J. E. Bogomil                                                                      
Vrnitev                   
fl^p^l unak je bil, čil in čvrst, ko je šel v tujino, Benkov Lovro namreč. I RJSLIijll Šcl iz \ zroka kakor sio in sto drugih: domovina mu je bila pre- I Wfflz*ffim  ozka in prerevna.   Želel je videti svet; hotel je ujcti srečo.          1
Zato je šeL Najboljše svoje moči je potem porabil v tujini: na Ogr- I skem, na Nemškem, v Ameriki. A povsod trud in reva,
Sreča, da je Se živ! Sedaj se vrača, onemogel starec. Nima več dovolj I moči, nima gibčnosti, ne more se kosati z mlajširai tovariSi. Sevč, tujina I je pisana mati, zato ga več ne mara, zato ga, onemoglega, vrača domovini^ | pravi  materi,  v  naročje.                                                                            j
Vrača ga. A hvaležen je, da ga vsaj vrača. Neštetokrat je hrepenel I po domu, po domačih bregovih, 70 rodni koči; spomin je romal tolikrat | nazaj na domače tratc in pašnike, in uho je želelo, da sluša domače gla- I šove in domače zvonove. V sanjah je hodil okrog doma, srečaval znance, * stiskal jiin roko, smejal se in šalil z njimi. A ko sc je na tuji zemlji prc-budil, je spoznal prevaro, in v srcc je legel jad.
A ni sanjal o domovini sam. Z njim je hrepenelo in sanjalo o domo-vini stotero rojakov iz vseh krajev slovenske domovine. Hrepcneli in sanjali so, dokler jih ni podsuJa zemlia v kakcm samotnem rudniku, dokler jih ni potlačila kruta bolezen, doklcr se niso izgubili v valovanju vclikih mest... A domovine niso več našli tod, pač pa hladen grob. In pozabljen grob ...
Glej, on se vrača. Že je na 4omačih tleh. Iz Jrobov pozabljenosti vstajajo mladi spomini. Tam za tisiimle robom je izgubil Lisko, ondi doK v dolini je zaspal na paši, in kravc so prišle domov brez pastirja*
In tamle! Križ stoji ob cesti. Malo drugačen je danes, kakor jc bil one dni: prenovljen je, ves lepši, a ne več tako ljubezniv... Kolikokrat ie on prinašal semkaj cvetja, zasajal raznobarveni slak, da bi razveseli! Križanega, da bi mu s svojo Ijubeznijo polajšal (rpljenje. Kolikokratl Kleča) je ob tem klečalu in molil v tistih lepih mladostnih dneh rad in mnogo ... Križanemu je prižigal lučko, da bi mu ponoči, v temi, ne bilo dolgčas, da bi grda sova ne upala približati se križu in lu skovikati.
Stran 10                                     VRTEC_________________         Leto 52
A zdaj se obrne cesta navzdol. Vas se pokaže. Oh, koliko let je že ni vidcll Tam pa cerkev na gričku in pokopališče okoli nje, »kjer dragi moji v grobih spe ...«
In ondi domača hiša! Še vsa kot nekdaj... Okenca se ji svetlikajo ko( solze v maferinem očesu.

On  se vrača.
v Ali še kdo v nji misli nanj? Ali Ho sprejet v nji ko domačin, ko brat? Ali pa bodo morda žc tudi ondi zanj srca nezaupljiva in hladna? 'Ali bo tudi domovina že mrtva zanj...?
^H    ^         Ob tej misli popotnik vzdrhti.   Pri abcestnem kamcnu se skloni na ^^B    kolena in roke sklene kakor v molitvi, da bi to ne bilo res.