Štev. 38. Na Dunaj«, 4. olstobi-a 1895. Letnik VIII. O programu nove vlade. Malone zoperno nam je to pot, zopet govoriti o programu ravno nastopivše vlade pod načel ništvom grofa Badenija, in vendar je to potrebno, ker se pojavljajo sedaj nekako čudna mnenja celó med mladočeškimi politiki, potem pa sosebno na Slovenskem. Kakor na ukaz, trdijo mladočeški, nekateri slovenski in potem vseh vrst nemški listi, da morajo še le čakati na razkritje Badeni-jevega programa; radi tega da ne morejo še sedaj utrditi svojega stališča nasproti novi vladi. Pri tem se kažejo Mladočehi, kakor slovenski oportunisti, kot soglasni separatisti, ki hočejo jedino s stališča interesov svojih narodov, da ne rečemo, strank, opazovati novo vlado, ozi-. roma pretresati njen program, ki po ¿rkah iu tekstu ni še . razglašen. To je pač največa beda, da se slovanski separatisti in oportunisti kar čisto nič ne poprašujejo, kaka ljode s skupnimi interesi slovanskih narodov; zadovoljni bi bfli»takej, hitro ko* bi flosegli *samo za se nekaj, naj ko CA YAC® BCHIÍ; ^A YAC H3A1.YH oj TpntiihH; ^A CKT.T 3A CpJYSi KCTKApieil l€; ,V,A ur. K lipT.IIOCT IIH Y HAY COMII T,Hl,fl /luiliT.TH III. C m Chlll,C AC! ÍIUIKT.111.0 XAAJIIO TOIIAT. KUpi C« He o^npe ipeiixieis kcak, Pa3vm na yaa^ch k np-snuiH-E Mf.pT, Oh cpAYA iiijie cii[>omak; ('()l|6 HAIIOAIIheilO yiiOpOK, rAOKÍÜKiií K CCGT. YV'liA CAt^ \¡\ipAhl,Y, A AII CHATI,I,Y K30p0K, Hit h,v pA3i;iiA ni; rpoM uie i;i;,\; II ii v ray mu uicrA lie nftenAAiiiii, lin to, k a p jpyrin.i ni.iA r.i.i crfini, ¡IklIKIlAO IU' le K IIOAIIT. YAUIII, Orenh, k i h irr.Tii ta oc^n. .laMypcKifl. Izpoved. Jaz veri hočem zvest vam biti, Prepričal sam pa nisem se, Menih da more ne hliniti, Vselej prisege se drže; In da poljubi, nasmehljaji Kovarni niso nam vselej, Da bližnjih mali pregrešaji Opraščajo se časi vsaj; Da čas izleči od trpenja; Da svet za srečo vstvarjen je; Da ni v krepost nič več somnenja, Živeti niso sanje le!... Živenje hladno topli veri Se ne odpre trenotek vsak, Razum pa hladen v prejšnjej meri Si sreče išče siromak; Srce napolnjeno ukorov, Globoki v sebi čuva sled Umrlih, ali svetih vzorov, Ki jih razbil ni grom še bed; Nič več mi njega ne preplaši, In to, kar drugim bil bi strup, Živilo mu je v polni čaši, Ogenj, ki neti ga obup. Fr. Celestin. F i ó f ir i ó. Liepo lice, črni brk Namazana kosa, A monokl zlacani Uprav pokraj nosa. Nadignute gače gor, A haljetak kratki. A na rukam krasni par Rukavica glatki. U Beču s Po gospodskom „Ringu", U Pariz zavirio, Tu modemu sfingu. Par riječi francezki I njemački nešto U svoj govor gigerlski Mladac mješa vješto. Konja jase nedeljom, Na biciklu leti, Za poštenje svakome Dvobojem se prieti! Narod za njeg prazna rieč Nežna za slobodu — On tek čeka, sto če doč Sutra dan u modu! R. K. Jeretov. Iz Krčevinskih potočnic. (Elegija.) ITdviuv š' o'jt!5 ¿ndxXapos laTtv, o'ut' eoetat. P indar. Mila mladina, kako te jaz ljubim, kak<5 te spoštujem, Srce veselja kipi, kedar te gleda ok6. Vedno poslušani te rad, ko pesem zapoješ domačo, Zvonki glas tvojih grl meni nebeški je čar. Kdo te rad ne bi imel? Ti čvrsta si res korenina, Zrasle iz nje da drevo krepko in močno nekdaj. Kitil bo cvet to drevo, krasni cvet domovinske ljubezni. Bog mu daj mnogo sadu. Narod mu bode moj rad. Kakor želi si mornar pripluti k obali v nevihti, Napenjajoč vse moči v varno zavetje hiti, Tudi ti delaj tak<5, da srečno dosegneš namen svoj Sebi in svojcem v korist, svojim potomcem pa v zgled. Truditi mora se vsak, kdor hoče pošteno živeti, Nikdor brez truda ni bil, nikdor brez truda ne bo. Trud in napor duševnim močem pomnožata jakost, Truda napora sad s časom zelci je sladak. Seme omike je trud in cvet plodonosen napredka. Bog nam Slovencem ga daj! To so prežive želje! Trsi se vsak izmed Vas, mladeniči naši predragi, Da bo vaš trud še nekdaj milim rojakom v pomoč. Božidar Flegerič. Prosloy*) h slavnostnimi iiMstaveni na pročest Slotinck Od Triglavu a svaté vody Sâvy, kde rêva zrâ a zlatem hori klas, od Frusky Gory, sumnych proudu Drâvy, i od krajü, kde tajuplny Kras, k nâm stihla zvest, že spëji dèti Slâvy, by v nâruë bratrskou nâm padli zas. Jak toužne čekali j sme Vas! Jak vrele jsme vštric vâm nesli srdce svoje celé! Tak jaro k slunci touži svymi kvëty, jak na pozdrav se chvëly naše rety. Ted.' mâme vas — nuž, sem již v naše objeti, af slzy radosti tu chvili posveti! Ne hostmi, u nâs doma jste co sestry, bratri, — neb všichni Slované, byf rüznili se reči, svym duchem, srdeem vëénë vèkfl k sobè patri! Kde v svètë torn jest pouto krâsnëjsi a vetši?! Leč k vâm nâs viže kouzlo jesté jiné. Jak naše vlasf, i vaše v stâlem boji za jazyk matersky, jenž nezasyne — a vlastni sila nejlepši nâm zbroji! Necht' zhouby san však stokrat plâny snula, my k cili jdem a Slovénie nezhynula — a kdyby tëzsi j esté napadla nâs doba, pak znâme heslo: „Zlobo nek razbije zloba!" Však nadèj mâm, až zlycli nepfâtel vina se nakupi až k trûnu Hospodina, že On sâm ruku vztâhne k ochranë jak nâs, tak bratri z bilé Lublanë. Karel lvâdner. *) Ta „proslov" je bil na vrsti v Češkem gledališču v Pragi, ko se je igrala Smetanova opera „Dalibor" na čast Slovencem, došedštm k narodopisni razstavi. Op. ur. Premišlj e vanj e. Uže dolgo časa premišljujem, kako bi se dala resnično izvesti nacijonalna avtonomija, in je li možno, jo tudi izvesti. Pri tem opazujem, kako se nacijonalne razmere polagoma razvijajo na Avstro-Ogerskem od 1. 1868 naprej. Tu imamo dvojno vrsto narodov glede na stopinjo zavednosti njih narodnosti, naj bode jezika ali drugih posebnih znakov, v katerih je vkoreninjena vez vsakega k svojemu narodu, in s katero vezjo postane vsak narod juristiški faktor. Jedna vrsta je popolnoma zavedna svoje narodnosti, pri drugi pa se razvija narodna zavest. Prva vrsta je uže tako vkoreninjena, ne le, da jej ni treba več braniti svojih vnanjih znakov, ampak vpliva toliko na merodavne činitelje, da ti faktorji se ne drznejo v korist drugim narodom ničesar storiti. Pri drugi vrsti narodov se je večinoma ohranila le vnanja lupina, t. j., le jezik, v tem ko so izginili blizo vsi drugi vezivni znaki vsled moralnega in gmotnega vpliva od strani narodov prve vrste. Ta vnanja lupina pa vendar skuša se ne le ohraniti, ampak se tudi utrdi tem bolj, čim več je protivni vpliv od strani narodov prve vrste. Posledek tega je, da z rasenjem protivnega vpliva narodov prve vrste še poveča odpor od strani narodov druge vrste, vsled tega pa se razširja zajedno narodna zavest v narodih druge vrste. S tem odporom pa so prišli narodi prve vrste do kraja, ker ne morejo več prodirati s svojim ofenzivnim napredovanjem, temveč so prisiljeni braniti, kar so si prisvojili, in kar posedujejo po pravici in krivici. Nasledek vsega tega je, da narodi prve vrste vsemu svetu razglašajo in togujejo, da njih narodnost je v nevarnosti. Ker so pa gospodarji tudi zemlje, vsled tega krajev (mest, vasij trgov i t. d.), na katerih bivajo narodi druge vrste, sledi da razvpivajo take zemlje, kraje i t. d. za svoje zemlje, torej zemlje, kraje svoje narodnosti. Vsled tega si prisvajajo tudi kraje, ki so z malimi izjemami središče in zbirališče narodov druge vrste. Tako imamo n. pr. nemška mesta Ljubljana, Celje, Maribor,' Celovec, laška mesta Trst, Gorico, Piilje, Poreč, katerih zastopniki so večinoma Slovani v nemški ali italijanski obleki. Uže z letom 1868 se je postavilo načelo, da kraji so tiste narodnosti, katera gospoduje; vsled tega dobivajo ti kraji vnanji značaj teh narodnostij. Ker pa nek del prebivalcev se poprime tega znaka vsled moralne in gmotne sile, drugi pa se brani s konservativnega stališča, za katero hranjenje ima intelektuvalne in gmotne moči, pride narodni razpor med oba naroda. Narodom prve vrste služijo merodavni faktorji, vsled tega mora se zavedna masa narodov druge vrste braniti proti veči moči. Ta veča moč razdira s svojim moralnim vplivom glavne znake socijalnega življenja med členi narodov druge vrste, in se pri tem ponajveč poslužuje demorali-¡cacije. Zato tudi vidimo iz zgodovine vseh narodov: dokler je pri narodih v čislih morala, tem teže je narodom prve vrste prodirati med narode druge vrste; vsled tega nahajamo le tam veči odpor, kjer je možki značaj med narodom še vedno vkoreninjen in v čislih. Iz tega se vidi, da prvo in glavno orodje agresivnih narodov je demora-lizacija. To vedo voditelji narodov prve vrste jako dobro in se znajo tudi vedno okoriščevati z vspehom. Po tem načelu se, žal, pristranski, razvija tudi princip narodne avtonomije; na to kažejo n. pr. Dunajske punk-tacije, katere se dejanski vtihotapijo tudi v druge krono-vine, ne da bi opazil kdo. Pravo izvršenje narodne avtonomije bi pa privedlo do drugih rezultatov ne le v nacijonalnem, temveč naposled tudi v ekonomiškem pogledu. Kar se dostaje zastopnikov slovenskega naroda, bojim se, da ne bo tako hitro bolje. Merodavni faktorji namreč se vtikajo preveč v domače naše stvari, vsled tega tudi v volitve. Radi tega ne morejo zastopati narod osebe, katere bi bile zmožne. Drugič so sedanji in bodo tudi prihodnji zastopniki popolnoma v sponah burokratizma. Temu pa so vse radikalne ideje protivne. Pri tem imajo zastopniki še preomejene pojme o odločilnih stvareh. Jaz bi vse zastopnike in zajedno tudi vse časnikarje poslal poprej, h. pr. med Čehe, predno bi nastopili kot zastopniki, odnosno novinarji. Te dni sem iz roke položil Tomičevo pripovest „Za kralja — za dom". Prej pa sem prečital v „Ljubij. Zvonu" povest „Groga in drugi", spisal R. Primerjaje spise jed-nega in drugega naroda mi pride na misel vprašanje, kako je to, da naša beletristika se še vedno ne more povzpeti iz detinstva. Tu ne govorim o jeziku, ampak o predmetu in o načinu, kako se razlaga in razvija ta predmet. Predmeti se ne povzdigujejo iz življenja srednjega stanu. Iz tega se vidi, da pisatelji so večinoma še sami kmetskih roditeljev, ki niso imeli prilike po viših in velikih šolah pridobiti si toliko, da bi njih razum mogel povzdigniti se do tolike stopinje, da bi bil vsaj v vrsti z boljimi mislitelji sedanjega časa. Vse drugo je pri pripovedniku hrvatskem. Ta razvija svoje ideje po tako delikatnem in zanimivem načinu, da te povesti more čitati vsakdor, naj bode katerega koli stanu ali mišljenja. Hrvatski pisatelj pozna dobrote in spake vsakega stanu, on se zna vglobiti v misli vsakega človeka, pri tem pa povzdiguje le pravo moralo, ne oziraje se, katere ideje prevladujejo tu pa tam. Za to mislim, bi li ne bilo bolje, ako bi „Ljubi. Zvon" kot glavni roman, ki se razteza na vse leto, priobčil kak zanimiv roman kakega slovanskega naroda, ki nas Slovence nad-kriljuje nad sto let. nego pa čitatelja dolgočasiti z običajnimi dovtipi, ki kažejo le, da pisatelj živ4 v jako omejenem društvenem okrožju. To naj bi trajalo vsaj toliko časa, dokler se ne obelodani kako boljše delo. Drugo vprašanje, kedaj dobimo ilustracije v „Ljubi. Zvonu." Po mojem mnenju ilustracije niso nikaka igrača, ali le otročja stvar. Brez namena gotovo, n. pr. Nemci ne trosijo toliko za povzdigo ilustrovanih listov. R. S. ---S2sa--- Književno pismo. II. naMiira IlaBJia Iocnijta IIIaij>apHKa. Pkqi nponaHe-cemiaH npoip. n. A. KyjiaKOBCKnMi nt TopjKecTBeiiHont aactflamB cjiaBiiHcicaro 06m,ecTBa 11. Maa 1895 rojia. C.-rieTep6ypr&, 1895. Str. 1—18. Mnogo smo čitali o P. Šafafiku in tudi obširnejše razprave o njegovem življenju in delovanju. A ta govor, napisan jedrnato in živo, čita se posebno prijetno. Kratki uvod črta v velikih potezah Slovanstvo do Safafika in povdarja našo žalostno razdrobljenost. Pri nas ne pomnim, da bi se bilo omenjalo, da je S. potomek izselivših se čeških (moravskih) bratov. Na str. 5. pravi pisatelj, da je S. v „zgodovini slovanskega jezika in literature" prvič Slovanstvo razmatral kot nekaj jedinega in celega, razdeljeno na vrste bolje ali man je blizke si med seboj. Doslovno tega ne smemo verjeti, če pomislimo le o Dobrovskem, Kopitarju i dr., pa tudi o njih učenih prednikih do Jurija Križaniča. Po pravici pa povdarja govornik, kako visoko je cenil S. cirilico. K. omenja le ona Safarikova dela, katera imajo občeslovanski značaj. Iz njih vidimo globoko vero v Slovanstvo, ali ta vera je trezna, kritična. On je bodril in opominjal, da je „moralna smrt najhujša smrt, moralno življenje — najviše življenje". Tehtne so tu sledeče go-vornikove besede: „Ko bi Slovani imeli dovolj nravne sile, prestala bi — tako rekoč — manija veličja, sestavljajoča sedaj jeden iz važnih povodov vzajemnih razdorov med raznimi slovanskimi narodnostimi". Tu navaja govornik razne srbske, bolgarske, hrvatske in poljske težnje, služeče jabelkom razdora. Tolaži se pa, da je bolezen primerno še mlada in se da bez dvojbe izlečiti. Trezno sodil je S. tudi o občem slovanskem jeziku, mislé, da bi pač le zunanja sili mogla ga nam prinesti. Govornik pa umuje, da mi Slovani bolje, nego kedaj, imamo slišati pravično sodbo o sebi in svojih delih. Stroga, ali ljubeča beseda naj bi nas opominjala o naših dolžnostih, bodrila nas v težki borbi s tujim nasiljem, karala nas za grehe in stranpotice. Kritika je potrebna, da se vidi notranji položaj vsake narodnosti, medsobni odnošaji in odnošaji slovanskih narodnostij k Rusiji. A tudi za Ruse zahteva razširjenje znanja o Slovanih ne samo med učenjaki, temveč med širjim občinstvom, da bi se Slovani razvijali po jednakih potih in soglasno z velikimi zadačami in cilji Rusije. Toži pa, da sami Rusi malo poznajo Slovanstvo, a sedanje še menje, nego prošlo. Jaz pa bi rekel, da mi sedanjo Rusijo poznamo še manje, nego Rusi nas. Obžaluje, da je odpravljeno prepodavanje po r. vsenčiliščih o zgodovini slovanskega zakonodavstva, in da v srednjih zavodih slišijo učenci o Slovanih manje, nego o drugih narodih. Zeli pa tudi, da bi r. časopisje bilo bolje slovansko, nego je. Ponavljam torej, da je ta kratki govor jako poučen in zanimiv za vsakega mislečega Slovana, ki ni preveč zaljubljen v svojo veliko — malenkost. III. B. B. PoaaaoBi: lio n0b0,ny o«iioii TpeBorn rp. JI. H. ToiCTaro. (P. BtCTHBKt; aBrycrfc c. r. — V obširni, 17 glav obsegajoči razpravi govori kritik najpreje o duhoviti opazki kritika N. Mihajlovskega gledé L. N. Tolstega, da vidimo v mnogih njegovih delih jarko izražen strah pred smrtjo, a vendar Tolstoj piše, da se ni treba bati smrti. Mih. misli v obče, da je v vseh zadnjih delih Tolstega očiten ta strah pred smrtjo. Rozanov pa opaža, da fiz. straha pred smrtjo T. nima, da se le boji pogrez-niti se v igro počel z ostanki svojega telesa, brez obzira — na dušo. Duša in njeno zagrobno življenje torej zanima T.-a. Ne ljubi pa počel, in celo veliki zgodovinski dogodki ga nekako plašijo kot izrazi svoje vrste — počel, kakor to- posebno vidimo v „Vojni in miru", pa tudi v „Gospodarju pa hlapcu". R. obširno govori o bitju in pravi, da je smrt zmaga počel nad duhom, kakor je rojstvo prevladanje duha nad počeli, katera se tu nekako rodé k življenju. R. očita Tolstemu, da ne zna biti pokoren, pa se za to muči z raznimi vprašanji, t. j. da se ne pokorava cerkvi: ko bi se, bil bi srečen. Kritik misli — pač krivično — da se Vasilij An-drejič ni bal smrti. Jaz tega Tolstemu ne bi očital: zdelo se mi je in zdi se mi čisto naravno, da se Vasilij An-drejič boji, Nikita pa ne. Tudi se mi ne zdi osnovano očitanje, da se gr. Tolstoj boji smrti, za to, ker riše osebe res boječe se smrti, ali da je posebno ohol. Kritik trdi dalje, da je slava preveč prevzela gr. Tolstega, ter mu očita, da je preveč sledil za grehom v duši človeški. Cerkvi pokorno vero priporoča kritik velikemu pisatelju. V isti knjigi pretresuje V. Rozanov knjigo L. Ticho-mirova: Bopt6a Btica (MoctcBa, 1895.). Naš vek je nemiren: zanimajo ga razna vprašanja, posebno socijalna. Nekako bolezljivo odmetamo stari stroj življenja in gubimo čut dejanskega. Človeška dela napolnjujeta sovražtvo in laž. Soeijalisti odtujujejo se od sedanjega družtva: dajmo jim rod, duhovno kri, domovino, kdor tega nima, in konec bo socijalizmu, misli Rozanov. Sedanjemu toku bila je podobna renaissanca, ki je pa polagoma prešla v prepire menihov in njihovo reformacijo. Prekucija dobila je po tem v Napoleonu tolmača, ki jo je zavrnil čisto drugače, nego je sanjaril Rousseau. Zgodovinar pa mirno gleda socijalizem in opaža, „kamo pade od vseh v strahu pričakovani dogodek". Ravno tam je zanimiva razprava P. A. Ačkasova o P. Bourgetu. Kritik dokazuje, da je v romanih tega pisatelja malo življenjske resnice, da so napisani večinoma na moralna vprašanja tako, da so osebe redko tipične. Najbolji in najbolj resen da je roman „Le disciple" (učenec). Glavna misel je tu odgovornost učitelja za ideje, ki jih širi. B. misli, da filozofija, izključno osnovana na znanost, strašno škodi nravnemu čutu. To dokazuje mladi junak tega romana, ki je domači učitelj v hiši de J. Učencova sestra pa mladega junaka jako zanima in po sovetu svojega profesorja dela dušeslovne poskuse na deklici in jo zapelje. Ona se otruje. Njega krive, da jo je on otroval, a brat dokaže s pismom svoje sestre, da ni neposredno kriv. Sodišče junaka oprašča, ali ga brat mlade žrtve ubija. A tudi o tem romanu sodi kritik, da njegove osebe niso glavna stvar, marveč ideje. Najbolje očrtan je pa prof. Sixte, jako smel v svojih znanstvenih zaključkih, a jako nesmel v praktičnem življenju. Njegova teorija pa ga je dovela, da je na posled indiferentist. " Ta ravnodušni teoretik pa jame spoznavati odgovornost za svoje ideje po smrti tega svojega učenca. Trajnejšo vrednost pa imajo, po kritikovi misli, „Poskusi sovremenega dušeslovja", kjer preiskuje duševno stanje sovr. človeka po spisih znamenitih franc, pisateljev in tudi J. S. Turgenjeva. Naj tu omenim, da je B. bil domač učitelj v ruski rodbini, naučil se ruski, da sam čita ruske pisatelje. Bourget misli, da je najzanimivejša črta našega veka — kosmopolitizem. Te misli navzel se je bil iz knjig, a da jo proveri, potoval je mnogo in celo v Ameriko. Kot nek sad tega potovanja je roman „Cos-mopolis", o katerem pa misli kritik, da je najslabši iz romanov tega pisatelja. (Prevod je bil v hrv. „Viencu".) Zanimiv je tu poljski grof Gorka, ki ima predstavljati tipične posebnosti slovanske duše, pa je po misli kritika čisto nemožen s svojim neobuzdanim značajem, s svojo strastnostjo in slabo voljo. Bolji pa je B. v malih povestih, iz katerih je najbolja „Un Saint". Stalno vrednost imajo po obči sodbi tudi njegovi potopisi, kateri morda prežive njegove romane. V Ameriki je bil 10 mesecev in tu, kakor pravi, prepričal se, da se vera in znanost moreta pomiriti. Kritik misli, da je Bourget poklican, da napiše zgodovino idej našega veka, njegovega umnega in nravnega življenja: on da je bolj kritik in filozof, nego umetnik romanist. Posebno rade čitajo ga ženske in odrasla mla-dež v obče. Fr. Celestin. Dijaški pobirki. Študije o nekdanjih dneh III. Slovenski dijaki v „rajhu". V Tubingi. Štiristo in osemnajst let je prešlo, kar se je povzdi-gnilavTubingi alma mater„Eberhardo-Carolina". Ž majhnimi sredstvi podprta, ob svojem porodu ni imela mnogo nade na bodočo slavo in tudi istinito se ni v posledici dvignila nikdar nad ostale posestrime v Nemčiji. A posebne razmere, ki so Avstrijce navezale nanjo in širile njen vpliv v območju -vsega habsburškega obvladja, jej zagotavljajo zgodovinsko važnost za lutrovstvo, pa tudi za slovenski narod. Izvrstni učitelji, bližnja, prijetna lega, verska strpnost in knežje podpore virtemberških vojvod oslavili so njen glas po slovenskih deželah tako, da nahajamo med 712 Avstrijci, ki so se tu vpisali, 112 Kranjcev, 115 Štajercev, 69 Korošcev in 6 Primorcev; od teh je bila dobra tretjina plemiška. Mag. Matija Gerbez, Vitemberški dijak, je na Lutrovo in Melanchthonovo priporočilo prišel 1. 1537 kot učitelj grščine na pedagogij in se vpisal radi reda takoj na vseučilišče, da je užival „akad." svobodo. Za slavnim Ca-merarijem je zašel tri leta posleje isto stolico na vseučilišču. Njegova učenost, pridnost in lepo vedenje pa ga je do velo trikrat na dekanatsko stolico na artistiški fakulteti. Takisto iz Labina prišedšega rojaka, ki se je bil v tem izšolal v Baselu, Matijo Vlačiča Frankoviča pa je vzel k sebi in ga postavil svojim slušateljem kot repetenta. Zatem pa je privabil k sebi v času do svoje smrti 1. 1559. še šest svojih ožih rojakov „Illyrov", pa štiri Štajerce, katerih jeden Pavel Bajec je bil njegov „famulus" 1. 1538. Za ista leta z njim pa je bil v Virtembergu, kancelar in sovetnik vojvode Krištofa, mag. Mihal Tiffernus. L. 1488. na Kranjskem rojen, po Turkih ugrabljen in na Laškem najden, je prišel na Dunaj na kranjsko „Bursa Agni". Na tamošnjem vseučilišču je postal po vrsti magister in učitelj modroslovja i konečno mentor mlademu virtem-berškemu knezu Krištofu. L. 1532 pa je istemu pomagal, da je ubežal iz spremstva cesarja Karola V., ki je tedaj potoval v Mantovo. Ko je umrl, 1. 1535, zapustil je svojo gotovino vojvodi, njegovo knjižnico pa je dobilo vseučilišče v Tubingi. L. 1557 je vojvoda „knežji štipendij", kateri je bil ustanovljen 20 let preje, prenovil in število štipendijatov pomnožil na 114, Ker je v to porabil tudi 2320 gld. iz Tiffernove zapuščine, je krstil štiri teh mest na ime „Stipendium Tiffernum" in je na priprošnjo Primoža Trubarja dve določil za Kranjce Vojvoda Krištof, ki je pred leti živel kot jetnik na habsburškem dvoru, je bil odslej glavni podpornik lutrovskim Slovencem. Za novo vero vnet, blag mož, vendar ni mogel zakriti popolnoma svojega srda do Habsburžanov in je po našem mnenju tem rajši širil lutrovsko gibanje po Notranji Avstrijski. To pa so tudi spoznali avstrijski vladarji in se pro-tivili njegovemu delovanju, dokler ni vpliv prizanesljivega Maksimilijana II., ki je bil naklonjen vojvodi, vzel temu agitovanju ost. Njegov dvor je postal zavetišče južnim lutrovcem, njegova radodarna roka pa in njegov ugled po Nemškem je pridobil istim in posredno tudi našemu slovstvu nepričakovano mnogo prijateljev in zaščitnikov. Da ni sreča Slovencem naklonila njega, bi bilo njihovo slovstvo pač še dalje spalo — spanje — smrti podobno. Trojica Gerbic, Tiffernus in Trubar, ki je bil semkaj došel 1. 1548, pa so Slovencem pri vojvodi zagotovili prijazen obstanek na Virtemberškem, kateri sta poslej še Vergerij in Ungnad podpirala po možnosti. Tubinga je odslej postala središče in ognjišče prvemu novosloven-skemu slovstvenemu poletu. L. 1550 je zagledala tu prva slovenska knjiga, Trubarjev „katekizem", s podporo Ger-bica in Tifferna, beli dan. Poslej sta sosebno Ungnad in Vergerij to delo pospeševala. Leto za letom je donašalo odslej več Kranjcev na Virtemberško, pa tudi bolj razvnelo plamen verske vnetosti. Ob istem času se je oglasil tu tudi glasoviti Dunajski Pavel Skalich, 1. 1556 — 61, kateri jo je potem pa na Prusko potegnil. Dasi je trajala zveza Slovencev sTubingo uže nad201et, so se slovenski dijaki tu stalno nastanili stoprv 1. 1558, ko sta dobila prvič dva mladeniča iz Kranjske Sam. Bu-dina in Iv. Gebhart mesti v „knežjem stipendiju" Tubin-škem. Petnajst Kranjcev je uživalo ta štipendij. Med njimi navajamo le Slovence: mag. Jurij Dalmatin 1. 1556—72, mag. Bernard Kamničan 1. 1569, mag. Primož. Trubar ml. 1. 1570-73, Blaž. Budina 1. 1572—78, Jurij Sluga 1. 1583-84, mag. Jurij Klemen 1. 1585—90, mag. Nikolaj Burič 1. 1587—95, mag. Jakop Tulščak 1. 159i—96, mag. Ivan Benečan 1. 1596 — 99 in mag. Marko Kollu-der 1. 1596—1600. Tu v knežjem zavodu dobivali so naši rojaki „Tiffer-nijanci" stanovanje, hrano, pouk in po 4 rajniše. Ostale potrebščine, sosebno obleko, knjige in drugo so si pa morali sami oskrbeti. Žal, da jim je mnogič predla revščina, in tla niso imeli pridnejši med njimi kakor Dalmatin v Trubarju dobrosrčnega zavetnika, moral bi bil marsikdo studovanje popustiti, ali pa se ravnati po vzgledu drznega Blaža Budine, ki se je napotil kar v Ljubljano, da si je tam izprosil podporo za zimsko obleko pa za magistersko promocijo. Strog red pa je navajal le-te naše dijake k pridnemu pouku, kajti „nepridnost" in prekoračenje za-vodovih naredeb, sosebno pa ponočevanje so strogo kaznovali. 0 tem sta vedela pripovedovati tudi dva kranjska dijaka, namreč Jak. Tulščak in razvajeni drugi sinček superintendenta Spindlerja. Poleg tega „knežjega štipendija" pa je obstajal za nje tudi še kranjski deželni štipendij letnih 50 gld., kateri je uživalo devet slušateljev. Majhna je bila vsota 50 gld., a če je moral Ljubi, rektor Pohorič z 200 gld. preživiti sebe in svojo družino, zadoščalo je uže, vsaj za silo. Sicer pa revnejši itak niso semkaj dohajali drugače nego potom štipendijatov ali pa kot „praeceptores" ali celo „famuli" domačih plemičev. Kolegnina je bila izvestno uprav malenkostna, in imatri-kulacija ob sebi je stala le 6 denarjev po 12 vinarjev. Ker je bilo število našincev, katere moremo izvestno šteti slovenskim rojakom, le majhno, navajamo jih tu. V imatrikulacijski listini Tubinškega vseučilišča nahajamo med novovstopivšimi slušatelji leta: L. 1537. mag. Mat. Garbitius Illyricus, 1538. Paul Bajec Styrius, famulus Illyrici, 1540. Kilijan Peršič Pre-gentinus, 1541. Ivan Dragošič 111., 1543. Jak. Volkmer 111., Miha Cigan Wip. 1554. Aleš Offer Goričan, 1556. Boltazar Seprecht 111. 1558. Sam. Budina Carn., 1559. Krištof Vujžar Villac, 1561. los. Tašič Carn. 1562. Iv. Tiffrer Labac., Blaž. Brstelnik Carinth. 1563. Iv. Burec Carinth., Lenart Merharič Illyr. 1564. Jurij Ožurnik, Carinth., Mat. Vlačič sin , 1565. Gašpar Čuden', 111., 1566. Jurij Fašanek Carn., Lenart Mravlja Labac., Jurij Dalmatin Carn., 1564. Tomaž Rumpler Radtmansdf. Cranus. 1568. Jurij Zel Goriciens., Danijel Vrabič Goric. Andrej Savinec Labac., Primus Trüber ml., 1569. Bernard Kamničan, Felicijan Trubar, Miha Cečkar, Labac. Mat. Bo-hemus Carn., 1570. Florian Suhodolski, Pankracij Bront, Carinth., 1571. Iv. Buc, Melhijor Buc, Krištof Buc, Carinth. fratres. 1575. Jurij Kern Carn., Jurij Jošt Carinth., 1578. Krištof Foršan. Maurikij Foršan, 1580. Sebastijan Fajdiga, Ciliensis, 1581.v Iv. Višnjan, famulus Baronum Egkh u. Katianus, Jurij Šantelj Styrus, Jurij Verbec Carn., 1582. Marko Rumpreht Labac., Matej Hampe Villac, Ljudevit Vrabec Goric., 1583. Andrej Schweiger Labac., Jurij Sluga Labac., Iv. Rosman Carn., Gašpar Okorn, Carn. Matija Tesar Carn. Danijel Xylander Lesnik, Carn. 1585. Jurij Klemen Labac. Matija Trošt Vipac., Žiga Zanos Carnith., 1886. Volk Jarec'Klagenfurt, 1586. Andrej Lušnič Labac, Nikolaj Burič Labac., 1591. Jak Tulščak Carn., Caharija Kropar Carn. Lenart Jaschang Carn. lak. Pantaleon, David Pantaleon, Iv. Benečan in Jurij Prosar, Labac. — Abel Fašang Labac. Gašpar Tulščak, Labac. 1594. Jul. Herkovec 111. 1595. Krištof Knaffel Carn. Gregor Rap. Carn., Dauijel Bernadin, Carnith. in Andrej Delavec Carinth., Gregor Nastran, Labac. 1596. Marko Koluder Labac. 1598. Vilko Steber Villac. 1599. Gregor Fabricius, — Tesar, s in dun. prof., Dav. Verbec „praeceptor" in Lavro Vrkovič, „famulus" Lambergov. 1605. Iv. Taufrer Krsnik Labac. 1606. Tobija in Caharija Taufrer Krsnik Carn. (propter aetatem non jura-verünt). Jurij Barle, Carn. 1612. Miha Bač Carn. 1613. Anton pl. Pečovič, Carn., Miha Bizjak, njegov „famulus", in 1. 1614. Peter Pohorič Labac. Carn. Sest in osemdeset je torej dijakov, katere moremo brezdvomno prištevati našemu rodu. Malo je bilo število izvoljenih izmed slov. naroda, a še teh mnogi so se malo brigali za svoj jezik in ga rajši prepuščali preprostemu narodu. Le oni, ki so prepovedovali evangelije, razvneli so se za borne svoje sobrate in jim dali prvo, a tem izvrstnejšo podstavo v malem, njihovemu smotru primerno izbranem slovstvenem gradivu. Odveč bi bilo pač naštevati še vsa ostala posamna imena; tu pripomnimo le, da je bila v naši domovini razvnema za Tubinško vseučilišče tolika, da je samo Lju-bljancev 36 študovalo tamkaj. Naši dijaki so se proslavili tudi kot pridni dijaki; to kaže nam najbolj veliko število magistrov, katere nahajamo med njimi. L. 1537. se je vpisal na vseučilišče prvi Slovenec Matija Gerbic, 1. 1614 pa je zaključil Peter Pohorič ml. njihovo število. Do deset Notranje-Avstrijcev in med njimi po trije Slovenci so bili preko 80 let v Tubingi, kot stalni učenci, ali pa tudi kot gojenci knežjega zavoda. Tubinške številke nam zaznamujejo cvet lutrovstva po naših krajinah, pa tudi cvet književnega preporoda. Kajti kar je v obče podelilo vseučilišče slovenskim bogoslovcem, to sta jim posebe v Slovenstvu vlila Ungnad in Trubar. Krog Ungnada, katerega je notranje-avstrijsko plemstvo častilo nalik knezu, so se zbirali vsi naši mladi plemiči in proučevali njegovo veledušje. Krog Trubarja pa so se zbirali ljubljenci njegovi Dalmatin, oba Kamničana, Maurus, Bohemus, Xylander in drugi. Urah in Derendinga ste bili letovišči našim dijakom, kamor so zahajali o prostem času", da se poklonijo očakoma lutrovskega gibanja in se potrdijo v veri in stanovitnosti. „Narodnostnega življenja", kakoršno je vladalo po laških vseučiliščih in na Dunaju, tu pač ni bilo. Zmerni, trezni bogoslovski duh je tu prevladoval in navajal slušatelje k pridnosti. Zato pa so vsi tudi kaj hitro dovršili svoje nauke — navadno v dveh letih — in so poslej odšli v domovino na pridno delo. Veliko njih večino nahajamo v slovenskih deželah, ostali pa so šli večinoma drugam kot mentorji domačih plemičev z njimi dalje po svetu. Mnogo njih — skoro tretjina vseh Tu-binčanov—došla je tako v Padovo, kjer pa se je precej ohladila njihova vnetost za lutrovstvo, ali pa jih je speljalo še dalje v tujino. Mnogo njih čitamo tudi po drugih nemških vseučiliščih, tako v Štrassburgu, Heidelbergu, Jeni in Vitembergi, kamor so šli popolnjevat svoje nauke. A uprav to, da so se oni znašli v Tubingi, nam kaže veliki njen pomen za naše prednike, veliki vpliv, kateri je razširjala Tubinga med Stovence. Kar imamo profesorjev, učiteljev in informatorjev od srede XVI. do srede XVII. stoletja, vse je prišlo iz Tubinge. Veliki mir, strogi red in natančnost, katero je uvel vojvoda Krištof po nasovetu svojih slovenskih soveto-valcev na veliki šoli, zagotovili so jej tudi v posledici procvit. Zajedno pa so provzročili, da se je protirefor-maeija v domovini proizvela mirnejše in laže, nego bi bilo možno, da je cvet slovenskega razumništva zapal ob vzgoji v roke nepremišljenim vnetnikom. Janko Vencajz. f. --^iHg-- Ž E N S T V O. Trst, 20. septembra 1895. Predragi prijatelj! 1. Doma sem zopet, zopet ,.pod trto", ne zeleno, ne bujno, ampak rumeno, velo, s pičlim sadom obloženo trto. Otožno jesensko jutro je sedaj, ko Vam pišem. Neb<5 je skozi in skozi prepreženo b sivimi oblaki, in le tam, kjer mora biti sedaj solnee, sveti se malo bolj. Tiho in mirno je krog mene vse, in ne gane se ni najmanjši list na mojih akacijah. Le tam iz bližnjih tovaren slišim nabijanje sodov in pa vsklik in kletev surovih voznikov. Zrak je težek, tlačeč in morda vpliva tudi to malo name danes, da sem takti ernovidna... Evo — tihoto mojo motijo mi dobro znani čvrljajoči plaši otroški. . Pogledam na uro; ah, res. . v šolo gred<5, laško šolo. Kak<5 čvrljajo slovenski otroci? Evo čujte, no, to so naši domači slovenski glasi — pa to? In to? To je tuje, to je italijansko in to zopet? Tudi italijansko, le kaka beseda je vmes slovenska. . Za to trumo malih in večih otrčk pride druga, tretja ter še in še mnogo drugih, in le malo minut pred osmo kQnčalo je čvrljanje, prepir, zabavljanje, smeh in jok otrok, in nastala je zopet tihota in mir. Prijatelj! Kolikokrat ste me popraševali po naši okolici, in znano mi je Vaše zanimanje za vsak kotiček slovenske zemlje, ali, žal, da Vam jaz moram skoro vedno poročati kaj neveselega o no-ših krajih in naših ljudeh. In danes Vam moram zopet povedati britko resnico, da se okolica poitalijančuje z vsemi sredstvi, katera morejo rabiti naši strastni nasprotniki. In sv. Ivan naš o katerem veste, da je izmed najbliže tržaške okolice stal vedno najtrdneje, jel je tudi hirati v poslednjih časih. Lepo Vas prosim, kaj se pa stori, kaj storimo mi zavedni Slovenci, da se zabrani to? Nič, ali skoro nič, ker tiho delovanje v uradih in časnikih ne pride med veliko večino naših ljudij. Ljudstvo je ubogo, preprosto, ako nima vspodbujanja, ne gane se ali pa le v toliko, da pošilja svoje otroke v italijanske šole ter da potem samo z njimi mlati italijanščino. Kje so shodi, zbori, s katerimi so vzbujali in oduševljali zavedni Slovenci naše okoličane, kakor mi pripovedujejo starejši ljudje? „Grob jih krije", grob krije ljudi in shode in tabore in zbore, zato se pa polne po okolici italijanske paralelke, zato drvi kar more, od nas tu doli v italijansko šolo, katero imajo Svetoivančaui prav pred pragom, zato ne slišite, prijatelj, v okolici ali vsaj v bližnji okolici nikdar druge razun laških pesnij (naše so samo za koncerte in besede), zato slišite čvrljati vse mnogo bolj italijansko kot nekdaj in zabavljati še same okoličane o Slovencih. Istina je to, britka istina, in naša skrb naj bi bila, da si ohranimo v prvi vrsti to, kar je bilo od nekdaj naše, ne dopuščati, da nam trgajo kos za kosom naše lastnine Sama naša družba sv. Cirila in Metoda ne more vsemu kaj no pa saj šole slovenske pri sv. Ivanu še treba ni, ker imamo uže občinsko, lepo, veliko, prostorno, in tudi učiteljev je dovolj v njej, ali leto za letom je v njej manj otrflk, leto za letom zahaje več slovenske dece v italijanske šole. In bi ne bilo treba mnogo, da se stvar obrne na bolje: od časa do časa malo oduševljenja za slovensko stvar privesti v okolico, bilo bi dosti. K poitalijančevanju mnogo pripomore tudi na videz jako nedolžni zasebni • italijanski otroški vrtec. Matere, da se pri delu od-križajo svojih otrok, pošiljajo je tje in to take otrdke, ki se učč komaj govoriti. Ves dan so v šoli, in v kratkem morajo matere nže tudi same govoriti z njimi italijanski, ker gre otroku to bolj „na roko". Otrok ostane tam par let in še več ter se potem pošlje rajši v italijansko šolo nego slovensko, ker mu ide tudi „bolj na roko". Naše Svetoivanske matere pa toliko bolj obožujejo ta vrtec, ker se v njem otroci uč<5 — Bog ve po kateri metodi, Probelnovi uže ne — plesti, kvačkati, pisati, citati in morejo otroci od tam kar vstopiti v drugi italijanski razred. Ali kdo se zmeni zato? To je, kakor da mora biti in kakor bi to prav nič ne škodilo. Naj bi katera slovenska vrtnarica odprla tu slovenski vrtec, mislim in skoro gotovo vem, da bi jej ne bilo žal, nekaj je še vendar zavednih ljudij. . Glejte, prijatelj, pismo moje je bolj podobno dopisu v kak političen list nego prijateljskemu pismu, a ker vem, da je Vam blagor našega naroda na srcu kakor meni, vem, da mi ne zamerite. V tem, ko tam le doli v mestu poživlja zvonček v šolo, počivamo še mi in vživamo zlato svobodo jesenskih dnij — tudi to pomaga nekoliko napolniti italijanske šole, ker so nekateri roditelji nestrpni in naveličani, imeti doma svoje otroke, pa bi za slovenske šole čakali še 15 dnij; saj je pač vsejedno: če gred<5 v italijansko, so jim 15 dnij poprej izpod nog. Marica. (Konec pride). Kranjsko. Dne 2. okt. Zadnja „Soča" od meseca septembra donaša dopis beneških Slovencev, v kterem tudi pravi, da so tamošnji Slovenci začeli svojim otrokom pri krstih dajati slovenska imena, n. pr. Vaclav, Ljudmila, Zala, Mirko, Vladimir in druga. Te beneške Slovence naj bi tudi pri nas posnemali. Kolikrat sem uže nagovarjala in priporočala znankam, naj otroke krstijo na taka imena, a le ma-lokje se tega poprimejo. To je lepa navada, in se tudi pri nas uže uvaja, ale še premalo. Tudi pri takih prilikah naj bi kazali svojo narodnost. Večkrat trdijo, da nimamo mnogo slovenskih imen, a to je le prazen izgovor. Imen je dovolj slovenskih in slovanskih, samo volje je treba. Večkrat se zgodi, do se pri rojstvu otroka vsi stari in nemški koledarji izlečejo na dan, kje bi se našlo kakov bolj nemško ime, dočim se slovenske knjige ne vzamejo v roke. Če se pa da otroku kako bolj navadno ime, ne izgovarja se tako, kakor gre, ampak pridno se pači, da le diši bolj po nemškem. Vzemimo ime Janez. Malokje slisiš Ivan, Janko, večkrat pa Johan. Ali pa ime Marija. To se posebno pači v Mimi, Mici (piše se celo Mitzi), Maridl in Bog vedi, še kako. Zakaj to? Zato, ker nam dopada vse tuje bolj, kot domače, rajši gremo naši narodnosti savražne sosede posnemat, kot nam prijazne in sorodne. Ali niso lepa tudi imena Sava, Božidar, Bogdan, Ciril, Metod, Bogomir in Olga? In ko bi hoteli gledati po slovenskih in slovanskih koledarjih, našli bi jih na stotine. Zlasti ste za nas pomenljivi imeni Ciril in Metod, ker sta jih nosila naša prva slovanska apostola, ki sta nam prva oznanjevala našo vero v maternem jeziku. Uže iz hvaležnosti do nju naj bi se širili ti imeni med Slovenci. Dolenjska Slovenka. Ljubeznjiva bralka, ali imam prav? Število naročnic in sotrudnic „Slovanskega Sveta" se množi. Veselo znamenje in dokaz, da i slovensko ženstvo nima razuma le za — toaletna in kuhinjska vprašanja, za bale in maskarade, ampak tudi za kaj vzornejšega, abstrakt-nejšega! Slovenke so se z vsem navdušenjem oklenile naše šolske družbe ter si uže tekom nekaterih let stekle nevenljivih zaslug za narodnost; naj bi si pridobile še več tovarišic, ker premnogo je krajev celó na Kranjskem, kjer naše ženstvo še. prav ■— spi. Poleg takega rejalnega delovanja pa so se polotile nekatere i — miselnega dela: pisateljevanja, raziskavanja in teoretičnega določanja, kaj bodi naloga in namen življenju Slovenke? — Nekaj dobrih, dasi ne novih idej so podale sotrudnice „Slov. Sv." o koristnem vplivu blage izomi-kane in pametne žene na otroke in — soproga. Hvaležni smo jim za to. Samó želeli bi, da so v izražanju svojih mislij in želja nepri-kritejše, manj frazaste in manj — pikirane. Naj bi se zavedale, da niso na galantnih plesih, kjer si domišljuje večina ženstva, da se mora delati prav najivno, nervozno nedolžno in — „nevedno"! Naj bi govorile v svojih znanstvenih člankih prav po vzorcu Švedinj: o vsem in vsakem naravnost, od srca! Saj „Slov. Sv." je pač jedini list, ki je namenjen le inteligentnemu, odraslemu in resnemu občinstvu; za zorno mladino in preprostega kmeta „Slov. Sv." ne more biti! Želeli bi pa tudi, da nam pišejo o ženski sploh; o njenem stališču in razmerju v zakonu in človeški družbi. Razložijo naj nam svoje ijazore o ljubezni, materinstvu, „ženskem instinktu" i. t. d. Mnogo naših dam je izvestno čitalo vsaj razprave dr. Mantegazze, knjigo „Ženska" vodje socijal. demokratov A. Bebela, morda celó prezanimivi knjigi doslej nedosežne nam slikarice teženj in značaja ženske: gospe Lavre Marholm („Wir Frauen und unsere Dichter", Das Buch der Frauen": Wien, Verlag „Wiener Mode"), i. dr. Koliko gradiva je v njih, ki bi zanimalo i naše ženstvo! Naj sprožijo torej sotrudnice „Slov. Sv." kaj novih vprašanj, tičočih se žene in moža! Gynaekophil. Aforizmi o ljubezni. Ljubezen je ostrejša od sulice, s katero kroté slone; bolj vroča od plamena, — ona je nalik pušici, ki je obtičala v človeškem duhu (Buddha). — Ljubezen je majhna epi-lepsija (Demokrit). — Ljubezen je — izguba pameti! (Seneka). — Ljubezen je poezija čutnic (Balzac). — Krona hrepenenja, največa slast pozemskega žitja je ljubav (M. Meyr). — Ljubezen ni nič drugega kot manj ali veča radovednost v zvezi ž naravnim hrepenenjem, vzdržati obstanek svojega plemena (Casanova). — Afekt, ki provzroča, da se veselimo popolnostij ljubice (ljubimca), je ljubezen (Leibnitz). — Ljubav je dvojna sebičnost (Kuhff). — Ljubezen: egoizem srca (Murger). — Luč, ki vse obseva čarobno ; gorkota, ki staja vsak led ; sladkost, ki uniči vsako-grenkobo: je ljubezen (Mantegazza). — Naj-pogumnejša lastnost srca je ljubezen, proti kateri ne pomagajo vsi razlogi razuma (George Sand). —■ Ljubav je izmena dveh domišljij in — dotik dveh epiderem (Chainpfort). — Ljubezen je opravilo brezdelnih ljudij (Barrière). — Ljubezen je „un frottement voluptueux entre deux intestins" (Biiffon). — Ljubezen je najpopolnejši pojav volje k življenju, torej koncentracija vsega hotenja (Schopenhauer). Itd. Gynaek ophil. !---- Iza ti vie godine. Gdje je radost i veselje, Liepe nade, vruče želje, Gdje je sreča žiča mog? Radost prodje, sreča prodje, Tuga, bieda meni dodje, Stono s neba šalje Bog. Koli draga, koli mila Anka moja meni bila, Božanstveni, viši stvor! Izpod zemlje sada snije, Studen kamen humac krije, Nešto cvieca, jedan bor. Kad sam kleo udes hudi, Tješili me dobri ljudi, Črna da če tuga proč, Nova radost i veselje, Nove nade, nove želje Nesretniku da če doč. Dva su prošla ljeta duga, Još je veča moja tuga, Veda sada nego tad — Kanda svietom sreče nije, Kanda čemer zemlju vije, Kanda j' žice črni had. Koli draga, koli mila Anka moja meni bila, Božanstveni, viši stvor! Izpod zemlje sada mije, Studen kamen humac krije, Nešto cvieča, jedan bor, Druge djeve u svom resu Prema njojzi što li jesu Oku mome, srcu mom? Gdje li drugu znade vilu Toli blagu, toli milu Hrvatski mi tužni dom? Znala dobro Anka moja, Da i ž.enskoj treba boja, Kadno roda žudi spas: Gdjeno žensko sladko miju, Ljubeč samo žiče žiju, Kasno sreče svane čas. Mudra bješe moja mala Te je često redi znala, Da je ženskoj znanje kit: Šta slabiči prof junacim? Neznalice prot' mudracim? Divan jeste znanja štit! Ljubila je — a Hrvata. Za cijenu svega zlata, Carstvo sviju divi čar Nigda ne bi moja vila Tudjem sinu dala bila Srca svoga sveti žar. Drage djeve u svom resu Prema njojzi što li jesu Oku mome, srcu mom? Gdje li drugu znade vilu Toli dragu, toli milu Hrvatski mi tužni dom? Iznad sreče draga, mila Anka moja meni bila, Božanstveni, viši stvor! Izpod zemlje sada mije, Studen kamen humac krije, Nešto cvieča, jedan bor RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele. Štajersko. Drž. posl. g. M. Vošnjak je bil sezval volilen shod tudi v Šoštanj. Po poročilu „SI. Naroda" je rekel, da slovenski poslanci bodo podpirali novo vlado, če jim bo pravična, ako pa ne, da jej obrnejo hrbet. Poročevalec stavlja pri poslednjem stavku vprašanje, ker dvomi, da bi se poboljšali slovenski oportu-nisti. Sicer je g. M. Vošnjak dosleden separatist, tudi ko bi bil zares voljen eventuvalno stopiti v opozicijo. Recimo, da bi nova vlada zadovoljila slov. oportuniste, in to bi se lehko zgodilo, ker so drobtiničarji, ali bi oni vlado podpirali tudi tedaj, ko bi bili zastopniki drugih slovanskih narodov prisiljeni biti v opoziciji? Glejte praktično slovansko vzajemnost slovenskih pol. prvakov! Jedna resolucija na tem shodu pa vendar zahteva vsaj to, da bi se slov. drž. poslanci skušali zjediniti v prvi vrsti z vsemi hrv. in pa mladočeškimi poslanci. Še druga resolucija zahteva za štirske Slovence delitev dež. š. soveta; temu je še sam g. Vošnjak dostavil, da je potreba dobiti tudi namestniški oddelek za Spodnje Štirsko ter poseben dež. zbor. Tak zbor da je samo vprašanje časa. Po analogiji n. pr. Primorske je kaj takega gotovo opravičeno, in Nemci na Češkem delujejo takisto v smislu take razdelitve. Stališče pa vendar ni umestno, ker po takih potih bi nikdar ne prisilili vlade, da bi izvršila pravilno nacijonalno jednakopravnost, da bi dobil vsak narod v kompaktni masi svoj juristiški organ, ki je neiz-gibno potreben za obstanek in razvoj zlasti majhnih, po-litiški itak preziranih in onemoglih narodov. Matica Hrvatska je sedaj razposlala „Izvještaj" za upravno leto 1894; v njem je tudi imenik Mat. členov 1. 1894. Pri razdeljevanju tega izvestja prosi uprava „M. Hr.", da poverjeniki takoj nabirajo prinose členov (od čl. ustanovnikov 2 obroka po 5 gld., od drugih čl. pa po 3 gld.) za 1. 1895, in da kar možno hitro odpošljejo alfabetski imenik členov svojega okrožja druž-tvenemu blagajniku g. Iv. Kostrenčiču v Zagreb. Knjige za 1. 1895 bodo se delile in razpošiljale okolo Božiča; tiskalo se jih je pa 12.000 odtisov. „Mat." nikomur ne odpošlje knjig, dokler ne plača členarine. V Celje pošilja .Berolinski obči Schulverein pruskih marek, da si napravijo ondotni Nemci suhoto za dijake. V Velikonemčiji iz Avstro - Ogerske preselivši se neki Proll vstrajno hujska proti Slovencem in Slovanom v obče. Iz Istre. Dne 27. sept. bila je; kakor poroča „Naša Sloga", malo ne obča razsvetljava v Poreču. Zjutraj so izšli proglasi z „Viva 1'Italia", Re Umberto itd." Na zidu glavarstva je bilo vklesano „Viva Italia". Isti dan je bilo krščeno dete na ime Benedetta Margherita, Regina d'Italia. Glagolica na Kranjskem. Pod tem naslovom je priobčil č. g. J. Vrhovnik naslednje: „Linhartovo mnenje, da so Slovenci na Kranjskem pred Trubarjem poznali in rabili glagolico, navzlic Kopitarjevemu protidokazovanju ni še ovrženo. Ko je Kopitar pobijal omenjeno trditev, sta mu bila samo znana dva lista, pisana z glagolico, hranjena v Zoizovi zbirki. Od tedaj se je nabralo takih ostankov po župniščih in po gradovih precejšnje število. V ljubljanskem knezoškofijskem arhivu se nahaja par starih zapisnikov vezanih z obrezki glagolskega misala. (Koblar, Zgod. sorske fare, 14). Jednako so vplatničene stare mrtvaške knjige v Sori (1. c.). Pri sv. Petru v Ljubljani sem našel leta 1870. dva urbarja z glagolskimi platnicami ter jih izročil prof. J. Marnu. Pri rečeni cerkvi se hranijo tri matice: Liber Baptizatorum 1659—1667, L. Baptiz. 1683—1692 in L. Copulatorum 1677-1715 s koženi-častimi, z glagolico popisanimi platnicami. Nekaj takšnega glagolskega blaga so našli tudi pri sv. Jakobu v Ljubljani. Nakelska krstna knjiga z. 1. 1673 — 1690 in „Urbarium parochiae Naclensis" z. 1. 1676 kažeta na koženičasti zunanjščini glagolsko pisavo (Zgod. nakelske fare, 20). Matice, vezane v koženico, popisano z glagolico se nahajajo v selškem župnem archivu (dr. Kos v Kresu 1884, 218). V Slavini je kakih šest cerkvenih urbarjev, katerim se poznajo na platnicah ista staroslovenska pismena. G. župnik Sajovic jih je bil poslal na ogled pokojnemu Levstiku, ki je dognal, da so to ostanki staroslovenskih bo-goslužbenih knjig (ustno poročilo g. Fr. Podkrajška dne 22. nov. 1888). Predlanskim so prišli na sled dvema koženičastima platnicama v rudniku pri Ljubljani. Bivši župnik pri D. M. pred mostom glagoljaš g. o. Kalist Medič jima je razluščil glagolsko lupino ter našel v nji odlomek dnevnic o Marijinem vnebovzetju. Došli sta v dar Rudolfišču. Glagolske masne in obredne knjige so rabili v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V poročilu tržaškega škofa Antona Marencija 1. 1650. se navaja imenovana župa med onimi, v katerih se opravlja sv. maša s sv. zakramenti vred v „ilirskem ali glagolskem jeziku" (Dr. Volarič, Slav. jezik u liturgiji u Istri, 42). V kamen vrezan glagolski napis se nahaja na nekdanji kapeli sv. Nikolaja v Vinici pri Metliki. To svetišče rabi sedaj za pivnico (Lopašič, Karlovac 109). V gradu na Turjaku ima neki urbar glagolske platnice. Tako zunanjo opravo nosi star urbar tudi v grajščini na Turnu pri Preddvoru. Našel ga je prof. Valjavec 1. 1856 (Kres V., 480). Drja. G-laserja Zgodovina slov. slovstva I, ki nam s hvale vredno natančnostjo opisuje rabo glagolice na Primorskem, jo prezira na Kranjskem. Njeni sledovi se ne nahajajo samo po Istri, na Goriškem in po Tržaškem, kakor meni dr. Glaser na 44 str. svoje knjige, ampak tudi po Kranjskem. Pisala sta jo velikaša Herbert Turjaški in Jurij Siegersdorfer še tedaj, ko je uvajal Truber Slovencem novo pisavo. Njijina dopisa, hranjena v rudolfišču, so prinesla „Izvestja" 1. 1893. na platnicah. Da je glagolica domovala na Kranjskem, je dokazoval prof. J. Marn uže pred 28. leti v Jezičniku V. in pozneje zopet v XXVI. letniku istega zbornika. I. Vrhovnih. V Novem Mestu priredili so velikošolci koncert v prid podpornima društvoma na Dunaju in v Gradcu s sodelovanjem konservatoristinje gdč. Verhunčeve in ženskega tamburaškega zbora. „Centralna posojilnica slovenska" je imela meseca septembra, t. j. v prvem mesecu svojega poslovanja 1461-23 gld. dohodkov in 1131-21 gld. izdatkov, torej 2592-44 gld. prometa. — „Iz malega raste veliko". Hrabroslav Volarič, nadarjen slovenski skladatelj, učitelj v Deviuu, umrl je za legarjem 30. septembra v 32. letu. V glasbi izobrazil se je kot samouk toliko, da je namerjal napraviti izpit za konservatorij ter tam dopolniti svoje nauke. Zložil je mnogo različnih pesmij, ki so se prikupile narodu. Vplival je povsod, kamor je prišel, jako blagodejno na razvoj domačega petja. Na Primorskem je probujeval Cele kraje ter ni poznal truda in žrtev. To mu je naposled izpodkopalo tudi zdravje. Narod slovenski mu je mnogo dolžen, naj bi podpiral zapuščeno siromašno rodbino. b) ostali slovanski svet. Novo minislerstvo je bilo razglašeno dne 2. okt. Predsednik začasnega ministerstva grof Kielmannsegg je dobil veliki križ Leopoldovega reda, in so v cesarskih pismih tudi drugi sedaj odstopivši ministri odlikovani z redi ali pa se jim drugače izreka priznanje. Gr. Kielmannsegg je nastopil zopet mesto niže-avstrijskega namestnika. Dr. vit. pl. Bohmu, bivšemu fin. ministru, je cesar podelil tajno sovetništvo ter izrekel, da si pridrži njegovo zopetno službovanje. Novi ministri so: gr. Ba-deni, predsednik in minister za notranje posle; gr. Wel-sersheimb ostane i nadalje minister dež. brambe; dr. bar. pl. Gautsch je zopet minister nauka in bogočastja; dr. vit. pl. Bilinski, dosedanji načelnik drž. železnic, je postal finančni minister in bode imel začasno v rokah agende za Galicijo, katere je doslej oskrboval minister vit. pl. Javorski, grof Ledebur-Wicheln je postal minister za kmetijstvo; grof Gleispacb za pravosodje; bar. pl. Glanz za trgovino. Grofu Badeniju je cesar izrazil priznanje s posebnim pismom za dosedanje delovanje v Galiciji. Cesar pravi v tem pismu, da se je pričelo sporazumljenje obeh narodnostij (poljsko in ruske), da se je zasnovala mreža občil, da se je začela dežela povzdigovati kulturno in in-dustrijalno, da so dež. zastopniki podpirali interese monarhije in vojske. Vse to da se je vršilo za namestništva Badenija, ki je deloval v določenem smeru, in cesar se nadeja, da Badenijevi napotki (impulzi) bodo vplivali dalje na zasnovani podstavi, zato mu izreka popolno priznanje. Gr. Badeni, poslovivši se v Krakovu od poljske šlahte, je sam po daljšem govoru prečital to cesarjevo pismo. Govoril pa je tudi o volitvah ter rekel, da so se vršile povsod zakonito, in da so tisti teroristu ki so hoteli mešati red teh deželnozborskih volitev. Židovski listi moleč o tem govoru, s tem ko antisemitski listi kažejo na popisovanje sedaj izvršenih deželnih volitev v Galiciji. Kar očitajo Badeniju kot namesiniku, izrazil je prebližno tudi, ko so se mu predstavili uradniki notranjega ministerstva; tem je rekel, da ne zahteva od njih drugega, kakor opravljanje njih poslov, izključno sebi pa pridržuje politiko, posezanje v njo in vsakatero njeno pojavljenje na zunaj. V tem razkriva novi ministerski načelnik veliko samozavest. Novi minister za kmetijstvo, grof Ledebur je pri nastopu povdarjal, da je potrebna zadružna organizacija na velikem in malem zemlijščnem posestvu. „Treba je osvoboditi naše kmetijstvo od malone neznosne tlake tuje njej špekulacije, katera uničuje pridnost in inteligencijo, škoduje jednako proizvodniku in potrebovalcu in dovolj dolgo grize na našem nacijonalnem blagostanju. Ako se posreči priti do tega cilja, pospeši še uže s tem mirno rešenje socijalnega, svet pretrasajočega vprašanja"... Ta izjava je silno razsrdila židovske ekonomiste. „rajiHnanHiii" našteva zaaače Badenijeve vlade ter dostavlja: „Vrhu tega je treba poštevati tudi slovanski nacijonalizem, kakor tudi češko vprašanje, ki se nikakor ne da rešiti po šabloni ruskega vprašanja v Galiciji, uže radi tega ne, ker drugi slovanski narodi se ne nahajajo pod vplivom toliko težkega in dolgovekovega jarma, kakor naš ruski narod v poljskem petstoletnem rabstvu, in za radi tega v narodni zavesti in politiški zrelosti sezajo dalje, nego mi, potem radi tega, da to, kar je bilo možno delati v Galiciji, ni možno delati na Dunaju pred očmi vsega sveta". Potem pravi list, da težave bode delalo Badeniju tudi delavsko vprašanje. „O tem se je mogel gr. Badeni preveriti v Galiciji, kjer, kljubu vsej svojej neomejeni oblasti, železni roki in policijskemu režimu, ni mogel zadušiti takega javljenja, kakoršna je poljska „Omladina v Galiciji". List meni, da z „zmernimi elementi" češke, nemške aristokracije, konservativcev in židovske pluto-kracije ne more postaviti protivesja proti „radikalcem", ako se ne izpremeni dosedanji vladni sistem glede na posamične narode in stanove. Dunaj. Pri jedni oži občinski volitvi v I. razredu so zmagali tudi antisemiti nepričakovano; vsled tega imajo sedaj 92 glasov, t. j. dve tretjini, ki vstvarjati kvalifiko-vauo večino. Vrhu tega se nadejajo, da nekaj omahljivih liberalcev bode pri važnih vprašanjih glasovalo z antisemiti. Poslednji delujejo sedaj na oslabljenje židovskih listov, in množice uže od kraja pokupujejo izključno antisemitske liste. Češko. Dne 29. sept. so se zbrali Mladočehi v velikem številu v Pragi v Žofinski dvorani; bilo je 1670 oseb, med katerimi tudi zastopniki iz Morave. Po vtemeljevanju dr. Engla sprejela se je naslednja resolucija: Shod pri-poznava, da doslej se ni zgodilo nič, kar bi moglo biti vzrok katere koli premene v postopanju češkega naroda in njegovih zborov poslanskih. Zato priporoča vstrajanje pri resoluciji, jednoglasno sprejeti v Nimburgu dne 23. sept. 1894, katera se glasi: Stranka svobodomiselna vidi v programu sedanje vlade osnovni odpor politiškemu, narodnemu in socijalnemu programu češkemu, in more biti tudi razmerje poslancev čeških k vladi jedino razmerje stranke opozicijonalne. Zametanje i najskromniših zahtev čeških in tlačenje germanizacije, izjemno stanje, persekucija in prikracevanje češkega naroda v vseh oborih samouprave zahteva, da bi parlamentarno zastopstvo stranke postopalo v odločni opoziciji in vstrajalo v njej dotlej, dokler se ne položijo podstave k zadovoljenju češkega naroda. II. Iz osnovnih vzrokov potrjuje takisto shod sklepanje zbora zaupnikov iz dne 30. marca 1891, prepuščaje klubu poslanškemu svobodo postopanja takd-škega, vendar s tem omejenjem, da kedar koli bi šlo za pogajanje z vlado, more se tak6 zgoditi jedino z znanjem in soglasjem stranke". Potem so razpravljali postopanje o bližnjih dežel-nozborskih volitvah in sprejeli oklic, kakor ga je sestavil dr. Herold. V izvrševalni odbor so se izvolili dosedanji členi. — Vnela se je bila na shodu nekaka debata vsled govora, ki ga je imel prof. dr. Kaizl. Ta je kazal na prošlost in sedanjost. Kar se dostaje plemstva, rekel je, da je najbolje sedaj, ne baviti se z njim. Narodna politika je propadala, odkar je bil Tomek zasnoval zvezo med plemstvom in narodno stranko. Morda pride še doba za pogajanje s plemstvom, sedaj pa ni doba zato. Govornik strogo obsoja pisanje v „Nar. Listech", kjer se je priporočala nekaka rezerva nasproti vladi Badenijevi, z motivacijo, da bi Nemci videli radi, ako bi se Mladočehi vrgli na novo vlado. On priporoča dosedanje postopanje, katero ni ne zmerno, ne radikalno, in svari, da bi posnemali nemško-liberalno stranko, kateri se posmehu-jejo zaradi tega, da lazi in prosjači okolo vlade. Dr. Herold je odgovoril, da njemu se ne more podtikati nič, ker je trdil, da stoji vedno na opozicijskem stališču, on se drži sklepov stranke v taktičnih in politiških vprašanjih. Mladočehi so v opoziciji ne proti vladi, temveč proti celemu sistemu, kateri se jim zdi slab, in delajo radi tega na njegovo odstranjenje. Jedino, ko bi prišla vlada, ki bi bolela izpremeniti sistem, bilo bi pametno, dogovarjati se z njo. Tudi dr. Herold ne vidi še, da bi se bližala taka doba; zato pa ostane opozicija ne program, pač pa sredstvo v izvršenje programa. Dr. Engel je opomnil, da smo zmotljivi, da tudi dopisniki „Nar. Listov" se morejo zmotiti, radi tega pa jim ni treba podtikati slabe volje. — Dr. Kaizl je popravil napačno poročilo v „N. f. P.", kjer pravi, da njegov govor je imel dober vspeb, in tudi drugi govorniki na shodu so ostali na starem stališču opozicije. Na narodopisni razstavi so s koncerti itd. slavili god sv. Vaclava, dan 28. sept. Obiskalo je v ta dan razstavo 73.000 ljudij, in so vse čiste dohodke tega dne odločili „Usti. šk. Matici". Doslej je obiskalo razstavo 1,800.000 ljudij. Došli so v večem številu zopet Slovaki, katere so sprejeli z velikimi ovacijami tudi v raznih zavodih. Bil je dne 30. sept. v Pragi drugi shod narodopisni, katerega se je udeležilo 200 oseb. Razgovarjali so se o tem, da bi se ohranile kar možno starine, sosebno tudi tiste, katere so sedaj razložene na narodopisni razstavi. Muzej narodopisni dobi takč trdno podstavo. Sklepi tega shoda bili so v pogledu na slovansko kulturno razvijanje jako važni. Dne 30. t. m. so v Pragi vzidali spominsko ploščo priljubljenemu češkemu pisatelju Iv. Nerudi v spomin. Pri slavnosti je bilo mnogo pisateljev in 35 društev. Društvo česko-slovanskih učiteljic zborovalo je 29. sept. v Pragi. Morava. Slovansko pol. društvo v Kromerižu je priredilo v prosvano kraljevskega reskripta od 12. sept. 1871 javni shod dne 22. sept. Na predlog tajnika dr. Kusaka je shod sprejel resolucijo, v kateri se izraža nadeja, da besede omenjenega reskripta se uresničijo narodu češko-slovanskemu, ki je ravno z letošnjo krasno vspevšo narodopisno razstavo pokazal v svojo narodno jednoto in državnopravno nerazločnost Češke, Morave i Sileške, in da torej se mu vrne pravo državne samouprave s skupnim generalnim zborom zemelj korone svetovacslavske. Zato pozivije shod, da naj poslanci češkega naroda vstrajajo v opoziciji, dokler se protivi sedanji sistem izvršenju tega prava. Posl. dr. Začek je govoril pred svojimi volilci o stališču češkega naroda nasproti Badenijevi vladi ter izrazil se, da od te vlade ne morejo v Čehoslovani pričakovati ničesar. Sestavila se je brez Čehov, in tudi Čehom ni treba vedeti nič o njej. Treba je torej ostati v opoziciji; dokler preziia Dunaj Čehe, dolžni so ostati v absolutni opoziciji. Galicija. Volitve so se završile v deželni zbor, večinoma, kakor je hotelo plemstvo. Tudi sedanji mi-nist. predsednik gr. Badeni je izbran. Z virilisti vred bode štel novi dež. zbor 133 Poljakov, 17 Malorusov in 1 Nemca. Poslancev, izbranih od tak6 znane kmetske stranke je 13. Iz navedenih številk še le vidimo, kake so razmere v Galiciji, 133 poljskih poslancev poleg 18 maloruskih, in še ti poslednji so bolj ali manj popačeni po poljskem mišljenju. Manjše število Poljakov ima 8krat veče število dež. poslancev, nego maloruski narod, ki po številu pre-seza Poljake. To govori bolje, nego vsakatero drugo zavijanje in preobračanje stvarij. V Zagrebu je v mestnem zastopu izvoljen zopet za župana Mošinski. Opozicija je bila za Folnegoviča. — Na vseučilišču bodo med drugimi letos naslednja predavanja, in sicer na modroslovnem oddelku: Pregled zgodovine slovanskih narodov in držav v srednjem veku, prof. Vj. Klaič; zgodovina hrv. 1526—1848, prof. dr. Tade Smičiklas; glasovi staroslovenskega jezika na osnovi primerjalne gramatike; stvarno tolmačenje junaških narodnih pesnij stareje dobe; oboje dr. T. Maretič; hrv. gramatika, potem doba Gunduličeva in Polmotičeva v hrv. književnosti, prof. dr. Armin Pavič. Dr. Fr. Celestin: oblike ruskega jezika, potem oblike poljskega jezika. Učitelj stenografije St. Miholič uči: hrvatsko stenografijo po sistemu Gabelsb. Ogersko. Finančni minister je v drž. zboru predložil proračn za 1. 1896. Stroški znašajo 473,064.398 gld., dohodki pa 473,987.244 gld.; preostanka je torej 77.154 gld. Rekel je, da pridejo kmalu važna vprašanja na vrsto, kakor: nadaljevanje uravnanja valute, banka in užitnina. Pri banki je vprašanje o organizaciji, bančnem dolgu in o zneskih v zlatu, ki so se shranili pri banki, vsled tega da so se drž. bankovci odtegnili iz prometa. Avstr. vlada ni mogla zadnje mesece dogovarjati se o tem, ker je bila nastala izpremena. Potem bode treba skupno pogajati se tudi o carinski in trgovinski pogodbi s cislit. polovino in o kvoti. Minister meni, da pogajanja se završe ugodno za Obe polovini; zato pa je potrebna pravičnost kot podstava vsemu, kajti drugače bi prišlo do razporov. No, cislitav-ska polovina in njeni narodi hočejo pogodbo gotovo le na podstavi pravičnosti; vse je na tem, kako umejo Ma-djari to neizogibno potrebno podstavo. Dne 1. okt. so stopili v veljavo cerkovno-politiški zakoni. Zidovstvo se je tega dne silno razveselilo; a ima tudi vzrokov zato. Židje se podvižejo hčere madjarskih aristokratov poloviti v civilni zakon, seveda tudi bogate Židinje spraviti pod streho bogatih Madjarov. — Madjarska vlada je povabila nekaj Dunajskih židovskih novinarjev v Budimpešto, da so si za dobre pojedine ogledali priprave k proslavi namišljenega 1000-letnega gospodarstva madjarskega. Ti žurnalisti bodo torej uže rano začeli hvalisati madjar-sko razstavo, v tem ko nimajo besede za češko narodopisno razstavo, ki je pomenljiva za vse Slovane, pa tudi druge narode! Rusija in Francija. To, da je bil knez Lobanov, ruski zunanji minister v Franciji, je dalo še poseben povod razpravljanju o stopinji, do katere bi bila dospela zveza med Francijo in Rusijo. „Hob. Bp." pravi, da do formalne pogodbe ne more priti, ker se take vrše le med monarhijami, ali nedostatek črke tu ne škoduje nič, in zveza je vendar dejanska, ki še 'e daje pravo poroštvo glede na ravnovesje evropsko. Papež Leon XIII. Poverjenik Petrograjskega dvora pri papežu izposloval je poročevalcu „Novega Vremena" avdijencijo, o kateri poroča, da je glede na zjedinjenje cerkva izjavil se papež: Duhovništvo mora biti narodno." Ni mi na umu, da bi kam pošiljal tuje duhovenstvo. Vstočna in rimska cerkev bili ste do razdora nadahneni jednim duhom. Tudi s socijalnega stališča bile bi posledice zjedinjenja velike. Naš čas nima pravega miru. Ideje, umetnost, znanost in obrt ne morejo se razvijati, med današnjimi gospodarskimi razmerami ljudski; duh težko napreduje. Kako veličasten pojav bi bil, ko bi nastala doba pravega miru, ko bi se mednarodna vprašanja namesto z vojsko reševala s svobodnim sporazumkom evropskih vladarjev in papeža. O Poljakih izjavil je papež, da je opetov&no rekel, naj ločijo vero od politike. Zgodovinska usoda bila je taka, da so izgubili svojo samo- stojnost ter da se morajo pokoriti drugi moči. Tej se morajo udati, sicer ne more njih odnošajev k Rusiji vpoštevati. Isto izrazil je uže v svoji encikliki do Poljakov. O socijalizmu in nihilizmu misli, da ju delovanje cerkve ali povsem odstrani ali vsaj premeni. Objavo razgovora dovolil je papež, češ, kar sem govoril z Vami, želim da bi bil govoril z vsemi Vašimi rojaki. V Carjigradu so se vršili poboji, ker so Armenci napravili nedolžno demonstracijo. Turška druhal je Armence kar pobijala, in ne ve se še, koliko je ranjenih in mrtvih. Anglija grozi Turčiji, Bismarckov organ pa meni, da Angleži ne bodo imeli z grožnjami istega vspeha, kakor v Kitaju; a naj Anglija gleda, da je Rusija ne pre-hvapi, da zapre Črno Morje in se potem vrže na Angli-čane v Aziji. KNJIŽEVNOST. v Cuvajmo svoje prastarine. Zabeležil M. A. JIaMypcKifi. Trst. Tiskom i nakladom Dolenčeve tiskarne 1895, str. 62, 120 Pisatelj je pokazal na mnogo stranij, kakč bi ne smeli pisati, in kakč naj bi pisali v nepopačenem duhu slovenščine, kateri se je še ohranil tu pa tam med narodom, v tem ko se pisana slovenščina nepremišljeno odmika od pravih oblik itd. Mnogo zbranega zrnja je tu vredno premišljevanja. Pisatelj ni postavil knjižici cene, pač pa priporoča, naj bi ta, ki jo dobi, poklonil „kak darek slavnej družbi „cbstera Kupnjuia h metoda" v Ljubljani ali v Pulji". (Nekoliko odtisov je g. JIainypcKiH, ki, kakor znano, je stalni in verni sotrudnik „SI. Sveta", podaril tudi nam, in mi jih zopet razdelimo tem, ki se zanimajo za prastarine slovenskega jezika. Op. ur,). Navod o snovanji in poslovanji slovenskih posojilnic. Spisal Ivnn Lapajne, šolski ravnatelj v Krškem. V Celji, 1895. Založil pisatelj. Tiskal D. Hribar v Celji. Str. 120, 8°. Cena 1 gld., vezani knjigi 1 gld. 20 kr. — Iz kazala navajamo zaglavja: Načela slovenskih posojilnic. Uzorna pravila. Ustanovitev nove posojilnice. Prememba pravil. Opravilni red.. , Načelstvo. Kontrola in zadružno nadzorstvo. O višjem nadzorstvu slovenskih posojilnic. Bodoče obliga-torično nadzorovanje. Pravila „Zveze slov. posojilnic". Kako se vrši nadzorovanje od strani „Zveze". Zgodovinski pregled si. posojilnic. Postava od 9. apr. 1893. Zakon od 1. jun. 1889. Ukaz fin. ministra od 13. jnn. 1879. Pregled si. posojilnic. SI. posojilnice 1. 1894. Razpredelnice za računanje obresti. Naslov te praktične knjige uže sam kaže, da je v njej vse potrebno za snovanje in vedenje slov. posojilnic. Pisatelj je združil v njej jedro tega, kar se je doslej stvarno razpravljalo na Slovenskem o posojilnicah, zlasti v „Letopisu" si. pos., pri tem mu je služil tudi nemški navod štajerskega dež. odbora za Raiffeisenove posojilnice, zajedno ima pisatelj mnogoletne svoje skušnje. H knjigi se še povrnemo, sedaj pa jo priporočamo ne le tistim, ki snujejo posojilnice, temveč vsem, ki imajo ali žele imeti opravila s posojilnicami ter uporabljati jih na svojo korist. Na Slovenskem so se začele v najnovejši čas posojilnice snovati ne le v brambo proti tujemu kapitalu in domačim oderuhom, temveč tudi v strankarske namene. Začel se je liže radi tega boj, ali naj se snujejo posojilnice po sistemu Schultzc- Delitschevem ali pa po Raiffeisenovem. Treba jc torej, da si pridobi tudi kmot, prostak v obče, primerno 'zavest o teli razlikah in vrednosti raznovrstnih posojilnic. Lapajnetova knjiga je prvi potrebni pouk zato, o spornih vprašanjih bodo potrebna pa še druga pojasnila, ki jih kolikor toliko navrsti tudi naš list. Knjižnica za mladino ima v 9. snopiču; „Plemenita srca", povest za mladino. Češki spisal K. J. Zakoucky. Poslovenil S. G. ml. C. 20 kr. Naroča se v „Goriški tiskarni" Gabrščekovi v Gorici. Izvestja Muzejzkega družtva za Kranjsko. Seš. 4. obseza: K. Crnologar: Cerkev in samostan v Zatičini. — V. Leveč: Cesta od Smarijine Gore v Kokro. i— Kranjske cerkvene dragocenosti. — Dodatek k. Vossovi „Micologia Carniolica". — Mali zapiski. Pjesmc Ivana Mazuraniča. Sin slavnega pesnika je zbral njegove pesmi ter jih na veliko radost Hrvatov, Srbov in Slovencev priobčil. Stanje Balkanskogapoluotoka na osvitku XILI.stolječa. Napisao D. Franic. „Spor izmegju Srba i Hrvata" napisao Jld. Bogdanov. Sadr/.aj: 1. Srpsko-hrvatsko pitanje - zamašno pitanje; 2. Paradoksi; 3. Naši prosvjetitelji; 4. Bošnjaštvo; 5. Srpsko-hrvatsko pitanje-psihološko pitanje; 6. Komparativna študija; 7. Treče stanovište. — U Zadru, izdanje štamparije S. Artale. — Cijena, 35 novč. — Megjunarodna knjižarnica E. Schonfelda u Zadru. Ocjena i tumac Sleklasine Karte Hrvatske i Slavonje. Napisao D. Franič. Osveta". 0. 10 ima med drugim: Pavel Šafarik mezi Jihoslovany. Piše dr. K. Jireček: V. Vedecke prace v Novem Sade. —v Ruska literatura. Pise Jos. Mikš. II. Vy-pravna prosa, čechov, Korolenko, Barancevič, Firsov, Šapirova, Chin, Gnedič, Stulli, Stahukovič, Albov. — Pamatce Bozčny Nemcove. Reč promluvena pri slavnostnim odhaleni desky B. Nemcove v Domažlicih dne 8. žari 1895 od Vacslava Vlčka. — Otazka armenska. Od Vacsl. Doubka. — Hudebni rozhledy. K. Knittl. Itd. CAoeo o no ah g lliopeeT). IlaMimriiio. iiBiimiiofi p. cjio-BecnocTH XII. b. H. ne30H0Bi. O^ecca, 1894. Pyccnati EuÖAiomeKa. 1895 r. BsinycKi, VII h VIII (Iiojis h AßrycTi): „Hobuh Mtea". PoMaHr. P. II. J^dhh-aeBCKaro. (Crp. 1—128). Ta knjižnica priobčuje najboljša dela velikoruskih klasikov in podaje 12 snopičev na leto za 2 gld. 40 kr. Naroča se pod adreso: HsnaTejibCTBO „PyccKoil EnöjrioTeKii" bo JlbBOBt (Lemberg), ILunapcKaa yji., 13. Stražce starožituosti. Povidky a poučeni lidu o starožitnostech. Se 69 vyobrazenimi. Kl. Cermak, c. k. konservator. Praha, Bursik a Kohout, 1895. „Slovanski Svet", ki pričenja s to (38. št.) poslednje četrtletje tega leta, stoji: Za vse leto.......5 gld. — kr. „ pol leta.......2 „ 50 „ „ četrt leta......1 „ 26 „ Za učitelje, učiteljice in dijake: Za vse leto..........4 gld. „ pol leta..........2 „ „ četrt leta..........1 „ Zunaj granic Avstro-Ogerske stoji za vse leto 6 gld. 50 kr. Posamične številke se razpošiljajo po 12 kr. Upravništvo „Slovanskega Sveta" Dunaj, VII. Hofstallstrasse Nr. 5. Opomnja. Naročnike iz Trsta in njegove okolice prosimo vljudno, da nam tudi oni vsaj odslej pošiljajo naročnino po nakaznicah. Do vseh pa, ki so še kaj na dolgu, ponavljano svojo prošnjo, naj v interesu lista pobotajo zaostanke na naročnini. Somišljenikom in prijateljem našim se priporočamo, da delujejo i nadalje na razširjanje „Slov. Sveta". Upravništvo „Slovanskega Sveta". ^———■ oi Ai/ a ni o i/1 oi/nnr ima na^e uPravni^vo se od NI VANNK \Vr Ivseh ieinik°v na p™^ °d jjUL.v/ * m luivi u v l i daje jih letnik po 2 g.ld 50 kr Levstikovega „IVaietirtixxet KLrpana" v izbornem ruskem prevodu razpošiljamo po 15 kr. snopič, brošuro „Das Parteiwesen der Slaven in Böhmen" pa po 55 kr. „SLOVANSKI SVET" izhaja vsak petek na 8 straneh, slučajno s prilogami Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 12 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), VII. Hofstallstrasse, Nr. 5.