Izvoz montažnih hiš Le boljše delo bo prineslo več izvoza V Avstrijo smo začeli izvažati hiše v letu 1985, v ZR Nemčiji pa letos. Avstrijski partner je firma SG Fertighaus z Dunaja, posel pa teče preko Slovenijalesa in njegove 2? firme IPH — Zitara vas na Koroškem. " Nemški partner je Donautalhaus iz Sigmaringena v deželi Baden-VVurtenberg, na katere področje naj bi hiše v glavnem tudi šle. Naj ob tem spomnim, da je iz iste dežele bila tudi firma Golf — pk Fertighaus, s katero je Jelovica uspešno sodelovala pred leti. Posel za Nemčijo teče preko Lesnine oziroma njene firme Lesco iz MUnchna. Taka je na kratko predstavitev naših tujih kupcev. Zanimive pa so še druge podrobnosti. Avstrijski partner ima v svojem sklopu vse potrebne strokovne moči oziroma službe. Nemški partner ima samo prodajno službo, ki opravlja to funkcijo za nekatere nemške proizvajalce. Ker ' ' Dolgo traja, preden uspeš na tuje prodati majhen izdelek. Še veliko dlje pa, da prideš do prodaje hiš. Jelovici je slednje sedaj uspelo in na gradbiščih v Avstriji m Zvezni republiki Nemčiji monterji že postavljajo naše montažne hiše. Prav na prvih montažah pa seje pokazalo da se v proizvodnji še vedno premalo pazi na kakovost izdelkov, tudi na montaži še ni najbolje. Zato se bo vsakdo, ki je delovno vključen v izvoz montažnih h is, moral zavedati, da bo le dobro delo pripomoglo k trajnemu izvozu. Dan Jelovice Delovna organizacija Jelovica je bila ustanovljena pred 32 leti. Letos mineva tudi 82 let od obstoja lesne industrije na tem področju. Tako kot vsako leto, bomo tudi letos praznovali DAN JELOVICE. Praznovanje bo 9. 10. 1987. Ob 12. uri bo slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije. Ob tej priliki bo predsednik skupščine občine Škofja Loka podelil državna odlikovanja 8 delavcem naše delovne organizacije, direktor delovne organizacije pa jubilejne nagrade za 30-, 20- in 10-1 etno delo. Za popestritev praznovanja bo poskrbel tudi OKTET JELOVICA. Ta dan bodo možni ogledi vseh naših obratov, torej v Škofji Loki, Gorenji vasi, Sovodnju, Preddvoru, Kranju in Cerkljah. Po dislociranih obratih bodo oglede organizirali obratovodje, v Škofji Loki pa bodo skupine vodili posebni vodiči. Organizirane skupine morajo obiske najaviti do 8. 10. 1987 v kadrovsko službo Jelovice, kjer bo dogovorjena tudi ura ogleda. Za vse ostale obiskovalce, ki bodo prihajali posamezno, bo tudi ustrezno poskrbljeno. Ob priliki praznovanja DNEVA JELOVICE bo izdana tudi jubilejna številka Glasila Jelovice. V. Potočnik as:*-, a bi mi kot tuja firma sami ne imeli velikih možnosti samostojno nastopati, je tu ena od proizvajalnih firm, ki tehnično ureja stvari s kupcem konkretne hiše. Mi smo potem za naš obseg dobave do grobe montaže kot neke vrste ..nadomestni" proizvajalec in dobavitelj. Kar zadeva obseg naše dobave, je v obeh državah enak; tudi konstrukcijsko ni posebnih razlik, uporabljamo iste materiale. Edina razlika je, da za Avstrijo delamo malostenske, za Nemčijo pa velikostenske elemente in še fasado „ju-bizol" zraven. Za vsako državo moramo imeti kompletne ateste ustreznih institutov. Da to pridobimo, je potrebben lep kup dokumentov za vse uporabljene materiale odnosno postopke ter precej časa, v katerem je treba izdelati nekaj hiš, da se to preveri, uskladi in potrdi. Za Avstrijo je to že urejeno, za Nemčijo je pa stvar še v postopku. Upam, da večina ve, da izvozne hiše delamo skupaj z Gradisom, kar pomeni, da mi izdelamo vse stenske elemente z okni, Gradis pa stropno in strešno konstrukcijo. Za Avstrijo smo izdelali v letu 1985 4 hiše, lani 13, letos pa dosedaj 10. Za Nemčijo smo letos postavili že 8 hiš. Dodajamo še to, da so bila predvidevanja partnerjev po običaju vedno večja od kasnejše realnosti. Velja tudi, da vsak partner začne kmalu govoriti o tipih hiš, kar je seveda tudi naša želja, vendar pa traja vsaj leto dni, da se stvar sploh začne in običajno so tudi hiše kar po vrsti vsaka različna od druge. In zdaj skušajmo prodreti stvarem malo bolj pod kožo. Za vsako hišo dobimo osnovne načrte pa še statični izračun zraven, ki običajno obsega tudi natančen popis izdelave in uporabe materialov. Na podlagi tega izdelamo natančnejše načrte za proizvodnjo in montažo s po- trebnimi specifikacijami materialov odnosno sestavnih delov. Da medtem pride do različnih sprememb, je že kar pravilo in tako se že začne podiranje prvotnih rokov izdelave in montaže; vmes so plačila in garancije pa carina itd. Se že tako zasuče, da je kaj narobe z izdelavo dokumentacije, vse pa naj rešuje proizvodnja. Ne zavedamo se vedno, da tudi režija lahko stvar pospeši; ne le proizvodnja z nadurami. Vsak misli, da že najmanjša stvar lahko spremeni potek izdelave in dobavni rok in to upravičeno. Dokler ne bo vsak razumel, da sta rok dobave in kvaliteta neizpodbiten pogoj za uspešen izvoz, nam ni pomoči in zastonj govorjenje o možnostih. Pa se pri tem ni potrebno jeziti na noben sistem, saj hiše delamo mi, ne sistem. In če gremo zdaj od načrtov naprej v proizvodnjo, pridemo do tega, da stenske elemente znamo napraviti, vgradimo tudi okna, ki jih za izvoz posebej pripravljamo. Da se pa ne bi izneverili sami sebi, seveda že kdo misli, da je lahko kaj napravljeno tudi drugače od zahtevanega. Pa uporabimo ta ali oni material, ki ne ustreza predpisanemu; seveda brez opozorila. Se dobro če to kontrola ugotovi, pa kaj ko je potem ogenj v strehi pri grešniku. Če pa že ne pride do omenjenih reči, pa kaj malomarno napravimo, odrgnemo okno ali pa ga vsaj umažemo. Vsak dobro ve, kaj je slabo, ampak da bi popravil napako za drugim, to pa ne. Ne zavedamo se, da vsako delo na montaži stane precej več in da naše merilo sploh ne more biti edino veljavno. O kvaliteti velja približno takale primerjava: kar je za nas odlično, je za Nemca’dobro in ker je za nas takoj vse dobro, je za . . . Ko mi hišo izdelamo, jo je treba odpremiti in zgodi se, da kaj ni izdelano ali pa odposlano. Na montaži se seveda vse ugotovi; je vse ali ni in ali je pravilno in kvalitetno ali ni. Velikokrat tudi kaj manjka ali pa je česa še preveč vendar lahko pri vsem še neustrezne kvalitete. Potrjeno je, da so naše hiše konstrukcijsko zelo dobre, vendar pa tudi grobe montaže ne izvedemo vedno brez nam lastne malomarnosti, misleč, saj bodo tisti za nami (inštalaterji, pleskarji in drugi) vse popravili — pa ne! Ko je tako naša hiša v Avstriji ali Nemčiji končno gotovo in vseljena, seveda od vsega našega dela ni več kaj prida videti, v glavnem okna in napušče pa kje še kak del slabo pritrjenega dela gips plošč, ki kazi tapetirano steno ali strop. Tako se pokaže vse tisto, kar je po naše dobro — pa ni! Pa smo pri kupcu, ki ima vedno prav in nam upravičeno pokaže na naše napake. Mi bi radi to obrnili, pa ne bo šlo! Treba bo razumeti, da kar je dobro za nas, ni dobro za vsakega. Na koncu je vse to pod kontrolo tujega instituta po DIN in ne po JUS — pomeni dosledno in neizprosno. Namenoma sem poudarjal slabe stvari. Seveda pa ni vse črno, saj nas tudi pohvalijo, le tistih 20 % nemarnosti nam pa ne morejo oprostiti. Vse svoje grehe pa moramo popraviti — na svoj račun. Saj ne gre za poniževanje, za naš ponos gre — saj znamo, zato tudi napravimo! Kalan Lovro Kako delamo v letošnjem letu Za celotno letošnje leto je značilno, da se v večini delovnih organizacij srečujejo s problemom padanja obsega proizvodnje kar pa bi lahko enako ugotovili v Jelovici. Plan proizvodnje izpolnjujemo le okoli 90 % in če primerjamo tudi fizični obseg proizvodnje glede na preteklo leto, se je ta šele v zadnjih mesecih povzpel preko 100 %. Če se vprašamo, kje bi lahko iskali vzroke za tako stanje, je eden od bistvenih zunanji, kajti zaostrena tržna situacija, visoka stopnja inflacije in zmanjševanje kupne moči so vplivali na zmanjšanje povpraševanja po naših izdelkih, kar je seveda vplivalo na našo proizvodnjo. Vedno je prisotna težnja, da se proizvodnja mora prilagajati tržišču, kar je v taki situaciji razumljivo, vendar je potrebno tudi vedeti, da v proizvodnji nastajajo omejitve, tako v tehnologiji, kakor v kadrih in da je tako ..prilagajanje" čestokrat vplivalo na zmanjševanje obsega proizvodnje. Občuten padec proizvodnje beležimo predvsem v obratu oken, kjer so se izredno povečale zaloge, povpraševanja po vezanih oknih ni bilo v takšni meri in to verjetno zaradi tega, ker smo prenehali stekliti, za kar verjetno lahko trdimo, da je bila zelo nepretehtana odločitev. Poleg tega pa gre tudi za precejšen padec proiz- vodnje na obratu Preddvor in to na podbojih in rolo omaricah. Pri vseh ostalih proizvodih je obseg proizvodnje kolikor toliko na lanskoletni ravni. Najmanjše posledice zaradi tržne situacije so bile na obratu Gorenja vas in Sovodenj, kjer ni bilo večjih zalog in smo proizvajali v kolikor toliko optimalnih serijah in zato ni padca proizvodnje, prav tako pa smo tudi plan še kar dobro dosegali. V prodaji montažnih objektov so bili na začetku leta postavljeni visoki cilji, seveda tudi proizvodnja temu programu ni sledila, vendar pa nam je uspelo lanskoletni obseg proizvodnje povečati az 7 %. Lahko pa trdimo, da nam je uspelo na primarni proizvodnji, kajti plan presegamo. Obseg proizvodnje glede na lansko leto je zadovoljiv, kar je seveda vplivalo na boljšo preskrbljenost finalne proizvodnje z žaganim lesom. Ko pregledujemo rezultate v proizvodnji seveda ne moremo mimo lastnih problemov, ki v mnogočem krojijo proizvodne rezultate. Verjetno je na prvem mestu pomanjkanje delavcev. Zadnja leta je mnogo delavcev odšlo v pokoj in to prav tistih, ki so imeli veliko izkušenj. Na njihova mesta so prišli mladi delavci, vendar pa ti delavci, zaradi nizkih osebnih dohodkov odhajajo. Zanimivo je, da je odšlo zadnje mesece največ delavcev s ^ triletno šolo (bivši mizar), torej tistih, ki smo jih štipendirali in bi s svojim delom in znanjem največ koristili proizvodnji na zahtevnejših delovnih operacijah. Enako pereč problem, mnogokrat pa ga lahko damo kar na prvo mesto, je vzdrževanje, torej odprava pogostih okvar na strojih. V mnogih obratih je tehnologija stara,stroji dotrajani in iztrošeni, kjer često prihaja do okvar, ki pa se zaradi pomanjkanja kvalitetnega kadra na tem področju zelo počasi odpravljajo. Enak ali pa včasih celo večji problem predstavljajo naj novejši stroji, ki pa pri odpravi napak zahtevajo mnogo večjo strokovnost, in je le malo takih vzdrževalcev, ki so sposobni okvaro hitro odpraviti. V letošnjem letu je bilo mnogo zastojev in to tudi daljših, ki so precej vplivali na zmanjševanje obsega proizvodnje. Da pa je mera polna, je pri vsem tem prisoten še znan jugoslovanski problem, ni rezervnih delov za posamezne stroje. S pomanjkanjem materiala se v letošnjem letu nismo srečevali v tolikšni meri, kot je bilo to značilno za pretekla leta, vendar, ker stalno povečujemo izvoz, so tudi zahteve po kvalitetnejšem lesu čedalje večje. Ker kvalitetnejšega lesa primanjkuje, nastopajo velike težave pri realizaciji izvoznih poslov. Ce so bili izpostavljeni nekateri problemi, ki so vplivali na obseg proizvodnje, vsekakor ne moremo mimo tistih, ki so že dalj časa prisotni in čedalje boli aktualni. Delovna di-scip. a in zavest do dela so na nizki stopnji. Resje, da temu botrujejo nizki osebni dohodki, vendar bi lahko marsikdo z boljšim delom precej vplival na svoj osebni dohodek. Zanimivo je, da je prav pri mnogih mlajših delavcih - opaziti nizko delovno zavest in slab odnos do dela, torej prav pri tisti skupini' od katere bi lahko največ pričakovali, saj imajo v glavnem vsi neko strokovno izobrazbo. Omenjenih je le nekaj problemov, ki tako ali drugače vplivajo na doseženo proizvodnjo. 2e sedaj je znano, da plana v letošnjem letu ne bomo izpolnili, vendar pa je še vedno pred nami obdobje, v katerem bi lahko z boljšim delom in večjim prizadevanjem marsikaj nadoknadili. Bolj bi se morali zavedati, da so naši osebni dohodki in uspešnost delovne organizacije v celoti odvisni od našega dela. Franc Ziherl Jelovica na sejmu v Kranju in Gornji Radgoni Jelovica največ svojih izdelkov plasira preko lastne trgovske mreže in zato je nujno, da se udeležujemo tudi sejemskih prireditev, na katerih obiskovalcem predstavimo naš proizvodni program, kakor tudi možnosti nakupa naših izdelkov. Tako smo bili v avgustu prisotni na sejmu v Kranju in v Gornji Radgoni. Na obeh sejmih smo razstavili naše stavbno pohištvo in predstavili montažne objekte — hiše. Zasluga za primarno predstavitev gre prototipni delavnici in marketingu. Sejma sta bila po vsebini dokaj različna, tako so na Gorenjskem sejmu v Kranju razstavljali in prodajali v glavnem vsi pomembni proizvajalci stavbnega pohištva in montažnih objektov iz Slovenije (Lesna, KLI, Liko, GLIN, Marles), kar je povečevalo zanimanje obiskovalcev, S W> Jelovica je bila letos prvič prisotna na MEDNARODNEM KMETIJSKO-2IVILSKEM SEJMU v Gornji Radgoni od 21. do 30. avgusta z namenom, da se predstavi zlasti Štajerski in Prekmurju. Obiskovalcev je bilo mnogo več, kot smo pričakovali. saj so se lahko na enem mestu seznanili s proizvodnimi programi, kvaliteto in nenazadnje prodajnimi pogoji različnih proizvajalcev stavbnega pohištva. Za sejem v Gornji Radgoni pa je značilno, da je to izrazito kmetijski sejem, vendar smo se ga udeležili zato, ker je bila to ena najboljših priložnosti, da potencialne kupce iz severovzhodne Slovenije seznanimo z našim proizvodnim programom in možnostjo nakupa le tega v našem na novo odprtem predstavništvu v Murski Soboti. Franci Hrastnik Takole pa smo predstavili izdelke Jelovice na jesenskem MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU v Kranju od 14. do 23. avgusta. Razstavljeno tar,-tarsko mizo je kupec lahko dobil na sejmu. Interesentov za naše izdelke je bilo po izjavi tov. Hrastnika veliko. Delo razvoja izdelkov Za razvoj izdelka lahko rečemo, da njegova pot pelje od ideje preko priprave dokumentacije do pričetka proizvodnje. To je dolga pot, za katero je potrebno nekaj mesecev dela od začetka do zaključitve tega ciklusa. Naloge, ki jih ta ciklus priprave izdelka za redno proizvodnjo zajema, pa so osnovno delo razvijalca. Poleg te osnovne naloge razvoja opravljajo naši razvijalci še popravo dokumentacije na izdelkih, ki so že v redni proizvodnji in na katerih se pojavijo določene spremembe. Delo razvijalca je torej samoiniciativno, vendar mora biti v sodelovanju z vsemi službami v podjetju od tehnološke priprave preko nabave, kontrole do prodaje. Strešno okno je v montaži prve serije 100 kom, kjer se že vidijo prednosti in pomanjkljivosti prej z vzorci določenimi postopki. Nadaljnje delo razvojne službe na strešnem oknu bo temeljilo na izboljšanju okovja in pripravi deljive strešne obrobe. c.a sedanje strešno okno smo pripravili senčilo iz tovarne Stenplast iz Vrhnike. To je plise zavesa, ki je izdelana iz poliesterske-ga materiala, neobčutljivega na prah in madeže. Te zavese so obenem tudi toplotni izolator, saj z zu- nanje metalizirane strani odbijajo do 50 % sončnih žarkov. Njihova neobčutljivost na vlago, dim in vonjave pa je kot nalašč za strešno okno in mansardna stanovanja. Za november se pripravlja proizvodnja gibljivih pol-ken. Za ta izdelek smo že pripravili večino dokumentacije, določili materiale in način izdelave. Kovinoplastika Lož nam bo izdelovala okovje, ki je narejeno po patentu tov. Blatnika, kar je gotovo porok za kvalitetno okovje. Okvir bo enak, kot je pri Teh strešnih oken je narejenih nekaj več kot 100. Torej so že v resnem preizkušanju. Testiranje je pokazalo nekaj pomanjkljivosti, vendar bodo do končne serije odstranjene. K temu oknu pa so izbrani tudi že spremljajoči izdelki kot je na primer senčilo. polknih s fiksnimi lamelami, lamele pa bodo debeline 16 mm in širine 70 mm. Polkna bodo imela mehanizem samo na eni strani, okovje pa je narejeno za levo in desno varianto polken. Pripravlja in v fazi razvijanja je še varianta drugačnega odpiranja, ki je billa predlagana s strani predstavnikov Kovinoplastike. Pri razvijanju podbojev se pripravljajo variante izdelave podboja z nadsvetlobo skupaj in ne več deljeno. Pri tem se pripravljata dve varianti, in seicer samo obloga po celotni višini in pa obloga + pokončnik skozi celo višino. Pri podboju so nove variante objemke, prejemnika itd. Pri notranjih vratih se pripravlja varianta pomičnih preklopnih vrat. Pri vhodnih vratih razne izvedbe standardnih vrat (z leseno mrežo, dvokrilna itd.). Predlogi so tudi za posiva-cijo vsega okovja za vrata. Pri okenskih okvirih pa se v sodelovanju s tehnološko pripravo pripravljajo okvirji z vidnimi stiki. Ta način pa naj bi v prihodnje iz okvirjev prešli še na krila. Tukaj je opisanih le nekaj novosti, ki se pripravljajo v razvojnem področju. Idej in pripravljenih zamisli je še več, vendar jih je potrebno najprej pripraviti in urediti po načrtih in prototipih, šele nato pa speljati v redno proizvodnjo. Andrej Franko Predstavljamo vam Predstavništvo Murska Sobota Čeprav ima Jelovica kar veliko svojih prodajaln po vsej državi, pa vseeno lahko ugotavljamo, da je še vedno kar precej takoimenovanih belih lis. Da bi jih bilo čim manj, odpiramo nove prodajne prostore, ponekod pa smo začeli tudi samo z odpiranjem predstavništev. Tako je Jelovica sredi junija odprla tako predstavništvo tudi v Murski Soboti. Za predstavnika pa je bil imenovan inž. lesarstva Alojz Klemenčič. 2e prvi poslovni rezultati, redvsem z individualnimi upci, so zelo uspešni, saj je bil plan presežen že v prvem mesecu. Individualni kupci so zelo navdušeni nad proizvodi Jelovice, čeprav je na tej pomurski lokaciji prisotnih več trgovin (Lesnina, G RO Potrošnik, LIR Bled) z vsemi proizvodi stavbnega pohištva proizvajalcev iz cele Slovenije, kot so npr. KLI Logatec, LIP Bled, Lesna Slovenj Gradec, LIP Konjice. Kljub tako močni konkurenci se proizvodi Jelovice dobro prodajajo. Program stanovanjskih hiš Jelovice je dokaj dobro znan na območju Pomurja, posebej močan odziv na te proizvode pa se je odrazil na 25. Kmetijsko-živilskenH sejmu v Gornji Radeje;'* Na tem sejmu je Jelovico in njene zanimive proizvode, vključno stanovanjske hišice, spoznala ne samo Slovenija, temveč vse ostale bratske republike ir celotne Jugoslavije tako pa tudi Avstrijci, ki so ot. estetsko izdelan de. Sejemski nas. obrestoval zagotove go po sejmu, na sejmu pa je bil pri ■■ ‘-v1' promet presežen za !uU odstotkov. Jelovica je s svojim pfe-d stavništvom že na samerl* začetku sklenila pogodbi-o sodelovanju s Stanovanj # sko zadrugo Černelavci v Murski Soboti in Splošno obrtno zadrugo Prekmurka iz Murske Sobote, s ka Alojz Klemenčič, predstavnik Jelovice v Murski Soboti terima poteka dobro poslovno sodelovanje. Predstavništvo ima v svojem planu razširiti poslovno sodelovanje še z obrtnimi zadrugami 14. oktober v Gornji radgoni, Lin-dav v Lendavi in Prlekijo v Ljutomeru, ter gradbenimi operativami v severovzhodni Sloveniji. Vse te delno že realizirane želje se bodo tem hitreje in trajneje uresničevale s pomočjo dobrega kolektiva v Jelovici, ki mora bdeti nad kvaliteto, domiselnostjo in sprotnim prilagajanjem proizvodov željam kupcev. MB Oh, ta naša mladina... Skoraj tretjino članov našega kolektiva predstavljamo mi mladi, mladinci nam pravijo. Vsakdo od nas je član ene od šestih osnovnih organizacij: 00 ZSMS Preddvor, 00 ZSMS Kranj, 00 ZSMS Sovodenj, OO ZSMS Gorenja vas, OO ZSMS Montažni objekti in 00 ZSMS Stari dvor. Vsaka osnovna organizacija ima svoje predsedstvo, vseh šest 00 pa je združenih v koordinacijsko konferenco ZSMS Jelovica, katere vodilno telo je trinajstčlansko predsedstvo. Z mladimi iz sosednjih tovarn pa smo organizirani v krajevno konferenco ZSMS Industrijska cona Trata. Edini poleg Termike pa imamo tudi dva člana v predsedstvu občinske konference ZSMS Škofja Loka. Torej vidite, da je tudi že pri mladini cel kup raznoraznih organov in forumov, tako da je po tej plati \J0 identična drugim družbeno-političnim organizacijam. Tudi med mladinci je od občine in republike pa tja do federacije že veliko čisto ,,tazaresnih" politikov (vsi so seveda profesionalci), kateri imajo okoli sebe svoj reklamni aparat (tisk), skratka imajo svoj politični „image", kot se v zadnjem času pove s to lepo ,,slovensko" besedo. Najbolj žalostno pri ' vsem tem pa je to, da so skoraj vsi ti ,,mladinski politiki" (sami zase pravijo, da so funkcionarji), zvečine starejši od 27 let in so člani mladinske organizacije le na podlagi zastarelega" statuta, ki jim to dopušča pod pogojem, da se s tem strinja sredina iz katere izhajajo. Jaz se ne! „Mladino mladim!" To naj bi bilo delovno geslo jugoslovanske mladine, pa se raje sprašujemo o tem, kako neki da so slovenski in makedonski mladinci vrnili mandat za predsednika ZSM Jugoslavije. Kaj neki bi rekli skojevci?! Pa pri nas v Jelovici. . . Seveda delamo oziroma poskušamo delati drugače. Najlepše je kajpak sestankovati, zato smo število sestankov omejili na minimum. Enkrat na leto se zberemo na letni konferenci, na katero so vabljeni in na katero naj bi nri,v’!i čimveč mladincev, r sedstvo KK nima reu, . tedenskih ali mesečnih sestankov kar tako brez veze, ampak se zberemo takrat, ko je to potrebno, kajti če bi imeli za vsako izpeljano stvar samo en sestanek, potem bi marsikdo od nas presedel kar nekaj „šihtov" v sejni sobi. To pa ne gre! Torej dovolj besedičenja. Od decembrske letne konference smo naredili sledeče: — v 00 Stari dvor smo združili 00 Proizvodnja, Trgovina in DSSS — članarino, ki se je popre j e plačevala pavšalno, sedaj plačujemo po pro-centni stopnji od neto OD ter gremo v korak z inflacijo — vojakom v loški vojašnici smo izdelali pult za njihov vojaški klub — rkupaj z vojaki smo soQi ovali na kvizu — organizirali smo izredno uspeli izlet v Planico na ogled smučarskih poletov, kjer so bili zraven tudi malo starejši mladinci — očistili smo dvorišče na obratu Stari dvor — pomagali smo pri urejevanju počitniških prikolic — organizirali smo mladinsko šahovsko prvenstvo Jelovice — organizirali smo mladinsko prvenstvo Jelovice v kegljanju — v Puli smo pripravili trodnevni tečaj jadranja na deski. Tako, sedaj le vidite, da smo nekaj le naredili, precej dela pa nas še čaka. Lepo bi bilo, ko bi se poleg izletov in športnih tekmovanj lotili še česa bolj resnega, pa . . . , pa ni kakšnega pretiranega zanimanja za to. Vseeno pa za konec tega jadikovanja napovedujem: Veliki jesenski dvodnevni izlet bomo pripravili tam nekje konec oktobra, ko se boste dodobra odpočili od Češkoslovaške. Kam gremo, pa boste izvedeli v naslednji številki. iwyir,tdr ■■ -i4;:.iL :■ - Mladinski izlet v P lilO Julija, točneje 3., 4. in 5. smo r ’’ iu‘ "^ ! rali izlet v naš počitniški rini bil samo izlet, kajti imel. deski, pa tudi nekaj malega smo postorili, ta Ko da bi >:iu pričakal prve goste takšen, kot mora biti. Izleta se je udeležilo 28 mladincev. Vse tri dni smo imeli prekrasno vreme, tako da smo se lahko naužili sonhi. tisti, ki smo se učili deskati, pa smo popili turii -slane morske vode. 10 deskanje naj bi izgledalo takole. Sme nič. pot smo odšli z željo, da ! i bili tako dou. kakšni smo se potem vračali z morja? Predvsem za., voljni. Osebju počitniškega doma v Puli Vsi udeleženci letošnjega mladinskega izleta v Pulo se najlepše zahvaljujemo celotnemu osebju našega počitniškega doma, tako natakaricama Marjeti in Urši za hitro postrežbo, tov. Olgi za izredno okus- no hrano in tov. Kožuhu za potrpljenje z nami, posebno pa naj to velja za tisto „malo bolj glasno noč". Se enkrat hvala! Udeleženci izleta Predstavljamo vam novega delavca Verjetno ni delovnega mesta (poleg direktorskega), o katerem zamenjavi vodij se ne bi tako hitro izvedelo, kot velja to za vodjo kadrovske službe. Vse preveč ima večina zaposlenih opraviti v tej službi, da se ne bi kaj hitro izvedelo za spremembo. Zato predstaviti novega vodjo IRENO KOSNJEK že ni posebna novost, pa čeprav je |rena Košnjek, dipl. org. v Jelovico prišla šele tik dela, vodja kadrovske služ-pred poletjem. be Njeno prvo delovno mesto je bilo v Planiki, kjer je bila referent za urejanje stanovanjskih zadev in zadolžena za družbeni standard. Delati v takem kolektivu, kjer je trikrat več zaposlenih kot v Jelovici, pa ni prijetno, pravi, pa tudi svojo visokošolsko diplomo je ,,treba vnovčiti". Sedaj je torej v Jelovici na dokaj odgovornem delovnem mestu. Področje delovanja te službe je namreč izobraževanje, varstvo pri delu, socialno področje, družbeni standard, požarno varstvo, obrat družbene prehrane in varovanje delovne organizacije. Kljub temu obsežnemu področju delovanja pa pravi, da nikakor ni težko. Gre preprosto za to, da je Jelovica le tako majhen kolektiv, v katerem se delavci med seboj poznajo in tako je tudi za kadrovsko službo vsakdo veliko bolj obvladljiv, kot denimo v Planiki. Precej se je delo poenostavilo tudi po leorganizaciji, saj ae zopet vodi vse centralno, kar je še korak več k lažjemu delu (ne pa seveda k manj dela). Sodelavci so jo sprejeli. To občuti. Prijetneje presenečena, koliko se delavci v Jelovici izobražujejo ob delu. Samo podatek, da jih bo kar 10 obiskovalo izreden študij na Biotehniški fakulteti, ki bo odprla oddelek v loški lesarski šoli, to njeno ugotovitev samo potrjuje. Tudi vsem ostalim vrstam funkcionalnega izobraževanja se daje v Jelovici dovolj velik poudarek, kar je seveda tudi zasluga vodilnih delavcev in samoupravljalcev, ki pravilno razumejo možnosti izobraževanja. To je seveda le delček iz delovanja kadrovske službe. Zelo zahtevno področje jih čaka v kratkem, ko bodo morali zaradi spremembe pravilnika o sestavi del in opra- vil vsem delavcem napisati nove odločbe in jih na novo prerazporediti. Ko bo to opravljeno, se bo zagotovo pojavilo kaj novega. Naša zakonodaja in naš sistem vodenja delovnih organizacij je namreč nepredvidljiv. Sicer pa, morda je delo v tej službi zanimivo prav zaradi tega. j.č. O dopustih tokrat ne pišemo. Pač pa na željo številnih, ki so preživeli resnično lep dopust v počitniškem domu Jelovice v Puli, objavljam sliko „posadke", ki ji gre največ zaslug, da so bili vsi brez izjeme zadovoljni. Franclju, Olgi, Marjeti, Urški in pomočnici v kuhinji pa naj bo tale posnetek v zahvalo in vzpodbudo, da bo tudi drugo leto spet tako. (j.č.) Dejavnost službe varstva pred požari Jelovica je skozi svoj razvoj in nenehno iskanje novih tehnoloških rešitev, z uvajanjem nove sodobnejše tehno- v logije izdelave posameznih izdelkov v zadnjem desetletju naredila velik razvojni korak. Vzporedno se je razvijala tudi preventivna dejavnost varstva pred požari in čeprav z njo gasilci nismo in ne smemo biti zadovoljni, želimo, da vse seznanimo z obsegom dela, ki je vložen v varstvo pred požari v lesni industriji. V lesni industriji — lesnih obratih moramo za odklanjanje požarov in dobro protipožarno preventivo poznati: TEHNOLOŠKI PROCES V lesni industriji ni prostora, za katerega bi lahko trdili, da ni nevarno za požar. Dosedanje izkušnje so izoblikovale poglavitna žarišča, ki so: — lakirnice — polirnice — sušilnice — proizvodnja polfinalnih izdelkov (žaga, prirezovalnica, sestava brušenje) — odsesovalne naprave s silosi (odsesovalni pogon) — skladišča vnetljivih tekočin — kotlovnice — elektroinstalacijske naprave s transformatorskimi postajami, akumulatorskimi postajami, polnilnice aku-baterij — kompresorske postaje — skladišča za lesne odpadke, žamanje, rezani les, hlodovino, polizdelke, končne izdelke — skladišča vhodnih artiklov, vgrajevalnega materiala — vzdrževalni servisi — upravne stavbe, menza oziroma prostori družbene prehrane, arhivi — računski centri, telefonske centrale, laboratoriji ipd. — materiali v proizvodnji — les in njegovi izdelki — lahko vnetljive tekočine — laki oziroma odgovarjajoči premazi — goriva in maziva — iverice, furnir, lesonit ipd. — embalaža (lesena, PVC, stiropor, papir) — pisarniški materiali z opremo — arhiv — plastični materiali (rolete, stiropor, poliuretan) TEHNIČNI UKREPI ZAŠČITE — gradbeni — ukrepi za stroje in naprave, tehnološki sektor (delavnice, obrate) — izvedba elektro instalacij, statične elektrike, strelovodi v V— sistem za javljanje požara (detektorji isker, javljalniki) — aparati za začetno gašenje požara — sistem za gašenje požara (avtomatske naprave za gašenje, vodne razmere — bazeni, hidrantno omrežje, stabilne naprave za gašenje) UKREPI ZA ZAŠČITO OBRATOV — prepoved uporabe odprtega plamena — prepoved uporabe iskrečih aparatov — prepoved kajenja (z obveznimi mesti za kajenje) — organizacija požarnih poti in dostopov do PP sredstev in naprav — predavanja iz varstva pred požari in varstva pri delu — evakuacijske poti — ena najvažnejših stvari je dobro poznavanje teh poti. Seveda pa tudi to lahko delimo na: preventiva (poti, oznake, predavanja), poznavanje okolice dela in sodelavcev, založenost posameznih delov obrata, poznavanje dostopov. — prva pomoč — Tudi brez poznavanja te ne gre. Lahko bi rekli, da bi jo moral znati posredovati vsak delavec. ^ KAJ JE DOBRA PROTIPOŽARNA ZAŠČITA? Za dobro protipožarno zaščito je najvažnejše znanje in izurjenost delavcev v tej zaščiti ter seveda število ljudi, ki so v primeru požara usposobljeni ukrepati. Vsem pa seveda mora biti na razpolago kakovostna oprema, ki požarno varnost seveda močno izboljšuje. Služba za varstvo pred požari pa seveda mora dobro poznati tudi vse morebitne vzroke požarov. Saj veste, po tisti: bolje preprečevati kot potem gasiti. Med vzroki požarov so poleg lesa možne tudi eksplozije, ki so povzročene na različne načine, največkrat pa nastanejo pri različnih kemičnih reakcijah. Velik povzročitelj in ,,sovražnik" pa je seveda tudi elektrika. Električna napetost sama, strela in predvsem tudi statična elektrika so seveda neprestana.grožnja za pojav ognjenih zubljev. Poznati pa je seveda treba tudi ostale vzroke, ki so trenje, pritisk in udar. Tudi teh nesreč ne gre podcenjevati. Požarne nevarnosti pa v terminologiji lahko razdelimo tudi glede na to, kje so posredno povzročene. To so lahko materiali sami, napeljave, delovni proces, stroji ali pa tudi ljudje. Večina del, ki jih opravlja služba za varstvo pred požari, je seveda vidna le takrat, ko je potrebno ukrepati ob morebitnem požaru in ko ugotavljamo posledice in vzroke. Prav lahko bi rekli, da vse našteto sodi v okvir poznavanja požarne nevarnosti. Seveda pa je še veliko del, ki so morda celo važnejša. Gre za preventivo, za dela, ki so opravljena lahko bi rekli tako mimogrede, vendar so za varstvo pred požari morda celo na prvem mestu. VZDRŽEVANJE je posebno področje gasilskega dela, ki obsega: — kontrolni pregled — preventivno vzdrževanje — tekoče vzdrževanje — kontrolo nad stanjem. GASILSKA STRAŽA je celovitost dela s ciljem, da se onemogoči razvoj oziroma nastanek požara. Organizira se na požarišču, oziroma ob delih, kjer je večja možnost nastanka požara, npr. brušenje, rezanje, varjenje, gretje z odprtim plamenom in podobno. OBHODNO-GASILSKA SLUŽBA zajema nadzor nad tehnološkim procesom, stanjem protipožarnih sredstev in naprav in eventuelno odkrivanje žarišč požara, ter takojšnjo operativno posredovanje. GASILSKA OPERATIVA je celovitost gasilskega nastopa ob pojavu požarne nevarnosti ter ostalih tehničnih ukrepanj. Mislimo, da smo vam prikazali naše delo. Vsako delo v mnogočem zavisi od izvajalca dela in pogojev za delo. Davek, ki ga terjajo požari je odvisen od našega odnosa do požarne varnosti. Želimo dobro delati in na ta način prispevati k skupnemu cilju — napredku Jelovice. Roman Selan Hlodov je trenutno dovolj. Kaj bo pa pozimi? Morda niste vedeli Ali znate odgovoriti na vprašanje, koliko zaposlenih ima Jelovica? Da ne bo preveč ugibanj — 28. 8. 1987je Jelovica štela 1151 delavcev. Morda le še en podatek. Tega dne je imela Jelovica tudi 90 štipendistov, ki naj bi z leti nadomestili tiste, ki so odšli. Ce le ne bo težav, potem bi sedanji nivo zaposlenih moral veljati še kar nekaj časa. Disciplinska odgovornost delavcev Disciplinska odgovornost je ena od številnih oblik odgovornosti delavcev v delovnem razmerju. Svojo podlago ima v ustavi, podrobneje pa jo razčlenjuje Zakon o združenem delu. Ta določa, da so delavci vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti in odgovarjajo za neizpolnjevanje sprejetih odločitev v DO. Disciplinsko odgovornost je treba razločevati od drugih vrst pravne odgovornosti (kazenska odgovornost, odgovornost za prekrške, odgovornost za gospodarske prestopke), ter tudi od različnih oblik nepravnih odgovornosti (družbena, politična odgovornost). Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko da vsakdo, ki zve za kršitev delovne obveznosti, zahtevo za uvedbo postopka pa so upravičeni dati delavski svet, direktor DO, oba pomočnika direktorja DO, vodje področij, samoupravna delavska kontrola, zbor delovne enote, izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, družbeni pravobranilec samoupravljanja in pristojni organ družbe-no-politične skupnosti. Zahteve za uvedbo disciplinskih postopkov obravnava disciplinska komisija, ki je sestavljena iz predsednika in namestnika, 8 članov — delavcev DO Jelovica (zastopanost vseh delov delovnega procesa) in 2 zunanjih članov — predstavnikov drugih OZD iz Škofjeloške občine. Disciplinska komisija obravnava zahteve v tričlanskem senatu. Obvezno je v senatu predsednik disciplinske komisije ali namestnik in eden od zunanjih članov. Tretji član senata pa se lahko menja. Ko disciplinska komisija obravnava posamezen primer, mora biti v popolni sestavi ves čas razprave in sprejemanja odločitev. Delavec je disciplinsko odgovoren samo za kršitve delovnih obveznosti, ki so opredeljene v pravilniku ali z zakonom. Vsa dejanja, ki so opredeljena kot kršitve, morajo biti storjena na delu ali v zvezi z delom. Disciplinska komisija mora pri vsakem konkretnem primeru ugotavljati, ali morda ne obstojajo razlogi, ki izključujejo disciplinsko odgovornost: prisila, silobran, skrajna sila. Odgovornost za kršitve delovne obveznosti mora biti ugotovljena, sicer delavcu ni mogoče izreči disciplinskega ukrepa. Disciplinska komisija lahko izreče samo tiste disciplinske ukrepe, ki so predvideni z zakonom. Pri odmeri disciplinskega ukrepa mora komisija upoštevati olajševalne in obte-ževalne okoliščine. Najlažja disciplinska ukrepa sta opomin in javni opomin. Ta dva ukrepa sta moralnega značaja, saj nimata materialnih posledic. Razlikujeta se le po moralni teži. Zaradi javnosti postopka je lahko tudi opomin objavljen. Ta dva ukrepa se izrekata za lažje kršitve delovnih obveznosti. Razporeditev na druga dela je disciplinski ukrep, ki se izreče z namenom, da se prepreči, da bi storilec še nadalje opravljal dela, pri katerih je zagrešil disciplinsko kršitev. Značilnost tega ukrepa je, da je časovno omejen, saj se lahko izreče za največ eno leto. Delavec je lahko razporejen na dela in naloge, ki so manj zahtevne od nalog, ki jih sicer opravlja. Denarna kazen se sme izreči za kršitve delovne obveznosti, ki so določene v zakonu. Omejena je po višini — lahko se izreče v določenem znesku ali pa v odstotku. Najtežji disciplinski ukrep je prenehanje delovnega razmerja. Izreče se lahko samo za hujše kršitve delovne obveznosti, kot so določene v pravilniku. Kadar je izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, se delovna knjižica zaključi s dnem, ko je odločitev postala dokončna. Dokončnost pa nastopi z dnem poteka roka za vložitev pritožbe na DS DO — če se delavec ni pritožil, če se je delavec pritožil, pa z dnem, ko je o pritožbi odločal DS DO. Izvršitev ukrepa denarne kazni in prenehanje delovnega razmerja se lahko pogojno odloži. Odlog ukrepa je za največ 1 leto. Če delavec v pogojni dobi stori hujšo kršitev delovne obveznosti, se pogojni ukrep spremeni v nepogojnega. Delavec prejme odločbo disciplinske komisije o izreku disciplinskega ukrepa. Zoper odločbo se lahko delavec pritoži na DS DO v roku 8 dni od prejema. DS DO lahko pritožbo zavrne kot neutemeljeno, lahko pritožbi ugodi in disciplinski ukrep spremeni, lahko pa disciplinski ukrep razveljavi in zadevo vrne disciplinski komisiji v ponovno odločanje. O vsakem disciplinskem postopku mora biti obve-ščen tudi sindikat, ki poda mnenje o delavcu. Mnenje se poda enkrat in se ne more spreminjati do konca obravnave posameznega primera. V. Tušek V zadnjih dveh letih so v naši DO najpogostejše naslednje kršitve delovnih obveznosti: 1. vinjenost na delovnem mestu 2. neopravičeno izostajanje in zamujanje na delo 3. neizpolnjevanje delovnih obveznosti Najpogosteje izrečeni disciplinski ukrepi pa so naslednji: 1. pogojno prenehanje delovn-ga razmerja 2. javni opomin 3. prenehanje delovnega razmerja. Menim, da v naši DO odgovorni delavci in drugi delavci, ki naj bi imeli pomembno vlogo pri uveljavlja: ju 'is'ip!in-ke ~dg"-v^rn^sti de^vrev. niso dovolj seznanjeni z disciplinsko in odškodninsko odgovornostjo delavcev, zato je delo disciplinske komisije pcgcsto izpostavljeno neupravičeni kritiki , ali pa očitkom, da se disciplin-sko preganja le nekatere delavce in to predvsem za manjše kršitve delovnih obveznosti. Vida Tušek Nobena druga stvar na svetu me ne prevzame tako, kot delo: cele ure lahko sedim in ga opazujem. Jerome K. JEROME Najbolj delovni del človeškega telesa so komolci. Ronald SIRL Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo. VOLTAIRE Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje. • FLAUBERT Med štipendisti na počitniški praksi V mesecih juliju in avgustu, ko je v proizvodnji največ problemov zaradi pomanjkanja delovne sile, ker naši delavci odhajajo na letni dopust, nam priskočijo na pomoč naši štipendisti. Vsak štipendist je namreč dolžan, v skladu s pogodbo o štipendiranju, vsako leto opraviti en mesec počitniške prakse. Prakso so opravljali praktično v vseh naših obratih in službah. Iz razgovorov z delavci, pri katerih so prakso opravljali, lahko sklepamo, da se štipendisti kar dobro vključujejo v delovni proces in da jih sodelavci lepo sprejemajo v svojo sredino. V mesecu juliju in avgustu je opravljalo prakso 85 štipendistov, preostali (študenti višjih in visokih šol) pa bodo prakso opravljali j še v mesecu septembru. 'Zanimalo nas je, kako se štipendisti počutijo v naši sredini, zato smo jih povprašali o vtisih, ki so jih dobili ob opravljanju počitniške prakse in nekaj teh vtisov tukaj navajamo: OGOREVC KLARA - Zaključila 2. letnik Srednje šole za oblikovanje v Ljubljani. Prakso je opravljala v službi za raziskave, analize in pospeševanje trženja. Mislim, da je počitniška praksa za nas vse, ki jo opravljamo, zelo dobra. Z njo namreč pridobimo pregled, kakšna dela bomo opravljali v poklicu po končani šoli. Takoj, ko sem začela s prakso, sicer nisem imela dovolj in pravih materialov, vendar so mi vse priskrbeli, tako da sem lahko normalno opravljala svoje delo. Praksa je koristna, vendar pa nam ukrade en mesec počitnic in zato bi bil vsak od nas bolj vesel, če bi bila malo krajša. TUŠEK JANEZ - Zaključil 2. letnik Srednje lesarske šole — smer lesar širokega profila Prakso je opravljal v vzdrževalnem servisu Stari dvor, v mizarski delavnici. Na počitniški praksi v Jelovici sem se počutil, odkar hodim na prakso oziroma proizvodno delo, do sedaj najbolje. Najbolj mi je bilo všeč, da sem delal v mizarski delavnici in sem se tam' kar precej naučil. Všeč mi je bilo tudi to, da smo se sodelavci dobro razumeli. Sprejeli so me medse kot pravega delavca, zato mi je mesec avgust hitro minil. Tudi v naprej si želim delati v takih delavnicah. URBANČIČ UROŠ - Zaključil 3. letnik Biotehnične fakultete — smer inženir lesarstva Prakso je opravljal v operativni pripravi dela Počitniško prakso sem opravljal v operativni pripravi dela. Delo je bilo zanimivo, saj sem se prvič v praksi srečal z delom v neki strokovni službi. Mi- slim pa, da bi se dalo delo še precej poenostaviti in bolje izkoristiti možnosti računalniške obdelave, da bi bilo manj stalno ponavljajočih se rutinskih del (razna prepisovanja vedno enakih obrazcev) in bi se referenti lahko bolj posvetili strokovnemu delu. Posebno zanimivo pa je bilo prisluhniti raznim živahnim debatam med delavci operativne priprave dela in obratovodji oziroma delavci drugih služb, o problemih v proizvodnji, prodaji, pri planiranju itd. ČIMZAR LOJZE - Za- ključil 1. letnik Srednje lesarske šole — smer obdelovalec lesa Počitniško prakso sem opravljal v obratu oken. Prvi del prakse sem opravljal na krpanju sestavnih delov za okna in delo je bilo kar zanimivo. Kasneje pa sem delal v oddelku montaže oken, kjer pa je bilo delo precej naporno. Veliko rajši delam kot pomočnik pri stroju kot pa razna ročna dela. S sodelavci sem se dobro za-stopil, zelo pa so mi bile všeč malice, ki so okusne. Žbogar Stanka Zaradi okvare kotlovnice žaganje iz silosov sproti odvažajo kmetje. Eni izgubljajo, drugi pa pridobivajo, bi lahko komentirali ob taki okvari. Za prevoze težjih tovorov ali strojev je potrebno viličarje dodatno obtežiti, kakor se pač kdo znajde. Ni inovacija, koristno pa je vseeno. SEKCIJA ZA ODBOJKO V Jelovici imamo tudi sekcijo za odbojko. Za moške in ženske jo vodi Krajnik Matjaž. Ta sekcija obstaja že od leta 1980. Vendar pa nam kljub temu za tekmovanja običajno zmanjka tekmovalcev in tekmovalk. Enkrat tedensko imamo rekreacijo in če je dovolj ljudi, vadimo tudi odbojko. Tekmujemo na običnskem sindikalnem prvenstvu občine Škofja Loka, na igrah SOZD GLG in v trimski ligi občine Škofja Loka. Seveda bi radi vselej vadili v polni zasedbi. Ker nas je premalo, je vsak nov član in članica dobrodošel, zato vas vabimo, da se nam pridružite. K. B. Abonma v Prešernovem gledališču V prvih dneh septembra se soočimo z dejstvom, da se bliža konec poletja, vročine, dopustov, brezskrbnih dni, da se začenja šola in s tem drugačen ritem življenja tudi za nas zaposlene. Za nami so dnevi različnih dogodivščin in pustolovščin, raznih zabavnih prireditev na morju, pa tudi po naših mestih. V glavnem pa lahko rečemo, da v poletnih mesecih vlada na področju kulture mrtvilo, saj gledališča in ostali kulturni hrami mirujejo. V mesecu septembru se začenjajo vpisi v abonmaje pri naših gledaliških in opernih hišah. Zaradi omejenih denarnih sredstev smo se pri kulturni sekciji odločili za abonma v Prešernovem gledališču v Kranju. V abonma je vključenih šest predstav. Poleg domačega ansambla je ponudba obogatena s predstavami gostujočih ansamblov. Odločili smo se za nakup več abonmajskih izkaznic kot lansko leto. Vsak naj bi prispeval še lastno udeležbo, zaradi resnega obiskovanja predstav. Cena abonmajskih izkaznic je od 5.000 do 8.000 din. Loško gledališče zaradi finančnih težav še nima točnih opredelitev glede abonmaja. Prav tako še nimajo progra- mov gostujočih ansamblov. Če bo dovolj zanimanja za ogled katere od predstav v Cankarjevem domu, se bomo odločili za organiziran obisk. Skozi celo sezono bomo skrbeli za čim večje obveščanje o kulturnih prireditvah in s tem tudi za oglede teh prireditev. PREDSTAVE PG Kranj Peter Shaffer: ČRNA KOMEDIJA Avtor znamenitega „Ama-deusa" je pred dvema desetletjema napisal „0rno komedijo", ki je že ob praizvedbi v Londonu doživela izjemen uspeh. Komedijski zaplet z zgodbo o mladem kiparju je učinkovito zaostren z odlično domislico: kratek stik v električnem omrežju povzroči neverjetne situacijske konflikte. Dominik Smole: ANTIGONA Klasično delo slovenske sodobne povojne dramatike je vedno izziv gledališkim ustvarjalcem. Zahtevno dramsko besedilo, do danes že večkrat uprizorjeno, razpira dileme človeka — politika. Smoletova Antigona pomeni enega od vrhov slovenske umetnosti. Na svojstven način zaokrožuje del tistih problemskih izhpdišč, ki jih je kranjsko gledališče zasledovalo v slovenskih besedilih preteklih sezon. Okvirni predlog gostujočih predstav v abonmaju za odrasle SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Fjodor Mihajlovič Dostojevski — Dušan Jovanovič: BESI BLODNJE Ugo Betti: ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU Desetletje nas loči od zadnjega gostovanja SMG v abonmajskem ciklusu našega gledališča. Izmed možnih predstav se odločamo za predlog tistih predstav, ki naj intenzivnejše izražajo hotenja tega gledališča. Ferdin Dana PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Peter Turrini: TA NORI DAN Bernard Shaw: VODIČKA Najmlajše poklicno gledališče v Sloveniji bo v naš repertoar ponudilo eno od komedijsko zasnovanih predstav, ki s svojo žlahtno humornostjo polnijo gledališke avditorije. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Harold Pinter: STARI ČASI Bernard Shaw: HUDIČEV UČENEC Redni gostje našega gledališča so celjski gledališčniki, ki z vsakim nastopom potrjujejo visok profesionalni nivo svojih prizadevanj. Obe deli sta mojstrovini v svetovnem dramskem opusu. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Milan Jesih: PTIČI Alenka Goljevšček: OTROK, DRUŽINA, DRUŽBA V svojem repertoarju za prihodnjo sezono je MGL napovedalo vrsto uprizoritev slovenske dramatike. \J' Pri nas bodo sodelovali z eno od predstav, ki jih bodo krstili. Tako Jesih kot Goljevščkova sta že s svojim dosedanjim delom dokazala komedijsko bra-vuroznost, aktualnost in komunikativnost. ZA MLADINO Anton Torpaž Linhart: Z. MICKA Jean Baptiste Moliere: GEORGE DANDIN ali PREVARANI SOPROG Obe klasični komediji z novim gledališkim branjem in sodobno interpretacijo opozarjata na nikdar preživelo obliko žlahtnega ljudskega gledališča. Abonma predstav za mladino namenjamo srednješolcem in učencem višjih razredov osnovnih šol. ZA OTROKE Marcel Achard: HOČETE IGRATI Z MANO Hrepenenje, poetičnost ljubezni, cirkuška arena z veseljem in žalostjo klovnov — atraktivna gledališka predstava bo lahko očarala gledalce, ki gledališče že poznajo, gotovo pa bo osvojila tudi vse tiste naj- mlajše, ki v vzdušje gledališke govorice šele vstopajo. Predstavo pripravljamo z mislijo na različne prostore, kjer so vsaj minimalni uprizoritveni pogoji. 0 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Q n ZAPOSLILI SO SE Z DELOM SO PRENEHALI Francetu v slovo Ko umre delavec v manjšem kolektivu, takem kot je obrat v Gorenji vasi, je izguba nekoliko bolj huda, bolj nenadomestljiva. S takimi občutki smo pospremili na njegovi zadnji poti v Leskovici našega Peternelj Franca. Mnogo delavcev Jelovice je Franceta poznalo, saj je desetletja delal v našem podjetju kot kvalificiran mizar. Delo ga je vodilo po raznih delovnih nalogah, ki jih je uspešno opravljal. Dalj časa je delal tudi na montaži v inozemstvu. Poznan je bil kot sposoben delavec in človek, ki je tudi vedno pripravljen s sodelavci veselo pokramljati. Vse to je prekinila bolezen, ki Francetu že dalj časa ni prizanašala. Vedno je imel upanje, da bo vse to minilo, vendar je usoda hotela drugače. V 54. letu ga je prehitela smrt. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. ZAHVALE Ob prezgodnji smrti našega dragega moža in očeta FRANCA PETERNELJA se iskreno zahvaljujemo vsem delavcem Jelovice za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi njegovim sodelavcem obrata Gorenja vas in oktetu Jelovica za zapete žalost in ke. Posebej pa obrato-vodju tov. Demšarju za poslovilne besede. Še enkrat, iskrena hvala vsem — žena Milka in otroci Ob smrti mojega očeta FRANCA HAFNERJA se iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Nani Frakelj UREDNIŠKI ODBOR: glavni in odgovorni urednik Danjca Miklavčič, člani: Stanka Žbogar, Franc Ziherl, Milan Omahen, J sna Debeljak, Anton Zupan, Irena Košnjek. Tehnični sodelavec Janez Čadež. Naklada 1.750 izvodov. Tisk: Tiskarna LINKE, Sp. Pirniče DRABIK JUG OLGA GRČA MILAN OBLAK JANEZ,pripravnik BRČKO MATJAŽ, pripravnik ČERNELČ IVAN, pripravnik JENKO BERNARDA, priprav. LAVRIČ MARJAN^ pripravnik MARKUN MATJAŽ, priprav. GAŠPIRC DAMJAN, priprav. RAVNIKAR UROŠ, pripravnik OSREDKAR RAJKO, priprav. BONČA JANEZ, pripravnik KOŠIR BLAŽ, pripravnik AHČIN ANDREJ, pripravnik VERHOVŠEK JANEZ, pripr. KRAJNIK MILENA, priprav-STARE ROMAN, pripravnik KLEVIŠAR ANDREJ, priprav. STUNKOVIČ ROMAN, pripr. DIJAK MARKO, pripravnik LEVEC TOMAŽ, pripravnik BLUHA ŠTEFICA PAVOŠEVIČ RUŽA KARNIČAR MIHAEL HOMAN BOJAN, pripravnik KREK TEREZIJA, dipl. ing. STEFANOVIČ NAJDAN NAGLIČ SIMON, pripravnik KORPIČ ZDRAVKU sin Boštjan FOJKAR IVANKI sin DUŠAN Iskreno čestitamo! Otrok je ljubezen v vidni obliki. Novalic JANKOVEC ANTON, izjava MODIC PETER, odpoved PETERNELJ FRANC, smrt KEJŽAR FRANC, odpoved CANKAR ROMAN, odpoved JELOVČAN ANTON, odpoved CELESTINA'LADISLAV, odpoved LUKIČ DRAGAN, izjava NA ODSLUZENJE VOJAŠKEGA ROKA SO ODŠLI KLEVIŠAR ANDREJ MARKUN MATJAŽ JENKO ZORAN FRELIH ALEŠ UPOKOJILI SO SE DRAKSLER STANISLAV TAHIROVIČ HASE RESNIK IVANKA Upokojenim sodelavcem se za njihovo dolgoletno in vestno delo toplo zahvaljujemo. PINTAR TONČKA - FRLIC DEMŠAR MAJDA - MOŽINA BERGANT SIMON OBLAK IVANKA - FOJKAR Zakon: tako imenujemo voljo dveh, ki hočeta ustvariti eno, ki bo več kot tista dva, ki sta ga ustvarila. Nietzsche Oktet Jelovica spet prepeva Po končani sezoni 1986/87 je bil oktet Jelovica spet na razpotju. Pevski osip in vodstvene zadrege so narekovali obnovo zbora ali pa prenehanje obstoja okteta, ki je poldrugo desetletje sooblikoval zborovsko kulturo v Škofji Loki in Sloveniji. Domala tri petine pevcev je zapustilo našo druščino, obenem pa nismo imeli dolgoročno zagotovljenega umetniškega vodstva. Jeseni 1986. leta se je ses-stal upravni odbor okteta in sklenil odsloviti pevce, ki jim naš oktet ni bil prioriteta in da se pridobijo pevci, ki so nekoč že prepevali pri Jelovici, te pa naj bi dopolnili novi pevci iz vrst delovnega kolektiva Jelovica ali iz bližnje okolice Škofje Loke. Pred nami je bila torej obnova, v kateri je bil poudarek na lojalnosti novih kadrov do okteta in na ustrezni kvaliteti. Od'novega sestava smo pričakovali tudi sooblikovanje okteto-ve organiziranosti in njegovega programa, vsklajenega s potrebami pokrovitelja, DO Jelovica. Sanacija je bila podprta tudi s strani vodstva Jelovice — posebno od tov. Potočnika in od direktorja tov. Cepina. Zadane naloge niso bile lahke. Dandanašnji je težko dobiti ustrezne pevce, voljne resno delati v tako zahtevnem sestavu, kot je oktet. Najprej smo vabili v oktet naše nekdanje pevce. Od teh se je vabljivi slovenski besedi odzval le Srečko Peklaj, ostali pa so sodelovanje odklonili, nekateri zaradi preveč kritičnega in pesimističnega pogleda na organizatorje novega okteta in na sam oktet. Zastavili smo vse sile za popolnitev zasedbe okteta. To nam je uspelo letošnjo pomlad. Tako sedaj polovico okteta sestavljajo delavci Jelovice, ostale pa smo pridobili iz Škofje Loke in okolice — od teh po enega iz Ljubljane in enega iz Kranja. Kje dobiti sedaj novega zborovodjo? Naključje je bilo, da smo se spoznali z vsestranskim umetnikom Stankom Prekom iz Ljubljane. Ta nam je svetoval prof. Slavka Mihelčiča iz Ljubljane, s katerim se nam je uspelo dogovoriti za vodenje obnovljenega okteta. Začeli smo z delom. V začetku je bilo zaznati še nekaj nezaupanja, a to je splahnelo spričo intenzivnega uvajanja v vabljive skrivnosti slovenskega zborovskega petja pod vodstvom prof. Mihelčiča. Oktet Jelovica je po dobrem mesecu vadbe že uspešno nastopil v Domžalah ob 30. obletnici okteta Bratje Pirnat. Spodbuden nastop je ovrgel dvome v obnovljeni oktet, ki so jih sejali v Škofji Loki in drugje taki, ki bi bili Jelovici lahko hvaležni za njihovo uveljavitev oziroma afirmacijo. Pevsko sezono smo zaključili na nastopu štiridesetih slovenskih oktetov v Šentjerneju. Medtem smo skupaj z zborovodjem sestavili program dela po konceptu iz programa za obnovitev okteta. Za konec še nekaj besed o našem zborovodju. Prof. Slavko Mihelčič je znan glasbeni delavec — skladatelj in pedagog na ljubljanski akademiji za glasbo. Njegova izvajanja razkrivajo človeka širokih obzorij na glasbenem področju, posebno pri izvajanju interpretacij zborov- stva. Doma je iz rodbine glasbenikov v Metliki — torej belokranjska duša in avtoritativna osebnost z dokazanimi kvalitetami v ustvarjalni in poustvarjalni zborovski dejavnosti. Z akademikom Slavkom Mihelčičem je oktet Jelovica spet na pravi poti, kar pa je seveda odvisno v veliki meri tudi od nas pevcev, če bomo vestno izpolnjevali zastavljene naloge. Franc Jenko Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima^ tvoje oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa — nikdar ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela. Oton ZUPANČIČ Poezija je zapis najboljših in najsrečnejših ur najsrečnejših in najboljših duhov. SHELLEV :iiii:ijijijiiiiijiiiiiiiiii;iiiiii>iiiiii:iiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiii Nastop novega okteta Jelovica ob 30-letnici okteta Bratov Pirnat v Domžalah 12. 6. 1987. Z leve: Jože Benedik, Alojz Bogataj, Leon Marolt, Marjan Kovač, Franc Jenko, Valentin Bogataj, Jože Rupar, Srečo Peklaj.