Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 118.
Posamezna številka Din U—
LETO m.
NARODNI DNEVNIK
T«ak dan opoldne, kvieaaii nedelj lu
prašnikov.	j
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30"—v
J
Neodvisen političen list. r
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552.
UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. E.
Rokopisi se ne nato jo. — Oglasi jk> tarif ul
Pismenim vprašanjem naj se priloži mn ra t* *a odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13. £83.
t-iiibljanski shod.
K° je bil najavljen ljubljanski shod, smo ga takoj pozdravili ter povdarili, da Je treba za boj proti korupciji poiskati Pomoč naroda. Obenem pa smo tudi po-^rili, da bo imel protikorupcijski shod tedaj popolen uspeh, če bodo na in č* delovali poštenjaki vseh strank redit 116 k° P’ostal samo strankarska pri-pa seV' ^i^ditelji ljubljanskega shoda 1'ati^t113 ta na® °Pomin niso hoteli ozi-
slovi TVeČ S0 vztraiali na tem’ da od iiiffi strank sodeluje kot sklicate-hoče f10^a e<tina SLS. Na vsak način se slov ustvariti mnenje, da je edina _n®nska stranka, ki je proti korupciji t v c Pa nikakor ni res m to ve ^ sama 'e predobro. Če hoče SLS slovenskih ustvariti mnenje, da ima od Ijati kot sldica. ,samo ona pravico ve-te'ni, Ja je ]iubljSSa8hoda;.15e P™.':1 « shod samo njena zadeva p''(fk0nipc^kl
mo res	-	r	’ Potem se mora-
lah zn nipn i’ pilCakuie’ bodo de-j. . ‘ ? ’. h 1()d reklamo še druge stran-e m njej nasprotni listi. Hoteli so biti ann, naj se ne pritožujejo, če so sami.
S tem pa seveda ni rečeno, da bi mi le količkaj hoteli škoditi jutrajšnjemu sho-^u* Nasprotno, želimo shodu ves uspeh, j.ei' upamo, da bodo vsi govorniki skrbe-da ho shod vseskozi pozitiven, stvaren 111 Popolnoma nestrankarski.
• P|'edvsem pa bi želeli, da bi bila izva-
nol^n^7ovori°cV konkrGtna- Ne rabilll°
dejstva.
temveč samo sigurna
Zla, , pa je treba, da je ljubljanski Jod glasen memento onim, ki so p0 svo položaju dolžni, da varujejo zakon. - e polno stvari se govori v naši javno-
Drrin,izkll'uženo -'e’ da te govorice ne bi sin	oblasti.	Nikdar pa še »i-
' . 0 doživeli, da bi se oblasti same zga-nle in uvedle potrebno preiskavo .o go-voricah, če te zadevajo politične osebe ali stranke. Te brezbrižnost se mora nehati in biti mora tako ko nekdaj, ko je vsak od govorice prizadet sam zahteval kazen-
č4^av0 *n ko za^° ^lld* n*sm° imeli 2 So nerazčiščenih afer.
ne <e^° pa 'ie v ’nteresu države in jav-Bnv l0la^e’ da se enkrat za vselej ubijejo Vjv.' !lce’ }io da tudi naša sodišča niso na
r-avno zato pa zahtevamo, cla ^ !a^e’ na vse le govorice uvede preiskavZm>m Krepek odgovor pa mora dati ljubljanski shod tudi Samoupravi«, da so korup. cij.o zanesli v Beograd pretani. Kes je, ^a ima tudi Ljubljana svoje afere, toda Š® niso bile te razčiščene, je samo krivda pograda. Kajti ped okriljem Beograda *0 delovali naši aferisti in pod okriljem pograda m utekli kazenski odgovornosti In ce pise danes časopisje SDS tako
Potem pige°rP'’0ti jutrajšnjemu shodu,
nedeljski i , zato> ker se ^	odkril	tudi	to	stvar.
}a	če ljubljanski shod razkri-
Povedati^ *U P°-lave korupcije, temveč
^0rupcijeMl0la *lR*' sredstva za odpravo
Freba je a* na morah * vse’ da se dv'gue jav-da se j- ’ a reba tudi jasno povedati,
bo uradn!2Cije ne da odPr«viti. če ne Nedelisl-i lgm0l"° zasi^m'a'io. manifestacija	‘fogeI	bi,i	blesteča
proti korupciji,'t^/^^ega nanKia
kogrtidna. kakor je zatl ‘®ko Sl1?' potrebno. Naloga govoS07£*2Hf s kem shodu je, da to nan.,i,„ ntdeij-
in le tedaj bo imel ljubljanskiTodpf Polen uspeh
Protiofenziva pašičevcev postaja vedno večja in vedno
bolj neresna«
Beograd, 29. maja. Paši če v a okolica in zato tudi Pašičev del radikalnega kluba dela z vsemi silami na to, da paralizira efekt cbdolžitev, ki so jih vse parlamentarne skupščine dvignile proti korupciji.
V radikalskem klubu so včeraj popoldne delali na interpelacijah, ki jih nameravajo vložiti proti bivšim ministrom, kateri pripadajo opozicijskim strankam. Razen interpelacije, ki je bila včeraj dopoldne vložena preti dr. Korošcu, se pripravlja gradivo za interpelacije proti drugim bivšim ministrom opozicije na podlagi kakršnekoli pogreške ali slučajne nepravilnosti v času njih ministrovanja. Včeraj je bilo urejeno gradivo za osem novih interpelacij. Ena bo najbrž že danes predložena narodni skupščini. To je interpe- i
ladja pioti dr. Voji Maksimoviču zaradi takozvane subetiške afere. Izg led a, da pridejo na vrsto tudi bivši prometni minister Sušnik, bivši trgovinski minister dr. Spah o in- drugi.
Opozicija, ki je bila obveščena o teh nakanah Pašičevih radikalov, je izjavila že naprej, da popolnoma pripravljena čaka na vse obdolžitve, ki jih zbirajo radikali šele sedaj, ko so na nje padle težke obdolžitve, tako pred parlamentom kot pred javnostjo. Vsi so istega mnenja, da radikali vso to akcijo pripravljajo samo zato, da bi se čim manj opazila njih lastna krivda. Vsi prizadeti člani opozicije so pripravljeni, da sprejmejo nase obtožbo in razpravo o njih, tudi če bi katera od njih bila že zastarela.
Seja finančnega odbora.
Beograd, 29. maja. Včeraj popoldne je bila plenarna seja finančnega odbora, ki je trajala do pol 9. zvečer. Kot prva točka je na dnevnem redu izprememba določila v finnčnem zakonu za 1. 1926/27, ki se tiče podpor invalidom. Predlagana sprememba je bila z glasovi vladne večine v načelu sprejeta. Pri podrobni razpravi je opozicija predlagala spremembo glede višine najnižje upoštevane stopnje neposrednega davka, ki naj hi se zvišala od 20 Din na 30 Din. Vladna večina na ta predlog ni pristala.
Nato se je razpravljalo o vprašanju re-prezentacijskih doklad za velike župane, ker pa ni bil navzoč notranji minister, je bila ta točka postavljena z dnevnega reda. Prav tako je bila odložena razprava o pravilniku glede uporabe tovornih in potniških avtomobilov pri upravi državnih monopolov.
Precej živahna in zanimiva razprava se je razvila, ko je prišlo na vrsto vprašanje avtomobilov za pomočnika prometnega ministra in direkcije državnih železnic. Opozicija se je protivila sprejetju tozadevnega pravilnika. Z opozicijo se je strinjala tudi HSS. Poslanec Nikola Preka je vprašal prometnega ministra, zakaj naj dobi avtomobil pomočnik ministra,
PAŠIČEVO ZDRAVSTVENO STANJE SE SLABŠA.
Beograd, 29. maja. Pašičeva 'bolezen resno skrbi njegovo okolico. Včeraj so govorili, da je Pašičevo zdravstveno sta-še 2TCn°- Toda navzlic temu posveča pa žn j o “h, Ps°eliU™ dogodkom svojo
PO^Posvetuje^i— ljX
koi ;e doznava, se je Pašič včeraj branil poslati denar svojemu sinu v Opatijo, ki ga je od njega brzojavno zaprosil.
1 red včerajšnjo skupščinsko sejo so n h pri Pašiču Marko Trifkovic, Uzuno-vic, Ilija Mihajlovič in Marko Gjuričič. Pasic je vsem svetoval, naj bodo v tem težkem casu čim obzirnejši. Izrazil je že-, se. v anketni odbor izvolijo po možnosti ljudje, ki niso bili ministri in ki bodo nepristransko sodili. Marko Trif-kovic se je posebno razgovarjal s Paši-ceiu o akciji Ljube Jovanoviča in o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se ta akcija prepreči.	____ _______
LJUBA JOVANOVIČ ZAHTEVA OBČINSKE VOLITVE V VOJVODINI.
Beograd, 29. maja. Včeraj je Ljuba Jovanovič s svojimi tovariši naslovil na ministra za notranje zadeve vprašanje, zakaj se ne izvedejo občinske volitve v Vojvodini. Kakor smo doznali, se delajo
ko ga nima niti državni podtajnik v tem ministrstvu. Vladna večina se je nato med odmorom glede tega vprašanja sporazumela tako, da se je pomočniku prometnega ministra odobril avtomobil, toda le, kadar potuje službeno. Pravilnik je bil nato s to spremembo od vladne večine sprejet.
Juraj Demetrovic je nato vprašal železniškega ministra, zakaj ne predloži pravilnika o uporabi salonskih voz, ker sedaj se tudi predsednik HSS vozi s salonskim vozom. Dr. Vasa Jovanovič je izjavil, da je pravilnik že izdelan, a da še nima pooblastila za predložitev.
Finančni odbor je prešel nato k razpravi o uporabljanju avtomobilov po visokih vojaških osebah. Opozicija je zahtevala, naj se dovoli avtomobil zaslužnima vojvodoma Stepanoviču in Bojovi-cu, dalje pa tudi prvemu kraljevemu adjutantu in poveljnikom armijskih oblasti. Protivila pa se je opozicija temu, da bi dobil avtomobil prvi in drugi pomočnik vojnega ministra in svet državne obrambe. Po dolgi raizpravi je bil sprejet pravilnik z večino glasov tako, kakor ga je predložila vlada.
S tem je bila seja končana in bo prihodnja sklicana pismenim potom.
v notranjem ministrstvu priprave, da se izvrše občinske volitve v Vojvodini kakor tudi v vseh drugih krajih. Volitve bi se imele izvršiti do konca junija t. 1. Notranji minister je izjavil, da vlada tudi sama želi, da se občinske uprave izvolijo v duhu ustave in organizirajo, kakor to zahteva ustava. Niso točne vesti, da bi se vlada izogibala občinskim volitvam.
RAZKOL MED JOVANOVIČEV« IN PAŠIČEVCI VEDNO GLOBLJI.
Beograd, 29. maja. Na somborski konferenci radikalov, ki se je vršila včeraj, glavni odbor ni hotel verificirati več delegatov, ki so se izjavili za Ljubo Jovanoviča. Skupina Ljube Jovanoviča je včeraj o tem vprašanju razpravljala. Govorilo pa se bo o tem najbrž tudi na nedeljskem zborovanju v SonVboru, kjer se 1)0 obsodilo delovanje Marka Trifkoviča in tovarišev.
BOJ ZA BEOGRAD.
eograd, 29. maja. 19. avgusta se bo-0 Us*te v Beogradu občinske volitve. >aiadi teh volitev pa je prišlo do različni i mnenj in do ogorčene borbe med Mi***- ^et*čem in med skupino Bože Maksimoviča Ta spor pa je v korist opo-ziciji, ki bo pri volitvah postavila najbrž skupno listo.
Večne intrige SDS.
Beograd, 29. maja. V zadnjem času razvijajo radikali in samostojni demokrati kampanje proti občinskim upravam v občinah, kjer so radieevei dobili večino. V vseh svojih enunciacijah očitajo tem upravam, da so odstranile državno zastavo in namesto te izobesile hrvatsko zastavo. Po podatkih pa, ki smo jih dobili iz zanesljive strani, te vesti niso resnične. Nasprotno se je povsod, kjer je bila izvoljena uprava SHS, počastila državna zastava. Tako se je takoj pokazalo, da je bila cbdolžitev občinske uprave v Dubrovniku lažnjiva. Takoj ko je bila izvoljena nova uprava, se je na občinskem poslopju na desni strani, torej na častnem mestu, izobesila državna zastava, ki so jo množice sveta navdušeno pozdravile. Hr-vatska zastava je prišla na levo stran, kjer je visela tudi za časa Avstrije. Toda državna zastava se ni ?aino izobesila na ■občinskem poslopju, temveč pri velikih slavnostih se nosi državna zastava vedno naprej kot prva, in šele za njo pride hr-vatska zastava. A ne samo to. V Dubrovniku niso nikdar prej tako navdušeno vzklikali na čast kralju in kraljici ko takrat, ko je bila izvoljena nova občinska uprava. Sam mestni načelnik je nazdravljal kralju in kraljici in jima poslal brzojavni pozdrav.
Slično je bilo tudi na otoku Korčuli. Tudi tuje bila državna zastava izobešena na častnem mestu na desni in pozdravljena v pokanju topičev, hrvatska zastava pa je visela na levi strani. Od evakuacije pa do danes ni bila še nikdar prej na občinskem poslopju izobešena državna zastava. To se je zgodilo šele zdaj pod upravo HSS. Narod je to sprejel z navdušenjem, s prepevanjem himn in s pokanjem topičev.
Iz tega se jasno \idi, da je bil očitek radikalov in samostojnih demokratov samo grda denunciaeija, ki je imela svoj poseben namen.
KRALJEVSKA DVOJICA ODIDE V LONDON JUNIJA MESECA.
London, 29. -maja. Kakor javljajo listi, pričakujejo poseta jugoslovenske kraljev--ske dvojice v Angliji v teku prihodnjega meseca. Sodi se, da se bo poset izvršil v času, ko se bodo obnovila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Anglijo in Jugoslavijo. Tako se tudi pričakuje, da bodo prav kmalu obnovljena pogajanja za ureditev jugoslovenskih dolgov v Angliji.
MUSSOLINI HODI SVOJO POT.
Pariz, 29. maija. Glede na konference med dr. Ninčieem in Briandom javljajo listi, da je Musolini odklonil sklenitev pogodbe med Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Zato se bodo pogajanja med Francijo in Jugoslavijo za sklenitev defenzivne pogodbe kmalu končala in smo že neposredno pred podpisom pogodbe. Pogodba je že parafirana. V kratkem bo sklenjena slična pogodba tudi med Jugoslavijo in Italijo.
ZOPET VOJAŠKA REVOLTA V LIZBONI.
Lizbona, 29. maja. V Lizboni se vojaška ustaja širi. Zveza med Lizbono in provinco je pretrgana. Kolikor se dose-daj ve, korakata dve diviziji proti pre-stolici.
PADEREWSKI IN HALLER KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA POLJSKE REPUBLIKE.
Pariz, 29. maja. Kakor se doznava, nameravata kandidirati za predsednika poljske republike tudi general Haller in Padere\vski.
Pan-Evropa.
Piše A. G.
9-
Francija na razpotju.
Življenjsko vprašanje Francije je: da si mora zavarovati svoje vzhodne meje in onemogočiti nemško invazijo. — Morje in Pireneji jo varujejo od vseh sti‘ani, razun na vzhodu ne, kjer so meje proti Nemčiji odprte. In Nemci so v enem stoletju že trikrat vdrli na Francosko, kjer so naredili ogromne škode. — Tudi poslej so tamkaj francoski sosedje — Nemci, ki so najbolj bojevit narod Evrope, presegajo Francoze po številu in so jim zelo sovražni.
Proti tem Nemcem morajo torej Fran-cozje osredotočiti vse svoje sile in ne smejo zanemariti nobenega sredstva, da od sebe in potomcev odvrnejo nemško nevarnost.
V takem položaju nrore Francozom dobro služiti Bismarckov svarilen vzgled: mir v Frankfurtu. Ob začetku svetovne vojne je en del kritikov obsojal mrtvega Bismarcka, da je kratkovidno prepustil Francozom Belfort in jim tako prepustili izvrstno obrambo proti Nemcem. Drugi pa so se hudovali, da je z aneksijo Alza-eije-Lorene vzbudil v Franciji nespravljivo sovraštvo in položil kal za revanšo in osveto. — Oboji kritiki so imeli — prav, kajti: Razkačiti nasprotnika, ne da ga naredimo neškodljivega, je največji pogrešek, ki je v politiki mogoč. Pametni sklepi miru dovedejo do — sprave (mir v Nikolsburgu) ali pa do popolnega uničenja sovražnika (Kartago).
V življenju poznamo samo dvoje doslednih sredstev, da se obvarujemo pred sovražnikom: naredimo ga neškodljivega s tem, da ga uničimo — ali pa ga napravimo nenevarnega na ta način, da so ž njim sprijaznimo: vzamemo mu moč ali pa voljo za osveto. Vsaka srednja mera, omahovanje med tema dvema konsekvencama, pomeni lastno pogubo.
Zato se mora Francija odločiti: bodisi za politiko uničenja Nemcev — ali pa za velikopotezno politiko spravljivosti. Vsaka druga taktika bi bila diletantstvo.
(Kakor smo videli, se je Francija med tem končno že odločila za politiko spravljivosti: šla je v Kanoso — v Locamo. Upanje je upravičeno, da se bo nadaljevala tam zasnovana politika dobrohotne spravljivosti in — pameti. Dokler je še čas, je treba le pohiteti in v Locarnu pričeto delo dovršiti. Ne dajati Nemcem — marsikje zaželjenega povoda, da obrnejo hrbet in zgrabijo za druge, še močnejše roke, ki se jim ponujajo!)
* 1« *
Doslej je Francija poskušala s prvo metodo. Cilj francoske uničevalne politike je bil: vojaška meja ob Reni, gospodarska meja v Poruhrju; razbitje enotnosti Nemčije; zveza s Poljsko v namen, da je Nemčija vklenjena od dveh strani; končno izolacija od Rusije.
Ta politika ima namen, držati Nemčijo trajno v krempljih, kajti: brez premoga in rude mora nemška industrija propasti; tretjina nem. prebivalstva, ki živi od te industrije, se mora izseliti ali pa poginiti za lakotjo. — Le tako bi se Fran-cozje odkri/.ali nevarnosti, ki jim preti od številno močnejšega nemštva.
Taka uničevalna politika Francije proti Nemčiji bi bila kljub nečloveške okrutnosti povsem dosledna, ako bi pri tem pa ne prezrla jako važnega faktorja v nemško - francoskih sporih: Rusije. *— Kajti gotovo je, da bi se Nemčija brezpo-
gojno vrgla v naročje Rusiji, pa bodi ta že komunistična, demokratična ali avtc-kratična, — ako bi se prepričala, da je nemogoče odvrniti francosko politiko uničevanja.
Amerikanski kapital, nemška organizaciji in nekaj dobrih letin bi Rusijo prej spravili na noge nego si to Evropa misli, — in tedaj bi mogle Nemčija in Rusija voditi skupno politiko, ki bi imela za cilj: uničenje Poljske, Male antante in Francije. Kaj potem?! — Ako bi nekega dne v Rusiji komunizem propadel, bi se Mala antanta naslonila na svoja slovansko sestro in Francija bi bila osamljena.
V slučaju vojne med nemsko-rusko zvezo in zapadnimi državami bi bile ruske čete bolj ob Reni nego amerikauske. Celo zmaga bi Francijo tako oslabila, da bi ne mogla vzdržati drugega napada Rusije, katere odporna vstrajnost je veliko večja.
Francoska uničevalna politika proti Nemčiji torej vodi lastno državo v pogubo: evropske meje premika cd Bere-zine in Dnjestra na Reno in Alpe ter grozi temu kosu zemlje s poginom in bankerctom, tira v pogubo nemško samostojnost in gospodarstvo, — toda poplača ta kratek triumf z lastno eksistenco.
Na začetku te uničevalne politike je propad Nemčije, — na koncu pa propad Francije, a smejala se bo Rusija!
* * *
Ako Francija izprevidi v pravem času, da ne more Nemčije uničiti brez nevarnosti za lastni obstanek, mora zapustiti tako zmoto in stopiti na pot — sprave. Cilj te poti je Panevropa: najožje skupno delo z demokratsko in pacifistično Nemčijo; sprava na podlagi znosljivih reparacij; carinska unija za združitev nemškega premoga in francoskih rud v panevropsko montansko industrijo; pogodba o razsodišču in garancijah; skupna obramba proti reakciji; razoroženje; skupna obnova evropskega gospodarstva . in financ, — vse to končno s panevrop- j sko federacijo.
Tako spravljiva politika zagotavlja j Franciji bodočnost neprimerno bolje nego uničevalni program. Solidarno jamstvo francoske vzhodne meje po vseh državah Panevrope je gotovo bolj zanesljivo varstvo nego pa francoske čete na Reni. — Po spravi z Nemčijo bi Francija mogla odpraviti splošno vojaško dolžnost, s tem sanirati finance in vporabiti vse energije za organizacijo svojih kolonij. Francija bi našla v Panevropi odlično vodilno mesto in zaslužila bi si časten naslov: da je znanilka in predbojevnica človečanskih pravic.
* * *
Tako lepo je grof dr. Coudenhove-Ka-lergi pred dvema letoma pihal na srce, dušo in pamet Francozom in Nemcem. Dosegel je zadoščenje v — Locarnu. Začetek je tu! — Francozje danes vidijo, kam so prišli celo po zmagi v svetovni vojni, — kje bi bili šele, da so bili zmagani. In konečna zmaga je bila edino vsled tega, ker so prišli na pomoč za Angleži celo Amerikanci.
Francozje so se torej streznili in otresli šovinizma, ki ni v ničemur utemeljen, in nastopili so pot — sprave z Nemci. To je najboljša priprava za — Pau-evropo!
Kapitulacija Abdelkrima.
Po petletni težki in požrtvovalni borbi je moral voditelj vedno svobodnih Ri-fancev položiti orožje in se odreči svobodi svoje domovine.
Nakrat, a neizogibno je prišel Abdel-krimov poraz. Premoč evropskega orožja je bila presilna, da bf mogli maloštevilni Rifanei vzdržati koncentričen in skrbno pripravljen napad španskih in francoski čet. Samo junaštvo ni zadostovalo in za Vbdelkrima je bila samo ena častna pot, da konča brezupen boj in da se izroči svojim sovražnikom na milost in nemilost.
Različna so mnenja, ki jih ima svet o Abdelkrimu. Njegov terorizem med svojimi ljudmi, njegova neizprosnost ni bila povsod i sprejeta simpatično. Toda enega mu ne more odrekati tudi njegov največji nasprotnik, da je bil namreč hraber in vztrajen borec za svobo-
de svojega redu. In v tem je tudi njegova veličina, ki so jo priznali tudi njegovi bojni nasprotniki. Z vsemi vojaškimi častmi je bil sprejet Abdelkrim od francoskih čet in tako je francoski narod zopet dokazal, da je ostal zvest svojemu plemenitemu geslu, da hraber vojak vedno spoštuje hrabrega nasprotnika.
Borec za svobodo je bil Abdelkrim in kot takega ga bo svobodoljubni svet vedno častil. Zato pa bo tudi vsak svobodomislec sočustvoval z usodo Abdelkrima, ki je končno branil le svobodo svojega rodu.
Čisto gotovo pa ne bo noben svobodomislec vrgel kamna na Abdelkrima v trenutku, ko nastopa svojo najtežjo pot. Ta žalostna vloga je1 bila prihranjena našemu »Jutru«, ko piše o ktavrni kapitulaciji Abdelkrima. Pa ni v tej kapi-
tulaciji prav nič klavrnega, pač pa velika tragika naroda, ki je izgubil svojo svobodo.
In da nimajo pred to tragiko naši es-deesarji prav nobenega spoštovanja, je za nje le preznačilno.
Politične vesti.
= Seja skupščine. Včerajšnja seja skupščine se je pričela z običajno zamudo. Trgovinski minister je odgovarjal dr. Zaniču na neke njegove očitke. Dr. Zanič je nato zahteval, da se z ozirom na veliko število vloženih interpelacij določita dva dneva v tednu samo • za razpravo interpelacij. — Ministrski predsednik Uzunovie pa je to odklonil, ker bi na ta način hotela opozicija ovirati delo skupščine. — Posl. Aleksič je nato vložil nujni predlog za pomoč od povodnji prizadetim krajem v sremskem in valjevskem okrožju. Minister Pucelj je nujnost predloga odklonil, ker ima zadosti kreditov za pomoč pe-plavljencem na razpolago. Skupščina je nato nujnost predloga odklonila. Nato je bil izvoljen anketni odbor za korupcijske zadeve. V cdboru je 9 radikalov,
4 radičevci, 2 samostojna demokrata,
2 davidovičevca in po en poslanec Jug. kluba, musliman, zemljoradnik in pristaš Ljube Jovanoviča. Seja je bila nato zaključena.
— Protiofenziva pašieevcev se nadaljuje. 95 radikalnih poslancev je podpisalo interpelacijo na ministra za socialno politiko zaradi raznih dobav, ki so bile izvršene, kc je bil dr. Korošec minister za prehrano. Interpelantji se opirajo na svoječaseu članek Davidovi-ča v Pravdi . Mnenja smo, da interpelacija radikalom ne bo prinesla slave.
= »Nova Pravda« je končno vendar počastila a »obljubljenim odgovorom g. F. B. Odgovor je natrpan s starimi frazami in da bodo te vsaj malo originalne, jim je dodana skrita grožnja s sodnijo. Pikantno pa je, da utemeljuje Nova Pravda« potrebo skupnega nastopa s SDS s tem, ker se ni posrečila skupna socialistična fronta! Ali res ne čuti Nova Pravda«, da skupen nastop z SDS opravičuje nezaupanje, vsled katerega sc. socialistične stranke odklonile
skupen n«»to|> s NŠS?	K ometati rano
bodi še' to’ da pravi Nova Pravda ', da se je večina organizacij NSS izrekla za ljubljansko načelstvo. Ali ne bi bila NSS tako prijazna ter bi imenoma navedla vse te organizacije1? Zakaj »Slo-bodne Novine«, ki so svojo resnicoljubnost vse drugače dokazale ko »Nova Pravda«, trde nasprotno! Torej gospodje, prosimo za dokaz!
= Špekulacija na naivnost. Radikalna »Samouprava« je objavila dolgo razpravo o korupciji. Pravi, da pred vojno v Srbiji korupcije sploh bilo ni, Korupcijo- da so zanesli v Srbijo prečani, ki so se pod sovražno Avstrijo navadili, da ni greh, če se oškoduje državo. Nato našteva Samouprava«, kako, da se je v prečanskih krajih kradel vojni material in kako je po preobratu v prečanskih krajih povsod i zavladala korupcija. — Kako so vse te trditve »Samouprave« iz trte izvite, ni treba posebej naglašati. Mislimo, da bi si »Samouprava tako špekulacijo na naivucst bralcev lahko prihranila. V prečanskih krajih je njena disertacija izzvala samo pomilovalen nasmeh.
= Iz Mussolinijeve dežele. Mussolini je priredil te dni velika agitacijska zborovanja po gornji in spodnji Italiji. S teatraliko in pompozno gesto, kakor jo zmorejo samo Italijani, so bila prirejena ta zborovanja in ni dvoma, da bedo imela tudi svoj uspeh. Iz Genue je šel Duce v Piso in nato v Piato. V Pisi je sprejela Mussolinija duhovščina s Te-deuinom v stolnici, kardinal Maffi, znani italijanski nacionalist pa je proslavljal Mussolinija kot rešitelja domovine in mu dal poseben blagoslov Kristusa-kralja. Nato je imel Mussolini pred velikansko množico ognjevit gover. Dejal je, da veje danes čez vso Italijo duh sile in da so vsi Italijani 'pripravljeni, da dajo tej sili brezmejno moč. Fašizem je storil ta čudež. Fašizem je očistil italijanski značaj od vseh neplemenitosti. Fašizem je dal Italiji pravi obraz lepote in sile. Italija je prerojena. Vseeno, če Italijo sovražijo ali ljubijo, glavno je da se jo vsi boje. Za slavo smo pripravljeni vsi umreti. Italija bo velika, ker je fašizem nepremagljiv. Vse te visoko-doneče fraze sc narod elektrizirale in Mussoliniju so bile prirejene navdušene ovacije. Nato je odšel Mussolini v industrijsko mesto Prato, kjer je gcvoril delavcem. Mcgoče so med vami nezadovoljneži, pa čeprav ste postali fašisti,.*0" da fašizem je netdjenljiv. Fašizem, močnejši od katerekoli vlade v dr ’ vini in on ima moč čez dušo imr0< Tako in slično je, govoril Musoh11' užigal lahko razpaljive Italijane. Toda ogenj, ki hitro zagori, tudi hitro ugasne in bomo videli, kako bedo Italijani na-vdušeni čez par let, ko bedo visokodo-neče fraze izpuhtele, ostala Pa pogorišča, ki jih je fašizem zakrivil. Tedaj pa bo italijanski narod pel slavo onemu, ki jc premagal fašizem. Morda ta dan niti id tako daleč.
Kratke vesti.
Mednarodni ženski kongres je otvorjen v četrtek v Parizu. Na k011"1 e_ su so zastopane tudi jugoslovanske oi-ganizacije.
Protičeva in Jovanovičeva skupina s Som boru sta se združili.
Klolač, vodja češke narodno socialistične stranke se je na shodu na Kr. Vi-' nchradih ostro izrekel proti fašizmu.
Poljska seljačka stranka je izrekla zaupnico W,itosu, a obenem tudi sejm-skemu maršalu Rataju, ki je legaliziral Pilsudskijevo revolucijo.
Poljski monarhisti so se izrekli za Pilsudskijevo kandidaturo za predsed-ništvo republike, ker so poljski desničarji brez primernega kandidata.
Ahmed Zogu je dal aretirati albanskega katoliškega škofa, kev ni hotel ta njemu kot mehamedancu odslužiti Te-deuma. Svoje naredbe pa se je Ahmed Zogu skoraj ustrašil in jo vsled protesta katoliških Albancev preklical.
V nedeljo 80. maja
MLADINSKI DAN
Jugoslovenske Matice Oh 9.30 akademije v gledališčih in kino Matici.
Ob 11.30 obhod mladine po mestu.
SREČKO KOSOVEL UMRL.
V Četrtek, dne 27. maja je ob pol 10. zvečer v svojem rojstnem kraju Tomaju na Krasu umrl Srečko Kosovel. Žalostna vest je potrla vse, ki so ga poznali, najbolj pa našo mladino.
Srečko Kosovel je bil med voditelji one inajmlajše kulturne generacije, ki se zbira okoli Mladine«. Kosovel je skupno z drugimi pretvoril to revijo iz pedagoško didaktičnega lista v kulturno borbeno glasilo.
Dasi šele 22 let star, si je pokojni ustvaril v naši literaturi častno in dostojno ime s svojo pesmijo. Kosovel je pesnik tihe žalostne naše zemlje lVJ^j nižanega ljudstva na K ras m V *«.aSka pesmi se zrcali neplodna r . ^ ^
prst s samotnimi bo«	e	^
Seno lostvene.'preproste in polne
srčnega hotenja.
Poleg »Mladine; je sodeloval tudi pri Ljubljanskem Zvonu«, »Kritiki«, »Ženskem svetu«, »Grudi« itd.
Dasi je pokojnik preživel vse bridkosti in sladkosti študentovskega življenja, vpisan je bil na univerzi kot slušatelj filologije, se vendar ni hotel prodati 'kupčevalcem z dušami. Svoječas»° je bil urednik Vidovdana ker P?gll0 zahteval, da bodi ta list res nepob J glasilo vsega dijaštva, je morab^ti. piti, hkrati pa je izgubil vse “fj^dem-kot na primer stanovanj0 skem kolegiju. ^ va() vnemo oprijel Na univerzi se if *ri Mdnjih volitvah gibanja levih m,al za lislo neodvisnih navdušeno
iskren in zvest prija-‘delavskega razreda. Pogosto je predal med delavstvom, kakor tudi med drugim občinstvom o lepi umetnosti. V literaturi je nastopal za poštene metode in se je v to svrho posluževal tudi ostre satire.
Mladina bo smatrala ime Srečka Kosovela kot svoje znamenje za zmago ih kot simbol žrtvovanja za ideale. In P°" častila bo njegov spomin s tem, da bo delala v smislu njegovih teženj.
C. K.
Nova dohodnina.
Po novem vladnem načrtu je določen fkliodarinski davek sledeče:
Prosti tega davka so le dohodki do °600 dinarjev.
Pri dohodkih do 15.000 dinarjev se Plačuje Wi% davka, nato pa se lestvica zvišuje sledeče: pri dohodkih do 20.000 na Q% %, pn 25.000 na 7%, pri B5.G00 na.	pri onih do 50.000 na 10%,
Pn onih do 100.000 na 11%, do 150.000 na 12%, pri 200.000 na 13%, pri 400.000 in pri enem milijonu na 15%.
Ne vemo še, če so pri izračunavanju o »dnine določene kake olajšave, ven-j*zv®n vsakega dvoma, da je ta • visoka8, 8kraino kdvifna in pretirano
min-edVS6m Je jasno, da je eksistenčni ramimiun mnogo prenizek. Najmanj, ,^r Y treba zahtevati, je, da bi "n določen z 18.000 dinarji. Pa že v tem slučaju bi dohodnina vse prebivalstvo težko zadela.
^Dohodnina velja v splošnem kot so-najbolj pravičen davek, ker je
cialuo
pri majhuih dohodkih nize
Kakor ^	1	V’^''	Posta.ia.i(>	dohodki.
se je pri llas ločuje dohodnina, pa ° na^o socialne pravičnosti po-hodarina ZaVrgl° in deiail3ko pomeni do-velikaj. ],• 23 vse s^a^*e situirane sloje resnic.; _ ° bremenitev, dočim je za v relativno vedno
j/-j. _ .' "ugaiejši so.
r mia danes rodbino in tri do štiri
tisoč dinarjev mesečnih dohodkov, plača do 10 odstotkov davka ali ne dosti manj ko eno mesečno plačo. Da je to nad vse pretirano, je več ko jasno.
Če pa ima kdo en milijon dohodkov, potem plača 150.000 Din davka, kar je za njega sorazmerno mnogo lažje, ker mu ostane še vedno dohodek, s katerim naravnost briljantno izhaja.
Če bi hotel biti naš davčni zakon socialno pravičen, petem bi ae morala lestvica za dohodarino kardinalno iz-premeniti.
Pri prvih postavkah bi se smel pobirati samo 1 do 5% davek od dohodkov. In šele pri dohodkih, ki res kažejo na blagostanje, bi se smeli odstotki povišati. Pri visokih dohodkih pa ni treba, da ostane dohodnina pri 15 odstotkih, temveč sme biti še znatno povišana. — Prav nobena krivica ni, če plača milijonar mesto 15 odstotkov celih 25 odstotkov, ker tudi v tem slučaju mu še vedno ostanejo tri četrtine milijona dinarjev dohodkov.
Na ta način bi tudi država veliko sign rneje prišla do svojih dohodkov, ker vedno treba jemati tam, kjer je kaj, ne pa tam, kjer nič ni.
Zmisel in upravičenost dohodarine je v tem, da je socialno pravičen davek. O naši dohodarini pa tega ni mogoče reči in zato jo je treba izpremeniti ali pa ostane najbolj krivičen in zato najbolj osovražen davek.
Konsolidacija.
f^0^edn^nSnS\lnSe t™* ^
ienii uničila je v p,-e2bjonovtz11.' koralo in tankoveK P preostahh
iud; „	esni0--’1-	Povojni cas je
samP7n'i-tU11i. zail6sel demoralizacijo, po-. nika, kakor tudi -političnega in gospodarskega življenja.
bogati na primerih v poslednjih dveh Pfavcih smo posebno v naši državi. Bo-
hotno so se razpasli politični in gospodki kcniunkturisti! Častne besede so lomile kakor suhe preklje, politična so postala samo kulise, ki so se 1 e kakor na kakem modernem \ r-Mri1'- In na gospodarskem polju:
kalna voda	JV* je
ti sat!	na površje? Sapien-
hludi Slovenija je morala na svojem rotil občutiti vso težo povojnih politič-1 in gospodarskih špekulantov. rje|. ,Ali ne spada med špekulacijo tudi
ki h v’ da Se na’’de pri nas še stl'anka, (u ,Cce nasiloma vzdržati preživeli kul-. “ni ])q| me(j klerikalci« in »liberalci« to danes, ko bije ravno v Sloveniji Vsak pošten človek težalc boj za svojo eksistenco? Reveži, ki se poslužujejo takih gesel, da pod njimi skrijejo rev-svojega skrahi ranega političnega v	katerega	višek je obstoial
uju Ujrtv* lastnega naroda in v
fidinstvc'TrbS,V°’ SkTit° POd
^ rekjerekel, <la se bomo v novi aomovini ujedimli z n*žimi b tj * ,
par generacijah. In mislil je na n^* ul turno, duhovno ujedinjenje, nikdar J« da prestanemo radi tega biti Slovenci in da postanemo mi Beogradu neka »Dienstbotennation«.
Tisoč let smo trije bratje živeli pod
vtoplje-pod firmo:
raznimi kulturami, bas skozi našo dr-
žavo teče od severa na jug velika nevidna meja med zapadom in iztokom. In slabo uslugo so- storili ujedinjenju oni, ki so čez noč hoteli negirati v dolgih stoletjih nastalo in utrjeno individualnost vsakega treh narodov in zamenjali politično edinico s kulturno in nacionalno! Dosegli so nasprotno! Stranke, ki so sicer odločno za politično edin-stvo Jugoslavije, ki pa zahtevajo ohranitev kulturnih in nacionalnih edinic Srbov, Hrvatov in Slovencev in njihov pošten sporazum med seboj, so v razmahu — stranke in ljudje pa, ki so for-sirali uničenje kulturne in nacionalne individualnosti bratskih narodov in komando velesrbske klike, — propadajo. Propadajo tako v Srbiji s svojo hegemoni stično idejo velesrbstva, kakor v Hr-vatsld in Sloveniji s svojo petolizniško taktiko »edinstva«, t. j. podreditve pod politično in gospodarsko komando beograjske čaršije.
Nemški državnik Bethman-Hohhveg je med vojno izustil besede: \Yehe dem Staatsmann, der das Zeiohen der Zeit nicht ^ersteht! Kako ibridko občutijo pri nas gotovi ljudje resnico teh besed od Pasica pa doli do njegovih slovenskih podrepnikov! (Pri poslednjih je glede besede Staatsmann« vsekakor potrebna utesnitev: si licet parva compo-nere magnis!) In kako neminovno propada in bo propadla a tudi njihova špekulacija na stare turnirje med »klerikalci« in »liberalci«, ki naj se obnove pod firmo: prvi so rimski, anacionalni separatisti, drugi pa edini, državi ih kralju udani Jugoslovani!
Ker konsolidacija naših nezdravih l‘,!,ZnJer -'e na potu: mož čistih rok, Lju-v, ovanovič je visoko dvignil zastavo s en.la in začel boj proti korupciji in
lažnivim političnim prerokom. Začenja se selekcija v sva tabora: eden poštenjakov, drugi političnih špekulantov in konjunkturistov! Nedvomno je pri zdravem razumu našega ljudstva, kje bo zmaga. In zmaga poštenja bo pomedla leoučno z vsemi ovirami, ki so se do se-
daj , stavljale na pot popolni provedbi zdravega narodnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci in s tem konsolidaciji naše države in njenega političnega in gospodarskega življenja.
Dr. N. N.
Jtedljivi osrednji in zapravljivi okrožni urad."
Osrednji urad povdarja pravilno, da je bilo lani bolniško zavarovanje ljubljanskega OUZD pasivno. Deficit je znašal po poluradni objavi 2,131.629.76 Din, leto prej pa 16.938.49 Din. Ako smemo verjeti nekim trditvam, bi pa moral biti 1. 1924 prebitek za okroglo 500.000 Din, 1. 1925 pa za ravno toliko dinarjev večji primanjkljaj, tako, da bi ta dejansko znašal okroglo 2,600.000 Din. To velikansko nazadovanje v enem samem letu vočigled temu, da število članov ni bogvekako padlo, se nam zdi nerazumljivo. Morda bi bit OUZD tako prijazen ter nam bi pojasnil velikansko nazadovanje, in ako je res, da bi moral biti za 1. 1924 izkazan prebitek. Trenutno je pa to postranskega pomena, važno pa je, da ima osrednji urad v vprašanju Bernekerjevega portreta moralno stran za sebe.
Ko je šlo za 100.000 Din, ni nihče črhnil besede, takrat je bilo slovenskim centralistom klečeplazenje še moda. Pa bo zopet, kadar bo kazalo. Kdor je molčal takrat, tudi zdaj nima pravice kričati. OUZD je pasiven, osrednji urad pa sam priznava, da ima v raznih denarnih zavodih Slovenije naloženih 7,129.942 Din. Ali bi ne ‘bilo 'bolj pametno, če bi kdo predlagal, da nabavi portret osrednji urad, ki je lastnik hiše? Ako bi on tak sklep zavrnil, bi se mu moglo z večjo pravico očitati, da je — antipatriotičen. Tak predlog bi bil tembolj umesten, ker se zadnji čas množe pritožbe, da OUZD vedno bolj pritiska na bolnike in jim skuša omejiti zakonite pravice.
iPrvi so bolniki in potem šele drugo. V tem popolnoma pritrjujemo osrednjemu uradu. Da ne ostanemo dolžni dokaza, bodi povedano, da je OUZD, kakor se pripoveduje, zobno zdravljenje (popravila in napravo umetnih zob) tako omejil, da je članom skoro nemogoče doseči to vrsto zakonite zdravniške pomoči. Plombe in zobe dobi član šele po dolgotrajnem članstvu; 2 zoba n. pr., ako je bil tekom dveh let eno leto, 4, ako je bil tekom štirih let dve leti zavarovan. Ako je prišel OUZD že tako na psa, da mora izdajati take odredbe, stališče osrednjega urada razumemo.
Sicer se pa te odredbe, ako so res bile izdane, protizakonite. Po zakonu ima član takoj po vstopu v delo, ako zboli ali je bil že prej bolan in ni bil sprejet v delo le navidez, da postane član, vse zakonite pravice. Zakon ne pozna nobene diferenciacije članov po dobi članstva, pač pa določa karenčne dobe v čisto drugih primerih: pri porodnicah, pri obdr-žanju članskih pravic po izstopu iz dela itd. Ako bi obveljala diferencijacija članov po dobi zavarovanja, n. pr. pri zdravljenju zob, bi se tu lahko raztegnila tudi na jetiko, tifus in druge bolezni. Eno leto zavarovanim članom bi se zdravila pljuča do prvega, po dveh letih do drugega rebra itd. Ponesreečncu, ki i je polomil ude, bi se ozdravilo, ako ni dovolj časa član, samo eno roko ali nogo, ostale ude pa pustilo. To ni šala, ampak žalostna resnica po žalostni logiki OUZD.
Sezonski delavci, n. pr. zidarji, ki delajo komaj pet mesecev v letu, bi po vsega priznanja vredni interpretaciji zakona in pojmovanju socialnih nalog OUZD, posebno ob času slabe stavbne konjunkture, kakor jo imamo že več let, nikdar ne bili deležni modernega zdravljenja zob. Vsled sijajnega izuma OUZD bodo uradniki brojili članom leta, zdravniki pa preštevali zobe in jih znabiti še markirali z letnicami in tablicami. Član bo moral natančno paziti, kdaj mu dospe pravica do dveh novih zob, da ne zamudi prilike zobnega »svetega leta«.
Do česa ima član pravico, odločata zakon in zdravnik in nihče drugi. Zakon ne dela nobene razlike med mlajšimi in starejšimi, boljšimi in slabšimi člani, med uradniki, profesijonisti, kuharicami in deklami. Vsi so člani, vsi imajo enake pravice do zdravljenja, kadar so potrebni. Ako res obstoji omenjena naredba, sumimo, da je bila izdana z namenom, odpravili ali znižati deficit protizakonito, na račun zdravja članov. S pravočasnim ozdravljenjem enega zoba se lahko prihrani tisočkrat večje izdatke, ki jih more povzročiti neozdravljen zob z otrova-njem drugih, še bolj pa s povzročanjem raznih želodčnih, črevesnih in drugih bolezni. Enako smešno je, dovoliti samo 2 zoba tam, kjer jih je potrebno 6, 8, 10 ali več, samo zato, ker član ni dosti časa zavarovan. Ali OUZD ne ve, da pomanjkljivo zobovje kvarno vpliva na prebavo in da je zdravljenje želodčne bolezni lahko stokrat dražje od par umetnih zob.?
Zakaj OUZD pri bolnikih tako stiska, si ne moremo razlagati. Ali morda zato, ker ti ne poznajo zakona in so brez zaščite? Zakon obvezuje Osrednji urad, da poravna primanjkljal, ako je OUZD de-ficiten. To priznava tudi osrednji urad v svojem popravku. Ako OUZD stiska, stiska slovenske ljudi na korist zagrebške centrale.
Še enkrat povdarjamo, da ne verjamemo, da monstrum take naredbe res obstoji. Pravijo, da ravnateljstvo kaj takega ni nikdar sklenilo; kajti, če je kdo kompetenten izdajati take odredbe, je to le ravnateljstvo, odnosno osrednji urad kot najvišji forum. Zatrjuje se nam pa, da se člani z uradniki pri ekspoziturah prerekajo radi te odredbe, ker je nihče ne pozna. Naredba mora biti razglašena, da 'bo lahko vsak presodil, če je zakonita in kakšne pravice ima. Saj ima baje OUZD poseben tiskovni oddelek, ki gotovo ni za to, da sam sebi po časopisih slavo poje.
Na eni strani prirejati predavanja o hi-gijeni, skrivaj pa razvoj higijene ovirati, bi bilo res malo čudno in razumljivo kvečjem le, ako bi kdo rad paradiral z velikim prebitkom' — na račun bolnih zob. Kdor se ne zgraža, ako član z golimi čeljustmi ne dobi par zob, mora molčati, ako osrednji urad pravi, da za luk-sus nima denarja. To smo hoteli povedati, javnost naj pa sodi, kdo ima prav. A obenem naj tudi javnost sodi, kje in kako se štedi in kje in kako ..e zapravlja.
Georges-
Mrcvarslvo.
"a?i?vgo°m9 H Že vlečeJ'o Članki pod tem
dosti sem °Sti Sem Ž€ P°vedal v nph’ je do • )• ■	izpustil. Kolikor nu
*anje aj znano, je moje skromno pi-tudi	y.m precej všeč, nekaterim Pa
izprašuj,. ‘ dva gospoda me vedno
ko takih «	bom nehal- Sai ie lal‘*
dovoli i-. f^Podov več, ampak ta dva ile ]e' v.la jerizirata vse liste, ki jim stnatr 01 iHje napak ni všeč, temveč zik sloveuščino kot enodneven je-
preliti v zS^^ ^	I"
se hn niaoip	110 Jugoslovenseino, ki
^	Pisala s cirilico, tako da hJ že
f pifve same iz»inil vsak dvom nad ■'bvansko pristnostjo izrazov in izraža ^. Takrat bodo seveda prišl^za nui arje zlati Sasi. Tistima dvema gospodoma sem sicer povedal, naj nikar ne £i-|ata stvari, ki jima niso všeč ne po všečni ne po obliki, saj tudi jaz ne čitam s‘Vari, ki jih onadva pišeta in sicer že
radi tega ne, ker me prvič predmet ne zanima, drugič pa tudi zato ne, ker se mi spakedranje in prisiljena poetičnost gabi. če povem, da je eden od imenovanih dveh gospodov predlagal, naj se uvede v slovenščino namesto besede - žogac izraz lopta«, ki ga rabijo Hrvati in je madjarski izraz, — slovenski se pravi žoga pravzaprav meček — drugi pa mi očita, da sem nekoč nekje zapisal: »on se je podal« (er begab si eh«, iz česar da izhaja, da so vse moje opomnje zastran pravilne in uapačne slovenščine brez veljave, sem o njiju znanju jezika in avtoritativnosti dovolj povedal.
Sploh je pa pri nas prav težko ljudem, ki so na nemščino navajeni, kaj dopovedati. Angleščina je svetoven jezik; o tem nikdo ne dvomi. In vendar se Anglež izraža v navadnem in učenem govoru na tak način, da bi se našim nemakutar-skim rovtarjem zdel otročji. Primerov, mislim, da ni potreba. Prav tako je v romanskih jezikih, ki nimajo zmožnosti,
da bi iz vsakega samostalnika napravili pridevnik, temveč si morajo pomagati z rodilniki in raznimi predlogi.
Za nemški »Abfall« imajo vsi naši slovarji besedo »odpadek«. Da je slovenska beseda dosloven prevod nemške, je vidno na prvi pogled, če je pa pripravna in točna, je drugo vprašanje. »Abfšille« so ponavadi stvari, ki jih strani mečemo, ne pa, ki same strani padajo. Zatorej bi bil za nemški »Abfall« večkrat dosti boljši slovenski izraz »odmeček« namesto »odpadek«.
Po vojni so nastali mnogi novi pojmi, oziroma so prej samo znanstveni pojmi prišli med ljudi. Med temi pojmi je tudi »Entwertung«. Te besede seveda v slovarjih ni, kakor sploh ni v njih besedi, ki jih človčk rabi in išče. »Entvver-tung« se sloveni, kolikor sem do zdaj ugotovil, na dva načina, to je z >ra>z-vrednostitev« in z »razvrednotenje«. Daši sta obe ti dve besedi nerodni, vendar je druga boljša od prve, dala bi se napraviti pa še boljša. V slovenščini ima-
mo samo besedo »vreden« za nemško »wert«. Za »Wert« pa rabimo »vrednost« in »veljava«. Vendar pa se za »entvverten« ne more reči »razveljaviti«, kajti to besedo rabimo za nemško »aus-ser K raft setzen« ali »ungultig machen«. Iti moramo torej dalje. »Wert sein« pravimo po slovensko »vreden biti«, po srbohrvaško pa »vrediti«. Ta beseda se je pa v slovenščini že izgubila, od nje pa imamo samo še pridevnik »vreden«. Vendar pa se moramo nasloniti na glagol »vrediti«, ako hočemo napraviti besedo za pojem »wefrten« in »entwerten«, za AVertung« in »Entvvertung«. In sicer bi se reklo za nemško »werten« po slovensko »ovreditk in »ovrejati« za »ent-werteu« pa »onevrediti« in sonevrejati'*', ali pa »razvrediti« in »razvrejati«. (Možno bi bilo tudi. »brezvrediti« in »obrezvr-editi«, toda to ni niti lepo niti priporočljivo.) Samostalnika za »Wer-tung« in Entwertung« pa bi se glasila »ovredba« in »onevredba« ali »ovreja« in »onevveja«. Vem da so ti izrazi na
Dnevne vesli-
»MLADINSKI DAN«.
Naša mladina je nada lepše bodočnosti našega naroda. Da je ta nada opravičena, bo pokazala la mladina v nedeljo, dne 30. t. m. ko priredi svoj
^mladinski dan«
in pokaže svoje delo na kulturno-umet-niškem polju in ko bo polnoštevilno v sprevodu manifestirala za vzvišene cilje in idejo Jugoslovenske Matice. Program prireditve /mladinskega dne« je sledeč: Ob pol 10. uri v obeh gledališčih in v kino Matici pevske in orkestralne točke, govori, dramatični prizori in deklamacije, pri katerih nastopijo gojenci naših srednjih, meščanskih in osnovnih šol. Ob pol 12. obhod vse mladine po mestu. Popovorka se bo pomikala po sledečih ulicah: Sokolsko telovadišče v Tivoliju — Gosposvetska cesta
— Dunajska cesta — Šelenburgova ulica do nunske cerkve — Kongresni trg
— Gosposka ulica — Turjaški trg — Hradeckega most — Pod trančo — Mestni trg — Stritarjeva ulica — Prešernova ulica — Aleksandrova cesta za Narodni dom, kjer se razide. Cenjene stariše in občinstvo prosimo, da poseti prireditve naše mladine, ki hoče na ta dan javno pokazati svoje delo in svojo ljubezen do trpečih bratov.
— Spomenik kralju Petru. Na Vidov dan odkrijejo v Velikem Bečkereku spomenik kralju Petra. Spomenik bo najmanunvental-nejši ter z umetniškega stališča najlepši od vseh, kolikor jih je bilo doslej kralju Petru postavljenih v Vojvodini. K slavnostnem odkritju bo povabljen tudi 'kralj, narodna skupščina ter mnogo drugih korporacij in uglednih osebnosti.
— Novinarski kongres se vrši letos v Dubrovniku. Na programu so poleg drugega tudi izleti v Črno goro in Boko.
— Otvoritev in zatvoritev oddelkov osnovnih šol. Prosvetno ministrstvo je naročilo oblastnim .prosvetnim inšpektoratom, da mu vpošljejo takoj, oziroma najkasneje do 15. julija predloge za otvoritev, oairoma ukinitev poedinili oddelkov osnovnih šol. V predlogih morajo biti navedeni vsi motivi za otvoritev, oairoma ukinitev.
— Konferenca o reorganizaciji železniške službe. V prometnem ministrstvu se vrfei te dni konferenca ravnateljev vseh petih železniških direkcij .ter načelnikov poedinih oddelkov. Na konferenci se bo (pretresalo vprašanje reorganizacije železniške službe. Konference se udeleži tudi prometni minister V. Jovanovič.
— V. mednarodni kongres za ceste se vrsi v prvi polovici meseca septembra v Milanu.
— Posebna doklada sta invalide. V mini. stnstvu za .socialno .politiko se izdeluje pravilnik o posebni dokladi za invalide. Kredit za doklado je že odobren.
— Regulacija rek. Generalna direkcija voda je prižela z izdela vanjem načrtov in proračunov poedinih rek v državi. V najkrajšem času se prične z .reguliranjem reke Krke v Dalmaciji. To delo bo končano še tekom tekočega leta.
— V interesu mednarodnega prometa na Donavi namerava predložiti nasa \lada narodni donavski komisiji predstavko radi zasipavanja kanala na donavski luki Sun na olb Črnem morju. Radi zasipavanja preti tudi ostalima lukama Braili in Galacu, dvema važnima centmma izvoza naših cerealij nevarnost. Zasipavanje je ostalo še izza časa svetovne vojne. .Po vojni je začela Rumuiuja luko očiščevati, toda veled pomanjkanja kreditov je 'morala a dedom prenehati. Mednarodna donavska komisija mora skrbeti v interesu mednarodnega prometa na Donavi za to, <la se delo čimpreje izvrši.
— Enoten kataster za vso državo. V Beogradu se vrši na incijativo direktorja katastra Nedeljkoviča konferenca o načrtu enotnega katastra za vso državo. Konference se udeležujejo strokovnjaki za vse države.
— Mavzolej jugoslovanskim vojakom v Olomucu. Na Češkoslovaškem iu v Sleziij počiva okrog 1350 za časa vojne umrlih jugosloveu-skih vojakov iu internirancev. CeSkoslova-ško-jugoslovenska liga v Olomucu je sklenila, da postavi za njihove zemske ostanke na lastne stroške impozanten mavzolej. Tudi češkoslovaško vojno ministrstvo prispeva v to svrho 20.000 Kč. Mavzolej bo stal pol milijona Ke. Velika vsota je že nabrana. Z gradnjo so že pričeli. Mavzolej utegne biti dograjen že na Vidov dan. V tem slučaju bodo prisostvovali svečanosti tudi jugoslovenski Sokoli, ki bodo takrat potovali na vsesokolski zlet v Prago. K svečanosti je povabljena tudi naša vlada.
— Pravilnik o zavarovanju delavcev. V ministrstvu za socialno politiko je izdelan nov pravilnik o zavarovanju delavcev. Materialna sredstva so že zasiguran-a.
— Centralni sekretariat delavske zbornice v Beogradu je določil enega svojih članov, da pregleda vse tobačne tovarne ter prouči prilike, v katerih se nahaja delavstvo. Delegat bo v kratkem svoje delo končal, nakar bo predložil centralnemu sekretariatu zadevno poročilo. Centralni sekretariat predloži poročilo v 'svrho pretresanja širši konferenci Strokovnjakov in delegatov delavstva.
— Iz zdravstveno službe. Za nadzornika ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani je imenovan dr. Milan Vukicevič, doslej nadzornik v Nišu.
— Za novega člana glavnega prosvetnega sveta je imenovan Aleksander Marič, ki je doslej nado mesto val načelnika oddelka za osnovne šole.
— Specialisti za tuberkulozo. Ministrstvo narodnega zdravja.sprejme v svrho speciali-ziranja na tuberkuloznem oddelku državne bolnice v Vračam v Beogradu dva mlada zdravnika. Kandidati naj se prijavijo takoj.
— Pomiloščenje vojnih beguncov. Izšel je kraljev ukaz, glaisom katerega je odpuščena kazen vsem dezerterjem, ki so se vrnili prostovoljno k svojim edinioam. Razven tega je kralj znižal, oziroma ublažil večini oficirjem, podoficirjem in redovom kazen.
— Povodnji na Ruskem. .Naraščanje Volge je zavzelo skraijno nevarne dimenzije. Pri Baratovu stoji voda 14 m nad normalom. V Sisranu je 9000, v Petrovsku pa 12.000 ljudi brez strehe. Nastanili jih bodo v javnih poslopjih. Materialna škoda je ogromna. Človeških žrtev ni. Voda še vedno narašča.
— Eksplozijska katastrofa v tovarni za mu-uicijo. Iz Varšave poročajo: V veliki muni-čijski tovarni v Zazvadzonu pri Radomu je zletela v sled eksplozije v zrak velika delavnica. Ena oaeba je bila uibita, devet jpa težko poškodovanih.
— Štirje otroci zgoreli. Iz Amsterdama poročajo: V Oudeharke-u pri Heerenveen-u je izbruhnil te dni iz neznanega vzroka v hiši nekega delavca sredi noči požar. Stariši^ in štirje otroci .so se v zadnjem hipu rešili, štirje otroci, v starosti od treh do deisetih let, ki so spali v gorenjem nadstropju, pa so zgo-reli.	..
— Nevaren boj z zločinci sta junaško ki z uspehom prestala v sredo dva zagrebška detektiva. Ker so se, kot znano, v zadnjem času na vlakih zagrebških prog opasno množili roparski napadi in žepne .tatvine, je sklepala zagrebška policija, da gre v vseh slučajih za organizirano družbo lopovov, lci ima svoj sedež v Zagrebu in ker so padle zločincem tekom zadnjih dni v rOke večje vsote denarja, je Sklepala policija, da bo dražba sedaj v Zagrebu veselo in brezskrbno popivala. Zato je bila odrejena racija na žepne tatove. Tako sta prišla dva od najboljših detektivov v bližino neke gostilne ob periferiji. Ne daleč c<l gostilne so taborili cigani. Na podlagi informacij, ki sta jih dobila od njih, sta se detektiva previdno približala oknu gostilne, iz katere se je razlegalo petje in kričanje. V sobi sta zagledala družbo 7 sumljivih indivi-dijev. Dasi samo dva, nista oklevala. Stopila sta v gostilno ter zakričala: »V imenu zakona roke kvišku!« Lopovi so v prvem hipu prestrašeni ubogali. Ko .pa .so videli, 'da imajo opraviti samo z dvema osebama, so skočili
prvi pogled čudni, toda treba se jih je le privaditi. Gotovo so pa bolj pripravni nego >razvrednostitev« in »razvrednotenje«.
Da se človek nerad zateka k slouu-jem in zakaj, sem že povedal. Vendar pa tudi ne zna vsak iz slovarja izbrali pravega izraza. Tako stoji na primer za besedo >Flotte« slovenski izrazi »ladjevje, brodovje, mornaricam. Točno to seveda ni, kajti »mornarica* je »Seellotte«, no, pa naj bo. Zdaj pa pride možakar, ki rabi slovenski izraz za »Luftilotte«. In res, kako-r bi se hotel iz sebe in iz vsega sveta norca delati, ti pograbi iz omenjenih treh besedi za »Flotte« kakor nalašč najbolj napačno besedo -mornarica-, in ti napravi potem za »Luftflotte« slovenski izraz »zračna mornarica«, io je skoraj tako, kakor bi rekel ^pomorska kavalerijac. Ko sem zračno mornarico« feital prvikrat, sem rekel naj bo, v naglici Človeku marsikaj uide, in morda je hotel gospod napraviti dovtip. No, pa se je »zračna mornarica« kar ugnezdila v možgane iznajdljivega gospoda in jo ta ponavlja venomer in ob vsaki priložnosti ter misli, da je bogvt* kakšno
uslugo napravil slovenščini in miselni zmožnosti Slovencev. Kar se mene tiče, odpustim vsakemu človeku vsak greh in vsako napako, samo te ne, da ne zna misliti. Pa je lahko človek neizobražen, nepismen in ne vem kaj še vse, — zmožnost bistrega mišlenja ga v mojih očeh povzdigne.
V Pleteršnikovem slovarju stoji beseda »ščiea«. To besedo je pobral profesor Fr. Erjavec na Tolminskem, in omenjeni slovar jo razlaga, da je izpeljana iz glagola scati, ščim« in da pomeni tisto kakor »uscanka«. Ta razlaga je popolnoma napačna, kakor je tudi napačen Erjavčev zapis »ščica«. Ta beseda nima z glagolom »scati« prav nobene zveze, kajti »ščica« je nastala iz »čeči-ca«, kar je pa deminutiv od »ceča, to je idekle«. »Čečica«*pa na Tolminskem ne izgovarjajo »ščica«, temveč »čičira (prav razločno dva ,č« zapovrstjo), kar pa prof. Erjavec ni prav slišal. V tistih krajih izgovarjajo n. pr. tudi končnico -Čič tako, da se »k. izpusti in se slišita dva jč« drug za drugim, toda oba prav razločno.
(Dalje prih.)
proti njima. Detektiva sta oddala par strelov v strop, obenem pa pozvala lopove, da naj se uda jo, sicer bosta streljala v »meso.:. Trije lopovi so skočili nato bliskoma skazi okno, ostali štirje so se vrgli na detektiva, ki pa sta jih po četrt ure trajajoči borbi premagala in uklenila. Pobegla trojica je preplavala med tem Savo ter izginila. Na policiji so ugotovili, da sta napravila pogumna detektiva izredno dober lov. Aretiranci: Franjo Bilič iz Studenice v Dalmaciji, Petar Šaban iz Omiša, Ahmed Žiga in četrti, čigar imena policija v interesu preiskave še ne izda, so priznali, da so izvršili zadnje roparske napade na vlakih oni. Priznali so med drugim, da so oropali tudi Antona Klančnika, ki so miu vzeli, kot znano 05.000 Din. Od ugrabljenega denarija so imeli pri sebi še 26.000 Din, ki jim jih je policija seveda zaplenila. Na podlagi izpovedb aretirancev sta bila predvčerajšnjim aretirana Coso Matija iz Virov »tiče in Mato liubič iz Splita. Preiskava se nadaljuje.
— Vabimo najprisrčnejse vse sorodnike, vojne invalide, tovariše iz svetovne vojne, kakor tudi vse, ki so poznali blagopokojnega Ivana Sterleta, da se udeleže maše za-dušnice, ki bo v pondeljek, dne 31. maja, ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Obleke lastnega izdelka
Vam nudi najceneje
JOS. ROjlNA, Ljubljana
| Aleksandrova c. 3.
— Rogaška Slatina najbolj renomirano zdra vilišče .proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeier. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!	i
— Zlatnike so našli v Zlatorog-terpcntino- j vem milu: ga. Aokovič, Jelendol pri Dolenji-vasi, Helena Dolinar, gostilničarka, Notranje Gorice, ga. liuič, Gornija Radgona, ga. Jio-bek, Ptuj, ga. Viki Pogany, Čakovec, gdč. Angela 'Smole, Šmarje št. 15, Fani Poljanšek, Gor. Logatec 11, Marija 'Moreš, Kreka, Marija Jenko Zgornji Brnik pri Cerkljah, Ana Peternelj, Bistrica-Pobrežje, Majhenič Ivana, Maribor-Studenci, Kralja Petra c. 20, Lizi Dreml, Št. Tomaž pri ^Vojniku.
—- Klub ljubiteljev jamarjev priredi v nedeljo 30. maja popoldne ob 3. uri poskusno tekmo s te vrste psi na roparice, lisice in jazbece v umetno napravljenih rovih na posedli g• dr. Lovrenčiča na Vrhniki. Lastnike psov jazbečarjev, terrierov in jamarjev vseh vrst, kakor one, ki se za to zanimajo, vabimo na prireditev. K tekmi bodo za sedaj pripuščeni psi 'tudi brez rodovnika; sicer pa opozarjamo lastnike teh vrst psov, da jih čini prej prijavijo klubu za vpis v rodovno knjigo J. H. J. Vlak odhaja iz Ljubljane na Vrhniko ob 13.25 uri.
Ljubljana.
1— Umrla je včeraj po dolgi težki bolezni ga. Roza Stacul, soproga trgovca Antona Sla-cula. Pokojnica je bila dobra in izredno marljiva gospodinja ter veled svojega blagega značaja v krogih svojih znancev splošno priljubljena. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Šelenburgova ulica 4. Bodi pokojnici lahka zemljica, prizadeti rodbini pa naše sožalje!
I— Kurti iz alkoholnega vprašanja ima ljubljanska atostinentna mladina v soboto 29. maja 1926 v akadembkem kolegiju ob 17. uri. Obravnava se tudi o proslavi amtialkoholnega dne. — Mestno središče.
1— Lov za vlomilcem. V sredo, okrog 1. ure, je bil zasačen nevarni svedrovec Mirko R. in llagranti, ko je vlomil v trgovino Fajdiga na Valvazorjevem trgu. Ubral jo je v beg, toda slučajno je prišel imimo neki detektiv, ki je stekel za njim in začela se je dirka po Rimski cesti, Gorapovi ulici in Mirju. Vlomilec je bil bolj hitrih krakov kot detektiv in razdalja med njima se je vedno večala. Med begom je vrgel svedrovec od sebe neiko vlomilsko .orodje. Ker je kričal detektiv. »Primite ga,< je dobil v bližini srednje tehnične šole »sukurz«. Za vlomilcem sta jela namreč dirkati dva kolesarja. Ko je vlomilec videl, da s kolesarjema na oesti ne more tekmovali, je zbežal na polje ter se skril za kupom lesa, kjer ga je doletela usoda. Detektiv ga je aretiral in odvedel na policijo. Opeto-vano predkaanovanega Mirka R. so izročili sodišču.
Maribor.
m — Koncert Glasbene Matice v Mariboru.
Vokalni koncert, ki se vrši dne 2. junija t. . ob pol 21. v dvorani Gotz ima spored: 1. O. Dev: Pomladni viharji; 2. dr. A. Schvvab: A ve 'Marija: 3. a) i. ■ Adamič: Večerna pesem, b)• Blagoje Bersa: Mjesečina; 4. A. Foerster: Spak. — Odmor. — 5. GreČanin: V gozdni tišini; fl. St. Mokranjac: Kozar; 7. O. Nižan-kovsky: Huljali; 8. E. Adamič: Mlad junak po vasi jezdi. — Dirigent: llladek Bohinjski.
m — Mestni magistrat objavlja: Komanda mariborskega vojnega okruga sporoča, da se vrši meseca julija t. 1. nov pregled vse živine, vozil avtomobilov, motorjev in vseh dnugih prevoznih sredstev. Vsi posestniki živine, vozil in vseh prenosnih sredstev se opozarjajo, da razpošlje mestni vojaški urad te dni tozadevne pozivnice. Proti onim, ki bi se ne odzvali, se bo postopalo v smislu voj. kaz.
' m Ravnatelj dri. moškega tuiteljiS*11^ Mariboru g. Matija Pirc je bil v snu.
234. čin zak. upokojen.	, liši bolezni— Umrl je dne 25. t.	mar.ifoorča-
ni v mariborski državm	<}obro znani
nom, posebno pa P1'}!" in \alz. zagovornik vpokojeni drž.	bii	prav	časten.
Josip Zorai. P«** birmanju, ki se je vršilo >	—„ hinkoStno nedeljo v mariborski stol-
ni je bilo birmanih 1039 oseb.
Prosveta.
REPEKTOAK NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
D r a m a :
Začetek ob 20. uri zvečer.
28. maja, »obota: »Jakob Ruda«. — Red A.
30. maja, nedelja: Zaprto.
1. maja, pondeljek: »John Gabriel Bork-
31. maja, pondeljek: »John Gabriel Bork-man«. — Red D.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer:
29. maja, sobota: »Večni mornar . — Ited F.
30. maja, nedelja: ob 15. uri: »Grofica Marica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven.
31. maja, pondeljek: Zaprto.
V nedeljo, dne 30. t. m. se poje v operi mesto včeraj naznanjenega »Netopirja« »Gro- | fica Marica« in sicer kot ljudska predstava f pri znižanih cenah.
Pri današnji vprizoritvi Wagnei’jeve opere 'j, »Večni mornar« za red F poje vlogo Senic ga. Čaleta, Dalanda g. Betetto, Večnega mornarja g. Holodkov in Erika g. Orlov. Predstava se vrši za red F in opozarjamo na njo naše občinstvo.
mrnr uumKam&ši*m~aBKM- J
Spored prireditev »Mladinskega dne<
30. maja 1926.
Opera:
1. Govor — govori gojenec III. državne gimnazije.
2. a) Ryneš: Venec jugoslovenskih Pe suii, b) Zajc: U boj! Izvaja ork^<e' gojencev sred. tehn. šole.
3. a) Vojnovič: Na more! b) Ko»ianma' Gospa Sveta, deklamira učenec 1. deške mešC. šole'.
4. Adamič: Trobentica, Večernic*1’ P°.le gdč. Golobova (žen. učiteljišče).
5. Dvorak: Spomin, violin-solo, igra go- Jj jenec Rupel, II. real. gimn.
6. a) Gradnik: Ujedinjenje, deklamira Sturm, žen. real. gimnazija, b) Gruden:	Tržaškim	bratom, deklamira
Pengal, žen. real. gimnazija, c) Gruden: Vizije1, deklamira Juvanec, ž.e«-real. gimnazija.
7. Pavčič: Ciciban, poje Igličeva, I^-dra. giimiazija.
8. Cajkowski: Danse russe, igra Kunc Mia, žen. real. gimnazija.
9. Narodna — Hubad: a) Gor čez Izaro, | b) Jaz mam pa konjča belega, c) Ocvirk: Jabuka, poje pevski zbor sr. tetin. šole.
10. Dramatični prizar v verzih, Ujedi- ^ njenje, izvajajo gojenci sred. tehn. šole.
Drama:
1. Govor — govori Hrovat, gojenec II. retal. gimnazije.
2. Dvorak: Slovanski plesi, b) Humoreska, c) Smetana: prodana nevesta, orkester drž. realke.
B. Grošljeva: Soča joče, deklamira gojenka licej. osn. šole.
4. čajkovvski:	Pesem za violin-solo, igra Vidmajer, drž. učiteljišče.
5. Narodne pesmi, pojo učenci 111. deške osnovne šole.
6. a) Sokolov:	Notturno za čelo, ig'a Lubeč (II. reabia gimnazija), b) Čaj-kovvski: La Chase, solo za gosli, igra Lipovšek (II. real. gimnazija).
7. Župančič:	a)	Z vlakom, deklamira
Stupica, drž. realka, b) Kiš, deklamira Petre, drž. realka.
9. Hladnik: Na tujih tleh, pojeta Elsba-cher in Rozman, ž. real. gimn.
9. Dramski prizor, igrajo otroci II. deške osn. šole.
10. Narodne — Dev: a) Prišla je vigred, b) Ribce po morju plavajo, poje zbor drž. realke.
K i n o Matica:
1. Govor.
2. Humperdinck: Možič v gozdu, igra p" klavir Pristovšek (ž. r. gimn.). v
3. Vodopivec: Pojdimo spat, deški'2' ’ III. drž. gimnazije.	DIatere
4 a) Gregorčič: Oporoka ***£,<<. mešf. Slave, deklam. Vrhun^ gveta, dekla-
šola, b) Kontanova: 2°niešč. šola.).
mira podržaj, £•	ples,	b)	Bossi:
5. a) CajkowsH*:klavil. Kum% ž r gimn.
Šala, ifi^“. kukavica, b) Adamič: Kaj 6- a) delajo ptički, c) Žgane: Cin-can, Jogani zbor III. drž. gimnazije.
7. Deklamacije učenca III. mestne de1-ške osnovne sole.
8. Pavčič: Slepec, poje Uršič, žen. real. gimnazija.
9. Behn Zvončki, igrata na klavir Ju-rasek in Naglič, žen. real. gimnazij«;
10. Dr. Schvvab: Zlata kanglica, mešan' zbor s klavirjem in harmonijem drž. gimnazija.
Sokolstvo,
»Ljubljanski Sokol« priredi, kakor že javljeno, v četrtek, dne 3. junija društveno javno telovadbo na svojem letnem telovadišu v Tivoliju. Začetek točno ob 10. uri; nastopijo vsi oddelki; tiskani sporedi bodo na razpolago pri blagajni, kakor tudi pri predprodaji vstopnic, ki se bodo prodajale v torek in sredo, t. j. 1. in 2. junija v društveni čitalnici v Narodnem domu, pritličje, levo, od do 19- ure. — Vstopnina: sedeži Din 15, stojišča Din 8, naraščajske vstopnice — le proti legitimaciji — Din 3. — t ri javni te-ovadbi nastopi tudi pet hunskih tekmn-oš ni‘m« prvak brat Peter Šumi. Vdeluje godba dravske divizijske obla-v1 n* ?®bnim vodstvom g. dr. Čerina. — slučaju slabega vremena se .vrši nastop ch iuporedom v četrtek, dne 10. junija Vsem a Uri- ~ Zdravo! - Odbor, društva c!'*!'.0111' Ponovno poživljamo vsa Prago. :
Pt1,.e'-asno Prišle, se ne borno* ozirali pri se-P™Li p°s?b,lih vlakom in glede prenočišč x,, v anteresu društva
PratVn"b^ia, la'koi vrnejo prijavne pole za Prekasno -P®0’ da se 11:1 Prii?ve: k;i kad°
ca.sno pravilno prijavo.
ra je, da pošlje pravo-
Učiteljski vestnik.
PROTIDRŽAVNI ELEMENTI.
JjIj® smatra vse one, ki niso njeni zvesti ■'nrlf1; za protidržavne elemente. Da bi spo-mentu “led l|rdeljstvom protidržavne ele-skih ’v?e je ustanovil klub sam. demokrat-je član k?'^ev'	-ie	nastala deviza: Kdor
kdor ni ču? dem- učiteljev, je državotvoren: k0 ; !	pa	pro+idržaven element. Ta-
siovj učn ! aa®a dična SDS ugotovila med jih iočib)	V(>m državotvorne elemente in
uspeh sn«1* protidržavnih. To je velikanski 'lini SHS	®a moralno beležiti v zgodo-
nij/ Vj16 b* hdo državotvorne SDS v Slove-omiiii	država	že	davno propadla po
7hi.. ?rzav®ih elementih, ki se slučajno ne Prl°- l fajništvu SDS. prounVla^’ 90 odstotkov slov. učiteljstva je, Prepotreben8™ he nikdar kakor sedaj je brez usmiljenja^« PP-režim, da bi pekliti g« slov. učiteljstva ^^desetodstotno zale
90 od itol k o v °' si a n epskih 'tov^-'’ ** ^ *®h
protidržavne	lf£	po
'arišev zatrl in
gledamo v vrste tei, Un A,"!'*'1*0- ??Je P.°J elemrntnv	, °dst. protidržavnih
Sel i i Vldeli med njimi učitelje ■ Ste, ki ima vsak zase svojo zgodovino Za dobrobit jugoslovanstva, nadalje dobro-'olice solunske fronte, bivše avstrijske navadne vojake, ki so služili v svetovni vojni **t »p, U-€ radi svojega odločnega jugoslovanstva itd. Preveč bi bilo, da bi vse podrobno naštevali; a da se jih sedaj smatra od (,i a sam. dem. učiteljev za protidržavne ,endmte,. se jih najmanje ne prime,' ker ve-!„,i’ ie ravno v klubu največ bivših avstri-Mantov.
™b>jnmTch?,m' umleljev« je že enkrat izlil na avstrijskem	T. popkoma po
s™t;
„ najhujse reakcije. Samo 82 glavnih nre |anjanj, poleg neštetih manjših preganjanj Jih se danes občutijo posamezniki, imajo ? vesti, ne da bi jim niti izposlovali povr-J™, zakonitih in nad vse pičlih selitvenih
•trov i’- d(,Člnl so si sebi za Par kilome-selit\enega pola zaračunali horendne
svete v desettisočakih. Ni bilo dovolj, da so uvedli s kršenjem obstoječih zakonov pravcato anarhijo, temveč za to anarnijo so hoteli biti še mastno plačani od države, ki jim toliko leži na jeziku.
Izdajalci stanu in države, Vas ni li sram svojega ostudnega početja j>od krinko jugo-slpvenstva? In 'taki brezčasini in brezsrčni elementi naj tvorijo steber jugosloveusiva? Začeli ste nazivati poštene in idealne tovariše protidržavne elemente, -toda vedite, da od koder je prišla ta nečuvena psovka, da tam bo obtičala, našim potomcem v dokaz, kakšen boj je moralo voditi slovensko učiteljstvo v svojih vrstah ob postanku Jugoslavije.
Iz Št. Vida nad Ljubljano.V javucsrii se govori, da naša napredna društva ne delujejo, kakor je njih namen.-Res je, da v sedanjih razmerah ni mogoče prirejati veselic, toda s tem še ni rečeno, da društva ne delujejo po svojih pravilih. Nesrečni 1JP režim je zanesel tudi k nam veliko -zmedo. Do sedaj smo bili navajeni uveljavljati prve člene društvenih pravil brez najmanjših prepirov, in društva so v resnici 'prav dobro napredovala. Toda PP režim je vse to obrnil iako, da se moramo sedaj posluževati sauno zadnjih členov društvenih pravil — v prvi vrsti onih členov, ki se tičejo razsodišča. Ni ga skoro dneva, da ne bi se razsodišče tega ali onega društva shajalo 'k -sejam. Tako imamo sedaj pri nas neštevilno sodnikov, ki jih je ustvaril PP režim, pa tudi nešteto razsodb. O razsodbah pa za enkrat ne moremo v javnost, preden jih ne potrdi najvišja -instanca - SDS.
Grospotiarstvu.
LJUBLJANSKA BORZA, petek, dne 28. maja 1928.
Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 195, zaklj. 195. — Blago: Brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor) od 8 do 12 m, zdravi, ravni, obeljeni, fco meja, 23 vag., den. 300, bi. 3CO, zaklj. 3CU.
Zagreb, 28. maja. Devize: Nevvohk ček 56.51—56.81, London izpl. 275.505—276.7C5, Pariz izpl. 186.09—.188.09, Berlin izpl. 1350.67 —1354.67, ček 1349.50—1353.50, Dunaj izpl. 800.73—804.73,	Italija izpl. 209.38—210.58,
Praga izpl. 167.775—168.775, Švica -izplačilo 1096.135—110.135, ček 0—1097.50.
Curik, 28. maja. Beograd 9.1125, Ne\vyork 516.50, London 25.1325, Pariz 16.80, Milan 19.25, Praga 15.295, Budimpešta 0.067230, Bukarešta 2.09, Sofija 3.7425, Dunaj 73.
Šport.
Jugoslavija : Bolgarska. Prihodnjo nedeljo se vrši v Zagrebu prva nogometna tekma med našo in bolgarsko reprezentanco. S to tekmo bodo oficijelno vzpostavljeni športni odnošaji med našimi in bolgarskimi športniki. Sestave bolgarskega moštva še ni znana; naša repre-seutauca pa bo sledeče sestavljena: Mihelčič (Gradjanski) - Ivkovič (Jugoslavija, Vrbančič (Cpiiccrdija) - Hitrec (Gradjanski), Premrl (Viktorija), Bonaču; Mirko (Hajduk) - Gjurič, Jovanovič, Luberie, Petkovič (vsi Jugoslavija); Gil-ler (Gradjanski). Rezerve: Vrdjuka (Že-
lezničarji), Remec (Gradjanski), Marjanovič (Hašk), Cindrič (Concordija). — Tekmo bo sodil budimpeštanski sodnik G ero.
V nedeljo 30. t. m. se vrši propagandna tekma za Schwabov pokal.
S. K. Ilirija : SD Ita,pid. \' nedeljo dne 30 .maja se odigra v Ljubljani finalna tekma za prvenstvo Slovenije. Ob tej pri-
liki nastopita kot okrožna finalista Ilirija in mariborski Rapid. Ker bo šlo za prvenstvo, obeta biti tekma zelo zanimiva. Začetek tekme ob 17.
8ani sebe usmrtil, ker ui mogel postati bo-k-ser. Znani -berlinski športnik Maks Ko-brig se je vrgel pod vlak in obležal 'mrtev. V poslovilnem pismu je navedel kot vzrok samomora pomanjkanje sredstev, da bi se izuril za boteerja.
čisto beio in duhteče je perilo, oprane s
JdF' TEL
TRI olajša pranje, ker razkroji samo od sebe vso nesnago.
j*' tri 'm.
beli pa ne razjeda tkanine!
tri -m
je tudi za najfinejše perilo neškodljiv!
i
j Š|
kS< «pd
-im
fSmž.m
h*
i
>0
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po naj-u8odnejšem obrestovanju. — ČEKOVNI PROMET, NAKAZILA. — INKASO.
Račun postna hranilnica it. 14.257. — Brzojavke „KMETSKIDOM“ - - -
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V LJUBLJANI
Tavčarjeva (Sodna) ul. 1, prtličje
POSOJILA NA VKNJIŽBO, proli poroStvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. — KREDITI v tekočem računu. — ESKONT MENIC. BLAGAJNIŠKE URE: od 8. 12 V, dopoldne in od 3.—4ya popoldne. - -
Jack London:
Morski vrag.
Komaj je spregovoril, je zadela kroglja v medno
tdavo px>ečke krmilnega kolesa in odletela po zraku
lJroti priveterni strani.
-Sedaj vidite,« ji je j-ekel; nato pa se je obrnil k
meni: »Gospod Van VVevden, prosim, prevzemite vi krmile.«
da iiMdUd Blewster je stopila v stopnjišoe, pa tako, v ", Je ln°m!a glava iz njega. Wolf Larsen je bil vzel uročil Pušk° in polagal naboj v cev. Z očtni sem jo l'kb 1 „ ’ nai ki šla v ladiio. ona na se je nasmehnila i
m
‘oskLa■' ^	v ladijo, ona pa se je
"a koDnAU,C^°^e' da slll° slabotna bitja mi, ki živimo da imnn "I’ aniPak lahko pokažemo kapitanu Larsenu, ,,	0 l'di toliko poguma kot on.«
gledom aU	°bot'dovaje ošinil s hitrim poru iši	tel*	besedi	vas	imam	za	sto	odstotkov
stave ste okni' o.Knjige> n,°žgani pa srčnost. Zale po-
skega razbojnika Ahem,VAVredtUa’ t' bi MH ^
rili,« se je nasmeh,m ((f ° h°T steno kabine.	’	°	Je	druga	kroglJa	zadela v
Oči so se ji zasvetile! kot zlat ko . besede, in videl sem grozo v njenih očeh.
>Vec Pcguma imava,« sem se požuril reči. »Vsaj glede sebe vem, da imam več poguma kot kapitan Larsen. c
Sedaj je mene pogledal. Ugibal je, ako se morebiti ne norčujem iz njega. Zasukal sem krmilno kolo za tri, štiri prečke, da bi popravil uklon sprednjega dela la-dije proti vetru, in jo zopet uravnal v pravo smer. Wolf Larsen je še vedno čakal, da mu pojasnim pomen mojih besedi, jaz pa sem pokazal s prstom proti njegovim kolenom.
Tamle lahko opazite,« sem rekel neko rahlo tresenje. To prihaja odtod, ker se bojim; meso se boji; in bojim se v Svojem duhu. Ker nočem umreti. Toda moj duh obvladuje trepetajoče meso in slabosti duha. Več kot pogumen sem. Srdčen sem. Vaše meso se ne boji. Vi se ne bojite. Po eni strani vas nič ne stane, če se podajate v nevarnost, po drugi vam je pa celo v zabavo. Vživate jo. Morebiti nimate strahu, gospod Larsen, priznati pa morate, da je pogum na moji strani.«
Prav imaš,« je priznal neutegoma. Na tali način še nisem nikoli razmišljal o tern. Ampak ali je nasprotno Tehnično? Ako »i ti pogumnejši od mene in jaz bojazljivejši od tebe?«
Oba vsa se nasmejala od nezmiselnosti tega; legel je na palubo in naslonil puško ob ograjo. Prejšnje krcglje so bile priletele približno iz daljave ene milje v tem pa smo bili zmanjšali to razdaljo na polovico’ Trikrat je streljal in dobro meril. Prva kroglja je' udarila kakih petdeset metrov od čolna, druga tik poleg njega; pri tretji pa je krmar čolna izpustil krmilo in | se zgrudil v čoln.	(
»Mislim, tale jim bo pomagala«, je rekel Wolf |
Larsen in vstal. V lovca nisem hotel streljati. Mogoče je, da veslač ne zna krmariti. V tem slučaju lovec
ne more krmariti in hkratu streUjati.
imel je prav, čoln se je namreč takoj zasukal po vetru in lovec je skočil, da prevzame krmarjevo mesto. Tu je streljanje nehalo, v drugih čolnih pa so puške še vedno veselo pokale.
Lovcu se je bilo posrečilo uravnati čoln po vetru, ker pa smo vozili najmanj še enkrat hitrejše od ujemi smo ga kmalu dohiteli. Ko smo bili kakih sto metrov od njega sem videl, da je veslač podal lovcu puško. Wolf Larsen je odšel na sredo ladije in snel zvitek vi vi s klina. Zatem je pogledal preko ograje; v roki je di žal puško pripravljeno. Dvakrat sem videl, kako je lovec izpustil z eno roko krmilo, segel po puški in se obotavljal. Sedaj smo dospeli hitro vozeč do njega.
Stoj, ti!« je Wolf Larsen iznenada zaklical veslaču. »Zgrabi jo!«
V istem času je vrgel zvitek vrvi. Priletela je v čoln, malodane pcdrla veslača na tla, vendar je ni prijel. Pač pa je pogledal lovca, da Ivi doznal, kaj naj stori. Lovec je1 bil v zadregi. Puško je držal med koleni; ako bi bil izpustil krmilo, da bi streljal, bi se čoln zasukal in zadel^ ob ladijo. Videl je tudi, da je bila Wolf Larsenova puška namerjena vanj, in se zavedal, da bi le-ta streljal, preduo bi mogel sam pripraviti puško za strel.
»Zgrabi jo!« je dejal mirno tovarišu.
(Dalje p«h.)
Umrl je
Srečko Kosovel
pesnik.
Na krasu se mu je odprl grob — in mi smo ostali sami z njegovo pesmijo.
Ljubljana, dne 28. maja 1926.
t
SLOVANSKI SEMINAR.
Srajce,
promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh Trst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v ranih barvah xa gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
*
JOSIP PETELINC-U LJUBUANft
bllsu Preiemovega spomenika ob vodi
e e e eWe «we eWe eWe ewfe eWe el
PO
   —  ___
m	K
Velika prodaja (
m m m m m m
I
m m
m
m
m
m
m
m
S
m
m
m
m
1
m
m
znižanih cenah!
m
m
m
m
m
m
m
m
m
Izredna ponudba: mulit tlir-mnla i milil M it lii ZV— naprti
kiile!kc opiti meliraie   zv—	,
BtraSki nogaiice kratke 	„ 6'— -
Donske Trikif-nkiviu Rekiin  16'-	*
Hiike  ..................*	......... 16'— „
Inskijliti- „	.......... 60'—
Otroške patent-nogav ice sive, rujave, črne, bele. Veslarske majice — doko-lenice — žepne rute. Modne srajce — ovratniki — samoveznice. Spodnje — hlače — spalne srajce-.
Dežniki.
Potovalni kovčeki od Din 55.— naprej.
Potrebščine za hribolazce. Galanterija. Parfumerija. ModnO blago. Potrebščine za krojače, šivilje in modistke.
DRVA - ČEBIN
Ulolfova 1/11. - Telef. 56.
Mali oglasi
Za 'vsako besedo se plača 50 par, za debelo tiskano pa Din 1-—.
Sl
m
m
m
m
m
m
m
Službo išče
mlad inlegienten Korošec, trgovsko naobražen, vešč vseh pisarniških poslov. gre tudi kot sluga ali slično. Ponudbe na upravo pod šifro »Korošec«.
NARODNI DOM
ŠTAJERSKA KLET
OSET, Maribor
2 kegljišča, klubi, prvovrstna vina.
Absolvent
trgovskega tečaja išče mesta pri kakem podjetju, kakor lesnem, v Sloveniji.
Ponudbe prosi na upravo lista pod:	»Praktikant
13.000«.
Dekle
zmožno vseh hiSnih del, kakor tudi kuhanja in Šivanja ter dela po vrtu išče službe samo pri poštenih ljudeh. — Naslov pove uprava lista.
Gospodična
katera je celi dan odsotna, išče sobo s separatnim vhodom v sredini Mehka drva, plača naj-mesta. Naslov pove upra- foolje Fruetus, Ljubljana, va lista.	•	Krekov	trg	10.
Več tisoč
cvetlic
za okrasitev oken, balko uov, cvetličnih gredic (te-pih), kakor tudi za okrasitev javnih prostorov, restavracij, postaj, pokopa-
linč. itd. priporofalvan ši-monc, vrtnar, Ljubljana.
Gradišče št. 12.
Kupimo
star svinec. — Mestna plinarna, Ljubljana.
Anton Siacul naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov, da je njegova srčno-Ijubljena, dobra soproga, mati, stara mati, sestra, tašča, teta gospa
ROZA STflCUL
v petek dne 28. t. m. po dolgi težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne
30. maja 1926 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Selenburgova ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne
31. maja ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenjo.
V LJUBLJANI, dne 28..maja 1926.
Brez posebnega obvestila.
Mesini pogrebni zavod.
Pv
Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Od dobrega
Gritzner, Adler, Phonix švicarski
Blizu Prešernovega
spomenika za vodo. ng obroke . VeClelna garancija.
[Josip Peteline, Ljubljana
Celulozni les
Gaspari k Faniiiger nasl. ^ 1 SLAVKO ČERNETIČ M
M MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 23. M gSg	..	.
!ElE!E!E3E!E^!EiE:iiEsE!lEilRiW5^
Poletna
stanovanja
Otomane
najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci iz | z opremo se dobe v gra-najfinejše trave 250 Din ščtoi v Višnji gori. Okoli in vsa tapetniška dela gradu in v gozdu m-irno najceneje Rud. Sever, fio- in prijazno sprehajalibce. ' sposvetska cesta G. j Vpraša ®e pri oskrbnistvu.
Naj cenejše avlogume
■ VRTNARSKE ZADEVE :
“	posreduje
Goikovo ..Vrtnarsko podjetje"
v Kranju.
it
CHELIN
J. GOREČ
v palači IJublJansRe kreditne
banke
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z„ Ljubljana,
nudi
naj tiri e j Si In najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
p	ZAHTEVAJTE PONUDBO I -»C
Tehnično In hlflrljenlčno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji*
it Ifubllana, Dna^Jaka r.Mla It. la, U. nadstropja
- Oalašuite v ..Narodnem Dnevniku"
UJflUJUilC 1»	H''”' ...................
I.
Barvne trakove, ogijeni povoščeni kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri
LUD. BARAGA, šcl“buT.” .It” a'611
tiskovine SIMON
Itdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR
Za	»Merkur	v	Ljubljani	Andrej	Sever.