v L &
amM

Leto XXIII*. St. 87
Ljubljana, rtotaftapdh
Cena cent« 80
Ljnbljana. fncaoijen aHca S. rdefoa k. 31-22. $1-23. 31-24 fcuerztni oddelek: Ljubljana, Puccinijev« aH>
ca 5 — Telefon k. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Rafnni: a Ljubljansko pokrajino pri poftno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servtzio Cono. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglase a Ki.
Italije tn inozemstva ima Unione Pnbblieiri feaHana S. A. BfILANO
lakaja vsak tfia ima ponedeljka
Naročnina aaaia caeaecao Ur Nn vkljočno t •PonedalkkkB Ja-Home Lit 36.30.
Utedniit voi
foeckiijtn nlka kev. 3, foev. 31-22. 31-23. 31-24.
_Rokopisi ae n« vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pub-
bMcki pcorcmenzA jfiltam id tntfi: Unione Pubblidt* Italisoa S. A. MILANO
Osredotočen topniški ogenj na tnniški fronti
Ostri bog krajevnega značaja — Učinkovite akcije letalstva Osi v sovražnikovem zaledju
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 16. aprila naslednje 1056. vojno poročilo:
Na tnniški fronti osredotočeni ogenj obeh nasprotnih topništev in ostri boji krajevnega značaja. Susa je bila izpraznjena.
Osno letalstvo je obstreljevalo kolone av-tomobilnih sredstev ter z dobrim uspehom napadalo križišča cest ter pristaniška oporišča sovražnika. V srednjem delu Sredozemskega morja so naši lovci uničili dve letali.
Ameriški štirimotorniki so včeraj popoldne obmetavali z bombami okolico Napoji ja, dalje Palermo, Catanijo, Messino :n Sciacco. Povzročili so izgube med civilnim prebivalstvom: skupno sta bila 102 mrtva in 115 ranjenih.
V Palermu je obrambno topništvo sestrelilo dve letali, eno pa so zbili naši lovci. NeJd štirimotornik se je zrušil blizu Cata-nije. zadel ga je strel iz protiletalskih baterij.
Vloga Italije pri obrambi Evrope
Berlin, 15. aprila, s. »Rim po sestanku« je naslov članka rimskega dopisnika lista »Deutsche Allgemeine Zeitung«. V članku pisec zatrjuje, da italijanski narod gleda
z zaupanjem v odločitve svojega poglavarja, ki so bile storjene v popolnem sporazumu z voditeljem Nemčije. Pisec zgovorno opisuje duha požrtvovanja in odpora borečih se Italijanov in civilnega prebivalstva. Glede vojaškega položaja za-triuje, da nedavni dogodki niso vznemirili, "niti presenetili italijanskega ljudstva, ki se zaveda vloge, pripadajoče Italiji v obrambi Evrope zaradi njenega položaja v središču Sredozemlja in njenih otokov, ki predstavljajo prednje branike evropskega kontinenta.
Vojvoda Bergamski v Cosenzi
Cosenza, 15. apr. s. Vis. vojvoda Bergamski je prispel v Cosenzo s svojim spremstvom v prvih jutrnjih urah. Podal se je takoj na področje, ki je bilo prizadeto ob sovražnem napadu 12. t. m ter si je podrobno ogledal kraje. Vojvoda Bergamski se je nato podal v paviljon Rdečega križa ob civilni bolnici ie obiskal ranjence ter se z njimi ljubeznivo razgovarjal. Razgovarjal se je tudi z vojaki, ki leže v bol* niči. Med obiskom so vojvodo spremljali poveljnik Armadnega zbora, prefekt zvezn; tajnik in drugi zastopniki oblasti iz kraja. Popoldne je obiskal federacijo borbenih Fašijev. zvezno poveljništvo GILa in vojašnico Bruno Mussolinija.
Junaki lihe borbe
Dragocen doprinos požrtvovalnih italijanskih mornarjev s preskrbovanjem borcev v Tunisu
FESm, 15. aprila, s. Medtem ko italijanske in nemške čete drže v neenaki ostri borbi tuniško ozemlje, se omenja delo tistih, ki po zased polnih sredozemskih potih in v italijanskih pristaniščih ter v Tunisu vztrajajo in podpirajo obrambo v najsilovitejši letalsko-pomorski ofenzivi. Nasprotnik ve, da je v bitki za Afriko glavni činitelj neravnotežje med oskrbovalnimi sredstvi, ki so zanj raznolika, za nas pa omejena. Za povečanje tega neravnotežja je vrgel nasprotnik ob pričetku sedanje velike ofenzive svoja letala in svoje lahko brodovje proti našim oskrbovalnim zvezam. Njegov namen je odrezati oskrbovalni sistem sil Osi. Naša pristaniška mesta so tako utrpela in še -renašajo silovite napade, toda trgovinske ladje plovejo prav tako proti jugu skozi minske zapore, prezirajoč nevarnost, ki jim grozi od letal, bojnih ladij in podmornic ter prinašajo svoj dragocen tovor vojakom, ki se bore onstran morja.
Italijanski mornarji so junaki te tihe, neprestane borbe. Ne poznajo zaledja, so borci v prvi črti v napadenih vkrcevalnih pristaniščih, kajti sovražni napadi si sledijo brez odmora. O njih žrtvah pričajo izgube, objavljene v mesečnih poročilih glavnega stana Oboroženih sil. Toda mornar, vajen tveganja in gledanja usodi v lice, pozna svojo visoko dolžnost. Vsa hvaležnost italijanskega naroda gre tem mo-
žem in tihim borcem na morju. Brez njih zavestnega poguma, brez njih požrtvovalnega duha ne bi bilo »tuniškega čudeža« in ne bi bilo mogoče, da bi iz skupine drznih vojakov, ki so bili z letali prepeljan' v dramatičnem trenutku anglo-ameriškega izkrcanja, postala armada.
Ko so nasprotne sile zasedle francosko Severno Afriko, je sovražna propaganda občudovala »velik konvoj«, Id so ga mogle ustvariti samo bogastvo, organizacija in zavezniška letalsko-pomc rska sila. Veliki konvoj je bil simbol odločujoče sile pluto-kratov. Toda Američani, ki so že v naprej sanjali o nespornem in takojšnjem pohodu v Bizerto in Tunis, so morala spoznati tud; naglo reakcijo Osi, ki je postopno naraščala ter se š'rila in jačila. 2e 5 mesecev se razbijajo Rooseveltove divizije ob naši obrambi. Tega Američani niso predvioeli, toda tako je. Tudi ubogi narodi so znal: organizirati svoj veliki konvoj, k5 se je v času stopnjeval in ki tudi vzbuja začudenje. Oskrbovalni čudež je v glavnem delo mornarjev. Oni so ga omogočili s svojr j vsakodnevno žrtvijo. Zaradi tega so imena 2094 pomorskih cficerjev in vojakov, padlih na ogroženih morskih poteh ob izvrševanju dolžnosti, zapisana z neizbrisnim črkami v zlatem seznamu Domovine ob imenih najsvetlejših junakov Oboroženih Sil.
Grozno odkritje v gozdu pri Smolensku
\ Boljševiki so v koncentracijskem taborišču pomorili
I2«ooo poljskih oficirjev
Bertfn, 14. apr. a Vsi nemški listi posvečajo obilo prostora na prvih straneh poročilu o umoru tisočev poljskih oficirjev, kar se je zgodilo leta 1940 pri Smolensku. Tudi nemška poluradna agencija poroča na kratko o tem in objavlja nadaljnje podrobnosti:
20 km cd Smolenska na cesti Smolensk— Vitebsk je GPU uredila veliko gozdno področje Katyn v koncentracijsko taborišče. Taborišče je bilo obdano z žično ograjo in močno zastraženo. To področje je kasneje postalo grob okrog 12.000 poljskih oficirjev, ki so bili vanj privedeni iz drugih koncentracijskih taborišč bivše Poljske, kjer so boljševiki zbirali svoje žrtve. Nekaj časa je odhajalo s postaje v Smolensku vsak dan proti mraku več vlakov s poljskimi oficirji v ta kraj.
Kakor poročajo prebivalci nekega majhnega kraja v bližini gozda Katyna, so se kaltih 10 dni slišale salve strojnic in strašno vpitje umorjenih, ki so morali sami kopati skupne grobove. Kraj, kjer se nahajajo velike jame s trupli ubitih, so zaznamovali nekateri Poljaki, ki so ušli masa-kru. Na ta način je bilo mogeče kasneje natančno ugotoviti, kje so žrtve zakopane.
Trupla so bila izkopana ob navzočnosti visokih oficirjev nemških oboroženih sil in številnih strokovnjakov z direktorjem meričinskega zavoda na vratislavski univerzi na čelu. Navzoči so bili tudi številni zastopniki tujega tiska iz Berlina. Identifikacijo poljskih oficirjev, ki so jih boljševiki pomorili, so olajšale listine, katere so našli v uniformah nesrečnežev. Doslej so odkrili dve veliki skupni jami. V prvi je bilo okrog 4000 v drugi pa 5 d& 6 tisoč trupel. Izkopavanja se še nadaljujejo. Domnevajo, da se nahajajo še nadaljnje ogromne jame v bližini.
Monakovo, 14. apr. s. »Miinchner Neu-este Nachrichten« pišejo o strašnem odkritju v gozdu Katynu in zatrjujejo, da gre brez dvoma za najstrašnejši zločin v zgodovini. 10.000 žrtev, ki so bile hladnokrvno poklane v nasprotju z vsemi človeškimi pravicami, niso važne samo zaradi tega. ker povečujejo neskončni seznam buljše-viške krutosti, temveč so mogočna obtožba sistema ki zahteva zase pravico vladanja nad Evropo in katerega podpirajo žalostne demokracije Churchilla in Roosevelta. Ko Je general Sikorski, šef fantastične london-
ske vlade, hotel izvedeti od svojih novih zaveznikov v Kremi ju za usodo svojih rojakov, ki so tajinstveno izginili s poljskega ozemlja, je moral ugotoviti po več mesecih raziskovanja, da jih je bilo 1,800.000 med njimi 400.000 otrok, umorjenih. Zda doznavajo Poljaki, da je bilo poklanih nad 10.000 oficirjev, to je ena tretjina oficirskega zbora poljske vojske v mirnem času Prav tako je bilo umorjenih na desettisoč0 Estoncev, Letoncev in Litvancev v kratkem času boljšev kega gosp:dovanja na teih ozemljih. Vojna je huda in človeško življenje nima več prejšnje cene, toda neizprosen sistem uničevanja, ki ga imajo boljše viki, teror GPU in množestvene eksekucije po ukazih rdečih komisarjev se prikazujejo vsakomur kot najbolj krvav in živinski masaker v zgodovi-.i. še več, zaključuje list, jame pri Smolensku so simbol in svarilo: tako bi se zgodilo z Evropo in njenimi narodi, s staro omiko, če bi boljševizem premagal združene sile našega kontinenta.
Velik vtis v Varšavi
Varšava, 15. apr. s. Velik vtfs je v Varšavi vzbudila senzacionalna vest o zverinskem pokolu 12.000 poljskih oficirjev v bližini Smolenska. Na povabilo nemških oblasti je na kraj pršla takoj poljska delegacija, sestoječa iz književnika Fernanda Go-tela. Enrla Skiwskega jn Konrada Orze-chovvskega ter drugih zastopnikov oblasti Identificiranje trupel ae nadaljuje. Obstojajo razlogi za trditev, da gre za pravcato pokopališče, ki so ga boljševiki skušali po kolektivnem masakru prikriti očem omikane Evrope.
Svarilen zgled za ves svet
Bukarešta, 15. apr. s. Direktor lista »Cu-rentul« je dal na vprašanje, kaj lahko svet pričakuje od Sovjetske Rusije, naslednji odgovor: Nič drugega kakor ogromen poboj takega obsega kakor se je izvršil v Katynskem gozdu, kjer je bilo pomorje-nih 10.000 poljskih častnikov. Romunski novinar nadaljuje z razglabljanjem sovjetskega ustroja in pravi, da Sovjetska Rusija veruje v dogmo umora. -Sama se je rodila v zločinu in ne more živeti brez zlo-. čina. Svet ne more od nje pričakovati drugega, kakor da postane žrtev mrzle, preračunane hudobnosti Sovjetov, kl je še zasenčila Džingiskan© in Timurlenka.
Delo za ljudsko kulturo v vojni
Govor Eksc. Polverellija ob odobritvi proračuna za ljudsko kulturo
Priznanje italijanskim novinarjem
Rim, 15. aprila, a Zakonodajne proračunske komisije za ljudsko kulturo, narodno vzgojo, profesroniste in umetnike so proučile pod predsedništvom predsednika zbornice proračun ministrstva za ljudsko kulturo. Navzoči so bili minister za ljud^co kulturo PoJvereli ln minister za narodno vzgojo Biggini ter državni podtajniki predsedstva ministrskega sveta Rossi, ministrstva za ljudsko kulturo Rinaldi, za narodno vzgojo Rispoii, finančnega ministrstva Pellegrini Giampietro in korporacij Gianetti. Razprave o proračunu ministrstva za ljudsko kulturo, so se udeležili nacionalni svetniki Bragsglia, ki je govoril o italijanskem gledališču, Da Roma ln Gu-glielmi, ki sta govorila o potrebnem oja-čenju propagande, Bonucci, ki je zahteval ustanovitev novih stalnih protestov, Bonel-li, ki se je bavil z vprašanjem gledališča in kina, Sanita Maria, ki je govoril o službi vojnih doposnikov in poveličeval požrtvovalnost novinarjev in delavstva, ki nadaljuje z delom tudi ob letalskem bombardiranju.
Minister Polverelli je obširno očrtal kulturno pomoč Oboroženim silami in je tova-riško pozdravil vojne dopisnike, ki delijo s četami nevšečnosti in tveganje. Naznanil je bližnjo objavo statuta fašističnega tiska, zakonodajnega dokumenta, s katerim bodo določene naloge in odgovornosti tiska, ter je omenil delo novinarstva za propagando med množicami. Italijanski pisci živijo v fašističnem ozračju ter se zavedajo svoje etične in politične odgovornosti. Tuli založništvo je na višku svoje na1oge. Znatno je delo ministrstva za zboljšanje mladinske književnosti.
Inozemski tisk se je razvil in spopolnil s prilagoditvijo trenutnim zahtevam. Naša zastopstva v inozemstvu že lahko opravljajo učinkovito propagandno in obveščevalno akcijo. Tudi rsdiofonska propaganda se je razvila. V enem dnevu je 31 oddaj v 31 jezikih. Generalna direkcija za kulturno izmenjavo skrbi za propagando s publikacijami, fotografijami, filmom in italijansko udeležbo na inozemskih razstavah. V tej zvezi je treba tuli omeniti važnost italijanske mode v inozemstvu. Govoreč o gledališkem vprašanju, je minister izrekel željo, da bi se proizvodnja n ših piscev povečala
ter je nato prikazal ukrepe za delovanje giedaiiSč.
Glede kinematografije je minister poudaril njeno važnost tudi v propagandne namene Podjetje Luce bo v prihodnji sezoni napravilo nekaj daljših filmov o vojnih dogodkih. Uspešna je bila akcija države za zboljšanje umetniške ravni narodne proizvodnje. Delovanje narodnega zavoda Luce je bilo uspešno tudi v razširjenju proizvodnje v inozemstvu. Samo vojni oddelki so porabili za 102.000 metrov negativov.
Glede turizma je minister opozoril na akcijo za izlete oficirjev letalstva, podofi-cirjev in letalcev, akcije za bivanje nemških vojakov v Italiji, za odseljence in podpiranje sprejemališč. Ustanovljenih je bilo 5 središč za proučevanje židovskega vprašanja in sicer v Firencah, Anconi, Triestu, Milanu in Genovi. Minister je takole zaključil:
Ob koncu poročila želim počastiti nameščence ministrstva za ljudsko kulturo in zavodov, ki njemu pripadajo in ki so dali svoj delež junaštva in krvi Domovini. Nedavno je neka tuja revija zatrdila, da Mussolinijeva generacija ni prav nič drugačna od Italijanov starega časa. To staro mišljenje izhaja iz stoletij, ko se je Italija od padca firenške republike do pojava Napoleona in Italije Risorgimenta uklonila inozemcu, toda nova Italija in zlasti železna generacija Mussolinijeva, ima pravico ogorčeno zavrniti take označbe. Naš narod je tudi v tej vojni dal legijo junakov, ki so Italiji v čast in ki bi bili v čast tudi vsaki velesili. Naši generali umirajo med borci, naši polkovniki napadajo na čelu svojih polkov, naši oficirji umirajo ob strojnicah, ko padejo strojničarji. Naši pe-šaki se levje borijo, kakor je morala sama sovražna propaganda po tolikih očr-nitvah priznati. V tej vojni je padlo 40 novinarjev, 4 se pogrešajo, eden je bil odlikovan z zlato kolajno, 4 s srebrno kolajno, 15 z bronasto kolajno, 31 z vojnim križem za vojaško hrabrost, eden pa je bil svečano pohvaljen. Od nameščencev ministrstva za ljudsko kulturo je en padel v borbi, 4 so bili ranjeni, 4 odlikovani s srebrno kolajno, 4 s bronasto kolajno in 13 z vojnim križem za vojaške zasluge.
Moja in vaša misel gre tudi funkcionarjem in novinarjem, ki skrbe za nepreki-
Hude sovjetske izgube
v bojih ob Kubanu
Krvavo zavrnjeni sovražni napadi — 60 sovjetskih letal uničenih — Nov uspeh brzih čolnov v Rofcavskem prelivu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. apr. Vrhovno poveljstvo nemše vojske je obja-;lo danes naslednje p~ročilo:
Na kubanskem mostišču »o Sovjeti tudi čeraj brezuspešno nadaljevali svoje napa-e. Bili so v sodelovanju z letalstvom krvavo zavrnjeni ali pa razb ti v takojšnjih pro-: napadih. Sovražnik je imel zelo hude izgube.
Na ostali vzhodni fr nti je dan potekt! tirno. Letalstvo je uničilo včeraj pri samo iveh lastnih izgubah 60 sovjetskih letal.
Pred kavkaško obalo so lahke nemške pomorske ob rožene sile potopile sovjetsko obalno ladjo.
S tuniške fronte poročajo o živahnem srajevnem bojnem delovanju. Sovražnik vi •vapadi na nekatere višinske postojanke so bili razbiti in pri tem privedenih večje število ujetnikov. Lasten protinapad je dose-Tel zastavljeni cilj.
Nemška bojna letala so preteklo noč napadla pristanišče v B'ni, kjer so poškodovala sovražno bojno ladjo in en tovorni pat-lik ter dosegla zadetke v polno na pristaniških napravah in skladiščih.
Nemški hitrj čolni so v noči na 15. aprila ponsvno odpluli proti angleški obali ter potopili v bitki z nadmočnimi sovražnimi ob-ircženili silami za obrambo obale močno oboroženo veliko tovorno ladjo. Našj flotn? so se vrnili brez poškodb v svoje oporišče.
Letalska bfthi nad Finskim zalivom
Helsinki, 15. aprila, s. Finski glavni stan javlja, da se ni zgodilo nič pomembnega v zadnjih 24 urah na kopnih frontah.
Nad Finskim zalivom so finski lovci napadli številčno šestkrat močnejše sovjetske letalske sile in zaključili zmagov!to borbo s sestreljitvi'o 4 sovražnih letal tipa Spitfire in enega letala t pa »Lag — 5«. Na finski strani ni bilo izgub.
S"i3¥i"t nemški napad na južno Anglija
Stockholm, 15. aprila. P: ročila angleškega tiska o napadu nemškega letalstva v pretekli noči na Angrjo govorijo o znatni škodi, zlasti v dveh mestih ob Temzi, ki se ne imenujeta. Tudi v Londonu je bil alarm., ki je trajal več ur. 2e nekaj časa nj bilo v južni Angliji tako silov tega napada nemškega letalstva.
Uspehi protiletalskega topništva vojne mornarice
* Berlin, 14. aprila s. Na krovih nemških trgovinskih ladij ščitijo zlasti pred sovražnimi letalskimi napadi oddelki protiletalskega topništva vojne mornarice, ki omogočajo ob sodelovanju s spremljevalnimi edinicami vamo plovbo. Od pričetka vojne so ti oddelki omogočil; plovbo neštevilnim ladjam, r.atovorjenim z vojnimi potrebščinami in četami. Te ladje so prevozile doslej okrog 20 mlijonov ton. Ti oddelki so sestrelili 128 sovražnih letal ter so sodelovali prj uničenju nadaljnjih 102 nasprotnih letal. Uspelo jim je potopiti tudi štiri angleške torpedovke. Prispevali so tudi k potopitvi 29 nadaljnjih lahkih sovražnih oovršmpkih edinic. po večini topedovk in topničark.
Umešm akcija nemških motornih čolnov
Ob južni obali An*lffe razpršen in uničen velik in dobro
zaščiten angleški konvoj
Berlin. 16 aprila, s. O operacijah nemških tTpednih čolnov pred južno angle-ko obalo, k jih cmenia včerajšnje nemško vojno poreč'To, se doznava-'o iz pristojnega vira podrobnosti, ki kažejo napadalnega duha brzih edinic nemške mornarice.
V noči na 13. april je skupina nemških torpednih letal prodrla proti južni obali Anglije. V bliž'ni pristanšča Falmouth je skupina ob luninem svitu opazila na morju angleški konvoj, ki je bil močno zaščiten. Edinice pod vodstvom p-veljnika eskadre so odločno napadle angleški rušilec razreda »Hunt« ki je pripravljen na napad plul križem kražem. Več torpedov je zadelo sovražno edinico, k{ se je dobesedno razklala zaradi eksplozije na lnd-'i.
Sk-raj istočasno je nadaljnji nemški torpedni čoln sprožil svoje torpede proti 4000-tonski popolnoma natovorjeni petrolejki ladji. Prednji del ladje je doslovno odletel in gesti stebri dtana ter plamenov so se d v5 gnili iz ladje proti nebu. Tofpedni čoln je sprožil nadaljnji torpedo v petrolejsko ladjo. Neka majhna edinica te spremstva,
ki je prihitela posadki petrolejske ladjo na pomoč se je v vrtincih potapljajoče se ladje prevrn la in se sama v nekaj minutah potopila. Druge skupine nemških motornih čolnov so prodrle nato v bližino spremljeval-i mh edinic.
i Kljub močni reakciji je bilo mogoče napasti še drugi rušilec razreda »Hunt«„ Sovražna ladja je zletela v zrak po zadetku. V nadaljnjih borbah iz bližine proti sovražnim edinicam so nemški motorni čolni obvladali ene stražno ladjo in eno topničarko Medtem so se preostale ladje iz spremstva skušale odtegniti napadom lahkih edinic, teda te so izkoristile razkroj skupine in se vrgle ponovno v napad ter zadele s torpedi še drugo 4009-tonsko petrolejsko ladjo, katero so ščitile tri ladje. Angleška tovorna ladja se je 'zgubila iz vida nemških edinic, ko se je potapljala.
Po končani odlični operaciji so nemški torpedni čolni odpluli proti izhodiščnemu oporišču, katerega so dosegli ob zori, ne da j bi utrpeli kakšno škodo.	•
njeno službo v bombardiranih mestih. Ce si sovražnik utvarja, da lahko stre rrašo moralo, kaže zadržanje teh Italijanov, da je sovražnikov račun zgrešen.
Govor ministra je bil sprejet z živahnim odobravanjem, nakar je bil proračun odobren.
Delo senatne komisije za notranje in pravosodne zadeve
Rim, 15. aprila, s. Pod predsedstvom senatorja Guadagninija se je sestala ob navzočnosti ministra za pravosodje in cJ-žavnih podtajnikov zunanjega in notranjega ministrstva komisija za notranje m pravosodne zadeve. Komisija je odobrila z vzklikom osnutke zakonov, ki »e tičejo ureditve ozemlja Dalmazie, ki je postalo sestavni del Kraljevine Italije in ustanovitve Ljubljanske pokrajine. Nadalje je komisija odobrila z amandmajem osnutek zakona s pravili za pripustitev prostovoljnih bolničark Italijanskega Rdečega križa v poklicne šole za bolničarke (poročevalec Guaccero). Brez sprememb je bil sprejet osnutek zakona o povišku vrea-nosti koleka v civilnem postopku v prid skrbstvenega zavoda odvetnikov in državnih tožilcev — (poročevalec Abisso), ter osnutek zakona o dopustitvi priboljškov praktikantom in profesionistom, k: so se udeležili vojnih operacij v sedanji vojni (poročevalec Sabini). Razen predsednika in zastopnikov vlade so se razprave udeležili poročevalci in senatorji Dudan, Ba-stianelli, Spolverini, Guaccero. Mosso, Ge_ novesai, OoncU VScinfL, V&aie, Abiaso in Galli.
Obletnica zgodovinskega spopada v Milanu
Milan, 15. apr. s. V ozračju gorečega navdušenja je sansepolkrist Ferruccio Vecchl obudil spomin na zgodovinski spopad na cest5 Mercanti, cd katerega je poteklo dahneš 24 let. Množica črnih srajc in ljudstva je napolnila trg Gicvinezzio, kjer se je izvedla 15. aprila 1919 prva nadvse drzna akcija oddelka fašistov jn študentov proti komunistični drhali. Na balkonu palače Osiev so viseli slavni prapori sansepolkristov, prapor prvega fašija in milanskih arditov, kl so se v krogu zbrali okrog zastopnikov oblast j in prvakov. Navzoči so bili nemški konzul, številni sansepolkrist! in pohabljenci ter ranjenci iz sedanje vojne.
Po pozdravu Duceju je zvezni tajnik Ferruccio Vecchi goreče govoril cb navdušenem vzklikanju fašizmu in Duceju, nato so se zastopniki "oblasti in prvaki poklonili cb spominski plošči, ki spominja na zgodovinski spopad ter so položili lovorejeve vence. Zborovanje se je zaključilo s petjem G'ovinezze in z vzklikanjem Duceju.
Zgodovinskega spopada se je udeležila tudi° vneta skupina diplomirancev politehnike, katerih se je spomnil na svojem sedežu sindikat inženjerjev. Spominski govor jo imel inž. Dallara, poveljnik pehotnega polka.
Goreče manifestacije v Spalatu
Spalato, 16. apr. s. Spalato je proslavil drugo obletnico svojega odrešenja z mogočnimi ljudskimi manifestacijami, ki so ponovno dokazale zvestobo prebivalstva in njegovo privrženost Duceju in Režimu. Veličastni sprevodi so šli dopoldne po cestah mesta,' ki je bilo okrašeno z zastavami in sinjimi trakovi Dalmazie, vzklikajoč Duceju, Italiji in končni zmagi Popoldne Je federacija uprizorila v gledališču Dopola-vora veliko predstavo za slavne ranjence in za Oborožene Sile. Po predstavi so zaigrali domovinske himne. Družina mučeni škega fašista Giovannija Sava je izročila zveznemu tajniku ob drugi obletnici odrešenja Spalata 50.000 lir za podporno ustanovo mestne federacije.
Poglavnik sprejel vefikega muftija iz Jeruzalema
Zagreb, 16. aprila, s. Veliki mufti lz Jeruzalema se je prošle dni mudil na Hrvatskem kot gest Nezavisne Države Hrvatske. Pri tej priliki je bS sprejet pri Pogiavnftu. Po kratkem bivanju v Zagrebu je gost po-setil Bamjaluko in Sarajevo, kjer je sbopdl v stik s predstavniki muslimanskih verskih in kulturnih ustanov.
Pcvratek zagrebškega
župana iz Italije
Zagreb, 16. aprila, s. S svojega potovanja po Italiji se je vrnil zagrebški župan Werner. časopisi objavljajo njegove navdušene izjave o sprejemu v Rimu in v drugih mestih, ki jih je posetil.
Preskrba vojnih sirot na Madžarskem
Budimpešta, 16. aprila, s. Na Madžarskem je v teku humanitarni pokret, da vsaka družina vzame v svojo oskrbo vsaj po eno vojno siroto. Pobudo za to plemenito prizalevanje je dala gospa Horthyjeva. Re_ gentova obitelj bo skrbela za šestero vojnih sirot.
Vsearabsko gibanje
Ankara, 14. apr. s. Iz Tranj ordani je as doznava, da je Emir Abdulah izjavil, da je treba sklicati vsearabsko konferenco tn or-ganizrati zvezo arabskih narodov. Velika Arahska bi iyila najboljše jamstvo za trajen mir na Srednjem vzhodu, je podčrtal Abdulah
Slovenski komunisti
Vtz?.
in n jih© vi »zavezniki"
»Osvobodilni fronti" imajo komunisti Izključno pravico odločanja
Zastava, ki se je komunistična propaganda v Sloveniji poslužuje, je zastava tako imenovane »Osvobodilne fronte«, to je one družbe, ki bi hotela predstavljati, pa nikakcT ne predstavlja celokupnost slovenskih stremljenj. Da b- jih bilo mnogo, ki verujejo v pristnost te zastave se ne zdi. tudi zato. ker se Slovenci upravičeno hvalijo z neko posebno premete* ncstjo, ki jim je v politiki često pomagala. Gotovo pa je, da so tisti, ki predvsem ne zaupajo tej zastavi, komun:sti sami. ki so iznašli to zvijačo a W sami nočejo v to mrežo Mnogo je č:niteljev, ki povzročajo, da zastava, ki jo vihte kiSnunisti, le slabo skriva v svojih gubah rdečo barvo, s kamero je prepojena, medtem ko bi tisti, ki jo vihte. radi na vso meč dokazali, da njihova zastava vsebuie vse barve raznih slovenskih strank. Polit čna zgodovina volitev v bivši Jugoslaviji nudi tudi naj* pevršnejšemu ozapovalcu izvestne obrise, ki razkrivajo to sleparstvo.
Pri zadnjih vol:tvah se je samo v Ljubljani spopadlo vsaj 27 volilnih list, od katerih so samo kake tri ali štiri predstavljale hrvatsko ali srbsko stranko brez tukajšnjih pristašev, saj so slednje prišle sem gor, da dopolnijo število potrebnih okrožji. kakor je predpisoval zakon za veljanost predloženega volilnega spiska. Bilo je tedaj v Ljubljani kakih 20 skupin, ki so se med seboj borile in noben« izmed teh ni bila pripravljena za učinkovito zvezo niti s sorodnimi strujami. Trdcvratnost političnih idej pri Slovencih, ki jim je bilo skupno samo odločno odklanjanje komunistov hi že sama zadostovala za izključitev vsake možnosti zlit« ja, s katerim se hvalijo komunisti.
Toda bolj kakor teorije in dokazovanja, kažejo dejstva ono sleparstvo, ki so ga moskovski emisarji poskušali razširiti. Komunisti so bili v Sloveniji maihna manjšina in bi v teh krajih ne mogli nikoli delovati po navodilih boljševiške vlade iz svojih lastnih sil. niti ne bi mogli tu prodreti z možmi iz drugih po* krajin, ker jih nihče ni rad videl in so bili povsod fapez ugleda. Zato so potrebovali pripravno etiketo, ki bi s svojimi gesli skrivala vse, kar je bilo strupenega v steklenici, poslani kot ljubezniv dar boljševiške Moskve Slovencem. Tako je vstala tako imenovana osvobodilna fronta, ki naj bi po komunističnih željah pred* stavljala izraz skupnosti. pa v resnici predstavlja samo komunistično stranko. K njej so pristopili nekateri neznatni odlomki ki niso imeli nobenega posebnega razloga da bi se čutili včlanjene v življenje pokrajine ali celo samo v njeno materialno stran.
Ko se je ta sleparska združba ustanovila z velikimi napori in z neskončnimi sleparstvi, so komunisti začeli svojo črno delavnost v imenu skupnosti, ki obstoji samo v njihovih željah. Kajti na sto odlomkov jih je 98 komunrstičnih in samo dva predstavljata skupini disidentskih krščanskih socialcev in disidentskih Sokolov Takoj od prvega trenutka so komunisti, dasi so tajili to nepošteno zvezo, ne samo vodili in usmerjali pokret izključno po svoji volji, marveč v svoji sredi niti niso skrivali nejevolje zaradi bližine tako imenovanih zavezn:kov in tudi niso tajili, kako breme so zanje ti »zavezniki«
Oni krščanski socialci in oni Sokoli, ki so se dali ujeti komunistom, so s svoje strani skušali opravičiti svoje sodelovanje v nepošteni družbi z nestvarnimi političnimi in čustvenimi razlogi, niso pa mogli zabrisati, da jim ne gre samo :za pridobitev zaslug in poveljniških mest za bodočnost, ki so jo prav nespametno smatrali za uresničljivo.' Ta raznolikost koristi, ki so jo komunisti skušali tajiti, ki pa je javna res« niča, je jabolko nesloge, ki »častivredni družbi« ni dovolila dosege socialnih namenov, pač pa je dala komunistom možnost da so popolnoma potisnili ob stran te slamnate može ter so gospodarili sami, norčujoč se iz šibkosti svojih zaveznikov m poslužujoč se njihovega imena^ samo, kadar so se obračali na Slovence, ho-teč pod pretvezo nacionalizma skriti svoje razbojniške podvige in najtemnejše akcije
Ta nema in skrivnostna borba je često pred* met razprav v vodilnih komunističnih krogih, ki pa jo seveda skušajo prikriti, da ne b; prišla v javnost Toda enake rezerviranost4 ni na periferiji stranke, kjer često prihaja do pravih pravcatih Škandalov, zlasti kadar komunisti svojim trenutnim tovarišem očitajo neznatnost njihovega doprinosa ter neznatnost soudeležbe pri tveganju. Pri tem pa »zavezn;ki« mečejo na tehtnico odločilno važnost svoiega pristanka, zaradi katerega so komunisti v prvih časih pred narodom lahko zakrinkal: svoi pravi obraz tistjh, ki so imeli v rokah vse niti Oprti na te zasluge in kroteč komuniste z grožnjo razdora, je ta skupinica skrajnežev hotela imeti samo. kakor je rekel eden izmed nj h, »glas v svetu«. Pri tem pa ne skriva svoje odlcčn,e volje za osvojitev vodstva, kar seveda n: v skladu z navodili in koristmi komunistov.
Vprašanje je b'lo tako težko da je tvorilo skoraj edini predmet neke vrste občnega zbora Osvobodilne fronte, ki je bil v Blhaču v Bosni. V resnici je bil to kongres komunistov. (Treba je imeti pred očmi. da so nekoliko dni po tem kongresu naše čete očistile ta kraj od upornikov in jih pregnale daleč od kraja njihovega kongresa, kjer je bil najden rudi za* pisnik sej, ki ga imajo sedaj v robih naše oblasti.) Velik del teh posvetovanj je bil posvečen slabim odnosom med komunisti in med njihovimi začasnimi »zavezniki«. Komunistični poglavarji so se prizadevali na vso mo, da bi predočili »zaveznikom« potrebo sloge, vsaj — tako je rekel Boris Kidrič — »dokler današnji zavezniki ne bodo nujno unis čeni, ako se bodo drznili upreti se drugi fazi komunističnega programa«.
Človek, ki je dal to izjavo o komunističnem pokretu, ni nikaka ničla. Kajti pod privzetim imenom Petra Kalana opravlja posel predsednika osrednjega odbora slovenske komunistične stranke ter predsednika izvršnega odbora Osvobodilne fronte in je znan moskovski agent in emisar kominterne. Toda na seji kjer so bHe iznešene te kategorične trditve, ni bilo ne predstavnikov Sokola, ne predstavnikov skupine krščanskih socialcev. Ti so se bili zado* voljili s tem, da so poslali med prvo sejo komunizmu navdušene pozdrave ter so se pokloni komunističnim težnjam iz gole previdnosti. da ne bi vznemirili gospodarjev. »Tovariš« Pavle Tratar se je nato zahvalil komuni* atom za čast, da jim dovolijo sedeti v svoji sredi, ter se je požuril z izjavo, da bo njegova skupina »vedno v soglasju z vami. kar koli boste rekli ali napravili« Kot izraz svobode misli jn dejanja to zagotovilo ni slabo Tratar-jevi pristaši so lahko ponosni zaradi svobode, ki so jim jo dovolili komunisti in k; jim je
• zgovoren vzgled, kakršna bi bila njihova usoda,
ako bi komunizem izšel zmagovit iz borbe.
Da zavrne na pravo mesto te goreče fantazije cmahujočih sodelavcev in da potolaži njihove nade za bodočnost, je Kidrič v svojem programatičnem govoru na otvoritveni seji jasno poudaril, da »na ustanovni seji OF ni bilo nikakršnega predstavnika političnih struj, gospodujočih v Sloveniji«. Ta trditev, ki vse« buje priznanje sleparstva, ki so ga izvršili komunisti nasproti Slovencem, je bila tudi točna zavrnitev »zaveznikov«, ki so se kasneje pridružili pokretu. Toda govornik se ni ustavil samo na tej izjavi, marveč je dodal: »Komu> nisti sicer žele iskreno sodelovanje z obema strujama. ki sta soudeleženi pri OF in bodo lojalno postopali z vsemi lojalnimi sodelavci, v načelu pa bodo neprijenljivi glede vseh bi-st>~*ih vprašanj borbe in bodočnosti Slovencev.*
Dočim s tem kategoričnim zatrdilom vodja komunistov pridržuje absolutno oblast v vseh vprašanjih komunistom ter proglaša njihovo ponosno zahtevo, da sami odločajo o usodi ljudsiva pravi nekoliko stavkov dalje, obrav-navajoč propagando, doslovno, da je v Sloveniji »Sovjetska zveza še premalr popularna« in da je »ravno tako malo pnljubljena komunistična stranka«.
Vprašanje odnosa do sodelavcev in bojazen, da bi se vtikali v razna vprašanja ter si ustvarili stališče za bodočnost, je bilo glavni predmet razgovorov in razprav, čeprav ni vedno stopilo v ospredje. Kidrič je povzel niz govorov komunističnih voditeljev nižje stopnje ter je opomnil zbor z naslednjimi besedami: »Treba je voditi razpravo v takem pravcu. da boste govorili o vaših izkušnjah in težavah, ki jih imate z zavezniki Vprašanje sodelovanja z njimi je zelo važno.« Ako bi bili odnošaji z »zavezniki« idealni, kakor bi to komunisti radi dopovedali Slovencem, bi ne bilo treba sličnega poudarka. Pokoravajoč se poglavarjevemu naročilu, so govorniki odgovorili jasno ter potrdili v celem obsegu da so odnošaji komunistov z njihovimi lažisodelavci zelo težavni in neki »tovariš Vojko« opominja komuniste, naj se ne poslužujejo izraza »katoliki«, kadar govore o krščanskih socialcih. »Ta izraz, je dejal Vojko — spada v preteklost in da ne bo nesporazumov, bi bila iz političn.h raz* logov huda pogreška. govoriti o katolicizmu.«
Komunisti se tedaj boje blagoslovljene vode in iz čisto političnih razlogov nočejo, da bi se v njihovih vrstah govorilo o katolicizmu To bi bil nov dokaz onega duha svobode, ki ga toliko poudarjajo m s katerim podpirajo svojo sleparsko igro. Kdor se jim je vdal iz računa ali iz nepremišljenosti, je postal njihov suženj. ki mora delati, trpeti razočaranja in ploskati tistemu, ki ga drži v verigah.
Na tem svojem tako zvanem kongresu so komunisti govorili jasno: dopuščajo sodelovanje. da natresejo peska v oči slovenskemu ljudstvu, ne dopuščajo pa, da bi ti sodelavci imeli kako besedo pri vodstvu. Celo grozijo z »likvidacijo« ob prvem poskusu neposlušnosti in ne skrivajo svojih namer, počistiti z vsemi, brž ko bodo smatrali, da so Hm odvisni.
Kdor sodeluje z komunisti in je zašel v zagato, torej poslej ve, kakšna useda ga čaka. ker ne more računati niti na poraz komunizma, kajti kadar bo prišlo do tega poraza — in o tem ni nobenega dvoma — bo moral odgovarjati za svoje delovanje pred pravo pravico.
* * *
Madžarska trdno
Dva nova vlaka na progi Ljubljana—Metlika
Od ponedeljka 19. aprila dalje bo vori na progi Ljubljana—Metlika potniški vlak it 9217,
ki bo odhajal iz Ljubljane ob 12.53. prihajal v Novo mesto ob 15.20, odhajal dalje ob 15.25, v Metliko pa be prihajal ob 16.47.
Od torka 20. apriia dalje bo na progi Metlika—Ljubljana vozil potniški vlak št 9218, ki bo odhajal iz Metlike c* 12.44, prihajal ▼ Novo mesto ob 12.03. odhajal iz Novega mesta ob 14.13 ter prihajal v Ljubljano ob 16.38.
Dnevni obrok kruha
za delavce in mladino
Prehranjevalni zavod Visokega kotnisa-riata za ljubljansko pokrajino sporoča:
»Počena s 1. majem t. 1. bo vzpostavljen za mladino od 9 do 18 let ter za delavce dnevni Obrok kruha, kakor je bil v veljavi do 15. novembra 1942.
Prodaja mesa na odrezek JE1
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bo 17. t. m. civflno prebivalstvo dobilo po 100 gr mesa na osebo, proti odvzemu odrežka »E«.
v taboru
Budimpešta, 15. aprila s. Madžarski minister An tal je v n^kem govoru dejal med drugim, da je bila pretekla zima eno izmed najbolj kritičnih obdobij v tej vojni. Tako vojaki na bojišču kakor oni doma so pokazali vse svoje junaštvo in vso svojo vztrajnost. Madžarske oborožene sile so izvršile junaške žrtve, ko so se upirale sovražnim ofenzivam in s tem potrdile tisočletno tradiejo junaštva ter so doprinesle svoj delež k uspehom. Tudi na znotraj je madžarski narod prestal hude prezkušnje brez slabosti in oklevanja. Svoja izvajanja je minister zaključil s prepričanjem da bosta tako pravo bojišče, kakor notranje bojišče še nadalje ostala zvesta Osi za uresničenje skupnih ciljev, ki jamčijo Madžarski po vojni pošteno me^to med evropskimi narodi.
KdM!.!?ove svečanosti v Španiji
Barcelona, 15. apr. s. Ob prisotne »ti zunanjega ministra grofa Jordane, mornar skega ministra in generalnega kapitana področja Moscarda ter drugh zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ter prvakov stranke in apostolskega nuncija ter diplomatskih zastopnikov so se pričele v Barce-lon* proslave 450 letnice povratka Krištofa Kolumba po odkritju Amerike. Pred spomenikom velikega mornarja se je zbrala ogromna množica in zastopniki oblasti. Po gevorih je bila vojaška parada ob navdušenju množice.
Japonska premoč na Pacifiku
Lorrs^o Marquez, 16. aprila, s. Iz Mel-bourna poročajo, da je general Mac Ar-thur izjavil: »Japonci so si navzlic vedno bolj učinkoviti akciji naših podmornic zagotovili na Pacifiku skoraj pcpolno kontrolo na morju. Za to premoč se imajo zahvaliti sodelovanju med njihovo mornarico in letalstvom. Za rešitev Avstralije nam »ostanejo edino le naše eskadre, kajti če izgubimo oblast v zraku, bodo naše bojne ladje brez moči in ne bodo mogle ščititi kontinenta pred sovražnimi poizkusi izkrcanja. Rekel sem že ln ponavljam, da je mogoča v gigantski bitki, ki se je pričela v zapadnem Pacifiku, zmagati samo z umno uporabo letalskih ln kopnih sil, ki tesno medseboj sodelujejo.«
Tatung, 16. aprila, s. Japonske čete so od aprila do septembra prošlega leta osvobodile izpod komunističnega jarma 300.000 prebivalcev zapadne Mongolije. Rešenci so sedaj zaposleni v poljedelstvu dotične pokrajine. Krajevne oblasti so jim priskočile na pomoč s posojilom, da so si mogli preskrbeti poljedelsko orodje, dočim jim je vlaida zastonj razdelila potrebna semena*
Izpred vojnega sodišča
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil Slovenija-Dalma-zia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti:
1.	Meliku Milanu, sinu Franca in Marije Skofar, roj. v Ljubljani 20. IV. 1923, bivajočemu v Črni vasi št 135;
2.	Jevc Frančiški, pok. Franca in Jevc Marije, rojeni v Ljubljani 21. I. 1923, bivajoči v Črni vasi;
3.	Glasiču Josipa, pok. Martina in pok. Jere Kocjan, rojenemu v Iški vasi 15. III. 1895. bivajočemu v Črni vasi 105, delavcu;
4.	Boltežarju Antona, sinu Ivana in Marije Jeran, rojenemu v Črni vasi 18. XII. 1915 in tam bivajočemu na št. 70;
5.	Vajdi Matiji, pok. Matije in Julijane Roje, rojenemu v Črni vasi 9. X. 1904, tam bivajočemu, delavcu;
6.	Žitniku Franca, pok. Ivana in Vidmar Pavle, rojenemu v Črni vasi 16. II. 1916, tam bivajočemu;
7.	Javorniku Ferdinanda, sinu Ferninan-da in Marije Mehle, rojenemu 21. XII. 1921 v Ljubljani, tam bivajočemu;
8.	Javorniku Gvidonu, bratu prejšnjega, rojenemu 3. VI. 1923 in tudi v Ljubljani bivajočemu;
9.	Ferjan Ani. hčeri Mihaela in Hribar Frančiške, rojeni v Ljubljani 18. IV. 1921 in tam bivajoči na Vodovodni cesti 35, in
10.	Masletu Andreja, sinu Andreja in Ivane Oven, rojenemu 19. VII. 1904 v Waukeganu (Ilinois), bivajočemu v Ljubljani — vseh 10 obtožencev je v zaporu.
Obtoženi so bili:
Prvih devet a) poskusa napada na varnost države (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941). ker so z namenom napada na varnost države v področju italijanske Slovenije v času pred 20. XII. 1942 izvršili čine unčevanja, pustošenja in ropanja v področju omenjenega ozemlja; b) prevratne združbe (čl. 4 Ducejeve nai^dbe z dne
3.	X. 1941), ker so v istih okoliščinah sodelovali pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi; c) oboroženega krdela (čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v istih okoliščinah sodelovali pri oboroženem krdelu z istim namenom kakor pod prejšnjo točko; d) nedovoljene posesti orožja in streliva (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941), ker so v istih časovnih in krajevnih okoliščinah bili v posesti orožja in streliva brez predpisanega dovoljenja merodajne oblasti.
Prvih osem razen tega še: e) soudeležbe pri obtežilnem umoru (čl. 575—576-61 št. 1 in 2—110 k. z.), ker so zjutraj 20. decembra 1942-XXI. v družbi povzročili s streli iz orožja smrt stražnika javne varnosti Santa Russa, ko so ga napadli in ubili, ko se je peljal v uniformi na kolesu po cesti Črna vas-Lipa, nato so truplo oropali ter ga vrgli v Ljubljanico, da bi zakrili zločin; f) napada na javne naprave (čl. 8. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v istih krajevnih in časovnih okoliščinah z namenom ustrahovanja izvršili čine, ki bi lahko hudo poškodovali javne naprave.
Melik Milan. Jevc Frančiška in Glasič Josip razen tega še g) obtežilnega napada na življenje pripadnikov Oboroženih sil (ČL 7. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah napadli stražnika javne varnosti Santa Russa. Masle Andrej: a) prevratne združbe (čl. 1
4.	Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker j je v Ljubljani do oktobra meseca 1942 J sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni i prevrat političnega, gospodarskega in j družbenega reda v državi; b) oboroženega krdela (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v mesecih od maja do avgusta 1942 pripadal oboroženem krdelu, delujočemu na ozemlju italijanske Slovenije z istimi nameni kakor v prejšnji točki, c) opetovano obtežilne tatvine (čl. 624— 625, štev. 2, 61 št 5 k. z.), ker se je v Ljubljani v družbi z drugimi komunističnimi razbojniki polastil električne napeljave, ki je iz transformatorja na Ižanski cesti prenašala tok radijski postaji, priprave so bile prenešene v gozd, da bi služile partizanskim poveljstvom za njihove telefonske zveze.
Iz teh razlogov je sodišče na temelju členov zakona spoznalo Melika Milana. Jevc Frančiško, Glasiča Josipa Boltežarja Antona, Vajdo Matijo, Žitnika Franca, Ja-vornilea Ferdinanda, Javornika Gvidona, Ferjan Ano in Masleta Andreja za krive zločina prevratne združbe ter oboroženega krdela in jih obsodilo na dosmrtno ječo. Vsi so obsojeni na solidarno plačilo raz-pravnih stroškov in na druge posledice, na objavo pričujoče sodbe v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani
Sodišče je oprostilo Masleta Andreja zaradi nedostatka dokazov. Takisto so oproščeni vsi obtoženci zločina pod točko d) zaradi nedostatka dokazov, drugih obdol-žitev pa iz razloga, ker niso izvršili čina. Ljubljana, 9. aprila 19443-XXI.
Gospodarstvo
fl)iHjniM>o iifiiifflil sporazum o povračilu vojne ikode
V »Službenem listu« 14. t. m. je objavljena Kraljeva uredba z dne 7. decembra 1942/XXL, s katero je glede na zakon o po-vreučanju vojne Škode z dne 26. oktobra 1940/XVIII. potrjen in priznan kot izvršen sporazum s končnim zapisnikom o povračilu vojne škode, sklenjen v Rimu med Italijo ln Nemčijo dne 26. oktobra 1942/XX.
Želeš urediti vprašanja, ki se tičejo povračila po vojni povzročene stvarne škode, ki so jo utrpeli državljani ene ali druge države, sta se italijanska in nemška vlada dogovorili, da dovoljuje vsaka stranka po-godnica po določbah, ki veljajo za njene državljane, povračilo škole državljanom druge stranke, ki so bile na njenem ozemlju oškodovani na svojih premičninah in nepremičninah zaradi vojne. V smislu tega sporazuma se pravne osebe, družbe in društva, ki innatfo svoj sedež na ozemlju ene države, Štejejo kakor da pripadajo tej državi pogodnid, če so pri teh pravnih osebah udeleženi državljani ene ali obeh držav z najmanj 75«/f glavnice. V primerih, ko udeležba italijanskih tn nemških državljanov ne doseže 75%, obravnava vaaika stranka pogodnica udeležbo državljanov druge države kakor udeležbo svojih državljanov pri pravnih osebah, družbah ali društvih, ki se štejejo za tuje. Ta sporazum se ne naraača na vojne škole pri ladjah, letalih in na vkrcanih stvareh.
Oblastva vsake države, ki so pristojna za odločanje o stvarni vojni škodi, lahko zaprosijo za upravno ln sodno pomoč pri pristojnih oblastvih druge države. Teka pomoč se mora dajati v okviru pristojnosti zaprošenega oblastva. Prošnje se pošiljajo preko konzulatov v Italiji ministrstvu za finance (Ufficio danni di guerra), v Nemčiji pa na naslov Reichsvenvaltungsgericht (Reichskriegsschfidenamt). Za dajanje zaprošene upravne aili solne pomoči se ne plačujejo takse niti drugi stroški. Sporazum se nanaša za Kraljevino Italijo tudi na posestvo Italijanskih egejskih otokov in na ozemlja Italijanske Afrike, za Nemčijo pa tudi na Generalno gubernijo, Alza-cijo in Loreno in Luksemburg kakor tudi na Spodnje Štajersko, Južno Koroško in Gorenjsko. Sporazum je stopil v veljavo 1. januarja t. 1. in se uporablja za vse škode po sedanji vojni, ki so že nastale ali ki še nastanejo.
Končni zapisnik še ugotavlja naslednje; Kolikor je priznanje vojne škode odvisno od lastne presoje oblastva, je ravnati z italijanskimi in nemškimi državljani enako.
Pomanjkanje kavčuka v Amerifti
Buenos-Aires, 14. apr. s. član urada za ameriško vojno proizvodnjo VVilliam White je na konferenci za kavčuk v Belemu moral priznati, da je oskrbovanje s kavčukom doseglo obupno fazo in da se bo moralo v prihodnjih meseeih rešiti vprašanj« proizvajanja sintetičnega kavčuka. White je dodal. da se rezerve surovega kavčuka v Ameriki izčrpavajo,
Borba proti črni borzi v Italiji
V ponedeljek so pričeli v vsej Italiji izvajati nove ukrepe za kontrolo cen in proti črni borzi, ki jih je sklenil medministrski odbor za oskrbo pod predse I stvom Duceja. Ti ukrepi so tesno povezani s povišanjem prejemkov mezd industrijskega delavstva in imajo namen ustvariti pogoje, da bo to povišanje dejansko prišlo v prid delavstvu in da ne bo nastopilo tekmovanje med zvišanjem mezd in cenami.
Za kontrolo cen in za pobijanje črne borze so prefekti posameznih pokrajin dobili obširna navodila in pooblastila, ki se na-naišajo na vsa področja prodajne discipline. Pri tem delu bodo sodelovali organi kve-sture, tržne policije, karabinjerji in organi stranke, ki bodo nadzirali izvajanje določb o maksimalnih cenah kakor tudi določb o obveznosti prodaje blaga po maksimalnih cenah, kar naj prepreči, Ja bi trgovci pi-o-dajali blcgo pod roko. Oddajna dolžnost se odslenj nanaša ne samo na proizvajalca, temveč tudi na prodajalca, ki so mu za-grožene stroge kazni, če bi blago odtegoval legalni prodaji po maksimalnih cenah z .lamenom, da Isto blogo pod roko p. oda po višjih cenah. Kolikor obstojajo mel poisa-vneznlmi pokrajinami razlike v ceni je prepovedano, blago prodajiaii v drugo pokrajino, zato ker je tam cena višja.
Novi ukrepi so se že pričeli praktično izvajati zlasti v Rimu, od koder so odpe-| Ijali v koncentracijsko tabor šče več trgov-| cev, ki so blago odtegovali prodaji in so ga prodajali pod roko p; višjih cenah. Za stalno so zaprli več mesarskih obratov. Tuli iz Milana so poslali v koncentracijsko taborišče več trgovcev.
Važen izum na področju vezave knjig
V Nemčiji so pričeli na podlagi izumov podjetnika Lumbecka iz Bochuma z uspehom uporabljati nov način vezave knjig, ki omogoča ne samo trpežnejšo vezavo, temveč tudi štednjo z materialom Izumitelj Lumbeck je v delavski knjižnici svojega podjetja ugotovil, da se vezane knjige pri izposojanju hitro pokvarijo in jih je treba dati znova v vezavo. Ta ponovna vezava pa je zelo. zamudna in tudi draga. Pričel je razmišljati, kako bi se stare pokvarjene knjige hitreje in ceneje znova povezale. Tako je prišel na misel, zveza ti posamezne pole in liste na hrbtu na način, kakor se že v tvornicah lepijo podplati pri čevljih, namreč s posebnim lepilom iz umetnih smol. Izkušnje pri lepljenju usnja so pokazale, da se prej strga podplat, preden popustj lepilo, ki se v vodi ne omehča ali stopi. Pričel je uporabljati podobno lepilo pri vezanju knjig. Po številnih poizkusih mu je to tudi uspelo. Svoj izum je prijavil v obliki šestih patentov.
Novi način vezanja knjig se docela razlikuje od splošno uporabljenega načina. Lepilo, ki se pri tem uporablja je termo-plastično, kar pomeni, da dobi svoje značilne lastnosti Še le potem, ko se za kratek čas ogreje na 100 odnosno 120 stopinj Celzija Pri tem segrevanju se tekoče lepilo takoj osuši in strdi, vendar ostane izredno elastično. Prav ta elastičnost posušenega lepila daje na nov način vezani knjigi posebno trpežnost, kar je pokazala tudi že praksa. Knjige, vezane na nov način, so v knjižnici prenesle 40 do 50 kratno izposojanje, medtem ko so na star način vezane knjige vzdržale včasih le 10 kratno izposojanje, pa se je vezava že pokvarila Novo lepilo je napravljeno, kakor rečeno. iz umetne smole. Pri vezavi odpade vsaka uporaba sukanca ali žice. Robovi pol ali listov se n« hrbtu prevlečejo z lepilom, preko katerega se položi kakor do-i slej, trak iz redke tkanine, ki se zlika z
vročim likalnikom. Ves ta postopek se Izvrši v nekaj sekundah in že so listi zvezani Ostalo delo vezave se dokonča na dosedanji način. Na nov način je zlasti olajšana ponovna vezava starih poškodovanih knjig. V tem primeru se po odstranitvi platnic robovi pol na hrbtu pokvarjene knjige enostavno odreže j o. tako da ostanejo samo posamezni listi, ki se potem na hrbtu knjige prevlečejo z lepilom, preko katerega se zlika trak iz tkanine, pa so listi zopet trdno povezani med seboj. To delo je tako enostavno, da se da izvršiti tudi z nestrokovnimi močmi, medtem ko je doslej ravno ponovna vezava knjig zahtevala največ truda in strokovnega znanja.
Hrbet knjige, vezane na novi način, tako trdno zdiružuje posamezne pole odnosno liste, da se prej strga papir, kakor sam hrbet. Navzlic tej trdnosti je hrbet knii-ge izredno elastičen in se knjiga lahko odpre tako daleč, da ležita desna in leva stran na mizi docela vodoravno. To je zlasti potrebno pri atlantih. kjer gre slika preko desne in leve strani in tudi preko mesta, kjer je list zgiban.
Za vezavo knjig v serijah po tem novem načinu bodo seveda potrebni tudi novi stroji. Zato so novi način vezave pričeli uporabljati predvsem za ponovno vezavo starih knjig. Predsednik nemške organizacije knjigovezov je zaenkrat odredil 250 obratov v Nemčiji, ki se bodo docela pre-osnovali za nov način vezave Vrhu tega je za vso nemško knjigoveško stroko odkupil patente. Licence pa so pričeli oddajati tudi v inozemstvo, od koder je prispelo T Nemčijo že mnoJo strokovnjakov, da spoznajo ta nov; način vezave.
Gospodarske vesti
— Italijansko-turški gospodarski sporazum. Med Italijo ln Turčijo je bil te dni sklenjen sporazum o kompenzacijski izmenjavi blaga v vrednosti 1 milijon turških funtov. Sporazum je bil preteklo soboto podpisan v Ankari in predvideva v okviru italijansko-turške trgovinske pogodbe Iz leta 1937., ki se obenem podaljša, izmenjavo določenih kontingentov blaga. Italijanska delegacija je že zapustila Ankaro.
= Nemška pomoč za prehrano Hrvatske. Ob priliki sprejema novinarjev je nemški poslanik v Zagrebu Kasch govoril o nem-ško-hrvatskem sedelovanju s posebnim ozi-rom na prehrano Hrvatske. Pri tej priliki je poslanik navedel nekaj podatkov o dobavi ž Vil in semen, ki jih je izvršila Nemčija v teku lanskega leta v korist Hrvatske. Nemčije je lani jz lastnih zalog in iz zalog, kupljenih v drugih državah- dobavila Hrvatski 5600 ton koruze, preko 2000 ton sladkorja, vrh tega 2200 ton semenske pšenice, 750 ton semenskega ječmena, 1100 ton navadnega ječmena v zamenjavo za rž, 450 semenske rži, 300 ton semen za sočivje in še znatno število plemenske živine (skupaj preko 1500 plemenskih konj, govede, svinj in ovac). Za leto 1943. se je Nemčija zavezala dobaviti Hrvatski 10.000 ton sladkorja in kfet izredno dobavo 40.000 ton krompirja. Poleg tega bo Hrvatska v letošnjem letu dobila 2500 semenske pšenice, preko 3000 ton semenske rži, 300 ton semenskega cvsa in 260 ton semen sladkorne pese, poleg tega več sto ton drugih semen za pelje in vrt.
=: Gospodarske vesti Iz Hrvatske. Gospodarska banka d. d. v Zagrebu (prej Srbska gospodarska banka) je prešla, kakor je to razvidno iz vpisa v trgovinski registe?, z vsem premoženjem na Neodvisno Državo Hrvatsko. Vodstvo banke je poverjeno zadrugi Hrvatski RadiSa, — »Sava«, obča zavarovalna družba d. d. r Zagrebu, je zabeležila v preteklem letu povečan čisti dobiček 125 milijona kun (prejšnje leto 0.76) in bo izplačala divi-dendo 7%. — V hrvatskem ministrstvu za narodno gospodarstvo je bilo zadnje dni pod predsedstvom ministra dr. in. Balena več konferenc o vprašanju reorganizacije hrvatskega zadružništva v zvezi z ustano_ vitvijo vrhovne zadružne zveze. Reorganizacija 00 izvršena z izdajo novega zadružnega zakona, ki predvideva poleg ustanovitve vrhovne zadružne zveze tudi vključitev zadružništva v organizacijo prehrane in preskrbe. — Državni urad za tvoibo cen in določanje mezd je izdal enotno tarifo za brivsko-frizerske obrate na področju Hrvatske. Ti obrati so razdeljeni v tri razrede. V mestih, ki spadajo v prvi razred, je določena cena za britje 18 kun, za striženje pa 30 kun. — Lani ustanovljeno poldržavno podjetje za sladkorno industrijo »Sladorana« je odkupilo v županji 110 oralov zemljišča za gradnjo druge sladkorne tvcinice.
= Rastoči vojni izdatki Anglije. Angleški zakladni minister sir Kingsley Wocd je predložil spodnji zbornici nov proračun, ki je šesti proračun v sedanji vojni. Novi proračun predvideva ponovno povišanje davkov in drugih davčnih bremen. Gled* na rastoče pomanjkanje potrošnih dCbria Imajo novi davki namen, še bolj omejiti kupno moč prebivalstva. V zadnjem proračunskem letu so znašali angleški državni izdatki 5.97 milijarde funtov, dohodki pa 2.82 milijarde. Dosedanji vojni stroSK so diosegli že vsoto 13 milijard funtov. Leta 1940. so znašali dnevni vojni stroški 5 milijonov funtov, v zadnjem proračunskem letu 12.5 milijonov funtov, so sedaj pa že narasli na 15 milijonov funtov. Zakladni minister je še pripomnil, da so se znatno zmanjšale naložbe angleškega kapitala v inozemstvu.
= Prekomorski orjak »NormamBe« izgubljen. Kakor je znano, je lani v new-yorški luki na nepojasnjen način izbruhnf! požar. V teku reševalnih del se je ta ogromna ladja ob obrežju prevrnila ln nasedla na dno, tako da je ostal nad vodo le majhen del ladje. Takoj so pričeli s reševalnimi deli tega luksuznega parnika, ki ima 80.000 ton in je poleg enako velikega angleškega parnika največji parni* na svetu. Najprej so skušali odstraniti posamezne vrhnje dele ladje, pozneje so hoteli ladjo pod vodo razdeliti na več delov. Medtem pa se je ladja že tako globoko pogreznila v blato, da rešitev ne bo več mogoča. Po vestih iz Pariea bodo Američani ustavili nadaljnja dela za rešitev parnika. ki <so zahtevala že milijonska zneske, čeprav bi parnik prav v sedanjem času nujno potrebovali za prevoz čet.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
t
Jutri prKetek sywriiisfce razstave Ivana Vavpotiča
Narodna goJerija je pripravila v Jakopičevem paviljonu veliko spominsko razstavo Izbranih umetnin nedavno umrlega profesorja Ivana Vavpotiča. Svečana otvoritev bo jutriSnjo nedeljo ob 11. dopoldne. >'i dvoma, da bo ta velika retrospektivna razstava del enega izmed najznamenitejših cstvarjalcev v naši moderni likovni uroet-Tosti dnjala posebno veliko pocornost. — ftazstava bo odprta do 9. maja.
barv, te nekdanjega mesta raste z novimi
gozdovi novo človeško življenje.
Vse to vidiš živo pred seboj, ko dospeS pred Gornjeradjvanjski mavzolej. Težko ga izslediš in najdeš, tudi če ti je prijatelj še tako vestno povedal, kje in kod je treba hoditi. To je prava življenjska pot človeka, ki jo moraš prehoditi, da prideš do njega. Včasih moraš navzgor in se truditi, če ti upade pogum, da dospeš do cilja in si izgubljen; potem zopet prideš na svetlo gozdno jaso, kjer se odpre razgled v lepo in veselo življenje. Pa ko si mimo znamenite lipe, kf ti pred Rosmanitovim gradom kaže preko Radvanjščine pravo pot in smer do njega, res srečno dospel tja, si tudi že namalh ves v objemu in v moči njegove »mamljive resnosti, postaneš resen in začneš se zavedati, da je treba na- < praviti čez štiri nizke stopnice samo še en korak; vrata se odpro in zapro in nikdar ne moreš več nazaj.
Toda zeleni gozd okoli in okoli, vedno živ in živahen, bodisi kadar po njegovih
Snah vro novi sokovi k novem« življenju,
bodisi kadar lisica in kima oživljata rimsko noč in zimsko jutro, te vleče z vsemi svojimi silami nazaj v življenje. Pritlikava lavorikasta črešnj«, tu komaj na pol udomačena, nekoliko sramežljivo boža tvoje noge, vedno zelena kakor zimzelen, in ti, ovijajoč dve nizki groblji, šepeče na uho, da je njej tudi pozimi življenje pred tem mavzolejem prijetno in ljubo. Ko pa se ozreš k pročelju, obstrmiš nad silnim vtisom, ki ga mora na vsakega narediti Kristus, v nadčloveški velikosti izklesan iz celega kamna, z železnimi žreblji pribit na velikanski kam eni ti križ. Narava je vse te resne poteze v teku časa omilila in ublažila. Granitni kamen se je omehčal, tanek mah ga obrašča; noge, žreblji, brada in rane so olesenele in se prilagodile gozdu, ki jim je stalni sosed. Olajšan stopiš na ne j višjo stopnico in se skozi vrata ozreš na grobnico. Skozi vrata in skozi majčkeno gotsko okence pada svetloba na črne trake, na šopke cvetlic, na darila domačega ljudstva.
Kako se skrajša Srofita
Poslednji lastni portret
Grobnica v gozdu
Pod Pohorjem, na njega severnem vzno-
sredi gozdička stoji GornjeradvanjsM zolej, skromen po merah svojih sten in ih vrat; še skromnejši, če ga primer-s strmim in po hudournikih razjed e-visokim pobočjem, ki mu tvori veli-no ozadje; veličastno v vsakem letnem u, zlasti zdajle pomladi, a najkrasnejše r.ajslikovitejše vendarle v pozni jeseni, se že bliža zima in rdeče, rumene in žaste barve listnatega drevja in gr-• - v/'a glasno in jasno vriskajo izpod te-ozelenih streh in oken obširnih smre-h, jelovih in borovih nasadov gori do -. Bolfenka in preko široke Dravske do-r do cerkvice na Pekerski gori: do sv. d a lene pri Mariboru, do sv. Jožefa v " udencih. Skromen samo po merah, po t ah in potezah svojih posameznih delov n pa po duhu. ki ga razodeva v svoji ceni kompoziciji in kakršnega mu je znal j i svojevrstnem načrtu vdahniti dunajski t ■ t--: telet Flescher Bruninngen, sama res- ' svareča in opominjajoča zamišljenost e ene, v človeku včasih neprijetne ari, ki ti brez napisa nad vhodom in rebiti baš zato še silne je kličejo v spoli besedi: »Memento mori!«
V velikih mestih, kjer so žuljave roke o iavcev, brzih strojev in njih genijalnih izumiteljev v srečnih rokah nekaternikov rr.gr m' : ie bogastvo, grade prave mavzoleje n jih postavljajo na razkošna pokopališča, da kljubujoč vekom •>. n novim viharjem, še poznim rodovom : i o o posvetnem bogastvu onih, kate-r čast so bili zgrajeni: ponosne stav-izrazi umetniškega čustvovanja in iz-predmet občudovanja vseh onih, vsaj enkrat na leto trumoma hodijo mi-. "ko dolgo, dokler se ne porušijo, kaše je že davno v pesek sesul oni ms-ki ga je maloazijska halikarnaška ';:'ca Artemizija postavila svojemu dra-u možu, kralju Mavzolu. Morebiti so oni pradavni prebivalci vzhodnega lorja in njegovega vznožja, ki so se s tele« vlastelinsko ponosno ozirali doli Dravsko polje in na Slovenske gorice, a vili po svojih močeh in zmožnostih k mavzolej kateremu izmed svojih pr-kov. 2e dokaj let zagrinja ves ta baje-vni svet gozdna senca in na mestu ma->leja vidiš blizu Robnikove. z brajdami ir.iie kmetije pri »Habakuku«, samo še nizke kupe kamenja z raznovrstnimi čre-ni. Če vprašaš, kaj naj to pomeni, da so to ostanki gernilastih grobov starih pohorskih prebivalcev, ki so e mrliče sežigali in njih ostanke v n:h grobovih spravljali. Že dolgo tam ni več nobenih posameznih stavb, ne otišč, ne mavzolejev. Toda iz starih gro-
Skrajšanje fronte, kakršnega so se Nemci ponovno posiužili v minuli zimi na vzhodnem bojišču dokazuje, da je tudi prostor neko orožje, ki ima. kakor vsako orožje, svoje ofenzivne in defenzivne zmožnosti. Frontni loki in vdori imajo, tako piše nemški major dr. J. Schafer, svoj pomen, smoter in taktiko v napadu, ki se predčasno izčrpa, ali pa v obrambi, ki se ne da od nasprotnika potisniti -več nazaj. Takšne »ločne postojanke« drži vojska vedno tedaj, kadar gre za vojaško ali gospodarsko pomenljivo ozemlje ali pa kadar ga smatra za primerno odskočnico za poznejšo ofenzivo. Cesto določa taktiko dr-žanja takšnih postojank nujnost oskrbe. Sčasoma pa se takšni pogoji lahko izkažejo za nesodobne in obrabljene, zaradi česar se vojaško poveljstvo posluži novih sklepov in odločitev.
Kadar se vojaški oddelek pripravlja na prostovoljno in načrtno skrajšanje fronte, je treba najprej skrbeti za to. da se vse vojaško pomembne naprave: železnice, mostovi. industrijska podjetja itd., uničijo. Med načrtno spremembo fronte ter med gibljivo obrambo je bistvena razlika. V gibljivi obrambi določa napadalec še nekaj časa potek borbe, pri načrtnem skrajševanju fronte pa zavisi vse od tistega, ki se je za takšno operacijo odločil ter je sam določil čas in kraj vojaške pregrupacije. Druga naloga, ki zadene vojaštvo pri skrajševanju fronte, zadeva prebivalstvo, katerega je treba včasih vzeti s seboj. Takšen primer se je pokazal pri operaciji nemške vojske na Kavkazu. Vojska mora
v takšnem primeru pomagati tud/ pri oskrbi civilistov. Pri vsem tem delu je potrebna čim večja natančnost štabov, ki ne vodijo računov samo o vojaških stvareh, temveč tudi o gospodarskih zadevah. V prvi vrsti je treba seveda poskrbeti za primerne nove obrambne postojanke. Vsa skladišča, vse zaloge, vsa municija, živila, gorivo, orodje in sploh ves materijal se v primeri skrajšanja fronte najprej odpremi v zaledje. Šele pozneje nastopi za vojaške oddelke trenutek odmika za sovražnika, ki ne sme dobiti v roke nobenega železniškega materiala.
Pri skrajševanju fronte v odsekih pri Demjansku, Vjazmi in Rževu, odkoder se je nemška vojska pozimi umaknila, so nemški vojaki izvršili priprave za um'k tako sijajno, da ni sovražnik tega nikjer opazil. Samo gospodarsko pospravljanje je lahko pri njem vzbudilo sum, da se pripravlja umik in tedaj je tudi začel nagajati z motilnimi akcijami. Napredovanje sovražnika v postojanke, ki jih je nemška vojska izpraznila, je bilo zaradi uničenja vseh vojaško važnih naprav zelo težavno in neprikladno. Le polagoma so utegnili boljševiki zasesti od Nemcev zapuščene postojanke ter urediti dovoz in oskrbo iz zaledja. Nemške izvidnice so obvladovale položaj na starem bojišču vse dotlej, dokler se je zdelo to vojaškemu poveljstvu potrebno. Pri teh operacijah so pokazali Nemci vse svoje zmožnosti. Noben vojak, pravi major dr. Schafer, ne žrtvuje rad pedi zemlje, na katero ga veže kri padlih tovarišev.
% koncu zimske bitke
Pričujoči članek je povzet po uvod- f med teh ciljev. Boljšev&om se je pač posrečil ""	" prodor preko Dona ter zavzetje Staiingrada,
bilo jim je tudi mogoče prekoračiti srednji Don, priti do Krnska in Harkcva ter se polastiti južnih ozemelj na Kavkazu in ob zgornjem Kubanu. Vendar se je to zgodilo šele potem, ko so se Nemci z vseh teh postojank umaknili. Niso pa boljševiki dosegli tega, kar so želeli, ko so skušali nemško vojsko na vzhodnem Kavkazu odrezati od zaledja. Tudi mostišče ob Kubanu stoji prav tako trdno kakor poprej in boljševikom se ni posrečilo dreti preko Donca s kakšnimi izgledi na nejše uspehe.
Na nemški strani je bilo, odkrito povedano, nekaj kriz. Prvič se je zgodilo to lani meseca novembra pri prodoru sovražnika čez Don, drugič v decembru pni prodoru mimo Voroneža proti zgornjemu Doncu ter v januarju in februarju, ko so boljševiki pokazali namero ob-koljevalne akcije med Doncem m Dnjeprom. Skušali so omajati nemško postojanko v Doneski kotlini, pasti nemški vojski v hrbet ter izsiliti prehod preko Dnjepra. Danes je mogoče popolnoma natančno ugotoviti datum boljševi* ške kulminacije. Ta dan je bil 13. februarja, ko so nemške rezerve stopile v akcijo ob reki Mius in na jugu Harkova. Žrtev šeste armade, la je junaško branik S talin grad do zadnjega, je zdaj pokazala svoj vojaški pomen. Boljše-viški napadi so začeli poneha vati, ofenzivna sila sovražnika je bila izčrpana — ne v zadnji meri zaradi tega, ker so Nemci pri Stalingradu vezali rusko vojsko. Na drugi strani pa je nem-
nikut »Frankfurter Zeitung« z dne 5. aprila t. L
Ko je vrhovno poveljništvo nemške vojske dne 26. marca prvič po dolgem času izdalo poročilo, da je minil dan na vsej vzhodni fronti »brez posebnih dogodkov«, je bilo vsakomur jasno, da je velika zimska bitka, ki je trajala štiri mesece, končana. To seveda še ne pomeni, da ne bodo borbe tu ali tam na novo vzplam-tele in da ne bodo boljševiki zopet poskusili na posameznih mestih predreti nemške fronte. Pomeni pa vendar, da je doba za velike, med seboj povezane napade sovražnika na širokem bojišču zaenkrat minila. Zimska bitka, ki se je začela v pozni jeseni lanskega leta, je bife ogromen napor, kakršnega se boljševiki še niso nikoli polotili. Zasledovala je velike cilje, po> rodila pa se je v želji, da se stvari sedanje vojne z vsemi silami postavijo na glavo.
Danes, ko stoji nemška fronta od Petrograda do Taganroga ob Azovskem morju, lahko povemo, da je" velika boljševiska ofenziva po začetnih uspehih utonila v krvi in blatu ter obtičala, ne da bi dala v štirih mesecih časa kakšen rezultat. Kakšne cilje zasleduje nasprotnik v tej bitki, je bilo jasno že takoj v začetku ofenzivnih operacij. Boljševiki so hoteli na jugu in na severu obe krili nemške vojske tako vtis* niti, da bi bila nemška vojska primorana zapustiti področje Dona ter odpreti boljševikom pot v industrijsko Doneško kotlino ter v rodovitno ukrajinsko pokrajino. Če bi se bil ta načrt posrečil ter bi se bilo -vdalo jedro nemške vojske med Orelom in Vjazmo, bi ne bila razpolagala nemška vojska z nobenim oporiščem več ter bi bila morala nastopiti splošen umik. Toda sovražnik ni dosegel nobenega iz»
Italijanski oddelki v proti napadu na sovražne oddelke v Tunisu
mmmmmmmmmmmamm
Plačajte zaostalo naročnino Ž
Ško vojaSco vodstvo pridobilo časa, da je lahko zbralo dovolj rezerv ter je samo padlo sovražniku v bok in hrbet Tedni po 13. februar* ju so samo izpolnili to, kar je bilo že prej nakazano. Z uničenjem konjiške vojske in motoriziranega zbora ob Miusu ter z razbitjem armade generala Popova jugozapadno Izjuma in uničenjem tretje bdjševiške oklopne armade na jugu Harkova je bila protiofenziva uspešna, kajti prinesla je Nemcem zopet ozemlje od Liičanska do Izjuma, slednjič pa je cmogo čila ponovno osvojitev Harkova in Bjelgorcda. Beljševiške sanje o Poltavi in o Dnjepro-petrovsku so bile s tem pri kraju.
Dramatičen obrat, ki je dobil svoj izraz v napadih in protinapadih na jugu, pa bi ne bil nikoii izvedljiv, če bi se ne bile nemške vojske na drugih delih fronte, predvsem pri Orlu, Vjazmi in Rževu, od Ilmenskem jezeru in pred Petrogradom z uspehom upirale nadmočni sili sovražnika. Vedno na novo so se napadi na imenovanih odsekih obnavljali s tanki in topovi, vedno na novo so vdirale napadalne skupine v nemške postojanke. Vsako ped zemlje so morali boljševiki odkupiti z ogromnimi žrtvami. Nasprotno so Nemci umik z vsake pedi zemije v naprej preračunali in preudarili in samo na tej podlagi so izpraznili Demjansk, Ržev in Vjazmo. Še danes se vrše v teh odsekih najhujše borbe, ki zahtevajo od branite-Ijev največjih naporov. V primeri z napadi mi« nule zime pa so to le akcije krajevnega pomena. Položaj se v bistvu ne da več spremeniti. Zimska bitka je za boljševike dokončno izgubljena. Edini uspeh, ki so ga dosegli, je zavzetje Staiingrada ter ozemlja, ki so se ga polastili v prvem navalu svoje ofenzive. Ne smemo pa pozabiti, da so morali nekatere dele tega ozemlja že zopet vrniti tistemu, ki so mu ga iztrgali. Seveda tudi Nemci niso radi prepustili sovražniku ozemlja, ki ga je ponovno zasedel Toda stvar je bila z vidika splošnega položaja potrebna, kajti za Nemce je bilo važ« no, da so ohranili udarno silo svoje voj^ce.
Nemška vojska in njeno vodstvo sta prestali najtTŠo preizkušnjo, ki jima jo je naložila dosedanja vojna. Vsem so še v spominu temni dnevi v mesecih januarju in februarju, ko se je dopolnila usoda Staiingrada ter se je zdelo, da postaja zalet boljševikom tako silen, da se ne bo dal zadržati. Usoda je takrat mučila Nemce z najhujšimi vprašanji, k sreči pa je odgovoril narod v orožju in ljudstvo doma s sklepom, da je priprivljen še na večji odpor, ko je mobiliziral vse svoje frzične in moralne sile. Tako se je zgodilo, da se je položaj na fronti ustalil, za fronto pa se pripravlja Nemčija z novo energijo na obrambo življenja proti nevarnosti, ki grozi ne samo Nemčiji, ampak vsej Evropi. Treba je napeti vse sile za dosego zmage, treba je ojekleniti volje in se pripraviti za nove udarce proti sovražniku. Tako se je zgodilo, da je zimska bitka Nemčijo, na« mesto da bi jo oslabila, ojačila, s čimer nemSco državno in vojaško vodstvo gotovo računa.
Iz Srbije
V	Skopi ju so bile, kakor poroča »Domau-zeitung«, ob drugi Obletnici priključka Ma-eedcnije k Bolgariji, svečanosti, ki se jih je udeležil tudi sofijski nemški poslanik Be-ckerle.
V	beograjskem Narodnem gledališču je
b0a nanovo uprizorjena Verdijeva opeia sRigoletto«. Naslovno vlogo poje baritonist Nikola Cvejlč. Nova koloraturka ▼ vlogi
KULTURNI PREGLED
T*
avnatelj Polič pripravlja Tomeevo kantato
Tomčeva kan tata. za soli, zbor in orke-
•	r, v kateri smo kratko že pisali, je po-vrčena pevskemu zboru Glasbene Matice.
- ;^tala je lani po razpisu glasbenega nagaja na besedilo, ki ga je spesnila Vida auferjeva ob slikah k riževega pota, ki Isi v samostanski cerkvi v Stični. Ta rižev prt. lei je gotovo najlepši slo-::nsl:i križev pot, je naslikal 1766. Clo-
•	r.ski baročni slikar Fortunat Bergant
Mekinj pri Kamniku (1721—1769). Imel je tudi naslov acaaemicus capltoM-r.us, ker je živel in deloval nekaj let tudi Rimu. Snov in izraz pesnitve, kj Je na-r ala cb teh slikah, sta pa črpana največ
• rtarih n?ših molitvenih knjižic. Pesnica v a Taufcrjeva pravi, da je prt deJu ; n o občutila zvoke naših starih nabož-r h pesmi, ki jih poje ljudstvo ob božjem bu. Tome je napisal svojo kantato na ' besedilo za alt-solo (ga. Golobova), bas-rcio (g. Bietetto), mešani, ženski in : škl zber (pevski zbor Glasbene Matice) in orkester (simfonični orkester). V tej obliki in s temi sodelavci bo izvajal ravnatelj Polič to najnovejše slovensko delo na veliki čotrtek ob 19. uri v unionski ■ivorani. Izvedba bo v toliko izpopolnjena, se bodo v odmorih med posameznimi postajami projicirale tudi Bergantove sli-j. V Matični knjigarni je poleg vstopnic na razpolago tudi celotno besedilo Križe-vaga pota.
«
Sredi priprav za izvedbo nove kantate je naS urednik obiskal g. ravnatelja Mirka Poliča, ki mu je v daljšem razgovoru povedal naslednjo svojo sodbo:
Polejf Sattnerjevega oratorija »Vnebovzetje Marijino« je Tomčev »Križev pot« drusro celovečerno vokalno — instrumen-
talno delo v naši literaturi. 2e samo dejstvo njega obsežnosti mora vzbuditi zanj posebno zanimanje naše javnosti, brez ozira na vse druge njegove posebnosti in odHke. Matija Tomo oe jc doslej uspešno uveljavil na mnogih poljih glasbenega udejstvovanja, posebno pa si je pridobil sloves ln nesporno priznanje, da mojstrsko obvlada vokalni stavek. Njegovi zbori so zvočni in zelo pevni, kar Je danes prav posebno važno dejstvo in, recimo odkrito, zelo redka odKka.
Težišče te najnovejte kantate pa Je ravno v žbora, kl fcaa levji četež pri Iz-
vedbi. Kot novum v naši vokalni literaturi (vključno cerkveni) velja tudi dejstvo, da je pretežni del kantate kompo-nlran v polifonem slogu. Tome Je pokazal izraziti smisel za to vrsto kompoZitor-ne tehnike. Njegova tematika je sveža, neprisiljena, izredno izrazita, pri tem pa prožna in pripravna za kontrapunktično obdelavo. Značilno pa je, da ga naši pevci vzEc polifoniji izredno radi pojo, kar je posledica prej omenjenih lastnosti in odlik njegove tematike. Znak, da je stavek dobro postavljen, čeprav izkorišča skrajne meje obsega ljudskega glasu ter Je v tam smislu seveda naporen ne glede na aamo obeežnoet celotnega dela. Ustrezno besedilu Je delo razdeljeno na 16 aamo. stojnih točk (štirinajst postaj z uvodom in eOdepoan). Od teh je poverjeno kar dvanajst točk samemu zboru (mešanemu in ženskem«), štiri pa dvema solistoma (alta in basa).
Posebno me pel tem dela veseli, da Je umel avtor, vkljufe temu, da Je zašel na polje kontrapunktlke, očarani ti nekak pristen, naš, domač Izraz, kl Je zdrav, topel, čutfLven. Seveda pa m oeladno sentimentalen, kar bi se prothrilo tragični veličini dogajanja. V tem pogledu Je moral oči-prebroditi marsikatero težavo, kl mu jO Je mestoma pripravilo slabotno bese-dBo.
Tem bolj mn lahko štejemo v zaslugo, da Ja z gSaSbo povzdignil Izraznost do vi. kt so bili doslej v naši produkciji doseženi, bodisi v stopnjevanju kontrapunktičnega tkanja, ki ga prav srečno uporabil ja pri pripoveclovalnih partijah, bodisi v meditativnih delih, kl so obdelani homofOno tn ki so polni lirične mSIhae. Njegove harmonije so sicer mestoma nenavadno, toda vseskozi plemenite ln mehke.
Prebiranje tega dela te Izvlečka zavede presojevalca često v zmoto. Tudi meni se Je prt marsikateri točki zgodilo, da sem mogel ppoBMtii njegovo pravo oeno te le-
poto šele takrat, ko sem Jo slišal zapeto, medtem ko mi je samo presvirana pustila medel vtis. Očividtno Je delo koncipirano prvenstveno vokalno (kar je ečEno pravilno!). To seveda no pomeni, oa bi instrumentalni del bil le pridan in da bi bil podrejen. Pri polifonem stavku pač nI mogoče drugače, kot da orkester obdeluje isto tematiko kakor zbor. To vidimo tudi pri vseh polifomfh delih velikih mojstrov, kjer tvori orkester ogrodje vokalnega dela. Toimc obdeluje seveda tudi instrumentalni aparat samostojno ter mu zaupa prav posrečene ln tehtne partije, navadno uporabljene kot rekapttnlaclja tematžčne vsebine.
Posebna nevarnost Je oMtoJala t tem, da H delo zaradi edinstvenosti nJega na-strojenja postalo enolično. Avtor se nI Iz-ognfl temu le s tem, da je spretno izkoristil kombinacije, Jd mu Jih dopušča izvajata! aparat (tako temenu Je zbor s solisti, mešan, ženski te moški zbor, posamezne grupe orkestra ln orgle), temveč je čisto kompozitarno tehnično zelo srečno razvrstfi topovske načine tn^So skrajnosti izaferenciral ritmično stran. Posebno jepo mu je uspela prelev.tev pešamo mih tem Iz molovega v durovj način (ln obratno), s čimer dosega nenavadno lepe kontraste.
S štirimi solističnimi točkami Je Tome obogatil našo koncertno-religiozno literaturo s prav tehtnimi m lepimi doneski. Preverjen sem, da se bodo kljub njih obsežnosti in zahtevnosti vdomačili na naših koncertnih in cerkvenih sporedih.
Izvedba dela zahteva izredno prožen ln zvočen zborovski aparat Pri študiju je bilo seveda potrebno prebroditi marsikatero tehnično in izrazno težavo, toda prt pev-nosti ln domačnosti glasbenega izraza to ni bilo pretežko. Požrtvovalnost našega Matičnega zbora, ki bi se lahko imenovala že legendarna, omogoča izvršitev še tako težkih nalog. Ravno to delo, kakor malo-katero drage, pokaše lahko vse tehnične
Gfide Je I>ara Stajakovičeva. Vojvodo Msn-tovskega poje dramatskl tenor Stobodan Malbaški. Dirigiral je kot gost Hermanu Schroder. Balet vodi Nina Kirsanova.
Beograjski radio Je posvetil teden od 14. do 22. t. m. drugi Obletnici, odkar Je v novi upravi. Gostje iz Italije bodo nastopili v radiu to nedeljo ob 11. s posebno majtinejo, sodelovali pa bodo še 20. in 22. t. m. To nedeljo zvečer bo radio prenašal v nemščini opero »čarostrelec«. Za zaključek glasbenega tedna bo 22. t. m. velik simfonični koncert.
Is Hrvatske
Svečan koncert hrvatskih skladb v Bratislavi ;e bil 9. t. m. in ga je prinašala tudi ondotna radijska postaja. Dirigiral je Krešimlr Baranovič, pel pa je zagrebški operni pevec Dragctin šoštarko.
»L°vori« se imenuje knjiga hrvatskih redoljubnih pesmi, ki je pravkar izšla in je namenjena deklamatorjem. Knjigo le uredil prof. Vinko Nikolič. V knjigi so pesmi na čast Poglavniku, državi, ustašem in raznim drugim Hrvatom, ustvarjene pa so bile po ustvaritvi hrvatske države.
Bolgarsko predavanje. Drugič je predaval v Zagrebu prof. Ljubomir Vladikin iz Sofije. Tokrat je govoril o snovi: *Neis-krenost zapsdne demokracije«. Po1^ vse-učili&Mh profesorjev in drugih intelektualcev je prišlo k predavanju vse osebje bolgarskega poslaništva.
Sprememba v nemškem šolstvu. V Zagrebu je bila objavljena zakonska odredba, da se nemške meščanske šele spremene v nemške glavne šole. Dokler ne bodo izdani posebni predpisi, bo v veljavi zakon od 5. decembra 1941 o obči nižji srednji ?oli V nemških glavnih šolali na Hrvatskem bodo obvezni predmeti: hrvaščina, hrvatska književnost, hrvatska zgodovina in hrvatski zemljepis. Prosvetno ministrstvo predpiše učno snov s posebno naredbo.
Spominske znamke ustaške mladeži bile dane v promet na narodni praznik 10. aprila. Prodajale se bodo do 30. junija. Filatelisti se zelo zanimajo zanje.
Ukrepi proti pijančevanju. PoEcija ▼ Travniku je strogo prepovedala čezmerno točenje in uživanje opojnih pijač. Gostilničarji prav nikomur ne smejo prodati alkohola, ako je že vinjen. Vinjene osebe se ne smejo muditi na ulicah. Mladina do 15. leta sme v točilnice samo v spremstvu skrbnikov. Ob sejmih je prepovedano prodajanje in uživanje žganja, prav tako ob izplačevanju mesde. Ob delavnikih dopoldne je prepovedano posedanje po gostilnah razen za kratek počitek in okrepčilo. Kvartopir-jenje za denar in nedostojno obnašanje se kaznuje. Kazni so stroge. NotOrai brazpo-selniki, ki so vdani pijančevanju in kriminalu, bodo odgnani na prisilno delo.
Zagrebški parki tn vrtovi, znani po svoji lepoti, so zdaj v bujnem zelenju in cvetju. Pri pomladnih delih je zaposlenih 120 delavcev. Povprečni obisk v Maksimira znaša ob nedeljah 30.000 oseb. Razen tega odhajajo Zagrebčani radi na nedeljske sprehode v okolico, posebno proti Zagrebški gori. Privlačen bo tudi okoliš Save, ko bo posajen z drevjem. Prebivalstvo je bilo pozvano, naj posveča javnim parkom in vrtovom vso pozornost in niaqj z ničemer ne oškoduje njihove lepote.
in zvočne možnosti tega našega edinstvenega zbora.
Izredni dogodki poslednjega časa so sicer nekaj časa omejili njega ude j stvo vanje, toda kmalu si je opomogel od prvih težav in že je pripravljen, da kumuje pri krstu enega največjih del naše literature. Pa saj je tudi njemu posvečeno! Pa komu bi moglo biti sicer?
Dvema Škerjančevima kanta tarna ln Ar-ničevemu Te Deum, ki so poleg drugih svetovnih in domačih del bile izvedene v poslednjem času, se pridružuje zdaj še Tomčevo. Upam, da mu sledi kmalu še marsikatero.
Gostovanje Tenorista Tiborja Egressyja
Tenorist Tibor Egressy, se mudi v tem času r Ljubljani, bo gostoval danes, v soboto v »Madame Butterfly« v glavni tenorski partiji Pinkertona.
Po rodu Iz Budimpešte, je štmBral petje v Pešti, potem na Dunaju in v Berlinu in je končal svoj študij v Milanu. Tam je btl gojsnee znane Mvtfe (Sanice milanske Soefe,
Kronika
*	Smrt polkovnik« Binde na vzhodnem bojišču. Iz Rima poročajo, da je padel na vzhodnem bojišču polkovnik Attilio Binda iz Dofhodossole. Binda je bil dodeljen oddelku alpincev ter je bil povišan v polkovnika meseca julija lanskega leta.
*	Padel j« 37. vojaški kaplan v sedanji vojfli. Na tuniikem bojišču je padel vojaški kaplan don Erardo Cesarin' iz Marič Nuove prj' Anconi, V Tunis je prispel dne 18. februarja ter je takoj nastopil službo v prvj črti, kjer ga je zadel drobec granate s takšno silo. da je kmalu potem, ko je bil ran,en, izdihnil.
*	Italijanska odposlanstvo v S°flji. V So. fijf pričakujejo v najkrajšem času poeebne-
ital:janskega odposlanstva pod vodstvom •ionatorja Prampoliniji. Odposlanstvo bo po-.'flžilo temelje za italijansko-bc Igarskj za-v"xi v bolgarski prestolnici.
*	Poziv novega župana tricstinskemn meščanstvu. Dr. Carlo Perusino, ki je bil, kakor smo poročali, ustoličen za novega župana mesta /Trieste, je izdal na meščane proglas, v katerem sporoča, da je nastopil svoje mesto ter vabi prebivalstvo k sodelovanju za domovino v zmislu Ducejevih manifestov. Perusino poudarja, da si bo čimbolj prizadeval za utrditev tradicije italijanskega mesta, v katerem vodi županske posle.
*	Bcdoen°st Daimazije kakor jo vidi državni podtajnik Bastisrrni. Bivši guvegser Dalmazije in sedanji podtajnik zunanjega mln slrotva v Rimu Giuseppe Bastianini je prispeval za prvi zvezek reviJe »Dalmazija« članek, v katerem pravi- da ne bo dolgo trajalo, ka bo Dalmazij.a občutila vso bla-godnt svvjega povratka na pet svoje davne zgodovine.
*	Sfrausscv »Kavalir z rožo« v beneškem ;r!edal;šču. V beneškem gledališču Fenice bodo te rir.i prvič uprizorili opero Rihsrda Stram?a . Kavalir z rožo«. Občinstvo pričakuje pretit nvo z velikim zanimanjem.
*	Istriar.rJi; slikar razstavlja v Firenzi. Zadnja številka revije »La Scena Illustra-ta« objavlja reprodukcijo slike »Cvetlice« izpod čopiču ■ -.trmni-kega, slikarja G. Gon-nija, ki je ? velikim aspehdm razstavil svoja dela v FirenzL
*	Zgleden ču» kmetov iz okolice Breseije. Zvezni tajnik v Bresciji je poslal kmetom občine Cigole zahvalo za požrtvovalnost, ki so jo izkazali Domovini s tem, da so ponudili od v^alse osebe svojih družinskih članov po 25 kg koruze, čeprav je niso bili dolžni oddati državi za preskrboval ne namene. V ča-m, ko so vse sile na delu, da bi zagotovile ljudstvu potrebni vsakdanji kruh, pravi Zvezni tajnik, nudi ta čin brescijskih kmetov jasen zgled, kako je treba pomagati bližnjemu v času vojne.
*	Velika procesija v Veroni. Te dni so imeli v Veroni procesijo, katere se je udeležilo več tisoč vernikov. Domači škof Gar-dinale je vodil sprevod iz katedrale po mestnih ulicah, po končanih pobožnostih pa je množica spremljala škofa v cerkev, kjer je prejela od njega očetovski blagoslov.
*	Nova te°rija o gla8benj harmoniji. Italijanski glasbeni teoret!k Roberto Lupi, ki pripravlja niz koncertnih nastopov v Nemčiji, je izdal tucat klavirskih študij, v katerih se praktično naslanja na svojo novo teorijo o glasbeni harmoniji. Skladatelj Lupi je tvorec nove glasbene harmonije, ki popolnoma zametava pravila dosedanjih oktav ter pušča skladateljem popolnoma proste roke pri komponiranju.
*	Iz italijanskega filma. Znana operna plesalka milanske Seale Nives Poli nastopa v glavni vlogi v fil^u »Mavrica«, pri katerem sodeluje večja število filmskih umetnikov..— V Cnecitta pri Rimu so začeli sne, mati film Saj n'sem babjeveren, toda .. .i Film režira Lodovico Bragaglia. Pri tem filmu sodelujeo: znani filmski umetniki Vit-torio De S:ca. Maria Mercader in Armando Falconi.
*	Kontrol^ proizvodnje mlečnih izdelkov v Italiji. Poljedelsko ministrstvo v Rimu je izdalo dekret, ki določa podrobnosti za nadzorstvo produkcije mlečnih izdelkov. Poseben urad bo korrfreliral izdelovanje sira, ki bo hkrati dolofel količine, namenjene za potrošnjo. Ta kontrolni urad bo nadzoroval vso mlečno produkcijo, posebno predelovanje mleka za stransko uporabo.
*	Okradep slikar. Slikarja Prima Contla jz Firenze so neznani tatovi okradli v času ko ga ni bilo doma. Na vratih slikar j evega stanovanja se je pojavil moški, ki je pov?-
dal, da bi rad govoril z umetnikom. Stopil j« v sobo. kjer ima slikar Gonti svoja dola, pri odhodu iz stanovanja pa je odnesel s aaboj neko slfko umetnika Fattoria, ki predstavlja veliko vrednost. Sreča v nesreči je bila, da ni tat spoznal nel* Reooirove al ke, katero je imel Conli takisto v svojem ateljeju. Za neznanim uzmovičem ni še nobenega sledu-
*	Usoda neprijavljene koruze. V Monta-gnani pni Padovi so policijske oblasti zaplenile kmetovalcu Carju Bissonu 48 sto-tov koruze, katere ni bil prijavil ter jo je hranil v kašči. Blssoni je prijavljen oblasti zaradi prikrivanja zrnja.
*	Strela ga je ubila na delu. V Albersa-ni prt Ferrari je strela ub'la na polju zaposlenega 76-letnega Agostina Nannetia. Dva Nannetljeva tcv.'.riSa je blsk ob istem času samo nekoliko oplazil, vendar sta ostala živa.
*	25« živilskih nakaznic je izginilo. Proti koncu meseca marca je izginilo iz uradnih prostorov občine Fornovo Taro pri Parmi
250 živilskih nakaznic. Tatvina je bila ovadena oblastem in karabinerji so uvedli preiskavo, ki je pokazala, da razpečava neka Pia Brelli iz Volpija živilske nakaznice iz ukradenega konvoluta. Sled preiskave je osumila tatvine nečaka imenovane ženske, 25 letnega uradnika občin« Fornovo. Giuseppa Bonnija. Aretiranee je priznal, da je on ukradel živilske nakaznice, povedal ps je, da ga le k temu nagovoril trgovec Tullo Pacini. Pacini je bil aretiran zaradi sokri«We tatvine in pride pred sodišče.
*	Smrtna nesreča zidarja v Genovi. 42-letni zidar Preazzo iz. Rov:t*a je bil te dni zaposlen s popravili na strehi neke hiše v Genovi. Med delom je p^del z višine 30 m na tla ter je bil pri priči mrtev.
*	Nesreča na poti v bolnišnico. Uradnik Carlo Masullo je doživel v Genovi neprijetno stvar. Na poti čez trg Umberto ga je podrl tramvaj ter mu poškodoval desno nogo. Moža so naložili v avtomobil, da bi ga odpeljali v bolnišnico, s tem avtomobilom pa ie bila zopet smola. Komaj ie avtomotil z ranjenim Masuilnm krenil na pot, je pridirj3l tramvajski voz in ga prevrnil. Masullo je ob tei priliki bil ranjen še na desnem ramenu.

GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 17. aprila, ob 18.30: V tam oblska-nja. Izven Cene od 20 L navzdol.
Nedelja, 18. aprila, ob 15.: V času ob*ka-nja, Izven. Cene od 20 L navzdol Ob 18.30: Jesen. Izven. Cene od 15 L navzdol,
^Ponedeljek, 19. aprila: Zapito.
E. Gregorin: »V času obiskanja.« Pčfcdjcn-ska igra v šestih slikah. Osebe: Matija
—	Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Vetdonik, Peter — Bratina, Juda — Na ki st, Magda i ena — Sancinova, veliki duhoven — Plut, ttaifa — P. Kovič, Ponoij P Jat — Peče k, Petronij — Drenovec, Veronika - Simčičeva. Sodeluje veliki del dramskega &Ji*ambla Režiser: E. Gregorin; scenograf: t, Franz; scenska glasb, prof. M. Tome
OPERA
Sobota, 17, aprila, ob 18.: Madame Butter-f!y. Izven. Gostovanje tenorista Ti„orja Egressyja. Cene od 35 L navzdol. Nedelja, 18. aprila, ob 17.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 28 L navzdol
Ponedeljek, 19. aprila: Zaprto.
Gostovanje tenorista Tiborja Egressyja,
Danes se bo vršila predstava. Puccinijeve opere »Madame Bfttterfly« v kateri bo nastopil T. Egressy, ki se mudi v Ljubljani, v partiji Pinkertona. Ta pevec, ki je že nastopal na raznih odrih, očituje nesporno pevsko kulturo in rutin tremo igro, ki pričata za njegov temeljiti pevski in tgralslii študij. Zasedba partij je sledeča: Butter-fly — Heybalova, Suzuki — Spanova, Kate
—	Stritarjeva, Pinkerton — Egressy k. g., Sharpless — Popovi Goro — Sladoljev, Yamadori — Dolničar, bomec — Lupša, komisar — Gregorin. Dirigent: D. 2ebre; režiser: C- Debevec; zborovodja: R. Simoniti; scenograf: Foriga.
mezzosopranistke Ripe De Rivalta. V teku svoje pevske poti, kl ga je vodila domala po vsej zahodni Evropi, je nastopal štirinajst mescev v Švici, kjer je dajal koncerta s svojim očetom, ki je znan dirigent. Bil je angažiran na wiirzburškem, bamberškem in main&kem gledališču, gostoval je v raznih koncert/h in se uveljavljal veliko tudi v klasični opereti.
Tako je gostoval s pesebno velikm uspehom v dunajskem Stadttheatru kot »Dijak — prosjak« nakar je dobil razne ponudbe za gostovanja v Italiji. Njegov začetek je bila prav za prav opereta; pel je: »Pri treh mladenkah«, »Lep je svet« (Lehar), »Zemlja smehljaja« itd. S temi operetami in opernimi part:jami je gostoval na buoim-peštanski Narodni open, Kraljevi operi v Gentu (Belgija), kjer je bil pol sezone angažiran, v pariškem gledališču »jaques Haick« ter na raznih drugih gledališčih *na Nizozemskem- Belgiji, v Nemčiji, Franciji, Bolgariji ln Švici, kjer je njegovo ime posebno znano
Njegov operni repertoar obsega dela: »Madame Butterfly, »Tosca«, »Rigoletto*, »Cavallerio rusticana«, »Tajni zakon«, s.Plašč«, »Signor Brusch;no«, »Cosl fan tut-te« jn več drugik.
0
Konceitiral je tud' v MIlanu, kjer je nastopi^ na enem izmed velikih koncertov skupaj s slavnimi pevci milanske Scale: Nic-,-lajevo. Melandrijem, Helmevo, EmiH» J. dr. Gost, kj ima izreden dar za jezike (govor': madžarsko, italijansko, nemško, francosko, hulandsko, flamsko) obžaluje, da ni utegnil naštudflrati Pinkertona v slovenščini, ki jo ima za pevčn jezik. Njegov vtis o naši Oper' je zelo lep. Po njegovi sodbi je zavod z občudovanja vrednim umetniškim nivojem.
Vsekakor bo nastop tega pevqa zelo zanimiv; po raznih naših Plnkertonlh, ki smo
j'h videli v teku let jn po gostih, ki smo jih slišali na našem odru, bo njegov pojav na našem odru s stališča primerjave zelo poučen.
Knserirajte v »Jutru«!
6. Strniša: Riba Ferostika
V mladosti smo čuli tisto znamenito prerokovanje: Kadar bo na svetu največ greha in stiske, bo tista strašna riba Faro-nika z repom udarila ob svet in se bo kar sesul. Mileje je vpletel ribo Faroniko v svoje pisateljsko delo Gustav Strniša, ki je za letošnjo veliko noč pripravil naši mladini novo zbirko svojih pravljic. Zbirka se imenuje »Riba Feronika« in sicer po uvodni pravljici, nadaljnje pa imajo naslove: Bedak, Krivica, Trije vražički in Čudežna vrv. Vse so napisane slogovno živahno, mestoma pesniSko vznešeno v ri-mani prozi, ki se Gustavu Strniši dobro podi. Knjižica ni obsežna — vsega je 64 strani — je pa prav mično opremljena. Ilustriral jo je pisateljev sinko Gregor Strniša, čigar talent smo spoznali že v drobnih ilustracijah v »Našem rodu«. V tej zbirki svojega očeta je 121etni sinko lahko obširneje izpričal svoje znanje, ki kaže, da se bo razvil v Rpretnega ilustratorja. Knjižica je bila natisnjena v Narodni tiskarni,'" izšla pa je v založbi »Sidro«. Je priporočljivo darilo mladini za plrhe.
Koncert v družin!
Pod tem primernim in že kar progra-matskim naslovom je napovedala Glasbena Matica dve javni produkciji svoje šole. Po uveljavljenju radijskih prenosov se je zdelo, d« bo popolnoma izginila častitljiva in lepa navada domačega muziclra-nja, koncertov v družini, ki so nekoč olep-gevali urejeno ln tu<Jl duhovno razvito rodbinsko življenja Mehanična rep»oduk-cija glasbe, kakor se je začela že z uvedbo gramofona, se Je tako razbohotila, da so premnogi ljudje, kl sicer čislajo glasbo, izgubili veselje do lastnega muzikalnega prizadevanja, čež saj je potrebna malea-
IZ LJUBLJANE
o— Prireditve Nemške akademije. Lektorat Nemške akademije v Ljubljani priredi danes ob J4. v knu Unionu filmsko predstavo, v sredo ob 18. pa bo v srebrni dvorani hotela Union predavanje o rojstvu Rima. Predaval bo g. D. Mantuanl.
u— Letošnji cvetni teden nas preseneča z obilnim soncem, cvetjem in zelenjem. Zlasti v četrtek smo imeii krasen dan, ki je bil že čisto majski Sonce nas je od jutra do večera ogrevalo in je živo srebro doseglo dosedanji letošnji rekord 22.3" C. In ko se je sonce zvečer poslavljajo, je oblivala velikanska obla s škrlatnim sijajem vso pokrajino. Od dneva do dneva je več cvetja. Tudi noči so jasne. Včeraj zjutraj je živo srebro beležilo 3.2o C. Jutro je bilo spet vedro, sončno. Barometer, ki se stalno drži nad 770 mm, nam obeta še nekaj lepega vremena. Marelice, breskve in čiešnje so v najlepšem cvetju. fcS jih je v četrtk zjutraj slana precej osmodila, posebno v sevemozapadnem delu Ljubljane in okolice. Stari kmečki rek pravi, da se traje ravna po črešnjah. Ki.dar so črešnje v bohotnem cvetju, se obeta tudi dobra vinska letina, če bi se uresničilo, bi imeli letos ž« drugič zapored obilno in dobro kapljico, kar se sicer redkokdaj zvrsti v dveh letinah.
u— Prav°s!avna cerkvena občina javlja, da bo v sobote, 17. aprila t. 1. Vrbica in ve-černje ob 18. uri.
u— Tudi nocojšnja javna produkcija šole Glasbene Matice bo pod naslovom »Koncert v družini«. Kakor šesta minuli četrtek, prinaša tudi nocojšnja sedma produkcija tri koncertne sporede. Prvi koncertni spored izvajajo gojenci gdč. Hrašovčeve (klavir), g. Ivančiča (violina), g. Korošca (flauta), g. Bareša (oboa) in ge. Cernivčeve (klavir). Drugi spored obsega nastope gojencev: ge. Sancinove, gdč. HiAšovčeve (klavir), ge. Wistinghausnove (solopetje), g. Ivsnčiča (violina) in g. Šesta (deklamaci-ja). Tretji spored pu imajo v rokah gojenci klavirja iz šole ge. Cernivčeve, gojenci violine iz šole g. ivančiča, gojonka solopetja iz šole g. VVistinghausnove in g"jenec de-itiamacije lz šo'e g. šesta. Spored pos?:-meznih lomačih kcncertov je zelo pester in poučen. Vse je prirejeno iz idealnega namena, da se ti koncerti uresničijo po različnih na3!h domovih. Podrobni spored je na rar.poiago v knjig mi Glasbene Matice.
u— lJm«tn°i.tno razstavo prof. Ivana Kosa v Kosovom salonu v prehodu nebo-■ .aika je ogie .alo že lopo število Iju-i>;tcijev domače upodabljajoče umetnosti. „\a ogled je postavljenih 18 najnovejših akvarelov, in sicer portretov, krajin in ti-iiožltij. Občinstvo opozarjamo, da bo razstava kmalu zaključena.
u— Med najlepše komorne koncertc domačih konceitantov prišLevamo e ponosom koncerte našega Ljubljanskega kvarteta. Njegovi koncertni sporedi se odlikujejo po raznolikosti, ki n:an prinašajo najzanimi«*. vejša dela tako iz domače, klasične In lz tujih literatur. Tudi na ponedeljkovem koncertu je spored sestavljen v tem smislu, prinaša nam delo domačega svtoi ja. Petii-<fa, dalje Mozarta, Respigtiija. in čajkovske-ga. Od Mozarta bo Lsvaj.n njegov kvartot št. 6, o katerem pravijo muzikologi, da je Krona kvartetov po lepoti in f i noči teme, kakor tudi po globini ln prisrčnosti izraza. To Mozartovo delo spada med one čudovite stvaritve umetnosti, v katerih je prav toliko zemeljskega, kolikor je potrebno, da vpliva na človeška čutila ter jih vzdiguje v plasti duševnega miru, kjer jo le še spomin na žalest ln trpljenje. Sloves kvarteta nam jamči, da bo tudi izvedba o ! lična, zato vabimo na ta koncert, ki bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob pol 8. zvečer v veliki filharmonični dvorani. Pred-prodaja v knjigarni Glasbene Matice.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo
bo opravljal od sobote od 20. rje do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdrav- j stveni svetnik dr. M is Franta, Ljubljana^ Poljanska cesta 15.
u— Sedaj je čas, da si napravite načrt za posevke na vrtu. Uspeh vrtnarenja je v glu.vi.em oavjser. od pravočasnega m točnega opravljanja dela na vrtu. Zato Vam priporočamo, da si nemudoma nabavite gkuljev Delovni koledar za vrt in sadovnjak v Knjigarni Tiskovne zadruge v Se-ler-burgovl ulici 3.
u— V mestu aH Tivoliju se je zgubil usnjen etui z očali. Pošten najditelj naj ga izroči ogle finemu oddelku »Jutra« proti na- ! gradi.
Delovanje Dopolavora
5.	aprila: Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. — Vojaki so bili deležni v okrevališču in blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu štev 1213.
6.	aprila: Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. — Vojaki se bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu štev 992
7.	aprila: K nematografska predstava na sc dežu za Oboro?cnc sile — Kmcmatografika predstava v Kočevju za Oborožene sile. — Vojaki so bili deležni v okrevališču in v b'fl--govnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu štev. 956.
P, npifla: K nemitngrafska predstava na sedežu Oborožene sile. — Vojaki so biii deležni v okrevališču in v blagovnici Obsro« ženih sil razdelitve blaga cb plačilu štev. 1050
9. aprila: Družba »Napoljskih komikov« je pr redila predstavo na sedežu v korist Obo^p-ženih sil. — K nematografska predstava na letališču. — Vojaki so biii deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil razdelitve blaga ob plačilu štev. 1112
19. aprila. K nemategrafska predstava na se« dežu za Oborožene sile. — Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovn ci Oboroženih si! razdelitve bhga ob plačilu štev. 1034,
11. aprila: Kinematografska predstava na sedežu za slovenske dopolavoriste — Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile. — Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih s i razdelitve blaga ob plačilu štev 1098. — Kinematografska pred' stava v Ribnici za Oborožene sile.
Za br>dočno6t se bodo dajale kinematografske predstave ni sedežu m pri razmeščenih četah Družba »Napoljski komiki« bo dajala pred<rtave na sedežu in v pokrai ni Iluzionist »Saffcri« bo nastopa! na tem sedežu.
Z Gsresifsfcega
V	Šmartnem pri Litiji je bila večerna prireditev Nemške delavske fronte, na kateri je nastopilo tudi nekaj vojakov. Za postrežbo je poskrbela ženska organizacija pol vodstvom učiteljice Karline Robavsove. Za zimsko pomoč so nabrali 4300 mark. Razen tega so priredili zabavo na trgu, kjer so lahko streljali i» jezdili. V zborovalni dvorani pa je bila prirejena veseloigra z družabnim večerom. S temi prireditvami so nabrali 2500 mark.
Kuharski tečaji so bili prirejeni zadnji čas v raznih gorenjskih krajih. Tak tečaj je bil tudi v Podgorici in ga je vodica Ana Marija Amdtova iz Kamnika. Prišlo je 20 lcnetic, ki so preizkušale jedi nemških vojnih kuh'njskih receptov.
Nov tečaj nemškega Rdečega križa se je pričel 17. t. m. v Kranju. Moiška kakor ftonske dobe pouk o osnovnih pojmih zdravstva. Tečaj, ki se vrši v večernih urah na meščanski šoli, je brezplačen in ga voli zdravnik.
V	Kovorju je okrožna ženska voditeljica Kronth:Cerjeva predavala o snovi: »Boljševizem ali narodni socializem.« Nato se je poslovila od krajevne ženske voditeljice Tcrc-ziie Primcžičeve in je na njeno mesto uvedla go. Jeršinovo.
V	Bohinjski Srednji raA se je zglasfo
okrožna ženska voditeljic«, te Radovljice. V občinski dvorani je ženam ln dekletom v obširnem govoru pojasnila dolžnosti žene v totalni vojni ter jih pozivala k odločnemu delu. Naposiei so bile članicam razdeljena legitimacije.
V	Mavčičah je bil sklican večji zbor, na katerem je okrožni organizacijski vodja Pistotnik iz Kranja govoril o nalogah voditeljev celic ln blokov. Naposled je preji: val o svojih doživljajih v Sovjetski Rusiji
Spodnja štajerska
Za letoSnjl rojstni dan Adolfa Hitlerja
oripravliajo štajerska dekleta, včlanjeni v Zvezi "nemških deklet, pošiljke za vojak? na fronti. Vsaka dekliška skupina bo obdarovala vojake domače krajevne skupine. Dari'a so prav različna: cigarete, beležnice, vrečice s šivalno pripravo in podobno. Deklice so same izgotovile primerno opremo. Zavojčki tehtajo po 10 dkg.
Novi grobovi In poroke. V Vidmu pri Krškem je umrta v visoki starosti 83 let ga. Maria Ncstisova. tašča kočevskega zdravnika dr. Jurija R5thla. V Ptuju so se poročil': Ivan Petrovič in Roza Rojsova ter Karel Pogačnik in Antonija Kelčeva. V fct Jurju ob južni železnici so se poročili: Hotel Grom in Kristina Senegačnikova ter Jože Fendre in Ana Gromova. V Cmureku je umrl*79letni upokojeni gozdar Tomaž Mit-terling.	»
Zbirka starega papirja traja na Stajer skem od 15. do 30. aprila. Krajevnim poverjenikom Stranke je bilo naročeno, <ia poskrbijo za Čim hitrejša odvažanje te vojno važne surovine. Podjetja, ki imajo lastna vozila in potrebne delovne moči, naj stari papir sama pripeljejo k zbiralnici.
Smrtna nesreča. 32Ietni Jože Skrlatec y bil zaporen kot kovač na Zgornji Poiskan Po nesreči je dobil hude ularce po glavi La prsih. Zdravnik, ki je prihitel na pomoč, mogel ugotoviti sstmo še smrt.
Razne nesreče. 81etni Boris Mavsar iz Mariboru je bil u i ar jen od tovornega av tomobila in je dobil zelo nevarne poškodbe Prav tako je postala žrtev prometne nesr; te 16!etna Albina Baškovičem iz Zgornjih Hoč; zlomila si je nogo in dobila odrtine po životu. V neki mariborski tekstilni tova-nl je dobila delavka Lavra Vinderjeva globok vrez v levo stegno. Poškodovanci leža v mariborski bolnišnici.
O Lučah ln Solčavi objavljajo štajersfc dnevniki daljši članek, ki pravi: Je ma > znano, da je bila Gornja Savinjska dolin, že v 10. stoletju naseljena od nemšk: kmetov. Ti so krčili goste pragozdove in Izpresminjali v plodne njive. Nemški km.' je ustvaril pogoje za nemško kulturo, v katere območju ležita tudi gorski vas Solčava ln Luče, obkroženi od visokih gor Ljudje prebivajo do 1000 metrov vi so! Samo ob nedeljah pridejo v vas, da nalepijo soli, tobaka in petroleja, vse druc-pridelajo sami, ker so neznansko prilni vztrajni. Izgradnja Heim?tbunda je opra Ijena tudi v krajevni skupini v Lučah, imajo svoje ime po tirolski plemiški druži von Leutz. Logarska dolina, ena izmed na< lepših gorskih dolin v Evropi, spada, pr tako v območje krajevne skupine v Lučal
Išazgkdnica v naravnih barvah
Čim hitrejši je postajal tempo modernega življenja, tem močnejša je bila tudi želja, da bi se bežni trenutki doganjanja obdržali v sliki, da bi minljivo postalo trajno in da bi preteklo dobilo svojo dokumentirano ustaljenost. Slikarji in risarji tej potrebi danes ne morejo več sami ustrezati, samo fotografiji je to vedno :n v vsakem oziru mogoče.
O barvni fotografiji in njenih tehničnih izpopolnitvah je bilo v zadnjih časih že mnogo govora, tudi naš list je. ponovno dotaknil tega predmeta. VendaV je zanimivo slišati o tem sodbo strokovnjaka, tudi pri nas znanega umetniškega fotografa dr. A. Defnerja, ki je v nekem predavanju v dunajski »tiraniji« podal umetniški in tehnični pregled o stanju modeme barvne fotografije.
Izmed mnogih občutkov našega vida, je de* jal dr. Defner v tem predavanju se posebno odražajo tii>ti. ki se tičejo barvitosti in nebar-v:tosti. Barvni čudež je skrivnosten Po starem nr.z:ranju nastaja iz spektra, ki vsebuje temeljne barve rdečo, rumeno in modro in ki mu je prišteti še stranske barve purpurno. oranžno in vijoličasto Z nekega stališča pa je zelena
kostna kretnja roke in že nam mehanizem reproducira izbrano glasbo, ki jo lahko človek uživa brez slehernega osebnega truda. To je povzročalo v bolj površnih ljudeh pasiven odnos do glasbe in le-temu sledi neredko ravnodušnost. Vpliv mehanično reproducirane glasbe je šel tako daleč, da se je vedno boli krčil obisk koncertov in že so nekateri napovedovali, da so se koncerti v dvoranah preživeli ter utegnejo kmalu sploh zgubiti slehern pomen.
Ta reakcija na vabljivi vpliv tehnične novotarije, ki se je — kakor zlasti radio — globoko vtisnila v sam značaj današnje omike, je morda dokončno premagana. Prodrlo je naziranje, ki. so ga vedno zastopali pravi ljubitelji glasbe, da ne more noben mehaničen prenos docela naoomc-stiti tega, kar daie človeku osebno delo z glasbo in celo osebna udeležba na koncertu. Predvsem je skrivnost vsakega zadovoljstva in užitka v neki aktivnosti, v določenem prizadevanju, ne pa v trpnem sprejemanju. To nikakor ne zmanjšuje pomena radijskih prenosov, vendar povečuje pomen in smisel osebne gojitve glasbe, družinskega muzicirania in udeležbe na javnih koncertih.
Veliko število gojencev, kakor ga zaznamujejo naše glasbene šole in posamezni zasebni učitelji, pričuje tudi pri nas o zmagj tradicionalnega odnosa do glasbe nad bežno modo pasivnega sprejemanja. Produkciji šole Glasbene Matice z naslovom »Koncert v družini« nas opozarjata na pomen domačega muziciranja in skupnega igranja. Klavir in violina ali kak drug instrument, ki se ga nauče mladostniki, moreta marsikje plemenito in povzdigujoče olepšati in okrepiti druž nsko življenje in spremeniti dom v varno in osrečujoče zavetje — zlasti v sedanjih časih
Šesta Javna produkcija gojencev Sole Glasbene Matice je stala v tem znamenju. Malo filharmonično dvorano je občinstvo dodobra zasedlo in tako pokazalo zasluže-
no pozornost prizadevanja naših glasbenih vzgojiteljev. Spored je bil razdeljen v tri skupine. Nastopile so. gojenke in gojenci pripravljalne, nadaljevalne in srednje šole od drobne deklice iz osnovne šole tja do mladeniča, ki se je že »obradil«. Vsi so skušali pokazati najboljše, kar so se naučili pod vodstvom izkušgnih učiteljev Glasbene Matice. Sodelujoči potekajo iz šole K. Sar.cina. O. Kolariča. S Korošca, A. Ivančiča, O Šesta, M. Strukljeive, E. Dernovškove. J. Betetta, V. Sonca, I. Ba-reša. J. Greeorca in K. Pahorja. Nastopilo je več kakor 30 goienk in gojencev s samostojnimi instrumentalnimi, pevskimi ali recitaeijskimi točkami in z njimi vrsta Mavrskih spremljevalcev, večidel zrelejših gojenk. oa tudi dve iz vrst učiteljskega zbora (M. Sancinova, Silva Hrašovčeva).
Ne da bi se spuščali v podrobnosti, naj tudi ob tej priliki zapišemo pavšalni vtisk, ki ga je dobilo vse občinstvo, da so nastopi na tej produkciji znova prepričevali o uspešnem glasbenem šolanju v tečajih Glasbene Matice. Predvsem o dobrih učnih metodah, o skrbnem uvajanju v tehniko igranja, petja ali recitacije, skratka o tem, da ie mladina, ki se pri Glasbeni Matici uri v glasbi, na najboljši razvojni poti. Ce izvzamemo posamezne izjemne primere, se tu ne oblikujejo bodoči virtuozi, dasi jih je nemalo izšlo prav iz šole Glasbene Matice. marveč se pripravlja tisto glasbeno izobraženo občinstvo, ki bo tvorilo najzanesljivejši »kader« našega glasbenega življenja ln neprestanega napredka Prenos glasbene aktivnosti lz ožjih krogov v Širše, v družine, v hiše, kakor je bila nekoč tradicija samo v aristokratskih in patricijskih domovih, Je važna točka sedanjega ln bodočega kulturno obnovitvenega programa. Prav v tem je največji pomen Sole Glasbene Matice! ki z razveseljivimi uspehi po-množuje Število mladih glasbeno Izobraženih in izurjenih ljudi kot pasivnih ali celo aktivnih sodelavcev bodočega razmaha glasbene stvarjalnosti In reproduktiv-nosti v našem mestu.
barva prav tako temeljna barva kakor na pr* mer modra. Novi načini fotografskih negat nih in pozitivnih postopkov hočejo široki mn žici fotografirajočih ljudi dati v roke vso bar no krasoto mavrične palete. Vsakdo si bo bodočnosti svoje barvne filme lahko sam raz vijal, kopiral in povečaval. postopki za to so že izdelani, treba je počakati samo na kone" vojne. da se javno uveljsv jo.
Defner meni, da je barvni čut od srednjec.' veka do danes nazadoval. Primerjati je treba na primer samo barvno krasoto rpoške oblek? v preteklih stoletjih z današnjim stanjem, spomniti se je treba samo sočne rdečine jop -čev in telovnikov na 6likah starih mojstre Misel, ki so jo izrazili nekate«, da so b stari Grki za barve slepi, je popolnoma pogrošna. saj so še svoje skulpturc živo bana in jih vidimo samo mi v mramorni belini, ktr se je barva ž njih izgubila. Ze predzgodovin; ski človek je uporabljal barve in mali otroc prav izvrstno razločujejo poedine barvne vti se Pestrost oblačil, zlasti moških oblačil, pa se je skrčila na neko koleban.ie med črnim in belim, sivim in rjavim. Skoraj edini spomin n* barvito preteklost predstavljajo ovratnice
Defner je pokazal vrsto posnetkov, iz ka' terih je bilo razbrati dva načina, ki ju omogoča barvna fotografija. Prva skupina barvnjh posnetkov stopnjuje realizem upodobljenega motiva z barvo, tako da gledalec skoraj pozabi, da ima pred seboj le »sliko«. Pri drugi skupin pa povečuje baš barva irealnost predmeta, tako da ga vidimo kakor za kopreno pravljičnosti in neresničnosti. Prvi način prihaja v poštev seveda za vse posnetke dokumentarne vrednosti. zlasti za kulturne filme, drugi pa morda najbolj za filme pravljičnega značaja.
Fotograf ima običajno le nalogo, spraviti bežni trenutek življenja v sliko, zbrat:, kar je raztreseno, in poiskati, kar je skrito. IzpopoU njena tehn;ka mu je možnosti tukaj zelo razširila. Pričakovati je med drugim, da bomo v kratkem deležni fotografskih razglednic v naravnih barvah, ki bodo ustrezale že doseženim viškom v področju barvne fotografije. Treba je, kakor rečeno, počakati le na konec vojne.
Radio Lfubffana
SOBOTA. 18. APRILA 1943-XXI
7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12 20: Plcsče. 12.50: Poročila v slovenšč ni. 12.45: Naperi m romance 13.00: Napoved časa; poročila v Italijan' ščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih si! v slovenščini 13.12: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sija-nec Operetna glasba 14.00: Poročila v italijanščini 1410: Orkester Cetra vod: dirigent Barziza. 15.00- Poročila v slovenščini. 15-15: Pokrajinski vestnik 17.00: Napoved časa; po-roč"u v italijanščini. 17.10: Pet mmqt gospoda X 17.15: Prem* za Rumunijo. 1755: Go6po» dinjsko predavanje v slovenščini 19 30: Poročila v slovenščini 19.45- Komentar dnevnih djjgodkov v slovenščini 2000: Napoved časa; poročila v italijanščini 20.40: Jussi Bjorling n pJoščah 21 00: Izven programa St 6 22.00: Orkester pesmi vodi dirigent Ange' ni 22.35: Predigre in intermezzi 7nan'h oper 22.45: Poročila v italijanščini
Diktatorka našega življenja
Ce vzamemo natančneje, so skoraj vse funkcije našega telesa in duše odvisne, če. prav ne izključno od pravilnega delovanja naših organov, torej od materije. Vsa naša velika dejanja izvirajo naposled iz prevnetega de^vanja poedinih žlez. Po-mlrdni čar, ki povzroča v človeku in živali tako globoke spremembe, nič ni drugega nego na novo oživljeno delovanje žlez. Ta misel nas mora prestrašiti in obenem pomiriti, prestrašiti, ker nas znanost uči, da smo pred učinki najmanjših organov sko-. raj brez mo3i, pomiriti pa, ker vemo, da krmari te najmanjše organe narava sama in da ne moremo nikoli napačno korakati če sledimo njenim pozivom.
Najmanjša izmed vseh žlc-z v človeškim telesu je nemara hipofiza, žleza možganskega podaljška, in nemara tudi najvažnejša. Ta organ, ki ni večji od graška, leži na spodnji strani možganov. Dolgo časa si niso bili na jasnem, kakšna je njegova uloga, v zadnjih letih pa smo spoznali njegov pomen, čeprav ne v celoti, in dar.es mu pripisujemo proizvajanje približno 18 hormonov, ki so vsak zase neobhodno ootreMi za pravilno delovanje vsega organizma. Hipofiza sestoji iz štirih delov, iz sprednjega dela, ki obsega približno sedem desetin vce njene prostornine, iz srednjega, ki je zelo majhen, iz zadnjega, ki obsega približno 20 odstotkov, in majhnega podaljška, s katerim je žleza zvezana z možgani. Naloge teh poedinih delov so nam biie dolgo neznane, saj je um-ljivo, da je žlezo zavoljo njene skrite lege prav težko izrezati iz živih živali, šele moderna kirurgija je omogočila takšne po_ sežke. Bilo oi preobsežno, če bi hoteli navesti vse doslej znane naloge hipefize, zato se omejimo na tri glavne funkcije In sicer na nje vpliv na rast. na vpliv nekega njenega hormona na mišice in vpliv njenih izločkov aa spolno dozorelost.
Velikani in pritlikavci
Rast živalskega organizma določata hormona dveh žlez, in sicer žleze ščitnioe ter naše hipofize. Znanost je postala na hlpo-fizo pozorna sploh šele tedaj, ko je pri obdukcijah abnormalno velikih in majhnih ljudi ugotovila, da je bil ta organ skoraj dosledno preveč razvit ali premalo. So velikani, ki je njih rast v zvezi z rasnim nagnjenjem (n. pr. Skandinavci, senegal-ski črnci, Patagonci). Velikane, ki so nastali zavoljo prevnetega delovanja hipoflz?, je seveda precej lahko ločiti od ljudi, ki to orjaško rast podedovali. Pri prvih so okončine izredno dolge, razen tega prekaša njihova višina podedovano velikost. Med orjaškimi vojščaki Friderika Velikega je bdi eden, ki je meril v višino bajf 2|62 m. Človek bi skoraj ne verjel, da so takšni velikani v splošnem precej slabotni in bolebrii, da ne živijo dolgo in da čutijo razne težave kakor tisti, ki bolujejo zavoljo možganskih oteklin. Ce se pojavi prekomerno delovanje hipofize šele pozneje, ne pa že v otroški dobi, je nesorazmerje med velikostjo poedinih udov še očitneje. To je tako zvana akromegalija, pri kateri ne rase vse telo enakomerno, temveč samo poedine okončine, roke in noge, včasih tudi ustnice ali nos. Akromegalija vodi polusi, toda gotovo do smrti. Pogled na takšnega človeka zbuja grozo. Podcbne pojave, čeprav v manjši meri, je opazovati tudi pri nosečih ženskah, ki iim n. pr. obrazne potese med nosečnostjo postanejo robate. To po porodu izgine.
Nasprotje co hipofizni pritlikavci, ki se od pritlikavcev zavoljo nedostatnega delovanja ščitnice razlikujejo po tem, da je njih telo lepo proporcionirano in da so njfli duševne sposobnosti povsem normalne, m< <5 tem kp so pritlikavi! zavoljo nepravilnega funkcioniranja ščitnice videti živalski m so soraj vedno bebasti. Hipofizni pritlikavci so imeli v srednjem vku kot dvomi norci veliko nlogo, neki mantovanski vojvoda je dal n. pr. v svojem znamenitem gradu urediti stanovanja za svoje pritlikavce, ki je bilo pohištvo v njem vse primerno zmanjšano. Takšni pritlikavci lahko učakajo do devetdeset let. Poskusi z živalmi so pokazali, da vbrizgavanje hipo-fiznih izločkov rast pospešuje, med tem ko odstranitev ustrezajočega dela hipofize telesni razvoj zadržuje. To dejstvo izkorišča moderna medicina, le" more človeško rast s primernimi hormonskimi preparati do neke mere uravnavati.
Papirus, ki so se mu smejali
V Berlinu hranijo papirus lz dobe Ram-zeza IL, v katerem je čitatl, da so znali egiptski zdravniki z vso zanesljivostjo določati nosečnost ln celo spol bodočega otroka. V skledico so položili žitnih zrn in so jih zalivali s sečem ženske, ki so jo hotela preiskati. Iz tega, kako so žitna zrna klila, so stari zdravniki menili dobiti odgovor na svoja vprašanja. Moderna znanost se je smehljala takšnim »naivnim predstavam« — dokler ni prof. Zondek pred kratkim nenadno ugotovil, da nastopajo spolni hormoni v hipofizi ob nosečnosti v
velikih količinah in da jih je ugotoviti tudi v seču. Moderna znanost je ugotovila tudi to, da učinkujejo mnogi živalski hormoni ne samo na živalski, temveč tudi na rastlinski organizem. Scholler in Gcebel sta pokazala, da vplivajo hormoni v secu nosečih žensk na rastlinsko rast. Malo osramočeno moramo priznati, da so stari Egipčani o tem več vedeli nego mi, kajti na ta način niso ugotavljali samo nos£o-nesti, temveč tudi spol še nerojenih otrok Kako so to delali pa ne vemo, ker omenjeni papirus o tem pobližje ne govori.
Izločnine hipofize imajo velik pomen v ginekologiji tudi v zvezi s porodom sam'm. Pri težkih porodih se često zgodi, da se ritmični stisljaj* maternice, ki spravljajo dete na svet, ustavijo, tako da je treba poseči po kleščah. Injekcije adrenalina sicer lahko povzročijo poedin stisljaj, ki pa ima lahko za posledico, da se porodni akt nato sploh ustavi. Nasprotno pa povzroča podkožen vbrizg neke hipoflzne Izločnine pravilno delovanje maternice, tako da se na ta način tudi težki porodi opravijo brez klešč.
Kemična tovarna v velikosti graška
Najnovejše raziskave so odkrile tolikš ao število hipofiznih izločnin, da je videti sko. raj neverjetno, da bi mogel tako maihcn organ opravljati toliko mnegest: anskih in zamotanih kemičnih procesov. Zato se nagiba znanost danes bolj k domnevi, da gie le za majhno število pravih hormonov, ki se pa po potreba spreminjajo in opravija ;n najrazličnejša dela.
Waterloo in hormoni
Kakšen pomen imajo hormoni za človeški, telesni ^n duševni razvoj, je danes že splošno znano. Bilo bi vsekako zelo zanimivo, pregle levati žleze velikih mož ln raziskovat, njih delo v zvezi z navzočnos jo
ali odsotnostjo določenih hormonov. Angleški raziskovalci n. pr. mislijo, da Je bila fantastična Napoleonova kariera v neposredni zvezi z delovanjem njegovih žlez ozir. njegove hipofize. V splošnem mislimo, da je Napoleon umrl zaradi radia na jetrih. V življenju velikega Korza je opaziti namreč razločno cezuro. V njegovi mladosti je bilo zanj značilno, da se je Iiitro odločal in v kritičnih trenutkih dvlgil svojo delavnost na maksimum. Od L 1510. je opaziti potem neko spremembo. Strateg ki je z bliskovitimi odločitvami zmagal pri Marengu in Siavkovu, postane v poznejšem življenju pred kritičnimi trenutki apatičen, nekoč je med bitko celo zaspal (kar so njegovi občudovalci smatrali seveda za čednost in znak njegove hladnokrvnosti i. Angleški raziskovalci pa menijo, da se je bitka pri Waterlooju končala tako, kakor se je končala, naposled le zavoljo obolenja Napoleonovega možganskega podaijšKa. Dejansko je znano, da se je Napoleon v starosti nagibal k tolščavosti in da so njegove poteze dobile skoraj feminilen izraz. Tudi njgova popolna brezbrižnost do lepega spola v poznejših letih, ki je v opre-ki z njegovo mladostjo, kaže na žlezno obolenje. Seveda so to na zadnje le domneve, kajti le skrben zdravniški pregled bi nam jahko odgovoril na takšna vprašanja. Zato naj v tesnem okviru tega članka navedemo samo še vpliv, ki ga ima izlolsva-nje hipofize na delovanje črevja. Po trebušnih operacijah zavisi vse od tega. da-M more ta mali crgan svoje delo spet opravljati ali ne. V zadnjem primeru je pacient izgubljen brez pomoči. Raziskave o hipofizi še davno niso zaključene, zato je mo goče, da nje pomen danes še pretiravamo Pred vsem še niso dognali do kraja zveze med tem organom in drugimi žlezami, zveze, ki nedvomno obstoje. Rešitev te uganRe bo pomagala vsekako mnogo k rešitvi velikega vprašanja: Kaj je življenje?
Manica:
ii
£3 ]£
r-m ■BI!f*1Vltlll1HI^HIIi•lllBI^9VHIT?III^lWflIllITtnfl(IV•, ?*TIfflIHI* rštltll? fTBH?r ^š^IHBl^ i"	5iHHHH>IlI!*IflWHP - "^tl^SVfltSSilOR^I^^rifrtiJttMISH -1 »t! ■ - - VH!**
V sp&tmmfc® knjiga
To vedno pomni, dragi moj otrok. nad nami boči se neba cbok in ta modrina je od vekov ista, globoka, neizmerna, jasna, čista.
Ne smeje pa nebo ob uri vsaki se nam. Zdaj temni ga oblaki prepredejo, zdaj megla siva neba sinjino vedro nam zakriva.
Zdaj spet sami smo slepi, ker utvaram se vdajamo, strast*m, prevaram — in razočaranje pogum nam jemlje da naš pogled ne dvigne se o 1 zemlje.
In vendar vedno, dragi moj otrok nad nami boči se neba obok.
Slam Vin-ek
-ffi-
3&trim glavicam
Dobro si oglejte zgornja moža in ugotovite, iz kc likih številk sta sliki sestavljeni.
Vsak nemški vojak ima betonsko zaklonišče
Iz Berlina poročajo, da je državni kance lar Hitler lansko leto po angleškem poskusnem izkrcanju pri Dieppeu dal povelje, na.j se zgradi atlantski jez, ki bo segal od španske meje vzdolž francoske obale do državnih meja Velike Nemčije. V zadnjih osmih mesecih je Todtova organizacija izvršila Hitlerjevo povelje in kakor so se nemški novinarji nedavno prepričali na lastne ogi, ne zaostaja atlantski jez prav nič za trdnostjo nemške zapadne meje in za oporišči, ki si jih je zgradila nemška vojna mornarica ob atlantski obali.
Vsak nemški vojak ima zdaj svoje betonsko zaklonišče. Bunkerje pokrivajo močne oklepne kupole. Zgrajene so tako, da lahko kljubujejo še tako divjemu obstreljevanju. Utrdbe so zgrajene na tak način, da lahko mesece in mesece vztrajajo brez dovoza in pomoči iz zaledja.
K temu pripominjajo nemški listi, da so bili Američani v svetovni vojni, ko so stopili na evropska tla. sprejeti z odprtimi roko imi. To pot bolo sprejeti drugače, če bi se drznili stopiti na celino evropskih narodov. Nemci so povsod zgradili najmoder-
nejše betonske utrdbe,, ki lahko kljubujejo vsakemu poskusu vdora. Ob nabrežju stoji razpostavljeno obalno topništvo. Ojačeno je s protiletalskimi topovi, strojniškimi gnezdi, vmes pa so postavljeni težki železniški topovi. Vsa ta obramba pa je še ojačena s podzemsko linijo bunkerjev, ki lahko zadrži sovražnika ne samo z morske strani, temveč tudi na celini. Poseben pomen pripisujejo Nemci daJekometnim topovom, ki so tako razpostavljeni, da ne bo noben njihov strel zadel v slepo.
Nad verigo bunkerjev pri Callaisu je videti tudi geslo nemške obrambe. Na tleh leži podoba nemškega državnega orla, pod njim pa je napis: »Pripravljen biti — to je vse!« To geslo velja za celotni obrambni jez ob Atlantiku. Ce bi sovražnik poskušal vdreti na to ozemlje, pravijo nemški listi, jih bodo sprejele nemške divizije, ki so bile nalašč za to izvežbane, ter komaj čakajo, da bi mogle sprejeti nasprotnika, kakor se spodobi. Nemci so prepričani, da bo sovrrž-nik v primeru poskusa vdora., kakor se je to lani zgodilo pri Dieppeu, doživel prav takšen poraz kakor prvič.
WILKI£ COLLINS.
Nezadosten dokaz
Skopuh hodi ob vodi. v kateri :>e kopije neki bogataš. Kar zapazi, da se bogataš začenja potapljati. Nesrečnež že dviga roke na pomoč. Skopuh pa — ne iz človekoljubnosti ampak upajoč na dobro nagrado — skoči v vodo in posreči se mu, da spravi moža na suho.
Rešenec se mu toplo zahvali, stopi v ka-b.no Kjer ima shranjeno prtljago in ponudi rešitelju tri tisoč lir.
Toda skopuhu je to vse premalo. V svoji samopašnosti želi na;manj vsaj hišo ali kakršno koli podjetje, ki dona';a mastne dohodke. Zato bogatina takole zavrne:
»Gospod, ne maram denarja, res ne. čemu bi me plačevali za to, kar je moja dolžnost. Ce mi pa v svoji velikodušnosti vsekakor hočete kaj nakloniti, bi pa ponižno prosil za kaj takšnega, ki kaj nese, to se pravi, ki kaj donaša, ki —*
»Tudi prav,« prikima bogataš in spravi tisočake v listnico. »Kar želite, dobite še danes!«
Skopušnik jo mahne divje vesel domov in premišlja, kaj neki bo prejel od premožnega gospoda. Morda kakšen gozd, mlin, hišo ali celo tovarno, ki nosi letne obresti. Hej, še bo prijetno!
Se isti večer se zglasi pri skopuhu bogatinov sluga in mu izroči kokoš in listek z vrsticami:
»Želeli ste za plačilo nekaj, ki nese. Ustrezajoč vaši želji, vam pošljem kokoš, ki pridno nese jajca. Upam, da ste zadovoljni!«
Udani vam
N N.
-8-
Lisičji želodec
Pravljica
Neki bogati mlinar se je tako zreoil, da se ni mogel več premikati. Ko je bila nevarnost, da se zaradi preobilne masti zaduši, je poklicala njeg:va žena zdravnik;.
»Pomaga samo to,« je dejal zdravnik, odprl mlinarju trebuh, vzel iz njega želodec.
Nato je izročil želodec mlinarici in odredil: »Izperi ga dobro in posuši preden ga zepet všijem v trebuh.«
2ena je šla k potoku, izprala želodec in ga položila ob potoku na sonce, da se p> suši. Ker so svinje krulile, jim je morala goep dinja nesti hrane.
Medi tem časom se je pr plazila k potoku lisica, našla želodec in ga požrla. Ko je zdravnik zopet hotel želodec všiti, je prišla žena v veliko zadrego. Tekala je po obrežju sem in tja. toda želodca ni bilo nikjer. V vlažnem pesku je videla samo lisičjo sled.
Vsa jezna je poiskala najboljšo slanino in io pol;žila pri poteku v past. Lisica .ie ie od daleč vohala slanino in se potihoma priplazila k njej. Ko je poželjivo vohala slanino. boječ se strupa, se je past podrla.«
M'inarica je hitro zaklala lisico. da b: dobila mežev želodec. Toda žival je želo-d?c že prebavila. Tedaj pa je vzela v svoji st ski lisičji želodec in ga prinesla k zdravniku- ki je že nepotrpežljivo čakal. Zdravnik ni želodca niti pogledal, temveč ga je hitro všil v mlinarjev trebuh.
Ko je mlinar ozdravel, je začutil strašen glad. žena mu-je prinesla raznih jedi, toda on jih je vse zavrnil. Hotela mu je sptč-> kokoš, toda on je zahteval: »Zakaj peči, prinesi mi kar surovo!«
Mlinarica je gledala s prestrašenimi očmi, ko je njen mož požrl krkoš s perjem vred. Odslej mlinar sploh m užival ničesar drugega kakor surove kokoši, race in gosj. Vsej perutnini svoje žene je že zavil vratove. Tedaj pa je obupana mlinarica pognala moža iz mlina.
Mož je zbežal v gozd. iskal podnevi ptičja gnezda, ponoči pa se je klatil z lisico in kuno okrog kmetsk h dvorišč ter kradel lz kurnikov perutnino.
Neko noč pa so mlinarja zasačili domaČi hlapci na sosednemu dvorišču. Hlapec ki je bil sirov človek, ga je večkrat udaril s polenom in ga v temi zadel tako nesrečno, da ie mlinar padel in kmalu Izdihnil. Sredi med jeznim kokošjim kokodakanjem je
Tiho sem jokala ' mislih na bodočnost, ki se mi je zdela tako žalostna, misleč na svojega nesrečnega - oža, na njegov, tako malo razumen način mišljenja. In vendar je bilo edino sredstvo, ki naj reši najino ljubezen v tem, da vztrajam v svojem obupnem sklepu. Evstahijevo pismo mi je daio novega poguma; ni me pozabil, misli name in trpi, ker me je izgubil.
»Ako pride Jutri zjutraj Ariela s svojo kočijo in žrebetom pome, pojdem z njo,« sem mislila sama pri sebi.
Tašča me je odložila pred Benjaminovo hišo. Preden sva se poslovila, sem ji priznala, da me je Dexter povabil za naslednji dan k sebi. Vprašala sem jo, ali smem priti k nji in tam počakati Arielo, ali pa ji je morda ljubše, da mi pošlje kočijo pred Benjaminovo hišo.
»Ako se na vsak način hočeš vrniti k Dexterju, ne boš šla k njemu iz moje hiše, a nadejam se, da se bcš jutri prebudila s pametnejšimi načrti.«
Napočilo je jutro. Malo pred poldnem se je ustavila pred vrati Benjaminove hiše kočija, pred katero je bilo vpreženo žrebe in od gospe Macallanove sem prejela naslednje pismo:
»Nimam pravice, da bi nadzorovala tvoje korake. Pošiljam kočijo k Benjaminu, v nadl, da je ne boš potrebovala. Domnevam, da mi verjameš, Valerija, da sem ti resnična prijateljica. Vso noč sem mislila nate in moram ti povedati, da sem si očitala, čemu se nisem z vso odločnostjo uprla tvoji nesrečni poroki. Hčerka moja! Ako bi se ti zgodilo kaj hudega, bi jaz nosila odgovornost za to. Ne pojdi k Dexterju! Vso noč me je mučila zla slutnja. Tvoj nov obisk pri Dexterju se bo slabo končal! Prosim te, da mi oprostiš, Valerija, trdno sem prepričana, da se boš kesala, ako pojdeš znova v to hišo!«
Ali ni bilo to najjasnejše in dovolj zgovorno svarilo? A bilo je zaman.
Ljubeznivo pismo moje tašče me je globoko ganilo, mojega sklepa pa ni omajalo niti za sekundo. Ne, nisem imela druge želje, druge zahteve kakor pripraviti Dexterja do tega, da mi pove svoje mnenje glede smrti gospe Macallanove. Ta misel mi je bila polarna zvezda, ki naj bi mi osvetljevala mračno pot, na katero sem se drznila Odgovorila sem svoji tašči, izražajoč ji svojo globoko hvaležnost in obžalovanje, da je ne morem ubogati, nato sem .sedla v kočijo, ki je čakala name.
Dvajseto poglavje GOSPOD DEXTER V SVOJI HIŠI
Vsi otročaji iz soseščine so bili zbrani okrog kočije, izražajoč na tisoč načinov svojo osuplost ob pogledu na Arielo v njeni usnjeni jopi in moškim klobukom na glavi.
žrebe jc bilo nemirno vsled otroškega krika, toda Ariela je mirno sedela na svojem sedežu z vajeti v rokah, ne meneč se za smeh in kričanje, ki se je razlegalo okrog nje.
»Dober dan.« sem pozdravila., ko sem prišla do kočije.
Odvrnila mi je priprosto: »Vstopite.« Nato je z bičem oplazila konja. Bila sem pripravljena, da se bom molče vozila v severno predmestje Londona. Očitno b: zaman poizkušala navezati razgovor. Izkušnja me je naučila, da bi zaman pričakovala besede iz ust svoje sopotnice. Toda izkušnja ni nezmotljiva. Ko je Ariela kake pol ure molče priganjala konja, je jela v moje največje presenečenje govoriti.
»Ali veste, kam greva?« je vprašala, oziraje se na cesto, ki jo je videla med konjevimi uhlji.
»Ne,« sem odvrnila. »Kam greva?«
»Greva proti kanalu.«
»Pa?«
»Pa, jako me mika, da bi vas pahnila ▼ ta kanal.«
Ta nič dobrega obetajoča grožnja Je aa-htevala pojasnila. Vprašala sem jo:
»Zakaj bi me hoteli pahniti v kanal?«
»Zato, ker vas sovražim.«
»Kaj sem vam storila?«
»Kaj hočete od gospodarja?«
»Govorite hočem z njim.«
»Ne, zavzeti hočete moje mesto! Krtai-čiti hočete njegove lase in česati njegovo brado. Vi hudobnica!«
Polagoma se mi je zasvitalo. Misel, ki Jo je Miserrimus Dexter zasejal v te uboge možgane, je dozorela in zdaj je jela učinkovati.
»Nimam najmanjšega namena krtačiti njegove lase ali njegovo brado,« sem dejala »To delo prepuščam vam.«
Okrenila se je k meni; njen široki obraz je postal rdeč, njene mrtve oči so ae zasvetile od napora, ko je govorila in skušala razumeti moje besede.
»Ponovite to, kar ste pravkar rekla in govorite bolj počasi.«
Ponovila sem bolj počasi.
»Prisezite!«
Skušala sem ostati resna. Kanal je bil
blizu. Prisegla sem.
»Ste zdaj zadovoljni?« sem jo vprašala.
Ni mi odgovorila, izčrpala je bila svoj revni besedni zaklad. Znova je zrla na cesto med konjevimi uhlji, globoko je zavzdihnila in vso pot me ni več ne pogledala, ne iz-pregovorila z menoj. Vozili sva se ob kanalu, a nisem bila več v nevarnosti, da me utopi.
Kraguljčki najine majhne kočije so zvončkljali po ulicah in skozi prostrana zemljišča, ki sem jih bila videla sinoči r mraku; kraj se mi je zdel zdaj ob belem dnevu še bolj mrk, še bolj strašen. Kočija je hitela po ulici, ki je bila preozka, da bi mogel skozi njo mogočnejši voz. Ustavila se je pred nekim zidom in vrati, ki jih nisem bila še nikoli videla, Ariela je s svojim ključem odklenila vrata in me, držeč ▼ rokah vajeti, peljala v vrt in na dvorišče stare, osamljene Dexterjeve hiše. Konj je sam krenil proti hlevu in vlekel za sabo prazno kočijo. Moja tiha sopotnica me je odvedla skozi hladno in prazno kuhinjo ter po dolgem hodniku v sobo, kjer sva bili sinoči z gospo Macallanovo. Tam je Ariela segla po piščali, ki jo je nosila okrog vratu in zapiskala vanjo dogovorjen znak, ki sem ga bila slišala že sinoči in b pomočjo katerega sta se sporazumevala Dexter in njegova sužnja.
Ko je pisk izzvenel, so se Arfellna usta poslednjič odprla in iz njih je bilo slišati naslednje besede:
»Ostanite tu, dokler ne zaslišite gospodarjevega piska. Nato pojdite po tehle stopnicah.«
Morala sem torej počakati, da mi zažvižgajo kakor psu in ni mi preostalo drugega kakor da se pomirim s tem. Ariela mi je obrnila hrbet ter izginila v mračni kuhinji.
Ko sem čakala nekaj m^nut, ne da bi zaslišala signal iz zgornjega nadstropja, sem jela ogledovati slike, ki so krasile prostorno in nizko sobo in ki sem jih prejšnjega večera le nejasno videla v mraku. Napis na napušču stropa, naslikan v razno-barvn:h črkah, je pričal, da je bila slikarija, ki je krasila stene sobe, Dexterjevo delo.
IKA\J VEM? KAJ Zl^AM?
183.	O kateri zvezdi so sprva mislili, da sta prav za prav dve zvezdi?
184.	Iz česa sestoji pečatni vosek?
185.	Za kakšno priložnost je Beethoven
zložil uvertiro »Posvetitev Doma«? ♦
186.	Križanka
Vodoravno: 1. močnejši zračni tok, 8. središče osončja, 9. žensko ime, 10. ču-
28. členi rastlinskega telesa, 29. veznik, 30. dragotina, vrednost. — Navpično: 1. osebni za imele, 2. nedoločni števnik, 3. znak za prvino, kazalni zaimek, 4. junak Seli-škarjeve mladinske povesti, 5. spojina s kislino. 6. kratica za imena, ki jih ne poznamo, 7. kovina, 8. latinski veznik, 12. oblika glagola ubiti. 14. ploskovna mera, 15. program. 16. vrh v bližini našega Krima, 18. znak za prvino, 19. zbirka zemljepisnih
tilni organ. 11. zelo tenka vrvica, 12. organ, 13 znak za prvino. 15. oblika glagola snubiti, 17. okončina, 20. predlog. 21. vrsta piva. 23. češko moško ime, 25. znak za prvino. 26. globel. 27. oblika glagola rdeti,
skočila mlinarjeva duša bela kot golob iz njegovega telesa, kajti mlinar ni bil navaden pregrefien tat in ni mogel ničesar za to, da se je njegova narava lzpremenila. Preden pa je potovala duša v nebo, je sedla na prastari hrast in tožila gozdnim živalskim tcvarišem svojo nesrečo.
Ko je ležal mlinar v mrtvašnici na parah. so ponoči stražilj ob mrtvašnici njegovi znanci lisica, kuna, podlasica in dihur. Ko se je napravil dan.' so se .njegovi prijatelji žalostni odstranili.
Pri pogrebu mlinarja Je v bližnjem gozdu grozno tulila neka zver. To tuljenje je prenehalo flele- ko so vafiki zvonovi nehali zvoniti. Pa verjemite — če hočete!
MALI NAVIHANEC »Mamica, kaj je strašnejše: če si zlomim nogo, ali če si raztrgam hlačke?«
»Kako moraS tako vprašati, sJnko?« Seveda Je mnogo tmjše. če si zlomiš nogo « »Nu, potem pa je dobro. Poprej sem pal in sem si strgal hlačke!«
kart, 22. brodovi, 23. mrena, kožica, preproga. 24. nič (franc.), 28. v, o, 29. i, s. * * *
Rešitev nalog 15. t. m.:
179.	Ime rugby izvira od angleškega vseučiliške ga kraja Rugbyja, kjer so to športno panogo posebno vneto gojili.
180.	Uzansa pomeni v trgovskem jeziku
»trgovski običaj«.
181.	Jakobinci so prejeli svoje ime od same stana jakobincev v Parizu, kjer so se shajali.
•
182.	Podobnica.
I. dimnik, nos, kavelj, obroč, golob, pismo, perot. prstan, roka, kazalec, zagar, pometač, kamen, čevelj, koza. — H. dim. cs, ave, roč, gol, smo. Ero, stan, ©ka, Aza, aga, meta, amen. vel. za.
KONKURENCA
V mestu »L je v neki ulic' židovski tempelj, nasproti pa je katoliška cerkev. Pred vri ti sinagoge je sedel star! cerkovnik in kadil pipo. Mimo so šle deklice iz «*•»•• <n ga vljudno pozdravile: »Hvaljen hrrV ,<* Kristus!«
Starec je vzrl pipo ust, pol.; r/ • trv-kom katoM" o cerkev in r. kel kratko: »Nasproti!«
-*HJTRQ« št. 87
Vi »r
-■•-■->,- ' "r r I i—

r Sobota, 17. IV. 1943-XXI
i »J 11
ŠPORT
II. kolo
lačega prvenstva
Na stadionu Hermesa prvenstveni spored, dopoldne prijateljska tekma v Zeleni jami
že spet vabijo lepaki na sporaio prireditev, čisto domačo in navsezadnje »samo« nogometno, toda kljub temu na tako, katere izidi le niso enodnevnega pomena. Saj veste, pred kratkim se je začelo prvenstveno tekmovanje med 8 ljubljanskimi enajstoricami in zdaj se vrti to kolo, jutri že drugič od njegovega začet k". Prizorišče jutrišnjega dvojnega sporeda za točke bo Hermesov stadion v šiški, ona športna arena v našem mestu, ki zdaj vedno boij postaja drugo najvažnejše športno zbirališče v Ljubljani, kolikor po vnanji opremi že sploh ne zavzema prvega mesta med taldmi prostori pri nas. Zc!aj ni več tako, da ti ga obiskovalci športnih prireditev iskali po vsej šiški kakor so ga prvi čas. Stadion Hermesa že poznajo vsi!
Za atleti, M bodo poživljali napravo v dopoldanskih urah na tekmovanju za pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn, se bodo popoldne zbrale tamkaj štiri nogometne garniture, in sicer:
Mladika - Žabjak
V prvi igri, Id se bo začela ob 14., bodo nastopili v prvenstveni tekmi II. divizije nogometaši Mladike in žabjaka. Prvi si že precej dolgo krčijo pet na lepše mesto v ljubljanski nogometni srenji, toda zmerom znova jim je zmanjkovalo sape za vidnejši uspeh. In tako se jim je prav pred ciljem primerilo tudi letos, kc "3 kar dvakrat v dveh nedeljah imeli priložnost, da bi zasedli razpoložljivi prostor med štirimi iz I. razreda. Toda lastna smola- ali sreča drugih — ali pa še bolj na kratko: muhasta žoga in vse kar se je drži — sta storili svoje, da so zapravili obe priliki in morajo zdaj spet začenjati znova — med mlajšim in najmlajšimi. Med slednje spada prav gotovo moštvo žabjaka, čigar ustanovitev smo beležili komaj tik pred vojno. V tem kratkem času žabjačani eeveda niso imeli možnosti, da bi si bili nabrali velikih izkustev in co pač v celoti sele v začetkih svoje kariero na zelenem polju. Ta okoliščina pa seveda ni v nobeni zvezi z veseljem do stvari, ki ga je v tej hiši zelo veliko, niti z borbenim duhom, M prav tako preveva vrste mladih nogometašev, ki so se združili v tem klubu tako slavnega zgodovinskega porekla. Mladika je po viem tem favorit za zmagovalca v tem srečanju, "i pa rečeno zato, da ji bodo točke kar same od sebe padle v naročje. Prepričani smo, da se bosta obe moštv' pošteno zagrizli v borbo in bo torej tekmica prav zanimra in napeta.
Hermes—Dopolavoro 1.1.
Osrednji dogodek dneva na nogometnem terenu bo vsekakor prvenstvena tekma iz I. divizije med moštvoma Hermesa in Dopolavora iz tobačne tovarne. Tudi ta dva nasprotnika sta precej različna po svojem udejstvovanju v tej panogi in skoraj bi rekli, da sta po starosti in izkustvih oddaljena drug cd drugega najmanj toliko kakor Mladika in žabjak. Hermežanl bijejo okroglo usnje že nad 20 let — to niso prav tisti, lu bodo zaigrali jutri, temveč že skoraj njihovi sinovi — in so v tej dobi preživeli že marsikaj veselih in brid_ Idh uric v raznovrstnih koiikurencah. Toda ne samo to, da so torej prekaljeni v dolgoletnih naporih na travnikih, temveč tudi to, da so zadnji čas pridno sodelovali pri pripravah za...otvoritev setošnje sezone in v tej dobi pCljazali — vsaj v glavnem — prav solidno .znanje, jim daje za da-
našnji dvoboj najlepše nade na uspeh. Pri Dopolavoristih, ki so v primeri s šiškarji še pravi dojenčki na začrtanem pravokot-niku, je ta. stran njihovega udejstvovanja popisana nekoliko bolj medlo. Precej so si res prizadevali, da bi uvedli sezono kar se da učinkovito, toda v vseh tekmah, v katerih smo jih videli — med njimi sta bili tudi dve prvenstvenega značaja — so se predvsem izkazali glede borbenosti in požrtvovalnosti, mnogo manj pa v raznih tehničnih vrlinah te težke skupne igre 11 igralcev. Zaradi uspehov — in morda tudi malo sreče — se jim fiozdaj ni treba pritoževati in če jiir. bo tudi v bodoče vse uspelo tako gladko kakor jim je vse do-zdaj, potem bi utegnili poskrbeti še za marsikatero presenečenje. Mimo tega pa že moramo biti toliko nepristranski, da jim v jutrišnjem sestanku s Hermesorn ne prisojamo popolnega uspeha. Ce bodo dcsegll vsaj časten izid v obliki znosne razlike enega ali dveh golov v svojo škodo, bodo po našem lahko kar zadovoljni s prvim startom v prvenstveno sezono med »kanoni« kakor so Ljubljana, Mars, in Hermes. Kajpada s. bomo tudi tokrat zavarovali hrbet in v naprej zavrnili vse, M bi nam po končani tekmi hoteli kitati levite, češ, da naše napovedi niso vredne pečenega groša, z že tradicionalnim pridržkom, da v nogometu ne prevzamemo jamstva za nobeno prognozo, pa bodi še za
manj tvegano kakor za tekmo med dvema nasprotnikoma iz iste divizije.
Tekma sa začne ob 16.
•
V ostalem sta, se za to nedeljo sporazumeli še dve ljubljanski moštvi, da kljub prostemu dnevu ne beeta držali križem rok. To sta enaj3torici Marsa in Korota. na, ki se bosta posvetili. potrebnemu treningu v medsebojni prijateljski tekmi na igrišču Marsa za Kolincko tovarno. Tekma bo od 10. dalje. Nasprotnika sta iz raznih divizij in bo zato prav zanimivo videli, kakšna je prav ca prav forma predstavnikov obeh divizij, ld so bili letos bolj ali manj — čeprav gotovo tudi po mavici razdeljeni na sedanji dve skupini po znanju na papirju.
Torej v nedeljo' dopoldne od 10. v Zeleni jami, popoldne pa od 14. dalje v SiSla — nogomet!
s— Hermes (lahk»atletska sekcija).
Naprošajo se vsi lahkoatleti, ki so v ponedeljek prejeli izkaznice v izpolnitev, da jih vrnejo v neleljo ob 10. v pisarni na klu-bovem športnem igrišču; drugi, ki jih v ponedeljek še niso prejeli, naj jih sedaj dvignejo tamkaj. Tudi lahkoatleti, ki se v ponedeljek sestanka še niso udeležili, naj se javijo v pisarni zaradi prijave. Obenem bodo razdeljeni tudi časi za trening.
Kako visoko narase morje*
Pojem morja je po splošni sodbi simbol nečesa neskončno velikega, kakor kaže to pravljica nordijske sage. ki pripoveduje, da so velikani ponudili bogu Thoru rog, katerega ni mogel izprazniti, ker se je morje na bregu začelo dvigati, čeprav se nam zdi svetovno morje neizmerno veliko, vendar ni tako veliko, da ne bi gotove klima-tične spremembe mogle spremeniti njegove površine. O tem nas prepričujejo rezultati dveh odprav na Gronland, in sicer rezultati ekspeiicije prof. Alfreda VVegenerja iz 1. 1931. ter rezultati dr. Herdelertena, ki so bili šele pred kratkim objavljeni.
Teorija, ki jo je prostavil prof. Wegener, govori o tem, da se kontinenti premikajo. Danes za trdno vemo, da se Gronland vsako leto premakne petdeset metrov v zapadni smeri, to je proti Ameriki. Raziskave, koliko vpliva na ta odmik pritisk ledu in razni vulkanski činitelji, so najzanimivejša prizadevanje za ugotovitev, kakšni so vplivi vrtincastih viharjev ali polarnih ciklonov na evropsko podnebje. Gronlandija je, kakor znano, največji otok na naši zemlji.
Prav za prav bi jo lahko smatrali za samostojen kontinent, saj ima približno 2,200.000 četvornih kilometrov površine ter je sestavljena iz lelnih mas silne razprostranjenosti, mas, ki so mestoma do 3.000 m debele ter počivajo na podlagi iz kristalnega prakamenja.
Debelino gronlandskega ledu so izmerili s pomočjo posebnih naprav, z refleksijo zvočnih valov. Izračunali so, da bi se voda v vseh svetovnih morjih dvignila za 6 do 8 m, če bi se ledne mase na Gronlamdiji nenadoma stajale. Takšen dogodek, ki bi ga utegnil povzročiti kakšen kozmični proces, bi pomenil elementarno katastrofo brez primere. K sreči pa se zli ta stvar izključena. Po drugi strani pa je mogoče, da bi se led polagoma stajal zaradi spremenjene klime. Iz sporočil normandskega Vikinga Erika Rdečega iz 1. 983. našega štetja izhaja, da je bila Gronlandija svoj čas zelena dežela. Danes se je gronland-sko zelenje spremenilo v belino in polarni sokol je edino živo bitje, ki se spreletsva nad gronlandsko ledno površino
teolbste zanimivosti!
Ravnanje z belgijskimi vojnimi ujetniki v Nemčiji. Nemški list »Brusseler Zeitung-.: poroča iz verodostojnega vira da se nemški vojaški krogi bavijo z mislijo, da bi dali tudi belgijskim ujetnikom iste svoboščine kakor francoskim. V tem primeru bi bdi belg;jski vojaki, ki so sedai v nemškem vojnem ujetništvu, poslani iz taborišč na delo ter dodeljeni delovnim oddelkom na ozemlju Velike Nemčije.
V Angliji razsaja jetika. »Da:ly Mail« opisuje težak položaj, v katerega je prišla angleška mladina zaradi vojne. Bolnišn ce in protituberkulozni dispanzerji so polni bolnikov, ki iščejo zdravn'ške pomoči. Tuberkuloza se je med mladino mogočno razpasla. V Londonu presega sedanja umrljivost zaradi jetike petkrat število za iste boleznijo umrlih pred vojno.
Pečena kokoš iz blagajne. Neki trgovec iz Bukarešte je zaklenil v svojo blagajno pečeno kokoš. Ta kokoš je postala usodna za nekega zlikovca. ki je vlomil v trgovčevo stanovanje in navrtal blagajno, pa mu je kokoš tako dišala, da se je najprej lotil slastne pečenke, katero je žalil tudi s steklenico dobrega vina. Pojedina je tatu tako zamamila, da je ostal predolgo v

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nain je umrl naš nenadomestljivi soprog, oče, ded, tast, brat, svak in stric, gesped
GAŠPARIČ FRANC
sprevodnik drž. železnic v pokoju
dne 15. aprila 1943.
K .večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, dne 17. aprila 1943 ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, Logatec, Ptuj, Beograd, dne 16. aprila 1943.
Žalujoče rodbine: GAŠPARIČEVE, BUTKOVIC, MODICEVE, BRUSEVE, JARH — in ostalo sorodstvo

V i* V^jia^-fSSlS*
stanovanju ter ni opazil povratka trgovčevih svojcev, ki so tatu zasačili, prijeli in oddali policiji. Ker je tat izvršil vlcm v času zatemnitve, bo najbrže obsojen na smrt.
Morje cvetja v Porenju. Iz Porenja poročajo, da je vse ondotno ozemlje spremenjeno v pravcato morje cvetja, kakršnega ne pomni sedanji rod že kakšnih 25 let. Krasno cveto zlasti marelice, breskve, jablane in hruške. Seveda po tem cvetju še ni mogoče prerokovati letine, vendar vse kaže, da bo sadno drevje v teh krajih letos obilno obrodilo.
Najmanjša ura na sveta ukradena. Iz belgijskega samostana St. Tru'den, kjer so hranili najmanjšo uro sveta, vdelano v biser nekega prstana, so tatovi odnesli to miniaturno dragocenost Vrednost ure cenijo na 12.000 belgijskih frankov, vendar vsota ne odtehta vrednosti predmeta, ker je kolesje te ure, delo belgijskega mehanika Festraetsa, popolnoma nenadomestljivo.
Izumiranje kitov. 2e nekaj časa opažajo, da kiti v množicah izumirajo. Ž:vali prihajajo tako blizu brežne. da j;h Atlantsko morje perneče na suho, kjer žalostno poginejo in razpadejo. Uganka tega mno-žestvenega umiranja je bila doslej nepojasnjena. Sedaj prihajata iz ust znanstvenikov dve razlagi. Prva pravi, da mečejo kite ma breg morski potresi, ki živali močno plašijo. Druga razlaga pravi, da plavajo kiti proti nabrežju zaradi nekega č-ierivnostnega nagona. Od davnih časov sledijo kiti določenim smerem v pomorski potih. Zadnji morski potresi in premaknitve zemlje so povzročili med kiti zmedo, da se ne znajo več orientirati. Ker je stari instinkt v živalih zamrl, se kiti podijo na slepo naprej in tako često sami pospešijo svojo smrt.
37.000 bencinskih črpalk v Ameriki izven premeta. izNewyorka poročajo, da je nastopila v kupčiji z bencinom kriza. 17.000 črpalk je že ustanovilo svoje delovanje, nadaljnjih 20.000 pa jih pride iz prometa v teku letošnjega leta.
Boj pod zemljo
Minska vojna ni odkritje našega stoletja, temveč so fo poznali že v starih časih
Tudi o vojni bi lahko rekli, da ni na svetu nič novega. 2e v starih časih so namreč poznali vojskovanje pod zemljo s pomočjo miin. Mine so eno najvažnejših vojnih sredstev, in z uspehom so jih uporabljali že v šiarih časih. Ze Plutarh pripoveduje: Potem, ko so Rimljani 9 let zaman oblegali Veje. je bil v desetem letu imenovan za diktatorja Ca mili us. On je kmalu spoznal, da bi bil naskok na oblegano mesto izredno težak. Zato je dal izkopati podzemne rove. Zemja je bia prikladna za kopanje in omogočala je kopačem doseči tako globino, da sovražnik ni mogel ničesar opaziti. Ko So izkopali rove do mesta je Camillus z napadom izvabil sovražnika na trdnjavske stene, ta čas so pa oblegovalci vdrli skozi podzemne rove na mesto.
Enako zanimive zgodovinske spomine najdemo v Rankejevi »Nemški 'zgodovini« in sicer v opisovanju turške vojne. Iz podrobnega opisa obleganja Dunaja 1. 1529. je razvidno- da je prišla tehnika minske vojne v Evropo iz Orijenta. Sele spretnost in izurjenost Turkov na tem polju je izzvala protiukrepe iste vrste. V dimu in ognju streljanja so pa pripravljali Turki še povsem drugačen napad, pripoveduje Ranke. Kdor koli so že b'li mojstri, ki
smo bili prvotno v tej stroki poučenj po njih, Armenci al' drugi, glavna moč njihove takratne umetnosti je b'la v podko-
pavanju trdnjavskih zidov in polaganju min. Orijentalci so debelo gledali, če so pozneje videli podzemne rove z vhodi, ozkimi kakor vrata in naprej izkopanimi podzemnimi rovi, preračunanimi že vnaprej tako. da se je moral zid podreti na znotraj ne pa ven. To spretnost — kajti pravega oblegovalnega orožja so imeli le malo seboj —, so uporabili tudi pri obleganju Dunaja. Tu so pa naletela na narod, ki se je tudi razumel na podzemna dela. V mestu so kaj kmalu opazili sovražnikovo namero. Izkopali so vodnjake in rove. da bi v njih slišali tudi najrahlejše tresenje zemlje. Prislužkovali so v vseh kleteh in podzemnih prostorih — o tem krožijo še kaj čudne pripovedke — in potem so jim kopali nasproti. Pričela se je vojna pod zemljo. 2e 2. oktobra so odkril i in razdejali napol dovršeno sovražno mino. Kmalu potem so odkrili drugo še v zadnjem trenutku, ko jo ie sovražnik že jel polniti s smodnikom. Minerji so se z obeh strani večkrat približali drug drugemu, da je ena stran slišala drueo kako dela. Potem so se pa Turki umaknili v drugo smer.
Svetovna vojna 1914—1918 je prinesla dramatično poostritev medsebojne minske vojne, zlasti med razdrobilno pozicijsko vojno v Franciji, dočim je stopil v sedanji vojni minski boj bolj v ozadje, ker se vojske vseh držav v veliki meri ravnajo po izkušnjah iz prve svetovne vojne.
Bolgari bodo praznovali 1. maj
Kakor lani bedo tudi letos praznovali po vsej Bolgariji 1. maj. Na proslavah in prireditvah bodo sodelovali vsi delavci bolgarske delavske zveze skupno z njihovimi delodajalci. Uradni spored svečanosti je izdelal ministrski predsednik Filov kot vrhovni šef gospodarske organizacije.
Proslrve bodo v vseh mestih obsegale službe božje, javna zborovanja in slavnostne obhode.
Preskrba Sofije z vodo
V Sofiji se je zadnje čase precej občutilo pomanjkanje vode. Zc letos bo pa bolgarska prestolnica dobro preskrbljena z vodo, tako da se jj v bodoče ne bo več treba bati, da bi ji vode primanjkovalo. Zajezil' so namreč reko Bel Iskar, od koder bo napeljan v Sofijo nov vodovod, že letos poleti bodo dela konča-na. Potem bo rme'a Sofija tudi v najhujši suši dovolj vode.
Verdijev teden na Dunaju
Pod pokroviteljstvom ministra dr. Gob-belsa in italijanskega poslanika v Berlinu Dina Alfierija je bil na Dunaju otvorien Verdijev teden ped naslovom »Verdi in Dunaj«. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki nemških in italijanskih oblasti stranke, umetnosti in znanosti. Otvoritveni govor je imel Walter Thomas. Podčrtal je važnost Verdijevega cikla, ki ga bosta v teku tedna izvedli dunajska državna opera in dunajska mestna opera.
Nov rumunski poslanik v Sofiji
Rumunska vlada je imenovala za novega poslanika v Sofiji Jona Christua. Njen dosedanji poslanik v Sofiji Caranfil je bii premeščen v Helsinke. Novi poslanik je služboval doslej v rumunskem zunanjem ministrstvu. Njegovo imenovanje tolmačijo merodajni krogi kot izraz želje, da se še bolj utrdj rumunsko-bolgarsko prijateljstvo.

-	4 ,7 • * .• *i .Si <•>
Umrl nam je naš predobri soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod
ČEHOVIN JULIJ
vpokojenec drž. železnic
dne 15. t. m., po dolgem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 17. aprila 1943 ob %5. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 21. t. m. ob 8. uri v župnijski cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju sv. Deodata.
Ljubljana, Logatec, Trieste, G raz, dne 16. aprila 1943.
ŽALUJOČI OSTALL

v/v • - f. <»jt.-' .
Dotrpel je v starosti 75 let naš najboljši mož, oče, brat, dedek, tast in
tm
ML IVAN
stre, gospod
bivši šolski upravitelj v Lescah
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 3. maja t. 1. ob %8. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, St. Vid, Vrhnika, Jesenice, Planina, dne 16. aprila 1943.
Globoko žalujoči: MARIJA žena; FRANCL sin; ANICA, ZEVKA, DARINKA, METODA, CIRILA, hčerke; FRANC, brat; ing. NOVAK JANKO, JAPELJ PAVLE in NAVERŽNIK KAROL, zetje; vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo

A. ALEXANDEK:
18
0ZABUENI
ROMAN
Dne 25. junija je bil Jim Costers, kakor vsak večer, o mraku nastopil službo. Bil je kar najboljše volje, čeprav je le nerad odšel z doma, med tem ko so njegovi dragi v slavljenčevi odsotnosti še naprej obhajali rojstni dan. Počasi, z odmerjenimi koraki, je jel hoditi po temnih ulicah in dajati svojemu zadovoljstvu duška s tem, da je še mogočneje kot sicer trobil na rog.
Ko je okrog polnoči prišel do hiše čevljarja Bil-linga, ki ga je bil pred nekaj dnevi pri igri obral za tri dolarje, je zavzdignil tolikanj neznanski tro-bež, da bi bil še Lazarja zbudil od mrtvih.
Ura je utegnila biti dve po polnoči, ko je Jim Costers tisto noč prvič opazil nekaj čudnega. Vse hiše so bile pogreznjene v črno temo, izvzemši Manhattan House, kjer je skozi spuščene oknice pome-žikavala luč .Nočni čuvaj je obstal in spustil oči po trojici razsvetljenih oken; pri tem je razločno videl človeško senco, M se je premikala od okna do
okna.	.„
Vsako drugo noč bi se bil Jim Costers prepričal, kaj pomeni ta nenavadni pojav, saj je dobro vedel,
da v vili bogatega Manhattana točno ob enajstih zvečer utrnejo razsvetljavo. Starec je bil velik čudak, in Jim Costers se je bil že mnogokrat smejal njegovi prav prislovični plašljivosti, zlasti kadar mu je prišel sluga sporočiti, da bo gospodar bedel do dveh. ali do treh, nemara tudi do jutra, in da naj se torej ne vznemirja, če bo videl, da luč še gori.
Tisti večer ni bil dobil Jim nikakega opozorila, a v svojem slavnostnem razpoloženju se ni kdovekaj menil za to. Dolgo časa je ogledoval razsvetljena okna, in ko je videl, da se ne pokaže nič izrednega, jo je ubral proti domu, z namenom, da si privošči še pol urice rodbinskega praznika.
Tiste pol urice je trajalo dobršni dve uri, in Jim Costers je okrog štirih v močno okajenem stanju stopil iz hiše. Ko je spet prišel do Manhattanove vile in videl, da luč še vedno gori, ni najprej zdirjal obvestiti najbližjo policijsko postajo, ampak je sklenil, da kar sam pogleda, kako in kaj.
Jel je klicati in trobiti na rog, dokler se niso oknice odprle in se ni pri oknu pokazala moška postava. Stala je pred gorečo električno lučjo, tako da Costers ni mogel razločiti, kdo je. niti ni spoznal glasu, ki je hripavo zavpil:
»Na pomoč!... Hitro pridite gor!«
Nočni čuvaj je brez dolgega pomišljanja odprl vrtna vratca in v diru planil proti vili; ko pa je obstal pred vrati, so se ta baš toliko odprla, da je bilo vmes prostora za človeško roko; komaj je utegnil zagledati v tej roki nekaj temnega, se je že zabliskalo, in Jim je s prestreljeno glavo umahnil na tla.
Našli so ga sredi ceste, blizu sto metrov od Manhattanove hiše. Toda leteča policijska komisija je hitro dognala, da je bil nesrečnež ubit pred vhodom v vilo in šele nato zavlečen v stran.
Costersovo truplo je odkril pekovski vajenec ob šestih; pol ure kasneje je bila komisija že na mestu, in ob sedmih so uradniki stopili v vilo, potem ko so bili večkrat pozvonili, ne da bi se kdo oglasil; čez nekaj minut se je kakor blisk raznesel po Elting-villu in okolici glas, da je bil snoči milijonar Manhattan zverinsko umorjen.
Takoj so se jele širiti najprotislovnejše govorice, in pred samotno vilo se je zbrala množica ljudi, ki so pasli radovednost ter buljili v spuščene oknice,* kakor bi skušali uganiti, kaj se je zgodito za njimi in kaj se še godi. Kdor koli se je približal, ga je prediralo na stotine nezaupnih oči, in komaj je odnesel* pete, so se že oglasili za njim detektivi-samo-zvanci, ki so izpod pazduhe prodajali drzne domneve.
Ko se je pripeljal policijski kapetan Hearn, ki ga je bila komisija po telefonu obvestila, je prikipelo razburjenje množice na vrhunec. Mali uradnik je stopil iz odprtega avtomobila, mignil redarju, ki ga je spremljal, mu pokazal na množico vznemirjenih radovednežev ter z rokami v hlačnih žepih in z glavo potegnjeno med dvignjena ramena stopil v hišo zločina.
Uradniki, ki so ga sprejeli v veži, so bili videti resni in zaskrbljeni.
»Malce počakati, kapetan, preden stopite noter,« mu je svetoval najstarejši uradnik; »prizor je gro-
zen. Illing, moj mladi tovariš, je prebledel kakor prt, in nič dosti ni manjkalo...«
Toda Hearn mu je mignil, naj molči, in pazljivo obletel vse navzočne. Mahoma je zapičil ostre oči v nekega mladega človeka.
»Kdo ste?« je naglo vprašal.
»Huntington,« je ta hitro odgovoril. »Huntington iz tvrdke Clayvills & Huntington.«
»Aha, zasebni detektiv! Da, da!«
»Bil je v stalnih odnosih s pokojnikom!« je pojasnil stari uradnik.
»A, tako?« Hearn je pokimal. »Torej lahko ostane. Imel sem ga za navadnega novinarskega zve-davca.«
»Ne, ne,« je oni hitro dodal, »izmed teh nismo nikogar spustili v hišo.«
»Izvrstno. Poglejmo zdaj, kaj se je zgodilo.«
»Dajte, da vam najprej pojasnim,*« je vztrajal uradnik. »Rekel sem že, da je prizor grozen...«
Hearn, ki je držal roko na kljuki, se je obrnil in vprašal:
»Kaj mi niste telefonirali, da je mož mrtev?«
»Da, ali...«
»Nu, potem ne more biti kdo ve kako pretresljivo!« je Hearn kratko odrezal. »Videl sem že vse hujše stvari, dragi moj! Nekoč, na primer, paglavca, ki je izdiral kačjemu pastirju krilo za krilom in nožico za nožico, čeprav je bila živalca živa! To je bil bogme grozen prizor.« S temi besedami je kapitan odprl vrata in stopil v sosednjo sobo.
Urejuje: Davorin Ravijen — Izdaje aa konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnazja: Fran Jeran — Za inaeratni del je odgovoren: Ljubomii Volili — Vsi f Ljubljani