ŠTEVILKA LtïO XLV, 14. JUNIJ 2013 CENA 1.58 EUR naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Mozirska izpostava JSKD ob GO-Jetnicï KUD Raduha Luče podelila srebrno priznanje STRAN 11 Tadej BrgJes drugI na državnem prvenstvu v kiparjenj j z motorno žago STRANI 10 BENCINSKI SERVIS W&s LETUŠ Oglasi Cesta na Lepo Njivo 1 7a, 3330 Mozirje TEL: H 3B6 iO)3 E2S 0 400 i GSM: ■ 3B6 (0)41 430 451 ipJrtmiijijTMHirje^giiiiil.cOfn www.spaftinajinriozlfje.ii VELLNtSl SKOK v poletje! Otroške počitniške delavnice v Mozirju v prostorih in okolici Apartmajev in vvellnesa Skok JeZikovflt Jek vrVi^e po yviet N vamudimo raznoliko izbiro ¿s Bttuajj ^ .^rgsončnih in športnih očal za vse generacije. / I _ / N Odpiralni cas; pon - pet od 8.00 do j®, o o u re sobota od 8.00 do jj.eoVe IRELAX ŠOLA VOŽNJE H MOZIRJE- m 041227133j POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKI SUHOSTI lbLFTii voinjo s spi ini Ijivilccm IU TEČAJ CPP: tsjieja, Mozirje, savinjska c.29 www.avtosola-relax.si ^HjSLIKOPLES^RSTVG ierglau Andrej Terglo^s.p. Andraž 3313 Polzelo Tel: 03/5? 2-06-73 GSM: 041/216214 www.teFglav.si * Beljenje notranjih površin in fasod * Dekorativni opleski * Izdelava izolacijskih fasad * Delo no višini z dvižno košoro I 2 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Liberalizacija obrti, turizma in gradbeništva.......................................4 Sanacija plazov pod Goltmi: Vse nared do kolesarskega vzpona................5 OOZ Mozirje: Razvojni center lesarstva priložnost za mlade, da se izkažejo.................6 Gornji Grad: Starši hočejo rešitve glede premajhnega vrtca....................................7 Linhartovo srečanje: Nagrada za najboljšo moško stransko vlogo Jožetu Remšaku - Zotlerju .... 8 Fotografska delavnica: Fotografirali mozirsko trško jedro..................12 Radio1: Med veliko turnejo obiskali tudi Mozirjane .. 14 PGD Gorica ob Dreti: 23. turnir za prehodni kip sv. Florijana privabil številne gasilce.............15 Državna tekma v muharjenju: Dve največji ribi in zmaga za mlade domače ribiče......................................20 Tretja stran Deregulacija poklicev kot izhodna strategija Slovenije? Eden od ukrepov za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je tudi deregulacija poklicev. Slovenija se s številom reguliranih poklicev in dejavnosti uvršča v evropski vrh. Stroka se strinja, da je deregulacija potrebna, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, za katere poklice bi bilo treba regulacijo ohraniti zaradi zagotavljanja javnega interesa, katere pa de-regulirati oziroma jih prepustiti trgu. Za mobilnost evropskega trga dela je treba slediti načelu prostega pretoka oseb in storitev, kar pomeni, da lahko državljani, ki v svoji državi izpolnjujejo pogoje za opravljanje nekega poklica, ta poklic opravljajo tudi v ostalih državah članicah EU. S tem se načelno strinjajo tudi v Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), vendar opozarjajo, da »pek ali frizerka ne more biti kar vsak, ki ima pet minut časa.« V zbornici svarijo zlasti pred preveliko deregulacijo vstopa v dejavnost in predlagajo, da si zakonodajalci za zgled vzamejo sosednjo Avstrijo, kjer imajo največjo stopnjo regulacije vstopa v dejavnost z ustrezno izobrazbo, poleg tega pa bistveno manj storitev na črno in nižjo stopnjo brezposelnosti. OZS Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predlaga, da na področju pekarstva in slaščičarstva, ki je sedaj deregulirano, zaradi velikega tveganja za zdravje ljudi uvede regulacijo v obliki ustrezne poklicne izobrazbe. Po mne- nju OZS vstopa v dejavnost ne bi smeli dereguli-rati na področjih gradnje objektov, streh, fasad, ostrešij in montažnih objektov, proizvodnje električnih naprav, dejavnosti optike, popravil elektronskih naprav za široko rabo, frizerstva, storitev pralnic in kemičnih čistilnic, v kozmetični in pedikerski dejavnosti. Pri opravljanju navedenih dejavnosti lahko po navedbah OZS strokovno neizobražen izvajalec povzroči resno nevarnost za zdravje ljudi in za okolje, hkrati pa tudi veliko materialno škodo naročniku. Kot ugotavljajo avtorji publikacije Deregulacija poklicev med javnim interesom in konkurenčnostjo, izšla je v založbi Planeta GV, je potrebno v prvem koraku natančno analizirati pogoje regulacije, tako da se za vsakega posebej ugotovi razlog za regulacijo. Če argumenta za regulacijo poklica z vidika javnega interesa ni, je treba razmisliti o drugačnem načinu regulacije, ki lahko pomeni boljšo regulacijo ali deregulacijo. V drugem koraku je potrebno preučiti učinke deregulacije v smislu analiziranja njenih posledic. Pri tem je treba upoštevati morebitne učinke deregulacije na delodajalce, nosilce poklicev, uporabnike in ne nazadnje na trg dela ter konkurenčnost gospodarstva. ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 24, 14. junij 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 3 Tema tedna LIBERALIZACIJA OBRTI, TURIZMA IN GRADBENIŠTVA Prednost znanju in izkušnjam v Sloveniji se v okviru projekta Enotne kontaktne točke (EKT) izvaja prenova zakonodaje, ki se nanaša na področje reguliranih dejavnosti in poklicev. Z (ne)realizacijo prvega paketa ukrepov prenove, ki se nanaša na področje obrti, turizma in gradbeništva, se je vlada seznanila konec maja ter zadolžila resor-je, da pospešijo aktivnosti za uresničitev še nerealiziranih ukrepov, in sicer najkasneje do konca letošnjega septembra. Ko bodo ukrepi realizirani, se malim podjetnikom in obrtnikom obeta kar nekaj zanimivih in predvsem pozitivnih sprememb. UREDBA NIŽA ŠTEVILO OBRTNIH DEJAVNOSTI Z DOVOLJENJI Kot opažajo na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, je področje vstopa na trg zaradi izpolnjevanja visokega števila pogojev in posledičnega pridobivanja raznoraznih licenc in drugih do- voljenj potrebno celovite prenove in poenostavitve postopkov. Prednost si zaslužijo ljudje z znanjem in izkušnjami, katerim je treba ponuditi vstop v obrt, ki ni birokratsko zapleten in administrativno obremenjujoč. To želi država doseči s spreme- njenim Obrtnim zakonom, ki je v veljavo stopil 27. aprila, in z Uredbo o obrtnih dejavnostih, ki mora biti sprejeta do konca julija. Predlog uredbe predvideva, da se število obrtnih dejavnosti, za katera je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, iz dosedanjih 64 zniža na 22, hkrati se odpravlja 163 obrti podobnih dejavnosti. MEHANIKI, FRIZERJI, GRADBINCI, OPTIKI ... V veljavo so že stopile spremembe Obrtnega zakona, ki vključujejo tudi odpravo obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in zmanjšanje nabora reguliranih obrtnih dejavnosti ter odpravo obvezne pridobitve obrtnega dovoljenja za nekatere dejavnosti. Ni še pa povsem znano, za katere dejavnosti pridobitev obrtnega dovoljenja ne bo več potrebna. Kot navajajo v dnevniku Finance, od konca julija obrtnega dovoljenja in formalne izobrazbe med drugim ne bodo potrebovali mehaniki, kozmetičarke, frizerji. Enako velja za dimnikarje, gradbince in optike; po uveljavitvi uredbe to ne bodo več obrtne dejavnosti. Tudi za opravljanje domače ali umetnostne obrti obrtno dovoljenje ni več potrebno, vendar obrtni zakon uvaja izdajo neobveznega certifikata kakovosti. Ta bo veljal kot potrdilo, da je neki izdelek mogoče po- Naša anketa Bo z deregulacijo obrti manj sive ekonomije? Konec aprila je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, ki naj bi poskrbel za deregulacijo obrti. Ta pri nekaterih obrtnih dejavnosti predvideva nacionalno poklicno kvalifikacijo namesto ustrezne srednje poklicne ali strokovne izobrazbe. Obrtno dovoljenje se ohranja samo za tiste obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih se zahteva ustrezna poklicna usposobljenost, medtem ko se za obrtne dejavnosti, za katere ne bo določen kvalifikacijski pogoj, obrtno dovoljenje odpravlja ter se nadomesti s sklepom, ki ga izda obrtna zbornica po uradni dolžnosti. Za opravljanje domače in umetnostne obrti bo po novem dovolj certifikat kakovosti. Te in še mnoge druge spremembe in dopolnitve obrtnega zakona naj bi povečale prožnost delovne sile, zmanjšale sivo ekonomijo in pripomogle k dvigu konkurenčnosti našega gospodarstva. Pa bo sive ekonomije zaradi tega res manj? Zvonka Zakrajšek, Lačja vas Vsekakor je dobrodošlo dejstvo, da bi obrt lahko opravljali tudi tisti, ki imajo le formalno ali nacionalno poklicno izobrazbo. A sem prepričana, da s tem ne bi zmanjšali sive ekonomije, saj mnogi po službi opravljajo še številne dejavnosti in za to ne izstavijo računa. Za to smo krivi naročniki sami, saj to podpiramo, misleč, da bo ceneje, a se pogosto izkaže, da je to enako drago, če ne celo dražje in za nameček ne moreš niti reklamirati, če je slabo narejeno. Jelka Detmar, Poljane Verjamem, da je bolj pomembno to, kaj znaš in ne kakšen papir imaš. Veliko več ljudi bi se odločilo za iskanje dovoljenja za delo, če bi veljala tudi neformalno znanje, pridobljeno z različnimi certifikati in poklicno nacionalno kvalifikacijo. Tudi sive ekonomije bi bilo manj. Jože Mlinar, Šentjanž Vsekakor bi v obrti morala šteti neformalna izobrazba. Lep primer je Nemčija, kjer je pomembno, kaj znaš in ne kakšno izobrazbo imaš. Lahko si magister, pa ti to nič ne pomaga, če tega znanja ne pokažeš v praksi. Pri izdaji dovoljenja za delo v obrti bi morali dati prednost znanju in ne administrativnim postopkom. Verjamem, da bi se s tem povečala prožnost delovne sile in zmanjšala siva ekonomija. Ivan Turk, Žlabor Tisti, ki se ukvarja z delom na črno, škodi sebi in državi, saj, ko ne izda računa, nima prihodka in si ne more plačati prispevkov, posledično pa ne teče delovna doba. Uporabnik storitve, ki zaupa opravljanje storitve brez računa, ne more dela reklamirati. Drugače pa sem prepričan, da bi vsak za delo, ki ga opravlja, moral biti dobro usposobljen. Se pa strinjam, da današnja birokracija vse preveč zapletena za pridobivanje dovoljenj. Zato sem prepričan, da bi pri izdaji dovoljenj za delo v obrti morali dati prednost znanju in ne administrativnim postopkom. Martina Matjaž, Mozirje Sedaj sem upokojena in o obrti ne razmišljam več. Mislim pa, da, če bi lahko štela neformalna izobrazba za pridobitev dovoljenj za delo v obrti, bi bilo sive ekonomije vsekakor manj. Franc Bezovšek, Gornji Grad Siva ekonomija je vedno cvetela in bo še naprej. Bo pa dobrodošlo, če bodo lahko tisti, ki želijo opravljati obrtno dejavnost, dokazovali svoje znanje s certifikati in s poklicno nacionalno kvalifikacijo ter izkušnjami. Tovrsten primer je čebelarstvo. Če nimaš izkušenj, ti papir ne pomeni veliko. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo 4 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Tema tedna, Aktualno Helena Žagar, lastnica turistične agencije Medea Turizem: »Mali podjetniki zagotovo vsi po vrsti precej občutimo breme različnih dajatev. Sama mesečno za poravnavo prispevkov namenim okoli 300 evrov, kar ni malo, vendar razumem, da so takšne obveznosti do države nujne. Na letni ravni plačam tudi zavarovanji za obe licenci, torej za posredovanje in pripravo turističnih aranžmajev, ki jih moram obnavljati v skladu z zakonom. Obnovitev licenc me stane okoli tisoč evrov in seveda bo zame zelo dobrodošlo, če ta strošek ne bo več potreben. Med redne stroške lahko prištejem še najem prostorov, stroške obratovanja, interneta in telefona. Vse to so stroški, ki so potrebni za delovanje moje agencije. Turistično agencijo sem odprla pred dobrim letom in glede na to, da delujem na podeželju, sem pričakovala, da zaslužek ne bo takojšni. Zato poskušam delovati na dolgi rok, kakršnekoli olajšave s strani države so zato več kot dobrodošle. Seveda pa me skrbi klima, v kateri se nahaja naše gospodarstvo in potrošnja. Ljudje so zaskrbljeni, zato neradi zapravljajo za storitve, sploh za tako imenovane luksuzne, kot so dopusti. Sedaj vlada napoveduje še dvig DDV-ja in čeprav mislim, da se cene turističnih aranžmajev ne bodo dvignile, bodo ljudje zagotovo še manj trošili, kar nikakor ne bo pomagalo podjetjem in posledično celotni državi na poti iz krize.« imenovati predmet domače obrti. Z ukinitvijo obrtnega dovoljenja se bodo omenjeni in drugi izbrani poklici izognili stroškom, ki sedaj znašajo 111 evrov. VEČ SVOBODE TUDI V TURIZMU Precej liberalizacije se obeta na področju turizma. Od 1. januarja 2014 naj bi zaživel projekt enotne vstopne točke za potrebe poročanja nastavitvenih obratov. S tem se za ponudnike turističnih sob odpravlja obvezna prijava gostov na 100 NAJVEČJIH PO PRIHODKIH BSH Hišni aparati Nazarje na 15. mestu Znani in objavljeni so rezultati poslovanja gospodarskih družb v lanskem letu. Na lestvici sto največjih po skupnih prihodkih so tudi nazarski BSH Hišni aparati d.o.o. Družba se je uvrstila na 15. mesto. Lani so imeli 315,469.390 evrov skupnih prihodkov. Če bi gledali rezultate po čistem dobičku, bi bila uvrstitev še višja, saj so ga ustvarili kar 30,171.534 evrov. Lani je bi- register. S tem bo odpravljen strošek obnavljanja licence, še dodatno znižanje stroškov pa bo dosegla odprava dvojnega zavarovanja odgovornosti pri ponujanju turističnih aranžmajev. Zakon o spodbujanju razvoja turizma mora biti sprejet do konca junija. V PRIPRAVI ŠE ŠTEVILNI UKREPI ZA ODPRAVO OVIR V POKLICIH Sprejet je že tudi II. paket ukrepov za spremembo zakonodaje, ki vključuje detektivske dejavnosti, nepremičninsko posredovanje, dejavnost šol vožnje, odvetni- štvo, geodetska dejavnost in veterinarstvo. V okviru sklepa so bila resorna ministrstva pozvana k realizaciji ukrepov do konca letošnjega leta. V okviru obeh sklopov ukrepov je bilo obravnavanih 120 dejavnosti, 25 poklicev, reguliranih in predlaganih 15 zakonov ter 50 podzakonskih predpisov, pri čemer je bilo zaznanih 451 predpisanih pogojev bodisi na dejavnosti ali na poklicu. Hkrati je delovna skupina predlagala 87 ukrepov za izboljšanje regulacij in odpravo ovir. Tatiana Golob SANACIJA PLAZOV POD GOLTMI Vse nared do kolesarskega vzpona To soboto bo na Golte potekal tradicionalni vzpon s kolesi. Do takrat bodo delavci podjetja Br-lec d.o.o. v največji meri sanirali tri plazove, ki so se sprožili pod cestiščem po lanskih novembrskih poplavah. Do dneva vzpona bo z as- nacijo teh treh plazov. Zadnjih nekaj let poteka tudi modernizacija, ki vključuje razširitev cestišča in asfaltno preplasti-tev ceste med gostilno Vid in hotelom na Golteh. Kot zadnji odsek je do letos na asfaltno prevleko ča- policiji. Bolje kaže tudi tistim, ki želijo opravljati izpit za turističnega vodnika. Po veljavni zakonodaji so ta izpit lahko opravljale le osebe s peto ali višjo stopnjo izobrazbe. Po novem izobrazba ne bo več pogoj za opravljanje izpita, pogoji, ki so jih do sedaj določale občine vsaka po svoji presoji, pa se bodo poenotili. Po prenovi sistema bo odpravljena tudi licenca za opravljanje turistične dejavnosti, izvajalci se bodo zgolj vpisali v pristojen Podjetje Brlec d.o.o. sanira tri plazove, ki so se sprožili pod cestiščem na Golte po lanskih novembrskih poplavah. (Foto: Benjamin Kanjir) lo v podjetju zaposlenih 1.196 ljudi. Iz SAŠA regije so se med sto največjih v kategoriji po skupnih prihodkih uvrstili še Gorenje na osmo, Termoelektrarna Šoštanj na dvajseto in Premogovnik Velenje na petdeseto mesto. Cinkarna Celje, ki ima poslovno enoto tudi v Ljubiji pri Mozirju, pa je glede na skupni prihodek uvrščena na petintrideseto mesto. Marija Lebar faltno prevleko preplaščen tudi zadnji odsek ceste med kmetijo Je-sevnik in Šumečnik, v dolžini slabih dveh kilometrov, ki še čaka na modernizacijo. Občinska uprava je plazove, ki so se sprožili pod cesto na planino in dodobra uničili cestišče, prijavila na razpis za državna sredstva, ker pa je to soboto tradicionalni vzpon na Golte, je bilo potrebno pohiteti s sanacijo. Delavci podjetja Brlec d.o.o. zato pospešeno izvajajo sa- kal odsek v dolžini slabih dveh kilometrov med kmetijama Jesev-nik in Šumečnik. V teh dnevih bo izvedena tudi ta investicija, ki jo poleg občine Mozirje financira večinski lastnik Golt, družba PV Invest. Kolesarje in vse ostale, ki se na Golte podajajo z jeklenimi konjički, odslej ne bo več motilo makadamsko cestišče, saj bo cesta od začetka do konca urejena in primerna za uporabo. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 5 Gospodarstvo SEKCIJA LESARJEV PRI OOZ MOZIRJE Razvojni center lesarstva priložnost za mlade, da se izkažejo Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje so se konec maja zbrali člani sekcije lesarjev z namenom ustanovitve Razvojnega centra lesarslva v Savinjski regiji. Sestanka so se udeležili večji predelovalci lesa, ki bodo tudi v nadalje s svojimi pobudami in mnenji pomagali pri ustanavljanju razvojnega centra. Kot je povedal predsednik območne zbornice in predsednik sekcije lesarjev Janez Kaker, je interes lesarjev po združevanju velik. Projekt nastajanja razvojnega centra je v pripravi in najprej potrebuje podporo lokalne skupnosti. Županom vseh sedmih občin bo predstavljen v kratkem in lesarji pričakujejo njihovo podporo. Razvojni center, kakršen naj bi zaživel v Zgornji Savinjski dolini, ne bo takšen, kakršni so bili tovr- stni centri doslej, s poudarkom na žagah in pridelavi biomase. »Nam se to zdi premalo. Delati moramo na končnih izdelkih in dosegati čim večjo dodano vrednost na kubični meter lesa. Za to bo potrebno združiti znanje lesarjev, arhitektov, oblikovalcev, biokemikov. Zato smo se že povezali s šolami, ministrstvom in drugimi institucijami, da skupaj združimo najboljše. Predvsem pa je naša vizija dati priložnost mladim kadrom. Na mladih svet stoji, starejši pa jim bomo pomagali s svojim znanjem in izkušnjami. Mladi bodo v projekt prinesli sveže ideje. Če hočemo uspeti, moramo razmišljati in gledati globalno, naš trg je namreč premajhen. V Zgornji Savinjski dolini je še veliko lesarskega znanja, na naši strani je tradicija, a ne smemo dovoliti, da se vse to izgubi,« je povedal Kaker. Kot možna lokacija razvojnega centra se omenja Nazarje. V kraju je namreč že veliko potrebne infrastrukture. Podjetje Glin ima prostore in proste kapacitete, katere je po besedah Kakerja potrebno izkoristiti. V kraju je tudi dolgoletna tradicija lesarske industrije. Štefka Sem »Tradicija in znanje v lesarstvu je na naši strani,« je mnenje Janeza Kakerja. (Foto: ŠS) Lesno-predelovalna dejavnost je v Sloveniji prepoznana kot strateška prioriteta in kot taka opredeljena v akcijskem načrtu Les je lep. Dobršen del podpornih ukrepov države bo v bodoče potekal v okviru regijskih podpornih shem. Le-te se oblikujejo v okviru regijskih razvojnih programov, in to s pomočjo evidentiranih projektov. V Savinjski regiji poteka postopek evidentiranja potencialnih projektov in kot iniciativa je predlagan tudi projekt razvojni center lesarstva. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Najlepše o gozdu govorijo skrbni lastniki Darko Kumprej je spregovoril o navezanosti na gozd, kakršno lahko čuti le skrben lastnik. (Foto: Štefka Sem) Na osrednji prireditvi ob tednu gozdov, ki se je konec maja odvijala na Ljubnem ob Savinji, so govorniki na posvetu spregovorili o pomenu gozda. Gozd namreč ni le prostor, kjer rastejo drevesa in živijo živali, gozd je prostor, ki nam zagotavlja zdravo pitno vodo, čist zrak ter je osnova za pomembno gospodarsko panogo. Ker so letošnje leto Združeni narodi razglasili za mednarodno leto sodelovanja na področju voda, je o močni povezavi med gozdom in vodo spregovoril direktor gornje-grajske Komunale, gozdar in nara-vovarstvenik Zdenko Purnat. Predvsem je izpostavil primer prebivalcev Nove Štifte, kjer se na območju vetroloma od takrat pojavljajo težave s pomanjkanjem pitne vode in le-ta ni več čista, kar je posledica uničenega gozda. Betka Jakop, učiteljica na ljuben-ski osnovni šoli, je povzela dejavnosti povezane z gozdom, katere v šoli pripravljajo za učence. Otrokom s pomočjo gozdarjev predstavijo gozd kot pomemben življenjski prostor, ki pozitivno vpliva na vse ljudi in živali. Otroke spodbujajo, da gozd in naravo cenijo. Kdo drug bi lahko o gozdu povedal toliko lepega kot njegov lastnik, še posebej, če je bil ta lastnik nagrajen kot najbolj skrben lastnik v krajevni enoti. Darko Kumprej iz Planine namreč živi z gozdom in dela v njem od otroštva. V njegovih besedah je bilo zaznati ljubezen do narave in okolja, v katerem živi, pa tudi kritiko do nevestnih obiskovalcev gozdov, ki ne poznajo osnovne olike glede parkiranja, odlaganja smeti, nabiranja gozdnih sadežev. Še več, včasih ima občutek, da bi ga le-ti najraje pregnali iz njegovega gozda. Na to, da so Ljubenci vedno znali gospodariti z gozdovi in so to dejavnost tudi uspešno nadgrajevali, je opomnil župan Franjo Naraloč-nik. Dodal je še, da bi bilo potreb- no moč narave krotiti z gozdovi, leti pa bi lahko bili tudi velik atribut za razvoj turizma. O drugačni povezanosti z gozdom, predelavi lesa je spregovoril Alojz Selišnik. Poleg tega, da se večina lesa proda v tujino neobdelanega, ga moti tudi to, da država o lesni predelavi le govori, ne ukrepa pa nič. Po Selišnikovih besedah imamo veliko možnosti za nove zaposlitve na tem področju. Les raste za to, da ga predelamo, ustvarimo čudovite izdelke in s tem ustvarjamo dodano vrednost, ne, da ga uporabljamo le za kurjavo. Zaključna beseda na posvetu je pripadla vodji nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Toniju Brezniku. Omenil je, da je gozd velika vrednota, katere se (še) premalo zavedamo. Izrazil je veselje in zadovoljstvo, da so besedo dobili uporabniki gozda in povedali, kaj čutijo do njega in kako pomemben je za vse ljudi. Ni se mogel izogniti težavam, s katerimi se srečujejo gozdarji, a veselja do dela jim to klub vsemu ne jemlje. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Šolstvo, Iz občin GORNJI GRAD Starši hočejo rešitve glede premajhnega vrtca Na pobudo sveta staršev Osnovne šole Frana Kocbeka v Gornjem Gradu so se pretekli četrtek na šoli zbrali starši otrok iz vrtca in šole, učitelji, ravnateljica Lilijana Bele in vodja vrtca Marija Grčar. Prisotni so bili tudi občinski svetniki in predstavniki občine. Slednjo so zastopali župan Stanko Ogradi, direktorica občinske uprave Jožica Rihter in odvetnik občine Andrej Turk. Nezadovoljstvo staršev, ki imajo otroke v gornjegraj-skem vrtcu, je iz leta v leto večje, saj so tamkajšnji prostori premajhni in neustrezni. Ravnateljica ob vsakem inšpekcijskem pregledu upa, da bodo v vrtec še lahko sprejeli vsaj toliko otrok, kot jih imajo doslej. Velike upe so vsi polagali na gradnjo prizidka k šoli, za katerega je občina kandidirala na razpisu in bila med izbranimi. Sofinancerska sredstva s strani šolske- ga ministrstva pa so manjša, kot so upali v občinski upravi. Občina ni kreditno sposobna, da bi lahko za razliko upala na kredit. Poleg tega bi sredstva z ministrstva dobivali več let, kar pomeni, da bi občina praktično morala sama pokriti investicijo in potem čakati na denar. Letos je tako pred vrati vrtca ostalo dvajset otrok, katerih starše je zanimalo predvsem to, ali se bo našel kje dodatni prostor zanje. Želeli so tudi odgovor župana, ali se bo prizidek gradil, kakšne so možnosti za postavitev kontejnerjev in kdaj se bo urejala streha podružnične šole v Bočni, s katere odpada kritina in je za otroke zelo, če ne smrtno nevarna. Župan Ogradi je povzel aktivnosti glede gradnje prizidka od leta 2007. Vse do lanskega leta je bilo upanje, da se bo gradilo, a po njegovih be- Številni starši so izrazili nezadovoljstvo glede (ne)resničnih obljub o gradnji prizidka k šoli. (Foto: Štefka Sem) sedah je sofinanciranje projekta s strani ministrstva premajhno, občina pa do leta 2020 ni kreditno sposobna, zato z gradnjo slabo kaže. Občina še išče druge možnosti financiranja, gradbeno dovoljenje pa velja do konca prihodnjega leta. Kar se tiče postavitve kontejnerjev za vrtec, je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in postaviti temelje, kar traja nekaj časa, cenovno pa najem kontejnerjev ni ugoden. Kritina na šoli v Bočni se bo zamenjala med počitnicami, istočasno se bodo na podstrešju začeli urejati prostori za dve učilnici in sanitarije. Ti naj bi bili urejeni do konca koledarskega leta. Tako bi v bočkem vrtcu lahko pridobili prostor za polovico otrok, ki niso bili sprejeti. Ponujena je bila tudi možnost ureditve občinskega stanovanja v bližnjem zdravstvenem domu, kjer bi lahko uredili prostor za eno skupino. Trenutna najemnica se je pripravljena predčasno izseliti, v kolikor bi se stanovanje lahko uporabilo za namen vrtca. Štefka Sem 3 Zupan Stanko Ogradi in ravnateljica Lilijana Bele sta staršem zagotovila, da jih bodo z najugodnejšo rešitvijo seznanili v roku dveh tednov, a Beletova je od staršev tudi želela zagotovilo, da bodo zadovoljni z rešitvijo. Kajti v preteklosti so se že pojavili interesenti za vrtec, ki potem otrok niso želeli vključiti v bočki vrtec, ki je, kot trenutno kaže, ostal najboljša in najhitrejša rešitev prostorskega problema. Starši so tudi dali pobudo, da sami pričnejo z zbiranjem sredstev za ureditev vrtca. OBČINSKI SVET NAZARJE Svetniki zadovoljni s poslovanjem Muzeja Vrbovec Na majski seji nazarskega občinskega sveta je bilo med drugim na dnevnem redu poročilo o poslovanju Muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec Nazarje. O poslovanju je poročala direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar. Tako županja Majda Podkrižnik kot svetniki so izrazili pohvalo in zadovoljstvo nad uspešnostjo ustanove, ki ime Nazarij širi tudi izven meja občine. Direktorica je najprej naštela, s katerimi muzejskimi dejavnostmi se ukvarjajo, pri čemer je izpostavila projekt digitalizacije muzejskega gradiva. V sklopu pedagoškega in andragoške-ga programa se je dobro izkazala novost v ponudbi, to je organiziranje rojstnih dni za otroke. Otrokom je bila namenjena tudi delavnica pol-stenja in predstava Botra Ježevka. V lanskem letu so izvedli 156 vodstev po stalni razstavi, obiskali so jih učenci iz 25 slovenskih osnovnih šol. Barbara Šoster Rutar je predstavila poslovanje muzeja. (Foto: Marija Lebar) Za odrasle so bili organizirani narodopisni večeri z Aleksandrom Videčnikom. Pozornost so namenili promociji muzeja in razstavam. Stalno razstavo si je tako lani ogledalo 3.958 obiskovalcev. Muzej s partnerji je bil uspešen pri pridobitvi evropskih sredstev s projektom Obrazi dediščine, ki poteka še v letošnjem letu. Sodelovali so pri pripravi Lesarskega praznika in kviza o gozdarstvu za osnovnošolce. Tudi finančni del poročila je pozitiven, saj so poleg sredstev, ki jih dobijo za delovanje od občine, z lastno dejavnostjo ustvarili skoraj 13.000 evrov. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 5.462 evrov. Po razpravi in pohvalnih besedah so svetniki sprejeli sklep, da se potrdi poročilo o poslovanju Muzeja Vrbovec za leto 2012. Marija Lebar Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 7 Kultura, Iz občin, Politika, Organizacije LINHARTOVO SREČANJE Nagrada za najboljšo moško stransko vlogo Jožetu Remšaku - Zotlerju Prvi ponedeljek v juniju je bila v Šentjurju svečana podelitev regijskih priznanj Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Na regijskem srečanju festivala gledaliških skupin je priznanje za najboljšo moško stransko vlogo prejel Jože Rem-šak - Zotler, član gornjegrajske gledališke skupine, za vlogo kmeta in splavarja Jožeta v Zadrečkih zdrahah. To je bilo že tretje priznanje sklada za igralca, ki je že več kot štiri desetletja prisoten na gledaliških odrih in nepogrešljiv član Kultur- nega društva Gornji Grad. Remšak je v Zadrečkih zdrahah nastopil že četrtič, gledalci pa ga imajo v spominu tudi po številnih drugih vlogah, ki jih je odigral v tem obdobju. Za letošnje Linhartovo srečanje se je v celjski regiji prijavilo deset ljubiteljskih skupin. Strokovni spremljevalec regijskega srečanja in selektor za uvrstitev na državno Linhartovo srečanje je bil Marko Bratuš. Obiskovalci prireditve v Šentjurju so si lahko ogledali predstavo Nora Nora KUD-a Zarja iz Tr-novelj. Štefka Sem To je bilo že tretje priznanje JSKD za Jožeta Remšaka - Zotlerja, ki je že več kot štiri desetletja prisoten na gledaliških odrih in nepogrešljiv član Kulturnega društva Gornji Grad. (Foto: Štefka Sem) POSLANSKA SKUPINA SLS Predlagajo spremembe zakona o kmetijsko gozdarski zbornici V petek, 7. junija, je v Ljubljani potekala novinarska konferenca, na kateri je poslanec SLS Jakob Presečnik predstavil spremembe zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki ga je v zakonodajni postopek vložila poslanska skupina SLS. V predlogu se za obvezno članstvo v zbornici predlaga dodaten kriterij, to je vpis v register kmetijskih gospodarstev. Na ta način bi se število obve- znih članov znižalo za približno 30.000 na 78.000 članov, ki se v resnici ukvarjajo s kmetijstvom in zato tudi koristijo storitve zbornice. Vloženi zakon predvideva tudi razpis referenduma, na katerem bi se člani izrekli o obveznem oziroma prostovoljnem članstvu v zbornici. Referendum bi naj bil razpisan v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi omenjenega zakona. Marija Lebar SPODNJA REČICA Obnovili dotrajan del mostu Most v Spodnji Rečici so obnovili delavci Komunale Mozirje. (Foto: Jože Miklavc) Delavci Javnega podjetja Komu- znega« sloja iz lesa je terjalo od- nala Mozirje so prejšnji teden pristopili k popravilu mostu čez Savinjo v Spodnji Rečici. Edini most, ki zdaj povezuje velik del občine (Tr-novec in Pobrežje) z upravnim središčem in trgom na Rečici, je že zelo »zdelan« od poplav in dolgoletnih preobremenitev, potrebna so pogosta vzdrževalna dela. Vsaka večja povodenj most ogroža, zato je bil že večkrat začasno zaprt, prevoznost pa omejena na lažja vozila, zdaj največ štiri tone. Zadnje popravilo zgornjega »vo- stranitev uničene plasti in namestitev nove, tokrat iz hojevih desk. Delavci so vgradili cca 8 metrov jelo-vega lesa, vrednost del, ki jih mora plačati investitor Občina Rečica ob Savinji, pa je 4.700 evrov. Kot so povedali na Komunali, je most potreben zahtevnejših vzdrževalnih del, saj bo tudi po izgradnji Tr-novčkega mostu še vedno ostal v funkciji lažjega lokalnega prometa in povezave z industrijskim središčem Nazarij. Jože Miklavc SREČANJE RAČUNOVODSKIH DELAVCEV SEVEROVZHODNE STAJERSKE Krepitev medsebojnih odnosov in spoznavanje dobrih praks Članice Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline so se pred časom udeležile srečanja računovodskih delavcev severovzhodne Štajerske. Gostitelj tokratnega druženje je bilo celjsko društvo, ki je pripravilo zanimiv program. Udeleženci so se z zgodovino mesta ob Savinji spoznavali ob rimskih izkopaninah in ogledom celjskega pokrajinskega muzeja. Nato so nadaljevali sprehod po mestnem jedru in se kasneje odpeljali v Vitanje. Tu so si ogledali Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. V objektu se združujeta znanost in umetnost, združena pa obiskovalcu predstavljata zgodovinski astronavtski spomin Evrope in evropsko astro-navtsko sodobnost. O vtisih srečanja so se pogovarjali na Šmar-tinskem jezeru. Po besedah predsednice zgor-njesavinjskega društva računovodij Darje Dobovičnik je srečanju, ki ga vsako leto organizira drugo društvo, botroval podpis listine o pobratenju. Druženje pa izkoristijo za neformalno izmenjavo izkušenj, krepitev medsebojnih odnosov in spoznavanje dobrih praks. Marija Šukalo 8 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Organizacije, Iz občin 10 LET VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE, ENOTA MOZIRJE Uporabniki enote Vrba se na Prihovi dobro počutijo V sredo, 5. junija, je bilo pred prostori mozirske enote Varstveno delovnega centra (VDC) SAŠA v Nazarjah zelo praznično. Enota Vrba, kot se je ob selitvi v nove prostore na Prihovo v Nazarjah, poimenovala mozirska enota VDC SAŠA, je namreč praznovala 10. obletnico svojega delovanja pod okriljem regijskega centra. Hkrati je bilo praznovanje namenjeno predstavitvi nove lokacije širši javnosti, kateri so zaposleni in uporabniki enote Vrba široko odprli vrata v svoj novi drugi dom. vrnejo v svoj domač okoliš. Nove prostore je regijski center uspel pridobiti konec lanskega leta, vanje so se uporabniki vselili januarja letos. Tudi direktorica VDC SAŠA Darija Lesnjak je ob dnevu odprtih vrat izrazila veselje nad selitvijo zgornjesavinjskih uporabnikov v Nazarje. »Veseli me, da smo zopet pridobili nove prostore. Storitev dnevnega varstva tako ponovno izvajamo za trenutno 14 uporabnikov, v tem okolišu naše delo poteka že dobrih 20 let. Prvih 10 let v okviru Centra za socialno delo Županja Majda Podkrižnik (desno) je ob desetletnici delovanja mozirske enote VDC SAŠA čestitala direktorici VDC SAŠA Dariji Lesnjak (levo) in vodji enote Vrba Juditi Podkrižnik. (Foto: Tatiana Golob) Zbralo se je veliko ljudi, ki z upo- Mozirje, leta 2003 pa je enota mo- rabniki enote in njihovimi starši delijo veselje nad pridobitvijo prostorov v Nazarjah. Slednji so si od začasne selitve svojih otrok v velenjsko enoto VDC SAŠA, ki se je zaradi številnih zapletov precej zavlekla, prizadevali, da se njihovi otroci zirskega VDC-ja prišla pod okrilje regijskega centra SAŠA. Novi prostori omogočajo sprejem 20 uporabnikov, v bližini so možnosti za širitev oziroma za izvajanje celodnevne institucionalne storitve, ki jo je ministrstvo za delo, družino in Enota Vrba, ki jo sestavljajo uporabniki VDC SASA doma iz občin Zgornje Savinjske doline, se je v nove prostore v Nazarjah preselila letošnjega januarja. Ti se nahajajo v industrijski coni Prihova poleg nekdanje Elkrojeve trgovine. Tudi na tej lokaciji uporabniki veliko ustvarjajo in s pomočjo svojih mentoric izdelujejo lepe unikatne izdelke. V Enoti Vrba je mogoče ugodno kupiti raznovrstna darilca, kot so unikatni nakit, raznovrstni izdelke iz gline, dekorativne sveče, voščilnice za različne priložnosti, slike iz različnih materialov. Ves izkupiček od kupljenih izdelkov je namenjen mesečnim nagradam uporabnikov in nadstandardni aktivnosti, kot so različna tekmovanja, izleti, obiski prireditev ... Varstveno delovni center je odprt vsak delovni dan med 7. in 15. uro. Vsi, ki bi radi prispevali k temu, da bodo lahko uporabniki tem pogosteje koristili nadstandardne aktivnosti, lahko našteta darila kupijo pri njih. Uporabniki enote Vrba so obiskovalcem predstavili svoje dejavnosti. (Foto: Tatiana Golob) socialne zadeve, kot naše resorno ministrstvo, že odobrilo.« Lesnjakova se je ob nagovoru za pomoč ob realizaciji selitve zahvalila resornemu ministrstvu, najemodajalcu prostorov podjetju Pfeifer z Rečice ob Savinji in društvu Sožitje Zgornje Savinjske doline. Društvo Sožitje je enoti Vrba do-niralo pet tisoč evrov, s katerimi so si pomagali pri nakupu potrebne opreme, ostala sredstva je po besedah Lesnjakove zagotovil regijski center SAŠA sam. Preden je vodja enote Vrba Judita Podkrižnik številne obiskovalce povabila v sveže urejene prostore, OBCINA RECICA OB SAVINJI kjer so uporabniki predstavili svoje dejavnosti, je bil na programu krajši kulturni vložek. Na klaviaturah so se pod mentorstvom Vilme Marčin-ko predstavili Miha Hafner, Nina Purnat in Boštjan Benetek. Plesna skupina enote Vrba je pripravila poskočen plesni nastop pod vodstvom Pavle Mlinar, obiskovalci so se nasmejali zabavnemu skeču in si z navdušenjem ogledali ples Primoža in Nine. Program so zaključili folkloristi zbrani iz vseh treh enot VDC SAŠA, ki so pod mentorstvom Milana Grobelnika zaplesali nekaj slovenskih folklornih plesov. Tatiana Golob Sanacija plazov po lanski poplavi se bo začela v kratkem Rečiška občina je pred časom objavila javni razpis za izbor izvajalca, ki bo opravil sanacijo plazu v Dol-Suhi. Sedaj je izvajalec izbran in po besedah župana Vinka Jera-ja se bodo dela v kratkem začela. Računajo, da bi bila sanacija tega plazu lahko zaključena še v letošnjem letu. V občini imajo štiri večje plazove, ki so posledica lanskoletne vodne ujme. Prvi od njih je omenjeni v Dol-Suhi, ki ogroža stanovanjsko hišo, iz katere se je morala izseliti mlada družina, zato ga na občini obrav- navajo prednostno. Računajo, da bi se družina na svoj dom, če bo vse teklo po načrtih, vrnila še v tem letu. Drugi plaz ogroža lokalno cesto v Poljanah. Zanj že potekajo dogovori, tako da bi s sanacijo prav tako lahko začeli letos. V Poljanah plazi tudi zemljina pod gozdno cesto, ki vodi do domačije Atelšek, še en plaz pa je v Šentjanžu. Projektantska ocena sanacije vseh štirih znaša dobrih 700.000 evrov, dela na ureditvi razmer pa bodo potekala še v prihodnjem letu. Marija Lebar Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 9 GRADIŠČE NAD STIČNO Tadej Brgles drugi na državnem prvenstvu v kiparjenju z motorno žago Od 7. do 9. junija se je na Gradišču nad Stično v občini Ivančna Gorica odvijal Festival kiparjev z motorno žago, ki ga je ob pomoči sponzorjev organiziralo Društvo kiparjev z motorno žago. Festival je 16 udeležencem, med katerimi sta bila dva iz Zgornje Savinjske doline, nudil tudi možnost druženja in izmenjave mnenj. V društvo, ki ga vodi Vlado Cencel, je trenutno vključenih 18 članov. Med umetniki so tudi ženske. Vera Benda iz Spodnje Rečice, tudi članica društva, se s kiparjenjem z električno žago ukvarja že enajst let. V spretnosti tega sodobnega pristopa obdelave lesa se večinoma uri z izdelavo abstraktnih likov ljudi, kakršnega je izdelala tudi na festivalu, kjer pa je večina kiparjev sicer izdelovala skulpture živali in druge like iz narave. Izdelava teh je na Gradišče še posebej veliko obiskovalcev privabila v soboto, ko je v okviru festivala potekalo prvo državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju z motorno žago ali Speed Car-vingu. Tekmovalci so morali v omejenem času ene ure kos lesa spremeniti v skulpturo, ki so si Drugouvrščeni Tadej Brgles z Ljubnega ob Savinji med kiparjenjem. (Foto: Mateja Goltnik) jo zamislili sami. Obiskovalci so z zanimanjem opazovali mojstre pri delu, ki po besedah Cen-clja zahteva veliko zbranosti ter telesne moči, in ugibali, kdo bo najbolj navdušil strokovno žirijo. Med osmimi tekmovalci je bil tudi Tadej Brgles z Ljubnega ob Savinji, ki je izdeloval orla v letu nad gnezdom. Napeto brnenje motornih žag se je zaključilo z zmago Janeza Šepca z Vr-hovega pri Šentlovrencu, ki je izdelal kip medveda, Brgles pa je zasedel drugo mesto. Njegov orel, izdelan iz lesa lipe, je požel zanimanje mnogih obiskovalcev, ki so bili presenečeni tudi nad tem, da ustvarjalec z Ljubnega kipari šele dobro leto dni. Lani je izdelal prvo skulpturo orla, po nekaj mesečnem premoru pa mu je letošnja pomlad, ko je znova našel čas za kiparje-nje, prinesla obilico umetniškega navdiha in nove zamisli za ustvarjanje ter idejo, da se udeleži tekmovanja v Speed Carvingu, za kar mu ni žal, zato se bo festivala in tekmovanja skušal udeležiti tudi naslednje leto. Mateja Goltnik OKROGLA MIZA O KUD UTRIP RECICA OB SAVINJI Glavna beseda tokrat udeležencem prireditev Na zadnji majski dan je bila v Osnovni šoli Rečica ob Savinji okrogla miza na temo kulture z naslovom Pogled z druge strani. Pogovor s spremljevalci in soustvarjalci prireditev Kultur-no-umetniškega društva Utrip je potekal v sproščenem vzdušju. Organizator okrogle mize je bil podpredsednik društva Sandi Oblak, med udeleženci sta bila tudi predsednik društva Jože Skončnik in župan Vinko Jeraj. Zamisel o okrogli mizi, na kateri so bili glavni govorniki poleg soustvarjalcev še spremljevalci prireditev, je nekoliko nenavadna, vendar zanimiva popestritev. Redko se zgodi, da dobijo glavno besedo udeleženci prireditev, tokrat pa so si dali duška - v pozitivnem smislu. Povedali so, zakaj obiskujejo dogodke, ki jih priredi KUD Utrip, odgovorili na vprašanje o tem, kaj pričakujejo od prireditev, in se nasmejali ob različnih prigodah ustvarjalcev. Na okrogli mizi je bilo trinajst sodelujočih. Udeleženci so povedali, da so bili ob ustanovitvi društva pred desetimi leti sprva nekoliko skeptični, saj je takrat že delovalo Kulturno društvo Rečica ob Savinji. Skrbelo jih je, kako bosta uspevala dva kulturna društva v tako majhnem kraju. Po desetletju delovanja so prepričani, da so vsi cilji doseženi, saj je društvo zaživelo tako v kraju kot širši okolici. Udeleženci okrogle mize prihajajo na dogodke KUD Utripa predvsem zaradi raznolike palete prireditev, kot so tematski večeri, strokovne ekskurzije, razstave, proslave in bralni večeri. Poleg tega jih pritegnejo večeri z znanimi osebnostmi, kot so Ciril Zlobec, Tone Pavček, Tone Partljič in drugi. Župan Vinko Jeraj je poudaril, da bi bile prireditve še bolj atraktivne, če bi imela občina več finančnih sredstev, ki bi jih lahko namenila za pripravo dogodkov. »Ko se je ustanovilo društvo, si je zadalo visokoleteče cilje, ki jih je do danes že preseglo,« je pohvalil društvo in dodal: »Čeprav pride včasih dan, ko bi najraje preskočil kakšno večerno prireditev, pa je po službeni dolžnosti ne morem, sem potem vedno vesel, da sem se je udeležil. Ti kulturni dogodki človeka notranje obogatijo.« Glede financiranja prireditev se je predsednik društva Jože Skončnik strinjal z županom: »Prireditev povezana z likovnim ali literarnim področjem ni prevelik finančni zalogaj, medtem ko se zatakne pri glasbenih prireditvah. To je tudi razlog, da lahko pripeljemo v naš kraj le glasbenike, ki so primerni za naša sredstva,« je povedal Skončnik. Udeležencem je pomembno, da ostanejo prireditve še naprej brezplačne, saj so tako dostopne vsem ljudem. Katja Remic Novak Trinajst udeležencev okrogle mize se je strinjalo, da se prireditve KUD Utripa lahko po kakovosti primerjajo z večjimi mesti. (Foto: Katja Remic Novak) 10 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Kultura, Oglasi 60 LET KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUŠTVA RADUHA LUČE V Lučah se kultura piše z veliko začetnico Ta ponedeljek je minilo šestdeset let od ustanovilve kulturnega društva v Lučah, zato so v soboto, 8. junija, v lučki večnamenski dvorani ob tem jubileju pripravili slovesnost. Spomnili so se nekdanjih predsednic in predsednikov društva, mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pa je društvu podelila srebrno priznanje. Program, ki je ob tem potekal, je prisotne povsem navdušil. Uvodni nagovor je pripadel sedanji predsednici KUD Raduha Nataši Čopič. »V obdobju 60 let življenja človeka ali društva so vzponi in so padci, so dnevi zadovoljstva in nedvomno tudi dnevi, ki bi jih najraje pozabili. Rečemo lahko, da je bilo minulo obdobje v delovanju društva zaznamovano z vzponi in padci, polno uspehov in vmes mogoče tudi kak spodrsljaj. Teh šest desetletij so pisali prizadevni, ustvarjalni ljudje, ki jim ni bilo vseeno, kaj se dogaja v kraju in v kulturi. Vsak izmed njih je kraju in kulturi dal košček sebe,« je povedala predsednica. Občinstvo je nagovoril tudi župan Ciril Rosc. Čestital je ob visokem jubileju in spregovoril o večpomenskosti besede kultura, tudi o srčni kulturi, ki jo po njegovem v zadnjem času vse bolj pogrešamo. V drušlvu so se odločili, da bodo za oblikovanje spremljajočega programa posegli v svojo zgodovino in pripravili reprizo najbolj uspešnih nastopov iz društvene preteklosti. Lutke, gledališka komedija, pevski zbori, folklorna skupina v izvedbi tistih, ki so omenjene nastope pripravili pred več leti ali celo desetletji in jih sedaj ponovno razgrnili pred občinslvo. Isti ljudje, enaki nastopi, pa vendar po-žlahtnjeni s patino izkušenj in spoznanj, ki jih prinaša življenje. Da je bila odločitev prava, je pričala do zadnjega stojišča zasedena dvorana, so pričali številni in glasni aplavzi. Ponovno je oživel in zapel zbor Viva la musica pod vodslvom Simone Moličnik in Jerice Gregorc Bukovec. Spet so vaške opravljivke v lutkovni igrici poosebljene v treh kozah, izvabljale salve smeha. Prav tako tudi komedija Skupno stanovanje, ki so jo na oder postavili nekdanji sošolci. Marsikatera peta se je dvignila in potrkala tudi v dvorani, ko je na odru zaplesala po več kot tridesetih letih nekdanja folklorna skupina. In so dokazali, da še vedno niso od muh in da so še kako v ple- sni in razpoloženjski formi. Pa oktet Žetev, brat in sestra Tone in Pavla ob spremljavi citer, pevski sestavi, med njimi najmlajši - zbor upokojencev, ki je bil ustanovljen najpo- zneje - so poskrbeli za lepe pesmi, zapete po lučko »na črez«, vse nastopajoče bi bilo težko našteti, pozabili niso niti na velikega rojaka Lovrenca Arniča. Prikupno je bilo povezovanje programa v domači govorici in v prepletu vseh generacij. Skratka slavje, ki se je nadaljevalo še v avli osnovne šole ob ogledu razstave o zgodovini društva in ob veselem druženju. Marija Lebar r Kulturno umetniško društvo Raduha Luče je bilo ustanovljeno 10. junija 1953. Glavni pobudnik je bil takratni šolski upravitelj Ludvik Mašat. Tudi sicer je bilo delovanje društva tesno povezano z dogajanjem na lučki osnovni šoli. Od ustanovitve je društvo večkrat zamenjalo tako vodstva kot ime. To je sedaj spet tako, kot je bilo ob ustanovitvi. Na odru je po več kot tridesetih letih zaplesala nekdanja folklorna skupina. (Foto: Marija Lebar) ' Gradite noro hiio, obnavljate staro, ali na vam je ■e"-- š !z. ■ n - .-¡l-r- 3ii ž, I i-:'v lilfajamn tesarska, k rovi h z. Meparsfca m suho montažna tfaia. Obiščite nas na wtfw.pl3mnka.nel PLAN f N KA montažne gradnje I Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 11 Organizacije, Čestitke, Oglasi FOTOGRAFSKA DELAVNICA V MOZIRSKI MUZEJSKI ZBIRKI Fotografirali mozirsko trško jedro Osrednja knjižnica Mozirje, ki upravlja tudi z Muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani, je v okviru projekta Obrazi dediščine preko LAS - Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline, organizirala fotografsko delavnico za otroke z naslovom Mozirsko trško jedro. Namen delavnice je bil spoznavanje kulturne in stavbne dediščine mozirskega trškega jedra skozi fotografski objektiv, ob tem pa so se udeleženci spoznavali tudi s pravili dobrega fotografiranja. Otroci so se v soboto, 1. junija, zbrali v prostorih muzejske zbirke, kjer sta jih sprejela muzejski sodelavec Matija Blagojevič in fotograf Uroš Kotnik. Blagojevič je otroke seznanil z namenom delavnice in jim na kratko predstavil delovanje in vsebino Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani. O osnovah in zlatih pravilih fotografiranja je mladim fotografom spregovoril Uroš Kotnik, nato pa so se skupaj odpravili skozi mozirski trg. Med fotografskim sprehodom je Blagojevič mladim fotografom predstavil stavbno dediščino mozirskega trškega jedra in jih opozoril na zgodovinsko zanimive detajle hiš, ki so še posebej vredni oveko-večenja na fotografijah. Otroci so vse predstavljene stavbe fotografirali in pri tem poskušali upoštevati nasvete fotografa Kotnika, ki jih je ves čas usmerjal in odgovarjal na njihova vprašanja. Po povratku v prostore muzejske zbirke so si udeleženci delavnice na računalniku ogledali nastala dela in prisluhnili strokovnemu komentarju Kotnika. Naknadno bo vsak izmed udeležencev delavnice prejel svojo natisnjeno fotografijo, še prej pa bo Osrednja knjižnica Mozirje pripravila razstavo njihovih fotografij. Posnetki trških hiš bodo objavljeni tudi na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra, kjer bo Osrednja Knjižnica Mozirje podrobneje predstavila bogato stavbno dediščino Mozirja. Tatiana Golob RINEK Majhno znanje dela ljudi ohole, veliko pa - zmerne. Zato prazno klasje napihnjeno dviga glavo, polno pa se skromno sklanja k zemlji. Pablo Neruda Otroci so predstavljene stavbe v Mozirju fotografirali in pri tem poskušali upoštevati nasvete fotografa. (Foto: Tatiana Golob) I 12 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik ČAROVNIŠKI KMET LAMPRET (NADALJEVANJE) Nekoč je prišel k Lampretu Perkov brat in se čudil, da ima tako slabo posestvo, ko je vendar tako dober lovec, čudil se je tudi, da on vedno kaj opleni, sam pa nima te sreče. Lampret ga vpraša, če bi rad kaj ustrelil; če hoče, lahko ustreli kar na njegovem dvorišču. Brat je bil seveda navdušen nad predlogom Lampreta, ki je s svojo čarovnijo priklical na dvorišče polno razne divjačine. Perk je izbral lepega jelena in ga ustrelil. Nekega dne sta Perk in Lampret bila skupaj na lovu. Lampret je kaj hitro ustrelil gamsa in ga nesel domov, Perk pa je bil spet neuspešen. Ko se je namenil na pot proti domu, je hotel med potjo še stopiti k bratu, da bi videl, kaj je ustrelil. Lampret je že odiral gamsa, ko je Perk prihajal preko polja proti hiši brata. Tedaj ga je zagledala Lampretova žena, ki je možu pomagala in rekla: »Perk gre k nam in zopet bo nejevoljen, ker ni nič ustrelil, ti pa, kar si želel. Tedaj vzame Lampret s Kocbek je v knjigi Savinjske Alpe opisal vojaško zasedbo Solčave takole: V planinah okoli Solčave, Kaple, Črne in Luč so pohajali nekoč po kmetijah in pašnikih razni ljudje brez osebne izkaznice in ljudje so imenovali vojaške begunce in tiste, ki so se skrivali pred vojaško obveznostjo v gozdovih, »zeleni kader«. Avstrijska žandarmerija, ki so jo tiste čase ustanovili, so bili do zob oboroženi unifor-miranci s posebnimi pooblastili. Nekako sredi meseca decembra leta 1851 so prišli trije žandarji s Koroškega čez Šentjakobsko planino na Štajersko. Tu so že pri prvem kmetu pograbili hlapca, ki ni imel ustreznih dokumentov. To se je zgodilo, ko so med kosilom prihrumeli na kmetijo. Tega ujetnika so potem pripeljali v Smotnikovo gostilno v Solčavo. Tam se jim ni nikamor mudilo in so proti večeru odšli proti sv. Duhu nazaj v Kaplo. Spotoma so pri kmetu Ro-garju prijeli še dva starejša človeka. Tu so tudi prenočili z ujetniki vred. Seveda se je vest o nasilju orožnikov kmalu razširila med drvarji. Zbralo se je tisto noč kakih 25 fantov - skrivačev. Bili so Solčavani, pa tudi s Koroške in Kranjske. Na Šentelenardskemu sedlu na Koroškem so v zasedi pričakali žandarje in njihove ujetnike. Kocbekove stene puško in ustreli brata skozi okno. Potem je izginil in ga ni bilo več nazaj. Po dolgem času se je Lampret pojavil v Trati za Olševo na Koroški strani. Bil je čudno opravljen, da se ga je neki lovec ustrašil, pa ga je Lampret pomiril, češ, naj se ga ne boji. Nato je lovca vprašal, če bi rad imel odlično puško in mu predlagal, da gre v Pušnikovo hišo, kjer visijo za vratmi na steni tri puške, vzame pa naj tisto na sredi. Toda ko pride lovec v hišo, so vse tri puške nihale ... Ustrašil se je in zbežal. Pravili so, da je v Lampretovi hiši poslej redno strašilo. PRVI KMETJE IN CITRIJA Prvi kmet v Solčavi je bil Knez, bil je obubožan knez, ki so ga pregnali iz njegove dežele. On je začel tu prvi obdelovati zemljo. Hišno ime je za vedno ostalo. Drugi kmet je bil Gradišnik, tretji, ki se je naselil, je bil Štiftar. Pozneje je dal del posestva hčerki Majdi in od tedaj se pravi temu posestvu Majdač. Drugi del posestva pa je dal svojemu sinu Martinu in potem se je tam pravilo Mar-tinc, tretji del pa je zadržal sam Štiftar. K temu je Kocbek dodal opombo: V Citriji so skupaj trije kmetje; Štiftar, Majdač in Martinc. Vsi trije so baje znali dobro igrati citre. V gornjegraj-skem okraju sta še dve Citriji, in to v davčni občini Sv. Florjan, visoko v hribih so: Budna, Gornik in Slemenšek. Pri Novi Štifti so kmetje: Strnad, Zgornji in Spodnji Trepel. Okoli štirih zjutraj so se žandarji približali zasedi. Fantje so hoteli osvoboditi njihove ujetnike in so napadli, žandarji so uporabili puške in streljali, uporabili so tudi sablje, fantje pa so se branili z raznim orodjem. Med bojem so ujetniki pobegnili nazaj v Solčavo, fantje pa so zbežali na vse strani, med njimi je bil le eden ranjen, orožniki pa so ranjeni obležali na kraju boja. Vest o tem dogodku se je hitro raznesla po deželi, blizu in daleč. Iz Kaple so poslali po ranjene žandarje in jih prepeljali v Železno Kaplo. Le nekaj dni po tem dogodku je prikorakalo več kom-panij vojakov in žandarjev s Koroške in Kranjske v Solčavo. Dne 20. decembra 1851 so razglasili za Solčavo obsedno stanje. Neki star žandar, ki je malo prej postal poročnik, je opravil vse predpisano okoli obsednega stanja. To pro-klamacijo o obsednem stanju v Solčavi je poslovenil župnik Janc in jo sredi vasi pred žan-darji in vojaki prebral ljudstvu, ki se je moralo zbrati na določenem mestu. Obsedno stanje je trajalo deset dni, dne 31. decembra je glavno poveljstvo v Gradcu končno odpravilo nasilje. Nadaljevanje prihodnjič. siorije (13) COPRNIK JERNIK Na Jezerskem je živel lovec in pastir Jer-nik, ki je spremljal Frischaufa na njegovih turah na Grintavec. O njem se pripoveduje, da je bil coprnik. Nekoč je šel na lov, zacopra in hudič mu prinese lepega gamsa. Jernik je gamsa ustrelil in ga nesel v pastirsko kočo na Po-všnarjevi planini. Pa je prišel hudič oblečen v lovca, v kratkih hlačah in zelenimi nogavicami, pogledal gamsa, nato še Jernika in izginil. Jernika je popadel strah, pograbil je gamsa in jo pobrisal v dolino. Opomba Kocbeka: Zgodbo je zapisal Andrej-ka - Jezersko, Ljubljana 1921. Ob koncu svojih vistorij je Kocbek pripomnil tudi tole: V letih 1906 in 1907 je zbiral učitelj Josip Korban, ki je takrat učil v Lučah, narodne pesmi in je tudi zapisal melodije z notami (sekir-ce). Nabral je okoli 100 primerkov in vse skupaj poslal dr. Josipu Tominšku v Ljubljano. Koliko je znano, še Korbanovi zapisi niso bili objavljeni, Škoda bi bilo, če bi izginili v kakem arhivu, ker so pomembno narodno blago, ki se ga drugod ne dobi. Omenim še, da Lučani zelo radi pojo svoje narodne pesmi. S tem smo končali s Kocbekovimi storijami. V knjigi Savinjske Alpe jih je avtor tako imenoval in še priobčil podpis: Narodne pripovedke in pravljice iz gornjegrajskega okraja. Konec Iščemo stare fotografije Klemenškova kmetija leta 1929. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Vojaška zasedba Solčave Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 13 Organizacije, Ljudje in dogodki DRUŠTVO DIABETIKOV ZGORNJE SAVINJSKE RADIO1 V MOZIRJU DOLINE Letovanje na Debelem Rtiču Zgornjesavinjski diabetiki so maja ponovno preživeli en teden na Debelem Rtiču, kamor zahajajo že nekaj let. Tega letovanja se člani društva vsako leto zelo veselijo, saj je vzdušje v objemu starih borovcev in na čistem obmorskem zraku več kot prijetno. Letos jim vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno, vendar je bilo kljub temu dovolj možnosti za razne aktivnosti, s katerimi so si popestrili dneve oddiha. Lahko so si dali duška v bazenu z ogrevano morsko vodo, kjer je bila organizirana tudi vodna aerobika, ali se sprehajali ob obali in si na svežem zraku utrjevali zdravje, saj je Debeli Rtič znano klimatsko zdravilišče. Zjutraj je bila na voljo telovadba z animatorko, zvečer pa so se razgibava-li pod vodstvom članice Pavle Trogar. Kdor je želel, se je lahko vsako jutro udeležil daljšega ali krajšega jutranjega pohoda po okolici zdravilišča. Poskrbljeno je bilo tudi za meritve krvnega sladkorja in holesterola ter krvnega tlaka in stopnje kisika v krvi, saj je za diabetike zelo pomembno, da je vse to pod kontrolo. Organizirano je bilo tudi predavanje o pomenu pozitivnega mišljenja, prav tako tudi ogled dokumentarnega filma o solinah. Seveda pa je na letovanju pomembno tudi druženje, saj je tovrstna sprostitev še kako koristna. V ta namen so se s simpatično animatorko zabavali tudi s tombolo in tekmovali za glavno nagrado - masažo v masažnem salonu. Preživeli pa so še prav poseben večer, saj so praznovali 80-letnico člana Franca Porta. Ob dobri kapljici in obloženih mizah je bilo zelo veselo in ob zvokih harmonike so se tudi zavrteli. Na koncu so sklenili, da se prihodnje leto spet srečajo na Debelem Rtiču. Marija Venek POJASNILO V prejšnjih Savinjskih novicah je bila pod naslovom Neznanec zažgal čebelnjak objavljena novica o podtaknjenem požaru v čebelnjaku v Šmartnem ob Dreti. Po podatkih, na osnovi katerih je bila novica zapisana, so požar pogasili gasilci PGD Nazarje. Po posredovanju pa smo izvedeli, da so požar pogasili gasilci PGD Šmartno ob Dreti, kolegi iz Nazarij pa so jim naknadno priskočili na pomoč. Uredništvo Med veliko turnejo obiskali tudi Mozirjane Preteklo sredo se je nasproti upravnega centra v Mozirju ustavil avtobus Radial, s katerim so se ustvarjalci programa tega radia zapeljali na drugo veliko turnejo po slovenskih krajih. Odziv domačinov je bil zelo dober, saj so voditeljici popoldanskega programa Ivjani Banic zaigrali celo člani zgornjesavinjske godbe, ki jih vodi Tomaž Podlesnik. V avtobusu je urejen priložnostni studio, iz katerega neposredno v eter prenašajo jutranji program voditelja Denisa Avdica in popoldanski med tretjo in šesto, katerega voditeljica je Ivjana Banic. Promocijska poteza, katere namen je približati programske vsebine radia čim večjemu številu lokalnega prebivalstva, je tudi v Mozirju, kot v ostalih obiskanih krajih, naletela na dober odziv. Marsikdo se je ustavil ob avtobusu, stopil vanj in po-kramljal z voditelji. Voditelja jutranjega programa je obiskal med drugimi tudi župan Ivan Suhover-šnik, ki je ob tej priliki za vse poslušalce predstavil kraj, njegovo zgodovino in navade. Popoldan pa so voditeljico Banicevo presenetili kar člani god-benega ansambla, ki so zaigrali pred avtobusom. Benjamin Kanjir V avtobusu je urejen priložnostni studio, iz katerega neposredno v eter prenašajo jutranji program voditelja Denisa Avdica (drugi z desne) in popoldanski, katerega voditeljica je Ivjana Banic. (Foto: Benjamin Kanjir) Obujamo spomine Prva skupina pevcev mozirskega upokojenskega društva. Zbor sta organizirala Lenka Deleja in Franc Štajner leta 1987. Vaje je vodil Anton Acman iz Šmihela. Fotografijo nam je prinesla Cirila Hribršek iz Mozirja. 14 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Kultura, Organizacije, Iz občin KLAVIRSKI RECITAL V GS NAZARJE Glasbena razmišljanja Gregorja Dešmana Kulturno-umetniško drušlvo Utrip z Rečice ob Savinji je v soorganiza-ciji z Glasbeno šolo Nazarje in Krajevno skupnostjo Nazarje v ponedeljek, 3. junija, pripravilo večer klavirske glasbe z gostom Gregorjem De-šmanom. Zbrane v dvorani glasbene šole je pred pričetkom klavirskega recitala pozdravil predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik. Kot je povedal, je nastop mladega pianista Dešmana uvod v praznovanje krajevne skupnosti. Hkrati je dogodek dokaz dobrega medobčinskega povezovanja društev, saj sta ga skupaj z GŠ Nazarje organizirala rečiško društvo Utrip in odbor na-zarske KS. Glasbeni program je predstavil Izpod spretnih prstov mladega pianista Gregorja Dešmana so dvorano napolnili mogočni zvoki klavirja, prepolni čustvenega naboja. (Foto: Tatiana Golob) pianist Dešman, ki se izobražuje demiji. Učenec profesorja Rubena na specialističnem podiplomskem Dalibaltyana se je občinstvu v Na-študiju na zagrebški glasbeni aka- zarjah predstavil z deli skladateljev Franza Schuberta, Mauricea Rave-la in Aleksandra Skrjabina. Mladi pianist zna skozi klavirske tipke izvabiti čiste melodije, ki so mnogo več kot le zaporedje not, zapisanih na papirju. To dokazujejo visoke nagrade, ki jih je mladi glasbenik, rojen leta 1988, v svoji kratki karieri že prejel. Letos je z Barto-kovim tretjim klavirskim koncertom z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Simonom Dvorša-kom z odliko in posebno pohvalo diplomiral. Nastopil je tudi na mednarodnem tekmovanju v Beogradu in v najvišji kategoriji osvojil drugo mesto. Leta 2009 je kot član klavirskega tria GUD prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Tatiana Golob PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI 23. turnir za prehodni kip sv. Florijana privabil številne gasilce PGD Gorica ob Dreti je v soboto, na prvi junijski dan, znova uspešno izpeljal tradicionalno tekmovanje za prehodni kip sv. Florijana, za- Gasilska društva, prišla so pretežno iz Savinjske regije, so se pomerila v suhi vaji, in sicer je vsaka ekipa opravila dve zaporedni va- Ženski ekipi PGD Gorica ob Dreti sta svoje društvo suvereno zastopali. (Foto: Tatiana Golob) vetnika gasilcev. Kljub muhastemu vremenu se je tekmovanja za člane in članice, ki je potekalo v Športnem centru Laze, udeležilo kar 24 ekip. Tekmovalnemu delu je sledila veselica s srečelovom, za živahno razpoloženje je poskrbel ansambel Donačka. ce PGD Sveti Štefan. Tudi gostitelj-sko gasilsko društvo je nastopilo z dvema ekipama članic. Starejša ekipa PGD Gorica ob Dreti je zasedla četrto mesto, mlajše domačinke so bile pete. Veliko večja konkurenca je bila med moškimi ekipami, saj jih je na Laze prišlo kar 18. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Lokovice, na drugi in tretji stopnički sta jim sledili ekipi z Rečice ob Savinji in OBCINA RECICA OB SAVINJI Dobrovelj. Ekipa gostiteljev PGD Gorica ob Dreti je zasedla deveto mesto. Prve tri ekipe med člani in članicami so prejele pokal v trajno last, pred moško ekipo iz Lokovice in žensko ekipo iz Andraža nad Polzelo pa je sedaj izziv, da prvi mesti zasedeta še naslednji dve leti in tako v trajno last prejmeta lesena kipa sv. Florijana. Tatiana Golob Praznovanje bo trajalo cel mesec ji, štela je najboljše izvedena. Kot navadno je bilo ženskih ekip precej manj kot moških. Svoje spretnosti je na preizkušnjo postavilo šest ekip članic. Najbolj so se izkazale članice iz Andraža nad Polzelo, drugo mesto so zasedle gasilke iz Lokovice, tretje so bile člani- Z mašo se je v sredo, 12. junija, pričelo praznovanje ob prazniku občine Rečica ob Savinji, ki bo potekalo vse do 7. julija. Organizatorji so pripravili pisan preplet različnega dogajanja, ki bo zadovoljilo okuse prav vseh, tako ljubiteljev kulture kot športa, rekreacije in zabave. Osrednji dogodek bo slavnostna seja občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 17. junija, ob 19. uri. Na seji bodo podeljena letošnja občinska priznanja. Miran Račnik in Stanko Tiršek ml. bosta prejela bronasti grb občine, Jožica Jeraj in Janez Potočnik sta prejemnika srebrnega grba, zlati grb pa bo pripadel Zdravku Novaku. Na seji bodo podeljena tudi županova priznanja Kulturno-umetniškemu društvu Utrip, odličnim učencem in Blažu Jezerniku, zlatemu maturantu. Marija Lebar Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 15 Ohranimo zdravje ali ozdravimo s pomočjo zdravilnih zelišč MARIJANCA BAGAR, strokovna sodelavka pri podjetju Fitosan Zdravilna zelišča spremljajo človeka že celotno njegovo dobo. Najprej je bilo uživanje zeli vključeno v hranjenje in mnogo kasneje je človek začel načrtno raziskovati vpliv zeli na njegovo zdravje. Sam izraz fitoterapija pomeni metodo zdravljenja ali ohranjanja zdravja s pomočjo zdravilnih zelišč. Poimenovanje je sicer bolj novo in izhaja iz Francije. Tekom razvoja človeštva pa se je začelo to znanje in predvsem namen posamezne zeli sistematično popisovati. Tako je že okoli 372-322 pr.n.š. nastala Zgodovina rastlin Teofrasta iz Erza in velja za prvo ohranjeno strnjeno delo o rastlinah. Zelo znano je tudi obdobje samostanskega zdravilstva, kjer je ohranjenih kar nekaj zapisov (2). Po intenzivnem razvoju alopatske medicine v prejšnjem stoletju pa v sedanjem času postaja naravna pomoč zdravilnih rastlin zopet bolj pomembna. Ljudje se ponovno začenjamo zavedati, da si lahko pri marsikateri težavi pomagamo tudi z zdravilnimi rastlinami. Sedaj smo v sredini junija in na voljo nam je pogrnjena miza narave. V tem času si lahko naberemo marsikatero zdravilno rastlino, ki jo bomo potem koristno uporabili. V tem obdobju lahko nabiramo cvetove črnega bezga, boreč, začenja cveteti tudi dobra misel, lipa in šentjanževka, gabez je že v polnem cvetenju. Za kakšnim plotom poiščimo tudi koprivo in si jo na-sušimo, telo nam bo hvaležno. Na vrtu si naberimo meto in meliso in pripravimo sirup ali tinkturo. ZDRAVILNE RASTLINE NA NAŠEM VRTU Na vrtu bo kmalu začel odpirati svoje oranžne cvetke tudi ognjič, pridružil pa se mu bo še rman, oba v ljudski medicini poznana kot zaščitnika in pomočnika žensk. Oreh ima sedaj ravno prav zelene plodove za namakanje. Na koncu pa naj opozorim še na žaj-belj, ki ga ljudje poznajo v primeru težav z grlom, sedaj je pravi čas tudi zanj. Moramo biti pa pozorni, da rastline oziroma njihove dele nabiramo v lepem sončnem vremenu in vsaj dva dni ne sme deževati. Vsebnost aktivnih učinkovin je v nasprotnem primeru majhna in z rastlino ne dosežemo želenega prispevka. V takem primeru je morda bolje, da poiščemo kvalitetni produkt, ki nam omogoči, da poznamo vsebnost glavnih aktivnih učinkovin in ne zgolj posušenega ekstrakta. Na obali raste na vrtovih še ena zanimiva rastlina, katere popke zelo cenijo kot delikateso in jo radi kombinirajo z oljčnim oljem in parmezanom. Najbolj zdravilni so pravzaprav njeni listi v času cve- tenja. To je seveda artičoka. »Njene pripravke, predvsem tekoče, v deželah Španije, Portugalske in Italije cenijo kot eno najpomembnejših naravnih zdravil pri dispep-siji, jetrnih boleznih, pomanjkanju izločanja prebavnih sokov in žolča. Kmetje jo pogosto uporabljajo kot digestiv, po obilni hrani kot tudi pri težavah z napihnjenostjo in s slabo prebavo.« (1) Prispeva tudi k nižanju holesterola. Zanimiva pa je še ena uporaba listov artičo-ke, vsebuje namreč encim, ki sesi-ri mleko in zato so jo kmetje stoletja dolgo uporabljali v ta namen. Viri: (1) Kreft, S.: Sodobna fitoterapija, str.: 236, 237, (2) Grunvald, J., Janicke, C.: Zelena lekarna, str.: 215, 9-23. 16 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Ej, Šport, Oglasi Skupina Rope je bila ustanovljena pred dvema letoma. Vsi člani so že prej sodelovali v različnih glasbenih zasedbah, na koncu pa so stopili skupaj in začeli na novo. Bend sestavljajo: Jaka Robnik (kitara, vokal), Filip Pfeifer (solo kitara, back vokal), Vasja Fužir (bas), Darko Fürst - Čiks (ritem kitara) in Urban Petrin (bobni). Maja so posneli prvo avtorsko skladbo v studiu v Ljubljani, kjer je bil producent Jernej Štorgelj, član zasedbe Paragoria. Imajo še nekaj svojega materiala, ki ga je zaenkrat možno slišati le na koncertih (facebo-ok: Ropeband). »Vsega po mal',« je njihov običajen odgovor na vprašanje, kakšno zvrst glasbe igrajo. »Čeprav imamo najrajši divje kitarske riffe, glasne bobne, hladno pivo, zagrete fene, še rajši hude fenice, pa se pozimi lotimo tudi koncertov v akustični izvedbi,« pravi vodja skupine Filip Pfeifer, ob tem pa poudarja, da to delajo za dušo in za zveste prijatelje in prijateljice pod odrom, včasih tudi na odru. Marija Šukalo TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO Trogar in Purnat na prvih mestih Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo organiziralo drugo tekmo z malokalibrsko puško leže brez naslona na 50 metrov. Prvo mesto je pripadlo Srečku Trogar-ju (80 krogov), drugo Ivku Polič-niku (77) in tretje Petru Krajncu I k ADICIJ A. K VA L 11 L T A. Ih^JHL^I MLAK ttU-CJ, i.p. 'i * S murnih et Rtfci TeKHiMM« Meii MI H07 337 FIL.L gl» E iul. brtl in. trvU ilrr^nti (Ultit ni PRODAJA TRANSPORTNIH BETONOV AKCIJSKE CENE BETONOV DO 30.6.2013! UGODNI PREVOZI Z MIK5ERJI IN ČRPALKO! Prehitite dvig DDV-ja! Do 1.7.2013 »SUPER AKCIJA« na strešnike POLAK E. KER VAM PRIVOŠČIMO LE NAJBOLJŠE! Vse za streho na enem mestu. (74). V točkovanju za družinskega prvaka 2013 ni sprememb. Boris Purnat si je pristreljal 52 točk za prvo mesto, Peter Bezo-všek 49 za drugo in Ivko Poličnik 40 za tretje. Jože Gomboc Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 17 Oglasi Vulkanski minerali - niso čudež, pomagajo pa pri bolečini, izboljšajo počutje in vrnejo izgubljeno energijo Spomladi leta 1981 so za utrditev gozdne ceste uporabljali material, za katerega se je pozneje izkazalo, da ima posebne lastnosti. Prah, ki je nastajal med nasutjem cest, se je usedel na tla in drevesa v okolici, močna deževja pa so ga sprala v zemljo. Nekatere bolne jelke, ki so bile že označene za posek, so tedaj ponovno ozelenele. Gospod Robert Schindele se je na začetku čudil temu pojavu in se odločil razlago poiskati v znanstvenih krogih. Po analizi kamnine so mu ra- zložili, da so jelke ponovno ozelene-le zaradi mineralov iz mineralne kamnine, to pa ga je navedlo na misel, da je prah, ki vrača življenje drevesom, dober tudi za človeka. Gospod Schindele je rekel, naj temu ne rečemo čudež, ampak le sprejmemo kot darilo narave, ker če bomo do nje prijaznejši, nam bo morda dala še kakšno. O pozitivnih lastnostih vulkanskih mineralov so spregovorili tudi posamezniki, ki so jih preizkusili in vključili v svoj vsakdan. Vulkanski minerali, bolečine v nogah in več energije Z možem sva iskala način, kako bi premagala vsak svoje težave. Moža so bolele noge in je že težko hodil po ravnem, problem pa so bile stopnice. Pogosto pa ima tudi glavobole. Jaz pa po vseh mojih boleznih in operacijah, posebno po operaciji maternice in diagnozi raka, sem ostala brez energije. Zato sva bila pozorna na vse, kar bi nama lajšalo težave. Morava priznati, da sva poizkusila marsikaj, uspehov pa ni bilo pravih. Nekaj časa nazaj sva začela jemati Schindele minerale po priloženih navodilih. Prvi dan po jemanju teh mineralov sem čutila toploto po sprednjem delu telesa, pri možu pa teh občutkov ni bilo. Drugi dan sem čutila pikanje po vsem telesu, posebno pa na mestih, kjer sem bila operirana ali poškodovana. Tretji dan jemanja mineralov pa sem bila čisto zanič, šele proti večeru se mi je stanje izboljšalo. Zdaj se bolje počutim, tudi več energije imam in tudi krči, ki sem jih imela, so čisto izginili. To se pravi, da sem opustila vse dodatke, ki sem jih jemala v obliki šumečih tablet. Z minerali si tudi masiram dlesni, da bi jih ohranila zdrave. Delam pa si tudi maske na obrazu. Boža (63 let) in Slavc (70 let), Ljubljana Dolgo sem imel težave s prekomernim potenjem in posledično neprijetnim vonjem, kljub temu, da sem se tuširal 3 x / dan, je vonj ostajal. Lani so me zaradi povišanega krvnega tlaka (170 /120) zavrnili kot krvodajalca. Ko so se pri nas doma znašli vulkanski minerali, sem jih začel krasti ženi! Zjutraj, preden sem šel v službo, 1 merico, ko sem prišel domov eno in še eno pred spanjem. Po 6 tednih sem šel na krvodajalsko akcijo. Pritisk 130/80, kri 161. Zdravnica me je vprašala, če sem shujšal, če se več gibam ipd., pa sem ji rekel, da ne, da malo več kot mesec dni pijem vulkanske minerale. Malo se je zdrznila, me začudeno pogledala ... Kljub temu, da živim isto kot prej, je neprijetni vonj izginil, pritisk se je uredil in počutim se bolj umirjeno. Moja skromna sklepna misel: Še en dokaz več, da so na tem zakompliciranem svetu najbolj učinkovite preproste rešitve (M. Kalašnjikov). Tadej L. (35 let), Velenje Vulkanski minerali resnično delujejo Nama z ženo je hči prinesla »Vulkanske minerale«, ... da pomagajo, pa sva jih začela uživati. In res, že zelo kmalu sem občutil kar nekaj sprememb. Mene so bolela kolena tako, da sem težko hodil, po kakšnem tednu sem že čutil veliko izboljšanje. Po parih mesecih jemanja se je izboljšalo tudi stanje glede krvavitve iz zlate žile, ki je trajalo več kot desetletje in nobena stvar ni pomagala, vulkanski minerali pa so. Redno uživanje mineralov mi dobro dene tudi pri sladkorni bolezni. Občutno se mi je izboljšalo tudi stanje glede prostate. Pa še nekaj, uravnal se mi je tudi povišan krvni tlak. Sem zelo navdušen, ker prej je žena kar naprej kupovala razne čaje, pa vitamine, pa maže ..., pa včasih se mi je zdelo, da je bilo malo boljše, potem pa spet ne. Tile minerali pa resnično delujejo. Anton M. (76 let), Mozirje Vulkanski minerali mi po porodih vračajo moč Za vulkanski prah sem izvedela, ko ga je začel uporabljati moj mož. Ob nakupu je dobil tudi članek iz revije, v katerem so navedeni blagodejni učinki na telo. Glede na to, da sem mamica treh majhnih otrok, so trije porodi moje telo dobro izčrpali. Na dnevnem jedilniku v naši družini je veliko sadja in zelenjave, ampak kljub vsemu se mi je zdelo, da si z vnosom zdrave hrane ne morem povrniti energije, ki sem jo imela včasih. Zato sem se odločila, da tudi jaz poizkusim z vnosom mineralov. Po kratkem obdobju sem začutila blagodejne učinke na moj organizem; večerne utrujenosti nisem več občutila, zjutraj sem sedaj bolj spočita in imam dovolj energije za čez cel dan, kar mi pomaga pri dnevnih aktivnostih z otroci, uredila se mi je prebava, dobila sem zopet željo po športnih aktivnostih, kar se je tudi uspešno pokazalo na moji postavi. Špela P. (33 let), Kranj Noniitf je mrau Jota vit, la>f potrebuje zu sreimtf ¡In 'cpo!rtjc-^u livljcpje. V JraJiicurjo z i/utri^ij-D itbdrfute ik? upošteva njene ¿rjJconiltnii, je Jabfrt Piflii1 zivlji1 ryi na tem planetu zelo lepo. Tonsko), v kar verjamemo z vtem sfiFm m to zavest siri>™ napre/'. Schindelejevi vulkanski minerali vsebujejo minerale in elemente v sledeh. Kalcij; pom^mb^-i j a ¿dr-ave kotu. lobe in kntpi veiivno tkivo. Magneiij: podpira vtc in arterije. polrubno ¿a tvorbo krvi in kri obogati t kiitltonv Cink: krepi cehte in tpodbuja presnovo ■ ei boljšo prebavo. Kali;: ikrbi/a boljsu prekrfavJtev jrca io drugih mišic, UTivTiaiva krvni tisk m dcfuje odvajalno. SSItIJtv* IddH ipoubuja pfubavO in celino dihanje, litwl^ia vdtz koic, las in nohtov. Ekološka trgovina i J Naročila in informacije na 040 151 004 ali www.ekološka-trgovina,^ üVuüjlicr. 'u irtciiitjroii.-. y.'.'iv ri.^lMj 18 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Organizacije, Šport, Informacije PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA Matkov škaf privablja številne plezalce Prva junijska nedelja je letos k Matkovemu škafu privabila številne ljubitelje plezanja, po-hodništva in narave. Organizatorji pohoda, člani Planinskega društva Solčava, so bili zadovoljni s številom pohodnikov, ki so obiskali svojevrstno naravno znamenitost. Ta je letos postregla z večjo globino kot v preteklem letu. Škaf je bil globok dobrih 15 metrov, starejši domačini pa se spomnijo, da je bil včasih globok tudi do 38 metrov. Zaradi nenavadno dolge zime je bil dostop do Matkovega škafa po snegu, kar je bilo za pohodnike zelo prijetno. Je pa res, da zaradi snega letos ob poti ni bilo mogoče videti lepega čeveljca iz rodu orhidej, ki po navadi navdušuje pohodnike. Kljub občasnim nevihtam se je preko dneva do škafa podalo okrog 70 po-hodnikov. Solčavski planinci letos opažajo veliko število plezalcev, ki v zadnjem času obiskujejo Matkov ŠPORTNA VADBA ZA NAJMLAJŠE NA LJUBNEM OB SAVINJI Ob zaključku vadbe nastop, medalja in darilo tov. Pripravimo poligon, igramo štafetne in elementarne igre, izvajamo gimnastične elemente, skratka počnemo vse, kar je dobro za razvoj mišic,« je povedala Debelakova. Otroci pri vajah zelo uživajo in komaj čakajo, da pride na vrsto dan za športne vaje. Štefka Sem KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v maju LEPOSLOVJE: Gabaldon, Diana: Tujka, Gregory, Philippa: Posvetne radosti, Phillips, Carly: Srečno naključje, Lee, Linda Francis: Škrlatne čipke, Morton, Kate: Prekletstvo Rivertona, Combuchen, Sigrid: Krpe časa,James, E. L.: Petdeset odtenkov svobode, Sparks, Nicholas: Izbira, Alexander, Ta-sha: Strupeno maščevanje, Patterson, James: NYPD : rdeči. MLADINSKA LITERATURA: Pirotta, Saviour: Velikanska knjiga o velikanih, May, Karl: Vinetou, Pavček, Tone: Majnice - fulaste pesmi, Kraljič, Žana: Snežaki imajo najraje zimo, Boie, Kirsten: Skogland, Donaldson, Julia: Poulični mucek, Le Vann, Kate: Zaljubljena Tesa, Loewe, Elke: Pipi in Melkijad - mali in veliki pujs, Mal, Vitan: Sreča na vrvici, Stiefvater, Maggie: Srh. Do Matkovega škafa je letos pot zaradi dolge zime zasnežena. (Foto: Žiga Prepadnik) škaf, je povedal predsednik društva Žiga Pre- tek plezanja v Matkovem škafu in s tem v ta prepadnik. Dobro promocijo je na enem od social- lep del Matkovega kota privabil mnoge plezalce. nih omrežij naredil plezalec, ki je objavil posne- Štefka Sem Športne dejavnosti prinašajo v življenje otrok marsikaj dobrega. Že sama telesna dejavnost je nesporna pridobitev za zdravje in splošno počutje. S splošno športno vadbo otroci pridobivajo široko osnovo za športne dejavnosti, razvijajo spretnosti in motoriko. Kako koristno je uvajanje otrok v šport, se zavedata tudi nekdanji vrhunski športnik Matjaž Debelak in njegova žena Vida, diplomantka fakultete za šport. V okviru športnega društva Caplja že nekaj let za otroke od četrtega do osmega leta starosti organizirata vadbo, ki jo letno obiskuje okrog 20 otrok. Preko celega šolskega leta so se v telovadnici ljubenske šole dobivali enkrat tedensko, konec maja pa so imeli prijeten zaključek vadbe. Udeleženci so povabili starše, se jim posamič predstavili z vajo, za katero so bili vsi nagrajeni z glasnim aplavzom. Najprijetnejši del jih je čakal, ko je po vaji vsak prejel medaljo in darilo, posebne hodulje, s katerimi so preko leta pridobivali ravnotežje. »Predšolski otroci so še premajhni za individualne športe, dobro pa je, da dobijo čim večjo osnovo in se kasneje lažje odločijo za treniranje posamičnega športa. Pri vadbi uporabljamo različna orodja, imamo veliko svojih rekvizi- Ob zaključku vadbe so udeleženci prejeli medalje za celoletni trud. (Fotodokumentacija ŠD Caplja) Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 19 Šport, Organizacije DRŽAVNA TEKMA V MUHARJENJU STRELSKI KLUB MENINA Dve največji ribi in zmaga za mlade domače ribiče V soboto, 1. junija, sta se na Ljubnem ob Savinji odvijali dve državni tekmi v muharjenju za mlajše od 18 let. Tekmovanje sta organizirala Ribiška družina Ljubno in Ribiška zveza Slovenije. Prva tekma je bila na reki Savinji. Po žrebanju številk so mladi ribiči na istem mestu lovili dve uri. Najboljši na tekmi je bil Lovro Pinter, ki je ulovil šest rib, drugouvrščeni Nejc Lamovšek je ujel pet rib (oba sta člana RD Kranj). Z ulovljenimi petimi ribami se je na tretje mesto uvrstil član domače ribiške družine Tilen Zamernik. Največjo ribo na tej tekmi je ujel še en domači tekmovalec Urh Pe-tak. Njegov ulov je bila potočna postrv dolga 370 mm. Za uspeh je bil nagrajen s pokalom. Druga tekma je bila na ribniku ob ribiškem domu. Tekmovalci so tekmovali po pravilih, ki veljajo za ribolov v stoječi vodi. Na tovrstnem tekmovanju se tekmovalec vsake pol ure premakne za pet mest, tako da na eni tekmi lovi na štirih štartnih mestih. Na tej tekmi se je najbolje izkazal Johan Čo-banovič, član Ribiške družine Ljubno, ki je ujel šest rib, med temi je bila tudi največja, šarenka dolžine 394 mm, za kar je prejel poseben pokal. Na drugo mesto se je uvrstil Jan Mikac - Zor-ko (RD Koper) in na tretje Nejc Lamovšek (RD Kranj). Štefka Sem Z medaljama evropskega prvenstva Domači tekmovalci Urh Petak (spredaj prvi z desne), Tilen Zamernik (drugi z desne) in na sredini Johan Čobanovič so dosegli odlične rezultate. (Foto: Štefka Sem) Primož Kopušar (levo) je postal evropski prvak v kategoriji D45, Marjan Hanžekovič je v kategoriji LD Master osvojil tretje mesto. (Fotodokumentacija SK Menina) Prvi vikend v juniju se je v Kostanjevici na Krasu odvijalo evropsko prvenstvo v streljanju s pištolo. Na njem sta sodelovala tudi člana Strelskega kluba Menina iz Gornjega Grada, Primož Kopušar in Marjan Hanžekovič. Oba sta imela pri streljanju mirno roko in dosegla odličen rezultat. Kopušar je v svoji kategoriji postal evropski prvak, Hanžekovič pa se je v svoji kategoriji uvrstil na tretje mesto. V soboto, 8. junija, se je Hanžekovič udeležil državne tekme v Sostru pri Ljubljani. Tekmovanje je zaključil kot najboljši strelec v trojni kombinaciji pištola, puška, šibrovka. V posameznih disciplinah je osvojil prvo, drugo in tretje mesto. Štefka Sem DRUGA SEZONA LIGE MALEGA NOGOMETA Športno društvo Lepa Njiva ubranilo naslov S prvo junijsko soboto se je v Lepi Njivi končala druga sezona lige malega nogometa. V ligi, ki je potekala jeseni in pomladi, je sodelovalo osem ekip, ki so v 14. krogih pokazale veliko znanja in atraktivnih potez in poskrbele, da so se obiskovalci z navdušenjem vsako nedeljo znova in znova družili ob spremljanju tekem. Po številnih preobratih in napetih odločitvah so se naslova prvakov veseli člani domače ekipe ŠD Lepa Njiva, ki so bili za odtenek boljši od ekip Tesarstva Napotnik na drugem in Ekstrem Caffe Mozirje na tretjem mestu. Poleg najboljših treh ekip je bil nagrajen tudi najboljši strelec lige Roman Goltnik, ki prihaja iz vrst prvouvršče-ne ekipe. Člani in članice društva se veselijo ponovnega srečanja jeseni, ko se bo odvijala že tretja sezona. Primož Vajdl Člani sodelujočih ekip in ostali, ki so pomagali pri organizaciji lige (Foto: Urška Hrastnik) 20 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi V teh dnevih sekači iz Logarske doline sekajo drevje na strmini pod Mozirsko kočo na Gol-teh. Čistina bo odprla pogled na kočo in iz nje, saj slednja zaradi zaraščenosti prej nista bila možna. Obiskovalci Mozirske koče že dolga leta pogrešajo lep pogled, kakršen naj bi s planinskih destinacij, kot je ta, moral biti. Odločitev, 2. DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLEZANJU MOZIRSKA KOČA Z NOVO VEDUTO Grega Verbuč v prvem poskusu prvi Za mlade športne plezalce se je začela nova sezona državnega prvenstva pod okriljem Komisije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. Prvenstvo se je tradicionalno začelo s tekmo mlajših kategorij v Grosupljem. Prvič je na tekmi državnega prvenstva nastopil plezalec športno plezalne sekcije Planinskega društva Mozirje Grega Verbuč, ki si je aprila že priplezal naslov državnega prvaka osnovnih šol. Po pridobitvi licence je tako nastopil tudi na tekmi državnega prvenstva pod okriljem nacionalne panožne zveze. Plezal je odlično in v konkurenci najboljših slovenskih cicibanov osvojil prepričljivo 1. mesto. S tem je prevzel tudi vodstvo v skupni razvrstitvi državnega prvenstva. Benjamin Kanjir Čistina pod kočo odprla pogled da se pod kočo naredi posek, je zato že dolgo visela v zraku in dozorela pretekli teden, ko se je projekt začel izvajati. Zaradi del je sicer dostop do koče v teh dnevih delno otežen, kljub temu pa mogoč, tudi z avtomobilom. Sečnja in odstranitev posledic bo zaključena do 23. junija. Benjamin Kanjir Čistina bo odprla pogled na Mozirsko kočo in iz nje, saj slednja zaradi zaraščenosti prej nista bila možna. (Foto: Benjamin Kanjir) Grega Verbuč je prevzel tudi vodstvo v skupni razvrstitvi državnega prvenstva. MOZIRJE bo prvi otroški bolšji sejem V četrtek, 20. junija, se bo med 16. in 19. uro na sejmišču pri Mozirskem gaju odvijal prvi otroški bolšji sejem. Gre za neprofitni dogodek, namenjen predvsem otrokom in njihovim staršem, da bodo nekatere sobe postale malo bolj urejene, kje drugje pa bo prostor na policah v otroški sobi postal malce bolj poln. Morda se komu na sejmu izpolni kakšna skrita želja in po zelo ugodni ceni dobi igračo, ki si jo že dlje časa želi. Otroci in starši lahko ponudijo drugim otrokom in njihovim staršem igrače in šolske potrebščine, ki jih ne potrebujejo več, so pa še čiste, cele ter uporabne. Lahko jih bodo prodali, podarili ali si jih izmenjali z drugimi otroci. Vildana Poznič Kralj Zainteresirani lahko več informacij dobijo preko elektronske pošte prijava@vitop.biz. Rezervacija prostora na sejmišču je obvezna. SOBOTA V ZNAMENJU ŠPORTA Kolesarski vzpon na Golte in Mali maraton Mozirja To soboto bo za športne navdušence v Mozirju zelo dobro poskrbljeno. V dopoldanskih urah bo potekal tradicionalni Ghostov kolesarski vzpon na Golte, pozno popoldan pa se bo 600 tekačev podalo na Mali maraton Mozirja. Štart letošnjega vzpona na Golte bo ob deseti uri v Radegundi, ob spodnji postaji gondol-ske žičnice. Organizator prireditve, White rabbit outdoor, Janik s.p. prijave že zbira, možna bo prijava tudi na dan tekmovanja. Cilj vzpona bo pri Alpskem vrtu na Golteh, kot je to že običajno. V popoldanskem času pa se bo 600 tekačev podalo na traso četrtega Malega maratona Mozirja. Tekmovalo se bo na treh različnih dolžinah. Družinski tek v dolžini dobrih šestih kilometrov, rekreacijski na enajst kilometrov in mali maraton v dolžini enaindvajsetih. Otroci se bodo tudi letos pomerili v bimbo teku na dvesto metrov. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 21 Šport, Pisma bralcev, Kronika 1. VZHODNA LIGA 2013 Mozirski plezalci dosegli kar dve skupni prvi mesti Zadnja tekma vzhodne lige v športnem plezanju je bila 11. maja v Slovenski Bistrici. Tekmovalci športno plezalne sekcije Planinskega društva Mozirje so se pomerili v balvanskem plezanju in zopet zasedli kar nekaj odličnih mest. Plezalci so se pomerili v plezanju desetih balvanskih problemov. V kategoriji mlajših cicibanov je zmagal Lovro Črep, Anej Stenšak je osvojil 23. mesto. Med starejšimi cicibankami je Liza Kovač osvojila 5. mesto. Najmočnejšo zasedbo so Mozirjani imeli med starejšimi cicibani, kjer je zmagal Grega Verbuč, Anej Stenšak je osvojil 5., Nace Štiglic pa 8. mesto. V kategoriji starejših deklic z licenco je Julija Verbuč osvojila 5., Manca Glušič pa 7. mesto. Ker je bila to zadnja tekma, so znane tudi končne uvrstitve. Med mlajšimi cicibani je skupna zma- ga pripadla Lovru Črepu, Žiga Po-znič je bil deveti, Andraž Stenšak pa dvanajsti. Med starejšimi ci-cibankami je Liza Kovač osvojila skupno 8., Katarina Kuhar pa 30. mesto. V kategoriji starejših cicibanov je zmagal Grega Verbuč, Anej Stenšak je dosegel 5., Nace Štiglic 9. in Jan Weiss 15. mesto. Med mlajšimi deklicami je bila Karolina Pahovnik druga. V kategoriji mlajših dečkov se je Benjamin Hrastnik uvrstil na skupno 15., Timotej Irman Kolar pa na 20. mesto. Med starejšimi deklicami je bila Maša Kolar deseta, med starejšimi dečki Florjan Pahovnik peti, Filip Bezov-nik pa sedemnajsti. Edini tekmovalki z licenco, ki plezata v kategoriji starejših deklic, sta Manca Glušič, ki je zasedla končno četrto in Julija Verbuč, ki se je uvrstila le mesto za njo. Benjamin Kanjir Oskrba bolnikov Zboliš, hudo zboliš. Imaš močne bolečine. Zdravniki se trudijo, da ti jih olajšajo, predpišejo: obliže Epu-fen 75 mkg, podjezične tablete Ab-stral, kapljice z morfini. Greš v Lekarno Mozirje, upaš, da boš dobil zdravila in olajšal bolečine. Tu, v lekarni ti pa povedo, da teh zdravil nimajo, jih ne držijo na zalogi. Lahko jih naročijo, kapljic pa ne mešajo, so morfini, so posebna določila, tega ne delajo. 75 mkg obližev nimajo! Se dobijo v Velenju. Grem v Velenje, imajo vse, kapljice so zmešane v 15 minutah! Čez teden dni ista pesem, s to razliko, da obliže lahko dobim v ponedeljek (iskala sem v petek), ko povem svoje mnenje, da je to že drugič tako in da lekarna mora imeti osnovna zdravila za lajšanje bolečin, mi gospa pove, da je pred pol ure oddala naročilo, če bi prišla prej, bi jih naslednji dan imela. Halo, kaj pa telefon in dodatno naročilo, je to preveč? Vse sem v ponedeljek povedala ge. direktorici, a ima sto izgovorov, vlogo je treba pisati, protokoli za opiate, dovolitev le-teh in tako naprej bla, bla. ka? Saj sistem (del) smo ljudje, zakaj tako malodušje na delovnem mestu? Moram pa priznati, da so vse farmacevtke prijazne in strokovne (razlaga, navodila). Ker tudi danes, 3.6.2013, nisem dobila tablet Abstral, ki so v škatlicah po 10 tablet (na dan porabim 6 tablet), postavljam vprašanje gospe županji in gospodom županom vseh občin Zg. Savinjske doline, kako je mogoče, da največja lekarna v dolini nima na zalogi niti 10 tablet? Vem, da so to močna zdravila, a bolnikov, ki jih nujno po- trebujejo, je v dolini veliko. Iz Solčave v Mozirje, ali v Velenje je pa velika razlika v času, čas pa je dragocen, če imaš doma bolnika. Pričakujem vaše odgovore in seveda tudi potrebne ukrepe, kolikor je v vaši pristojnosti. Verjemite, veliko ljudi v dolini jih bo veselo, saj bo, vsaj upam, oskrba z zdravili boljša. Lep pozdrav. Marjana Škoflek Aškerčeva 54 Mozirje P.S.: Ta moja zgodba se vleče od 10.5.'13. v lekarni mozirje Čez en teden spet ista pesem. Zdaj pa imam dovolj. V Velenju mi povedo, da ogromno bolnikov iz naše doline hodi k njim po zdravila, ker jih v Mozirju ni, ali pa morajo čakati par dni. Pa tudi kapljice bi lahko pripravljale, le vloga oz. protokol je potreben. Ko sem direktorici vse to povedala in ji tudi povedala, da bom to objavila, me je tolažila, da bo urejeno, naslednjič! Razume, da sem prizadeta, da je težko! Prizadeta! Seveda sem, še bolj pa sem besna, da ljudje ne opravijo dela za katerega so dobro plačani. Vsi plačujemo zdravstvo, kamor sodijo tudi lekarne, a mi ne zagotavljajo osnovnih zdravil. Ponujajo pa mi pasjo kozmetiko (pa imam rada pse) ovratnice, bombone. Osnovna naloga lekarne je zagotoviti nujno oskrbo z zdravili, s tem se strinja večina občanov, ne pa prodaja artiklov, ki prinašajo dobiček. Kje pa se deli ta dobiček, morda po občinah? Gospa, ki dela v lekarni (žal ne vem imena) mi je rekla, da bo še slabše, ker sistem razpada. Za božjo voljo, kaj pa nas potem ča- Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. IZ POLICIJSKE BELEZNICE • TATOVI V HOTELU Lačja vas: Neznani storilec je v času med 3. aprilom in 30. majem iz zaprtega hotela v Lačji vasi izvršil tatvino več kosov kopalniške opreme in radiatorjev. Škoda znaša okoli 9.000 evrov. • VLOMILEC ODNESEL DENARNICO Logarska dolina: V noči na 4. junij je neznani storilec vlomil v lokal v Logarski dolini. Vlomilec je vlomil skozi okno, vstopil v notranjost in od tam ukradel denarnico z gotovino. • NEZNANEC DEMONTIRAL DELE TRAKTORJA Pusto Polje: V noči na 6. junij je izpod odprtega gospodarskega poslopja iz tam parkiranega traktorja neznani storilec demontiral in ukradel več traktorskih priključkov. Njihova vrednost je bila okoli 3.000 evrov. • OBČAN PADEL V DELOVNO JAMO Mozirje: 7. junija so na PP Mozirje poklicali zaposleni mozirske zdravstvene postaje in povedali, da imajo v obdelavi poškodovanega moškega, ki je padel v jamo na delovišču v bližini Mozirja. Občan se je nahajal na gradbišču stanovanjske hiše, pri sprehodu po gradbišču pa je zdrsnil v izkop temelja in se pri tem hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v celjsko bolnišnico. • NEURJE KONEC TEDNA Mozirje, Rečica ob Savinji: 7. junija ob 19.05 uri je udar strele raz-klal drevo, ki je ogrožalo stanovanjsko hišo v Lokah pri Mozirju. Posredovali so gasilci PGD Mozirje. Ob 19.30 je na Rečici ob Savinji voda zalivala klet stanovanjske hiše. Gasilci PGD Rečica ob Savinji so krajanu nudili pomoč pri čiščenju jaška in kletnih prostorov objekta. • TAT PO ZLATO Zgornji Dol: 8. junija so bili policisti obveščeni o tatvini zlatnine iz stanovanjske hiše v Zgornjem Dolu. Neznani storilec je iz stanovanjske hiše ukradel večjo količino zlatnine in lastnico oškodoval za okoli 5.000 evrov. • NEZNANEC ODPELJAL LES Solčava: V noči na 8. junij je neznani storilec v Solčavi izvršil tatvino lesa. Z deponije, kjer ima shranjen les solčavska Agrarna skupnost, je ukradel okoli pet kubikov smrekove hlodovine. 22 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Zahvale, Oglasi Ni res, daje odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in babice Marije STANKOVIC p.d. Trobejeve Bebe 2.1.1949 - 30.5.2013 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in članom društev; vsem, ki ste nam bili v času njenega slovesa v oporo. Iskrena hvala tudi gospe Viki Venišnik za poslovilne besede. Družini Stankovic in Kranj'čec MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www_pocjrob inorcina.si Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Ivane ŠEMENC s Prihove 8.10.1935 - 3.6.2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Prav tako zahvala Domu za varstvo odraslih Velenje in vsem, ki ste sodelovali pri obredu ter za vse darovane sveče in cvetje. Iskreno hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene sožalje. Vsi nj'eni V nemi tišini slišim tvoj smeh, vidim obraz in čutim bližino. Še korak mi je znan, ko sprašujem se zaman, zakaj in kako jutro prineslo nam je slovo. ZAHVALA Miha GOSTEČNIK 2.9.1991 - 1.6.2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani! Hvala vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in pogreb-cem za besede in pomoč, duhovniku Ivanu Šelihu za lep obred, PGD Šmartno ob Dreti, govorcem KS Šmartno, ŠD Lipa in KK Nazarje, kolektivu OŠ Nazarje, sošolcem, sodelavcem, pevcem, pogrebni službi Morana in vsem ostalim znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Žaluj'oči domači Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ob izgubi naše žene, mame, tašče ter stare mame Martine KUKOVIČ z Ljubnega ob Savinji 26.10.1940 - 2.6.2013 Žalostni iz srca se ob izgubi naše žene, mame, tašče ter stare mame iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih slovesa v mislih z nami, nam izrekli sožalje in besede tolažbe ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za vsak iskren stisk roke, vsem, še posebej sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste skrbeli, da ni občutila prevelikega bremena bolezni, ter ji omogočili mirno slovo. Vsi nj'eni Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 23 Za razvedrilo Cvetke h koprive PREVIDNO V ETER Ko se je v Mozirju mudil avtobus Radia1, ki je na turneji po slovenskih krajih, je do voditeljev stopil tudi župan Ivan Suhoveršnik (levo). Prijazno je pozdravil ekipo in z veseljem spregovoril o kraju in njegovih posebnostih. Ker je poznan tudi kot dober gurman, seveda ni pozabil omeniti zgornje-savinjskega želodca. Ker pa ni vedel, koliko staro je poslušalstvo tega radia, je namesto tolkca dejal, da s kosom želodca in kruha paše skodelica toplega mleka. Za vsak slučaj. NASMEJAN Z RAZLOGOM Na golažijadi, ki so jo dve soboti nazaj organizirali mozirski pustnaki, je kot kuhar sodeloval tudi Marjan Jerman, raziskovalni novinar, stari maček televizijskih ekranov, radijskih valov in časopisnih strani. Vajen dela z vsemi sortami prepirljivcev se je v Mozirju odlično počutil, saj tod živijo dobri ljudje, nevajeni sosedskih sporov, prepiranja za dvanajst centimetrov zemlje, kregov okoli živih mej, hinavščine in babjih čenč. 24 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 Križanka, Oglasi Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 25 MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ TRGOVINA ZAGOŽEN Sukanec, igle, škarje cikcak, za rišelje, servis šivalnih strojev. Tel. 03/839-48-01, 031/610-563. Slemenšek s.p., Ljubija 121, Mozirje. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1! Resne ponudbe iz vse Slovenije. Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net . Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ OGREVANJE BEVC - ZA VAS IZVAJAMO: centralno napeljavo, vodovod, solarni sistemi, toplotne črpalke, kotli na biomaso, rostfraj dimniki, adaptacijo kopalnic; gsm 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. Napovednik dogodkov Petek, 14. junij ob 9.00. Mozirski gaj Dan odprtih vrat v čebelnjaku ob 16.00. Diva's caffe Nazarje Dobrodelna prireditev ob 17.00. Štajerska vinska klet v Mozirju Polnitev Alojzijevega vina Sobota, 15. junij ob 7.00. Parkirišče pred Bohačevim toplarjem Sejem tekstila, sadja in obrti ob 8.00. OŠ Rečica ob Savinji Pohod po mejah občine Rečica ob Savinji ob 8.00. Gasilski dom Nazarje Pohod in kolesarjenje k sv. Urbanu na Dobrovlje ob 8.00. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila ... ob 9.00. Občinska stavba na Rečici ob Savinji Pohod na Kuglo ob 10.00. Žekovec Kolesarski vzpon na Golte 2013 ob 10.00. Bohačev toplar Nazarje Vodeno jahanje konjev ob 18.00. Športni park Mozirje Mali maraton Mozirja ob 18.00. Luče Ogled prenovljene Juvanove hiše in kulturni program ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje likovne razstave Miniature ob 19.00. Zadružni dom Solčava Koncert Big band orkestra Glasbene šole Velenje ob 20.00. Gasilski dom Rečica ob Savinji Nočno gasilsko tekmovanje z družabnim srečanjem Nedelja, 16. junij ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Krško B ob 18.00. Dom Kulture Nazarje Koncert Mešanega pevskega zbora KD Nazarje in okteta Kres iz Cerknice Ponedeljek, 17. junij ob 16.00. Center za samostojno učenje Nazarje Predstavitev aktualnih razpisov (IPAK) ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Slavnostna seja Občinskega sveta Rečica ob Savinji s podelitvijo priznanj Sreda, 19. junij ob 19.00. Dom kulture Nazarje Zaključni koncert Glasbene šole Nazarje v počastitev državnega praznika Četrtek, 20. junij ob 16.00. Sejmišče v Mozirju Trinin otroški bolšji sejem ŽIVALI - PRODAM Prodam telico sivko, brejo 8 mesecev; tel. 03/838-12-73. Prodam telico simentalko, okoli 100 kg, za pleme ali zakol; 041/239 017. Prodam teličko limuzin, za nadaljnjo rejo, težko 130 kg; gsm 041/216-481. Prodam kokoš in petelina majhne rasti; tel. 583-52-58. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikca sivca, starega do 14 dni; gsm 041/372-040. Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke m.t., nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam žagovino za nastilj z dostavo, 26 Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 ugodno; gsm 031/619-117. Prodam metrska, cepljena bukova drva; gsm 051/438-498. Tračni obračalnik sip favorit 220, nerabljen z nerabljeno kardansko gredjo; gsm 041/ 783-100. Prodam 2 kom. vrat (nova) za dimnik na ključ, vrata 15-225; tel. 583-50-34. TV philips, ravni ekran, d=82cm, barvni, brezhiben, prodajam za 15 eur; gsm 041/878-932. Prodam naravno pridelano domače bučno olje. Cena za liter 12 eur; gsm 051/366133. Prodam voziček s košaro za otroka od rojstva naprej; gsm 051/313-230. Prodam zdravilne gobe šitaki; gsm 031/774-562. DRUGO - PODARIM Podarim rabljen jogi 190x160; gsm 031/552-383. DRUGO - KUPIM Kupim traktor zetor, univerzal, IMT ter ostale traktorje; najboljše plačilo; gsm 041/849876. OSEBNI STIKI Kmečki fant sprejme k sebi na kmetijo žensko, staro do 50 let; gsm 041/269-352. Prijazen podjetnik išče dobrosrčno in pošteno žensko, staro do 40 let; gsm 041/859-096. VOZILA IN OPREMA Prodam passat, letnik 2005, vsa oprema, odličen higaline diesel; gsm 070/869-434. NEPREMIČNINE V okolici Nazarij prodam garsonjero; gsm 031/526-984. 2-sobno stanovanje v Mozirju oddam; gsm 041/338-559. V Soteski pri Ljubiji nudim košnjo na 1 ha travnika (hribovito območje); gsm 031/812491, Vida. Ugodno prodam stanovanje v Nazarjah, velikosti 75 m2; gsm 041/282-578. Oglasi IN MEMORIAM Življenje vsakega posameznika je polno, konča pa se v trenutku in v bolečini obnemimo. V nedeljo na nebu ni bilo sonca, ampak mračni oblaki, ki so kazali svojo žalost ob nenadnem odhodu našega Miha Gostečnika. Izgubili smo prijatelja, soigralca, tekmeca. Miha je bil rojen 2. septembra 1991. Od malih nog navihan fantič, ki se je s prijatelji neizmerno rad podil za različnimi žogami, tekom življenja pa aktiven mladenič športnega duha in vesele narave. Že v osnovni šoli se je navezal na košarkarsko žogo. Njegov talent je bil nesporen, kar smo na lastni koži občutili vsi, ki smo kadarkoli zaigrali proti njemu. Le kdo se ne spomni njegovih trojk in skokov pod košem, ko mu nismo segali niti do komolcev. Odličen tekmec je bil. Kljub borbi pa je bila zanj vse skupaj le igra, v kateri je užival. Vedno nasmejan in dobre volje, takšen kot je bil tudi v življenju. Prijatelj, kolega, soigralec, ki ti je znal prisluhniti, te potolažiti, nasmejati. Ob njem ni bilo nikoli dolgčas. Znal je pripovedovati šale, ki so se jim nasmejali tudi najbolj mrki obrazi. V veliko veselje mu je bilo petje. Rad je prepeval pesmi ansambla Toneta Rusa. S svojim humorjem je zablestel na odru oddaje Slovenija ima talent - tako močno, da Mihu v slovo Miha Gostečnik, za vedno se je do solz smejala celotna Slovenija. In ravno ta pozitiva, nasmeh sta dajala vtis, da je globoko v sebi srečen. Žal je bila resnica drugačna. Pot, na katero je zrl z mnogimi prijatelji, je v trenutku pustil za sabo. Odšel je brez slovesa, lastnemu miru in svobodi naproti. Svojo življenjsko knjigo je zaključil na začetku, ker smo prepričani, da bi skupaj napisali še veliko zgodb, čakalo nas je še veliko izzivov in tekem. Nadaljevanje bomo boš ostal v naših srcih. napisali sami, v mislih s tabo, Miha, ti pa obljubi, da se našim neumnostim ne boš preveč smejal. Miha, hvala ti za vsak trenutek, ki si ga delil s komerkoli izmed nas. Bil je dragocen, čeprav se tega mogoče takrat nismo zavedali. Radi te imamo. Radi se te bomo spominjali. Saj, kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo daleč, daleč ... Pogrešali te bomo, dokler se spet ne srečamo. Košarkarski prijatelji I Savinjske novice št. 24, 14. junij 2013 27