SLOVENSKI Izhaja vsak ponedeljek zjutraj tJredni&tvo: Kopitarjeva ul. it. 6/111 Telefon št. 3487. Inlerurban 3487 Rokopisi sc ne vračajo Posamexna št. l Din, mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Din, na tlom ln po noš/l dostavljen lisi 5 Din. Celoletna naročnina 5 O Din, polletna 25 D in, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica št. OJ11 Pot/ni Čeh. račun. Cjubljana 15.179 lelcjon štev. 2549 Minister dr. Ant. Korošec odstopit Visoko odlikovanje dr. Korošca - Ban inž. Dušan Sernec imenovan za ministra za šume in rude. - Dolžnosti bana dravske banovine bo opravljal dr. Pirkmajer Belgrad, 28. septembra. AA. Nj. Veličanstvo kralj je sprejel v Niški Banji dne 26. t. m. v avdijenci g. dr. Antona Korošca, ministra za šume in rudnike. Pri tej priliki je Nj. Veličanstvo kralj blagovolil sprejeti ostavko g. dr. Korošca, ki |o je podal kot minister za šume in rudnike iz zdravstvenih razlogov, in ga odlikovati z najvišjim odlikovanjem Kara-Ijordjeve zvezde II. stopnje. Ostavka g. dr. Korošca se glasi: »Vaše Veličanstvo! Dovoljujem si predložiti Vašemu Veličanstvu ostavko kot minister za šume in rudnike. Zdravniki mi svetujejo, naj svojo bolezen, ki je v poslednjem času krenila na slabše, zdravim v popolnem miru in na daljšem oddihu. Zato mi vest ne dovoljuje, da bi med tem obdržal posle, ki jih ne bi utegnil opravljati tako, kakor velevajo državni interesi. Vaše Veličanstvo prosim, da tudi v tem trenutku sprejme izraze moje popol- , nc zvestobe in brezmejne privrženosti ter iskreno zahvalo za dosedanje zaupanje kakor tudi zagotovilo moje pripravljenosti, da sc bom vselej odzval Vašemu visokemu povabilu v službo za kralja in do- j movino. Smatram za svojo dolžnost, da tudi pri tej priliki izjavim, da hočem tudi v bodoče in povsod v slogi z ostalimi rodoljubi, zvest izraženim načelom Vašega Veličanstva in deklaracijam kraljevske vlade, delati za jugoslovansko nacijonalno in državno misel, da bi s tem Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom mogla mirno gledati v svojo bodočnost. Vašemu Veličanstvu vdani in zvesti dr. Anton Korošec I. r.« * Na predlog g. predsednika ministrskega sveta je Nj. Vel. blagovolil imenovati za ministra za šume in rudnike g. . inž. Duša na Serneca, bana dravske banovine. Po današnjem sprejemu v avdijenci pri Nj. Veličanstvu kralju je g. inž. Dušan Sernec položil prisego. (Centralni presbiro.) Belgrad, 28 septembra. AA. Po imenovanju bana dravske banovine g. inž. Dušana Serneca za ministra za šume in rudnike bo opravljal dolžnosti bana dravske banovine g. dr. Otmar Pirkmajer, ' pomočnik bana. Inž. Dušan Sernec, novi minister za šume in rude. Angleži optimistično presojajo evropski položaj London, 28. sept. j. Lipski dopisnik Daily Maila«, glasila Rothermera, ki je postavil svoje časopisje na razpolago Hittlerju in se zavzema /a tako zvani preporod Nemčije, objavlja intervju s Hittlerjem. Hittlpr je izXjavil, dn se je tembolj razveselil Rothermerovega članka v »Daily Mailu«, ker Nemci sicer niso navajeni, da bi jih drugi razumeli. Lord Rothermere je pač hotel angleškemu ljudstvu dokazati, da mora Nemčija po dvanajstih letih Verzajske pokore pridobiti nazaj vse pravice, ki jih ima svoboden narod. Če hoče Evropa obsoditi Nemčijo na trajno prisilno delo, bo doživela posledico, da se bo ves razočaran, tlačen in obupan narod vrgel v roke boljševizmu. Lord Rothermere je prvi, ki je uvidel, kakšna nevarnost preti Evropi od izbol jševizirauc Nemčije in se je po pravici spravil na čvekače v Ženevi, ki sicer govorijo neprestano o miru in razorožitvi, v resnici pa držijo Nemčijo v sužnosti, sami se pa v strahu pred njo oboro-žnjejo dalje kakor nori. Jaz nikakor nočem, je dejal Hittler, revolucije. Saj ra/.pola ga m s 107 poslanci v rajhs-tagu in če bo zopet razpuščen, bom prišel naza j z 200 poslanci, pa bom čisto legalno prevzel vlado. Llipam pa, da bodo evropski državniki, predvsem Angleži, spričo sedanje težke krize v Evropi sprevideli, da tako nc gre dalje in bodo Nemčiji sami pomagali, da se. osvobodi suženjstva in mirnim ]>otom roko v roki z drugimi državami pomaga vsej Evropi nu noge. Tudi nekateri francoski levičarski listi menijo, ali no bi bilo dobro, ro-ča, da je bil snoči banket, ki ga je priredila liberalna stranka v čast Venizclosa. Predsednik grške vlade je imel pri tej priliki govor o delu grške vlade v zadnjih dveh letih. V svojem govoru jc dejal Venizelos, tla so bili davki znižani za 257 milijonov drahem, nc da bi bilo s tem ogroženo ravnotežje proračuna. To sc jc doseglo s preureditvi jo davčnega sistemu. Znatno so bile izboljšane higijenske razmere, za kar sc je treba zahvaliti higijenskemu odboru Društva narodov. Razbojništvo jc popolnoma odstranjeno. Zgrajenih je bilo 2500 novih šol iz proračunskih kreditov in s posebnimi posojili. V Makedoniji so v teku hidrotehnične gradnje, ki bodo končane 193?. Vlada jc sprejela nove delavske zakone in zakon o socialnem zavarovanju. Zgrajenih jc bilo 48.608 novih hiš za bc- gunce. Izboljšana je kultura pšenice in tobaka ter zgrujena nova tobačna tovarna v Dram.. Vlada je ustanovila poljedelsko banko in sprejela reformo ]>oljedelskega pouka. Obči gospodarski pogoji so se izboljšali, tako tla je Grčija prebrodila občo svetovno krizo z malenkostnimi izgubami. Nato jc govoril Venizelos o zunanji politiki. Grčija jc sklenila nove pogodbe z Italijo in z Jugoslavijo. Uredila jc gospodarsko vprašanje s konvencijo o izmenjavi prebivalstva s Turčijo. V tej zvezi je Venizelos izjavil, tla I »o moralo priti do skorajšnje pogodbo o prijateljstvu med Grčijo in Turčijo in da bo podpisana nova konvencija, ki ho pomeniln novo dobo v zgodovini grško-turških odnošnjev. Ta konvencija, jc naposled pristavil Venizelos. lin življenjskega pomena ne samo za Grčijo in Turčijo, temveč bo ojneiln mir nn bližnjem vzhodu. Pozor na položnice! Vsi ccnj. poštni naročniki našega lista prejmo v današnji številki položnico za obnovitev naročnine za zadnje četrtletje tekočega leta. Oni p. naročniki, ki imajo naročnino do konca leta žc poravnano, naj položnico shranijo za poznejše plačilo ali pa jo oddajo prijatelju, da si z njo naroči naš list. Jasen odgovor na italijanske klevete Dubrovnik, 28. sept. z. Honorarni konzul če-češkoslovaške republike dr. Vaso Birimiša jo dal časnikarjem izjavo o katastrofi v Pnšnianskom kanalu, v kateri d ©man tira znane insinuacije fašističnega tiska, naperjeneiie proli češkoslovaškemu in poljskemu Sokolstvu. Dr. Birimiša je izjavil, dn je od prvega trenutka katastrofe do tedaj, ko so vsi brodolome! prestopili na »Morosinijac, spremljal natančno vse, kar se je dogajalo. V teh trenutkih, ko ije bila panika skoro neizbežna, jc vladal vzoren red in disciplina. Če ne bili Sokoli in drugi potniki vobče toliko disciplinirani, bi bilo veliko več žrtev. Med potniki ni bilo nobenega pijanca. Najbolj nesramna pa je trditev o kraji srebrnega servisa, ki je zginil z Morosinija in katerega vrednost so cenili na nekoliko slotisoč italijanskih lir. Potniki s »Knragjorgj.v niso mogli skrili takih stvari, saj so se v Zadru izkrcali skoraj goli. Lahko so trdi, tla so bili potniki do poslednjega trenutka v rokah italijanskih oblasti. Dr. Birimiša je krenil iz Zatira z zadnjo skupino potnikov proli jugu, ker mu je jugoslovanski konzul v Zadru povedal, da sta Jadranska plovilba in jugoslovanski konzulat ukrenila vse potrebno, tla se omogoči povratek potnikov v njihovo domovino. Enodušnost, s katero so vsi Slovani odbijali insinuacije fašističnega tiska, je najboljša satisfikacija za klevete in dokaz, dn kle-vetniki niso dosegli tega, kar so holeli. Delovanje odborov DIM Ženeva, 28. sept. A A. Odbor za politična vprašanja je nn včerajšnji seji razpravljal o predlogu angleškega delegata, naj se pod okriljem Društva narodov ustanovi stalni odbor zn vprašanja suženjstva. Četrti odbor je zavrnil predlog italijanskega odposlanca, naj se v generalnem tajništvu Društva narodov ustanove položaji generalnih podlajnikov. V razpravi o tem predlogu so govorniki poudarjali, naj ostane avtoriteta generalnega tajnika Društva narodov nedotaknjena. Včerajšna seja tretjega odbora je končala s tem, da je bilo sprejelo poročilo. Matosa o delu odbora za razorožitev, oziroma odbora za nadzorstvo nad proizvodnjo in trgovino z. orožjem. Y zaključnem govoru je grški delegat Polilis Isonsta-liral, da jo odbor storil svojo dolžnost in da je v vseh treh glavnih vprašanjih bil dosežen le uspeh. Prvo vprašanje se nanaša na finančno |hxI-poro članicam Društva narodov zn primer napada z druge strani, drugo vprašanje se tiče prometnih sredstev Društva narodov v kritičnih trenutkih, tretje pa je bilo vprašanje obče razorožitve. Češkoslovaški delegat dr. Heneš se je zahvalil g. Po-litisu za odlični način, kako je vodil razprave lega odbora. Bolgarija in balkanska konferenca Pariz, 28. sept. A A. Po poročilu iz A len pristojni krogi šc vedno verujejo, da bo bolgarska delegacija umaknila svoj sklep in da se bo udeležila balkanske konference Zdi se, da I"1 bolgarska delegacija poslala konferenci spomenico in da bo v loj obrazložila svoje stališče. Nade agrarnih držav pokopane ženeva, 28. sept. j. Tajništvo DN je tekom minulega lela razposlalo med vzhodnoevropske države vprašalno pol o o gospodarskem stanju in o predlogih, ki bi jih te državo imele za izboljšanje poljedelskega pridelovanja. Dne 21. julija l. 1. so se v Sinaji v Romuniji zbrali zastopniki Jugoslavije, Romunije in Madjarske. du sestavijo skupen odgovor na vprašanje DN. Pri tej priliki se je prvič rodita želja po tesnejšem sodelovanju vseh poljedelskih držav centralne in vzhodne Evrope. Jugoslavija in Romunija sta sklenili, da nadaljujeta med seboj razgovore prve sinajsko konference in tako so se zbrali dne 1. avg. zastopniki obeh dižav zopet v Sinaji z namenom, da najdejo izhod iz poljedelske krize v okviru držav Male antante. Program druge sinajske konference izvira že izza časa sestanka v Štrbskem Plesu, ko je jugoslovanski zun. minister dr. Marinkovič napovedal možnost carinske unije za gospodarske pridelke med Romunijo in Jugoslavijo. Druga sinajska konferenca je potrebo carinske unije posebno naglasila ter izdelala podroben načrt o gospodarskem sodelovanju vseh članic Male antante. Namignila je, da je edini izhod iz gospodarske krize mogoč le na podlagi ureditve prodaje žitnih pridelkov v Češkoslovaški kateri bi Jugoslavija in Romunija dovolile posebno ugodne carinske tarife za uvažanje njenih industrijskih pridelkov. Odziv Češkoslovaške ni bil spodbuden. Optimizem, ki zveni iz izjave dr. Ma-rinkoviča dopisniku Vremena-,: z dne 8. avg., kjer y,un. minister izraža upanje, da bo dunajska konferenca velik datum v zgodovini evropskega gospodarstva, je bil vsled s-tališča Češkoslovaške nekoliko ohlajen Vendar so se kljub začetnim težkočam podali zastopniki 2 vzhodnoevropskih držav na tretjo mrrarno konferenco, ki se je otvorila dne 29. avgusta v Varšavi z velikimi pričakovanji. Varšavska konferenca je čisto odkrito in v nasprotstvu proti dosedanjim tradicijam v trgovinski politiki ugotovila da morajo Ga-zeliK. To milo, ki se odlikuje po izrednih vrlinah, ne od|>ovc nikdar. Kalifa bo primorana se sporazumeti s Francijo Berlin, 28. sept. j. Jtulijanski listi so v svoji polemiki s Francijo zaradi prekinjenih poga janj glede vojnega brodovju precej zmerni. Značilno jc. da Italijani Francozom priznavajo pravico do večjega števila velikih križark in podnior-da so torej, čeprav v majhni izmeri, ^pustili od svojega prvotnega stališča, da imej ltn-lija popolno pariteto s Francijo na morju. Pogajanja so se razbila zato, ker Francija zahteva za vse vrste vojnih Indi j med Francijo in Italijo razmerje 1 in pol proti 1. Krivdo, du so se pogajanju razbil«, valijo sedaj Italijani na Francoze, Francozi pu na Italijane. Italijani pravijo, da je hotelu Francija pokazati, du se tudi ]k> eventualnem političnem sodelovanju med Italijo in bodočo Nemčijo nc da uplašiti, dočim Francija trdi, da jc pogajanju razbil Mussolini, ki spričo sedanjega položaju v Evropi nima povoda, da bi napram Franciji odnehal. Ta stvar ima za Italijo na vsak način to neprijetno posledico, du se inora s Francijo sedaj spustiti v resno tekmo n« morju. Pravijo, du je v interesu Francije, če bo Mussolini sedaj prisiljen, da uresniči svoj že večkrat napovedani veliki oboroževalni vojnobrodovni načrt, ker sc bo na ta uačin fašistični režim finančno, gospodarsko in politično najprej izpodkopal. Če bo Italija svoj vojnobrodovni nučrl začela dejansko realizirati, jc tudi nevarnost, du si bo odtujila Anglijo, kjer neprijazno stališče napram fašizmu zadnji čas itak narašča in kjer diplomati z nejevoljo gledajo poskuse Italije, da bi prišlo do alioncc med sovjetsko Rusijo in Turčijo, kur pomenja najhujši afront proti angleškim interesom v Oricntu. Finančni krogi londonske, Oitv so tudi prepričani, da Italija tekme s Francijo na noben način dolgo ne bo zmogla, ker so njene finance bu'.š sedaj v izredno slabem stanju, dočim Francija svoje brodovje brez velikih posledic za svoj gospodarski položaj lahko podvoji. Italija bi mogla uspeti samo v slučaju, da se v Nemčiji posreči fašistično revolucija, ki bi iniela za posledico, da bi, Nemčija Yonngov načrt zovrnilu in ustavila vojnoodškodninska odplačila. Italijani seveda ujmi jo, da bi v tem slučaju Amerika prozen'irala Franciji ogromni račun njenega vojnega dolga. Toda Italija, tako pišejo londonski listi, dela račun brez krčmarja. Prvič ni veliko upati n« prevrat v Ilindenburgovi Nemčiji, drugič pa jc v interesu Amerike same, da nc pride do motnje gospodarskega položaja, ki sloni na Youn-govem načrtu. Vrhtegu tudi v Ameriki italijanski fašizem danes ne uživa več nobenih simpatij. Iz vsega tega sklepajo londonski politiki, da bo Italija prej ali slej priiuoranu se s Francijo pobotali. Zbor bivših hoievnihov na vzhodu Pariz, 28. sept. AA. Iz Cunnesa poročajo, du so tamofiiija občinska, civilna in vojaška obla-stva včeraj svečano sprejela v občinskem domu jugoslovanskega poslaniku v Parizu dr. Spnlaj-kovičn, prvega tajnika jugoslovanskega poslaništva v Parizu Mirkoviča, zastopnika francoskega ministra zu penzije Pinoita, ki so prispeli na kongres bivših bojevnikov nu vzhodu. Po pozdravnem govoru župana je tamošnji pre-fokt poveličeval junaške podvige srbskih yojni-kov, ki so jih prešinjali isti ideali, kakor francoske vojake, in ki so sc s francoskimi vojaki iborili štiri leta, deleč slavo in žrtve. Oni, ki so se nekoč skupaj žrtvovali, hočejo v bodoče enako spoštovati iu ljubiti mir. Narodni poslanec Blezol je govoril presunljivo in opozoril na dogodke leta 1914, ko je Francija prvič začutila srčno bitje Srbije. Ako bi bila Srbija popustila pred Avstro-ogrsko, bi bilo to vojno samo odložilo. Nato sc jc govornik spominjal tragičnih dni leta 1915, ko jc Francija izkazala svojo veliko ljubezen napram srbskemu narodu in svojo veliko skrb za njeno naduljuo usodo. Svoj govor jc poslanec Blezot končal z zdravico za dolgo življenje jugoslovanskega vladarja. Njegov govor jo ganil prisotne in poslanika dr. Spa-lajkoviča do solz. Bivši minister Cheron, predsednik okrožnega odbora bivših bojevnikov, jc govoril takisto o preteklosti iz slavnih dni leta 1918. Bojevniki maršala Francheta d Espereta so s svojimi junaštvi napisali eno najlepših strani človeške zgodovine. Govornikom se jc zahvalil dr. Spalaj.kovič, ki jc dejal, da je hotel s svojo prisotnostjo poudariti ljubezen svojega naroda in priznanje ter zahvalo mestu Cannesu, ki je s tolikšno ljubeznijo sprejela nekoč jugoslovanske begunce. Na kra ju jc dr. Spala jko-vič dvignil svojo čaSo za srečo Francije, dobrot-nice človeštva. Zcslopniki jugoslovanskih mest v Ljubljani Ljubljana, 28. sept. Danes so prišli v Ljubljano zastopniki jugoslovanskih mest, ki bodo imeli jutri, v ponedeljek ob pol 10 v palači Zbornice za TOI konferenco o finančnih in drugih problemih naših mest. Predsednik Zveze jugoslovanskih mest, zagrebški župan dr. Štefan S r k u 1 j, ki je sklical konferenco, je prišel že popoldne z avtomobilom iz Zagreba v Ljubljano. Z njim so prišli tudi senator Dane H a r i č , finančni svetnik L o m z a, ki bo imel glavni referat na konferenci in mestni svetnik ing. Mate Jurkovič. V Ljubljani so takoj stopili v stik s predstavniki ljubljanske mestne občine, zlasti s podžupanom prof. Jarcem, ki jih je pozdravil v imenu Ljubljane. Zvečer pa so prišli z brzovlakom ob 8 še drugi predstavniki mest. Na kolodvoru jih je sprejel magistralni svetnik dr. F u c h s , v hotelu >Uuionu , kjer so se nastanili, pa podžupan prof. J are. Prišli so; iz Novega Sada župan dr. Bo-rota iu finančni šef K'iš, iz Osijeka župan dr. Ilengl, senator Pavel Pul in finančni šef Milan Bo Srnjak, iz Zemuna mestni svetnik Borislav Gabri! ovič, iz Sarajeva podžupan P a v i č i 5 in finančni šef C vitko vi č, iz Mostara finančni 5ef Cešič, iz Šabca župan Puvlovič, iz Pan-čeva župan Isajlovič in drugi. V Ljubljano je tudi že dospel mariborski župan dr. J u v a n. Zastopniki ostalih mest pridejo še tekom noči, oziroma zjutraj. Tako je bilo telefonirano iz Belgradu, da je v Ljubljano že odpotoval podžupau dr. S t o j a d i n o v i č, ki pride z jutranjim vlakom. Strašen samomor na Jesenicah Ljubljana, 28. septembra. Danes ob četrt na 11 je dobila ljubljanska reševalna postaja obvestilo, dn je na Jesenicah skočila neka ženska pod vlak ter da jo bodo težko ranjeno pripeljuli v Ljubljano in naj bo zato pripravljen reševalni avto na kolodvoru.-Z opoldanskim vlakom so res pripeljali nesreč-nico, kateri so kolesa vlaka odrezala obe nogi. Ena noga je še visela ob telesu, drugo nogo pa so kolesa popolnoma ločila od trupla Ln so nogo z Jesenic poslali v Ljubljano, zavito v papir. Ljubljanski reševalci pa so imeli žalostno dolžnost, da so poleg nesrečnega dekleta prenesli v reševalni avto še to nogo in oboje izročili v bolnišnici. O samounioru samem smo poizvedeli naslednje: 21 letna brezposelna služkinja Marija Penturič, doma iz vasi Noršincev, okraj Murska Sobota, je hotelu davi prekoračiti pri Jesenicah peš državno mejo. Toda obmejne straže so jo zavrnile in jo napodile nazaj. To jc zelo zabolelo ubogo dekle, ki je nameravala poiskati si v Avstriji kakšno službo. Vsa obupana se je vrnila na Jesenice in sklenila, da napravi konec svojemu življenju. Ko je privozil vlak, se je dekle vrglo pod kolesa, misleč, da bo v trenutku uničila svoje življenje. Ali slučaj je 1 »tel drugače in je zahteval, da jc dekle pred smrtjo še nekaj ur trpelo strašne muke. Kolesa namreč niso stila dekletu takoj življenje, temveč so ji odrezala obe nogi. Nu kričanje ljudi je strojevodja takoj ustavil vlak in izpod koles so izvlekli dekle vso krvavo. Kolesa so ji eno nogo gladko presekala v stegnu, drugo nogo pa so ji tudi prerezala, vendar pa jc ob tanki kiti še visela ob telesu. Reva je izgubila zelo mnogo •krvi. Z vlakom, ki pride ob pol t v Ljubljano, so jo pripeljali v Ljubljano in reševalni avto jo jc s kolodvora prepeljal v bolnišnico. Kljub skrbi in trudu zdravnikov, da bi dekletu rešili vsaj življenje, pa je dekle ob 6 zvečer radi prevelike izgube krvi umrlo. j Onižfoa SURIM" Premog j I Ml &fl«>WM Iilh6m.ilN Drva Dunajska cesta št. 46 j Telefon: 2820 Koks { proračunu Varšava, 28. septembra. AA. Pat poroča, da priobčujejo današnji listi novo izjavo predsedni .a poljsike vlade maršala Pilsudskega, ki govori v njej v glavnem o vprašanju proračuna. O dosedanjih metodah za sestavo proračuna pravi Pilsudski, da so bile najbolj žalostno poglavje poljskega parlamentarizma. O proračunu se je debatiralo šest uiesecev. Zalo so morali nov proračun sestaviti že davno preje, nego je mogel predhodni proračun pokazati svoja praktična izkusiva. Zato šestmesečni rok ni bil nobena baza za pravilna proračunska predvidevanja. Pilsudski smatra, da bti morali zato sestaviti proračun od 1. januarja naprej. Nato kritizira Pisudski običaj, ki se ga je posluževal parlament, da je zniževal važne izdatke. Zatem je Pilsudski kritiziral način, kako je parlament preliminarni dohodke. Navzlic tem slabostim je bil proračuni uravnovešen, pač zaradi velikih dohodkov. Pilsudski smatra, da bo moral tudi letošnji proračun vsebovati velike izdatke, ki pa bodo potrebni v korist poljedelstva in za pobijanje brezposelnosti. Navnlie temu pa bosta letošnji in prihodnji proračun brez primanjkljaja. Naposled izraža Pilsudski svoje zadovoljstvo s tem, da so se sodne oblasti pri preiskavi proti aretiranim poslancem ravnale po načelih pravice in da vse drugo niso vpoštevale. Drobne vesli Belgrad, 28. sept. m. Včeraj se je v Belgradu opazilo, da so dijaki belgrajskih srednjih Sol pobirali po vseh ulicah prestolice prispevke za društvo . Srpska nrajkat. Novi Sad, 28. sept. m. Profesor juridicue fakultete Fedor Nikič je sklical včeraj konferenco članov srbske matice. Na tej konferenci se bo razpravljalo, kako dali dosedanjemu upravnemu in književnemu odboru nezaupnico na občnem zboru, ki se vrši SO. t. m. Opatija, 28. sept. z. Sem je prispel italijanski vojni minister, general Gazzara s svojo rodbino. V Opatiji ostane nekaj dni. Pariz, 28. sept. AA Iz Soluna poročajo, du so jugoslovanski gospodarstveniki bili povsod prisrčno sprejeti in da prirejajo njim v čast bankete in izlete. Atene. 28. sept. AA. Italijanski letnici so prekinili svoje bivanje v Grčiji zaradi katastrofe, ki je pred nekoliko dnevi doletela dva njihova tovariša, čigar letali sta trčili v zraku. Danes so italijanski letalci odpotovali v Italijo. Sofija, 28. sept. AA. Tu jc bil otvorjen kongres bolgarske zveze invalidov, ki šteje 90 društev. Sofija, 28. sept. A A. V kopališču Banka pri Sofiji so se pojavili razbojniki. Po izvršenem ropu so pobegnili v gozdove. Listi pravijo, da gre za emigrante, ki so po izvršenem vazbojui-štvu pobegnili proti jugoslovanski meji. Ljubljana, 28. septembra. Današnja nedelja ni pripravila Ljubljančanom prav nobenega veselja, zakaj vreme se jc držalo ves čas silno kislo in je precej deževalo, tako da so bili tudi ljudje bolj kisle volje. Potne pa so bile kavarne in tudi druga javna zabavišča niso bila ravno prazna. Nocoj je odpotoval z belgrajskim vlakom ob 7.40 upokojeni artilerijski brigadni general Aleksander Vukovič, ki bo preživel pokoj v Belgradu. Častniki tukajšnje garnizijc, zlasti pa topničarski častniki so mu priredili prisrčno slovo ter ga v velikem številu spremili na kolodvor. Na kolodvoru se- je poslovil od simpatičnega generala tudi ljubljanski mestni poveljnik, brigadni general Popovic. Avtomobilska nezgoda ministra dr. švcgljn. V soboto zvečer se je peljal minister dr. Švegel ; iz Maribora v Ljubljano. Približno ob II zvečer 1 je zadel njegov avto na Črnučah ob obcestni i kamen in avto se je v trenutku ustavil. Avto jc bil pokvarjen, tako da je. moral minister dr. | Švegel nadaljevati pot v Ljubljano z drugim av-1 lomobiloui. Niti minister sam niti njegov šofer nista niti intjmanje ranjena. Avto pa je bil danes prepeljal v Ljubljano in oddan v popravilo. Strto mu je levo kolo. Policijska in nezgodna kronika v Ljubljani ne beležita nič bistvenega. , V ljubljansko boluiijnico so poleg Marije Pcutaričeve, o kateri poročamo na drugem mestu, prepeljali dunes še dva ponesrečenca. 39 let stari tesar Franc Velkavrh z Vrhnike je danes dopoldne tesal. Zamahnil pa je s sekiro tako nesrečno, da mu je sekira spodletela proti desni nogi in bi si prav gotovo odsekal prav vse prste, da ni močno usnje čevlja kolikor toliko zadržalo udarca in se je Velkavrh samo močno usekal v nogo. Njegova poškodba pa ni težjega značaja. Drugi ponesrečenec je 3 letna Ivanka Šu-Stcrjeva od Device Marije v Polju. Ta jc danes dopoldne zlezla na štedilnik in sedla nu razbeljeno železo. Dobila je hude opekline po vsein levem stegnu. Otrok jc sicer hudo opečen, vendar pa njegova poškodba ni nevarna. Tekmovanje za jesensko nogometno prvenstvo lisVsfa : Svoboda U t i (4 t i) — Grafika t Hermes 3:3 (1:0) Prvo nedeljo prvenstvenega tekmovanja ic" slabo vreme močno oviralo, zlasti poset je bil zelo slab. Ne samo vreme, temveč tekma sama ni vlekla. Naše športno občinstvo se jc naveličalo gledati borbe, kjer je eno moštvo žc v naprej določen zmagovalec. Vsi si žele res lepih iu napetih nogometnih tekem. Taka je pa v Ljubljani samo ena, in sicer srečanje obeh vodilnih klubov, Na vsak način bo treba najti drug zanimivejši način prvenstvenega tekmovanja. Obnesel se tudi ni poizkus z nevtralnim sodnikom. Gospod Ochs iz Celja je sicer sodil objektivno, napravil pa veliko napak, ki pa k sreči niso imele lak vpliv na izid tekme. Moštvo Ilirije je ugodno iznenadilo. Od vseh tekem v jesenski sezoni je zaigralo taktično pravilno edino v tej tekmi. Bilo jc sicer še vedno nekaj napak, ki se morajo popraviti. Glavno zaslugo na tej veliki zmagi ima pred vsem notranji napadalni trio, ki je igral zelo koristno. Vsaki akciji je sledil strel. Doberlet v levi zvezi jc igral tako, kot že dolgo ne; njegova igra bi pa bila še uspešnejša, če bi pokazal le malo starta in pa smisla za skupno igro. Igra Ilirije je bila res lepa in koristna. Da se jc mogla Ilirija tako uveljaviti, je pa precej pripomogla Svoboda sama. Svobodi je pred vsem manjkala krilska vrsta, posebno še srednji krilec je bil šibek. Na tem mestu so se menjavali skozi celo igro. To je tudi omogočilo, da je Ilirija v sredini dobro igrala. Tako visokega poraza je nekoliko kriv tudi vratar in pa levi branilec. Tekma sc je igrala od vsega početka v ostrem tempu in je videlo zlasti na igralcih Ilirije izredno voljo do čim večje zmage. Z nekaterimi igralci je imel g. Ochs težko stališče, kajti niso se pokazali ravno vsi v dobri luči, ne samo fair-igra, temveč tudi disciplina mora vladati med nogometaši. V predtekmi rezerv Ilirija ni imela ravno lahkega stališča, kajti rezerva Svobode je zaigrala bolj energično, kakor pa prvo moštvo. Kljub veliki premoči so belozeleni odnesli le pičlo zmago 6 3:1. Pfopapandm lahko-ailetski meeling Ilirije Včeraj dopoldne se jc lahikoatletsko tekmovanje nadaljevalo. Številne lahkoutletskc prireditve v zadnjem času so doka/, da smo /. našo kritiko nedelovunju dosegli svoj numen. Ta meeting jc pokazal, da se mnogo doseže z lc malo dobre volje. V soboto in nericijo jc startala elita •naših atletov. Slabo vreme jc na rezultate močno vplivalo, posebno nu teke. Nu včerajšnjem ineetingu so bili dosežni naslednji rezultati: Tek 100 in senijorji (finale): I. Skok (P) 11.4; 2. Perovič (P) 12.3; 5. Puc (P). 10(10 m juniorji: L Ogiin (P) 5.02.1; 2. Glavnik (1) 5.04.9; 5. Jcrančič (1). Kopje dame: Nastopila je samo ena tekmovalka, Erratli (I), ki je vrgla t".58 m. Tek 60 m dame: 1. Janežič (I) 9.2; 2. Hafner 9.6;, 3. Kezcle (vse 1). Tek 60 m juniorji: t. Vesenjak 8.4; 2. Glavnik 8.9; 3. Tiran (vsi I). Skok v daljavo: t. Korče (P) 646 cm; 2. Ou-trata (1) 607.5 cm; 3. Raič (P) 388 cm. Tek 400 m seniorji: 1. Korče (P) 54.9; 2. Schiffrer (I) 55.1: 3. Vidmar (I). Disk dame: L Tratnik 29.87 in; 2. Jerina 28.59 m; 3. Rumpel 24.70 (vso 1). Tek 80 m čez zapreke, dume: t. Tratnik 16.4; 2. Kczele 16.8; 3. Janežič (vse I). Skok v višino s palico: 1. Oroscv (I) 3 m: 2. Gašperišič (P) 3 m; 3. Tomšič (P) 2.90. Tek 1500 m seniorji: L Žorga (P) 4.28.1; 2. Kumcr (I) 4.31.7; 3. llovar (1). Skok v daljavo, juniorji: 1. Raič 11 (P) 330.5 cm; 2. K veder (I) 515.8 cm; 3. Jcrančič (I) 514. štafeta i krat 100 m: L Primorje I (Jim. Skok. Perovič, Puc) 46.4; 2. Primorje II; 3. Ilirija I. Gralika : Hermes 3:3 (1:0). V tej tekmi je Hermes zaigral ravno tako, kakor je dosedaj igrala Ilirija. Naravnost vzorng je bita igra Hermesa v pogledu kombinacije. Hermes je igral lep nogomet, Grafika je pa s prodori delala gole. Ob dve točki je prišla le radi taktično zgrešene igre. Mesto, da je branila, ko ie dosegla rezultat 3:1, jc skušala držati igro odprto in Ilermesu se je posrečilo izraziti svojo premoč tudi v golih. Po igri rezultat 3:3 nc odgovarja. V predtekmi je rezerva Grafike premagala Hermes s 6:3. SK Korotan : Natakar 1:0. Celje: Atletik : Olimp 4:1. Tekma se oi odigrala do konca, ker so se igralci radi sodnika sporekli in je prišlo celo do medsebojnega obračunavanja. ■ • Zagveb, 28. sept p. Četrto kolo tekmovanj za državno prvenstvo je prineslo iznenadenjs. B. S. K. je namreč v Belgradu premagal Hajduka in jc tako prišla Jugoslavija na prvo mesto tabele. Coneordia je premagala sarajevsko Slavijo, Jugoslavija pa osiješko Slavijo. Rezultati današnjih tekmovanj so bili: Coneordia : Slavija v Sarajevu 3:1 (1:1). Jugoslavija : Slavija v Osijeku 3:0 (1:0). B. S. K. : Hajduk v Belgradu 5:2 (3:2). Končno v Zagrebu Gradjanski : Hašk 2:1 (1:0). Belgrnd, 2S. sept. AA. Današnja tekma med BSK in splitskim Hajdukom je končala / zmago BSK v razmerju 5 : 2 (3 : 2). Hajduk je igrul prve minute odlično in je zabil dva golu, nato pu je popustil. Zmaga domačinov je popolnoma zaslužena. Sodnik F«bris je vodil tekmo prav dobro in objektivno. Tekma šteje za državno prvenstvo. Ostali dve tekmi današnjega dne za to prvenstvo sta se končali nastopno: Jugoslavija, Belgrad : Slavija, Osijek i : 0; Coneordia, Zagreb : Slavija, Sarajevo 5 : I. bode. Sodnik g. Fiser ni bil na mestu in je tudi preveč ležerno sodil, SK Rapid (rez.) : SK Železničar (rez.} 2:1 (2:1). Prvenstvena tekma rezerv jc končala z zasluženo zmago Rapida. Sodil je dobro g, Bergant. SIC Rapid : SK Železničar 0:0. Na igrišču SK Rapida sc je popoldne vršila prvenstvena tekma med Rapidom in Železničarjem. Tekma je bila zelo živahna in je bil v prvem polčasu Rapid, v drugem pa Železničar v premoči. Obojestransko se jc zaslrelilo nekoliko zrelih šans, tako da odgovarja neodločen rezultat igre. Sodil jc objektivno g. Cimpermun iz Ljubljane. Kolesarska dirka Zagreb) ■ L mblfana ia t; a za j Zagreb, 28. sept. p. Na veliki kolesarski dirki 200 km Zngreb—Ljubljana in nazaj je zmagal Anton Vanek v času 12 ur 5 minut 48 sekund. Drugi jc bil Slavko Šturman, tretji Ivkovič. Deveti je bil Josip Jagar od kolesarskega bataljona iz Ljubljane, dvanajsti Benes Erdely, prav tako od ljubljanskega kolesarskega bataljona. Plavalne tekme srednješolcev Dopoldne. 1. 50 m prosto dame: 1. Lampret (žen. gimn.) 37.1, 2. Jenko (žen. gimn.) 38, 3. Za-lokar (II. drž.) 46.2. — 2. 100 m hrbtno gospodje: 1 Wilfan (klas.) 1.18,9, 2. Žirovnik (lil. drž. 1.25,7, 3. Sturm (III. drž.) 1.3(3,3. — 3. 100.m prsno dume-. 1. Sever Mara (II. drž.) 1.39,0, 2. Aplenc (žen. gimn.) 1.51,1, 3. Kušej (žen. gimn.) 1.55,8. — 4. 100 m prosto gospodje: 1. Willan (klas.) 1.11,8, 2. Turnšek (III. drž.) 1.14, 3. Lavrenčič (realka) 1.14,2. 5. 4 krat 50 m prosto dame: 1. Ženska realna gimn. 1. štafeta 3.00,6, 2. ženska realna gimn. II. šlafeia 3.03,7, 3. klas. gimn. 3.25,2, 4. II. drž. gimn. 3.30,8. — 6, Skoki gospodje: 1. Ziherl (realka) 44.04 točk, 2. Strnad (klas.) 43.70 točk, 3. Otruba (realka) 40 točk. Popoldne: i. S3 m prosto gospodje: 1. Wilfan (klas.) 28,6, 2. Turnšek (III. drž.) 31,0. 3. Lavrenčič (realka) 33,0. — 2. 100 m hrbtno dame; 1. Lampret (žen, gim.) 1.42,8. 2. Dolenc (dtlo) 1.43. 3. Bradač (klas.) 2.01,4. — 3. 100 m prsno gospodje: 1. Stegnar (III. drž.) 1.33,6, 2. Ogrin (klas.) 1.37,4. 3. Šturm (lil. drž.) 1.42,?. — 4. 100 m prosto dame: 1. Lampret (žen. gim.) 1.27.8. 2. Bradač (klas.) 1.33,5. 3. Jenko (žen. glm.) 1.36,4. — 5, 4 X 50 m prosto gospodje: 1. I. štafeta realke 2.14,4. 2. III, drž. gim. I. čtateta: 2.17. 3. I. štafeta klas. gim. — Skoki dame: 1. Fcttich Majda (žen. gim.) 29.18. 2, Lampret Nada (dtto) 25.52. 3. Bradač Zorka (klas.l 16.02. Končno stanje "0vT-:e: 1. Zen. realna gim. 136 točk. 2. Klas. gim. 110 točk. 3. III. drž. gim. 77 točk. 4. Kr, drž. realka 67 točk. 5. II, drž. gim. 26 točk, 6, Sred. teh, šola 4 točke. Prvenstvo v V/ater-polu. V soboto popohtne; 1. Srednja tehv. šola : Klas. gimn. rez 2 :1; 2. Kr. drž. realka : III. drž. gimn rez. 1:0.— V nedeljo dopoldne: 3. Kr. drž. realka: Klas. gimn. 2:1; 4. III. drž. gimn. : Tehn. sred. šola 0:0. — Popoldne: 5. Kr. drž. realka : Tehnična sred. šola 3:0. — J. mesto si je osvojila Kr. drž. realka iu s tem tudi lep pokal, prekrasno darilo Ilirijo. Mariborski šport TS5K Maribor : SK Svoboda 14:1 (7:0). Prva prv vena tekma se je odigrala danes prcdpol-dne j a igrišču ISSK Maribora in končala z visoko zasluženo zmago Maribora. Po poteku igre bi bil še večji poraz Svobode upravičen. Svoboda je bila popolnoma inferioren nasprotnik in sc je večina tekme odigrala v kazenskem prostoru Svo- Dunaj, 28, stpi. as. Danes so bile dokončane mednarodne lahkoatletskc tekme. Rezultat je bil sledeči; Tek 200 m: !. Rinner, WAF, 22.2. 2. Ing. Geissler WAF 22.6. 3. Trossbach, Bcrliner Sport'-klub, 22.8. Tek 1000 m: 1. Engelhardt, Bcrliner Sporl-klub 2,33. 2. Blody, Hakoah, 2.35.4. 3. Leban, Celovec, 2.36. Metanje kopja: 1. \Ves5ely, WAC 53.13 m. 2. Vetter WAC 51.21 m. 3. Polak WAF 49 m. Metanje krogle: 1. Dr. Narančič, Zagreb, 14.11 m, jugoslovanski rekord. 2. Vetter \VAC 13.19 m. 3. Wessely WAC 13.175 m. Skok v daljavo: 1. Wcsssly WAC 6.81 m. 2, Burstovič, Zagreb, 6.75 m. 3, Beck WAF 6.54 m. Tek 4W9 m z zaprekami: 1. Trossbach, Berlin, 59. 2. Studnicki, WAC: 59.15. Inozemski s potrt Dunaj, 28. sept. as. Sportklub : FAC 3:1 (1:1), Austria : Wacker 2:1 11:1), Rapid : Vienna 3:0 (1:0), 22.000 gledalcev, Hakoah : Sparta 3:t (1:1), Bewegung XX : Neubau 5:1 (3:0), BAC : Altmannsdorf 2:1 (1:0), Gersthof : Vorvvarts 06 4:2 (2:2), Donau : Moravia 2:1 (0:0). BudimpeSta, 28, septembra, as. V mednarodni tekmi za Milropa pokal je zmagala Madžarska proti Češkoslovaški s 4:1 (1:1). Vasas : Budai XI 5:3 (3:1). Prvi vtis ostane -- In ta |e odvisen od tega, kako Izgledajo vasi zobje. Sctmo negovani zobje vas delajo simpatičnega, samo čista sapa dela zaupno občevanje z Vami prijetnim. Z ozlrom na nego svojih ust in zob ne morete resigniratl na Odol. Samo Odol ima dvojni prijetni učinek: Podeli Vam čisto sapo in zaedno desinflcira usta in zobe. Odol je antisep-tičano sredstvo. a Maribor, 28. septembra. Mihelova nedelja; zunaj v Razvanju so obhajali cerkveno proščenje. Ne,sigurno vreme jo mnoge Mariborčane odvrnilo od tradicionalne udeležbe; navzlic temu se je v uličnem Razvanju ob lej priliki , zbralo obilo ljudstva izpod Pohorja in pa iz Drav- j skega polja. V obdravski prestolici ni bilo danes na sporedu nič posebnega; tudi tam, kjer se stekajo niti vsega mariborskega življenja — na Slomškovem trgu 1 — niso imeli nič pomembnejšega: dvoje aretacij in 81 prijav, šalo posebne vs'e ,la upri- , zorila na Glavnem trgu pred rotovžeiu 35 letni delavec Gašper C. in 51 letni zidar Tonče Š. Pravcat alarm sla dvignila, se spoprijela in poFpala Ko so ju gnali h Grafu, pa sla razodela tajno: radi tega sta povzročila hrup, da bi prišla do brezplačnega prenočišča. Menila sta bržčas, da ne bo iz tega nič, pa sta le občutila prijeinost ležišča na gra-fovih pričnah. Malo resnejša zgodba pa se je dopolnila v neki gostilni v Vefrinjski ulici. 26 lelna Urška in 53 letni Jtlrek sla se bila sporekla in zrobailiila radi — bagatele. Zadeva se je končala precej dramatično: Jtlrek je od nekod privlekel pisker ter ga s toliko silo spustil na Urškino glavo, ^u so Urško nezavestno morali prepeljati v splošno bol-■ nišnico; Jilreka pa so »lifralk ii Grafu. | ! Kolesarji so ludi imeli z JUrekom in Gašpcr-| jem ler Tončkom vred slab dan. Enemu je izginilo kolo izpred Kreflove brivnice na Aleksandrovi ce-[ sti, drugemu iz veže Emeršičeve gostilne, tretjemu pa iz veže javne kuhinje na Slomškovem trgu. Pač pa je bilo danes precej reševalnega lein Pri pesniškem kolodvoru je Franc C. s svojim av-totaksijem podrl na tla delavca Franca Brafka, ki so je vozil na kolesu in ki je k sreči odnesel samo lažje poškodbo na cbeli rokah: pač pa jo kolo docela kaput . Težka nesreča se je pripeiila v Ja-blnnci. Triletni poseslnlški sinčpk Štefan Loner je pasel krnve; pri tem se jo nenadoma ena izmed Krav pognala proti dečku ler mu z rogom obraz docela razmesarila. Dečkovo stanje je zelo resno. — 17 letni trgovski vajenec Josip stefančič je pri Treh ribnikih našel iloberlovko, ki so mu je pri ogledovanju nenadoma sprožila, tako da mu je šel strel skozi levo roko. — Ponesrečil sc je v Razvanju triletni sinček ključavničarja drž. žel. Viktorja Lobnika. Z levo roko je prišel lako nesrečno v sla-moreznico, da mu je odrezalo štiri prste. Vse ponesrečence so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. V starosti 70 let je umrla v svojem stanovanju Ob jarku 2 zasebnica Ana Žagar. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Z arzenikom Pred kratkim je v Dunquerque umrl 40 le In i Abel Storm, delovodja neke velike tovarne. Zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrt kot posledica sistematičnega zastrupljenja z arzenikom. To domnevo je pet rdi la tudi obdukcija trupla. Kljub temu, da je živel Jiadinženjer Storm s svojo ženo v srečnem zakonu, jc vendarle policija prvoino mislila, da se je gospa Storm ti« tak rafiniran način rešila svojega moža. Pri zaslišan'u pa je izjavila, da je morilec, Stormov šei Leprince, vele-ind'uslri'jec v Duntiuerciue. Dan m je povedala, da se je njen mož pogosto zadržal še po delu v prostorih tovarno, da je izvršil kaika nujna naročila. Po večini ga je v takem slučaju šef pevabil nn večerjo v s-vo.o vilo. Ko se jo vrinil po večerji domov, je navadno vedno tožil o bolečinah v želodcu. Mislil je, da je vzrok njegovih bolečin to, da je bil navajen le na navadno preprosto hrano, pri šefu pa je večerjal sama izbrana jedila. Nekega večera pa jo takoj, ko se ije vrnil od večerje, umrl. Kljub tej malo verjetni sunmji je vendar policija nadaljevala svojo preiskavo v tej smeri 111 res, kmalu so prišla na dan eenzacijonulna odkritja. Ugotovila je, da je pokojni inženjer vedel za neko skrivnost, kar ga je stalo življenje. Pred nekaj leti je bil čez ure zaposlen v svoji pisarili. V sosednjem prostoru, ki je bil ločen od njegovega le s stekleno steno, sta biln njegov šef Leprince in njegov drug Ernest Bnillez. Tn dva sta se nn glas o nečem prepirala in prepir .je končni s tem, da .je Leprince z revolverjem ustrelil na svojega družabnika, ki se je mrtev zgrudil na tla. Ko je Storm pribitel v sosednjo sobo. je našel Bailleza mrtvega na tleh, Leprince pa je še vedno držal v rokah revolver, iz katerega se je še kadilo. Leprince je začel zatrjevati, da je Baiilez napravil samoumor in zahteval od svojega delovodje, da se tudi on izjavi v tem smislu. Kot nagrado mu je obljubil, >da bo napredoval in da mu bo zvišal plačo. Kmalu po umoru je Leprince poročil vdovo svoje žrtve. Takoj sla skupno napravila načrt, kuko bi se iznebila edine priče Leprincevega zločila. V jedi, s katerimi sta postregla Stormu, sla vedno stresla malo količino arzenika in tako počasi za-strupljevala ubogega Storma. Ta je šele nekaj minut pred svojo smrtjo odkril ženi vso strašno skrivnost. Lepriuceja in nie«ovo ženo so aretirali. Iz enega a - dva,.. Parčka policija ie pp-la n i -Ud svojevr.-lni kipi, nu čelu katere ^.i bili ruski profesor kemije BcgJanovič, neki drugi Run Akonolf !u Madjaiv V neki sili efji8 SSgsg* hČs-I^S ETi— ' - t» ST pSsraSf o z s; fČLS&č gF-M I?§3?t -žps-gl SsaaslS" £"5 s» ŽS3 M-« §>.: uf P-P !s ^poms s. 2 s S PefS si ' ° I >r DnPg^ priporoča sledeče praktične knjige: ŠOFER IN SAMOVOZAC. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, slregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolfa. Vezano 140 Din. RADIO. Osnovni pojmi iz radiotehnikc, pojasnjeno s 214 slikami. Spisal prof. Leopold Andree. 00 Din, poltrdo 65 Din. v platno vezano 76 Din. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako iu vzgajajmo in oskrbujmo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Spisal M. Humek. 12 Din. NAŠ PANJ. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarja priredil Anton Znideršič. Pojasnjeno s 107 slikami v besedilu. 35 Din, vezano 40 Din. ZEL IN PLEVEL. Kako se zdraviš z naravnimi sredstvi. Solnce, zrak, zemlja, voda in rastline so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, v platno vezano 75 Din. Najnovejši katalog brezplačno na razpolago. špecerilsho in ftoloniialno blago, umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Oospodarsha zveza v LfubSianš Modroce otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, lapelnik, Ljubljana, Gospoevetska cesta štev. 16 (pri >Levu<). NajvarnejSe in najboljše naložite denar pri v Celju registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palatl na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 85,000.000.-. Obrestna mera-najugodnejša. — Za hranilne vloge jamfii poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka Edini slODsnsIii zaood brez tnjega kapitala ie sb zajemna zauarouainsca o L|nb3fani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah. b) Garantirana konstrukcija! frane Jager tapetništvo Mubitano. Sv. Petra nastp 29 Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst modroce, Najmodernejša oblika! otomane itd. Ne preglejte tega znaka kajti po tem spoznate pravo terpentinovo milo Ideal vsake gospodinje! !' : !1 : ■i NAZNANILO Vsem cenj. odjemalcem in naročnikom naznanjam, da sem popolnoma preuredil svojo pekarno v moderno urejeno parno pekarno Obenem priporočam cenj. občinstvu bogato izbiro raznega počiva. Sprejemanje kruha v peko za stranke vsak dan razen sobote ob 11, 13 iz 15 uri Ob sobotah pa ob 13. ,in 15. uri. Se priporoča Andrej Doiinar pekarna Liubliana vogal Bohoričeve ulice in Šmarsko ceste Inserirajte D Slov. listu j ta MfitžvvKM