UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradni ure za stranko so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. >:toldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : .{prejemajo ; ; s NAROČNINA : celoletna po poč ti ali s pošiljanjem na dom za Avsiro-Ogisko in Bosno K 21'60, polletna K i0'80, četrtletna K 5MO. mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; m : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36—. : : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 520. V Ljubljani, v četrtek dne 27. febuarja 1.913. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje In prnznikoi ob pol 11. dopoldne. \ \ *, ITPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, ti., in uraduje /.a stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zveeei nseratl: enostopna petitvrstiea 80vin., pogojen prostor, poslan? in reklame 40 vin. — lnsevate sprejema upravuištvo. : Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo — Reklamacije liata bo poštnine proste. Leto III. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna..................................K ‘21 60 polletna...................................... 1080 četrtletna . ..................................540 mesfčna...................................180 Za Nemčijo: celoletna................................. K 2640 polletna.................................13-20 četrtletna.................................... 6 60 mese na....................................... 220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom sli po pošti. Na- ročnino je pošiljati naprej. Posamezna Številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : U p ra v ni š t v o »Zarje* v Ljubljani. Stflrgkhova tolažba. Deputaciji s severnega Češkega, ki je ministrskemu predsedniku razložila, kako škodljivo vpliva vojna napetost na stanje avstrijske industrije in mu opisala bedni položaj, v katerem je ljudstvo iz enakega vzroka, je grof Stiirgkli odgovoril, da sc sme v kratkem pričakovati, da mine splošna napetost. Kakor tolažba so bile slišati te besede, ki sicer ne izrekajo nič gotovega, vendar pa podpirajo upanje, da bo naposled konec večnega vznemirjanja in da pride gospodarsko življenje polagoma v normalen tir. Samo nekoliko besed je bilo in se nobenega dejanja ne; pa so že besede povzročile. da se je prebivalstvu odvalila skala od srca. Bilo je, kakor da si je včeraj, ko je br-zojav raznesel Stiirgkbovo besedo, vsa Avstrija oddahnila. io ie dokaz, kako so vsi sloji trpeli pod bremenom vojnega oboroževanja in vpričo nevarnosti, da bi se tudi Avstrija zapletla v krvavo vojno. Deputacija pri ministrskem predsedniku ni bila proletarska; glavno besedo je imel predsednik liberške trgovske in obrtne zbornice, v kateri so zastopani prav veliki in- vl rV t '* te’ da se velikim podjetjem slano gofli. iz tega tjejS(va pa jzhaja nadvse lTj se £oc*' delavstvu obupno slabo; kajti kadar dela industrija slabe kupčije, je delavstvo prva žrtev krize in brezposelnost je glavni simptom splošne mizerije. Kar je pripovedovala deputacija, ni bilo nič novega. Težko ostane tajno, če se posamezniku slabo godi, če je pa beda na vseh koncih in krajih, je vsako skrivanje nemogoče. In kdor ni bil sam prizadet, je iz časopisja lahko zvedel, kako da je. Tudi v parlamentu so socialisti pojasnjevali položaj; zlasti njih interpelacija o rezervistih je govorila določno in jasno. Na enem mestu pa je bilo vendar tako, ka-?r- v so.s*ef)' 'n gluhi. Tam kjer se dela avstrijska visoka politika, kjer je vsaka druga beseda »zunanji položaj«, so se vedli tako. kakor da jim je notranji položaj pokrit s sedmerimi odejami in zapečaten s sedmerimi pečati. Cim ve. skrbi je imelo ljudstvo za svoje živ-ljenje, tem brezskrbneie so se diplomatje igrali OSKAR WILDE: Model z nevarnostjo; čim manj Je bilo denarja v žepih prebivalstva, tem prešerneje so zapravljali s svojimi vojnimi pripravami. In čemu je bilo vse to? Cemu se ie nabral tak kup vojaških izdatkov, da se ofieiozusi niti ne upajo povedati, koliko sto miljonov smo že zabili v štirih mesecih? Cemu je bilo treba, da so se morate omejiti ali pa celo ustaviti cvetoče industrije, da je moralo biti na tisoče in tisoče delavcev zadovoljnih, če so mogli delati l>o 3 ali 4 dni na teden, ker je bilo še na tisoče in tisoče takih, ki niso ves ta čas dobili dela za štiri dni? Čemu je bilo treba, da se je denarni trg skoraj zaprl, da so se množili kon-kurzi, da so bili polomi na dnevnem redu? Cemu vse to? Stiirgkli je tolažil deputacijo z upanjem, da jenja kmalu splošna napetost. To je vsekakor bolje, kakor če bi bil skomizgnil, nagubančil čelo, pa nič ne dejal. Toda veliko bolje bi bilo, Če ne bi nikdar potrebovali takih izjav, če ne bi bilo nikdar onih vzrokov, zaradi katerih imamo na gospodarskem polju vse navskriž in narobe. Potreba sedanje tolažbe pa bi bila prav lahko izostala, ako bi imeli v Avstriji pametno zunanjo politiko. Oni. ki jo vodijo, so seveda prepričani, da so se nazobali modrosti kakor kokoš koruze, in prezirajo mnenje »nestrokovnjakov« kakor polbogovi žabe. Toda domišljavost ni nikakršen dokaz. O vrednosti te ali one politike odločajo uspehi; klavrnejših rezultatov od onih, ki jih je dosegla avstrijska diplomacija, si pa sploh ne moremo misliti. Največja napaka naših aristokratičnih »dr-žavnikov« je ta, da žive še vedno v osemnajstem stoletju, če ne kar v dobi križarskih vojn. Država jim je še vedno nekakšen abstrakten pojm, ki ga znajo spravljati v zvezo samo z dinastijo. Znanja, da živi v državah nekakšno ljudstvo in da interesi države ne morejo biti nič drtizega kakor interesi prebivalstva, si menda še nikakor niso pridobili. Zato delajo nekakšno »državno« politiko, katere nihče v državi ne razume, politiko, ki žrtvuje interese prebivalstva neznanim utvaram in paradoksnim fantazijam. Vse naše vojne priprave so bile »potrebne« zaradi Albanije, edino zaradi Albanije. Zaradi Prochaskove afere jih ni bilo treba, ker je bila vsa ta afera, kakor so morali celo uradno potrditi, velik humbug. Tudi če bi bil siavni gospod Proehaska res skupil par bunk, še ne bi moglo to biti povod za krvavo vojno. Ali gospodu Prochaski se sploh ni zgodilo nič hudega, kar je moral gospod Berchtold takoj zvedeti, ako je njegovo uradovanje vsaj kaj vredno. Torej ni bilo treba zaradi velike afere malega konzula jemati ne ene puške iz skladišča. Ce pa ni bilo treba vojne zaradi te reči, tedaj ostaja sama Albanija. Ali da bi ta bila vredna vojne, tega ne bo nihče verjel grofu Berclitoldu, razun če si koga najame v ta namen. Kaj je nam mar ta bajeslovna Albanija? Nekoliko arnavtskih begov si je vteplo v glavo, da hočejo biti veliki gospodje v svoji državi. In grof Berchtold nima nujnejšega posla, kakor da jim gre ustvarjat veliko državo po njihovi želji. Zakaj? Ce bi mogel grof Berchtold povedati, kakšen dobiček bo imela Avstrija od tega, bi zaslužil naslov največjega izumitelja vseh časov. Kajti da bo Albanija kdaj avstrijska dežela, tega si naš zunanji minister menda sam ne domišlja. In če bi delal take napačne račune, bi zaslužil, da ga nemudoma poženo z Ballplatza. Vsak drug dobiček, ki ga bomo imeli od Albanije, je pa pasiven. Začeli smo že itak. Zaradi te zagonetne države smo napravili toliko vojaških izdatkov, da bomo povečali svoj državni dolg bolj kakor če bi bili ustanovili tri nova vseučilišča in v vsaki deželi veliko novo bolnišnico. Kadar bomo plačevali leto za letom kakšnih dvajset miljonov obresti, nam Albanija gotovo ne bo nič hvaležna za to. Drugi profit bo ta, da se bo nezaupanje med Avstrijo in njeno zaveznico Italijo še povečalo. In kar samo ob sebi se razume, da bo militarizem vsled tega še bolj lačen, pa bo imel na suhem in na morju take potrebe, da bomo slišati angeljčke peti. Tako bomo zopet plačevali za Albanijo. Druge balkanske države, ki prihajajo zlasti gospodarsko za Avstrijo vse drugače v poštev kakor Albanija, posebno Srbijo smo z z Berchtoldovim absurdnim albanofilstvom dis-gustirali kolikor se je le dalo, in nič se ne bi čudili, če bi nam namignili, da nam je Srbija nevarna in — da je tudi zaradi tega treba več pušk in kanonov. Kako pa bo z našimi trgovskimi razmerami na Balkanu, to vedo morda v nebesih, na zemlji pa še nihče ne. Vsega tega ne bi bilo treba in v Avstriji bi bili lahko mirno živeli, če bi bil modri Berchtold razumel, da ima avstrijski zunanji minister delati avstrijsko, ne pa albansko politiko, in da je dobra samo tista zunanja politika, ki koristi interesom domačega prebivalstva. Tedaj ne bi bilo treba zdaj Stiirgkhove pozne tolažbe. Čast in terorizem. Kavalir pozabi >pravočasno« plačati zaigran dolg na kartali. Pahnejo ga Iz kluba, njegovi grofovski vrstniki ga prezirajo. Zakaj? Last jim nalaga tako obnašanje. Ali: oficirja »razžali« smrkolin na cesti. Mož se ne zmeni za poba in ne za njegovo »žalitev«. In posledica? Slečejo mu pisani suknjič in hlače. Zakaj? Ker ni branil svoje časti. Ali: plačan pisač namaže nemarno sramotitev in predrzno obrekovanje delavstva. Crkostavci podlega izdelka nečejo postaviti. Zakaj? Ali jim brani čast? Kai še! Njih početje je »nezaslišan terorizem«. Ali: v tovarno vstopi neorganiziran delavec. Ostali delavci, organizirani vsi od prvega do zadnjega, zahtevajo, da se pridruži organizaciji. Ker odkloni zahtevo tovarišev, izjavijo organizirani delavci, da z njim nočejo delati. Zakaj? Ali jim to veleva čast? Kaj še! Njih početje je »rdeči terorizem«. Kaj nam kažejo navedeni zgledi? Ako se dado pripadniki vladajočih in posestnih razredov voditi od svoje časti, jc vse v najlcpšeni redu. Ce ravnajo dclavci, kakor jim ukazuje proletarska čast, je njih postopanje — nemoralen terorizem. Lahko bi kdo ugovarjal, češ: čast je čast in fabrikant nima drugače ustrojene časti od oficirja, grof nič boljše od učenjaka, duhovnik enako kramarju: in če delavci govore o po- sebni delavski Časti, je v tem dokaz, da nimajo prav. Ampak ta izgovor je brezov in ni odrezal:) vsakdanja izkušnja ga pobija. Ali ne vidimo vsak stan svoje posebno svetovno naziranje, vska stan svoje posebno svetovno naziranje, svoje pojme o pravici, o morali, o časti? Oficir. ki jc kvitiral, ker je prišel navzkriž s častnimi pojmi svojih tovarišev, vživa, recimo, kot uradnik splošno spoštovanje. Takisto kaplan, ki obesi talar na klin in si ne striže brade, ker nc soglaša s častnimi nazori duhovnih svojih sobratov. In tako dalje! Purgerska družba ima mnogo predal za vsakovrstne pojme o časti. Le za proletarsko čast v njeni Skrinji ni prostora! Zakaj ne? Cast vsakega razreda, vsakega stanu, vsake kaste, sploh vsake človeške skupine je odvisna od njenih posebnih življenskih okoliščin in pogojev. Častno in pošteno se zdi vsakemu to, kar ustreza posebnim interesom njegove skupine. Ampak zakaj pozna sedanja meščanska’ družba viteško čast, oficirsko čast, trgovsko čast, zdravniško čast, duhovniško čast, kmečko čast, zakaj velja purgariji vsaka čast. le delavska ne? Odgovor ni težak :A)asi imajo različni sloji meščanstva različne interese in; dasi so si vsled tega med sabo vedno v laseh, je en sloj drugemu sloju potreben in koristen. Meščanska družba potrebuje vse sloje in vsak teh purgarskih slojev potrebuje meščansko družbo. Zatorej purgarski sloj drugemu purgarskemu sloju nc odreka eksistence in drug drugemu priznavajo posebno čast. Drugače je z delavstvom. Proletarce izpočetka nima posebnega nazora o časti, drže se ga kakor jajčne lupine nazori tistega razreda iz katerega se jc sam ail njegov oče zvrnil v proletarijat, v razred nemaničev, navadno malomeščanski ali kmečki nazori. Ampak sčasoma se ob žvižganju kapitalističnega biča zdrami ir zave, da podedovani pojmi o morali, o pravici ne ustrezajo njegovim interesom, da so torej napačni zanj. V njegovi duši vzklije proletarska mo-I rala. čut prolefarske časti. Tega pa purgar nc trpi! Oficirska čast mu le časih zoprna in neprijjetna. Ampak prenaša jo, ker meščanski družbi brez oficirjev ni obstanka, ker so oficirji tudi stebri sedanqe družbe. Ako časih razpolože svoje komolce nekoliko preširoko, purgarju to ni všeč. zabavlja — potihoma in se stisne. Ampak prolctarec. ki se mu je zdramila razredna zavest, neče sedeti' udobno in .široko pri purgarski mizi, temveč jo hoče razbiti in porušiti. Njegova morala, njegova pravica, njegova čast so nevarni atentati na meščansko družbo in to purgarju ni vse. eno. Cc zahteva od njega oficir ali far pohlevnosti, godrnja in je pohleven; če mu hoče proletarec izpod telesa iztrgati stol, na katerem sedi, postane osoren in grob. Zato ne sme priznati, da delavec, ki noče delati z neorganiziranim tovarišem, sledi le povelju svoje delavske časti, temveč razsaja o brutalnem nasil-stvu in vpije o nemoralnem terorizmu. Zakaj če bi pustil veljati proletarsko čast, bi priznal in podpisal socialistično kritiko meščanske družbe in bi izvršil političen in socialni samomor. Zato utihne vpitje o rdečem terorizmu« šele tedaj, ko — umolkne meščanska družba! —s in Pravljica. Kdor je bogat, mu ni treba, da bi bil lep. Romantika je privileg bogatinov in ne poklic brezposelnih. Siromaku se poda praktičnost in prozaičnost. Bolje je, da imaš trden dohodek, kakor da znaš očarati ljudi. To so velike resnice modernega življenja, ki se jih Hughie i w iC n' n‘koli. Ubogi Hughie! V intelektualnem oziru sicer ni pomenil kdovekaj. Nikdar v svojem življenju ni ukresal blesteče ali vsaj pekoče besede. Ampak nenavadno zal je bil s svojimi rjavimi kodri, z ostro urezanim profilom in rjavimi očmi. Prijetno je bilo njegovo vedenje do moških in do ženskih in vse čednosti je imel, le denarja ni znal delati. Oče mu je zapustil kavalerijsko sabljo in zgodovino »Vojne zoper Francoze« v petnajstih zvezkih. Hughie je obesil sabljo nad ogledalo in položil zgodovino na polico, med Ruffov »Guide« in »Baily’s Magazine«, in živel z letnimi dvestotimi funti, ki mu jih je določila stara teta. Poizkusil je to in ono. Za šest mesecev je odšel na borzo — ampak kaj bo metulj med biki in medvedi? Nekaj dlje jc barantal s čajem, ampak »pekko« in »souchong« sta ga kmalu dolgočasila. Potem je prodajal posušeno hereško grozdje. Tudi to ni šlo; grozdje je bilo nekoliko presuho. Nazadnje ni bil nič; lep mož s čistim profilom in brez poklica. Da ie bila nesreča popolna, je bil vrhutega zaljubljen. Dekle njegovega srca je bila Lavra Mertonova, hčerka vpokojenega polkovnika, ki je svojo dobro voljo in svojo dobro prebavo pozabil v Indiji — nikoli več se mu nista povrnili. Lavra je ljubila Hughija in Hughie bi bil poljuboval trakove na njenih čeveljčkih. Ni ga bilo lepšega para v vsem Londonu, ampak oba vkup nista premogla vinarja. Polkovnik je imel rad Hughija, ampak o zaroki ni hotel slišati nič. »Oglasi se, fant, kedar boš imel desettisoč funtov v žepu; potem se pomenimo«, je dejal pogosto; in ob takih prilikah se je držal Hughie zelo kislo in Lavra ga je tolažila. Nekega jutra se je gredoč v Holland Park, kjer so stanovali Mertonovi, domislil svojega dobrega prijatelja Alana Trevorja in je krenil k njemu. Trevor je bil slikar. Le malokomu se dandanašnji posreči, da ni. Ampak tudi umetnik je bil in umetniki so nekaj redkejši. Po vnanjem je bil prav grobo obtesan fant s pegastim obrazom in razmršeno rdečo brado. Ako pa je vzel čopič v roko, je bil resničen mojster in njegove slike so bile priljubljene. Izpočetka se je močno navdušil za Hughija, in sicer le zastran njegovih telesnih čarov. »Le neumni in lepi ljudje so vredni, da jih pozna slikar,« je dejal večkrat, »ljudje, ki nudijo umetniški užitek, če Jih gledaš, in pri katerih odpočiješ duha, kedar govoriš z njimi. Dandyji in sladke žene vladajo svet ali naj bi ga vladali.« Ko je natančneje spoznal Hughija, se je prav tako ogrel zanj zavoljo njegovega blestečega in iskrečega dnlia in zastran njegovega brezskrbnega, radodar-Pnega značaja; in dovolil mu je, da ga je smel vsak čas obiskati v njegovem ateljeju. Ko je Hughie vstopil, je Trevor ravno skončaval čudovito sliko berača v resnični velikosti. Berač sam je stal na vzvišenem podstavku v kotu ateljeja. Sesušen, postaren mo-žiček z obličjem kakor iz nagubanega perga-mena in z bridkim izrazom. S pleč mu je visel boren rjav plašč, ves cunjast in razcefran. Okorni čevlji so bili grobo skrpani, z eno roko se je opiral na grčavo palico in z drugo je molil svoj preluknjan klobuk za vbogajme. »Kakšen žalosten model!« je zašepetal Hughie, ko Je segel svojemu prijatelju v roko. »Žalosten model!« je zakričal Trevor na ves glas. »Kaj se ti sanja! Takega berača ne srečaš na vsakem vogalu. Trouvaille, mon citer, živ Velasquez! Kakšno radiranko bi bil ustvaril Rembrandt iz njega!« »Ubogi dcdec«, je dejal Hughie, »kako borno izgleda, ampak za vas, slikarje, je njegov obraz lepo bogastvo.« »To je resnica,« je odgovoril Trevor; »ali boš zahteval od berača, da izgleda kakor cvetoče življenje?« »Kaj dobi model vsakokrat, kedar sedi?« je vprašal Hughie udobno razpoloživši svoje ude po divanu. »Šiling od ure.« »In koliko dobiš za svojo sliko ti. Alan?« »Eh, za to dobim dva tisoč.« »Funtov?« »Gvinej. Slikarji, poetje in zdravniki računajo zmerom na gvineje.« »Modelu gre pravzaprav tautijema!« je vzkliknil smeje. »Njegovo delo ni lažje od tvojega.« »Čenča čenčasta! Glej, kako težko je samo nanašanje barv, in misliš, da je igrača, stati cel dan pred stojalom? Govoriti je lehko. Hughie, ampak veruj mi na besedo, da umetnost časih doseže dostojanstvo rokodelstva. Ampak ne moti me, zelo sem zaposlen. Prižgi si cigareto in miruj.« Cez nekaj časa je vstopil sluga in sporočil Trevorju, da ga v predsobi čaka izdelovalec okvirjev. »Ostani, Hughie, kam se ti mudi,« je dejal odhajajoč v predsobo, »takoj se vrnem.« Stari berač je izkoristil Trevorjevo odsotnost, da se je nekoliko odpočil na leseni klopi, ki je stala za njegovim hrbtom. Tako izgubljen je bil in boren, da je zbudil v Hughiju pomilovanje. Pobrskal je po svojih žepih, če ima kaj drobiža pri sebi. Našel Je cekin in nekaj bakra. »Stari siromak«, si Je mislil, »bolj je denarja potreben od mene. Zame pomeni le, da se štirinajst dni ne smem voziti.« Sel je na drugo stran ateljeja in stisnil beraču cekin. Starec k začudeno pogledal in rahel smeh mu je zaigral okolo posušenih usten. »Zahvalim. gospod,« je dejal, »zahvalim«. Potem se je Trevor vrnil, Hughie se je poslovil in narahlo zardel vsled svojega dejanja. Ves dan je ostal pri Lavri, s poredno vnemo ga jc oštevala zavoljo njegovih čudnih muh in potem je odšel domu. Po noči okolo enajstih je romal v slikarski klub in tam je našel Trevorja samega, sedečega v kadilni sobi in pijočega rensko vino s sel-tersko vodo. 'Hej. Alan, ali si dokončal svojo sliko?« te dejal in si prižgal cigareto. Gotova je in tudi že v okvirju, dragi moj,« je odgovoril Trevor. »Povedati ti moram: stari model je ves zateleban vate, pravil sem mu o tebi vse, kar vem. Kdo si, kje stanuješ, kakšne imaš dohodke in kakšne izglede —« «Dragi Alan«, je vzkliknil Hughie, »ko se vrnem domu, me bo gotovo čakal pred hišo. Upam, da se šališ? Ubogi starec! Rad bi mu pomagal, smili se mi. Strašna je taka beda. Doma imam polne skladarnice obleke, kaj misliš, ali mu z njimi ustreženi? Cunje se mu kar trgajo s telesa.« »Ampak podajo se mu,« je pripomnil Trevor. »Za nič na svetu ga ne bi slikal v fraku. Tebi se zde cunje, meni romantika. Kar se tebi dozdeva žalostno, se meni zdi slikovito. Sicer mu pa lehko sporočim tvojo ponudbo.« »Alan«, je dejal Hughie resno, »slikarji ste brezsrčna drhal.« ... , »Umetnikovo srce je v glavi,« je odgovoril Trevor; »naš j>ok!ic je. da ustvarjamo svet, kakor ga vidimo, in ne da ga reformiramo, kakor ga znamo. Vsak po svoje! Zdaj mi pa povej, kaj je z Lavro. Stari model se jc prav močno zanimal zanjo.« »Pa ne, da bi mu bil pravil o njej?« je vprašal Hughie. (Konec prih.) Ljubljana in Kranjsko. — Za predpravico denarne mošnje! Klerikalna županstva so v gorenjskih mestih vtihotapila v deželnozborske volilne imenike mestnih občin na stotine okoličanskih kmetov, da •»popravijo« volilno srečo v prilog klerikalni stranki. Ravnala so se po zgledu klerikalne de-fcelnozborske večine, ki se je lani pri ljubljanskem slučaju izrekla za to »načelo«. O klerikalnem volilnem ropu, ki podeljuje enemu in tistemu volilcu seveda, če ima kaj pod palcem! — večkratno volilno pravico za eno in tisto korporacijo, srno že ponovno pisali in osvetlili to lumparijo, kakor se spodobi. Zato smo se nemalo začudili snočnjemtt »Slovenskemu Narodu«, ki sicer tudi zabavlja klerikalnemu tolovajstvu, ampak iz kakšnega stališča. Ne zato, ker dobe v gruntnih bukvah omenjeni ljudje volilno pravico na škodo ostalih volil-cev, ampak zato, ker je preluknjano načelo osemkronskega cenzusa, ker se boji, da bi per anaioglam navsezadnje volIH v dežel nozborskl mestni in kmečki kuriji tudi volilci, kt niso težki za osein kron realnega davka. Nekaj zgledov liberalnega strahu pred razširjenjem volilne pravice: »Naš deželni volilni zakon je oprt na gotove temeljne principe, ki se drugače nego z visoko, kvalificirano večino odpraviti ne daio. Med te principe spada tudi cenzus, in sicer' v tem zrnislu, da v mestni skupini ne more nihče voliti za deželni zbor, če ne plača vsaj osem kron davka Ta cenzus se Iz deželnozborskega volilnega reda ni nikdar odstranil, je torej za poštenega človeka še danes veljaven.« Liberalno glasilo se nadalje čudi. da ni bila vpeljana splošna in enaka volilna pravica, češ da vodi tako interpretiranje deželnega volilnega reda naravnost v ta liberalni bav-bav. Končno defi-uira s svojega stališča namen sedanje volitve tako-Ie: »Nanten sedanje volitve je v prvi vrsti ta, da se ojnogoči, zateči se pred državno sodišče, ki naj razsodi, velja H pri naših deželno-zborskih volitvah še osemkronski cenzus ali ne?« Ta vneti zagovor cenzusa izpričuje, da se liberalci niso še ničesar naučili in da so ostali se vedno stari advokati denarne mošnje. Zoper prodiranje klerikalizma ne poznajo druzega orožja kot politični privileg in svojih mestnih citadel si ne upajo drugače ohraniti, kakor da skrčijo volilno pravico na »tiste, ki kaj imajo«. Resnično, cc bi bil na Kranjskem boj proti klerikalizmu prepuščen ljubljanskim liberalcem bi imeli klerikalci lepe čase! — Iz seje šišenkega občinskega odbora i nove davke so nam naložili, in sicer 2% davek od vrednosti stanovanj In pa zvišanje davka na žganje ter alkoholne pijače od 18% na 30% na sladko žganje od 3% na 10%. — K c. kr. dež. predsedniku pojde deputacija s protestom proti inkorporaciji. — Poroštvo vodovodni za(-drugi za posojilo pri »Kranjski hranilnici« se sklene »odpovedati«. — Novega obč. tajnika se nastavi v osebi g. knjigovodja Tavčarja iz Ljubljane. — Uradne ure bodo odslej v občinski pisarni od 8. do 2. popoldne. — Čemu |e dobra Marijina družba? Iz Kri« pri Tržiču nam pišejo: Na to vprašanje nam bi najlaglje odgovoril naš župnik Zabukovec. Ker pa vemo, da odkritost ni njegova slabost odgovorimo sami. Ženska Marijina družba obstoja menda največ zaraditega. da se članice vzajemno obrekujejo In da hodijo tožit druga drugo v farovž, da se dela tako prepir in sovraštvo mod sosedi. Kar se pa tiče dekliške Marijine družbe, opravljajo nje članice vsakovrstna dela. In sicer: snažljo In lepšajo ccrkev ter se potem večkrat prav pozno v noč zabavajo v stari šoli. Nekatere, ki se štejejo za boli korajžne, pa hodijo od vasi do vasi in od hiše do hise, da nabirajo članov in naročnikov za (»Mohorjevo družbo«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« in raznovrstne pobožne bratovščine. Pameten človek torej ta M ve. komu koristi Marijina organizacija. No, za ženske se ne zanimamo toliko, ker pregovor pravi: stara navada }e železna srajca. Ampak tistim dekletom ki imajo toliko prostega časa, da posedajo po fa-rovžih, cerkvah in letajo od hiše do hiše bi pa Svetovali, da naj ostajajo tisti čas raje doma pri svojih materah in se uče gospodinjstva, da bodo znale, kadar postane katera gospodinja, najpotrebnejša dela opravljati, kajti največkrat Se zgodi, ko se že dekle navadi zmerom čepeti V cerkvi m opravljati farovška dela, da tudi ko postane gospadinja, ni kdovekaj prida. To •I zapomnite, fantje, kadar izbirate neveste. — Občni zbor jeseniške podružnice kovinarjev bo v njdeljo 9. marca ob 10. dopoldne pri Jelenu na Savi. Na dnevnem redu so: Potočila odbora, poročilo nadzorstva, volitve in raznoterosti. — Besede in dejanja, (Dopis iz Save). Odkar je bil v Ljubljani klerikalni protialkoholni kongres, govore po Jesenicah nekateri ljudje prav veliko o abstinenci. Zlasti Jeseniški župnik Skubic Je gostobeseden. Sicer smo mu prav hvaležni, da svari otroke v šoli pred alkoholom, ali naša hvaležnost bi bila še večja če bi to kar pripoveduje o abstinenci v šoli’ W)vedal tudi enkrat naseji občinskega odbora’ Le morda ne v«, kako da bi začel v občinskem odboru uspešen boj proti alkoholu, mu to povemo esemški delavci in storil bo dvojno dobro delo Najbrže ne Izkoriščajo nikjer na svetu trgovskih pomočnikov in vajencev tako kakor ravno na Jesenicah. Trgovine in tudi klerikalni konzum so odprte od pol šestih zjutraj do 9.. celo do 10. zvečer. Oospod župnik, veliki apostelj proti pijančevanju, začnite tukaj, Saj ste občinski odbornik. Ali se ne spije zjutraj v tako zgodnji uri, ko gredo delavci na delo, in zvečer v poznih urah, ko se vračajo, največ alkohola? Na eni strani bi omejili konzum alkohola, na drugi bi rešili trgovske pomočnike in vajence suženjskega dela, če bi se hoteli malo pobrigati za odpiranje trgovin ob poznejši uri in za zapiranje ob bolj zgodnji? Tx’- d? nosl K0SP011 župnik veliki zvonec v občinskem odboru, pozvonite torej enkrat tako močno, da vas bodo vsi poslušali. In gospod župan, ki pripoyedu|e vedno ia povsod. koliko da Bela občinski odjjor v blagor ljudstva. tudi vas opozarjamo, da začnete z reformami tam. kjer so najnujnejše. Torej, gospodje. dejanja in ne samo lepih besed! — Iz gledališke pisarne. Danes (par) se tretjič v sezoni uprizori Lebarjeva priljubljena opereta »Grof Luksemburški« z gospodom Lj. Hičičem iz Trsta kot gostom v naslovni vlogi. — V soboto (nepar) se po večletnem premoru prvič v sezoni uprizori Rossinijeva opera »Brivec Seviljski«. — Zaključni venček »Slavčevili« plesnih vaj se vrši v soboto zvečer, dne 1. marca y veliki dvorani : Narodnega doma«. Posebna vabila se ne booo razpošiljala. Cenjene obiskovalke in garde dame so vstopnine proste. — Legar na Dolenjskem. V občini Bela cerkev, okraj Novo mesto, razsaja legar. Odkar je izbruhnila nalezljiva bolezen, je obolelo v petih občinah 17 oseb. 16 otrok in ena ženska, za legarjetn. En otrok je umrl. Vzrok bolezni je nečista pitna voda iz studenca. Na Vinjeni vrhu in Hribu, kjer je največ oseb obolelo, rabijo za kuhanje in pijačo vodo iz sicer obzidanih studencev, a ti studenci niso ravno snažni. Da se bolezen ne razširi, j« odredilo okrajno glavarstvo stroge zdravstveno policijske odredbe. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 73 Slovencev, 18 Hrvatov, 4 Bošnjaki in 12 Ma-cedoncev, nazaj je prišlo pa 20 Hrvatov, 24 laških oglarjev se je odpeljalo na Dolenjsko. — Uinrii so v Ljubljani: Sestra Beata Marija Holl, usmiljenka, 65 let. — Anton Bole, liiralec, 80 let. — Oproščen ubijalec. Pri včerajšnji porotni obravnavi so i>orotniki oprostili Janeza Polenšaka, 43letnega posestnika v Drenovcu. Živel je s svojo ženo v prepiru. V svoji mladosti je bil na glasu pridnega in marljivega človeka, v zakonu pa se je čutil nesrečnega, zlasti zaradi tega, ker j« sumil ženo nezvestobe. Oba sta se vdala žganjepitju. Dne 10. novembra m. 1. popoldne se je obdolžencc pijan vrnil domov; pijana je bila tudi žena ter ni ničesar skuhala za kosilo. Začel se je prepir in končno je obdolženec pograbil bmklje in z njimi toliko časa udrihal po ženi, da so se zlomile. Nato jo je še s cepcom toliko časa tepel, da je obležala. Nato je odšel od doma. Ko se je zvečer vrnil, ie našel ženo še vedno v kuhinji na tleh. Pobral jo je in nesel v sobo, kjer je kmalu umrla. Pri raztelesenju se je dognalo, da je bila po celem životu tako raztepena, da je itak slabotna vsled pretresenja živcev umrla. Obdolženec se izgovarja, da se vsled pijanosti ni zavedal svojega dejanja. Priče, ki so ga videle po storjenem dejanju, so pa izpovedale, da možakar ni bil tako pijan, da bi ne vedel, kaj dela. Priča Ivana Hribernik trdi, da je slišala obdolženca, ko je grozil svoji ženi, da jo bo ubil. Županstvo poroča o njem, da je bil v mladosti jako miren, delaven in pošten. Sodišče ga je celo imenovalo za oskrbnika. Porotniki so soglasno krivdo obdolženca zanikali, nakar se je izrekla oprostilna obsodba. — O begu Polajnkove dvojice poročajo še sledeče zanimivosti: Parnik »Vaderland< belgijske družbe »Red Star Line«, ki je odplul iz Antwerpna 15. t. m. ob 7. uri 30 minut dopoldne, je dospel dne 15. t. m. popoldne na svojem potu v Ameriko najprvo v Dover na Angleškem ter bi moral odpluti v Novi Jork še tisti večer ob 6. uri 10 minut. V resnici se jc pa zakasnil in šele v nedeljo dopoldne odjadral. Avstro-ogrski konzularni agent gospod William Grant, ki ima menda zelo dober nos, je izvohal že v soboto. t. j. dne 15. t. m., na podlagi pravočasnega obvestila ljubljanske mestne policije, da se zakonska dvojica Polajnko nahaja v Doveru. Dognal je. da je bivala v Kingo svam Head-hotelu ter da je več lepih ljubljanskih stokron-skih bankovecv zamenjala v neki menjalnici za angleški denar. Pri agentu omenjene družbe »Red Star Line« sta naročila za parnik >Va-derland« do Novega Jorka dva vozna listka, in sicer za kabino prvega razreda, seveda kakor taki gospodi pristoja, in zato je odštela 34 funtov šterlingov, t. j. okolo 850 K našega denarja. Agent je kavalirski dvojici preskrbel lepo opremljeno kabino prvega razreda št. 6 za njuno izključno uporabo, v kateri sedaj nemotena ploveta proti obljubljeni deželi. Kot prtljago imata pa le s seboj usnjato ročno potovalno torbo. Polajnko je kupil tudi revolver z naboji ter poprosil hotelskega natakarja, da mu jih še več prinese, kar je pa ta odklonil. Tudi si je brke obril par ur pred odhodom, tako da Je sedaj popolnoma obrit, pravi Amerikanec-veljak. Gospod VVilliam Grant, vesel svoje brihtnosti ter v svesti si svoje dolžnosti, se je podal takoj k policijskemu šefu v Dover, da bi le ta dal dvojico prijeti in aretirati. Mož ni računal na »english Sunday«, na angleški nedeljski počitek. Policijski šef je zastopniku avstro-ogrske konzularne oblasti s pravo angleško flegmo odgovoril, da je nemogoče za soboto zvečer ali pa v nedeljo dobiti potrebno pooblastilo (autorisation) in druge potrebne listine, da bi se mogla dvojica postavno prijeti in privesti v zapor! Svetova! je g. Grantu, naj pusti dvojico vkrcati na parnik »Vaderland«! V njem je baje ravno tako zasigurana, kakor če bi bila v zaporu v Doveru, ker se ta parnik nikjer ne ustavi: v Novem .lorku se pa lahko prime. In tako se je tudi zgodilo. Mlada in bogata dvojica Polajnko se je v svojo lepo opremljeno kabino vkrcala ter plove sedaj brezskrbno proti Novemu Jorku. Kapitan ladje je bil po gospodu Grantu o kakovosti prebivalcev kabine št. 6 zaupno obveščen in Je obljubil obračati posebno pozornost na dragocena pasažirja. Doverski policijski šef menda pač ni vedel, da obstoja med Anglijo in Avstroogrsko državna pogodba, glasom katere Anglija avstroogrske podanike zaradi goljufije izroča, da pa s se-vernoamerlkanskimi državami ni take pogodbe. Ko bi bila dvojica aretirana v Doveru, bi bila zadeva enostavna. Na brzojavno obvestilo gosp. Grantu bi se vpeljalo takoj izvrše-valno postopanje, ki bi seveda stalo tudi par tisočakov* a zakonska dvojica bi bila prišla prav hitro in brez vsakih ovir v roko avstrijske pravice, oškodovana stranka pa do denarja, kolikor ga je še ostalo, lu ne bilo bi potreba nobenega deportacijskega postopanja, katerega izid ni siguren. — Strel iz revolverja. V Perličevi gostilni na Selu je bilo pred par dnevi okolo 10. ure več gostov, med njimi tudi France Šuster, zidar. Prišel je pa tudi tja pleskarski pomočnik Anton Hudež. kateri je Šusterja stavil na odgovor, zakaj ga je ix)preje nazval »cestnega roparja« ter mu prisolil krepko zaušnico. V tein je pa Šušter potegnil iz žepa s šestimi naboji nabit revolver ter L!a je držal z desno roko navzdol obrnjenega. Navzoči gostje, boječ se, da ne bi prišlo do kake nesreče, so mu izvili orožje iz roke, a prt tem pa poči strel. Krogla je frčala tik glave trgovca Napreta, odskočila pri križu okna ter razdrobila šipo. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni bil nihče v sobi poškodovan. Sedaj bo imelo v tei zadevi prvo besedo sodišče. — Vandalizem. Postajnemu načelniku na Rakeku, g. Forticu, je nedavno neznan vandal na vrtu porezal 46 žlahtnih rožnih grmov, mnogo lepega grmičja in pritlikovcev. Skoda znaša do 200 kron. — Pošten tat. V začetku januarja je bilo bajtarju Pavlu Tavčarju v Železnikih ukradenih iz zaklenjene nmare petdeset kron. 16. t. m. pa je oškodovani mož opazil na durih svoje spalnice z žreblji pritrjen zavitek, v katerem je bilo bankovcev za petdeset kron. Neznani tat je bodisi iz bojazni, ali iz kesanja vrnil ukradeno vsoto. — Napaden železniški čuvaj. Pred nekaj dnevi je železniški čuvaj Bakovnik zaprl cestno pregrajo pred prihajajočim tovornim vlakom. Neki posestnik iz Most se je splazil pod pregrajo in še! čez progo, vsled česar ga je čuvaj pokaral. To Je stiroveža tako razljutilo, da je čuvaja opsoval, šel za njim v čuvajnico, ga vrgel na tla in začel daviti. Šele s pomočjo drugega čuvaja se je Bakovnik rešil nasilnika. — Zasačen tat. Minuli teden je šel pri mesarju Cirilu Bajžlju na Javorniku zaposleni pomočnik Filip Lukau okolo 4. zjutraj v žirovni-ško prodajalno svojega gospodarja razsekat meso. Nemalo se je začudil, ko je videl, da Je prejšnji dan skrbno zaklenjena mesnica na iz-težaj odprta. V mesnici je zalotil tatu, ki se je ravno pripravljal, da ukrade nekaj mesa iti klobas. Ker je Lukan tatinskega mesojedca spoznal. ga je izpustil. — Prepodeni vlomilci. Pred kratkim so poskusili neznani tatovi vlomiti v zaklenjeno prodajalno trgovke Marije Sinkarjeve na Javorniku. Ko so si dali opravka pri vratih, se Je oglasil električni zvonec, ki je prebudil Marijo Šinkarjevo. V družbi sostanovalcev je trgovka s streli prepodila vlomilce. — Žrtev lahkovernosti. V lanskem decembru je prišla k vdovi blizu Št. Vida majhna, nekoliko grbasta ženska in ji pripovedovala, da je zadela srečko z 90.000 K. Od te svote da ji bodo odtegnili 30.000 K za dobitkovui davek, ostali denar pa da bo dobila čez šest tednov z Dunaja. Dejala je tudi, da primanjkuje v loterijski blagajni denarja, zato bo tako pozno dobila zadeti denar. Ker pa Jej je naročil škof, da mora položiti 1000 K v tabernakel in sicer sme položiti le izposojen denar, naj ji posodi vdova 1000 K. Lahkoverna posestnica je res dala sle-parki zahtevano vsoto, čeprav je ni poznala prav nič. V ponedeljek pa so dobili sleparko. Sleparka je že večkrat kaznovana dninarica Terezija Martinčičeva, rojena 1. 1869 v Št. Lovrencu, okraj Krško. Včeraj so jo izročili deželnemu sodišču. — Zasačen ponarejaiec poštiiohranihilčnili knjižic. V torek dopoldne ie policija aretirala I7letnega bivšega trgovskega vajenca Ivana Lozeja, rojenega v Ljubljani ter semkaj pristojnega. ker je ponaredil štiri poštnohranilnične knjižice iu na raznih poštnih uradih, kakor se je dosedaj dognalo, dvignil 120 K. Premetenec je začel svoj posel tako-Ie: Dne 19. t. m. je popoldne prišel na poštni urad v Mostah pri Ljubljani ter tam vložil na poštno hranilnično knjižico št. 28.564, glasečo se na ime Karol Schvvei-ger, dijak iz Zaloga, stanujoč v Vodmatu, 5 K. Drugi dan ob 3. popoldne pa je prišel v poštni urad št. 5 na Zaloški cesti K poštarici s poštno hranilno knjižico z vlogo 85 K ter dvignil 40 K. Dne 21. t. m. je popoldne Lozej prišel v isti urad. kjer pa je imela službo druga uradnica in hotel dvigniti z isto knjižico 40 K. Ker se je ti uradnici zadeva zdela sumljiva in je domnevala, da nekaj ni v redu, ker je dečko tam že prejšnji dan dvignil 40 K. mu ni hotela izplačan ter mu svetovala na ono pošto, kjer je denar vložil. Nato se je obrnil in brez ugovora^ odšel. Le-ta je dne 30. januarja vložil na poštno-hranilnično knjižico št. 26.514 pri poštnem uradu št. 4 na Cesarja Jožefa trgu uod imenom Franc Sirk, dijak, stanujoč Pred Škofijo št. 20, tudi 4 K. Takoj drugi dan je prišel na poštno filijalko št. 6 ter tam s to knjižico, na kateri je bila vsota 54 K, dvignil 40 K. Pri poštnem uradu št. 2 na južnem kolodvoru je Lozej dne 7. t. m. vložil na poštuo-hranilnično knjižico 27.667 pod imenom Anton Zorman, dijak, rojen leta 1895 v Žireh, stanujoč na Starem trgu št. 4 zopet 5 K ter s to knjižico dne 8. t. m., ki je imela pa že napisano vlogo 85 K pri poštni podružnici na Starem trgu zopet dvignil 40 K. Dognalo se je, da je premetenec pred vsako številko, ki je znašala faktično vlogo, pripisal še eno, tako, da je na podiagi tega lahko vse trikrat dvignal in poštni erar ogoljufal po 40 K to je 120 K. Po ovadbi je policija Lozeja izsledila in aretirala, ki ie pa goljufijo šele priznal, ko je bil konfron-tiran. Na njegovem stanovanju se je našlo še 40 kron prigoljufanega denarja. Izročili so ga deželnemu sodišču. Štajersko. — Hrastnik. Udeležba na nedeljskem predavanju je bila povoljna. Sodr Kitek Je razpravljal o najstarejših gospodarskih oblikah. Pokazal je. da je včasih, ko Je bila zemljiška posest za vsakovrstnega lastnika nezadolžljivi neprodajljiva, bilo splošno ljudsko blagostanje naivisje. Ko je pa postala zemljiška posest prosta individualna last. so propadala manjša posestva, nastajala pa velika, šopiriti se jc jelo na eni strani bogastvo, na drugi pa revščini Od vpliva krščanstva na gospodarski razvoj je prešel predavatelj k socializmu. Razložil je načela krščanskega, državnega in komunističnega socializma, pretehtal razmerje med zemljiško lastjo, delom in kapitalom, odnosno zemljiško rento, mezdo iu obrestmi, nakar je sodr. Malovrh s poudarkom, da sc razredna zavest delavstva s takimi predavanji uaiboli dnini zaključil sestanek. Koroško. — Pomanjkanje vode na Koroškem. -Po Rožni dolini vlada hud mraz. Še hujše pa pritiska pomajkanje vode po deželi. V Borovljah so morali delo za štiri ure na dan skrajšati, tako da delajo namesto po 12 samo 8 ur. Tudi veliko mlinov iu žag stoji, ker ni dosti vode, — Ponesrečen železničar. Na beljaškem kolodvoru je povozila lokomotiva brzovlaka št. 901 snažilca . menjal tira bivšega čuvaja ! Petra Braksa. Ponesrečenca so prepeljali V brezupnem stanju v bolnišnico, kjer je umrl Braks je bil oženjen in zapušča vdovo in 5 nepreskrbljenih otrok. — Velik požar v Beljaku. V torek~ob 5. popoldne je izbruhnil požar v tovarni za sode preje tvrdka Karel Pascher, sedaj zadruga z omejeno zavezo. Ogenj se je tako hitro širil da je pogorelo celo skladišče in de! tovarne škoda naša 80.000 do 100.000 K. Društvo,Ljudski oder‘ v Trstu vabi vse svoje člane iu prijatelje izobrazbe na VIII. redni občni zbor ki bo v nedeljo 2. marca t. I. ob 3. popoldne v čitalnici društva »Circolo di studi sociali« v »Delavskem domu«, ulica Madounina ' 15/111 Dnevni red: L Poročilo odbora: a) predsednika: b) tajnika, c) blagajnika, d) knjižničarja, e) kot role, 2. Poročila odsekov: a) ženskega, b) pevskega, c) mladeniškega, d) tečajev. 3. Izpreinemba pravil. 4. Ustanovitev novih podružuic. 5. Izvolitev novega vodstva iti nadr> rovalcev. 6. Eventualni predlogi iu nasveti. Z ozirom ua to, da je potrebna za sklepanje o izpremembi pravil dvetretjinska navzofr nost članov in da so vse točke dnevnega redi izredno važne, poživlja podpisani odbor vsi člane, da se udeleže občnega »bora polno* številno. ______________________________________Odbor. Trst. — »Ljudski oder« ima v Trstu v nedelj« svoj redni občni zbor. Da se za občni zbor tega našega društva prav posebno zanimamo, j< dovolj naravno. V zgodovini razvoja jugoslovanske socialne demokracije v Trstu, j* »Ljudski oder« važen, neprecenljiv faktor« Važen in neprecenljiv je še vedno in želimo, da postane središče kulturnega dela našega id da postane ljubljenec našega delavstva. Na tisoče i tisoče knjig je prečitalo delavstvo s pomočjo »Ljudskega odra«. S knjižnico, ki je * Trstu med Slovenci najbogatejša, s čitalnico, i predavanji in recitacijami je seznanil najširši plasti našega ljudstva s prej nepoznanimi pisatelji, umetniki in vprašanji. Mnogoštevilne podružnice in delavska izobraževalna društva so sad njegovega dela. Po njem se je vnelo povsod zanimanje za predavanja in za resno delo na polju delavske izobrazbe. In vršil je svoj« delo v lepih in slabih časih, tedaj, ko je imej malo prijateljev. Neizčrpana požrtvovalnost delavstva ga je ohranila sebi in ga razvila v za; vod, ki je varen pred največjim viharjem. Pretečena doba je pa bila zanj posebno delavna iH plodovita. ^Muogo predavanj in raznih drugihi priredeb! Čitanje knjig se je pomnožilo! Število članov je poskočilo in mnogo je bilo iz ujeg^ ustanovljenih izobraževalnih društev. Vršili s? se tečaji, ustanovil se je že sedaj krepak ženski odsek in ravnokar se pripravlja, da ustanovi rojanskim sodrugom kulturno zavetišče ustanovi godbeni odsek in razne športne odi delke. V nedeljo torej pojdemo vsi na občni zbor tega našega društva, da mu s svojo nav-zočnostjo izkažemo hvaležnost, ki smo mu jo dolžni. ~ Kdo uživa sadove ljudske »ljubezni do domovine?« Tržaška ladjedelnica, ki gradi za Avstrijo neprenehoma nove bojne ladje, katere pušča avstrijsko ljudstvo svojo srčno kri, bo letos razdelila med svoje bogate delež* nike ne samo 17odstotne dividende kakor lan*, sko leto. marveč 20odstotne. Bogati kapitalisti imajo torej svoj denar prav dobro shranjen. Ljudstvo naj plača, ker potrebuje domovina novih bark. Bogati gospodje si pa z barkami kupičijo bogastvo. — Nesreča v tržaškem pristanišču. Na Jožefovem pomolu je zašel ladjin natakar, 161etnl Vincenc Strikar, med dva železniška tovorna voza. Odbijači so ga pritisnili skupaj In v zadnjem trenotku so ga rešili železničarji. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. 0, Je imel pogovor i nekaterimi časnikarji, ki so ga najprej vprašali, če se potrjuje vest o Zichyjevi demisiji. To je Lukacs potrdil. (Včeraj se je jezuit izjavil, češ da ni Zichy njemu oddal nobene prošnje za demisijo.) Ko so ga vprašali, če bo avdienca odločilna za to demisijo, jc dejal, da ne more odgovoriti. Na vprašanje, čc bi mogla priti v poštev demisija kabineta, jc pa odgovoril: Ne. nikakor ne! Lukacs na avdienci. Budimpešta, 26. Ministrski predsednik pl. Lukacs je bil ob polu 2. popoldne sprejet na privatni avdienci pri cesarju. Avdienca ie trajala eno uro. Nato se jc ministrski predsednik vrnil v ogrsko ministrstvo. Kakor naznanjajo ogrskemu korespondenčnemu uradu od kompetentne strani (ta kompetentna stran je lump Lukacs), je cesar tekom avdience sprejel predloge ministrskega predsednika. Cesar je naznanil ministrskemu predsedniku, da sprejema demisijo učnega ministra grofa Zichyja. Obenem je cesar naročil ministrskemu predsedniku, da mu poda predlog o osebi novega učnega ministra. Ministrski predsednik stori to še danes, najkasneje pa jutri. JaukovJch učni minister. Budimpešta, 27. Lukacsu se silno mudi. Včeraj je bila Zichyjeva demisija sprejeta, in včeraj je bil že imenovan njegov naslednik, Lukacs je predložil za to mesto državnega tajnika v učnem ministrstvu Bela pl. Jankovi-cha In cesar je že včeral popoldne podpisal imenovanje. KHUEN SE BOJI ZA SOLIDARNOST PANA-MISTOV, Budimpešta, 27. »Pester Lloyd« objavlja intervju z grofom Khcunom, ki naglaša, da da mora biti to g'avno stremljenje posvečeno ohranitvi stranke, »narodnega dela«, češ, 'da bi njen polom izročil pogodbeno politiko zopet rokam, ki niso ne dovolj močne, ne dovolj zanesljive, da bi obvarovale »nepopačene tradicije Frana Deaka,« — Za »visoki cilj« da se ohrani tolpa Khuen-Tisca-Lukacsevih mamelukov je torej dovoljena vsaka šuftarija. Za ta namen se lahko krade ljudstvu volilna pravica, se labko krade državni denar, se lahko slepari pri volitvah, se lahko počne vse. kar ohrani akcijsko družbo sleparjev. Ampak bliža se čas, ko ne bo nobeno sredstvo dovolj močno za ta »sveti« cilj. PRIPRAVE ZA GENERALNO STAVKO. Policija hoče, da teče kri. Budimpešta, 27. Konferenca zastopnikov policije, reševalne družbe, mestnega fizika in voditeljev bolnic se Je posvetovala o odredbah za slučaj, da se zgode ob generalni stavki krvavi tumultl. V to svriio bo pripravljenih v dveh bolnicah po 60 postelj za ranjence. Policija se očividno pripravlja, da porabi rezervirane postelje. Nedeljski počitek odpravljen. Budimpešta, 27. 7. ozirom na generalno stavko Je trgovinski minister Petbfy izdal odlok, ki odpravlja nedeljski počitek do preklica. Ob nedeljah Je dovoljena prodaja živil ves dan. Vlada Je pozvala prebivalstvo, da sl nakupi zaloge živil pred Izbruhom generalne stavke. Sklep delavskih zaupnikov. Budimpešta. 27. Snoči je bila konferenca tovarniških in strokovnih zaupnikov, ki se ie je udeležilo 2500 oseb. Konferenca je z velikanskim navdušenjem in soglasno sklenila, da se začne geueralua stavka tisti hip, ko pride volilna reforma v poslanski zbornici na razpravo. Vodstvo stranke Je pooblaščeno, da objavi parolo, ki ji bo sledilo vse budimpeštansko delavstvo do zadnjega moža. Vestnik organizacij. Občni zbor nogometnega odseka ..Vzajemnosti“ v Ljubljam be v petek dne 27i fc ob 8. zvečer v centralni t>*Mrpiena#iia seja vseli odborov ljubljanskih podružnic bo v soboto I. msrca 1913 ob 8. zvečer v salonu hotela ,IlWja*, dvoričč* levo. Navzočnost vseh je nujno potrebna. Socialno politični pregled. = Naša kmetija iu žitne carine. Kmetje v alpskih deželah, ki ne sejejo mnogo žita, spoznavajo, da so žitne carine tudi njim škodljive. Tudi naše klerikalce, ki so svoj čas bili glavni aposteljni žitne carine in ki so na Škodo slovenskemu kmetu povzdigovali na Dunaju svoj glas za podražitev kruha, srečuje pamet in v klerikalnem »Slovencu« se semtertja že ukrade sramežljiva beseda, da žitna carina za našega kmeta ni- Radikalnejša je izpreobrnitev pri nemških klerikalcih; pred kratkim je izdal krščansko socialni poslanec vitez Pantz, ki se je vsled žitne carine že pred leti pošteno zlasal z agrarnim vitezom Hohenblumom. brošuro, v kateri odkriva ogromno škodo žitne carine za kmečko živinorejo. Naslov knjižice Je: »Zur Reform der Zbile« in iz nje povzamemo sledeče značilne odstavke: Ako pobijamo varstveno carino za žito. nas vodi spoznanje, da je gospodarsko težišče avstrijske kmetije v hlevu in ne na žitnem polju. To je jasno za vse one alpske pokrajine, ki sejejo žito le za silo,, pa rebrih ki iz svetovnega gospodarskega stahsca že davno ne prihajajo več v P°šfe£ pn" delovanje žita. V teh okrajih pridelek žita ne zadošča za porabo In žito dokupujejo. Za kmete teh okrajev, ki dokupujejo žito, m visoka žitna cena tu vladajo nasprotujoči si interesi med pridelovanjem žita in živinorejo. Slabše žito služi za živinsko klajo, za t. zv. močno klajo. Če Je klaja draga, je tisti del našega kmečkega poljedelstva, ki dokupuje klajcj, prisilen, da odproda živino. Če se pridruži še slaba letina za klajo — letošnja otava je v alpskih okrajih domalega vsa zgnila — se odpro-d&janie živine tfši y takem obsegu, ds op®- Sajo živinske ccnc. Ako bi bilo klflfno žito ceno, bi ob slabi letini za klajo dokupil klajnega žita in obdržal svojo živino. Kako naj pomnožimo glave živine na zaželjeno stopnjo ob sedanji agrarni politiki? Ampak tudi v ravnini, kjer prideluje kmet žito na ugodni zemlji, je težišče njegovega gospodarstva v živinoreji in ne v pridelovanju žita. Agrarno politične potrebe Avstrije so povsem različne od potreb Ogrske. V tem je osnovna hiba politike avstrijske agrarne centrale, ki misli naslanjajoč se na agrarno politiko Ogrske, da služi interesom avstrijskega poljedelstva. V Avstriji jc večji del kulturne zemlje v kmečki posesti. Avstrijska agrarna politika mora biti kmečka politika, težišče kmetije pa je iskati v živino-rcj. v vinogradništvu, sadjarstvu in pridelovanju zelenjadi. Na Ogrskem je večji del obdelane zemlje last velikega posestva, ogrska agrarna politika je politika veleposestnikov! Agrarna carinska politika ne služi našemu kmetu, temveč ogrskim latifundistom, tako pravi krščanski vitez Pantz. Vesela je ta izpreobrnitev naših klerikalcev, četudi kaže, da jc njih ra/bo-ritost majhna, četudi odkriva, da so iz vne-bovpijoče nevednosti uganjali leta in leta kmetu škodljivo gospodarsko politiko. Nezgodno zavarovanje rudarjev. Končno je vl;>da izpolnila davno zastavljeno besedo n predložila delovnemu sovetu načrt nezgodnega zavarovanja za rudarje. Vladna predloga določal Pod zavarovanje spadajo vsi delavci iu uradniki, ki so zaposleni v rudnikih, stoječih pod nadzorstvom rudarskih oblasti. Zavarovanje organzira rudniška nezgodna zavarovalnica: lokalne posle sme zavarovalnica izročiti bratovskim skladnicatn. Zavarovalne prispevke plačujejo podjetniki. V ostalem veljajo določbe nezgodno-zavarovalncga zakona iz leta 1887. tudi za rudarsko zavarovanje. Razmerje do bratovskih skladnic ic uravnano po sledečih načelih: za delo nesposobni rudarji ohranijo svoje pravice do provizijskili blagajn bratovskih skladnic. Ako gre za delo nesposobnemu rudarju nezgodna renta ud nezgodne zavarovalnice in invalidna provizija od bratov, sklad-nice počiva njegova pravica do provizije, vko-likor presegata obe renti GO odstotkov zaslužka. Naslednikom ponesrečenega rudarja ugasne pravica do provizijske blagajne popolnoma. O zahtevkih na rudarsko nezgodno zavarovalnico bodo odločala razsodišča teritorialnih nezgodnih zavarovalnic: kot prisedniki bodo priso- stvovali razpravam o teli zahtevkih: dva od ministra javnih del imenovana tehnična vešča-ka in po en izvoljen zastopnik rudarjev in rudniških lastnikov. Novice. * Prvi socialistični »Zenski dan« na Ruskem. Sodružice v Peterburgu so sklenile, da prirede istočasno s socialističnim ženstvom v inozemstvu priv »Ženski dan«. Izdalo bodo poseben list, ki bo obravnaval zahtevo volilne pravice za delavke. Kjerkoli bo mogoče, bodo priredile tudi shode. Politična brezpravnost proletark ni na Ruskem tako očividna, kakor >>o drugih deželah, kjer imajo moški že volilno pravico, ki je splošna ali se pa vsaj močno približuje splošnosti. Na Ruskem pa je proletarska žena s proletarcem v skupni brezpravnosti ;nakopravna. Ali prav proti tej skupni brezpravnosti se bo obrnil »Ženski dan«, zbuditi hoče v najširših proletarskih množicah ogorčenje proti tej brezpravnosti in navdušiti jih za boj, da si pridobe pravice. * Razburljivi prizori v kinematografu. V veliki dvorani kinematografa v Parizu so bili V četrtek med popoldansko predstavo raabur-Ijivi prizori. V dvorani je bilo okolo 1000 oseb. skoraj le ženske in otroci. Naenkrat se je čulo :>d različnih strani dvorane stokanje in po tleh so se valjali otroci ter kričali otl bolečin. Odrasli so odnesli iz dvorane okolo 30 otrok, katere so takoj spravili v bolnišnico. Vzroki nenadne obolelosti še niso razjasnjeni. Eni trdijo, da so predrzni fantje za šalo vrgli v dvorano smrdljive bombe, ki so izpuhtevale neznosen smrad. Drugi pravijo, da je bila cev pri peči razpokana in so iz nje uhajali plini. Umor v izpovednici. V sredo ob 0. zjutraj je prišel v cerkev sv. Engelberta v Miihlheiimi ob Ruri delavec, rodom Poljak, in stopil v iz-povednico, kakor da bi hotel opraviti izpoved. Naenkrat pa je potegnil puško in ustrelil patra NVengelerja, ki je bil v izpovednici. Delavca so prijeli in spoznali, da je nmobolcn. * Bogat otroški blagoslov. V kopališču Ahlbeck ob Baltiškem morju živi krojač, kateremu sta dve ženi doslej porodili 33 otrok. Pred nekaj dnevi je povila druga krojačeva žena dvojčke. 32. in 33. otroka. Prva žena jc imela 24 otrok, druga devet. Tableau! Iz obupa se je obesif. V nedeljo dopoldne sc je dogodila na cesti z Dunaja v Požun težka avtomobilska nezgoda. V avtomobilu sc je peljal dunajski trgovec Alojz Oclb s soprogo iu tremi gospodi. Peljali so se v Trencsenteplizs k pogrebu. Blizu ogrske meje je privozil na sproti avtomobilu kmečki voz. Šofer se jc hotel umekniti, a jc pri tem zavozil z vso silo v cestno ograjo. Avtomobil se je prevrnil, vsi potniki razen šoferja so padli čez ccstni podzidek in obležali nezavestni. Šofer je bil tako obupan, da je letel v bližnji gozd iu se obesil. Gospa Gel-bova sc je prva zavedla iu prosila za pomoč pri potnikih avtomobila, ki sc jc kmalu po nezgodi pripeljal z Dunaja. Iz Požuna jc prišla nato pomoč in vse ponesrečence so prepeljali v požunsko bolnišnico. Trgovec Oelb se jc zbudil iz nezavesti šele o polnoči, ostali pa kmalu polem, ko so jih prepeliali v bolnišnico. Avtomobil je bil popolnoma razbit. Sufragetke na delu. V nedeljo so londonske sufragetke polile nekaj poštnih Skrinjic s špiritom in jih užgale. V Ashiordu in Kentu so razrezale z diamanti 14 velikih izložbenih oken. Igrišča za golf so polile z jedkimi kislinami in shrambo za igralno orodje so zažgale. To ie bilo vse nedeljsko delo. Londonska policija je obsodila v nedeljo štiri razbijalkc šip. ki so napravile škode za 14.000 K, vsako na šest mesecev ječe. Ena od obsojenk jc izpovedala, da jc obljubila, da razbije vsa okna po Londonu. * Amerikanski demokrat. Eden najsrečnejših mož Zedinjenih držav bo 4. marca gospod Boxwell. Ko je leta 1897. kandidiral Bryau za predsledniško mesto, je obljubil Box\vcll, da sc ne bo ne bril, ne strigel las, dokler ne bo izvoljen za predsednika Zedinjenih držav kak demokrat. 17 let jc izpolnjeval Boxwell svojo obljubo. 4. marca bo nastopil demokrat Wilsou predsedništvo Zedinjenih držav in takrat bo gospod Box\vell odvezan svoje obljube. Amcri-kanei bodo seveda priredili Box\vellu veliko slavljc. Box\vell ima oez en meter dolge lase in brada mu sega skoraj do tal. * Ljudske knjižnice na Norveškem. Od 600 norveških občin je le 03 občin brez ljudskih knjižnic. Prihodnje loto bo slavila Norveška stoletnico države in že sedaj so vsi odločujoči faktorji na delu, da proslave ta jubilej s tem, da ustanove še v onih 63 občinah ljudske knjižnice. Ne ena občina ne sme biti brez ljudske knjižnice — tako je dejal govornik na zadnjem kongresu za ljudske knjižnice — da se tako ustvari zaveden in samostojno misleč narod. — Samomor Kočevca v Salzburgu. 27letui Kočevec, krošnjar Alojzij Samide. sc je v Salzburgu ustrelil. Vzrok so baje družinske razmere. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov, iu ^ kredUa nac* ® mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. :::: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od2popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. Cenjenim zeteznicarjcm, m siavnemu oemstvu vijuano naznanjam, da sem otvoril gostilno v neposredni bližini kolodvora v Nabrežini. Sklicujoč sc na mojo dolgoletno prakso, v kolodvorski restavraciji v Nabrežini, zagotavljam slavnemu domačemu in vnanjemu občinstvu najboljšo postrežbo. Dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili v vsakem času! Lep prostor za balincanje! Vsakovrstno časopisje na razpolago! Za obilen obisk sc vljudno priporoča AVGUST RUSBACH, gostilničar. doba za društvene seje vedno na razpolago. Naročajte se na Zarjo! Vezana „Zarfa“ v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14*— ::: - . • Sprejmem takoj l čevljarska pomočnika za stalno delo pri FRANC KOSEC Spodnja :: Šiška, Jernejeva cesta štev. 47, :: 104 fij Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar » naznanja sl. p. n. občinstvu, da sc nahaja njegov cvetlični salon Pod Trančo Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. Olsnasno d.elc in zmerne cene. ^ Zunanja naročila se točno izvršujejo. Vrtnarija na Tržaški cesti 34.. Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji iz-: biri in dobrega okusa priporoča : Modna trgovina P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. Občno konsumno društvo v Idriji vpisana zadruga z omejenim poroštvom naznanja svojim članom, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo dne 9. marca 1913 ob 9. dopoldan v pivovarni pri »Črnem orlu“ v Idriji. I) N E V N 1 R E D : 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zboia. 2. Računsko poročilo za leto 1912. 3 Poročilo nadzorstva, razdelitev prebitka in podelitev odveze načelstvu 4. Volitev 2 članov načelstva - 5. Volitev 3 članov nadzorstva. 6. Sklepanje glede izplačila hranilnih vlog za mlin v smislu § 3 poslovnika. 7. Predlogi, nasveti in želje. Nadzorstvo. ,SLAVIJA VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča^ ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAV1JA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljcnje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenskc police banke »Slavije” so ne izpodbitne in nezapadljive Gmotno podpira banka „SIavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 58 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom žlvljen-skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 123,257695 77. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOP „SLA VI JE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA” z Mentolom je najbolše domače sredstvo. Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piceoli in pri gosp,: Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara, L. Cešnovar, Marija Jemec, Ivan Jelačin, A. Jerše, Anton Kanc, L. Kotnik (biška), J. Krivic, Anton Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, Josip Mihelič, J. Oblak, J. Perdan, V.. Petričiča nasl. j. Samec, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A. Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pr, Berta Sevar, M. Krč-Gasperlin, »Konsumnem društvu“ za Ljubljano in okolico.