UZ. itnilta.
IUMH i Mftt, a Mii
Ullllito.

.Slovenski Narod* velj» w MmMfaal
na don dotUvljen:                   t              * nprivniftvu prejcmMi:
telo leto naprcj . . . . K 24*— I ček) leto naprej . , . . K 22-— pol leta . . . • . . 12*— I pol leta m ..... U'— ietrt leta . «...•• • 6*— I ^etrt leta „ ..... 5*50 na mesec    m      •   •  »   *    •   2*—* * na mesec    M       •   .   •   •    »    1*90
Dopisi na} se frankirajo. Rokopiai se ne vračaja. Urednlitro: Knaflora «ltea *t- 5 (v pr!tt*č*i levo,) totailB it M.
n^AM   VBB^K   flaVaK   M Vtta^aflaa*   ■KOTatta^a^aM   Ma^a^a^Mtfft    W^   MaVA^a^ka^haV. ^^^^^^^^^    w^^^a^^   ^a^^^B   asv^P^^a^v    ^^pvaaliVa^aa^a^B   ^Baa^aa^^^aV^    "^a*   B^^IVHaia^HMs
iaaerati veljajo: peterostopna petit vrsta zm enkrat po 16 viau, a dvakrat po 14 via., za trikrat ali večkrat po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vi«. Pri večjih insertijah po dogovor«.
Ufmvatttvu naj se pošiljajo ttročniae, reklamacije, inseratf i.14,
to je administrativne stvari
———   P#—•■■■ fttovttka v«lfa !• vimarj«*.   -^—. Ha paMMaui naaođU btei tetodpbae vpoaUtve naročniac it nt osvm.
W ™* ^n^B^np^nnnnnna   v^^B^^v^a^nv^nnnn)      ^^^|^^^^^^^^^   a^n»^   V^nnj^
•Slovenski Narod* TClJa po pošti* za Avstro-Ogrsko:                .                    za NcmOja:
ćelo leto slupaj naprej     .   K 25-— I ćelo leto naprej       .   .   .   K 30*-»
Meta     I         :     :   :    I ^SO I    » Ameriko * v* *"** dežde: na mesec    -         •     •   •    •   230 ' cek) leto aaprej   .   .   .   .   K 35.—»
Vnrasaajem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Q»n-ftatttv» (»podaj, dvgiaKe le?©). luMi mUta *L 5, telatai At M.
Hazrešitev avstrijsko-srb-shega želez. vprašonja.
D u n a j, 24. junija.
Danes zvečer odpotujejo v Bel-grad zastopniki našega železniškega ministrstva in ogrskega trgovskega ministrstva pod vodstvom sekcijske-ga šefa viteza Sonnenscheina, da prično zaključna pogajanja o ta-kozvanem vprašanju orijentske že-leznice. S tem stopa to vprašanje v svojo zadnjo fazo in tako dunajski kakor belgrajski krogi ne dvomijo o skorajšnji ugodni rešitvi te zadeve, ki je toliko časa stala v ospredju av-strijsko-srbskih odnošajev. Avstrija je post tot discrimina rerum pristala v principu na to, da podržavi Srbija takozvano orijentsko progo. Družba orijentskih železnic se je s srbsko vlado že tuđi sporazumela glede od-kupnine. ki bo znašala prilično 40 mi-lijonov kron. Sedanja zaključna pogajanja v Belgradu pa so namenjena ureditvi onih vprašanj, ki so z zvezi z železniško transakcijo: po svoji ve-čini avstrijska orijentska želez-niška družba prepušča svojo progo srbski državni upravi. Avstrija iz-gublja s tem svojo neposredno politično in gospodarsko ingerenco na to edino in važno prometno pot po Makedoniji, oziroma na Solun, dobiva pa za to od Srbije koncesije, ki to iz-girbo vec kakor odtehtajo.
Predvsem je Srbija pripravljena proširiti takozv. convention a quat-tre, ki zasigurava avstrijski trgovini, avstrijskemu eksportu, ozircma transitu na glavni srbski železniški progi popolno prometno in tarifno ravnopravnost s srbskim prevozom in izvozom, ne le na podržavljeno macedonsko progo, temvec tuđi na vse priključne zveze, torej na vse že-leznice. ki vežeio ali bodo vezale teritorij monarhije s Srbijo. Dolgoletra težnja Avstrije po direktni zvezi av-strijskega primorja s srbskim zaled-jem se naj vresniči z izgradnjo že-jeznice, ki bo spajala tkzv. vzhodno tosansko železnico z zahodnjim srbskim omrežjem preko Mokre, eventualno tuđi sevemejšega spoja pre^o Loznice. Končno pa bo Avstrija dobila pri izgradnji srbskega železniškega ornrežja direkten zaslužek. Avstrijski podjetniki, avstrijska industrija bodo participirali na kolosalnih
—
investicijah, ki se bodo v kratkem viožile v Srbiji za razširjenje železniškega omrežja, odposlaniki avstrij-skega in ogrskega ministr-tva bodo razpravljaii v Belgradu ik- podlagi točnih predlogov, ki jih je pred kratkim stavila Srbija na Dunaju. 2e iz dejstva, da so dunajski merodajni krogi te predloge akceptirali kot podlogo, na kateri se more priti do sporazuma, lahko sklepamo, da bodo imela belgraiska pogajanja pozitiven uspeh. Ta uspeh mora roditi tuđi dobre posledice za pogajanja o reviziji trgovinske pogodbe, ki se bodo mor-da skoraj pričela. Na Dunaju so hoteli vprašanje orijentske železnice prvotno proglasiti za bistveni del trgovskopolitičnega kompleksa, ki ga je med Srbiio in Avstrijo urediti. To se ni posrećilo, ker je Srbija izjavlja-la. da se vprašanje odkupa orijentske železnice ne da vezati s pogajanji o zbolišanju in poglobljenju trgovin-sko-ekonomskih odnošajev med obe-mn državama. Navzlic temu sme biti naša država s propozicijami, ki jih stavijo v Belgradu, zadovolina. ker odgovarjajo interesom našega gospodarstva. Z odkupom orijentskih železnic dajo dunajski diplomati iz rok politično orožje, ^lede katerega so gojili mnoge pretirane nade. ali av-striiski trgovci, podietniki. industrij-jalci dobijo za to miliionske vredno-sti. Po dolgem obotavljanju se je od-locila dunaiska diDlomaciia 'Tendar le v tem slučaju in za enkrat, da da gospodarskim interesom prednost pred političnimi aspiracijami, ki so, v kolikor se Srbije tiče, le breznadej-ni nacrti vročili glav, katere še ni^o spoznale, da je danes na Balkanu vse drugače, kakor pred letom 1912. Ako bi duh treznosti le nekoliko nanolnil posvetovalnice našega zunanjega urada — Srbija in Avstrija bi se sko-raj sporazumeli na gospodarskem polju, in politične travice bi ne za-strupljsvale medsebojnega razmerja tako neznosno, kakor se to danes godi. 2al. da cna lastovka še ne prinasa pomladL
Elosoy! o preaGVEd' vse-soholshegazletavLitbll ni.
Ugledni zagrebški \gramer 1 agblatt« je priobčil v torek o prepo-vedi  sokolskega zleta    v    Ljubljani
pobožen in izlahka je napredoval od leta do leta.
Življenje se ga je doteknilo z rahlim dihljajem. Janez se je zgenil in pogledal v neprodirno daljo. »Kaj je to?« je mislil. »Nekaj me kliče in vabi, pa ne vem kaj.« Iztegnilo se je hrepenenje mladosti po njem, pre-vzelo ga je in omamilo. Začuđen si je pomencal oči in jih Široko odprl. »Kje je, kje — tisto — vabeče?« Za-gledal je prelestno telo ženske, vabilo ga je s strastnimi pogledi, ga ho-telo objeti z iztegnjenimi rokami. Omamljal ga je duh njenega telesa, pretresal pogled njenih oči. Tedaj je zagledal križ pred seboj.
Sklonil se je, pokrižal in odšel. Spomnil se je svojega pokliča, svojega cilja in ves skesan in neizrečeno potrt je potožil izkušnjave izpoved-niku. Ta ga je s cukrenim, vsem raz-teglim in zlepljenim glasom pomiril in mu nasvetoval vročo molitev, vro-čo vero in ljubezen do Kristusa, tr-pečega pod križem. Janez je prekri-žal roke na prsih in se upognil. Pa-del je na kolena in molil vso noč.
S črnimi kolobarji pod očmi Je hodil okrog. Ogibal se ie družbe, ogi-bal knjig razkošne vsebine. Povedal mu je priiatelj besedo — dve — tri — Janez je zardel, dejal: »Nečist-nik!<r in izginil. Oni se je zasmejal. Pa ta smeti je bil zdrav in poln moči, poln mladosti
uvodnik, ki mu je dal naslov »Das Laibacher Verhot«. V izredno duhovito pisanem članku se naglaša med drugim:
»Povsem razumljivo je, da je ta, tako čudno motivirana prepoved po-vzročila največje presenečenje ne samo na Slovenskem in Hrvatskem, marvec tuđi v vseh ostalih jugoslo-vanskih pokrajinah naše monarhije. Istočasno, ko se vrši nemški »v o 1 k s t a g« v C e 1 o v c u, kjer so govorniki drug za drugim ščuvali proti Slovanom vobče in proti Jugo-slovanom posebe, k o 11 a 1 i j a n i iz kraljevine svobodno in nemoteno prihajajo preko meje, da se udeležujejo zborovanj >Lega nazionale« in drugih priredi-tev, izda ljubljanska državna policija rrepoved vsesokolskega zleta za to, ker se tega zleta namerava udeležiti tuđi nekaj ruskih in srbskih Sokolov. In povrhu še utemeljuje to prepoved z ugrožcnimi državnimi interesi.
Uboga država, bi vzkliknili, katere interesi so ugroženi vsled prire-ditve vsesolskega zleta v eni izmed jugoslovanskih prestolic! še bolj uboga država, katere interesov ne samo ugrožajo, marveč jih Še ćelo pospešuiejo hujskariie domaćih in rajhovskih Nemcev in agitacije do-mačih Lahov in Italijanov iz kra-ljestva!
Seveda: Italija in Nemčija ste naši  zaveznici,  naši   »prijateljici« ...
Hohenznllernci so nas iztisnili iz nemške države, Italiiani so nam vzeli Lombardijo. Rusija pa je zadušila vstajo na Ogrskem in stari Karagjor-gje je pisal avstrijskemu generalu ba-ronu Oeneczvnu: Pokorno javljam, da je hvala bogu vse dobro. Dosedai imamo 97.000 pod orožjem. Iz Bosne, Sofije in Skadra smo dobili poročila, da se Turki pripravijajo, da nas na-padejo od vseh strnni. Toda ako je božja volja, se borno vseh napadov uspešno uhranili. V tem svojem položaju se priporočamo milosti cesar-jevi in vaše ekscelence, saj modri vaši sodbi ni moglo ostati prikrito, za koga se borimo in prelivamo svojo kri: za prejasni cesarski dvor. Končno prosimo, da nam čirn naipreje posljete streljivo, enega topničarja in t'ii star top. Vse borno plaćali v gotovini. Za bogom je cesar avstrijski naše edino upanje!...«
Od tega časa je seveda že doigo, zelo dolgo.     Saj je med tem tuđi že
Janez ga je slišal in zbodlo ga je. »Kako je to,« je mislil. »Grešnik je, vabi me k ženskam. In vendar, kako zdrav je, kako krepak, vedno vesel in poln življenja.« Še bolj se je zaklepal Janez sam vaše, še bolj ti-ščal oči z rokami. da bi ne videl niče-sar, ničesar . . . Šel je po ulici, upira-joč pogled v tla.
»Hi-hi-hi« se je zasmejalo zvonko in srebrno tik njega. Dvignil je oči. Stresel se je in ostrmel. Dvoje svet-lih, žametastih oči se je zagledalo vanj tako veselo in tako polno življenja, da je utripalo Janezu srce hitreje in hitreje, in bi bil skočil in privil k sebi tisto mlado, bujno telo, dehteče in živo. Stisnil bi ga bit in pil življenje s tistih rdečih, napetih ust-nic.
Pa šio je mimo — življenje. Ozrl se je in ostal je spet sam, poln gren-kobe in žalosti.. ♦
Iskal je življenje, pa suval ga Je obenem od sebe, ga odrival z obema rokama. Hotel se je potopiti v Veselje, pa skrival se je obenem pred njim in ždel v težKih mislih.
Burno je plala kri po vsem tele-su, žile so se napele.
»čemu trpljenje — čemu ženska — povsod ženska. Ves razpaljen in vroč se ie vrgel na mrzla tla in pokrit z rokama obraz. Mrzel pot mu je lfl curkoma po vsem telesu, kopal se je v solzah in drretal no vsem životu.
LISTEK.
Hdo je ferio?
Marija Kmet
Ze zgodaj je kazal veselje za duhovski stan. Ogrinjal se je s starim materinim prednasnikom, napravil iz dveh stolov altar in ga pregrnil s pr-tom. Postavil je na altar podobico Kristusa in kozarec vode, na katere-ga je položil knjižico in io pogrnil z robcem. Privlekel je velike, stare bukve, ki so se prašile na omari. Razprostrl je roke, se globoko sklonil in šepetal samo njemu razumljive besede. Ko je bil že ministrant je iz-govarjal latinske besede, glasno in zateglo, kakor je slišal župnika v cerkvi.
Janezdva mati ga je na skrivaj gledala in se veselila potihem. V duhu je videla pred seboj Janeza, gospoda Janeza, oblečenega v resnični mašni plaše, ki je pretkan z zlatimi in rožastimi nitmi. Otrnila si je solzo veselja in pomolila k Bogu, da bi ji ohranil Janeza vedno pobožnega in čistega. Njej in Bogu dopadljivega.
Veliko otrok so imeli Kodrovi. Izhajali so težko, pa Janeza so dali vendarle v mestne sole. Tuđi tam se ni izpremenil Janez,   Priden je bil in
umri zadnji vitez reda Marije Tere-zije!...
Ljubljanska prepoved je zopet nov dokaz za to, kako malo je mo-drosti v tistih, ki vladajo narode v Avstro-Ogrski. Očividno se boje, da bi prisotnost srbskih in ruskih sokolskih društev v Ljubljani lahko dala povod za manifestacije, ki bi bile v nasprotstvu z »državnimi    interesi«.
Toda v Avstro-Ogrski je bilo že toliko sokolskih zletov, ne da bi se bile na njih prigodile take manifestacije. Zakai bi naj torej prav to pot bili ugroženi takozvani državni interesi? Morda zato, ker se je Srbija pravkar pogodila z Avstro-Ogrsko radi orijentskih železnic? Ali nemara zbog tega, ker se je ruski car se-stal z romunskim kraljem v Kon-stanci?
Zato, ker je albansko vprašanje vsled italijanskih spietk stopilo v nov — akutni stadij, ali morda ćelo za-tegadelj, ker je nemško-rajhovsko časopisje započelo kampanjo proti avstro-ogrski industriji z ozirom na izvoz v balkanske dežele? Ne more-mo uvideti. kaj. kakšr.a nevarnost in kakšiti državni interesi so napotili c. kr. ljubljansko državno policijsko ravnateljstvo, da je izdalo tako prepoved. To se pravi: Ljubljanska državna policija je pač dobila ukaz z Dnnaja, naj prepove vsesokolski zlet v slovenski prestolici, odredba, ki bi je previdna, za državne interese in za ugled monarhije skrbeča vlada ne glede na vse drugo že zategadeij ne smela izdati, ker je vstanu povzro-čiti pri naših nasprotnikih nepotrebno razdraženje, pri naših sovražnih prijateijih pa zlobno veselje in škodo-željnost. Proti tej prepovedi se bo si-cer Slovenska sokolska zveza prito-žila, toda ni dosti upania. da bi bila njena pritožba tuđi uspešna. Zakaj Avstro-Ogrska je čudna drža\ra in Slovani v njej, zlasti Jugoslovani, bi očividno morali sele postati prav pristni veleizdaialci. kakoršni so svoje čaše vsaj bili Nemci. Italiiani in Madžari, predno bi lahko zahtevrali, da se z njimi ravna v monarhiji tako, kakor s preje omenienirni tremi narodi. Kako že nravi Chicot svojemu kralju Hcnriku?: »Ti vladaš Fran-cijo v veliko svojo zabavo, a z malo modrostjo.« izrek, ki je, kakor se nam zdi. prav zelo primeren za našo zu-nanjo in notranjo politiko.
Zabava je žal zares velika, mo-
»Premalo vere, premalo molitve,« mu je govoril izpovednik, Molil je Še bolj, se zatajeval še bolj in od-ganjal življenje daleč od sebe. Vlekla ga je pomlad, z vsemi tajnimi nitmi in močnimi vezmi ga je vlekla naše. k sebi, k življenju in uživanju. Janez se je branil. Pa težko se je ubranih Zbolel je, hudo zbolel in prestal tež-ko bolezen.
Na jesen je vstopil v bogoslovje. Kam drugam? Križ ga je vabil. Še bolj ga je tiralo v zidovje siromaštvo domače hiše. Solze materine so ga privezale in posvetil se je duhovske-mu stanu.
Pogledat je krog sebe. Same ble-de, upadle obraze je zagledal. Zata-jevali so se. Utajiti so hoteli v sebi zdravo življenje, utajiti pravo nara-vo in pretvarjali so se v sence in megle radi solnčne luči.
Tekla so leta. S strahom je po-slušal nekoč ostudne govorice tova-rišev. Pogledal Jih Je drugi dan in se čudil njihovi molitvi v kapeli.
»Kako je to mogoče?« se je iz-praševal. »Preje vsi razuzdani — in zdaj — kleče in molilo kakor svetni-ki in nedolžni angeii.« Zastudilo se mu je, zapustil je bogoslovnico in od-Sel v drugo. Pa tuđi tu Je videl ena-ko hinavščmo, enako svetohlinstvo. Hotel |e izbrtti dru« poklič, iti v drugo Solo. Pa prav v tem času mu Je pisala mati kako težko pričakuje nje- i
drosti pa je, bogu    bodi    potoženo* manj kakor nič!«
Ljubljansko mestno knjigovodstvo.
(Iz meščanskih krogov.) II.
Mestni knjigovodstveni urad d kak šušmarsko skrpan, ampak po* polnoma pragmatično organizirai urad in ker komisijsko poročilo do-sledno graja njegovo poslovanje, pć si ga enkrat bliže oglejmo, odnosne se prepričajmo, kako je pri mestnerr magistratu za knjigovodstvo sploi preskrbljeno.
Zaračumba je deloma kamerali* sdčna deloma dopična, kakor to za-hteva bistvo upravne stroke. Za vknjižbo pri naslovih, pri katerib prihaja v peštev poleg predpisa iz-plačilnih nakazov le še prenos bla-gajnicnih izdatkov iz dnevnika v knjigo in evidenca o izkoriščanju do-voljenega kredita, zadostuje enostav-no, za vknjižbo pri poijetjih in kup-čijah pa je potrebno dvostavno knjigovodstvo. Tako zahtevajo temeljna načela pravilnega, umstvenega in praktičnega knjigovodstva, in ta načela ostanejo taka na veke vekov. O njih se pričkati, so - li moderna ali nemoderna, so - li starošablonska ali novokopitna. je ravno tisto, kakor uganKovati, je - li moderno ali nemoderno, da se vedno enako suce zemlja okolu soinca in je - li luna staro-kopitna, če nam zemljanom kaže vedno isto plat svoje oble. Le način, kako se udeistvuje knjižno poslovanje nasproti gospodarju in kakšno hv gerenco ima na one organe, ki uprav-ljajo gospodarjevo premoženje, je !ahko razFičen. No v tem pogledu mestno knjigovodstvo gotovo n1 manj vzorno urejeno, kakor deželnc knjigovodstvo. Tu, kakor tam pa bo ostalo vedno odprto vprašanje, ali knjigovodja tuđi pravilno zaračunava in vknjižuje dohodke in stroške ter gospodarju podaja pravilne izka-ze o Rospodarskem položaju, ali će drugače postopa, je - li to storil ? s škodljivim namenom ali pa radi tega, ker zaračumbe natančno po pred-pisih iz tehtnih razlogov izvesti ni riuk'el. Če je torej revizijska komisija v nekaterih slučajih   konstatirala,
ga,   da bo zaslužil in skrbel zanjo in pomogel najmlajšim do kruha.
Zatrl je v sebi vsak čut do resni-ce in lepote, postal je tak, kakršni so bili drugi, Vdal se je strastem, a kle-čal pred altarjem in molil v hinavšči-ni. Vedel je, da ne more biti ta Bog oni Bog, ki ga je molil nekdaj. Vedel je, da bi moral priti Bog z bičem in ognjem in uniciti to hinavsko, kačjo zalego. Pa vedel je tuđi, da delajo vsi tako in so to žrtve domače bede, žrtve slabosti in neodločnosti. »Zakaj — kako to? Živeli bi javno tako, čemu zakrivamo in se delamo boljše? Ali je sploh to kaka krivica, kak greh? Narava nas je naredila take, narava nas kliče, vleče k sebi. Mi sami smo narava. In Bog — sam Bog tega ne vzame za greh. Vse hujši, vse večji, vse ostudnejši je ta grehf greh hinavstva in svetohlinstva. Delamo se za namestnike božje, delamo se svete in nedolžne, obljubljamo nebesa Čistosti — a mi sami? Kdo iz-med nas samih veru je v to? Nihče. Kar je mojih tovarišev nihče. In preje, veroval sem, se premagoval — a kazali so tovariši name s prstom in me zasmehovali. O Bog, kakšen si, da gledaš vse to?!«
Trpel je grozne muke — pretr-pel jih je. Volja je bila — a moči ne. Obdala ga je slabost in živel Je kakor drugi. Niti dvomov, niti pomis-lekov ni imel več,   Zašel Je v brezd-
Stran 5.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 26. juniji 1914.
142. Stcv.
da so se pri zaračunanju stroškov ali
pa tuđi đohpđkov zamenjavali naslovi, to se ni dokaz, da se Je mestni upravi s tem škoda godila, kakor tuđi to še ni dokaz, da se Je hotelo sle-pomišiti s krediti ter javnosti prikrivati pravi položaj finančnega stanja. Računski sklepi so vsako leto javno na vpogled razgrnjeni pri mestnem magistratu. Takrat ima vsak občan priliko jih natanko proučiti in zahte-vati kaka pojasnila. TI sklepi se tuđi slehemo leto obravnavajo v javnih sejah občinskega sveta. Kaj pa se hoče še javnosti nuditi, da se prepriča o gospodarskem položaju mestne občine? Morebiti dosloven prepis uradnih knjig v časopisih? No stvar je že tako urejena, da se javnost prav lahko informira o pravilnosti računskih zaključkov ter o stanju fi-nančnega položaja. Velika predrz-nost pa je mestni upravi pod ti ka ti slabo gospodarstvo, skličujoč se na prikrivanje stroškov v racunlh, ko mestna uprava javnosti ničesar prikrivati ne more!!
Ker je revizijska komisija razŠi-rila pregledovanje agend na dolgo vrsto let, na ćelo dobo do leta 1882. nazaj, je treba, da si ogledamo delav-nost mestnega knjigovodstva tuđi, kakor se je pojavljalo v minulih časih.
Uprava mestne občine ljubljan ske je prišla v slovenske rokt \ letu 1882., ko so dobili prvikrat Slovenci većino v občinskem svetu. Takrat so vladale na mestnem magistratu dokaj patrijarhalne razmere, še vedno tište, ki so zakrivile, da se deželno stolno mesto Ljubljana sto in sto let ni moglo prebuditi iz srednje-veškega špan ja.
Leta 1882. je bila bela Ljubljana Še vedno taka, kakor jo opisuje stara narodna pesmica: »Stoji, stoji Ljub-lian'ca, Ljubljan'ca dolga vas«. Vla-dajoči Nemci so bili konservativci najčistejšega plemena. Za razvoj in napredek mesta nišo imeli pravega smisla. Da so si le ohranili na rotov-žu nemško nadvlado. pa jim je zado-stovalo. dobro vedoč, da je nemško zastopstvo mesta, v katerem je ogromna većina prebivalstva slovenska, pravi nonsens. Mestni očetje so dremali in dremali toliko časa, da Je nemski režim razpal. Edino, kar je važnega, je, da so zasnovali mestno loterijsko posojilo. Za to smo jim tuđi hvaležni v polni meri. Z loterij-skim posojilom so se omogočile zgradbe mestne klavnice, mestne in-fanterijske vojašnice in mestnega vodovoda; obsežne in dragocene naprave za napredek Ljubljane. Povodom najetja Ioterijskega posojila je sestavil občinski svet poslovni navod in pri tej priliki se prvikrat spomnil. da je treba kodificirati navodila za knjigovodstvo. Vpeljal je dvojno knjigovodstvo, ki pa je veljalo samo za loterijsko posojilo.
Za vse druge panoge občinske uprave je ostal stari »šlendrijan«, to je, da se računskih knjig sistematično sploh vodilo ni, in da so blagajnič-ni uradniki zaračunjavali dohodke in stroške, kakor se je posamezniku ravno dozdelo. Sistematično organi-ziranega knjigovodstva torej ni bilo. Ker pa mora po določbi občinskega reda slehemo leto občinski svet raz-pravljati o proračunih in računskih zakliučkih, so najeli pomožnega uradnika. ki je v popoldanskih urah za silo zbiral podatke iz blagajničnih dnevnikov ter sestavijal potrebne iz-kaze. Vsled pomanfKanja sistematičnega knjigovodstva je bila tuđi računska   kontrola nemogoča,   ali saf
no, kjer so se gnetli sredi blata in smradu oni, ki bi bili lahko ljudje pravice tam zunaj, a jim je zapirala sapo beseda o Bogu in svetosti. Nišo se pokazali Ijudem, kakršni so bili v resnici. Vse je bilo le borba za kruh, za obstanek. Da bi bil zinil kdo be-sedo o svojem življenju, potrkal na prsa in dejal Ijudem s prižnice: >Ljudje božji, učitelj sem vaš, vaš dušni voditelj, a nisem boljši od vas. Živim, kakor živite vi, saj je Bog pravičen in ve, da je človek iz mesa in krvi. Ljudje — tako je.«
Pa kaj! Tedaj bi planili nanj predstojniki, mu odvzeli službo — in kam bi berač, spoden iz službe? — Kdo ima moč za take besede? In tuđi čemu? Ni li boljše živeti v sveto-hlinstvu in obdan od božje glorije uživati blagostanje dobro plačanega človeka? Gotovo, boljše je tako. Će-mu podirati zaradi pravice? — In stopi! je Janez v brezdno, se pogre-zal globlje in globlie vanj in gazil po blatu in smradu. In tako je šio dobro vsem. Janez se je redil in dobival dobro plačo, mater je podpiral, mlajšim pripomogel do kruha.
Casih je videl v duhu vso tisto golazen krog sebe. Telo polno na-gnusnih ran, krvavečih odprtin, polno smradu in blata. A usta polna be-sed o Jezusu, nedolžnem jagnjetu ... Zgoraj visoko, nad njim pa se je ble-ščala beseda; »Kruh«.
eksaktna ni mogla biti, in defrsvđft* čije so bile takorekoč na dnevnem redu. Mestni blagajnik O. Je nemote-no spravljal mestni denar v svoj žep. Mestni blagajnik ti ravno tako. Prvi se je ustrelil, drogi obesiL Te defravdacije so se godile v teku sedmega in osmega desetletja minu-lega stoletja, a nič nišo ganile nemških mestnih očetov, da bi poskrbeli za sredstva, ki bi kolikor toliko pre-prečila nepošteno ravnanje z mest-nim premoženjem. Pridržano Je bilo to slovenskemu mestnemu zastopu. Ko je le-ta rešil dolgo vrsto drugih gospodarskih in reformnih vprašanj, se je ob začetku zadnjega desetletja minulega stoletja lotil reorganizacije magistratnih uradov ter med drug'm v svoj program sprejel tuđi ustanovi-tev posebnega knjigovodstvenoga u rad a.
Sestavil je ad hoc posebno ankete pod predsedstvom tedanjega načelnika finančnega odseka g. Vaso PetriČiČa. Anketa, katere član ie bil tuđi pokojni deželni knjigovodia Fr. Ravnihar, je kooptirala med drugim tri državne uradnike blagajničke in računske stroke. Izdelala je nacrt ?a ustanovitev mestnega knjigovodstva in določila njegov delokroe. Mestni blagajnici se je odvzela tikvidatma, ki jo je prevzelo knjigovodstvo. Ravno tako se je določilo, da ima cenzuro vseh blagajničnih dnevn'Kov in računov opravljati edino le mest-no knjigovodstvo. S tem se Se ustanovila popolna računska kontroia in — defravdacij v blagajnici ni bilo več! Anketa je završila svoja posveto van ja leta 1892. ter izročila toza-devne predloge ob spremstvu dvojih, od sedaj vpokojenega c. kr. račun-skega ravnatelja Antona Svetka na podlagi odsekovih sklepov sestavlje-nih navodi! za mestno blagajnico in mestno knjigovodstvo mestn*mu magistratu. Navodili je občinski svet brez bistvenih sprememb odobri! in sra. vsai po veliki većini svojih do-ločb, še dandanes v veljavL
Lex Rolisho.
Kakor smo že porocali, je bila pri rninistrskem predsedniku deputacija nemških poslancev. da urgira sankcijo jezikovnega zakona, znane-ga pod imenom lex Kolisko, ki naj za večne čaše zagotovi v vseh nižje-avstrijskih občinah in okrajih izključ-no le nemščini veljavo. Ministrski predsednik. kateremu pač nobeden ne more očitati, da nemških zahtev ne podpira in izpolnjuje ob vsaki priliki, to pot ni mogel ustreči želji deputacije, ter je izjavil v pričo nauČ-nega ministra Hussareka, da mora vlada vztrajari na svojem stališcu, ker se stavijo sankciji zakona prevelike zapreke zlasti v državnem ljud-skošolskem zakonu. Sankcija se je odrekla zakonu že dvakrat in sicer L 1905 in 1. 1908. Odklonitev je utemeljena v ustavi in kršiti Ijudskošol-ski zakon ne kaže, ker bi bile sicer lahko tuđi nemške manjšine ogrože-ne. Leta 1909 se je izvolil odsek. ki naj bi našel obliko. kako bi bilo mo-goče ta zakon v bistvu izvesti. Od-sek pa doslej ni predložil noberega predloga.       _________
Ronference v Pragi.
Kakor poročajo češki listi, češki poslanci zadnjega nemškega predloga ne bodo naravnost otklonili, marveč bodo stavili protipred-Iog, ki bo v bistvu zahteval, da se naj razpišejo volitve v češki deželni zbor in da se izvoli deželnozborska komisija. Razmotriva se tuđi vpraŠa-nje ali bi ne kazalo odkazati ves materijal Čez poletje Štiričlenskemu od-seku v posvetovanje. Ta odsek bi bilo izvoliti iz srede poslancev, zbranih pri sedanji konferenci. OdloČitev o nemškem predlogu naj bi padla sele v drugi polovici prihodnjega tedna. Organ čeških radikalcev »Češke slovo« poroča z Dunaja, da namerava vlada baje razpisati volhve v Češki deželni zbor tako, da bi bile volitve že 20. oktobra končane. Na ta način bi bilo mogoče sklicati istočasno jeseni državni zbor in češki deželni zbor.             _________
Kriza v tirolshem dcželnem zbora.
Kriza v trrolskem deželnem zboru je akutna. Klerikalna deželnozborska većina, kakor pri nas, nima nobenega srca za bedno učiteljstvo ter dan na dan prihaja z novimi proi-njami za subvencije, tako da vse te subvencije deželni proračun že pre-segajo. Ko so vrgli včera] klerikalci zopet ćelo kopico prošen] za subvencije v znesku 100.000 K v deželni zbor, so začeli nemiki liberalci z ob-^rjtkr^io. Klerikalci so imeli saaroC
mmmm naialjevati % dolijevanjem podpor in subvencij po vzorcu naših klerikalcev tako dolgo, da bi za učitelje ne ostal noben vinar več. Nem-ški liberalci so izjavili, da bodo taku) začeli z obstrukcijo, Če se ne resi najprej vprašanfe regulacije učiteljskih plač. Vsled te zahteve se je morala ćela vrsta prošenj za subvencije odstaviti z dnevnega reda.
Srbski krali.
Uradni list belgradski je priob-čil včeraj popoldne v posebni izdaji sledečo kraljevo proklamacijo:
Mojemu ljubljenemu narodu!
Ker mi bolezen za nekaj časa onemogočuje izvrševati svoje kraljevske posle, odrejujem na podlagi člena 69. ustave, da vlada, dokler bo trajalo moje zdravljenie, prestolona-slednik Aleksander v mojem imenu. Pri tej priliki izročam svojo drago domovino varstvu vsemogočnega.
Dano v ©elgradu, 11. (24.) juni-ja opoldne.
Peter m. p.
Proklamacijo so podpisali vsi ministri. Ob 1. popoldne se je kralj odpeljal s posebnim dvornim vlakom v kopalisče Vranska Banja. Odkar je kralj Peter zasedel srbski prestol. ie to prvič, da je izročil svoje posle, dasiravno ostane Kralj v deželi, pre-STolonasledniku. Zato se tuđi ni čuditi, da so se raznesle po Belgradu vesti, da je kralj odstopil. Sele avten-tično besedilo proklamacije je napravilo konec tem vestern. Kralj si je izbral Vransko Banjo kot le:ovišče. ker ie tam bolj samotno, svoje vladarske posle pa je izročil prestolona-sledniku, ker je nujno potreben od-počitka. S to proklamacijo pa so ob enem dementirane tuđi vesti, da ho-Če obiskati kralj Bitolj, Veles, Ohrid in druga mesta.
Revoluci'a 9 fllbaniii.
V Draču.
Kako je sedaj v Draču, o tem molče brzojavke, pač pa so iz Drača dospela nekatera zanimiva poročila še iz časa predno so vstaši odločilno udarili na Prenk Bib Dodo. Iz eh poročil hoćemo posneti   najvažnejše.
Nočni napad vstašev.
Pri nočnem napadu vstašev v nedeijo je bilo na s rani vstašev ustrel;enih pet mož. Njih trupla so pozneje našli. Na strani vladnih čet je bil en Malisor ustreljen in eden ranjen. Boj je trajal samo pol ure. Tuđi pri tem boju se je opazovalo. da do-bivajo vstaši še vedno iz Drača svet-Iobna znamenja. Vlada je odločena postopati proti vsem, ki so v zvezi z vstaši s skrajno strogostjo in ne bo prizanesla niti takim, ki bi stali pod zaščito kake velesile.
Utrjevanje Drača.
Na ukaz vojaškega poveljništva v Draču je začelo vse domače prebi-valstvo z deli za utrditev mesta. iz-kopali so zunaj mesta jarke za strel-ce in postavili žične ograje. gosto gr-movje v močvirju in proti Rašbulu pa so posekali, tako da je mogoče pregledati ravnino in da je vstašem nemogoče neopaženo in nemoteno se približati mestu. Istočasno so tuđi v Draču samem izkopali jarKe za strel-ce. S kako brezobzirnos'jo in krivič-nostjo ter prepotenco so pri tem gotovi ljudje postopali, nam kace sledeči dogodek. Zastopnik petro-gradske brzojavne agenture in poro-čevalec pariškega »Matina« se ništa hotela udeležiti teh del. Major Kroon pa je zahteval. da poročevalci vseb tujih listov, tuđi italijanskih, sod*luie-jo pri teh delih. Ker se Časnikarji nje-govemu povelju nišo uklonili, ie dal omenjena dva^poročevalca zapre*', češ, da pomagajo pri teh delih tuđi avstrijski in nemški poročevalci. Ita-lijanski, francos'Ki in srbski poblarnK so takoj zaradi tega dogodka energično protestirali proti takemu po-stopanju, ker Kroon glasom kapitu-lacij poročevalcev ne more prisiliti k takim delom. Kontrolna komisija je dala časnikarjem prav. Pa ne samo tuici, tuđi domačini ne marajo sode-lovati pri teh delih, tako da je vo-jaštvo mnogo prebivalcev s silo prignalo k delu. Okrog mesta so že trikrat potegnili bodeče žice.
Tuli častniki
Znano je tuđi, da so holandski častniki zaradi razpora s kontrolno komisijo zahtevali, da jih holandska vlada odpokliče. Konflikt so to pot še poravnali. Major Sluvss se ie tuđi vrnil v Drač. Avstrijski baron Đie-geleben, ki ie bil svoj čas avstrijski policijski častnik, je bil imenovan za poveljnika polici)« v Draču. Knez Viliem pa se je obrnil do avstrijske vlade tuđi Se s prošnjo, da naj mu ooIHe .v#f avitriHklh tasMtov kot
instruktorje. Kot taki pridejo v po-Stev častniki, ki so se na Dunaju naučili baje albanskega jezika. Av-stro-Ogrska je zadnjič v sedemdese-tih letih poslala instruktorje v Perzija Med temi se je nahajal takrat bivši Sef generalnega štaba Blaž pL šemua.
Albanska banka.
Oinljiva je skrb matere Evrope za pohabljenega otroka Albanijo. Dokler se je zdelo, da bo morda ven-dar ostal živ, se materi za doto ni nič mudilo. Sedaj ko umira in ko vidi matuška, da bo kmalu konec, prinaŠa otročičku 75 milijonov in pravi: »Vidiš, to bi bil dobil, če bi živel. Pa po-čakati hočem še nekaj časa. Glej da mi hitro umreš« Tak vtisk mora ime-ti vsak, ki bere zadnja poročila o po-gajanjih za Albansko banko. Pogaja-nja nišo končana, opažati pa je, da se bosta trozveza in tripelententa morda vendar sporazumeli. To je vsa vsebina dolgih brzojavk z Dunaja, iz Rima, Berolina, Pariza, Londona in Petrograda o Albanski banki.
Isa Boljetinac.
Podgane beže s potapljajoče se ladje. Isa Boljetinac se misli, kakor poročajo i7 Skadra vrniti v Srbijo 'er je baje storil pri srbskem poslaniku v Draču tuđi že vse potrebne korake, da mu srbska vlada dovoli povratek. Srbski vladni krogi pravi-jo, da bi bil tak sklep Ise Boljetinca politično velikega pomena, ker bi se vračali potem tuđi drugi albanski emigranti. Dvomimo pa, da bi bila srbska vlada vesela takega povratka. Ropar Boljetinac se je udinjal knezu, ker mu je kazalo v njegovi službi polniti si mošnjo. Ali naj bi sedaj, ko je kneževa stvar izgubljena, prestopil k vstašem? Izdajalca bi ga psovali kneževi privrženci in rudi vstaši bi ga obrcali. Zato nazaj v Srbijo, morda se da tam udobno žive i ob ropu. No srbska vlada si bo morda še premislila zopet sprejeti človeka kvalitete Ise Boljetinca.
Vstaši pred Dračem.
V južni Albaniji se godi vladnim četam prav slaba. Tuđi na Dunaju, tem najbolj albanskem mestu, to že priznavajo in pravijo, da bo treba se-dai utrdiu Valono in mesto pripraviti za obrambo. Ali pa bo treba poslati tja tuđi vojne ladje, je drugo vpra-šanje, o ka'erem še ni padla odloči-tev. Mi bi pa rekli, da to ni treba, ker v Valoni ni nobenega kneza, ki bi ga morale velesile ščititi s svojo ljubeznijo in s svojimi topovi. Ko bi ne vedeli. kako je z brzojavkami »Albanske korespondence« pa bi verjeli tuđi vesti, da bodo vladne čete ma-jona Besima, ki so bile pri Ljušni popolnoma premazane, dobile nove topove in nove pomoči ter še enkrat udarile na vstaše. Malo bolj previđen pa bi moral biti fabrikant teh brzojavk in ne bi smel v isti brzojavki povedati, da je bila zadnjega popol-nega poraza, vladnih čet pri Ljušni po izpovedi Častnikov kriva popolna nediscipliniranost prostovoljcev. Sicer so napočili sedaj meseci morskih kač za Časopisje. vendar pa v zadnjih letih Časopisje nima povoda za-te'Kati se k starim prijateljem racam in morskim kačam. Iz Ljušne so vstaši prepodili vladne čete v Fieri. Tam so se mislili ustaviti, pa jim vstaši nišo dali miru. Perar so vstaši mimo-erede zasedli in vladne Čete SDodili. Potem so sli naprej proti Fieriju. Prišlo je ćo kratkega boja, v kate-rem so vstaši vzeli vladnim Če*am Še en top in dve strojni puški. Vjeli so tuđi dva holandska častnika in enega avstrijskegra prostovolica. Neki dru-g:i avstrifski prostovoljec je baje pa- , đel. Nacijonalisti so pobegnili v Va- i lono, kjer vlada strahovita panika. Tuđi Berat ie v rokah vstašev. ena-ko tuđi Elbasan. Tako bodo vstaši ročasi polovili vse holandske Častni-ke, ne da se pa danes reci, da jih bodo obdržali kot instruktor je. Na-sprotno jih bodo najbrže poslali lepo nazai kot »vzorec brez vrednosti«. Vstaši so pokazali, da se znajo voj-skovati tuđi brez evropskih generalnih štabov. Albanski poslanik na Dunaju Sureja besr Vlora je v hudih skrbeh zaradi Valone, o kateri misli, da se ne bo mogla dolgo držati. V Valoni ima namreČ svoj rodbino. Br-zojavil je svojemu sinu v Valono, da naj pripravi vse, da bo rodbina s svo-iimi dragocenostmi zbežala na kako ladjo.
Prenk Blb Doda.
In sedaj še nekoliko besed o Prenk Bib Dođi. Prenk Bib Doda je bil poražen in vjet Na Dunaju tega ne marajo verjeti. In zdaj se prične jokarija. Nemogoče seveda ni, da se je to res zgodilo. Potem je situacija za kneza silno slaba. O kaki pomoči velesil ni govora. Knez nima nobenih čet Ne bo se mogel več držati, će bi pa moral knez res zapustiti Albanijo, kar naj prepreci bog, — potem bi mednarodna kontrolna komisija av-tomatiCao vzeia vlado v rofc* in tako
dolgo obdržala vlado, da bi se Evropa zedinila glede nadaljnih kora-kov v albanskem vprašanju. Albanija sama bi ostala ohranjena v oblik^ kakršno ji je dala londonska konfe* renca. V tem pogledu ostane stališče Evrope neizpremenjeno in mogočj nacrti za razdelitev Albanije nimajo nobenega upanja na uspeh. Te besede so seveda same Čenče, naperjene na gotovo adreso. O Prenk Bib Dođi samem pravijo, Če je res, da so Ra vstaši ujeli in pozneje zopet izpustili, da je moral izdati stvar kneza. Podrobnih poročil o tem važnem in za kneza uničujočem dogodku ni.
Velesile.
Poročevalec petrogradskih »Novosti« je izvedel, da se je vršila v Petrogradu pri zunanjem ministru Sazonovu konferenca, katere so se udeležili tuđi veleposlaniki Franco-ske, Angleške in Italije. Slo je za cri-jentsKo vprašanje. V političnih kro-gih je napravilo senzacijo, da je bil navzoč tuđi italijanski veleposlanik ter trde, da je prišlo na razgovor tuđi albansko vprasanje.
Gršha in Turčija.
Preobrat na slabše.
V zadnjem Času se je zdelo, da se je položaj nekoliko izboljšai. Kakor pa poročajo sedaj iz Carigrada, je ves optimizem zopet izginil. Listi priob-čujejo razglas vojnega ministra, ki pravi, da je odslej vsak turski podanik ne glođe na narodnost, veroizpo-ved in starost obvezan služiti v vojski. Vojno ministrstvo hoče urediti tuđi vzgojo mladine v športu. Šport se bo v šolah podučeval obligatno.
Tuji dragomani.
Iz Carigrada poročajo, da so dragomani veleposlaništev dospeli v Smirno in začeli s preiskavo v Varli.
Štajersko.
Iz Trboveli nam pišejo: Iz hva-ležnosti do dopisnika, ki je v št. 17 celjske »Deutsche Wacht« napadel na nesramen način »Die windischen Stationsbeamten« postaje Trbovlje in s tem pokazal svojo nemško oliko so darovali podpisani za našo dično družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: Gg. Forte Janko 12 K, Šircelj Fran 10 K, dr. Tone Jamar 7 K, Fr. Oset 6 K, dr. Ivan Dimnik, J. Čeh. Fr. Dreo, Iv. Vičič, Jos. Goropev-šek. Bošt. Jager po 5 K, gdč. Ivanka Gnus. Iv. Kramer, Pinterič po 4 K, Zorko Iv., Taufer, Zagorje, Poček Janko, Moli Jos. ml. po 3 K. (Druga imena so nečitljiva: za to jih tuđi ne rnoremo priobčiti. G. dopisnik bi na] bil vsaj toliko obziren, da bi pisal imena s svinčnikom, ako že ne more s crnilom. Imejte vendar usmiljenie z uredniki in Črkostavci! Uredništvo.) Skupaj 184 K. Pripominjamo, da je dotični napad spisal kom. južne že-leznice na Zidanem mostu inž. Pal-zer. Prisrčna hvala vsem darovateljem, ki so dali najboljši odgovor nemškim, oz. nemčurskim cunjam »Deutsche Wacht<r in »Grazer Tag-blatt«.
Rajhenburg ob Savi. V nedeijo 21. t. m. je škof Napotnik slovesno blagoslovil nove zvonove farne cerk-ve. 2e predvečer se je pripeljala so-cijalnodemokratična društvena (Sit-terjeva) godba iz Trbovelj, katera je igrala podoknico škofu in raznim drugim gospodom v crni halji, ki nik-dar zadosti ne zabavljajo na naše so-druge. Manjine device so kar poska-kovale od samega veselja in ćelo vriskale zvečer od veselja, ko so imele tako »fest« godce v svoji »sredi«. Sedaj pa vprašamo cenjene sodruge, kake občutke so imeli pri sviranju raznih melodij. Čudni so pa Ie ti-le sodrugi: Na eni strani napovedujejo boj crni gardi, na drugi strani se jim pa klanjajo in delajo »parado«. Ali imate še kaj ponosa v sebi? Na svi-denje zopet 2., 3. in 4. julija pri bla^ goslovljenju nove cerkve tukaj v Raj-henburgu, kjer vam že pripravljajo »ajmoht«. Zivela »ajmohtarska« in nič več naša socijaldemokratična godba. Kje je doslednost, vpraša sodrug iz Rajhenburga?
Iz Celja. Nemci so priredili v to-rek prav čedno kresno slavnost So-delovala so vsa društva. Ali bodemo tuđi mi Slovenci na predvečer Ciril-Metodovega praznika kaj podobnega in nas vrednega priredili? Zadnja leta so bile naše kresne slavnosti prav klavrne.
Iz Laškega trga nam pišejo: V nemškem taboru se razburjenje zaradi poraza pri zadnjih občinskih volit-vah še vedno ni poleglo. Nemci se skušajo maščevati ne samo na ta način, da z vsemi sredstvi iščejo »nepo-$tavnosti«, temveč tuđi bojkotirajo vse slovenske trgovce in obrtnike. Slovenci po teh volitvah nikakor ne bodemo  smeli soati   Rced umi >
i42. šter.
• SLOVENSKI NAkOn>*t dne 25. tom)* 1914.
Stran S.
polno dela: v trgu samem skrbeti za družabno življenje, y okolici pa s shodi, veselicami, živimi osebnimi stiki probujati ljudstvo, da bode pod-piralo vas slovenske tržane, ne le politično, temveč tuđi gospodarsko. Naši ijudje ne smejo vsled nemšku-tarskega bojkota trpeti škode — in bilo bi tuđi v resnici presmešno, ako bi nemškutarji z bojkotom užugali nas, ki jim vendar dajemo skoro ves zaslužek. Vodi pa nas vse geslo, da si moramo zavzeto pozicijo utrjevati :n ne spati ter jo zapuščati.
Sentjurski pevski zber obhaja svojo desetletnico z velikim koncertom, ki ga priredi v nedeljo, dne 28. Junija pri Nendlu ob 7. zvečer. Na sporedu so moški in mešani zbori najbolj priznanih slovenskih s'Klada-teljev; gdč. Jurkovič in Lilek ter g. Ernest Vargazon nastopijo s solo-točkami. Sentjurski koncerti so na glasu, zato priporočamo obein-stvu prav obilno udeležbo. V Š:. Jurju ob J. ž. deluje mala peščica narodnih mož zares vzorno v neprijaz-nih razmerah, zato je dolžnost Celja-nov in šmarjanov, da jih ob takih prl-likah vsaj obiščemo.
Iz Ruš pri Mariboru nam pišejo: Pred kratkim je umri v Liubljani po celi Sloveniji in tuđi po Štajersken; dobro znani Vatroslav H o 1 z. Prijatelje in čestilce njegove bodo gotovo zanimale sledeče vrstice. Ko se j<-zgradila Ruska koča na Pohorju, se ie tuđi zajel in betoniral starodavni izvirek najboljše pohorske vode v r.eposredni blizini omenjene stavbe. Delo je precej stalo in se je izvršilo $ pomočjo denarnth prispevkov vrlih šentlenarških rodoljubov, ki so ob priliki smrti znanega sodnika Romana Trstenjaka vprašali podravsko podružnico S. P. D., na kak način bi se postavit rajnemu Romanu, ki je bii tuđi ud omenjenega društva in ljubitelj našega Pohorja, pri Ruski koči kakšen skromen spomenik. Društvo |e predlagalo, imenovati starodavni studenec »Romanov studenec«. (Ne-vedni Nemci mislijo, da so Pohorci panslavisti ter imenovali studenec po ruski vladarski rodbini »Romanov«.") Ta misel se ie povsod odobravala. Slovesna otvoritev studenca se je določila na dan 11. julija 1009. Par dni prej stopi zvečer v Rusko kočo sivobradat, čestitljiv slovenski turist. Oskrbnica ga seveda ni poznala, a on se Ji je predstavil ter pravil, da ie približno pred 50 leti v starodavni cerkvi sv. Ureha (Henrika), ki stoji blizu Ruske koče. rezbaril svetnike in oltarje. Cez nekaj dni dobi društveni predsednik pismo in v njem le-po in pomembno njegovo pesem: »Pozdrav Romanoverru studencu« ob njega otvorim dne 11. julija 19^9. Original je shranjen v društvenem arhivu, pesem je pa bila priobčena v »Narodnem Dnevniku-' leta 1909.
Iz Šmikiavia pod Mariborom smo prejeli sledeče poročilo: Pri stavbi novega poslopja župana Flor-jančiča se je zgodila v soboto popol-dne velika nesreća. Tesarjem, ki so stavili ostrešje. je potnagal^291etni zidar Avgust Vidovič iz Šmiklavža. Ko so potegnili vezni tram na zid, se je isti po nesreći spodrsnil in padel na Vidoviča. Zlomil mu je hrbet, rebra, roKe in noge. Nezavestnega de-lavca so zapeljali v mariborsko bo!-nišnico, kjer je v ponedeljek zjutraj v groznih mukah umri. Pogreb *e je vršil 23. junija popoldne na bolnišnič-no pokopališče in se ga je udeiežU stavbni podjetnik Korošec iz Žalca, ki je gori omenjeno stavbo prevze1., z vsem delavstvom.
Iz Zetal pri Rogatcu. Ob birmi smo imeli tu kar 4 mrliče, med njimi 22 let staro dekle, ki je po nesreći padlo v vodnjak in se je ubilo. Brat dobrinskega župana Pekliča je šel v cerkev in se je ravno pri cerkvi zgru-dil ter umri. — V ponedeljek je ubil v žetalski občini neki Hrvat odrasle-ga moža; mislil se je maščevati nad dozdevnim nasprotnikom, a je vzel napačnemu življenje. Morilca je orož-nik Kovač že ujel in spravil v Ro-gatec.
Iz Orraoža. (Sad šolske vzgoje v tukajšnji nemški š o 1 i.) V soboto, dne 20. t. m. popoldne šio je več otrok tuKajšnje nem-ške sole ob Dravi proti domu. Kakor je že med otroci navada, začeli so isti med seboj uganjati razne šale ter drug drugega suvati in tepsti. Ker pa pelje pot ob Dravi, začeli so se suvati tuđi v vodo. Pri tem sta pograbila dva učenca tukajšnje nemške sole svojega rnia:šega tovariša ter ga meni nič tebi nič sunila v Dravo. Rev-ček ni znal plavati, otroci pa tuđi v prvem hipu nišo mogli na pomoj jn tako je pred njimi utonil. Deček je bil mutast in kot tak moral je prestati huda zaničevanja in zaposravljnnja svojih součencev. Bil je star 9 'et in sin posestnika Markoviča v Pušen-cih. Čudne razmere morajo pac vladati na tuKajšnji nemški šo!i, Ko se tako uči in cepi v mladih srcih !ju-bezen in sočutje do bližnjega, katert.'-xou ie narava odrekla dar jezika, da
se ga kar kratkomalo požeae v vodo. To je že drugi slučaj, ko so učenci iz naučene nestrpnosti do svojih součencev pokazali tako odkrito svojo oliko, prinešeno iz ormošKe nemške sole. Omenjamo le, da so lansko leto v nekem pretepu učenci ormoške nemške sole strli nekemu svojemu tovarišu od Velike nedelje nogo. Po-zivljamo merodajne činitelje v okraj-nem solskem svetu, da si nekoliko od bližje ogledajo v vseh oziriii io za ljudstvo skrajno škodljivo poneum-njevalnico.
Iz Ormcža, (Razmere pri tukajšnji c. k r. pošti). Tekom zadnjega tedna izvršilo je poštno ravnateljstvo pri tukajšnjem pošt-nem tiradu revizijo, ki je spravila glede voditeljice urada, gdč. Martinz stvari na dan, na katere so tuka;šnji Nemci lahko ponosni. Z novim letom 1914 vpeljali so se za poštne uradni ce in sluge neki novi plačih.i lisri. Ob enem so se takrat, kakor izvetm, po-višale poštnim nismonošem rlače. Cidč. Martinz pa kot voditeljica pra-da ni izplačevala niim ćele plače, am-pak jim ie vsaki mesec nek večji zne-sek odtegnila ter ga pridržala za se. Pobotnice. ki so se glasile čez pristo-ječi znesek, pa je podpisovala za r^monoše sama: to je njih podnise :e kar kratkomalo ponareievala. Kn-misar seveda, ko je prišel slučajno na -o r'..)lnost, zahteval je od srde. Mar-i:.vr pojasnila ter jo vpričo i"rug:h nošenih uslužbencev prav pošteno o^tel. Ohenem je morala mdi odie^-i.iene njim zneske na mesečri ntoči takoi povrniti in jih izplačati. Ko ie pr<sia zadeva na dan. zaprosila ie poštno ravnateljstvo tako], da ji da zaslužen pokoj. Ocišla Ie na dopust, iz katerega upamo. da se vec i:a našo pošto ne povrne. Pozivamo c. kr. državno pravdništvo m poštno ravnateljstvo v Gradcu, da se za ta slučaj resno zanima in ukrene potrebn" korake, da se stvar ne pozabi, gđe. Martinz pa ne uide roki pravice. O stvari bodemo še poročali. Tuka^nie merodajne faktorje, v prvi visti pa pol. društvo >Slogo« pa pnzivijnno, da stori vse, da dobimo v Orircz p^-štaria, ki ne bode dri sleno za našo -emskutorsko kliko, ki je že moralno tako srlohoko podla, da odohruie po-stopanje srdč. Martinz ter io skuša ćelo nri višjih obla stih epravičiti.
Od Sv. Barbare   v Kalozah.   V
nedeljo smo spet uvideli, da se opravi z vstrajnostjo, edinostjo in smotre-nostjo tuđi najtežje delo. Sokolska veselica je bila za Barbaro radi vtq-ce'šnje oddalienosti od železnice skoraj nemogoča. A naša Ciril-Meto-dova podružnica se ni ustraši'a truda in žrtev ter omogočila to, kar ?e nam je dozdevaio prej nemocroče. Ce bi še živeli stari taborjani, bi reKli. da je bil v nedeljo pri Barbari mali tabor, kajti zbralo se je nad tisoč ljudi na okusno okrasenem posojilni-škem sadonosniku ;n travnika. še ćelo nekaj zagorskih (hrvatskih) kmetov in kmetic je bilo vJeti. V veli-kem številu ie prišla tud. okoliška, posebno pa ptujska mtehgenca. Posebno hvalevredno je. da so začeli zahajati meščani p)gosre;se med kmetsko ljudstvo. Kdor ho;^ dvtgniti ljudstvo k napredku. h kulturi, ne srne sedeti morebiti na kakšnem vzvišenemu stoičku, temve se mora potruditi med ljudstvo; tak » so dela-li vedno vsi oni, Katerili pot je vodi la naprej. In slovensko n ^ščanstvo je pač prvo, ki je pokcca.K) za to vzvišeno nalogo. Z usnehom se !e pa loii le tedai, če je demokratično in zmeče stran vse pred.sodke. Poteci bodo stiki med kmerom in mešča-nom velikega kulturne^a pomena. --Veselica je uspela imenitno, Ceravno menda nišo pokriti stroški. ki so MH mulo preveliKi. Goste ?e pozdravi1 ??. Ciril Vobič. Nato so izvajali Sokoli prve štiri ljubljanske vaje v snrem-stvu Serajnikove godbe ter se sukali med navdušenim odobravanjem po arogu in bradlji. Temu je sledi! slav-nostni govor dobrega govornika gospoda dr. Gosaka. Med vso veselico so grmeli na bližnjem GruŠKovcu to-piči in oznanjali Halozam in Drav-skemu polju veliki dan. Okoli 9. zvečer so telovadili vrli Varažtfinčaiii na Gruškovcu z gorečimi bakljami. Od <laleč je bilo videti, Kaki»r da bi se zvezde vojskovale na črnem nebes-nem oboku. Sploh Da nam pokaže delavni varaždinski Sokol zmiraj kaj novega. zdaj vaje z vesli, zdaj z lest-vami itd. Iskrena mu hvala! — Tuđi veseličnemu odboru se naiprisrčne]-še zahvaljujemo za krasno priredi-tev, posebno velecenjenim gospodič-nam učiteljicam in gosoodoma Cirilu Vobiču ter Mirko Kosiju, ki je vodil štavljenje paviljonov in dr. Barbar-čani so lahko uverjeni, da so dosegli cilj in da bodo, če se drže indi zana-prej te poti, Kmalu prvačili ne simo v Halozah, temveč tuđi v vsem ptujskem okraju.
Zveza kmetHsklb radrag v Gradcu ima iutri, v četrtek, v Gradcu svol občni zbor. Pri tei zvezi Ic včlanjf^nh
kakih 30 posojilnic in kmetijskib dru-štev na Sp. Stajerskem. čujejo se pa zadnji čas vedno pogostejše pritožbe, da postajajo pri tej zvezi, ki jo deže-la na vse načine podpira, v narod-nem oziru vedno nestrpnejši in da bi vsem slovensKim članicam kazalo iz-stopiti ter se pridružiti slovenskim zadružnim organizacijam.
O vremenu In u]mah. 1 £ P t u i a smo prejeli slcdeči dopis: Letošnje vrenie zelo pespešuje razvoj peronospore, katero že lahko kjersibodi za-sledimo. Nujno se torej priporoča škropiti vinograde letos v krajših presledkih in prav temeljito politi tuđi grozdke. Obenem ne smemo po-zabiti na žvepljanje trt, kajti tuđi ple-snoba nas lahko letos prav neprijetno preseneti. — Izpod Pohorja nam pišejo: Cei mesec junij nismo bili skoraj noben dan brez dežja. Kmet-je in vinorejci imajo že veliko škodo. Mnogo sena je na travnikih popolno-ma segnilo in tuđi po vinogradih se kažejo šlodljivci v obilni meri. — V Gradcu so imeli v ponedeljek po-noči hudo nevihto, ki je napravila po strehah in oknih mnogo škode.
Iz Gradca. Občinski zastop bode po porocilih jutranjih listov z Dunaja v najkrajŠem Času razpušcen. Kot vladni komisar priđe po istih porocilih zopet v poštev namestniški svet-nik Underrain. Kakor znano, je upravljal mesto Gradec pred dvema letoma tuđi vladni komisar. Takrat so onemogocili delovanje graškega občinskega zastopa socijalisti, sedaj pa nemški nacijonalci. Pogoste krize v tej korr>oraciji dokazujejo, da se-danji volilni sistem ni pravilen in da mora priti do proporca.
Ra/pisano je mes o nadučitelia na šestrazredni ljudski soli v Mar-begu. Prošnje do 1,6. julija.
Korcšba.
Nevarna v!omiiska tolpa pred so-diščem. Te dni je stala pred celov-škim deželnim sodiščem nevarna in obsežna vlomilska tolpa, ki je pred kratkim časom ogrožala imetje bliž-njikov. Ta tolpa je obstcjala iz dva-najstih članov, ki so izvršili velike in manjše tatvine, pa tuđi vlome. Med temi 12 so tuđi štiri ženske. Sodišče je vse obsodilo in sicer Karla Sibitza na 5 let težke ječe, nato pa v prisilno delavnico, Antona Sibitza na tri leta težke ječe in se ga stavi nato pod policijsko nadzorstvo, Marijo Rollba-cher na tri leta težke ječe, nato pa v prisilno delavnico, Avgusta Dimaja in Maksa Filzmayerja na tri leta težke ječe, nato se stavi oba pod policijsko nadzorstvo, Marijo Komar na dve leti težke ječe in ođdaje v prisilno delavnico, Jožefa Gastmartschi-tscha na dve leti težke ječe in nato pod policijsko nadzorstvo, Ivana Schauppa, Jakoba in Ano Klemen-tschnig ter Ivana Peternella na šest mesecev težke ječe, Heleno Gast-martschitsch pa na tri mesece ječe.
—  Vsi ti tički. ki so c^rožali imetje bližnjih in so zlasti vlomili radi v razne vile, kjer so potem   kradli    kot srake, ^o sedaj na varnem in bo imela javnost pred njimi za nekaj časa mir.
Oirok utonil. V Spodniem Dravo-crradu je v ponedeljek delala na polju Marija Bart ter imela pri sebi svojega dveletnecra sineka. Ko nekaj časa ni nanj pazila, se je ta odstranil. Ko je to mati opazila, šla ga je iskat. Ob polju pa teče neki potok, kamor je šla skrbna mati tuđi pogledat. Šla je ob potoku, a otroka ni bilo nikjer. Med tem Časom pa ji je prišel nasproti ža-gar na bližnji žagi ter ji povedal, da se je žaga ustavila in da mora biti dovod do žage z neko stvarjo zaba-san. Šla sta oba pogledat, kaj da je, in našla truplo otroka. Vsi poskusi, obuditi otroka zopet k življenju, so bili hrezuspešni. Nesrečna mati in poklicani oče sta bila vsled žalosti zaradi izgube edinega otroka silno potrta.
Drobne novlce, Vi om. Pri Sv. Mohorju je viomil te dni v odsotnosti posestnika in gostilničarja Ivana Scharschona neki tat v njegovo stanovanje ter iz zaprte omare odnesel 60 K in obenem zlat prstan.Stražmoj-ster tamošnje orožniške postaje, EngI, je ta-koj pričel zasledovati tatu ter ga tuđi kmalu prijel. Oddal ga je okrožnemu sodišču v Grifenburgu. Tat je neki Ferdinand Polak z Dunaja. Pri njem so našli skoraj cei ukradeni znesek, ražen par kron, ki jih je tat med potjo zapravil. Tuđi ukradeni prstan so še našli pri njem.
—  Okradeni hlape i. V Savod-jah je bilo te dni ukradenih hlapcema Jožefu Drakslu in Franu Gastingerju iz zaprtega hleva več obleke, perila, obuvala in dragih predmetov v skup-nem znesku 80 K.   Osumljcn it neki 261etni hlapec Fran MandU   ki Je bil radi tatvine žc večkrat predkazito-van in ki je služit za časa tatvine pri istem posestniku, kakor okradenca, in ki je po tatvini tako) zapustil službo in pobegniL Do sedaj tatu Se nišo mo*li dobiti.         ^
Primorsko.
Krmin rešea slovenske   nevar-
stL Nevarnost je pretila italijanske-mu Krminu, ker je trgovce Toros razobesil nad svojo trgovino slovensko napisno tablico. To pa je silno bodlo v oči krminske Italijane, ki so bili kar iz sebe radi te table. Pisalo in govorilo se je povs3d o slovenski nevarnosti. Sedaj pa je ta nevarnost odstranjena — ker so tablo ukradli ponoći laški »reševatelji domovine«. »U £co del Litora!c'< je ves iz sebe od veselja, da je, čeprav s tatvino, odstranjena ta tabla. — Dejanje je pač res nad vse junaško in častno, saj je s tem enkrat za vselej rešen Krmin »slovenske invazije«.
Goriška porota. Porotna obrav-nava proti Flajsu, ki je obtožen, da je posilil svojo nedolžno hčerko, še ni končana. Ker je poretniška klop me-šana, je treba vsako reč prevaiati, kar je nadvse zam'.dno. Zaslišana je bila ćela vrsta prič, ki so izpovedale zelo obtežilno. Obtoženec taji vsako krivdo. Pancs se bo obravnava najbrže zaključila.
Bombni atentat v Trstu — fingi-ran. Tako pišejo ssdaj v bratskein objemu nemški in italijanski listi, da bi od sebe odvalili zločinski čin Itali-lijanov, ki so provzročiii ta bombni atentat. Tako piše neki znani neznanec v »Tagespošti«, da smatra-jo italiianski krogi atentat za fingi-ran, ker so baje pred leti Sbvenci tuđi metali električne žarnice po tleh in potem dolžili »nedolžne^ Italijane, da so ti sireljali z revolverji. Da je kosec bombe razt^gal Jermanu v Vetničevi gostilni rokav, to po itali-janskem mnenju menda ri nikako dejstvo, čeprav bi hii Jerman mnev, če bi se bil le rna-o premaknil na svo-iem sedežu. Seveda pišemo italiianski in z njimi pobrateni nemški listi tako, da bi na ta način prikrili čim boli veliko lumparijo, ki so jo izvršil; laški nestrpneži s svojim činom. Rado-vedni smo le, če bi ti listi in lističi pisali, da je bombni atentat firssriran, če bi bila bomba padla med Sokole, oziroma med občinstvo in če bi bila padla vsled laske krvoločnosti večja množina slovenskih ljudi! — Res, pri obrekovanju in laganju se pač naj-dejo vedno v objemu ti Lahi in Nemci ter skušaio z lažjo — staviti Slovence na laž.
Pretep med Slovenci in Nemci v Škednju. Predsnočnjim \e prišlo pri Škednju do rabuke in pretepa med Slovenci in Nemci. Okoli 1. ponoći je bila obveščena rešilna postaja, da se nahajata dva ranienca na policijskcm inspektoratu v ulici Navale. Ko je do-spel rešilni voz tja, je rašel zdravnik dva ranjena železničaria, oba Slovenca, Matijo Šmajherja in Frana Kokela. Oha sta imela rane na glavi, ki so jih prizadjali Nemci z nozi. Oba sta se mirno vračala domov ter se med potjo pogovarjala slovensko. Zato jih je napadla družba Nemcev. ki je takoj potegnila nože. — Stražnik je pripeljal na komisari-jat tuđi nekega nemškega delavca Mihaela Baumanna, čigar izpoved na je malo verjetna, ker trdi, da je hil on in še neki drugi njegov sprem-Ijevalec napaden od Slovencev. Malo verjetno pa je to že iz enostavnega razloga, ker Baumann trdi, da je njegov prijatelj pobegnil, on pa ie v silo-branu rabil nož, ker sta ga Slovenca tuđi napadla z nožmi. Dočim pa on nima nikake poškodbe, sta oba slovenska železničarja ranjena na glavi. — So pač res junaki ti Nemci v Trstu, pristni pobratimi laških aten-tatorjev. — O celi zadevi se je ob-vestilo sodišče, ki bo dognalo res-nico.
Drobne novice. Javno nasil-s t v o. 45letni težak Ivan Martini v Trstu je iz zlobnosti nagajal te dni branjevkam na trgu della Barriera vecchia. Ko ga je neki redar posva-ril in mu velel, nai neha, se je Martini zagnal v redarja, ga osuval in mu skušal izdreti sabljo. Bil je nato are-tiran. — Tatica (?) V Trstu je bila predvčerajšnjim zjutraj aretira-na lSletna služkinia Ivana Babuder in to vsled ovadbe gospe Angele Fabbrove. Ta je naznanila policiji, da ji je zmanjalo iz raznih omar v zadnjih 6. mesecih okrog 1500 K denarja in mnogo obleke in perila. Fabbrova je osumila Babuderjevo, ker je imela ta vedno denar, čeprav ji ona, Fabbrova že pet mesecev ni plaćala mesečne plače (!) Tuđi je baje našla v sobi služkinje več komadov nje] ukradenega perila. Babuderjeva taji vsako tatvino ter trdi, da ji je ono perilo darovala njena teta, denar ji Je pa dal njen ljubimec, neki pomorski kapitan, in sicer 400 K. — Na-s i 1 s t v o. V Trstu je prišel v krčmo Martina Legovića neki Mihael Schulz, ki se ie napil in najedel, nato pa, ko ie krčmar zahteval plačilo, pričel groziti z nožem, češ, da bo krčmarju prereza! trebuh. Poklicali so redarja, ki je po daljšem naporu spravil nasilneža na varno.
Dnevne vesti.
4- Kierikalci in iugoslovaaska ideja. V zadnjem času so se pojavili tuđi med kierikalci pristaši jugoslo-vanske ideje, jugoslovanskega kul-turnega in narodnega edinstva. Kot vodja jugoslovanske struje v kleri' kalni stranki je veljal profesor bogo-slovja dr. Aleksej Ušeničnik, ki je bil za to tuđi že denunciran v nem-sko - nacijonalnih listih kot opasen jugoslovanski iredentist. Te denuncijacije so, kakor se kaže, prav zelo vplivale na dr. Ušeničnika, za to se je odločil, da javno moli svoj jugoslovanski kredo. To je storil v zadnji številki »Časa«. Ta njegov kredo pri-občuje v posnetku tuđi včeraišnii »Slovenec«. In tu čitamo med drugim: »Katoliško načelo zahteva od nas zvestobo ... To načelo nam lahko nalaga časih tuđi težke žrtve, to-da katoličani imamo zavest, da je vendarle to načelo ne le dolžnost, ki se ji moralo ukloniti poedinci in narodi, pa najsibo še tako težko, mar-več da je tuđi najboljše jamstvo naše blaginje. Mi verujemo v božjo pre-vidnost, a večni izrek božje previd-nosti se glasi: »Blagor ljudstvu, kl Je gospod njegov bog!«... Ali ie mar slučajno, da se navdušujejo za jugo-slovansko edinstvo najbolj tišti, k« sovražijo naš verski in kulturni preporod ter oznanjajo pod frazo klerikalizma boj^ zoper katoliško cer-kvev?... Će prav presojamo znamenja, izhaia najmočnejša agitaciia za to edinstvo v velesrbskem smislu iz bel^raiske — ložs. Značilno je da šega vpliv srbske lože že v Zagreb in da se je že tuđi pri nas javnost zavzemala za lože. Prav resne se je bati. da bi prišli Slovenci in Hrvati z jugoslovanskim edinstvom le pod iakobinsko gospodstvo lože!« — Tako piše dr. Aleš Ušeničnik, ki se ga nemški listi progtašali za nevarne-ga jugoslovanskega iredentista. Ušeničnik pa iredentist in revolucijonar! Kako se nai to striiija z njegovirr dostojanstvom? Katoliški mednarod-ni duhovnik in povrh še profesor bo-goslovja pa bi se naj navduševal za ideje, ki nimalo nič skupnega s sv vedo! Vera, to je prvo, narodnost p? priđe na zadnje. Ker pa je jugoslo-vansko edinstvo eminentno narodna stvar, se mednaroden katoliški duhovnik ne srne navduševati zanjo. Dc tega rrepričanja je sedaj prišel — pc svobodnem preudarku, ali pod priti' skom, o ;era ne borno razpravljali —■ tuđi dr. Ušeničnik. In da vsaj na vi-dez utemelji svoj preokret v idejnem naziranju, proglasa sedaj. da je pokret, ki ima za cilj jugoslovansko kulturno in narodno edinstvo, delo — iramasonske lože v Belgradu. Bog se usmili, s lakšnimi argumenti prihaja akademično izobražen mož, doktor sv. pisma! Ideja narodnega edinstva naj bo delo belgradske framasonske lože, korporacije, ki šteje, kolikor je nam znano, okrog 60 članov! Čemu neki slika učeni g. doktor takšne strahove, čemu pripoveduje takšne bajke, ki se jim mora smejati dete, ki zna na prstih našteii do štirih? Bolj pošteno bi bilo, ako bi g. doktor kar odkrito izjavil: Jugoslovanska ideja ni po okusu višjih krogov, ki vedre in oblačijo v cerkvi in v klerikalni stranki, za to se ji mora odpovedati tuđi on — dr. Ušeničnik. Takšen na-stop bi bil pošten in pravilen, ne pa da se »jugoslovanski iredentist« sedaj, ko se odpoveduje »jugoslovanski zmoti«, izgovarja na — framasonsko ložo.
— Iz predsedstva Slov. Sokolske Zveze se nam poroča: Prepoved III. slov. vsesokolskega zleta je provzro-čila vsepovsod umljivo in upravičeno razburjenje. Kakor je naravno, se ta povseni nepričakovana prepoved v javnosti tolmači na razne načine, ter se je spravila ta odredba polic. ravnateljstva tuđi v zvezo z zadnjim po-tovanjem deželnega glavarja kranj-skega na Dunaj, kateremu se je očitalo, da je on provzročil prepoved zleta. Predsedstvo Slov. Sokolske Zveze, ki je radi te prepovedi takoj posredovalo na merodajnih mestih. je prišlo do prepričanja, da je na udarcu, ki ga je prepoved zleta zadala vsemu slovanskemu sokolstvu in Ijubljanskemu prebivalstvu, g. dež. glavar kranjski povsem neudeležen, ampak da so prepoved provzročiii oni činitelji, kojim je na tem, da bi se inozemski naši sokolski bratje našega zleta ne udeležili. Ko to dejstvo konstatiramo, pozivljamo vse slovensko so'Kolstvo, da naj priprave za zlet z vso vstrajnostjo nadaljuje, ker ima predsedstvo Zveze upravičeno upa-nje, da bo doseglo, da se bo vršil zlet — čeprav mogoče omejen — po istem sporedu, kot je bilo prvotno določeno. — K tej izjavi pripominja-mo, da tuđi po naših informacijah, ki smo jih naknadno dobili iz doka] za-nesljivega vira, dež. glavar dr. Šu-steršič ni ndeležen pri spletkah proti sokolskemu zletu, kar lojalno beleži-
Stru 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dat 25. jiuiijft 1»I4.
142. Stev.
mo, ker tuđi najhujšemu političnemu jiasprotniku nećemo delati knvice. .+ Nemikl *\dkM*z*  v Cttor-
ca. »Narodni Politikac je priobčila o nemikem »Volkstagu« Jako značilen čianek, iz katerega posnemamo sle-deče: >Sistematično in premiMjeno, s prispevanjeir denarja iz Nemčije, de-lujejo v čeških in stovanskih deželah, posebno v tej državi vsenemški agentje, kakor je razvidno iz letnih poročil in občnih zborov raznih »Bundov« in »Schulvereina«, ki raz-Širjajb svoje delovanje tuđi na Gali-cijo proti Poljakom in na Hrvatsko-Slavonijo proti Hrvatom-Srbom. Bis-marckov apetit na Trst je znan in ni čudno, da njegovi podrepniki hrepene po Adriji, seveda samo po slovanski, dočim se ne upajo v zahodno — v italijansko državo, da ne razburijo Italije proti Berolinu. Čeprav so Nemci ob Adriji samo priseljenci — od Trs'a čez Pulj in ravnotako od Reke do Kotorja in jih je tod le pešči-ca, večinoma kot trgovci ali uradni-ki — imajo tod dovolj šol, glavno dr-favnih, tuđi srednjih, dočim domači-ni, Slovenci v Trstu, skozi trideset let zastonj zahtevajo. naj se izpolnijo njihove opravičene zahteve, posebno ker je najvri instanca na Dunaju odločila v prospeh njihovega šolstva. Enako se morajo Slovenci in Hrvati, ki tvorijo večino v Istriji, boriti za svoje sole — tuđi ljudske — proti umetni nadvladi italijanski in s po-močjo narodnih enot skrbe iz narodnih zbirk za svoje najpotrebnejše sole. Nemci se vmešavajo v domaći slovansko-italijanski spor ter se ho-čejo s tem okoristiti . . . Ze spomladi se je oglasila iz vrst primorskih Nemcev mila prošnja k Nemcem in k nacijonaini zvezi poslancev v dunaj-skem parlamentu, da bi smatrali njihove zadeve kot svoje ter napravili pri vladi korake proti vsaki koncesiji Jugoslovanom. Tedaj so Nemci proklamirali na svojem posvetovanju skupen nastop z Italijani, da bi tako onemogočili slovanski napredek. Tuđi sedanji celovški shod na Koro-škem prekipeva protislovanske mržnje. Kakor poroča »Information« gre Nemcem za to, da provzročiio na jugu take razmere, kakor na Češkem, da bi seveda potem mogli tem uspeš-nejse ribariti v kalnih vodah. Oni ho-čejo obrniti vso pozornost in silo ju-goslovansko na politično obrambo, tako da bi mogli Nemci. posebno iz Nemčije,mirno gospodarsko na škodo naše države in Slovanov napredovati k Adriji, ravnotako, kakor so nas izpodrinili na Balkanu. Pri tem se ne izogibajo nobenega orožja. Oseška »Drau«, ki zagovarja nemško - madžarske interese proti Hrvatom in Srbom, ie ocrnila zdaj župana mesta Zagreba veleizdajstva, ker je bil z zastopniki mesta in kulturnih zavo-'dov ter društev v Belgradu pri od-kritju spomenika velikega jugoslo-vanskega buditelja Dcsiteja Obra-dovića. Toda župan je bil tam z ved-nostjo hrvaskega bana in morda tuđi v interesu zboljsanja avstrijsko-srb-skega razmerja. Toda tega nočejo Vsenemci in Berolin. Seveda sma-trajo za samoobsebi razumljivo, da ustanavljajo podružnice naših »Bundov« in šulferajna v Nemčiji v to svrho, kakor so rekli pred kratkim na lipskem občnem zboru »Društva za nemštvo v tujini«, da naberejo kar največ denaria za naše ponemčeva-nje. V tem duhu bodo prihodnje leto v Nemčiji prirejali rudi slavnosti sto-letnice rojstva Bismarcka ter zbirali za posebni Bismarckov fond, ki je tuđi namenjen proti nam in Slovanom te države, predvsem južnim. Nemški Časopisi pozivajo na boj proti Jugoslovanom ravnotako, kakor proti nam. V »Grazer Tagblattu« je dr. Ritter vabil Nemce v Celovec, da bi se baje branili proti »vseruski« (!) nevarnosti. V celovški »Freie Stim-men« pravijo odkrito, da hočejo biti Nemci gospodarji v Avstriji in da hočejo s silo dobiti v roke politično vodstvo! Vsenemški zahrbtniki z be-rolinsko podlogo ne privoščijo Slovencem na domači grudi niti jezikov-ne enakopravnosti, na Koroškem in Štajerskem niti ljudskih potrebnih Šol, obenem pa zahtevajo enakih pra-vic na Kranjskem. kjer jih ;c komaj štiri odstotke, in hočejo segati po Adriji ter podjarmiti slovanski domo-rodni živelj. Ne sramujejo se, očrnje-vati ta slovanski živelj, ker hrepeni po zbližanju v okviru te države. Da, ćelo tako drzni so, da očitajo dunaj-ski vladi, da gre na roko Slovencem in Hrvatom! Je to enaka hinavska pesmica, kakor jo slišimo od naših Nemcev. To vsenemško hujskajije dosega pa ravno nasprotno — z e -dinja Slovane. V ruski dumi se že oglašajo govori proti vsenemške-inu gibanju in nevarnosti, poljsko ča-sopisje v Galiciji in Šleziji kliče v orožje proti njemu in ravno tako zdaj slovensko-hrvatsko časopisje. Mi, ki smo iz prve roke poskuŠali s pruski-mi Poljaki nemško obvlado, se mo-remo le veseliti, da so ostali Štovani UUVJiaK nevamost in da so se popri-
ieli samoobrambe proti heroinskim naganjačem.
Slovenski sokolski zlet je bil prepo-vedan, ker bi se tega zleta adeležili tuđi telovadci iz inozemstva. 14. t m. so pa bili v Kočevju člani društev »Allgemeiner deutscher Schulverein« in društva »zur Forderung des Deutschtums im Auslande« v Berolinu, ki imata namen germanizirati avstrijske Slovane ter pripravljati pot Veliki Nemčiji. In te vsenemške agitatorje, ki delaio jasao ia odkrito na razpad naše Avstriie, je pozdra-vil ces. svecnik A. Loy ter poudarjal, da ta obisk dokazuje, da imajo Ko-čevci tam zunaj v rajhu prijatelje in dobrotnike, ki hočejo ščititi in braniti kočevsko vojvodino. Ves sprejem in vse slavje je imelo izrazit vsenemški, torej protiavstrijski značaj. Toda vlada je to mirno gledala, čeprav je bila ćela prireditev strogo politična. — 3. do S. avgusta t. 1. se bo vršil v Lipskem vsenemški kongres, ki se ga bodo udeležili tuđi avstrijski Nemci. Kot zastopnik »Siidmarke« pojde v Lipsko drž. posl. Dobernig, ki bo go-voril o »Položaju NemštTa v Avstriji južno od Donave«. Slovanom ]e bilo pa prepovedano, udeleževati se predpriprav za vseslovansko razsta-vo, ki bi bila kot eminentno gospodarska prireditev največjega interesa za vse avstrijsko narodno gospodarstvo.
+ Na severu drugače nego na jugu. Na celovškem »Volkstagu* je celjski poslanec Marckhl oštro na-siopil proti narodnostni razdelitvi in-stitucij na Štajerskem in Koroškem, da bi se Slovenci zedinili s Kranjskim in Goriškim, s Trstom in Istro in da bi ne nastalo jugoslovansko ozemlje Ilirije! Nemci ne dopuste razdelitve deželnih šolskih in poljedelskih sve-tov ter ustanovitve slovenskega upravnega ozemlja. NiKdar ne bodo tega dopustili! Na Češkem pa zahtevajo Nemci razdelitev na vsej crti. Alpski in sudetski Nemci hrepene po »pravični češko - nemšJd spravi«, toda z nam Slovenci ne marajo sprave in miru, marveč nas hočejo nadvladati. Mi pa pravimo, kar je mogoče na severu, se mora zgoditi tuđi na jugu, če smo Slovenci še enakopravni državljani.
— Deželni odbor in dvojna me-
ra. Pred meseci je prosil kranjski ro-jak dr. Jamar deželni odbor, naj ga nastavi za sekundarija v deželni bol-nišnici. Deželni odbor je to prošnjo odklonil z utemeljitvijo, da je dr. Jamar oženjen, za sekundarije pa se načelno sprejemajo samo neporočeni zdravniki. Letos pa je prosil za se-kundarsko mes:o v bolnišnici dr. Mi-nar, doma nekje na Moravskem, a deželni odbor ga je takoj sprejel, dasi je tuđi dr. Minaf oženjen. Ševe dr. Jamar je naprednjak, dr. Minar pa Je nemara Češki klerikalec, to pa pri »nepristranskem« našem dež. odboru odtehta vse!
-i- Zaslužena kazeti. Pri sodišču v Ilirski Bistrici je bil 22. t. m. obso-jen Janez Kržišnik, dekanov brat in občinski tajnik v Trnovem, na 60 K kazni ali pa 6 dni zapora radi žaljenja časti. Ta vzorni kristjan je ^^ ožil namreč pri zadnji državnozbr rski volitvi na okr. glavarstvo reklan aci-jo, da naj se g. Oskarja Kuret, :>os. tajnika v Trnovem, ki je navci išen naprednjak, izbriše iz volilnega menija občine Trnovo, čes, da          v konkurzu. U radne poizvedbe pa so dognale, da je bila reklamacija po-polnoma neutemeljena — torej lažnji-va! Q. Kuret je seveda vložil proti temu resnicoljubnemu obč. tajniku tožbo in naš lažnjivi Janezek bo moral torej ali plačati 60 K kazni, ali pa sedeti 6 dni v hladu! Taka je ta podla banda! Pa se še hvalijo z zmago in si upajo kričati, da smo mi sleparji in obrekovalci! Pfui, hinavci! — V kratkem bo pri istem sodišču sedelo na zatožni klopi §e več ten nedoižnih Klerikalnih dušic radi svojih podlih manevrov pri zadnji državnozborski volitvi.
4- Vipavska vofašnica. Poroča-jo nam: Kakor znano, se je delo za vojašnico v Vipavi nekamo čudno od-dalo. Posledice tega se že kažejo. Govori se namreč, da mora tvrdka, ki gradi vojašnico, podreti del zgrad-be, ker je vojaški erar baje konstati-ral, da je materijal za nič. Ta del zgradbe, ki se mora podretf, je ve-Ijal baje okoli 30.000 kroti. Mi ne ve-mo, ali je to res, vendar bi pa želeli pojasnila.
+ Laska pravičnost V Tridentu volijo v občinski svet po proporcijo-nalnem zistemu. Pred kratkim so se vršile občinske volitve. Izvoljeno je bilo 20 liberalcev, 14 konzervativcev in 8 socijalistov. V Gorici, Trstu in Pulju pa nočejo Lahi ničesar slišati o proporcijonalnem volilnem zistemu, ker bi se ie le potem pokazala moč Slovencev oziroma Hrvatov v teh mestifa.
__Sokoteko dlpkma mi kM so
doski naročiti:   Športao  omizle pri
»Roii« (50 K); Lovskl klub pri »Strukitu« (50 K); gospod ravnatelj Ivan Hribar (20 K); gosp. velerržec Popović (30 K); gospa Marija Vid-mar (10 K). — Kakor slišimo, se po-vsod marljivo zbira za diplomo. Skrbite, da se »Sokolska diploma« čim preje zasveti na stenah naših sob in vseh gostilen in restavracij!
—  ĆHdao   oboaiaaie dr. Zaica.
Iz občinstva nam pišejo: Predvče-rajšnjim zjutraj sem se vozil na Go-renjsko. V istem vozu je sedel tuđi dež. odbornik dr. Zajec, ki je vso pot na ves glas čital neki časopis. Pasa-žirji, ki ne poznajo dr. Zajca, so se spogledovali, ker so mislili, da se je možu zmešalo. Vendar pa bi sveto-vali dr. Zajcu, naj si drugič, ko bo zo-pet tako razpoložen, najame poseben kupe.
—  Čudna   so   pota . . .   Župnik šentpetrske fare v Ljubljani, Petrič, je velik političen agitator.    Roko v roki z rimskim romarjem Oražmom je skušal kar čez noč preobrniti ćelo [aro ter jo izpremeniti v klerikalno. Delal je podnevi in ponoći. In drznil se je pri zadnjih občinskih volitvah v Mostah priti z Najsvetejšim na vo-lišče. Tako še ni ponižal noben duhovnik Najsvetejšega. Toda kazen je prišla.   Župnik   Petrič   ne  more   več ostati v Ljubljani.    To mu je menda kanonik Sušnik dovolj jasno povedal, ker bi mu sicer upniki še hlače vzeli. Kakor se govori, pojde v Radeče pri Zidanem mostu. Će se to res zgodi, že zdaj opozarjamo Radečane,    naj mu ničesar ne verjamejo, pa tuđi ne — upajo.
—  Srbske   dijakinje iz   Novega Sada v Ljubljani. Danes popoldne so se    pripeljale s poštnim    vlakom v Ljubljano gojenke  »Srpske više de-vojačke škole novosadske«. Na kolodvoru so jih prav iskreno pozdravile in sprejele njihove slovenske tovari-Šice. Obsule so jih s cvetkami. Obe-dovale so pri »Zlati kaplji«, nakar so si ogledale mesto.
—  Hrvatski   akademski    šport ni klub v Ljubljani. Za nedeljo in pone-deljek    imamo v Ljubljani v   gostih nam že dobro znani in simpatični hrvatski   akademski   športni   klub,    ki tekmuje oba dni z našo    »Ilirijo«. — Opravičeno smemo pri cako vati prav zanimivih     nogometnih   tekem.   — »HaŠk« nam je namreč    znan že iz zadnjih let kot elegantno in vrlo fair-mostvo, ki si je takoj pridobilo simpatije Ljubljančanov. Kdor se spomi-nja tekcm z njim, mora priznati, da so ga ravno te tekme navdušile za nogometni  šport.  »Ilirija«  zaključi s tekmama s  »Haškom« pomladansko nogometno sezono in priznati jej moramo, da je bila srečna misel, pova-biti v ta namen hrvatske akademike v Ljubljano. da jih po enem letu zo-pet pozdravimo, da jim zopet dokažemo, da ljubljansko občinstvo ni tako nešportno, kakršnega se je hotelo razvpiti in naslikati z gotove strani, firvatje so, uživali med nami vedno simpatije ifl  športnim krogom je bil >Hašk« kot prvoboritelj hrvatskega športa vedno mil in drag gost. Naj bi zlasti to pot pokazalo naše občinstvo s številnim obiskom, da in kako ceni prave športmane, in zlasti še, ako so zastopniki bratske^a nam naroda. — Tekmuje se obakrat ob vsakem vremenu. Pričetek obakrat ob 4. popoldne, konec ob pol 6.
—  Nogometne tekme   »Hašk« : »Ilirija«. Za nogometne tekme s »Haškom^, reprezentantom    hrvatskega športa, so od danes   naprej v pred-prodaji vstopnice po znižanih cenah v Češarkovi in Dolenčevi trafiki,  in sicer po sledečih cenah: Rezervirani sedeži po 3 K, numerirani sedeži po 2 K: navadrri sedeži po 1 K; stojišča po 50 v in dijaške ter vojaške vstopnice po 30 vin.. dočim so pri blagaj-nah na dan tekem za iste v prejšnjem sporedu določene sledeče cene: 3 K, 2 K 50 vin., 1 K 20 vin., 60 vin. in 40 vin. Predprodaje se zaključijo vselej na dan tekem opoldne.    Z nakupom vstopnic v predprodaji si torej vsak prihrani na izdatkih.
— Obrt v soli. Na c. kr. moškem učiteljišču izvršuje soproga šolskega sluge D. obrt šivilje. Zoper to ne bi imela javnost nič, da se pa pri tem vedno uporablja 4 do 5 učenk in to že več let v službenem stanovanju, kamor zahajajo dijaki, je   pa   proti vsem predpisom. Prosi se, da šolska oblast temu početju enkrat za vselej naredi konec.
—  ZglašeraM urad c kr. poli-cijske^a ravnateljstva bo v soboto, dne 27. junija 1914    radi    sploSnega snaženja za stranke nedostopen.
Maščevaaie ob«>Jeoca. 401etni delavcc Janez Zabret iz Mengša je zelo nevaren človek, ki je bil Že šest-najstkrat kaznovan zaradi različnih deliktov. Sele pred kratkim je bil ob-so|en na dva meseca težke ječe, ker Je napravil večjo škodo posestnici Apokmiji Ves v Rodici. Po obravna-vi je iel takoj v Rodico, da se ma-ščttie nad Vesovo. S silo ie vđri v njeno bilo, K> vrgel na tla ter k> osu-vaL da ie bila precej poškodovana. Zabret ie tndi grodl Vesovi da io bo
ubiL Zabreta so aretirali ter izročili okrajnemu sodišču v Kamniku.
Požar. Preteklo soboto okoli 10. ponoći je izbruhnil v kozolcu posest-nika Antona Orisa v Pijavi gorici ogenj, ki se je hitro razširil. Začel je goreti tuđi sosednji kozolec posestni-ce Marije Jesih. Oba kozolca sta po-polnoma zgorela. Orisu sta zgorela tuđi dva voza in mnogo mrve. Zahvaliti se je le vrli požarni brambi iz Škofljice, da je omejiia ogenj. Oris ima 4000 K škode, zavarovan je bil le za 1400 K. Jesihova pa ima 1000 K škode in ni bila zavarovana.
Nevaren tat prijet Dne 21. junija so prijeli v Studencu Franca Po-ženela, ki je v zadnjem čau izvršil mnogo tatvin v novomeškem in kr-škem okraju. Poženel je bil 1. 1887. rojen v Liplju pri Planini. Pri njem so našli 12 žepnih ur, 11 verižic za uro, 4 zlate prstane, en križevec, en tolar Marije Terezije in 79 K 59 vin. gotovine, kakor tuđi tujo delavsko knjižico. Oddali so ga okrajnemu sodišču v Krškem.
Avtomobilna pošta Logatec-Idrija. Od 1. julija 1914 dalje se bo dnevno dvakratna poštna vožnja na progi Logatec, kolodvor - Idrija, po-štni urad in nazaj oskrbovala z av-tomobili in izročila avtomobilnemu podjetniku Ivanu Sicherlu v Spođ-njem Logatcu. Avtomobili bodo od-hajali od kolodvora v Logatcu ob pol 7. zjutraj in ob 2. uri 20 minut popoldne in od poštnega urada v Sp. Logatcu ob 7. uri 10 minut zjutraj in ob pol 3. popoldne in ob 9. dopoldne, oziroma ob 4. uri 20 minut popoldne prihajali v Idrijo. — Iz Idrije bodo odhajali avtomobilni vozovi ob pol 12. dopoldne in ob 6. uri 10 minut popoldne in prihajali k postnemu uradu v Spodnjem Logatcu, oziroma h kolodvoru v Logatcu ob 1. uri 26 minut popoldne in ob 8. uri 06 minut zve-čer, oziroma ob 1. uri 50 minut popoldne. Sedanje dnevno dvakratne dvo-vprežne poštne vožnje med poŠtnimi uradi Spodnji Logatec in Idrija in dve izmed sedanjih dnevno sedem-kratnih enovprežnih poštnih voženi med poštnim uradom v Spodnjem Logatcu in med kolodvorom v Logatcu se bodo s koncem 30. junija 1.1. opustile. Kurzi in kartiranja poštnih službenih mest na progi Spodnji Logatec - Idrija in poštnih uradov, ki so s poštnimi avtomobilnimi vožnjami Logatec, kolodvor - Idrija v neposredni zvezi, kakor tuđi krajevna dostavljanja in tuđi morebitna pota selskih pismonoš pri poštnih uradih. ki pridejo v poštev, so se vsled tega primerno preuredila.
Iz Vremskega Britofa na No-tranjskera. V torek ob 10. zvečer so peliali k večnemu počitku ostanke dveh ponesrečenih rudarjev, bila sta to Jože Tuk iz Fameli, oče dveh malih otrok in mladenič Andrej Vato-vec iz Zg. Vrem. Pogreb se je vršil danes zjutraj, ob udeležbi rudarjev. Ljudje se močno zoper to jezijo, ker naiemnik rudokopa prof. Avgust Pri-ster, noče nikakor povedati, kdaj dobe v rovu kakega ponesrečenih. Po preteku 6. mesecev so se ljudje pomirili, ne bi bilo nobenih nemirov, ljudje ki imajo svojega ponesrečen-ca, radi bi mu iskazali zadnjo čast, da bi ga saj do groba spremili.
Pristanišče untčenja je naslov senzacijonalno napeto zanimive pomorske drame v treh dejanjih, ki se bo predvajala v petek, dne 26. junija na špecijalnem večeru v kinematografu *IdeaU. Dejanje te drame je skrajno napeto in nam kaže čudovite zasledovalne in morske prizore. — Koncem krasna tridejanska veselo-igra »Mala čokoladarica«. — Pri predstavi ob 9., ki igra na vrtu in spremlja slike vojaska godba. Danes zadnji dan vojne slike »Bitka pri Oettysburgu«. — V soboto veleza-bavna detektivska veseloigra »Kje je Koletti?«
Otroci kapitana G ran ta, se zove roman, ki ga je pred več nego 30 leti spisal znani francoski pisatelj Jules Verne in ki se lepo vpodobljen vidi te dni (od petka naprej) v kinematografu Bachmaier v Lattermannovem drevoredu. Predmet dejanju je ljube-zen v najčistejši in najsvetejši obli-ki. Dvoje otrok išče svojega izgub-Ijenega očeta in posreči se jima, da naletita na dobre, krepke ljudi, ki jima nesebično in do smrti zvesto stoje na strani.
Zamorska vas Šilukov v Ljubljani. Na bivšem dirkališču v Tivoli-ju se vidi že nekaj dni zanimivo vas Silukov, zamorcev, ki tamkaj izva-jajo svoje narodne pleše, boje, godejo na svoje instrumente in prepevajo. Med njimi je tuđi več žensk in otrok. Vzpričo malenkostne vstopnine bi se pač izplačalo, da občinstvo v mnogo-brojnem številu poseti to zanimivost. Predstave se vrSe vsako uro od 10. dopoldne naprej pa do mraka.
Nafhr. Včerajšnji dan je potekel brez dežja in je bil prav soparen. Po 6. zvečer se je pa začelo proti severu temniti nebo. Začelo je gnneti in treskati, potem se Je pa vlila taka ploha, da so do vseh cestah stale ve-
like luže. Sumljive temnosive oblake je veter pognal nato proti jugovzho-du, kjer je bilo videti še hujše, kakor pri nas. Čudno poletje. Dan se je začel že krajšati, pa še nimamo prave-ga poletja.
Nezgoda pri nakladanju mrve. Ko je predsnočnjim hlapec Leopold Šolar na Trzaji cesti, na vozu sto-ječ nakladal seno, sta konja potegni-la voz, vsled česar je Šolar padel na žrt ter si pri padcu v zapestju izpah-nil desno roko. Moral je iskati zdrav-niŠke pomoči.
Pri gosp. dr. Benj. Ipavicu je pozabila neka bolnica zlato uro z ve-rižico. Nazaj jo dobi dotična pri ome-njenem zdravniku.
ffarodna obrombo.
C. M. prireditev  v  Bitinjah.   V
nedeljo 28. i. m. priredi PremsKa podružnica družbe sv. Cirila in Metoda veliko vrtno veselico v Bitinjah pri g. Grahorju (železniška postaja Ki-lovče, proga Št. Peter - Reka). Zače-tdk ob 3. uri popoldne. Spored je ze-lo zanimiv. Svirala bo Sokolska godba iz Kozine, pevske točke pa bo iz-vajal polnoštevilni mešani zbor tr-novske Citalnice. Ker se vrši ta prireditev v narodni namen, vabimo vse narodno čuteče občinstvo, posebno iz bližnjih vaši, da se te veselice pol-noštevilno udeleži. Pokažimo z mno-goštevilno udeležbo, da nam ni še zamrlo narodno čustvo, kakor to želi na vse pretege neka izvestna stranka na Kranjskem; pokažimo, da še imamo požrtvovalno ljubezen in darežljive roke za naše nesrečne brate na Koroškem in drugod, ki zdihujejo pod nemškim in italijanskim jarmom! Posnemajmo našega nepozabnega pesnika S. Gregorčiča, ki pravi: »Odpri srce, odpri rokj, otiraj bra-tovske solze!
Društvena naznanila.
Velika javna telovadba in veselica »Sokola I.« se vrši letos 5. julija. Članice in elane pozivljamo, da za to veliko slavnost hranijo kar največ mogoče cvetlic. — Letošnja javna telovadba »Sokola I.« bo nekaj izredno lepega. Nastopilo bo pri telovadbi 250 oseb. — Pri veselici bo najboli zanimalo občinstvo srečolov, ker bodo večinoma sami živi dobitki. Tuđi v ostalem se bo nudilo občinstvu kar največ zabave. Zato pa bodi vsakega zavednega Slovenca dolžnost, da v nedeljo, dne 5. julija pohiti na javno telovadbo in veselico »Sokola I.«, ter da prispeva s tem društvu, da si bo čimpreje zgradilo svoj lastni dom. — Na zdar!
Odborova seja političnega društva »Vodnik« v Spodnji Šiški. V soboto zvečer ob 8. uri se vrši pri Seidlu odborova seja pol. društva »Vodnik«. Prosimo vse odbornike, da se zanesljivo udeleže te seje.
Umetnost.
II. produkcija učencev »Glasbe* ne Matice« se je vršila v sredo 24. junija. Obisk je bil to pot izdatno bolj-Ši nego pri prvi produkciji. Spored je obsegal pet klavirskih tock, tri go-slaške in štiri pevske točke. UČenke in učenci so v splošnem kazali dobro tehniško znanje in tuđi umevanje skladb, ki so jih igrali. Učiteljicam njihovim in učiteljem, kakor tuđi njim samim sodi torej vse priznanje in pohvala. Pevki sta nastopili dve: gospodični Antonija Šuštar in gospodična Cenka Sever. Obe sta nastopili jako simpatično. Gospodično Sever-jevo smo imeli priliko uvaževati ž© na zadnjem koncertu »Glasbene Matice«, kjer je pela altovski solo v Sattnerjevi kamati »Oljki«. Njen glas ima posebno sočno in lepo bar-vo za enkrat v srednjih, bolj nizkih neko visokih legah. Večer je minil jako neprisiljeno in animirano. Vsem klavirskim, goslaškim in zlasti še pevskim točkam je sledilo živahno odobravanje in ploskanje občinstva.
Razne stvari.
*  Samomor. Iz Crnovic poroča-jo: 23. t. m. dopoldne se   je   ustrelil kaznilniški paznik Kaswan.  Kaswan je bil na sumu, da je bil v zvezi z begom bratov Gerovskih.
*  Pokvarjena gnjat.  Iz Đerolina poročajo: V zahodnem delu Berolina je vsled zavžitja   pokvarjene  gnjati zbolelo smrtnonevarno 25 oseb. Boje se, da bo zbolelo še več oseb.
*  Poplava v Sarajevu.  Iz Sarajeva poročajo: 23. t. m.    ponoči   je razsajala v Sarajevu huda   nevihta. Utrgal se je   oblak.    Ceste so   bile kmalu poplavljene in voda   je   po-vzročila veliko škodo.
*  Boi med roparjl   In   orožnllcl. »Giornale d' Italia« poroča iz Nuorp, da se je na cesti med Bado in Ozzano vršil krvav boj med nevarnimi   ro-parii in orožniško patruljo.  Od obeh
142. 5iev.
•SLOVENSKI NAICUDV** 2». jnaijft 1914.
Stran 5b
strani so streljali. En orožnik in trije roparji so bili ustreljeni.
*  Sleparski železaiški uradalk. Z
Dunaja poročajo: Uradnik sevcrne žeicznice Oskar Hafner, ki je bil do-delien kot blagajnik kolodvoru v Floridsdorfu, je poneveril 37.000 K ter pobegniL Rojen je v Siovenjem gradcu, pristojen v Maribor in 47 iet star.
*  Nesreća pri zgradbi podzemeli-ske železnice. Iz Novega Jorka poročajo: Pri zgradbi podzemeljske   železnice v Brooklynu se je podrl oder. Petdeset delavcev je padlo v globi-no. Ponesrečeni delavci so bili delo-ma težko, deloma   lahko   po^codo-vani.
*  Zopet ritualen umor? Iz Petrograda poročajo: Nova afera ritualne-ga umora vzbuja vel&o senzacijo. V vaši Groizy so našli neke^a   kmeta s prerezanim grlom. Med prebivala je takoj nastala govorica, <iu ^re   za ritualen umor. 2id Herš Metli ii. njegov sin sta bila aretirana.
*  Žrtve aviatika.    Iz ^wh\verinu poročajo: VojasKa zrakoplovca nad-puročnik Kolbe in stotnik Ruii sta pri Gnriessu padla na tla.   Nadporočnik 5 je razbil lobanjo ter obležal rnrtev, s otnik Ruff si je zlomil nogo. —   Iz Vilne poročajo:    Vojaški    zrakoplov se je moral zaradi nevihte spustiti na tla. Pri tem je zadel ob drevje ter se razbil. Vseh deset oseb, ki so bile v zrakoplovu, se je poškodovalo.
*  Stavka pismonoš v Parizu.   Iz Pariza poročajo:   Demonstracije pa-rišKih pismonoš so se izpremenile   y *?!ošno stavko. Prebivalci ne dobi-vajo niti pišem niti časopisov. Včeraj ziutraj ob sedmih se je zbralo    1500 pismonoš v dvorani za sortiranje pišem glavne pošte, ki so :am vpili in ropotali. Govori se, da bo vlada ukazala vojakom raznašati pisma. Ko so pismonoše dobili zatrdilo. da bo mi--ister sprejel njihovo deputacijo, so zopet stopili v službo.
*  Sanje so se izpolnile. Iz Porto ć* Anzio    poročajo:    Mladi    stavbni podjetnik Ciofi je pred desetimi dne--•;. ko se je vršil pogreb njegove ma-•ere. izginil. Ne vesta Ciotijeva je pri-: Tvedovala, da je \idela   v   sanjah svojega zaročenca pri krsti njegove matere. De&lica je prosila in rot:!a ; -licijskega Komisarja toliko časa. da je pustil    odpreti    grobnico   rodbine Ciolfi. Sanje so se   izpolnile.   Ubogi Ciolfi je ležal   mrtev med   krstama svojega očeta in svoje matere.    Po pogrebu je legel na grob svoje matere ter od onemoglosti umri.
*  Nesreća krakovskega nadško-fa. Iz Krakova poročajo: Krakovski nadškof knez Sapieha se   je   peljal včeral v neki bližnji kraj. da tam blagoslovi   kapelo.   Nadškofov voz so spremlievali kmetie na konjih.    EK*a konja sta se splašila. Eden je vrgel raz sebe jezdeca, Nadškoi je skočil iz voza, da pomaga. Pri tem ga je pa splašeni konj sunil v trebuh. Navzlic velikim bolečinam je vendarle blago-slovil kapelo. Sele pozneie so pokli-cali zdravnike, ki so odredili, naj se nadškof prepelje v Krakov. Nadškof leži. Dosedaj se nišo dognali, kakšne ii. so poškodbe. Boje se komplikaer.
*  Revolverski napad   na   Henri Rothschifda. Iz Pariza poročajo: Ko se je v soboto zvečer vračal   Henri Pothschild iz opere   po boulevardu, :e neki neznanec na vogalu   rue   de Caumartin dvakrat ustrelil proti njemu. Ena krogla je zadela Rothschil-Ja v kolku, vendar pa njegova rana ni nevarna. Pasanti so priieli   napa-dalca ter ga pretepli.   Potem so   ga peljali na policijo, kjer je izpovedal, ća se piše Proudhon in da je star 60 let. Prej je bil trgovec   z   mlekom, vendar pa so ga uničili humanitarna društva, ki   so   začela   ustanavljati prodajalnice mleka.
*  Proti alkoholu je nastopilo za-konodajstvo    v   letih 1912—1913   v mnogih državah. Najradikalnejše po-stopaio    Združene    države    severo-ameriške.   Mnoge   države imajo že zdaj prohibicijo, da se v njih alkohol ne sme niti izdelovati,   niti   točiti in prodajati.   Toda tei prohibiciji so se 'zognili s tem. da so kupovali alkohol Irugod, kar je bilo dovoljeno.    Zdaj >e more tuđi to prepovedati po zakoni Kenyon-Sheppard-Webbovem   iz . 1913. V Evropi je alkohol popolno-Tia prepovedan na Islandu. Od 1. ja-nuarja 1913. velja tam zakon, ki doio-ča, da smejo obstoječe gostilne prodajati alKOholne pijace do 1. januar-ia 1915. Od tega časa je prepovedana prodaja alkoholnih pijač, toda le ta-kih, ki imajo čez 2lU% alkohola. Na škotskem je bil lani sprejet zakonjci daje od 1. 1920. nadalje občinam pravico,   da   glasujeio   0 podeljevaniu koncesij. Glasovati se mora, če za-hteva to  naimanj    deset   odsto'kov vseh k glasovanju opravičenih cbči-narjev. Na dan glasovanja moraio biri zapr:e vse gostilne. Ce se naj glasuje o zatvoritvi vseh gostiln, mora bili navzočih 35 odstotkov volilcev in za zatvoritev mora biti oddanih 55 odstotkov glasov.   Za'Kon dolaca ru«li, da lastniki zaDrtib   to&tua ne dpbe
nikakriae odikodmae. Novi lakta v Luksemburgu predptafte, da se mom
za otvoritev novih gostiln plaćati taksa 200—3000 frankov. V občinah, kjer pripada ena gostilna že na 200 ali manj oseb, je taksa še enkrat tako visoka. V občinah, Kjer pripada ena gostilna na 150 oseb, se ne sme dati nobene koncesije. Gostilne morajo biti zaprte ob enajstih ponoči. Ose-bam, ki še nišo stare !7 let* je pre-povedano, hoditi v jjostilne. Na Dan-skem je stopil v veljavo zakon, po katerem se ne dajo koncesije za vse življenje, marveč samo za dobo petih let. Na vsakih 350 prebivalcev sme pripadati samo ena gostilna. Pri tem ne sme biti v nobeni občini šte-vilo gostiln večje, nego je bilo 1. januar ja 1912. Osebam, ki Še nišo do-polnile 16. leta, se ne smejo prodatati alkoholne pijace. Na Švedskem je bil sprejet zakon, vsled katerega so občine in država popolnoma necd-visne od dohodkov iz alkohola, in ki daje občinam pravico, da pošiljaio v sanatorije pijance, ki ogrrožaio iavno varnost, ki ne skrbe za ženo in otro-ke ali pa ki so v breme rodbini. Ra-zentega pripravliaio zakon, podoben omenjenemu zakonu na Šfcotskem, Italiianski parlament je sprejel zakonsko predlogo, da se ne sme pode-lievati nove koncesije v občinah kjer ena prodajalnica alkoholnih ni-iač, vštevši pivo in vino, pripada r>o-vnrečno na 500 prebivalcev. Osebe ki so We dvakrat kaznovane zaradi piianosti ali za delikt, izvršen v pija-nosti. izgube za pet let volilno pravico in 5e izčrtajo iz seznama porotni-kov. Osebam, Ki nišo dopolnile 16. leta, se ne smejo prodajati alkoholne pijace.
TelBfons^ in brzojavna
ponpčila.
Sokolski zlet.
Dunaj. 25. junija. Poslanec dr. Ravnihar je danes intervenira! v mi-nistrstvih v zadevi razveliavlienia prepovedi slovenskega vsesokolske-ga zleta v Ljubljani.
Proračunski provizorij.
Duna', 25. jun. Kakor se zatrjuje, ne bo obsegal polletni proračunski provizorij nobenih kreditnih pooblastil.
„Union".
Pra^a, 25. jun. Glasom poročila »Narodnih Listov* se bo prenesel znani češki dnevnik v nemškem jeziku „Union" na Dunaj.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 25. junija. V včerajšnji seji je sabor sprejel v tretjem branju zakon o zvišanju uradniških plač. Vršila se je nato proračunska debata. Referent dr. KriŠković je opozarjal, da Hrvatska od 1. 1907. ni imela zakonito rešenega proračuna. Prihodnja seja danes.
Zagreb, 25. junija. Za 9. juli je razpisana nadomestna volitev v Lud-bregu, ki je potrebna vsled anuliranja volitve Štefana Radića. Radić je bil v tem okraju že dvakrat izvolien za poslanca ter bo sedaj zopet kar.lidiral. Ker stranke ne bodo postavile proti-kandidata, bo zopet izvoljen.
Zagreb, 25. junija. Stara *ićanec Zagorac je odložil zaradi bok li svoj mandat kot član regnikolarne ieputa-cije. Danes se vrši v sabor nadomestna volitev.
Srbska cerkvena avionomija.
Budimpešta, 25. jun. Ministrski predsednik grof Tisza bo prihodnji teden nadaljeval pogajanja glede ure-ditve srbske cerkvene avtonomije. Po-vabil bo škofe srbskih cerkev k po-svetovanju.
Prestolonaslednik.
Metovič, 25. junija. Prestolonaslednik Fran Ferdinand je dospel sem. Oblasti so ga pozdravile. K pozdravu je prišel tuđi deželni glavar Ivčević. Nato se je odpeljal prestolonaslednik naprej v Sarajevo.
Zadnji dogodkl v Italiji.
Jakin, 25. jnn. Zaradi dogodkov v Jakinu je bil urednik nekega repti-blikanskega lista Peter Nenni aretiran. O anarhistu Malatesti ni sledu. Gotovo pa je,  da  je  pobegnil v inozemstvo.
Rusija se pripravlja.
Berotin, 25. junija. Listi poročajo iz Petrograda, da bo Rusija 1. julija ob zahodnji meji ustanovila 8 novih velikih garnizij.
Francosko državno posoiflo.
Pariz, 25. junija. Uradno se raz-glašajo pogoji novega franeoskega državnega posojila v znesku 805 mili jonov frankov. Posojito se najarac po dll%Jb po kurzu 91.
ParišU ptanoMie.
Pariz, 25. junija. PariSki pismonoše so   danes   popolnoma ustavili
stavku^-
Novo vMiidllftMft v N«m«iJI.
PraakobrMi •• M.9 25. jnntja. Cesarska naredba dovoljuje ustano-vitev noven vteučitiiča v Franko* brodu o. M.
Vojvoda  Sacksen - Meialagensld t.
Meiningen, 25. Junija. Vojvoda Juri IL Sachsen - Meiningenski je danes ponoči umri,
AngUika zbornlo« lordov.
London, 25. jun. Marki of Crewe je predložil zbornici lordov dodatni zakon k irskerau zakonu. Ker bi bilo krivično izvzeti ćelo provincijo Ulster od homerule se bo izvzetje od zakona izvršilo po grofijah. Izvzete grofije bi ne imele pravice pošiljati v irski parlament poslancev. Dodatni zakon je bil nato v prvem branju sprejet.
Japonska deželna bramba,
Petrograd, 25. junija. V To'kiju je skienil japonski deželnobrambni svet povisati armado na 25 divizij in nakupiti 8 novih dreadnoughtov in oklopnih križark.
Revolucija v Ecuadoru.
New York, 25. junija. Iz Guay-pquila poročajo, da so odkrili tam komplot, ki si je nadel nalogo, umoriti predsednika Plažo in proklamirati Concho za provizoričnega predsednika.
Vinar v Chikagu.
London, 25. junija. V Chikagu je razsajal snoči silen vihar. Strela je ubila mnogo ljudi. Mnogo hiš je bilo močno pošikodovanih.
*              *
*
Dogodki na Balkanu.
REVOLUCIJA V ALBANIJI, Padec Elbasana.
Drač, 25. junija. Vstaši so zasedli Elbasan ter vjeli vladne čete. Vjeta sta bila tuđi dva fcoiandska častnika major Molsen in stotnik Reimers. — Vstaši so porazili nato tuđi vladne čete pod poveljništvom Nurr - Eddin bega ter uplenili dva topa.
V  Draču.
Drač, 25. junija. V torek je prišlo v Draču zopet do napačnega alarma. Streljali so s puškami in s topovi. Pri tem je bil eden ubit, trije so bili ranjeni.
Amsterdam, 25. junija. General de \Veer se vrne te dni v Drač.
Dunaj. i^. juniia. Albanski poslanik apelira iznova na velesile, da posijelo knezu pomoč. sicer je vse izgubljeno. Elbasan, Berat, Fieri so padli, Valona ie p. ed padcem.
Prenk Bib Doda.
Dunaj, 25. junija. Do 1. popoldne ni še nobenih podrobnih vesti o uni-čenju severoalbanskih čet in zajetju Prenk Bib Dođe. V političnih krogih so prepričani, da so poročila iz Rima točna, domnevajo pa, da se Je Prenk Bib Doda v sporazumu z vsta-ši vdal. ker je siirmatiziral z njimi.
Pariz, 25. junija. »Petit Journal« poroča, da je prišlo med rimsko in dunajsko vlado do sporazuma glede odpoklicanja obeh poslanikov Aliotti-ja in Lowenthala.
Dunai, 25. junija. V oficijoznih dunajskih krogih zatrjujejo danes do-pni ine, da vesti, ki so ^rispelc preko T?;Tia o uničenju Malisorov in vjetju Frenk Bib Dođe, nišo potrjene in so, ka kor vse kaže. netočne. Brzojavke od snoči ne vedo ničesar o katastrofi, ki bi bila zadela povelinika Minditov, nasprotno prihajajo obvestila, da se nie^o^a vojna akcija vrši redno in da Prenk Bib Doda uspešno prodira proti Draču. Berlinski listi pa potrju-jejo iznova vest, da je Prenk Bib Doda s svojo vojsko izgubljen.
V tužni Albaniji in v Skadru.
Đerolin, 25. junija. Listi poročajo: Zadnji ostanki albanskih vladnih čet v južni Albaniji so bile poražene ter so jih vstaši pognaH proti Bera-tu. Tuđi Berat so vstaši zavzeli.
Berolin, 25. junija. V Skadru in okolici je opažati močno vstaško gibanje proti knezu Viljemu.
Valona, 25. junija. Močne vsta-ške čete so se približale mestu. Valona se ne bo mogla držati ter bo morala pasti. Pred Valono je dospela ruska križarka »Terek«, katere po-veljnik poroča, da se vrši pred me-stom pri SkartiLi Borzi boj med vlad-nimi četami in vsrašu
V  Epiru.
Atene, 25. junija. Kontrolna komisija je obvestila predsednika pro-vizorične epirske vlade, da ji je dal knez polno pooblastilo, da uredi na podlagi pogodbe z Epirci odnoSaje v Epiru.
Srb*k! kralj.
Belgrad, JS. junija. Uradni krofi razglalajo, da so vesti o predsMe-čem oćstovu kralja Petra izmišBene. V podučenih krogih pa trde, da bo trajalo sedanie regentstvo   prestolo-
potem pokazaio, da je bolezen kralja necadravljiva, — kralj ima hud rev-matizem m arteriosklerozo, — bi bilo Sele misliti na izpremembo na pre-stolu.
Srbski konkordat
Rim, 25. junija. Med Srbijo in Vatikanom sklenjeni konkordat je bil dne 24. junija podpisan.
Rim, 25. junija. Včeraj med srb-sko vlado in Vatikanom sklenjeni konkordat obsega 22 členov. Glavne določbe konkordata so sledeče:
Člen 2. določa, da tvori Srbija posebno cerkveno provincijo z nad-škofijo v Belgradu in škofijo v Skoplju.
Ćlen 3. določa, da sta nadškofija in škofija neposredno podrejeni pa-peški stolici.
Ćlen 4.: Papež ima pravico, imenovati škola in nadškofa, mora pa osebe, ki jih imeuuje, notificirati srbski vladi, da ta predloži svoje eventualne ugovore.
člen 10. določa, aa je veronauk katoliske mladine v vseh šolah pod-vržen nadzorstvu škofa in nadškoia.
člen 12.*. Qrbska vlado priznava veljavnost porok, ^^'.jsenm po kato-liškem ritu
Člen 15. določa, da se pojejo be-sede: »Domine S'iIvuti fac regem<-po potrebi v slovanskem ali latin-skem jeziku.
Člen 21. določa, da stopi konkordat takoj po ratifikaciji v veljavo.
Belgrad, 25. junija. Srbski krogi zatrjujeio. da prepušča konkordat ureditev liturgičnega vprašanja od-ločitvi nadškofa, ki bo skoro gotovo uvedel povsod slovansko liturgijo.
Bolgari se še nišo spametovali!
Sofiio, 25. junija. Odbor za prire-ditev slovenskega Čebelarskega kongresa v Pragi je ponovno povabil na ta kongres bolgarske čebelarje. Bol-garska čebelarska zveza je imela včeraj glede tega povabila novo po-svetovanje in je znova soglasno skle-nila, da se kongresa slovanskih čebe-larjev v Pragi ne udeleži.
Bolgarsko posolilo.
Sofija, 25. iunija. Ravnatelj bolgarske Kreditne banke, Stange. je predložil pogoje za posojilo. Najka-sneje v dveh dneh bo pogodba pod-pisana,
Grška in Turčija.
Washington, 25, junija. Repre-zentantska zbornica Zedinjenih držav in senat sta odobrila prodajo dveh ameriških dreadnoughtov Grški.
Atene, 25. junija. »Agence d' Athenes« poroča: Petsto beguncev iz Suffliia v bolgarski Trakiji, ki so jih Bolgari od tam prepođili, je dospelo v Solun.
London, 25. junija. Grška Ie iz-ročila velesilam novo noto, v kateri pravi, da so turske koncesije sicer v principu zadovoljive. Grška pa ni-ma zaupanja, da bo Turčija svoje obljube tuđi res izvršila. Zato prosi Grška velesile, da na jprevzameio kontrolo nad izvršitvijo teh obljb.
Dunaj, 25. juniia. Iz Petrograda poročajo. da presojajo tam položaj med Cirško in Turčijo pesimistično. Boje se, da bodo velike priprave Gr-ške situacijo pooštrile. Vojna nevar-nost še nikakor ni izključena. Grška se pogaja s kitajsko republiko zaradi odkupa tren modernih velikih križark za 170 milijonov.
Duna), 25. junija. Z ozirom na neugodne vesti z Balkana, je bila kupcija na borzi slaba.
Za hratek čas.
Na deželi je deževalo. Krčmar Urban Zalivač je slonel na oknu in gledal v dež. pričakuje, da mu pripo-di kakega gosta.
Res zagleda Čez nekaj časa tri suhonoge turiste, ki so tekli proti njegovi hiši.
—  Jera, je zaklical svoji    ženi, trije škrici gredo.   Ti tako ne pijejo nič drugega kakor čaj.
Turisti so pribegli v hišo, drhteli in ŠKlepetali z zobmi ter naročili čaj.
Hm. je rekel prvi turist, ta čaj nima nič barve.
Tuđi nič okusa nima, ie menil drugi turist
No je pač tišti najslabejši čaj, ki ga samo kmetje pijo, je pristavil tret-ji turist.
Oča Urban Zalivač je vse to mirno in ravnodušno poslušal. Ko so pa tnristi odšli, se je zakrohotal na ves glas in zaklical svoji ženi:
Ali si videla, Jer a, kakšni tepci so ti Skrici. Pobarvano gorko vodo so pili, pa so mislili, da je čaj.
— GorBU eksporta trg. Iz Gorice poročajo: Dne 23. Juniia so prodali na tukajšnjem eksportnem trgu: 25 stetov hrnft po 36 K stot; 5 sto-tov breskev po 90 K stot; 70 stotov SeSen] po 44 K stot; 100 kg čeSpel]
đo M vta^MtaKHflu i Atote a»e*a
po 38 K stot; 2 stota ribezlja po 50 K stot; 40 kg jagod po 1 K 40 vin. kikfc-gram; 20 stotov vstročjega fižola po 32 K stot; 8 stotov graha po 30 K stot; 5 stotov špargeljev po 58 kron stot; 35 stotov krompirja po 14 kron stot.
—  Posledtce poloma   karlovške hranilnice. Iz Budimpešte   poročajo: Karlovška   opekarna     Frohlich    in Biichler in pa trgovec   flirschler   v Dugem selu sta postala insolventna. Oba sta bila v zvezi s karlovško hra-nilnico. Razentega bo postalo insol-ventnih še par manjših finančnih za-vodov na Hrvaškem in v   Slavoniji in mnogo trgovskih tvrdk,   če se ne bo izvedla mirna likvidacija karlov-SKe hranilnice.
—  Romunska vlada prepovedala uvoz dcž. pridelkov v Avstro - Ogr-sko. Budimpeštanski listi    poročajo, da je romunski poljedelski   minister dal prefektom tajen ukaz, y katerem se pozivajo, naj onemogočijo   ali pa otežkočijo izvoz poljedelskih  pridelkov iz Romunske v Avstro - Ogrsko, ker so ti pridelki namenjeni za skupno avstro - ogrsko armado.
—  Madžarsko finančno   gospodarstvo. Iz Pešte poročajo: V sana>-ciji budimpeštanskih hranilnic, ki se nahajajo v plačilnih težkočah, ni nastala dosedaj nobena izprememba. — Sanacija hranilnice prvega in drugega okraja je naletela na velike težko-če, ker je del vlagateliev zelo    nc-strpen. Za sanacijo tega zavoda se Je zavzela Prva    budimpeštanska    narodna hranilnica. Konkurz pa morejo le tedaj odvrniti, če se vlagatelji za sedaj zadovolje s 30%  svojih vlog, na ostalo pa počakajo do končane likvidacije. Ker gre za kakih 2000 vla-gateljev, je pogajanje zeo težko. — Enako težka je   situacija    Budinske meščanske hranilnice, ki se je pred par meseci združila z Buduisko industrijsko banko v St. Budinu. Vloge obeh teh zavodov znašajo V4 milij. kron, reeskont pa 400.000 K. Menjal-niška družba Mercur preiskuje stanje obeh zavodov.    Sanacijo   hranilnice tretjega okraja \TŠi Ogrska splošna kreditna banka.
—  Kako se zasluži v državi Sac Paulo v Brazlliji. V zadnjem času je poskočilo v brazilijanski   državi Sac Paulo    število avstrijskih   priseljen-cev,    ki   pripadajo    trgovskemu    iz uradniškemu stanu. Mislijo, da bode tam lahko   dobili    delo in zaslužek, Pridobitne razmere pa so v ti državr zdaj nad vse neugodne.   Tako je zz dninarje, da še ćelo za rokodelce sil? težko, da dobe delo; 0 nastavljencih po pisarnah in pripadnikih  podobnil1 poklicev pa ni treba govoriti. Kdor se želi  izseliti v državo Sao Paulo,   b* pač nikakor ne smel zamuditi prilož« nosti, da bi se pred odhodom natanč-no ne podučil 0 tamošnjih razmerab vsekako bi se pa smel odločiti za po* tovanje edino le tedaj,  Če razpolaga s potrebnimi sredstvi, da lahko prebije 3—6 mesecev,   ne  da bi bil kje nastavljen.    Zraven   priđe   še v po-štev,   da so tam življenske razmere vsaj tri do štirikrat dražje,   kakor v Evropi.    Pripomnimo še,    da   imajo dobra spričevala in priporočila brez znanja deželnega jezika in brez poz-nanja tamošnjih    živijenskih razmer dvomljivo vrednost. Tuđi za delavce v industriji so se pridobitne razmere obrnile na slabše.   Zaprli   so mnogo tovarn in tako je nešteto delavcev po tovarnah   prišlo  v obupen   položaj. Res pa je močno   popraševanje   po poljedelskih delavcih za delo po neiz-mernih kmetijah (plantažah). Vendar pa se neštevilni delavci,   ki so brez; dela in zaslužka. ne posvete kmetij-stvu; razlaga je lahka, ker usoda delavcev po plantažah v splošnem pač ni sijajna. Pri sedanjih razmerah je tuđi nevarno,   da posestniki plantaž ne bodo točno izplačevali svojih delavcev.
— Avstriiska trgovina na Balkanu. Neki nemško - avstrijski trgovec na Balkanu piše »Tagesposti«: Kako zelo se vse države, vštevši   Ogrsfco trudijo, izpodriniti Avs'trijo na Balkanu, se razvidi iz tega, da vse države delajo na to, da bi mogle razpečavati svoje blago na Balkanu. Ogrska bo ustanovila v Peči (Crna   gora)   podružnico trgovinskega muzeja, ki bo vodil ves ogrski transport blaga, za povzdigo katerega se izdajajo velike vsote, skozi novo Srbijo in Mitrovi-co in od tam v Peč. V Peči ima ogrski trgovinski muzej veliko skladišče blaga, ki je izborno organizirano. Velik interes za novo Crno goro imati tuđi Italija in Nemčija. NemŠka delegacija na Cetinju deluje,   kakor   tr-govska agentura v ćeli Crni gori. Italija je že dobro vpeljana. Anglija ima tuđi skladišče blaga v Crni gori. kakor tuđi Francija. Samo Avstrija za-ostaja 2 razvojem svojega komerci-jalnega zastopstva, čeprav je avstrij-sko blago priljubljeno. — Tako nem-ški glas! Ce bi to uvideli nemški krogi, bi pač nekoliko drugače postopal! proti jugoslovanskim državam. In pa naša diplomacija — 0 te] pa SDloh ni
Stran 6«
.3LOVENSK1 NAROD« dne 25, junija 1914.
142. Stev.
~ '■** *  m         Hmeli      * > '-*   t  *
Kako Je ravnati s bmeflem, katerega
je zadela toča ali kateri sfHoii v rasti
zaostala.
V    obeh   slučajih gre za to, da se rastlini kolikor mogoče hitro in iz-datno pomaga.     To se zgodi, ako se hmelju  takoj  da krepko  in  dušika-bogato gnojilo in sicer za 60 rastlin:
4 kg čilskega solitra,
2 > visokoodstotnega super-fosfata in
IV* kg 40^ kalijeve soli.
Čilski soliter se vendar ne da v eni, ampak v dveh porcijah. Ker je pa to zamudno, se priporočajo gnojila, katera se pomešana le enkrat trosijo in sicer se vzame za 60 rastlin:
2 kg čilskega solitra,
I1 A kg žveplenokislega amonijaka.
2 kg superfosfata in •   ll/a kg 40^ kolijeve soli.
To velja za zelo zaostale in po-Ikodovane nasade, za boljše se vzame primerna manjša množina navedenih gnojil. Ima hmeljar dobre gnojnice na razpolago, potem si tuđi la-hko ž njo pomaga. treba jo je le z vodo zredčiti in paziti, da ne priđe v do-tiko s trtami.
Pri nasadih. katere je zadela toča, ie poleg gnojenja paziti še na sledeče: Kjer je toča trtam vrhe odbila, se mora vsa poškodovana trta do zdravega kolenca odrezati. Iz tega se prikažeta v kratkem času dva poganjka, od katerih se slabejši odstrani, krepkejši pa k drogu priveže. V okrepitev tega novega vodilnega poganjka se morajo vsi nižje stoječl poganjki odrezati, da priđe ves živež prvemu v prid; to delo pa se mora tuđi  pridno nadaljevati.
Samcobsebi je pač razumljivo, da se rnorajo po toči poškodovani hmeljniki pred vseni tuđi dobro gno-jiti. predno se izvršuiejo navedena dela v njih.
— Oddaja del pri državni žeiez--   nicL C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda v Pulju    Via delle Vigne naslednja delo proti pav-šalu:
1.  stavbena    dela    za    zgradbo dveh stanovanjskih poslopij za usluž-bence s postranskim poslopjem    in jamo za smeti;
2.  dela za instalacijo plina in vode ter dobavo in postavitev straniŠč-nih in kopalnih oprav    za    to   novo zgradbo.
Ponudniki stavilo lahko svoje ponudbe za obe razpisani deli ali le eno istih. — Podrobni podatki o opremi ponudb, vložnem roku itd. bodo razvidni iz ene prihodnjih šte-vilk časopisov »Lieferungsanzeiger. osterr. Wochenschrift fur den offentlichen Baudienst. Verordnungs-blatt fiir Eisenbahnen und Schiffahrt, Wiener Zeitung. Laibacher Zeitung, Zeitschritt des osterr. Ingenieur und fArhitektenvereines, Osservatore Tri-estino in Avvisatore Dalmato. Predmetna pojasnila dajeta tuđi oddelek III. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice v Pulju.
Darila.
Za nagrobni spomenik Vatrosla-vu Holzu so darovali: Gosp. Fr. Sad-nikar, trgovec v Celovcu. 10 K; Ivan Vrhovnik, župnik v Trnovem, 10 K; Ivan Hribar, ravnatelj banke vSlavi-je<? 50 K; Janko Grivec v Ormožu, 5 kron. — Zahvaljuje se na darovih in prosi novih »Pisateljsko podpomo društvo« v Ljubljani.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. iunija: Simon Dolar, bivši delavec. 88 let. Stara pot 3.
Dne 24. junija: Katarina Smole, poduradnikova vdova, 66 let, Mestni
trz 12.
Dne 23. junija: Igrracij Ejj^er, železniški čuvaj v pok., 50 let. Do-lenjska cesta 28. — Avgust Perko, sobni slikar, 38 let, 2abjak 3.
Dne 25. junija: Herman Kranz, hišni posestnik, 68 let, Poljanska cesta 15. — Cecilija Haidn, železniške-gd skladiščnika vdova, 83 let, Skofja ulica 7.
V   deželni bolnici.
Dne 22. junija: Ana ZavrSnik, deiavčeva hči, 5 dni.
KINO METROPOL
^m    IlIMlviilllvIn   V^^^^^H^W^^H
¥ ietrtok la patak i
Vagabundov konec
Socijalna drama.
Dopis, irtev pefUM.
Komično.
Predstave ob Vi 7 in Vi 9 zveier.
CENE: I.  prostor   80   vio.,    U.   prostor 60 vin., III. prostor 30 vla.
: Jfapoleon pride v Ijubljaao. : Današnji list obscga 8 stran!.
Izdaja te Ij in odgovorni urednik: đr. Vladimir Ravnihar. drž* poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*.
Mnenje  gospoda  dr.  Petraskota  pl.
Kornya
■ •:>,■                                                Nadrag.
Gospod J. Serravalio
Trst
Vaše SerravaHovo kina - vino z železom *e je izvrstno izkazalo v ženski klijenteli kot izvrstno želod-čno krepilo.
Nadrag, 23. aprila 1909.
Dr. Petrasko pl. Kornya.
Kolcsarfil   1845   K*Uaartll
Klobučevinaste prevleke
na *?diih md&mm zabranijo trsja-nje in svetiikanje obleke. Udobno in hladno sedenje! Prospekt po- i 51 ie A. Obrtsa, tapetalk, Limfe-lfaaa, S#l«nfcwgiw vllca L
Bay - rum
s konjičkom
tvrćke Bergraann & Co, Dečin ni Labi
Original vseh zuamk bay-ruma, zabranjuje tvoritev prhl;aja, pre-zgodnje osivenie in izpadanje las, jači živce in dela polne, mehke lase, poleg tega je ra krepko vteralo proti onemoglosti udov (po napornih hojah) proti revmatičnirn bolećinam itd. — Vsak dan priznalna pisma ! — Pazite izrecno na zalepno znamko »konji-Jek« Steklenica K 2 in 4 se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah                  893
MHw čiuftoiiot
liMikM rtnji
sprejetna vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda Ijudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Borzna poročila.
LJabHaaska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni   kurzi dun.   borze  25   junija   1914
4°o majeva renta.....      80 55      80 75
4 20 o srebrna renta    ....      8415.    8435
4<>o avstr. kronska renta .   .      fcl'25      M 45
4°o oi?r   kronska renta    .   .      7965      7985
4°o kranjsko dež. rosojilo .      - *~ |    ^9 —
4°o k. o. češke dež. banke  .      3S75-    86-75
Srečke iz i. 1860 '5 ....    420—    430-
„ „  18^4......    670 —i  690 —
tiske........    28S—    /91-—
zemeljske   I   izdaje .     279—    289* —
h             „          U.      „      .    234 50    244-50
n       ogrske hipotečne .   .    224*—    234 —
„       dun. komunalne    .   .    454 —    464 —
„       avstr. kreditne .  .  .    4^1-     491 —
tl      ljubljanske.....      56 50      60 c0
„      avstr. rdeč. križa .  .      49-30      53 30
h       ofijr.         n                .   .      ;8«59      32*50
„      bazilika......      24*—      28 —
»      turske.......    210-50!  213'50
Dolaloo.
Ljubljanske kreditne banke .    399 c0   400*50
Avstr. kreditnega zavoda    .    £99*40 ! 600 40
Dunaiske bančne družbe    .     502 50 i 503*50
Južne železnice......      83*^5      84 65
Državne ieleznice.....    686 40   68740
Alpine-Montan.......    792—   793' —
CeSke sladkorne družbe .  .    284—    ^88 —
Zivnostenske banke  ....    26650   26/"50
Valuto.
Cekini......."7 .  .      11-42      1146
Marke..........     117-95    118-15
Franki   . ♦........      9605     96*25
Lire...........      9560      9580
Rublji..........    251*621 25262
Heteorolotftno porodio.
Vtilaa QAd tn*rj» JM2               Src^ijl zracai tlak 7S« ■■
I    °P"°-   mit«     |S   I VetiOTi I    Nebo "^     va"Ja    , mm    | j____________________
24.   2.pop. 738.2 i   237 : si. jzah.  del. oblač. *4    9. 2V.   7c9.0      14*7   si. »vzh.     oblačno
25.    7. ij.    740-5    130    si. jvzh. |   jasno
Srednja   včera;§nja  temperatura   16*9°. norm.   187°  Padavina v 24   nrah   mm  9 1. Sinoči od 6.  do 7. ure nevihta.
Slovensko te!, društvo Sokol V Gradcu naznanja tem potom, da  ie zaslužen član,   brat
Vinko Brinovšek
posestalk v ftradoa, &losterwlos-§***• ŠL 2*.
Ine 23. t. m. po kratki   bolezni »remtnuL
Na zdarl ?i7i                      Odbor.
Zahvala.
Ob prilikt bolezni in smrti pre-dragega nam brata, svaka, strica i. t. d., iospoda
Ivana Pavle
izkazalo se nam je v«*e«stransko obilo tola^eč pa sočutja. Zahvaljujemo se vsem, osobito pa se zahvalimo .»Sokolu" II x» zadnje spremstvo, Narodni t'skarni za v?o naklonjenost rajnkemu, velečastiti rodbini Koic za izredno požVtvovalnost, skrb in pomoč ob času bolezni in smrti pre-dragega rajnkega, ki nas te gioboko pnilt. Srčna hvala tuđi krogu nje-eovih prijateljev tn znancev za zadnje častno spremstvo iu darovano cvetje.
±m*m\*U Mtall.
L s4ov. pogrebni  zavod Jos. Turk.
I      f
Zalostnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsegamogočni Bog pokiical k sebi gospoda
Avgusta Perko
sllltarskega mofstra
kateri je danes ob 9'/2 uri dopoldne, po dolgi, mučni bolezni, previđen s svetimi zakramenti, v 38. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo    predragega   pokojnika se   prepelje  v petek,   dne 26. junija ob   4.  uri   popoldne   iz hiše žalosti 2abjak St. 3, na pokopališče k Sv Križu.
Sv. maše zaduSnice se bodo služile  v župni eerkvi sv. Jakoba
Priporočamo ga v molitev in blag bpomin.
V Ljubljani,  dne 24. junija 1914. Žalujoča soproga in otro ci.
Važno za tfflitarje h kavar«
Nameščevalni urad w2veze češko -slo gostilničarskih naraeščencev" v Trst Belvedere   7,   pridoroča  dobro  ;zučeni
jezikov zmožao osobje, brezplačno.
^Ciša se da v najem
za gostilno in   štacuno   in   je   zlasti 2 štacuno potreba,   ker  je   mnogo hiš vaši, pol ure   oddaljeni od    Šent Peti na Krasu. — Već pove Jftie Urbaa
či6, vas Kal pri S«nt Petru n Krasv.                                      141
Velika gostilna
kjer ostajao vozniki, prav blizu Zagreba, nekaj tujskimi sobami, hlevi, verando, vrton Kinematografom v hiši, ledenico, vse poro noma ureieno, se zaradi drugega podjetj takof odda sa E 6500--. — Nizka n; jemnina.                                                      247
Ponudbe  pod „at. 2476" na upravr »Slov. Naroda«.
Dobro Idota              ^4S
Ma Aga blagi
v prometnem kraiu, tik železnice n Snod. Štaierskem. se vsled bolezai ta-k«f «đđa> Kapitala potreba 4—50O kron. — PonudSe na upravn. »Sloi Naroda« pod „Trgovina'2484".
Spreten         247
plsarniški pomočnili
popolnoma vešč nemščine in sloven Sčine v besedi in pisavi, uren stroje pisec in zanesijiv prestavljalec v slo vensčino,    se    takoj    sprejme   pr
c. kr. okrajnem  glavarstvu v Celju
I    Skoro zastonj    !
719 koamato*  sa fino E 3*75.
Prekrasna pozlačena, 36- urna pre-ciziiska ura na sidro, z leno veri Žico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, svilnata moSka kravata, kravatna igla iz belega masivnega blaga, zaiamčeno nezlomljivo, 3 fini žepni robei, moSki prstan z imit. žlahtnim kamenom, cevka a smotke z inv.t 'antarjem. prekrasno 2epno toaletno ogledalce, ■.-» omentni to-toijraf, fin zobotrebec, obstoječ iz 4 de-lov. damska broža, novost, par manSetnih gumbov, double zlato „Ideal" s patentno i zapono, prekrasen album z nailenSjmi si i kami sveta, za katere mora vsakdo imeti zanimanje, prekr damski kolje za na vrat iz orient. biserov, belih nezlomljivo, 20 najfinejSih korespondenčnih pred-metov in še 610 različnih predmetov pri hiSi prav potrebnih, vse skupai i uro, ki je sama vredna denarja, stane samo K 375 po povzrtju razpošilja eksport „LOUVRE*.
f. VtaJUafc,  Krakov ilov. Kl
II. a«  Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Sneni dai'š£f?€
visoki proviziji aprafaMfo od svetovno-znane firme za sukno. Ponudbe na naslov MuncheDgritz, Češko, Postfacn Nr. 11.         239C
£epo posestvo
proda iz proste  roke po zelo nizki ceni Elizabeta Sovačlč, posestnica
v Kosianjevicif Dolenjska
Prodajalka
izurjena v trgovini z mešanim blagom ir trafikt, z vefletno prakso, iiče sluibe \ ve6Jem krafa na dežell. Ker zmožna tud gospodinjstva in šivanja, bi bila pomoč domaći gospodinji.                                     244S
Ccnjene   ponudbe   apravništvu   »Slov. Naroda« pod „Prodafalka F. H. 2448".
Mlad mož
z lepo pisavo, vešč slovenskega, nenv škega in žraneoske^a jezika v govoru in pisavi išče službe kakršnekoli si bodi.                                                 2465
Ponudbe pod šifro ,,6491 2565"
na upravn. »Slov. Naroda«.
Sprejme se iako]
troBvskl pomoćnik
vešč specerijske stroke. Plača po dogovoru. Prednost imajo tišti, kateri so že potovali v tej stroki na deželi.
Ponudbe je vposlati na unravniŠtvo »Slov. Naroda« pod „št. 999£l.    2467
Ifilad           2470
tipski pomoćnik
se  sprejme  takoj  v trgovino z mešanim blagom
Josip Osolin,  Laški trg.
Prodajalka i
se sprefme v večjo trgovino na deželi. Ozira se le na zanesljivo v meŠani stroki dobro izurjeno moč z dobrim? referencami. Plača po dogovoru, vstop z 15. avgustom, eventualno tuđi poprej.
Pcnudbe snrejema:   J.  Rudaiailj
trgovec, Krškavas pri Brežicah.
Pozor!                  PozorI
Vzame se v najem za takoj, event.
čez par mesecev  idoča
trsouinn ali lokal
za isto, specer. ali mešane stroke v mestu ozir. v kakšnem prometnem kraiu   na   deželi. — Ponudbe   naj   se
pošljejo   pod   „Triglav / 2468"   na
upravn.  »Slov. Naroda«.                 246?
lišili
spreten in zanesljiv prodajalec, v ma-nufakturem     blagu   dobro   izurjen,   se
sDrejme v trgovino Anton Valeniak,
Velenje.                                       2478
Sprejme se tndi
učenec. Zastonj
in poštnine prosto dobi na zahtevo vsak moj
glavni katalog
5 4000   slikami   o porabnostnih  in  darilnih predmetih vseh vrst
frva tvoriica nr jan Xonrad, c. in kr. tomi dobavltelj v Mostu St. 444 (Ceiko)
Nikljasta ura K 3*80, boljša K 5*—f srebrna
ura K 8 40, nikljasta budiIka K2-90, kuhinjska
ura K 3-20, ura   s kukavico   K 750,   ura na
ni halo K 9— v bogati izberi
Za varstvo bralte¥
se nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne ponaredbe, ki jih brezvestni Ijudje dandanes spravljajo
v promet. Star je že dobri sloves in velika priljubljenost Fellerjevega blagodišečega rastlinskega esenčne-ga fluida z oblastveno varovano be-sedno znamko »£lsafluid», ki, kakor znano in kakor vsak dan lahko sliši-mo iz ust zdravnikov,   učinkuje, po-
življajoče,   krepi   živce in mišice in blaži bolečine.
Ravno tako pogosto kakor Fel-lerjev fluid pa ponarejajo tuđi preiz-kušeno, prebavo pospešujoče želodč-no sredstvo, Fellerjeve odvajalne rabarbarske    krogljice z oblastveno
varovano besedno znamko »Elsa kroglice«. Ker smo se o dobrodejnih lastnostih obeh preparatov sami prepričali in smo jih pogosto od mnogih bralcev in zdravnikov slišali hvaliti, svetujemo, da se proti ponaredbam varujete tako, da naročite oboje na-
ravnost pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Poizkusni tucat Fellerjevega fluida stane franko 5 kron, Fellerjevih kroglic 6 škatlic franko 4 krone.
Petek 26, Sobota 27,
Nedelja 28, Pondeljek 29.
„DliMi bina bata"
po slovitem romanu JULES WCMIKJI-
Sn ibi
t Gnad Elektn Bioskiuui. liri

i*z, stev.
»SLOVENSKI NAROD', dag 2b. jmuja 1914,
Stran 7«
T«ltfw Mm. Ifc,                                            ^ ^     ^              Tsi—» Mm, 1S.    1»
Kraijski stafliiska Irilla i liikliui
Stavku* p*d|«tiiiitva| pisama sa arhitekturo in stavbno- j iahaiika 4ala i iaaarstva ia misarstvo • strojnim obratom aa siawbaa Ia ffiaa d#laj opskarne s strojnim obratom v Kosszab Ia na Viftuj kamnolomi w Podpeči  in v Opatiji. — 3=s PriparoAa so sa stavbna dola vsake vrste. =====
Vizitnice
v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskama.
TEREZIJA CVETKO
Ljubljana, Kolodvorska ulica 8
naznanja p. n. obćmstvu, da ohrori prva taaajaks)
pralnico in liholnico perilo.
Prevzame v pranje in likanje srajce, ovratnike, manšete, robce itd. kakor tuđi damsko, posteljno in drugo perilo. ki se tiče te stroke.   Cenjenemu  občinstvu   se najtopleje  priporoča ia jar
za najfinejšo in točno postrežbo.                     i<57.
C. kr. avstrljske   ^* državne ieleznlce. IzvBećek   iz   voznega   reda.
-     Veljaven od 1. maja 1914.                -^—         ==.
Postaja i Ljnblfana glavni kolodvor. Odhod.
VCMJ zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beliak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunai.
6*51 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Trbiž, Trst, Gorico itd. (Od 31. ma-ia ob nedeljah in praznikih od 1. ju!ija Ljubliana g\. kolodvor. — Je^eiice vsak dan; od 15. tulija ćo inkl. l*. septembra FadaČe-Be'3 ceč Trbiž vsak dan.
V03 dopoldne Osebni vlak na Grosuplje, Kcčevje, Trebnje Št Jani Rudolfovo, StraZo-TorHce, Črnomeli, Metlika, Bub-niarce (od Novega mesta naprej od dne ot-voritve )
1*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, jesenice, tz zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnocrrad, Monakovo, Ko'n, Celovec, Linč, Dunai, Prago, Dra?dane, Berlin,) f direktni voz Reka-Opatija-Soinograd.]
1I-3O dopoldn«. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jeser.ice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfes'e   Solnograd,   Celovec, Dunai.
12a52 popoldn«. Osebni vlak   na   Grosu-
§lje, Kočevje, Trebnje St. lanž. Rudolfovo, tražo - TopHce, črnomelj, Metliko, Bubri arce. (Od Novega mesta naprej od dne c-voritve.)
I»S5 popoldne. Osebni vlak na Skofjo Loko, Kranj, Rađovljico, Jesence. (Zabavni \z<. vezi samo ob nedeljah in praznikih).
3'40 popoldne. Osetm. vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6-30 ivtčer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice. Trt'ž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo. Vlissingen. (London), Celovec, L;rsc   Dunai
6*36 itečer. Osebni vlak, na GrosupKe, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo, Črnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta na-rrej od dne otvoritve.)
9*2! xweće*r. Osebni vlak ra Grosuplje, Kočevje Novo mesto Črnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve)
10*01. po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicih zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane. Berlin
Prihod.
7-33 zjutraj. Osebm vlak iz Trsta. Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Pra^e. Linča i Londona» Vlissingena, Monakovega, Solnograda, lno-rrt^sta. BeMaka>, Tržiča, Kranja.
S-56 sjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, S* Jan^a. Trebnjega, KoČevja, Grosupljega,
9"52 dopoldn«. Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak 1*2 Dunaja, Linca? Celovca, Monakovega. ^olnograda. lnomosta   Beliaka.
10*55 dopoldn«. Osebni vlak iz Str a 7 e-To lic, Nove?a mesta, Grosur»ljegj in (od otvoritv/i 3ubn;arcev,   Metlike, Črnomlja
11-1S dapoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Trfiča, Krania
2'S3 popoldn«. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebniega. Ko-čevja, Grosupliega, in (od dne otvoritve nacreU Bubr;arcev, Metlike, Črnomija.
4*S8 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka Tržiča, Kranja
7-53 zvoeor. Osebni vlak iz Jesenic, Radovlj:ce, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
ftVM svečar. Osebni vlak iz Irsta,Gorice Trbiža Jesenic, Dunaja, Linča Celovca Be!;aka, Tržiča, Kranja.
9-2S pa uoči. Osebni vlak iz Straže- 1 0-pTic. Rudo!fovega, St Janža. Trebn ega Kočerja, Grosupljega in fod otvoritve napre') Bubniarcev, Metlike, Crnomlja.
11-ajL po noći. Osebni vlak iz Irsta, Go-r z- Trhiža.Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
PosUfa: Limbl|aaa  dri. kolodvor. Odhod   na   <ammk     7-4O?   11-50, S-12,
7-1*,   11»2J ob nedel:ah in vr?  ntkih Prihod   z  Kamnika    S-4S,   11-OO,   2-41, ••15.  fiA-30 oh nfripliah in nr     nikihl
C.br. državno-telezni&ko ravnateljstvo? Trsta.
Krasna   umeiniška  reprodukcija  v  već  barvah Z\4HE\ITE GROHARJEVE MLIH^
PRIM02ATRDBARJA
=    USTANOV1TELJA   SLOVENSKE   KMJIŽEVNOSTI    --
ViMOhm 86 em im itrokm SS — f aaj-lepit okra« vsak» »lov—»ke Mio. T« reprodmkclja [9 »plok aaHopto %m «al» davr*ano|to kr fU I—— lovmcL
Cena  s pošto  kron 3-2O
HHRODHfl KHJKJflRHA
f LJIBU1IL «E-SEIIIVI U n. 7
MM  H ^^■     *"•   ^***   »• Ilhlu—    poattv-
■■ ■■■■F  *f* ■•**■•*■,
■■   ■■■■■      utiva ii(ri«d ia Kapanje pri svojih
■M  ■■■■■     priiatcliOi ia saaacih,
■ ■ ■■■■■     M im pbii prtd akn*idj»kim po-
■ ■ ■■■■■     siom, te a* mu dobro icpUča.
■ ■ MM MM M      ||  MJ   namudom«   tporoći   svoj
■  mW^^B        nMlo*    pod   .r«#tBi    ara|ai    47%
5 kg kakor vzorec v papir zavitih K   1060  franko   po   povzetju   dobavi
^trmii Jrietaaas, Szatmir, Ogrskt.
Trpovski sotrndnik
28 let star. dober in hiter prodajalec pos ma««fakt«rlst z dobrimi izpriče-
▼alt toli slnibo provraltl v mestu ali v većjetn kraju na deželi. — Dopisi na   upravn   »S!ov    Naroda«   pod šifro
»StalM mntm 2447ic.             2447
Kie ]e Coletti?
Vidi m v MBxact|tU vtsalo-lgii i Magdo Lessiag
tt   SZ no   Idesul. Sobota 27. ]fe9el]a 28. poneStljtk 29.
Malo prti na pnibi.
V pnjetnem kraju Kokrtca. blizu mesta Kranj na Goreniskem, •• urodm iz proste roke malo posestvo, obstoječe iz pritlične h 5e s 3 sobami. kuhinjo, shrambo, hlev za praSiče in kuretnino, vse v dobiem stamu. Pred bi§o maihen vit za ?e!enjavo, za hi§o maj-hen gozdiček in nekaj njive. Posestvo se nahaia v blizini glavne ceste, solnčna lega, posebno   pripravno   za   kakega   upokoienca
Poiasnila   daje   Janti  lavttr,   Trst, vU HUriia 6, L                                  2431
?-----------------------------------^
Vsak dan svež
SLADOLED
in
ledena kava
se dobi v sU*6ić*rnl
J. ZALAZNIK
Stari trg it. 21.
L_________________J
■A  IZBIKO poSilja tuđi na  deželo:    I Krasne
i i ilir w|«.^^»*i I III r noćne h*li#' I   II I  I     P#ril° lf> vsako L U L L ■>••*«• •"••©-
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofić - Bučar
LtmbljaA«, tteri tr« •. Ustu kita.
Neprekosljiva v
otroškihoblekcah
i: in krstni opravi, n
Za moškein ženske.
Brez vbrlsgavaB]a
v  nekaj   malo   dneh   ćelo   najboM I zanemarjene toke  boloiat  mitmm mH ozdravi
Ursin-Tecton.
t Skatlja  s 100 kroglicami   K 5~.
lm p>fol— #s«1ravtJ»M|* ute* aoafota   1   mmmtL     Izdelovalec:
TaM Bfatjo CkMBiSSl tto«a aVflBataaV I NaroČa s« v gtavnf mlogi:         I
!   1. UBIftlft, ittoMr,
Cesarja Franca Jožefa I. mestni dekliški licej.
▼pltOTftalI# za deklice, ki  hočejo  vstopiti   v L razred ali   nanovo v kak višji razred, bode
v ponedeljek, 13. julija o5 4.-6. ure popoldne.
Oglasiti f» je   v spremstvu   roditeljev  ali  njih namestnikov s krstnim ali rojsfnim listom in z zadnjim šolskim izpričevalom.
Sprejemnl izpltt bodo  14. julija ob 8. uri zjutraj.                              .;
Natanćneje v zavodu na crni deski.                                                       %
24&O                                                                                     HaYnatelJit¥O.
Dirkalisče v Lattermannovem drevoredu.                 Samo še do 28. junija.
Zaui vas liioi" mu*
meški, ženske in otroci   z nji'    domaćimi šegami in običaji, petjem,  plesi, voj* nimi igrami itd. — Ođprto vsak daa od 10. ure dopoldne do mraka«
Predvajanje vsako uro.
Vstopnina 20 vin. I. prostor 40 vin.    Otroci in vojaki plačajo polovico.
Sole korporativno znižane cene.
Vsled naivišieara odobrenja Njegovega   @^   ces. in kr. apostolskega Veličanstva
30. c. kr. državna loterija
za   skupne  vojaške   dobrodelne   namene.
T2i   flAIlžima   infAl^lia   obsega 21.146 đobitkov v gotovini v 10   U^adSUa   lUICrija        ikupnom mesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Zrebanje bo javno na Dnnaju dne 2. julija 1914.        Srećka stane 4 K.
Srećke le dobivalo pri oddelku xa dobrodelne loterije na Dunaiu IIL,
Vorder«  Zollanitaatrasse  5,  po loterijah,  trafikah,  pri   davčnih,  poitnlh,
bnotavnih in  ielexni«klh  nradih, po  menia nicah itd.;   igralai nacrti sa
knpovalce srečk xastonj. — Srećke se aopošljeio poitnine prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij. (Oddciet za dobrodelne lotenje).
1994
V  najem   se   daje   hotel   v Delnicah  (Gorski kotar). Zgradba   je   enonadstropna   s   prostranimi    prostori,
pritlično,  ter v prvem  nadstropju s  fiestnajst sobami za tujce
Polep: zgradbe so se prikladna gospodarska poslopja in hlev ter dva vrta.
V  blizini hotela (oddaljeno 200 metrov) je železniška postaja, kjer postajajo vsi brzovlaki.
Samo mesto Delnice je vrlo prometno s 5000 du-Sami, ter je sedež vseh oblasti, sodišča in drugih nradov. Pozuano je za prijetno gorsko letovišČe, kamor prihajajo tujci z vseh strani, a uveden je tuđi že zimski šport tako, da je bivanje rujih gostov poleti in pozimi osiguran.
Za Človeka, podvzetnega in spretnega, je lepa eksi-stenca sigurna.
Najemnina po pogodbi. Prevzeti se more s 15. av-gustom tega leta.
Ponuđbe prejema:
M štedionica i l v Ravnoiooii
(Hrvatska).           „,
Jabolčnil^
Jisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najbolji« vrste, iz iabolk (mošanci) razpo&ilja po povzetju Iiter po 20 vi-narjev, hruikovec 1 po 17 h od 100 I ntprtj
Juri Jos. Stelzer, trfpfiu z M&m
W«tMia4trt vri mrmšmL 24so
Sprejem* x«vafavsfijs Čkrveškt«a tH-
Ijenja po najraznovTttaeJiili kombina-
cijah pod tako ofodntmi pofoji, ko
nobem druga tavafavalatea,
ZtesU jt ugodno zavaravanje m doftveUt ta «nrt s manjlajočiml se 12                     vplaOIL
.________        ..              .___________                                            -------------------------------------------------—
.•• • .••   vsal^Msi« ssiwsip«wsilsia bMk« w VrmiU   ••• * •••
F# vduMCIi dTHga vTaJCIUHI SBW9VMBIOI 9Hs> WfWmW% g fWBIgi H€*Jbs»B*HBbT*wW sffSf^
Zsvsrajt poalopja In premiCnlne proti I požarnim Škođam po najnižjlh cenah* I Škode cenjuj« takoj In najknlantnc|e» I Ufiv* najboljli slovea. koder posluje. I
^•«#rl Spiejtoa tud! tavarovanja I proti vlomski tstvini pod zelo egod-1 nlmi pogojL — Zahtevajte prospekte! I
Sina 8.
^LOVPOM NAROD«, «— 26. jnaija 1»U.
142. štev.
Priporočamo na^ra g   gospodinjam   s
KOLINSKO CIKORIJO
iz edina slovenske s tovarne v Ljubljani
n-50
Velika zaloga    15-50   I
l     .ajfinejših, trpežnih   ii   nogi   najbolj  ■riležaik
čevljev
za   dame,   gospode   in    otroke-
Viktoriia Sterniša I
^W            Ljubljana, Jarčičev trg št. 3. I
£f             A   Gg.  učiteljem,   učiteljicam   in I
3Jjs55S5B5S3^    đr2   uradn'kom  15°o  popusta.  I
A 12/14-13.                                                                                                    2466
Ol*:lic.
Dne 1. Julija 1914 ob pol 9. mi dopolia* vršila se bode pri tem
sodiŠču
prostovoljna dražba zeniljišča vi. št. 217 k. a. Tržič, obstoječega iz enonadstropne hiše z vrtom št 124 v Tržiču.
Hiša, stoječa ob cesti Tržič-Podnart, ima prostorno klet in je pripravna za trgovino z  vinom ali pa tuđi  za   kako   obrt,   posebno za sodarsko    obrt, ki
se v njej  že več let izvršuje. Izklicna cena določena je na 12.000 K.
G. kr. okrajno sodišče v Tržlčn,
dne 23. iuniia 1914.
PRVA DUU IIILItA DROGERUA i
Darfumeriia, fotografična manufaktura itd.
OHastveno koraoiiraia predala stropu.
Ustanovljena leta 1887«
Jnton l^ane
Ljublfana, Židovska ulica 1.
Ccniki na razpolago.             Ceniki na razpolago.
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
uanji sL p. a. tfltstn. fe » ntap amn  127
cvetlični salon
'   samo Pod Jranćo štev. 2.
polei C«vljarsk*ga BMata.
Velika zaloga solili mm.
*   nJeiavin.e igpHoi mm. tnkn ili
Znoanja narotila teta«.
Uji li ]M MIH.
J LUUBLuJANA • komenskec^a ulica 4 li / SEPZiiwwpwfWHu-DW.FR.DERGANC \
Stalni               2200
brolevni osenfl
zmožni nemščine •• spr«la«f9 ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ojjrski. Ponudbe rod „■EMim«, Brii«. MciigatM Ip. 20.
VlAniilin cilindre l\IUU!Jl\lf inčepice
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
IVAN SOKLIĆ.
MUPrUtnl Paw m—lamnllil od t K do 50 IC,  JKJ
MM pifSi JOMtai ajr pnjt I 4'—. sedaj K 3 — Onf«J pteBi  JinplMr  ptjt   I   rSB.   sedaj K *-
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
Plošče od K 1*30 naprej.
Gramofoni od K 20 naprej.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Zastopnik največiih tvornic ta in inozemstva FgTytto, C#N»Ma, JiaiN, Mt^ltao-paMa« M<wwlttm fruL 4r« ttAacdf1 mL IM«
Specialne ploSče najslavnejSih opernih pevcev in ocvk: Caruso, Szclezak, Naval, Demuth, Battistini, Amolđson. Destin, Selma Kurz itd.
Vsa popravila izvrSujem v svoji lastni de-lavnici točno in solidno. — Pri večjem od-jemu popust.                     Ceniki brezplačno,
a*#•■•«•■   • a Pojasnimo brošuro o hltrcmjcnju in temeljitem ozdrav1
1 l|l|l|l|fl I ^2  motcnJa   pokliča,  brez   ponovitve, brez   žlvega
l|||l|||||l I srebra in drugih strupov,  orez vbrizgavanja, brez škod
lili III I lili I Uivih    postranskih   učinkov   razpošilja  za   20   h  za
• poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med.
H. Seemann, Sommerfeld 83 (Lausitz)
Najnovejše steznike, različnih krojev, Tango, brez palčić, rije prostih, kratkih, dolgih, trikot, elastičnih a jour, držee za prsa, životke (MiederlejberI) kakor vse hygijenične otroške, dekliške in damske  potrebščine  priporoča Č. damam tu in  na đeželi svojo
bogato iibero edina specijalna trgovina         93S
J. GORJANC,   preje   Kocjan
sy. Petra  cesta  28,  nasproti ..Zlate kaplje"
kjer se  tuđi   izdeluje   steaenike,   patove,   ravnodržalce
po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje.
i                 Usojam se naznaniti p. n. občinstvu,                             m
da sem otvorit gostilno
3                                                                            i«
I  in sicer v   nopolnoma preurejenih   in prenovljenih prostorih  S
f nekdanje Remčeve   oziroma  GrOnthalove   gostilne v  3
--------------------------- Kaplji vaši. ---------------------------  ^
} Izborna naravna vina, sveže  pivo, dobra meščanska kuhinja       j ►               in lične sobe za  tujce većino na razpolago.                 m
Priporočam     se    izletnikom    in    letoviščarjem,    V zlasti pa p. n. občinstvu kamniškega okraja za šte-vilen obisk ter beležim
I                z odličnim sp©štovanjem                                                       JH
FERDO VODE,            J
2434                          trgove« % visom v Kaplji vaši.     \
Najboljie ivicarske vezenine.
Najvefija isbira namiznih garritur.
A. ŠARC
lasL Jadvlga Saro
LiDtiiiaoa. iMmm ulica S.
Najboljše platno v vseh širjavah.
Parilo za dame in gospode po merl.
Stavbeno podjetje:
Prevzomem javne in zasebne stavbe, železobetonske mostove, strope itd. — Popravila iz-vršujem po najnižjih cenah. Izdelujem nacrte in dajem strokovna  navodila.
Parketna tovar na:
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščiCjkatcredcbavim z ali brez polaganja; prevza-mem tuđi popravila in polagani desčice na »tara že ob-sto)tća tla.
Strojno mizarstvo:
Izdelujem vsa stavbeno-mizar-stoo tičoča se dela, pohištvo le proti naročdu. Izvršujem tuđi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah.
Tesarstvo:
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela,kakor; stresne stole, strope, verande, barake odre u L d. — Popravila izvršujem   točno   in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tuđi proti plačilu. — Po že~ leznid poslan les se dostavi na žagopo lastnem industrijskem tiru iz drzavnega kolodvora.
Ustanovljeno 1.   1900.
w
V. Scagnetti, Ljubljana.
TehniČna  pisama;  za  skladiičem  drlavnega  kolodvora*
Telefon štev.  299.
Najbdjši   nakup   vsakovrstnih   modernih   tu   trpdmfi
čevljev
je v salogi lastne tovarne         '   '" * *
Feler Kozina tifKiz Ljubljana, na Đreg*.
* Cena sa gospode     .    i •^*^f  .    z  t4-—, 17-—, SO-—
*   n     n   dowi€    •••••••    ,,     12#—, 15*—>   i8*—•
n     n   dečke */».....„   ifr—, 12—
,                                                  &.      &-m     *—*»     a»-n     ti—ii
m       n    OirOK*           ......k        5—      6—      7*—      8 —
Garantirana hakovost po Uh cenah.
Cenejie vrste od kron 1*50 naprej.