.91; rž: za mare 9.74—9.75; koruza: za maj 12,27—12.28. Zane Qrey R)o zadnjega moža Romas Ana je pogledala kvišku, Colmerju v obrax. Vsa duša je bila v njenih očeh, a molčala ie. In Colmerjev obraz je pričal o gorju Biegove duše. Nezapisana postava mož ga je uklepala in rn se ji mogel iztrgati, čeprav je v tem trenutku slutil, kako krivična je bila. • s . Jean m vedel nftesar reči. Spoštoval je sklep mladega moža tn srce ga je bolelo za Ano. Gaston Isbel je zaMical, naj prineso gostom mesa m pijače. Ko so ženske ustregle njihovi želji, so odvedle otroke v sosednjo kočo šn zaprle vrata za seboj. »Ha! Zdaj se lahko najemo in pomenimo.« Prišleci so hoteli najprej podrobno izvedeti, kaj se je doslej zgodilo. Čeprav jim je bil Biaisdell povedal vse, kar je sam vedel m videl, so vendar obsuli Gastona Isbela z vprašanji. Dolgovezno m okorno je po svojih osebnih vtisih opisal bojne doživljaje. Nato so povabili tudi Bilia Isbela, naj kaj pove; a on je bil zadnje case nekam čudno molčečen in čemereo. Vkljub Jeanovi pazljivosti se je bU mal založiti z rdečim žganjem. Zato se je obrnil K Jeanu, naj lita ra^pove vse, kar je bil videl ra storil. Jean je prav za prav boitel molčati, prvič zaradi samega sebe in drugič, ker ni rad govoril o svojih dejanjih. A ko so mu ti trije možje toli nujno prrgo-vajriaK, si je dejal, da jih bo tem boli trdno priklenil k Isbejovi srtvari, čim bolj skrbno jim opiše okrutnost in podlost sovražnikov m čim bolj živo jim naslika svoj lastni delež v prvem poglavju borbe. In tako je govoril celo uro; pričel je s tem, kako je bil na Rimu srečai Colterja, in končal s tem, kako je zaskočil Greavesa. Poslušalci so z neutrudnim zanimanjem spremljali njegovo dolgo povest, in ko je končal, so v zasopli napetosti obsedeli za mizo. »A!« je vzkliknil Gordon. »Tedaj je lopov vendarle izkupil, kar je zaslužil.« Vsak izmed mož okoli mize ie kaj pripomnil; a poslednja opazka iz Bluejevih ust, je šla Jeanu najbolj do živega. »Čuden, peklenski je ta način, kako ste ubili Greavesa. Zakaj ste to storili, dečko?« »Saj pravim, da sein se hotel ogniti vsakega hrupa; upal sem tudi, da jih zaskočim še nekaj.« Blue je pokimal s svojo koščeno, orlovsko glavo m se zamišljeno zagledal predse, kakor da ni prepričan o ničemer drugem, kakor o Jeanovi hrabrosti. Cez nekaj sekund je spet začel: »Nadalje: Če se vrnemo k istorijam, ki nam jih je povedal Jean, kako je iskal ukradeno živino, imam tole povedati. Že dolgo sumim, da nam nekdo, ki živi tu v dolini, odganja goveda in jih prodaja tatovom. In zdaj sem prepričan o tem.« Te besede niso zbudile pri starem Isbelu tistega začudenja, ki ga je Jean pričakoval. »Ali mislile na Greavesa ali na koga izmed njegovih prijateljev?« »Ne. Vsi ti niso imeli nfkakega opravka z živinsko kupčijo. Menim, da si je kak tako zvani poštenjak v naši naselbini dovolil nekaj lopovščin.« Blue je bil vedno bolj mož dejanja kakor mož besede in njegova opazka, ta krepka opazka s strani človeka, ki je vsak poznal njegovo zanesljivost in bistri pogled, je šla večini navzočih globoko do živega. A v Jeanovo izuenadenje se oče nikakor ni raz- togotil. Biaisdell je bÜ tisti, ki je prispeval togato in psovke. Tudi Bili Isbel se je pokazal čudno ravnodušnega nasproti temu novemu momentu v vprašanju tatvin. »In če je moja sumnja upravičena, tedaj se stvar v nečem iz-premeni — namreč v tem, da ne moremo vseh tatvin očitati Jort-hu,« je končal Blue. »Nezmisel,« je hripavo odvrnil Gaston Isbel. »2e leta in leta tičita za vsemi tatvinami v naši dolini Jorth in njegova sekaška tolpa. Treba jih je zatreti!« »Sodim, Isbel, da nam bo vsem lažne pri dttši, če govoriva odkrito,« je hladno odvrnil Biue. »Prišel sem zato, da bom stal na strani Isbelov. In vi veste, kaj to pomeni. Nisem pa prišel, da bi se boril zoper Jortha zato, ker je goveji tat. Drugi imajo nemara svoje posebne razloge, a moj razlog je tale: v Texasu ste mi nekoč pomagali, ko sem potreboval prijateljev; zdaj vami poplačam svoj dolg. Jorth je vaš sovražnik, zato je tudi moj.« Gaston Isbel se je uklonil temu ultimatu; presunjen je bil skoro prav tako kakor prej, ko ga je Ester obtoževala. Brezumno in bolno sovraštvo do Jortha se je bilo zažrlo v njegovo srce in si ga podjarmilo kakor zaiedalec, ki se masti s svojo krvjo svoje žrtve. Bluejev jekleni glas in njegove hladne sive oči so pričale o nepristranski poštenosti človeka in doslednosti. Tudi on je bil, čeprav drugače, opozoril starega Isbela na deistvo, da so morali zaradi njegovega sovraštva drugi ljudje trpeti, morda celo umreti. In bilo je, kakor da bi se duša starega rančarja sarna strastno upirala slepim, blaznim, prvobitnim močem njegove narave. Tako se je vsaj zdelo Jeanu, ki je v vsak dan večji ljubezni in vsak dan večjem sočutju spoznaval svojega očeta. Ali je bilo prepozno? Oh! Gastona Isbela ni bilo moči nikoli več spraviti na pravo pot! Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sobota, Z. ja n.: Glavni dobitek. K. Nedelja, 4. jan. ob 15.: Sneguljèica in Skrat- L Mladinska predstava po globoko «ni-ih cenah. Izven. Ob 20. Konec poti. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 5. jan.: Zaprte (generalka). Torek, 8. jan.: Princeska in pastirček. Pre-mšjera. Izven. LJUBLJANSKA OPEBA Začetek ob 20. Sobota, S. lan-: Zaprto (generalka). Nedelja* 4. jan. ob 15.: La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. Werther. Premijera. Izven. Ponedeljek, 5.: Baletni večer Olge Solovje- ve. Izven. Znižane cene. Torek, 6. jan. ob 15.: Tičar. Ljudska predstava po znižanih cenab. Izven. Ob 20. Tosca. Ljudska predstava po znižanih renab. Izven. SENTÄAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20, Sobota, 8. Jan.: Prostozidarji-Nedelja. 4 jan.: Prostozidarji Ponedeljek. 5. jan.: Prostozidarji Gostovanje v Novem mestu. MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20. Sobota, 4. jan. ob 15.: Grof Lnksemburškl. Kuponi Ob 20. Gospa ministrica. Zni-fcane «sne, PTUJSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20. Ponedeljek. «"5. jan.: Življenje Je lepo. Gostovanje mariborskega gledališča. loplsi 3V. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V soboto se je vrnla v občinski pisarni proračunska seja, ki jo je vofii novi gosp, župan Trbove. ■eji je prisostvovalo tudi drugo občinstvo. Med novo fcuenovanirn odborom so i videvni možje, katerim je res na srcu delo ra občino. Kljub raznim novim obveznostim, I»i jih občinam naiaga novi zakon, je odbor pokazal dobro voljo in prispeval k gradnji postajališča v Tr^merjah 10.000 Din in Sokolskega doma v £marjeti 60U0 Din. Proračun je bil z dvetnetjinsko večino sprejet tn izkazuje dohodkov Din 389.326.lo in izdatkov 392.359.25 Din. Dohodke tvorijo nasledili postavke: gospodarstvo 9600, glsvmce 3500, pristobine 2000, izredni dohodki 15.000, rmge davščine J.4GP0 Din. Izdatki znašajo: gospodarstvo 1890, jiprava 57.960, redarstvo 10.080. javna dela 75.000, zdravstvo 1570, drugi stroški 7930, smcialno skrbstvo 64.992, čolstvo in prosvela 145.95724 (ta postavka je tako velika, kf>r mora občina oskrbovati T*t šol), kmetijstvo 'JXUUO in izredni izdatki "<><)0 Din. primanjkljaj se bo kril s trošarino od litra vina 1.20, vLjjskega mošta 1 in piva 0.50 Din; od žganji, spirita in likerja 5 (od hfcktoliterske stopnje) in s 125 odstotno doklado ua državne neposredne davke. Proračun je v primeru z Janskim za 32.738.23 Din manjši. - t lz službeni!) objav Dražbe nepremičnin,* pri okrajnem so* chšču v Mariboru dne 11. februarja ob 10.30. soba 27, zemlj. knjiga Sv. Marjeta na Dravskem polju, vi. št 44 in 214. Cenil» ca vrednoot 42.624.30 Din., najmanjši po* tiudek 28.416 Din. — Istotfam, istega dne ob 10. zemlj. knj. k. o. Sifc-niško Pohorje, v!, št. 19, cenilna vred. 159.^09.50 Din. naj» manjši ponudek 113.073.26 I>in. — Istotam Istega dne ob U., zemlj. knjiga k. o. Roš» pob. v lož. št. 274, cenilna vrednost 39.231 dinarjev 10 par, najmanjši ponudek 26 tisoč 20.73 Din. - Istotam dne 13. Jebru» aria ob 9., zemlj knjiga a) Pobre/je. vi štev 687, b) Pobrežje. vi. št. m, cenilna vrednost: a) 32.000 Din, b) 20.272 Dm. najmanjši ponudek 34.848 Da - Istotam dne 18. februarja ob 10., zemlj. knjiga k. o. Močna, vi. št. 80, cenilna vrednost 104o dinarjev 33 par. Popolnoma je prt klican zaradi umobol» nosti Anton Glušič, bivši posestmK v Mar* tiii j i vasi, sedaj stanujoč v Mokronogu Za skrbnika mu je postavljen Irance Sku-šek, posestnik in gostilničar v Mokronogu Banska uprava razpisuje za prevzem gradbenih del za uradno poslopje m štiri dvoruž nske uradn stanov, hiše carinami» ce na Rakeku na novo pno javno p^me* no ofertalno licitacijo na 22. t m. ob 11 v sobi 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Odobreni proračun znaša 2,706.318.41 Din — Banska uprava razpisuje za prevzem dovršitvenih del pri centralni kurjavi pri anatomskem institutu univerze v Ljublja» ni D. javno pismeno ofertalno licitacijo na 23. t. m. ob 11. Odobreni proračun zna» ša 206,080 Din. — Banska uprava razpisu, je za prevzem del za gradnjo carinske pregledovalnice ter uradnega in stanovanj» skega poslopja carinarnice na Jesenicah na novo prvo javno pismeno ofertalno licita» cijo na dan 24. t. m. ob 11 Odobreni pro» račun znaša 3,742.149.15 D;n. — Banska uprava razpisuje za dobavo cevovoda za vodovod v Veliki in Mali Dolini prvo jav» no pismeno ofertalno licitacijo na 16. fe» bruarja ob 11. Skupna vsota predmetne nabave je proračunjena na 148.370 Din. Uveùeno je poravnalno postopanje o imovini Olge Rupnik, trgovke v Mariboru, Slovenska ul ca 20 Poravnalni sodnik dr. France Kovča. Poravnalni upravnik An» tem Fabjan, davčni upravitelj v pokoju. Narok za sklepanje poravnave pri okrož« nem sodišču v Mariboru soba 84, dne 29. janilarja ob 11. Županstvo mestne občine Kočevje odda» ja provizorično mesto občinskega blagsj» nika z mesečno plačo 3000 Din. Prošnje je vložita do 20. t m. Proračun dohodkov tn srtroškov glav nega odbora vodne zadruge za obdelovat nje Barja v Ljubljani je razpoložen od 1. do 15. t m. na vpogled vsem interesen» tom pri načelstvu glavnega odbora v Ljub« ljani, Turjaški trg 3»I. med uradnimi urami od 14. do 15. ter vsako sredo in soboto od 11. do 12. in končno pri odbornikih glav, nega odbora za njihove okoliše. V tem ča» su je vložiti tudi moreb tne prigovore pri n? 'Ciniku glavnega odbora. Delniška družba »Dolenjske železnice« javlja, da se je dne 29. decembra 1930 vr» šilo 37 žrebanje družbenih 4 odst. priori* tetnih obveznic «z leta 1892. Izžrebane so bile sledeče številke- 817, 461, 1334, 113. 140, 201, 297, 1175, 915, 1244, 54, 1332, 540 HOLANDSKE E R J E 4 WMt* Ttàk im prtfran « poun&aimi bolanaskimi »La Pillen«« .kstrakti » toraras Holland. Vrneht «aaeefateiak. HÜTergtm. — 3 • ■ • «takfaoMi 7 Ka. DoWt» m * neb Iacinti) t« drogerljah ter MJSib speeorijskih trgovinah. P« požti raipoSfija-TDC tacat za 34 Din Sortirano po ielj« cm poStaMB poTietjs franko »Fructa!« sadni šoki Zagrtfc, tesola« «Bea 32. Josip Walland, višji Cinovnik Diljekcije drž. žel. Ljubljana. 1852 n 35. Obveznice teh številk vnovci takoj Kranjska hranilnica v Ljubljani. Z izžre« baniem preneha obrestovan je teh obvez» nie. Iz Slovenske Bistrice sb— Uradni dnevi sreskega načelnika vodo v novem letu v pisarni mestne obči« ne ob naslednjih četrtkih od pol 12. do 14.: 8. januarja, 12. februarja. 12. marca, 9 aprila. 7. maja. 11 junija. 9. julija, 6. avgusta. 10. septembra, 8. oktobra. 12. no» vembra in 10. decembra. sh— Kontrola sodov pri tukajšnji eks« nozituri meroizkusnega urada bo v bodo» ie poslovala: 30. januarja. 28. februarja in 50 .marca. Nove termme bomo pravočasno objavili. Iz Polj šan po— Popravi! Pri novoletnem voščilu se mora na strani 42 spodaj v novoletni Ste» vilki »Jutra« namesto Ivanka Pučnik pra, vilno glasiti: Janko Pučnik, modno kroja» štvo. Iz Ptnia j— Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek 5. ja» nuarja z optimistično komedijo »Življenje je lepo«, ki je v Mariboru zelo uspela ter je žela lani uspehe tudi v Ljubljani. Vse, kakor bo to zanimiv večer. Iz PUštanfa pi— Osebna vest. Tik pred prazniki se Je javila v službo šesta učna moč gdč. Tonka Klečeva, po rodu Jeseničanka. Z njo ie pridobil Pilštanj vrlo prosvetno delavko. Kličemo ji prisrčno dobrodošlico. pi— Obrtna nadaljevalna Sola r Koijem. Agilni krajevni šolski svet kozjanski je sporazumno z občinsko upravo pričel akcijo za osnovanje obrtne nadaljevalne šole, kamor bi se pritegnili vajenci iz sosednjih župnij t iz Pilštajna, Podsrede In Bu* Obrtna zadruga kozjanska je pripravljena storiti vs« možne korake za čimprejšnjo realizacijo načrta. Sosednje občine bodo pač gotovo spoznale potrebo nameravane ustanove in jo p« svojih močeh podpiralo. pi— Plemenit dar. Dodatno iz poročila 28. decembra nam poročajo, da se je šolski nadzornik g. Germovšek na poslovilnem večeru spomnil tudi občinskih revežer in daroval zanje Din 100. L to tako je darovvd ga domače gasilno društvo Din 100. Bodi rot» ua tem mestu izrečena najprisrčnejša zalivala z željo, da najde čimveč posnemalcev. Iz Tržiča 6— Kino bo predvajal danes krasno zvočno opereto »Vesela srca«. (Die Linden wirtin). P. A. B. ima namen dvigniti za svoje potrebe trinad-stropno palačo v Beogradu na oglu Dečanske in Vlaj-kovičeve ulice. Za izdelavo skic za to zgradbo je razpisala omejeno tekmovanje, katerega se zamorejo poleg individualno pozvanih udeležiti tudi vsi drugi strokovnjaki. 1830 Osebe, ki se zanimajo za ta konkurz, dobe vse podrobne podatke v P. A. B., Beograd, Sremska ul. br. 6. Rok, do katerega je treba vposlati skice, je 1. februar 1931. Privllegovana agrarna, banka a. d. ZAHVALA Tem potom izrekamo prav prisrčno zahvalo vsem tistim, ki so se nas spomnili ob priliki težke izgube našega dobrega soproga in skrbnega očeta, gospoda JOSIPA PRISLANA pismeno, in vsem tistim, ki so spremili našega pokojnika na njegovem zadnjem potu. Prisrčna hvala tudi V3em darovalcem cvetja, čč. gg. duhovnikom, gg. zdravnikom, gornjegrajskim pevcem za lepe žalostinke, gasilnemu društvu in vsem tistim, ki so ga obiskali in tolažili ob času njegove težke bolezni. Posebno še gospej Trobejevi, ki je več večerov prebedela ob njegovi postelji V Gornjem gradu, dne 1. januarja 1931. Trgovskega potnika prav dobro uvedenega, za Slovenijo, s provizijo event. plačo IŠČE trgovina manufakture na debelo v Zagrebu. Ponudbe z dobrimi referencami je poslati na oglasni oddelek »Jutra s pod >Zagreb«. 17854 IŠČE dobro vpeljana ljubljanska tvornlca kravat za vso Štajersko, ki bi poleg svojega zastopstva prevzel v provizijo tudi kravatno kolekcijo. Osebno predstaviti se v nedeljo 4. januarja L L pri g. Jovanovicu, začasno v Mariboru. »Hotel Orel«, v času od 9. do 12. in od 2. do 4. ure popoldne, 1853 /pofero GvaKtelba - pc cettt h1a$*> t Prodamo po reklamnih cenab: 6 komadov rjuh (plaht) n posteljo, zarobljenih, Brina 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-žastega platna št 36 Din 400.—, boljša vrsta št. 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Din 575»— n 6 kosov! Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga ln to: 20 m raznega pravega češkega šifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za 260.— Din. 20 m raznega pravega èeSkega cefi rja, kanafasa, draka Itd. za perilo in posteljnino, dobre barve, širina cca 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse u Din 250.—» Zahtevajte posebne ponudbe. Prepričajte se o seHdnostl našega podjetja. Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO. Po poštnem povzetju pošilja češki trgovažki muzef : Ronbiček 1 drug Sarafevo. 17751 1844 Globoko žalujoča rodbina Prislan-ova* :ü ZAHVALA Ob priliki izgube nage nepozabne soproge in mame JULIJ ANE WALLAND smo prejeli mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, kar nam je bilo v veliko toiažbo v tem težhem trenutku, za kar bodi vsem izrečena naša najglobokejša zahvala. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so poklonili naši ljubljeni pokojnici toliko prekrasnega cvetja, katerega je imela v svojem življenju najraje. Zahvaljujemo se p. dr. Angeliku Tomincu za večkratne obiske ter za podeljena svetotajstva, kakor tudi vsem onim, ki so pokoj-nico za časa njene bolezni obiskali ter ji tako lajšali njene zadnje trenutke. Posebno pa se zahvaljujemo družini univerzitetnega profesorja g. ing. Försterja in obitelji Gogola, dalje načelniku mašinskega odelenja g. ing. Dolinšeku, gg. šefom dr. Jevšeku, Goliasu in ing. Weinbergerju, celokupnemu uradništvu Direkdije drž. železnic Ljubljana, kakor tudi vsem onim, ki so Jo na njeni zadnji poti spremili, železničarskemu glasbenemu društvu »Sloga« pa naša najlepša zahvala za odpete žalostinke. Se enkrat vsem in vsakomer naša zahvala. ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega dobrega soproga, tatka, brata, svaka, strica, gospoda ANTONA FERANTA se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na poslednji poti v tako ogromnem številu, vsem, ki so mu krsto posuli z neštetimi venci in šopki posebno gg. kolegom vrtnarjem, društvu »Soča« in obrtniškemu društvu za številno spremstvo, Sokolu »Moste« za častno spremstvo, pevskemu društvu »Moste« za ganljive žalostinke. šolskemu zavodu »Lichtenthurn« za spremstvo. Posebno zahvalo smo dolžni gosp. p rimari ju dr. Dr-gancu in gosp. asistentu dr. Kramariču in ostalim gg. doktorjem in prečastitim sestram za požrtvovalno postrežbo v njegovi težki bolezni kakor tudi čč. duhovščini za tolažbo v težkih urah. V Ljubljani, dne 2. januarja 1931. 1849 Užaloščeni Ferantovi in sorodstvo INSERIRAJTE V „JUTRU" Vt>'. -Jsp V,4 m -7,6. M Ii4r< M N&* p; m P . Vi V. II te lir tiVfA fpl M , m\ ••--fei V neizmerni žalosti naznanjam vsem, Id so ga poznali, da je umrl danes ob 5. uri, komaj v 33. letu upov polnega življenja, moj nad vse ljubljeni soprog Dr. Josip Požru advokat v Črnomlju Pogreb bo v Črnomlju v soboto, dne S. januarja 1931 ob 13. urL Črnomelj, na Novega leta dan 193L Mimica Požru in ostalo sorodstvo. 1833 oSRl C|*l .'-K-.'! L'sfìC »JUTRO« Bt. 1 tO Sobota, 3. L 1931 CENE MALIM OOLASOMt Za oglase, ki služilo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 /M J t V da mo mu po«/;« iß%>€lOT Acce po poi«; »««/»» aK ßaßo drufe informacije iicccc n tnalih •f 1a*ov nai priloži v mnantßah tìcer m« bc prejel odgovora / « ČLJ?UM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. flasCovt maCift ogCa&ot? in druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi r podružnicah »JUTRA« v flovem me&tu * «■ d)e&etticafi Ljubljanska cesta št. 42 *** kolodvoru it. 100 Male oglase in inserate naročajte v JtaSih podružnicah. šZKtrnz Trg. vajenca pridnega, poltenega ta zanesljivega sprejmem takoj v manutaktumo trgovino na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Priden vajenec«. 26-1 Prekalevalca ■pretnega ln dobro Izurjenega, zmožnega ev. tudi male kavcije sprejmem takoj. Na-lov se lz-▼e t ogl. oddelku Jutra. Učenca pnfttemtti kmetskih »taršerr, ki je i dobrim uspehom dovila ljudsko stprejm® JosVp TirAek, trgovina me-»ane^a blacr:t, Požela pn Celju. " 146-1 Učenko jwätertti kmetskih a^arSev, * primemo »oljko izobrazbo «prejmeim s hranr, in sta-rwwanjeim v trgovino aie?» siftt-a h'123. Nasìov v oddeEfc a Jutra«. 15Ò-1 Izprašan strojnik t\ stabilem parni »troj 600 k: se po tnofeioati Taurine t-jdi ra električne na-[1-j.T». d'afri takoj službo v Uršami pri Domžalah. Pismene ponudbo na twino Bonač sin, Ljubljana, Čopova uika. eoo-i Kurjača femra/aneg» — vpofc«Jenea Uu em T» kopališke. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 196-1 Tapet, pomočnika 4«»fcro :Tnrj«n<*» in vajenca tj st-alno mre-jm* Sitar Karel, Wolfova ulica St. 12 189-1 Avtomehanik « večletno prakeo, H )' Vr^eì-ban la »merikanske Ttf^rf^ teir bi bil obenem fr.iražni mojster, doi>i takoj j^ižbo. Poi-idbe na oglas, oddplek »Juva« pod ?:?ro »Garafrri mojster«. 91.1-1 Trgovski pomočnik Jelezninar — rattealjjr Iti sr-et»n prodajalec, dobi ■ 1 n ? b r.. Ponudbe s pre-pi»! spričeval na e^rlas, (vide »Jn'tra« pod mačko »Liobljana«. 232-1 Potniki (ce)! Pred 2 urami tiskajo — sedaj v ustih vseh. Si niste že'eli že večkrat motnosti, postati neodvisen m bogat? Blagovolite vzeti naSo^ kolekcijo v roko io začrjite i. deiom. Naš zastopnik je računal, da z zaslužkom enega dne lahko živi tri ■ini. Šifra »Roeper«. 241-5 Potniki prt trgovcih uvedeni, naj takoj javijo »voj naslov. Lahko prodajni predmet tei siguren ln lep zaslalek. Nihče naj ne zajnudi. — A K ne?.. Ljubljana. poSt-nl predai! št. 28. 5462Ó-S Sefmarjem dara proti earanciji rfete-tin« v komisijsko prodajo. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 176-3 Dekle srednjih let, pošten«, M bi opravljala hišna dela in kuhala, želi službo. Gre tudi za gospodinjo. — Pavla Krajine, Maribor, Koroščev» št. 8. 256-2 i/ftnn 3-vtobu«mo podjetje v Ptuju razpisuje mesto šoferja H mora poleg üptoSn-ih pogojev bH iiučen mehanik i- ne *i.v n.->d 40 'et. Po- libko vsak fas dobe pri jnutn? upravi v Ptnju. — Pr.iŠThie je vladati do naj-kssjieje Vi. jan. 1331. 254-1 Fanta B^raTe^a. mo^nepa ki prid-t>f?a. poltenih starServ, ki ima veselie do učenja Tni-rarske obrti, sprejmem v TruVaJW, s brano in sta-r«>van"e^i v Ponudbe na oe'a.?ni oddelek ».Jufr.-«« . pod »Polteno0*«. 2V5-1 ti'4 Vzgojiteljica spretna šivilja, z znanjem nemščine, slov. ta »rbohtr. v povoru ln pisavi, Seii i: enemu ali dvema otrokoma — najraje ir.v«n I^jiibl.iane. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«. 71-S Gospodična « srednjo šolo, t znanjem y irnščiine. frajioosiSine in strojepisja, ie-li mesto t pisarni ali blagajni. Dobre reference. Gre dva meseca brezplačno. — Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva 20« na ojrlasm oddelek »Jutra« 174-2 Pfkolo star 14 let, iJče nameWÄije v kakem hotel-a ali kavarni — Naslov pove podrrž.rJra »Jutra« r Celim. 14&-2 Trgovski pomočnik x desetletno prajkso, vo-jaSKme prost, želi sprrane-til'i službo s 15. februarjem ali 1. marcem. — ponndbe prof-t na podružnico Ju-t.ra v Celju pod šifre ®De«et-letoa praksa«. 144-E Mesto točaja (Schankbiirsch) iàf.e «»»!-ski pomoi'-n-Jk. Naalor pove oziaeni oddelek »Jutra«. 138-2 Dvoje lepih sani komate in angleško konjsko opremo proda Ivan Cerne, Vidovdanska cesta št. 24. K793-6 Usnjarne, pozor! Dva usnjarska »hašpelna«. malo rabljena poceni na prodaj t Ljubljani, Sv Petra cest» 08. 54777-6 Enovprežne sani malo rabljene radi poinanj kanja prostora poceni pro da R. Mlakar, Ljubljana 7 Jernejeva cesta štev 35. 64776-45 Sani In vozovi 1 enoTpreSne, 1 dvovprež-Le »am, enovpreino diro bree peres, rabljen zaprav ljenec io več eno- ter 4vo vpreìràh kočij naprodaj v Siomžkovi ulicd štev. 6. 5476S-6 Bazprodajamo Izvrstna bela vina pjo Din 3.50 ln Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »VI-nea«, veletrgovina z vinom Rudnik pri Llub-ljam. 54438-6 Puhasto per]e Jlsto, Sobano kg po 48 Ol® druga vrst» po Dio 88 kg Sisto bele gosje kg pc 180 Din to 81stl puh kg po Dir 250. Razpošiljam po pošt ne« povzetju. L. Br0i0v!<* Zagreb, llica 82. kem'f" iiotilnte» per}». 862 Primorci aH Amerikanci! V najlepšem delu me&ta Maribora prodam posestvo po zelo nizki ce-ni. Obstoji iz stanovanjskega in gospodarskega poslopja, hlevov za konje in svinje ter več drugih prostorov. Zemljišče pripravno za Ia stavbne parcele, velik vrt ter majhna industrija. Posredovalci niso izključeni. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 53765-20 Ia stavbne parcele večje, na najbolj prometni ulici sredi Maribora prodam. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutra«. &37G6-20 Trgovsko hišo emonadstropno — pripravno tudi za gwtiilno, kater3 je že dolgo obstojala, ob držami cesti, 14 ure oddaljeno od železniške postaje, na zelo prometnem kraju Štajerske (v Dravski ba.no-vini) prodam. Poleg so tudi veliki živinski hlevi, obra tovalniica tolarskega mojstra in 2 zidani skladišči: 3 orale najboljše zemlje: njiva, velik vrt za zelenjavo ter zelo velik sado-noF-r.ik Naprodaj radi odhoda r Ameriko. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod Šifro »Trgovska hiša«. 156-20 Gostilno v večjem mestu, oziroma'* okolici vzamem v najem ali na račun. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Prometna gostilna«. 66-17 Poročenca brez otrok mlada, resna, želita v najem gostilno v večjem mestu Slovenije ali pa na deželi v industrijskem kraju, ki Je na dobrem glasu. Bled ima prednost. Ponudbe pod »Januar 20« na ogl. odd. J. 20-17 Hiša v bMlnl kolodvor», i veM-kim pred vrtom poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 257-20 Otroški voziček naprodaj t Zel end jami — Val. Vodnika ol. 28. Ogledati med 10. io IS. oro. 202-« Dira, koleselj, sani in rassn» konjska oprema naprodaj v St. Vidu št. 23 oad Ljubljano. 198-6 Zaboji Skoraj nori, velikoet TB X g X 45 ugodno _ naprodaj v Javnih skladiSHh, d. d., Dunajski eeeta. 191-6 Oblastveno koncesljonlrana šoferska sola Oojko Proenbacher I.jnbljana, Gosposvetska 12 Zn.htervajte informacije. 53« 3-4 Camemikova šoferska šola Dubljana, Dunalska e. ih (J igo Anto). Prva ebla#t. koncesloniiana. — Prospekt «a«tonj. Pišite poojl 25! Učiteljica poučuje kl.tvir. francoščino in nem-èéino. Nasi«"? v oglata*» twjdeiku »Jutra«. 184-4 Mesto sluge ali tekača poŠte® ìSl priden, 18 ieit star mladenič. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tekač«. 14&-2 Perfektna sobarica ki ma dobro šivati, žeK službo pri boljšš družinL Ns-slov v oglasmem oddelku »Jutra«. 195-2 Brivski pomočnik d-iber bmbi štncer, Hrvat, •23 let star, prost vojaščine, dober delavec, ičče po Tpofcost.i v boljše« salonu mesto v Ljubljani. Nastopi taikoj ali po dogovora. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trezen«. 186-2 Mlad. trg. pomočnik ■pop.t en ia marljiv, {rti službo v trgovin: meSan. blaga šel bi S mesece brezplačno P-xrudbc na ogla.«, oddelei * Jutra« ipod šifro »Stalna stoaba«. 201-2 štedilnik (Tischberd) zelo dinbro obra-nijen, e tremi luknjami ln kotlom za vodo. po telo niziki ceni naprodaj. Naslon potve oglasni oddelek »Jutra«. 23(7-6 5 * rt Anodnf akumulator za rad» 130 veit, prodam. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 160-9 Deklica M ina 2 raareda »eSSan. šole, gre u frizersko va-jetr^ko. Nasl-or pov« ogia^ni oddelek Jutra«. 352-2 činskega blagajnika proti mesečni plači Din 2000.—. Z blagajniškimi posli je združeno tudi pobiranje občinskih trošarin. Prošnje, svojeročno pFsane tn pravilno kolkovane, je vložiti do vštetega dne 20. januarja 1931 pri podpisanem županstvu. 1834 Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki je objavljen v »Službenih objavah« dravske banovine (>Jugoslovan« št. 1., leto n, z dne 1. januarja 1921 Županstvo mestne občine Kočevje, dne 29. deetembra 1930. PERJE od Din 35.— dalje. Posteljne odeje tz puha, volne ln bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15,— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjstd trg 17. 302 : - ' - - .„v. ' ;. • ^NfeÄ V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je nas Prokurist, gospod JUHO dne 29. decembra 1930 po dolgem trpljenju v starosti 42 let umrl. Blagi pokojnik je služboval pri našem podjetju 25 let zvesto in udano. 1S29 Mi mu ohranimo topel in hvaležen spomin. Donja Dubrava, dne 29. decembra 1930. UJLAKY, HIRSCHLER IN SIN NEB Urejuje Davorin Kavt/en. izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnik ai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Prane Jezeršek. Za inseratni (k je odgovoren Aloizù Novak. Vsi v Uubàani.