Stev. 302. Trst, y torek 29. oktobra 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN tadl ob nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih feoVjakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornberg-u itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OQLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •(smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do o vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-m*nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Kdinosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi rEdinostiu. Plačljivo In tolljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko. „ V edinosti je moč NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. larotaloa na nedaljako UduJ« „EDINOSTI" aUa«: i» oalo Isto Kron 5*20, tk pol lota Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi te vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Glorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdaj itelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA* Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoat', vpisana zadruga t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 30. PoItno-hranllnRnl ra?un Jtev. 841-652. TELEFON It 11-57. Srbi vzeli Veles in Stiplje! Bunarhisar in £ski-3aba bolgarska! Srbi zavzeli Veles in Štiplje. BELORAD 28. (Izv.) Po zasebnih, a vendar popolnoma zanesljivih poročilih so srbske čete zavzele Veles (Kopriilii) In Štiplje (Jstlp). (Veles je oddaljen od Skoplja okrog 50 km v smeri proti Solunu, Štiplje pa v zračni črti od Velesa kakih 25 km proti vzhodu. Ker |e pa med Velesom in Štipljem, med dolino reke Vardarja in Bregalnice, precej visoko gorovje, je treba računati to oddaljenost tudi na 50 km. — Ured.) Srbi osvojili 125 topov. BELGRAD 28. (Kor.) Uradno se poroča, da se je proti Tetovemu (Kal-kandelam) bežeča turška kolona vdala srbski konjici. Srbi so zajeli 125 tur-ikih topov. Sila srbskega naskoka pri Kumanovu. BELGRAD 28. (Kor.) Uradno poročilo pravi, da je sila srbskega naskoka pri Ku-aasovu povzročila med Turki tako zmedo, da so turški poveljniki izgubili moč nad svojimi četami, ki so brez g'ave pobegnile aa dve nasprotni strani. Princ Arsen je aačel sovražnika s kavalerljo zasledovati, a ta je popustil topove in rešil le konje s tem, da je potrgal jermenje in vrvi. Črnogorci pred Pečmi. RJEKA 28. (Kor.) Vukotićeva brigada je napredovala do višine Rosa j in je zasedla s te«« važno postojanko pred mestom Peći *lpek). 500 Miriditov padlo. LONDON 28 (izv.) Sem se poroča iz Bara, da so trije tuiški bataljoni napadli v ozki soteski 600 Miriditov, ki so hoteli iti Črnogorcem na pomoč. V boju je padlo čez 500 Albancev. Bolgari vzeli Bunarhisar in zasedli prelaz Kresna. DUNAJ 23. (Kor.) Bolgarske čete »o T dolini reke Strume zasedle prelaz Kresna ; istotako so vzele Bunarhisar aa jugoiztoku od Lozengrada, kamor so se bile umaknile turške čete. Vojni dopisniki na bolgarskem bojišču. SOFIJA 28 (Kor.) Tuji vojni dopisniki so odpotovali v Ferdinandovo (Mustafa Paša) (So pač res potem zanesljiva in natančna taka vojna poročila, če so dopisniki po 100 kilometrov daleč od bojišča. — Ured.) Tuje intrige med Srbi in Bolgari. BELGRAD 28. (Kor.) Nasprotno poročili', ki ga je prinesel neki tuj list, da so zasigurale srbsko zmago pri Kumanovem le bolgarske čete, se zatrjuje srbsko uradno, da so zmagali Srbi brez tuje pomoči. Ravno tako netočno pa je tudi poročilo, da je igrala pri bolgarskih uspehih glavno uiogo srbska artilerija. Take tecdencijozne vesti imajo očividno namen, sejati neslogo med zavezniki. Turki ne morejo nazaj v Carigrad. SOFIJA 28. (Izv.) Od včeraj opoldne je Eski-Baba v bolgaiskih rokah. Tam so Bolgari ustavili turški vlak, sestavljen od 8 vagonov. Eski-Baba je zelo važna postojanka, ker je sedaj turškim četam prestrižena pot po železnici nazaj v Carigrad. Krivci izgube Lozengrada. CARIGRAD 28. (Izo.) Egiptovskega princa generala Aziza pašo, ki Je zapovedoval kavaleriji, ko se je umikala od Lozengrada in guvernerja Lozengrada z nekate rimi oficirji so spravili v Carigrad in jih obtožili, da so krivi bega turških čet. Mi-nisterstvo je tudi zapovedalo ustreliti 200 vojakov radi iste krivde. CARIGRAD 28. (Izv.) Tukaj smatrajo za glavnega krivca izgub pri Lozengradu sina velikega vizirja Muktarja pašo in ga nameravajo postaviti pred vojno sodišče. (Torej umikanje le ni bilo — taktična poteza!) Turška vojna ladja pred Varno. SOFIJA 28. (Kor.) Turška križarka „Heireddin Barbarossa" se Je včeraj prikazala pred Varno. GrSke oblasti v zasedenih kraj h. ATENE 28. (Aten. tel. ag.) Grki so na najvišje povelje v zasedenih pokrajinah uvedli grške civilne oblasti. Egejski otoki so za neodvisnost. ATENE 28. (Kor.) Z egejskih otokov je prispelo sera 300 prostovoljcev. Na Kerpu, Ka!ymny in drugih otokih so se vršili meetingi, pri katerih je prebivalstvo ogorčeno protestiralo, da bi Grške otoke zopet izročila Turčiji. Enoglasno so zahtevali avtonomijo. Reservisti Se prihajajo. NEW-YORK 28. (Kor.) Tekom mino-lega tedna je odšlo domov 11.000 Grkov In 400 Srbov. Egipt solidaren s Turčijo? CARIGRAD 28. (Kor.) .Sabah" poroča : Ko je porta javila egiptovski vladi, da je prekinila zveze z balkanskimi državami, je storila egiptovska vlada isto in je dostavila poslanikom njihove listine. Egipt bode tudi dal Turčiji na razpolago 18 000 mož, kakor hitro grška flota ne bo mogla motiti prevoza. Angleška sklicuje mornariSke rezerviste pod orožje. LONDON 28. (Kor.) Reuterjev biro poroča, da gre pri sklicanju mornariških rezervistov pod orožje le za to, da ostane re zervno moštvo v vaji. Moštvo bo klicano po razredih vsako leto k vajam. PODL3STEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Keaver Šandor GJalskl. — Prevel A. E. — Blagovolite sprejeti naše najprisrč-aejŠe pozdrave, gospod asesor 1 — mu je odzdravila doktorica, vstavši obenem z Madleno s kanapeja, da se mu obe poklonite. Starec je z ljubeznivo galanterijo zaprosil dovoljenja, da sme poljubiti roke, in je zbravŠi obrite ustnice v ljubek nasmeh, rekel Madieni, da ga spominja boginje Aarore, doktorici pa, ki je ponavadi bila dases zopet oblečena a la Recamier, se je giijen zahvaljeval, da mu nudi toliko srečo, „da vidi tako lepoto v obleki, ki je edina dosto|na, da ovija žensko lepoto in ki ga zanaša nazaj v dneve njegove mladosti." — Gospod asesor Šumanovič je pre-Ijabezniv, kakor vedno! — Je odgovorila doktorica in gi posadila poleg sebe. — Na potu sem v Varaždin ! — je začel asesor, vlečoč iz žepa srebrno, modro enialjirano bonbonijero in ponudil gospera<> siadkorčkov. — Prišel sera vprašat, ali imate morda vi, milostiva, ali gospod doktor, kako poŠiijatev ali kak list za Varaždin, da ga ponesem s seboj. — Se lepo zahvaljujem. Lista ravno niiftam, poslala bi pa morebiti kaj, ako bo-dete tako dobri. Bolgarska zahvala In pozdrav 1 Tržaški odbor za Rdeči križ |ugoslo-vanskih držav je prejel sledeči telegram, datiran v Sofiji 28. oktobra in pisan v slovenskem narečju: Slovensko-srbsko-hrvatski odbor za Jugoslovanski Rdeči križ, Trst. Slavjansko društvo v Bolgariji opazuje na veliko radost bratske simpatije, katere je vzbudilo po celem slavjan-skem svetu osvoboditeino gibanje balkanskega Slavjanstva, ko se je vzdignilo kakor eden mož proti vekovnemu tla-čitelju. S posebno radostjo smo se prepričali o sočutju za naše sveto delo v sredini naših bratov Slavjanov, živečih v predelih Avstro-ogrske, kakor tudi o osnovanju slovensko-hrvatsko-srbskega odbora v Trstu za zbiranje prispevkov v korist Jugoslovanskega Rdečega križa. Zato Vam izrazujemo naše goreče priznanje, ter Vam pošiljamo iskren bratski pozdrav od Balka-nov, odmevajočih sedaj od zmagonosnih slavjanskih topov. Podpredsednik K o s t o v. Drobne vesti o vojni. * V nedeljo zvečer je prispel v Trst z državno železnico oddelek nemškega rdečega križa, obstoječ iz treh zdravnikov, med njimi vodja kirurgične klinike v Vratislavi, 9 strežnic in 2 strežnika. Na kolodvoru so sprejeli Nemce zastopniki avstrijskega rdečega križa, grški generalni konzul Varatassi in predsednik grškega pomočnega odbora g. Affenduli. Nemški oddelek rdečega križa se odpelje danes popoldne ob 2 z Lloydo-vim parnikom „Bregenzom" v Pirej, oziroma Atene. ______ l črnogorskega bojišča. Četi nje 28. okt. 1912. Kralj Mkola na Rijeki. Kralj Nikola I. se nahaja na Rijeki. V njegovem spremstvu je veliki knez Peter Nikolajevič, knez Fran|o Josip Batemberg, začasni general črnogorske vojske A. Kon-stantinovic, general J. Atanackovič in poslaniki treh zaveznih balkanskih držav. Severni odred črnogorske vojske. Črnogorska vojska je zavzela Črni vrh v ozemlju Turkov-Kolašincev, ki so neusmiljeno tlačili srbsko ljudstvo. Zavzela Je tudi vse važne pozicije okoli Črnega vrha. V teh bojih je padlo 17 Črnogorcev in neštevilno Turkov. Črnogorske čete so zaplenile tudi mnogo živil in zarobile nekoliko turških vojakov, med njimi tudi enega oficirja. V črnogorskih rokah |e tudi prelaz preko Tare v Levere. Črnogorska vojska se nahaja sedaj blizu Kosenice in Maoče. Njen položaj in stanje Je izborno, čeprav mora operirati v krajih, kjer je že zapadel sneg. — Blagovolite, blagovolite, kakor vas je volja, pa n?j bi bila pošiljatev tudi tako velika kakor stolp. — Ne — ne! Malenkosti pošljem go-spici Jeleni Delimarkićevi. — Excellent — izvrstno 1 — Ravno imam zanjo še Škatljlco. Oče jej pošilja neke malenkosti. — Vem, da je gospod asesor že poln vsakovrstnih pošiljatev! — Ah — kaj bi 1 Zakaj poln? Nekoliko pisem na neke tamkajšnje gospode; potem moram prinesti mali gospodični Rusanicevi nekaj od matere in sestre Ženike. — Ali je Jelica v Varaždinu? — Stara gospa ni bila zadovoljna z novo guvernanto. Nekaj se pripoveduje, da je zlorabljala svoj položaj — in da je prinašala neka pismeca od našega Žigice — in tako dalje. In ker je gospod konziljar Delimarkić dal svojo Jeleno v samostan, da se še nekoliko izvežba v glasoviiju — je storila isto tudi gospa Rusanićeva. — Glej — in Žeoička je bila prej, nego je odšla na letovišče na deželo, pri meni — in ni nič pravila o tem. — Ali pojdete, milostiva, tudi vi kam v poletju ? — Ah — zakaj 1 Morda pojdem za kak dan k opatu v Bistrico — toda dokler imam svoj vinograd v Tuškancu, kaj mi je treba etovišča I — je odvrnila doktorica in šla prirejat pošiljatev za Delimarkičevo. — Toda samo, gospod asesor, če vam ne bo v nadlego I — Poslali bi sicer po pošti. — Kdo bi pošiljal po pošti! In kedaj dobi potem ? Danes je torek, pred petkom ne morete oddati pošti. Ah vaša mi'ost -dajte meni, pa bo pojutrišnjem stvar že imela gospodična, po poŠti pa šele v nedeljo ali ponedeljek. — E — pa dobro, hvaležna vam bom in z menoj tudi lepa Jelena. — Seveda, seveda ! Danes vam itak ne morem ponuditi druge službe. — Milostiva napišite gotovo kako besedico Jeleni? Prosim vas, da jej v mojem imenu sporočite moj poklon in mojo službo — se je oglasil Ivan, ki ni vedel pravega povoda, zakaj je oče dal Jeleno v samostan. — Napisati bodete mogli na mojem pismu kako vrstico. Bo vsaj videla Jelena, da ste ozdraveli, ko je bila vedno v skrbi za vas! — Je rekla doktorica polušaljivo in zopet poluznačajnim naglasom, kar Jej je pa bilo takoj žal, ko je videla, kako se je Madieni podaljšalo lice. Vsled tega je obljubila Ivanu, da napravi tako, kakor Je prosil. Ivan pa ni opazil nič pri Madieni. Zato |e odgovoril s smehom in popolnoma nedolžno : — Pa napravim prav tako, kakor ste mi svetovala. Mala Jelena je velika ro-doljubka, moramo Jo lastnoročno spomniti, da tudi v samostanskem zidovju začne delati za našo stvar 1 Madlena ni rekla ničesar. V resnici pa je kipela. Zavidala je Jeleno, da bo imela po Ivanovi roki pisane vrstice, česar sama Še ni imela. Bala se je, da se potopi mlado dekletce v bogvedi kake upe in zapade Knez Mirko In njegova brigada. Ko je knez Mirko prevzel zapoved-ništvo zetsko-brdske brigade, Je govori! sijajen govor, v katerem Je pozival vojsko k hrabrosti in vztrajnosti v boju za sveto domovinsko stvar, a jih ob enem sva-ril> naj se čuvajo, ker so jedro črnogorske vojske in države in naj poslušajo vedno zapovedi, da Bog blagoslovi njihovo delo in napore*. Združene črnogorske In srbske vojske. Iz Rijeke se danes ob polu dvanajstih dopoldne poroča lakonična vest: Črnogorska in srbska vojska ste se zjedinili v Sjenici, kar je bilo z ozirom na včerajšno vest, da sta samo 8 km oddaljeni, pričakovati. Mir pred Skadrom. Iz Rijeke prihaja vest, da je cel vče-rajšni dan vladal pred Skadrom m(r. To je mir pred viharjem, kajti samo izvanredne okoljščine so mogle Črnogorskim topovom za povedati molčanje. Če so vesti, da se Črnogorci pogajajo s Skadrom in Tara-bošem radi predaje, resnične, se ne da kontrolirati. Kralj Nlkola na bojišču. Kralj Nikola je včeraj, 25. t. m., potoval s poslaniki balkanskih držav, zvezanih s Črnogoro, z generalom Atanacko-vlčem in z atašejema Avstrije in Italije na bojno polje, odkoder se Je danes zopet vrnil. Ruska bolnica na Cetlnju. Veliki knez Peter Nikolajevič in vel. kneginja Milica sta ustanovila na Cetinju novo bolnico, ki Šteje 75 postelj in je povsem moderno opremljena. Več zdravnikov in usmiljenih sester neguje ranjence. Bitka za Lozengrada V bitki za Lozengrad so se najbolj odlikovali bolgarski polki balkanskega gorovja. Skozi osemindvajset ur so bili nepretrgoma v ognju. Vrgli so se na Turke, ne meneč se ne za ovire ne za svoje lastno življenje. Celo ¥ krogih bolgarskega generalnega štaba so bili presenečeni po tem tako nenadejano hitro doseženem velikem uspehu, kajti lozengradske utrdbe so izredno močne. Tudi teren je bil Jako neugoden za napredovanje bolgarskih čet, dočim so bili na turški strani vsi pogoji za uspešno obrambo. Borbe okoli Lozengrada so trajale štiri dni. Bolgari so morali zavzeti osemnajst trdnjavic, predno je na g'avni trdnjavi mogla zaplapolati bolgarska zastava. Boj Je trajal tudi ponoči In so Bolgari naskakovali ob luči reflektorjev. Iz Carigrada javl|a]o, da smatrajo tuji diplomatje turški poraz pri Lozengradu kakor izgubo nepopravljive važnosti. Turške čete so bile slabo oblečene, gole, gladne, brez municije in brez hrane. Zato so turški vojaki začeli odpovedovati pokornost oficirjem. Istotako iz Carigrada javljajo, da se vesti iz Drinopolja glase, da je pri Lozengradu padlo 16 000 turških vojakov. Ali tudi bolgarske izgube so bile velike. Ivanovemu čaru. — Saj je že slišala nekaj, da je napravila Ivanova nesreča v dvoboju tak vtisk na deklico, da je bila popolnoma uničena in obupana. Njen stari oče si ni mogel in ni vedel pomagati drugače, kakor da |o Je dal za nekaj časa v varaždinski samostan, kjer je bila opatinja mati Nepomućena, ki |o je Jelena ljubila in spoštovala obenem kakor mater in sestro. Madieni je bilo, kakor da jej je kdo presekal srce, ko je pomislila na to, in je bila za trenotek prepričana, da Jelena že ljubi Ivana. — Pretreslo pa jo je po vsem telesu, ko je pomislila tudi, da bi nazadnje mogel podleči tudi Ivan in se zaljubiti v Jeleno, ki bo najbrž krasna — in Je sicer svobodna in nevezana z ničemer. Samega razburjenja Je morala vstati. In šla je za doktorico, katero je prosila, naj ne da Ivanu svojega pisma in naj zapečati pošiljatev brez njegovih vrstic. Doktorica je storila tako in Ivan ni mogel izvesti svoje namere. Da bi pisal poseben list, je rekel, da ne bi bilo prav. Vendar pa ni ugibal, zakaj mu doktorica ni izpolnila želje. Madlena pa |e želela, da se čira prej o tem p ek'ne razgovor, v katerega je povrstl vpletla vse. In nihče ni več mislil na pošiljatev Delimarklčevt. Sara Ivan je zelo užival, ko je poslušal duhovito Mad-lenino zabavo, in se Je vsled svoje slabosti le malo udeleževal razgovora. Raje je molčal ter samo gledal in poslušal svojo krasno ljubimko. Bil je naravnost ponosen, da taka umna krasotlca čuti samo zanj. (Dalje). £iiaii II. „EDINOST4* št. 302. V Trato, dna 29. oktobra 1912. Končno posnemamo iz sobotnega „Obzora", da so posebna izdanja listov v Sofiji naznanjala, da je bilo pri Lozengradu ujetih okoli 40.000 Turkov in med njimi tudi Muktar paša in Abdul Halim. To bi torej potrjalo vest o turških izgubah, kakor |e bila nam po-slana iz Sofije in ki smo jo mi prvi priobčili med tržaškimi listi. Kako le podel Lozensrad? Luigi Barzini objavlja v milanskem „Cor-riere della sera* obširni popis dogodkov p: i zavzetju Lozengradu in praviy da je to eden najsijajnejih vojnih činov zgodovine. To Je čin, ki ima na sebi nekaj velikanskega. Dosti je, če se omeni, da je nemški general von der Geltz, ki je napravil načrte za Lozengradike utrdbe, izjavil, da bi armada, kakor je pruska, morala tri mesece oblegati mesto. Bolgari pa so mesto zavzeli v dveh djieh ! < Lozengrad Je imel moderne utrdbe, ki sicer še niso biie povsem dovršene, ki so pa bili kljubu temu sposobni za daljši odpor. Poleg močnih utrdb in težkih topov je trdnjava imela dvojni zunanji pas manjših utrdb: trdnjavic, okopov in utrjeiiih stražnic s poljskim! topov?. Sloviti napadi Jiponcev na Por* Artur morajo biti ie bleda primera nasproti razjarjenim človeškim valovom, ki so se vrgli na Lozengradske utrdbe in jih pokončali. Bolgari niso imeli niti enega težkega oblegovalnega topa, ki naj bi ga postavili nasproti težki sovražni artiljeriji, a so s svojim prsi premagali turški odpor. Zmaga ima na sebi nekaj čudežnega. Ona ima v sebi nekaj nadčloveškega, kakor bi Bolgari po štirih stoletjih zatiranja bili prinesli v bitko vso ono grenkobo, vse navdušenje in vso svojo hrabrost, ki jih niso mogli uveljaviti v dolgi dobi suženjstva. V teh prvih vojnih činih mla-dega, prerojenega naroda je nekaj, kar vzbuja začudenje starega sveta. Bitka, ki je imela za uspeh zavzetje Lozeadrada, je trajala nepretrgano tri dni in dve noči. Med mnogimi težkočami, ki so jih morali Bolgari premagati, so bile pred vsem slabe ceste. Ali Čet, ki korakajo kakor bolgarske, tske malenkosti ne ovirajo. Vsak vojake je nosil seboj hrane za nekaj dni. Zato Je bilo treba ali takoj zmagati, ali pa se vrniti. Ko se |e začela bitka, so vojaki živeli od vode in prepečenca. V Lozengradu že dobimo kaj boljšega in dosti za jesti — tako so rekli vojaki. Bolgari niso niti za trenutek prenehali z napadi. Prva obrambena črta je bila uzeta že pri prvem naskoku. Sledili so na to naskok za naskokom. Napadi z bajoneti so ;e prinesel večjo težo na dušo narodu. Pričakovanje v Sofiji je imelo na sebi nekaj žalostnega. Nihče ni veroval v neposredni uspeh in pričakovanje se je zdelo žalostno in težko. Evo razloga, zakaj {e prišlo do tako hrupnega in ekspanzivnega izbruha veselja. Ministrskemu predsedniku GeŠovu je naznanil po telefonu zmago načelnik generalnega štaba Fičev, ki je rekel: „Lozengrad Je naš". Vsled glnjenosti ni mogel več spregovoriti. Samo ena težava Je nastala vsled zmage: namreč glede vojnih ujetnikov. Preveč jih Je in se ne morejo spraviti v Bolgarijo, ne da bi trpela druga vojna služba. Zato jih mislijo pustiti v Lozengradu pod močno st ažo. Ali tudi ju je križ. Vojaki se namreč grozno jezijo, ker morajo ostati v Lozengradu in ne morejo naprej". Birzini zaključuje svoje poročilo: „Še malo in kristjani bodo imeli prosto pot za osvojitev Carigrada". Ali pridejo do tja? Bolgarski zastopnik v Carigradu Saratov je, ko je prišel iz Carigrada, pripovedoval nekaterim prijateljem v svojem razgovoru s turškim ministrom zunanjih zadev Noradunghianom, ki je rekel: „Hočete vojno in imeli jo bodete. Bolgarija je za nas quantile negligeable. Vi nam ne napravite skrbi". Strossmayer o Balkanu. Sedaj, ko so balkanske države prijele za orožje, da rešijo brata turškega divjaštva, bo koristno, ako ponovimo tu, kar je veliki Jugoslovan Strossmayer dne 13. februarja 1878 1. — pred berolinsklm kongresom — pisal velikemu angltškerau državniku Glad-stoneu : Oprostite, da Vam ponovno pišem in Vam odjemljem dragocenega Vara časa. Na prvem mestu in pred vsem se Vam zahva-Ijam na toli sijajnih dokazih Vaše srčnosti in udanosti do stvari nesrečnih krščanov na ilirskem poluotoku. Bog poplača to i Vaši rodbini. S svojim plemenitim vedenjem ste storili veliko uslugo svojemu lastnemu narodu in tudi svoji državi. Danes so vse države privolile v kongres, delo miru in paci-fjkacije začenja. Dovolite samo, da napravim nekoliko pripomb: 1.....(izpuščame). 2. Na drugem mestu Vara imam, plemeniti prijatelj, priporočiti Srbe in Crnogorce. Kar se prvih tiče, želeti bi bilo, da vsa Stara Srbija pripade njira. Jaz ne vem, do kje so zmaganosno prodrli z orožjem v roki, ali to vem za gotovo, da bodo Srbi stalno pomirjeni in da jim odpade vsak povod za upor, da se jim dajo Priština na iugu, Peč na zapadni strani, a na se vršili posebno po noči. S suknenim! j južni še Prizren. Vsako teh mest predstavlja sandalami so se tiho približali, ter vrgli na za Srbe drage in svete spomine. Prizren redute. Kako so prišli preko pomožnih j na pr. je bil dclgo časa rezidenca njihovih obramb iz Južnega omrežja, je uganka. Na-; kraljev. Peč Je bil dolgo sedežem njihovega pad velikih modernih fortov se Je izvršil v j vrhovnega cerkvenega poglavarja, patrijarha svoji zadnji fazi s starimi sistemi, kakor so in odličnega samostana, se napadali zidovi mest v davnih Časih. | Noben narod na svetu ne pozablja Bile so človeške falange, silno morje, ki je lahko tako dragocenih tradicij. Sleherni Srb valovilo naprej. Bili so veličastni in grozni Jih nosi v svojem srcu in svojih ustih v prizori. Prava toča ljudi. Zdi se, da so obliki divnih narodnih pesmi. V sedanjem ročne granate igrale veliko ulogo v tej stra- j razdraženem času čustvovanja bi se težko hoviti borbi. Turška artiljerija Je delala v moglo računati na mir, ako bi ta mesta, mase zaseke, ki so se pa takoj zaprle in sveta vsakemu Srbu, ako bi ta mesta še napredovanje je nadaljevalo. Bolgari so za ostala v turških rokah . . . zavzetje Lozengrada žrtvovali vse za hitrost, j Tako je pisal veliki biskup, slavni znali so, da ne smejo čakati. Računali so, Strossmayer, pred 34 leti 1! da zavzamejo mesto deseti dan vojne, a j - zavzeli so Je že sedmi dan. Ne moremo si predstavljati brez ob- j čudovanja in začudenja, da je bil obroč trd nav vzet z bajoneti. Japonci so to storili: prvikrat pri Port Aiturju, a tedaj so imeli DUNAJ 25. (Kor.) Pri nadaljevanju po !a s Kitajc . Ko so poskusili to pri Rusih, prvega čitanja o proračunu je izjavil socijalno-so videli da je to brezplodno klanje. Tupa Semokratični poslanec Seitz: so iBolgari nasproti vojakom, ki so na glasu bi se Avstro-Ogrska le z enim kot najbolji vojaki na svetu v obrambi. korakom vmešavala v balkanske zmede, Kaj je bio ob zadnjem uapadu, sini možno bi nastale nepregledne posledice za narode predstavljati. Turški vojaki so ob približe- v moaarhl|L TJ so nanjreč odločno za vzdr-van.u Bolgarov metali puške v stran In žanje miru in viada raora z ozlrom na - - * j , . zunanji položaj skrbeti za okrepitev države Hraorost m občudovanja vredna drznos v njeni notranjosti". Bolgarov pa še ne zadoščate, da bi pojasnili Na enako oster na5in kakor predgovor-fenonei tega debasla, ki se ima deloma nik ,e češki radikalec Choc pripisati sovražnikovemu neredu in desorga- posiovanje justičnega ministra. Naglašal je, nizaciji. Turki dasi so grozili nono, da Avstrjja n|ma ravice do Sandžaka, vendar nisr; bili pripravljeni nanjo. Dali so č se 5o morala sprijazniti z idejo se iznenadu;. V Lozengradu, kjer Je bilo trializma 40.000 mor, dovolj streljiva in hrane, je. Ko'je še poslanec S t u m p f povdarjal morala vladati velikanska nepripravljenost posebne žeije krščanskih socijalcev, je bila in konfuzija v poveljstvu : splošna paraliza. £eja zak|jučena. — Prihodnja seja Jutri. Kralj Ferdinand je dobil v Ferdinando- ■ 1 _ , ' J' vem (Mustafa Paša) vest o zmagi. Bil je San Giuliano pri Berchtolda. v železniškem vozu, ki mu služi za stano-! DUNAJ 28. (Kor,) „N. Fr. Pr.- ve po-vanje. Ko je kralj prečital brzojavko, ki mu vedati, da marki dl San Gialiano ne bo |o je izročil general Markov, so mu solze obiskal grofa Berchtolda na Dunaju, nego v za'Ue oči. Dvakrat se je prekrižal ia zahvalil Buhlovi ali v Opatiji. Kedaj se ima obisk Vsegamogočnega za zmago. Potem pa je,'vršiti, se še ne ve. ne da bi spregovoril besedico, globoko ga- Spomenik koroškemu dež. predsedniku. cifnVraie P°l]Ubl1 P° *** prlsotne. CELOVEC 28. (Kor.) Včeraj predpoldne Vot^ i-kri nn i : i . j. ____A so na trgu pred gimnazijo odkrili bivšemu Z blteopriLozengra^ :flrahj ^6^* ijPFIh e"-^kloni?tArtur^ Krupp1 ^ ki zato, ker se Je skrival, ni bil nič manjši! menik> ki & £ poklonil Artur KruPP. Ministrski predsednik Gešov cele noči ni Ruska pomoč. mogel spati vsled strahu. Padec Lozengrada PETROGRAD 28. flzv.) Tu se zbirajo je bil prvi in glavni pogoj za konečno defi- zdravniki, ki pojdejo na pomoč ranjenim niti^no zmago in vssk dan, ki Je minul, jugoslovanskim junakom. — Vsak zdravnik BRZOdfU/NE UESTI. DRŽAVNI ZBOR. dobi za potne troŠse 500 in mesečne plače 300 rubljev. Afera atentatorja Kovač sa. BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) Sodnozdrav-niški deželni senat je podal sedaj svoje iz-vedenško menenje o duševnem stanju posl. Kovacsa tedaj, ko Je v zbornici streljal na zborničnega predsednika grofa Tiszo. Senat Je izjavil, da Je bil Kovacs za časa atentata blazen, da Je bil v tako razburjenem duševnem razpoloženju, da je to stanje oviralo njegovo svobodno voljo. Z ozirora na to menenje bo državno pravdništvo najbrž predlagalo, da se Kovacs izpusti v svobodo. Avstrijsko poslaništvo za srbski rdeči križ. BELGRAD 28. (Kor.) Avstrijsko-ogrski poslanik je izročil v imenu poslanstvenega osobja srbskemu rdečemu križu 1000 dinarjev. Ravno toliko je tudi darovala avstrijska kolonija v Belgradu. Rumunski vojaški kredit. DUNAJ 28. (Kor.) Včerajšnji minlsterskl svet je z ozirom na zuaajni položaj sklenii znaten kredit za armado. Armadni inšpektor nadvojvod« Friderik ne odstopi. DUNAJ 28. (Kor.) Neki dunajski list je včeraj poročal o nameravanem odstopu armadnega Inšpektorja infanterijskega generala nadvojvode Friderika. Kakor se poroča sedaj od merodajne strani, ni na tej vesti niti p'čice resnice. Ogerska sanitetna ekspedicija. SOFIJA 28 (Kor.) Ogerska sanitetna ekspediciia pod vodsvom sanitetnega pref. von Hohenegg je dospela danes semkaj. Jutri odrine ekspedicija v Kjustendil. Nemec — ravnatelj Rdečega polu-meseca. BEROLIN 28. (Izv.) Osebni zdravnik bivšega sultana Abdula Hdmida, profesor Bler, je poznan za ravnatelja Rdečega po-luraeseca in je že odrinil na turfko bojišče. Hein gre! (Dopis iz Koroške). Čutile so Volksratov upliv tudi slov. občine. Znano nam je, da Je Hein pod pritiskom Vclksrata hranil po dve leti v svoji mizi slov. prošnje in pritožbe, oziroma re-kurze, radi jezikovnega vprašanja, ter Jih ali ni rešil, ali Jth sploh ni poslal na višjo instanco. Na Dunaju smo šele izvedeli za te mahinacije in pravijo, da je Hein dobil enkrat za to dolg nos. (Glej slučaj radi Orlov in Sokola v Borovljah!) — Znano nam je tudi več slučajev, da so se na predlog nemškega Volksrata imenovali za slovenske občine nemškonacijonalni učitelji in Če je prišla slov. deputacija na dež. šolski svet, pritoževat se, so rekli, da Je — pomanjkanje slov. učiteljev. Torej še norčevali so se iz nas Slovencev ! Slovence pa so poslali tja med Nemce, da se bolje privadijo nemščini. Na takele načine so brili norca iz nas. Ni nam znan slučaj, da bi slov. občina dobila učitelja, ki si ga je želela ; nasprotno: ravno v take kraje so pošiljali najhujše zagrizence. Da se tudi z ozirom na druga šolska vprašanja (zamude, stavbe novih šol in dr.) postopa strože, ve vsak kmet, ki vsaj količkaj pozna razmere. — Će grć v cbčini za gostilništco koncesijo, jo dobi cd Volksrata predlagani nem-štutar; v slučaju pa, da sta oba prosilca Slovenca, se zajaha antlalkoholni šimel in koncesije ne dobiva nobeden. — Pod zaščito nemškega Volksrata se dela po tem uzorcu tudi pri drugih uradih. Beljaška direkcija držsvne železnice n. pr. ignorira vse ministerijalne odloke, tikajoče se jezikovnega vprašanja. Zdaj Še le razumemo, da so bile potemtakem možne razmere, kakor so v navadi na slavnem celovškem kolodvoru, kjer razne frajlice brijejo norce iz slov. občinstva. Zdaj še le razumemo, da je to sistem, ko beljaško ravnateljstvo diž. železnic nastavlja na slov. ozemlju nemške hajlovce kot uradnike, slov. uradnike pa štacij^nira kje v Nemcih. Čutijo Volksratov upliv in vladni pritisk tudi — duhovniki. Tudi iz knezoško-fijske palače veje že smrdljivi duh germanizacije — v prej slov. štacljah so nastavljeni že uemški kateheti, ki so učlanjeni pri Schulvereinu. Da se oddaja vsaka služba (in bodi služba cestarja) na predlog nemškega Volksrata, smo že zadnjič oraenilf. V deželni službi sploh ni bilo mesta za slov. uradnike. Zastopani tudi nismo v deželnem kulturnem svetu; tisti Slovenec, ki ga imajo v odboru, je sicer naš mož, a ga ne Štejemo, ker je onim samo v Štafažo. Najbolj tužna slika pa Je ona o šolstvu In slovenskem učiteljstvu. In po sistemu, ki -ga je po predlogih nemškega Volksrata izvajala deželna vlada, se je splch čuditi, da se na Koroškem še nahaja peščica slov. [ učiteljev. Čudno, da morejo prenašati vse zasmehovanje in šikane od strani tovariŠev-nemčurjev in od strani višjih faktorjev! Slišali smo tudi, da smejo na uradnih kon- ferencah, torej pod patronanco c. kr. «ad-zornikov, Javno blatiti in zasmehovati slov. učitelje, kakor se Je to že parkrat zgodilo v Velikovcu. Pod pritiskom Volksrata ne sprejemajo več slov. fantov na celovško učiteljišče in še tiste, kar jih je bilo letos v prvem letniku, so vse vrgli. Dvomimo, da bi bili vsi taki tepci I Ce se je slučajno zglasil kak slovenski fant, ga ne sprejemajo, ker nima - posluha. Domačinov, ki so šli študfrat v Maribor, ne nastavljajo za učitelje, pač pa nastavljajo tujce — Nemce. — Na shodu nemškega Schulverelna Je rekel predsednik Gross: „das Haufiein slov. Lehrer in Karnten muss unschadlich gemacht vverden." Vidimo, da vlada upošteva to grožnjo. Naše šole so slabe in slab Je tudi materijal, ki se tu šola. Vendar pa jih je hvalil naš bivši deželni predsednik na vse pretege. Utrakvistlčna Šola — ta je bila ideal vseh idealov na strani deželne vlade in Volksrata. Zdaj, ko Hefn gre, mu pišemo par vrstic v spominsko knjigo, ki smo Jih oosneli iz znamenite knjige: Pastor Hans Spieser, Elsass Lothringen als Bundesstaat: „Ein Volk zweisprach?g machen, heisst einfach: ihm den geistigen Brolkorb hčher hangen, ihm den Weg zur vvahren Erkennt-nis und fruchtbaren geistigen Arbe t mit Dor-nengestriipp ver?perren. Wenn jemand da-rauf ausginge, ein Volk auf elne einfache, unverdachtlge Weise zu verdummen und geistig zu verarmen, so ware Ihrn kein bes-seres Mittel zu empfehlen, als die Zvveispra-chigkeif. — Čisto na kratko in po slovensko povedano: šola, v kateri ni pouk zasnovan na podlagi materinega jezika, poneumnuje ljudstvo! In kakor kažejo razmere na Koroškem, je imel Heinov trud mnogo žalostnih uspehov! _ (Zvršetek.) Sedaj vidijo grehe! Neki dunajski list, ki Je baje subvencijo-niran od vlade, je napisal v svoji nedeljski številki to-le izpoved: Nič ni bolj krutega in bolj brez sočutja, nego je usoda. V kratkem življenju posamičnika more kdo uživati nezasluženo srečo, ali pa ga more preganjati nezaslužena nesreča... Ali v eksistenci narodov, trajajoči stoletja, kaže usoda, da ne odpušča grehov, da zahteva obračuna in poplačila, pa bilo to tudi od poznejih rodov. Takov obračun usode doživlja sedaj Evropa z usodo, ki je prihrumela nad Turke I Ne smemo obtoževati radi tega le grozne zanemarjenosti v turški državni upravi, lahkomiselnosti, pomanjkanja vida v bodočnost na nujni upravi. Grehi Turčije so veliko teži in so v stoletnem odklanjanju evropske kulture. Po brezprimerni hrabrosti in po verskem fanatizmu vojske gospodar eue evropskih držav, je moslirn duševno in kul-turelno vedno ostajal v Aziji. Turčija ni ai-koli imela kakega Petra Velikega, ki bi je) vsilil napredek zapada. Ker pa Je oblast Turčije obsezala narode, ki se niso pustili aiijatizirati, niti niso dopuščali, da bi Jim Turčija zapirala dotoke misli iz kulture Evrope, je nastala tista historična neverjetnost, tisti kos Azije ob uhodu na naš kontinent, ki ga naša uljudna diplomacija označa kaker „Iztočno vprašanje". — Tako so sedanji dnevi krvavih bojev le grozaa božja sodba za svoto grehov cele minulosti. * » * Rekli smo, da ta navajanja dunajskega ilsta pomenjajo izpoved. Izpoved turških, a tudi — lastnih grehov. Lastni, neodpuuni greh, ki so mu danes posledice nedogledae za to našo monarhijo, je ravno v dejstvo, da naša diplomacija ni hotela nikdar priznavati zgodovinskih grehov in zločinov Turčije! In to ne Ie na podjarmljenih od nje krščanskih narodih, marveč ludi na evropski kulturi. Danes so nam začeli k!siim obrazom meditirati, da je bila Turčija vsikdar nedostopna kulturi; danes jim je prišlo naenkrat razsvetljenje, da so balkanski narodi Želeli evropsko kulturo, da je bil zločin Tuičije ravno v tem, da jim je hotela zapirati te dotoke 1 Danes postavljajo celo ruskega carja kakor Jasen Ir.gled, kako treba usiljevati kulturo 1 Danes — ko so j'm balkanski aa-rodi začeli imponirati z meči in kanoni I! A kako je bilo od nekdaj in do včerajšaega dne ! ? Par tednov je še le od tega, ko so isti krogi dokazavall, da treba ohraairi status quo, ker da Turčija predstavlja — kulturni element, jedini garaicljo miru na Balkanu! Takorekoč do včeraj so zahtevali, da se mora ohraniti gospodstvo, o katerem tarnajo sedaj, da je bi!o vedao azijatsko in da je zakrivilo sedanje krvave dogodke s tem, da Je zapiralo dotoke kulture ! Mari ni bila avstrijska diplomacija vedno gluha na vsa ušesa za obupne klice narodov, ki so Jo prosili pomoči od Evrope v imenu kulture in humanitete ? 1 Tako Je evropska diplomacija prlsill'a balkanske narode na pot samopomoči. Še le bojni grom je vzbudii vest diplomacije, da poklada izpoved o grehih Turčije In o — lastnik. Sedaj vidijo grehe Turčije, niso jih pa hoteli videti še nedavno temu, ko bi bili s ffočete imeti dobro obleko In po ceni? ris*^ Armundo Levi, s« V Trstu te, debele in fine otrobe, oves iu SOČivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in uzorci me pošiljajo na zahtevo. jj^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO F1NZI, TrSt'J| Stran IV. EDINOST" št. 302 Tržaška mala kronika. Trst, 28. oktobra 1912. Otroka izpoložila. Včeraj je bila aretirana ona žensfca, ki je pustila v nekem gozdu svojega osemdnevnega otroka. Je pe to neka Ivana Skočaj, star 25 let, iz Marč v materijski občini, stanujoča v ul. S. Mau-rlzio št. 1. Zaradi posilstva. Josip Fantini, stanujoč v ulici Ugo Foscolo št. 37, je ovadil policiji, da je zidar Dorcat Dimuro, renjikol, star 26 let, posilil njegovo hčer, staro 19 let, ki je vsled tega zanosila. Fantini nI takoj napravil ovadbe, ker je Dimuro vedno ob-Ijuboval, da poroči dekle in jo tako reši sramote, česar pa pozneje nikakor ni hotel storiti temveč jo je šele začel ogovarjati in obrekovati. Na Fantinijevo ovadbo je bil čedni renjikol aretiran. Veliko javno pohujšanje je povzro čala snoči 38ietna Emilija Pahorjeva, rodom iz Postojne, stanujoča v ul. Molin a vento Št. 37. Kričala je in pela in uganjala v svoji pijanosti stvari, da je moral posredovati stražnik. To pa je Pahorjevo šele „navdu šilo". Pograbila je stražnika za vrat in ga držala kakor v kleščah, da mu je moral priti na pomoč neki podčastnik 32. polka, da jo je mogel ukleniti in spraviti v ulico Tigor. Poizkušena tatvina. Pri tvrdki Fr. Mell v ul. Media št. 25 sta bila zaposlena kot težaka Ivan Campani, stanujoč v ulici della Scalinata štev. 12, in Ruggero Breda, stanujoč v ul. del Eremo štev. 347, ki sta ukradla tvrdki zaboj neke kiseline, vreden 75 K, ki ga je eden vrgel čez ograjni zid na ulico, kjer ga je potem pobral drugi. Videl pa ju je neki neopazen opazovalec, ki je celo stvar naznanil ravnatelju tovarne, ki jo je potem ovadil policiji. Campanija so aretirali. B eda pa je pobegnil. Težka telesna poškodba v Rojanu Danes dopoldne so aretirali Josipa Ronka, ki je, kakor smo poročali danes, z nožem ranil svojega brata na cesti v Rojanu. Are-tiranca so predstavili preiskovalnemu sodniku. Ronko je, ko je bil aretiran, priznal, da je on ranil svojega brata. Pogon. Danes ponoči je napravil sta-romestni policijski komisarijat pogon po Starem mnstu, oz. šentjakobskem okrožju. V Starem mestu Je bilo aretiranih 13 oseb zaradi kalitve nočnega miru, 3 pa zaradi noše prepovedanega orožja. Pri Sv. Jakobu Je bilo aretiranih 21 oseb zaradi kalitve nočnega mii u. 14 uličnih svetilk sta baje razbila Fianc Pire in Josip Pole in napravila s tem občili škode 168 kron. B la sta oba aretirana. Z ukradenim potnim listom se (e pripeljal s parobrodom „Maihais Kira y" parobrodne družbe „Adrije" v Trst neki Jo sip Hochmeth, rodom iz Casablanke. Hoch meth se je namreč v Marsilji seznanil z nekim Avstrijcem, Franom Zungerlom, ki je bil brez zaslužka in je dobil od tamošnjega avstrijskega konzulata prosto vožnjo do Trsta. Preden pa se je Zungerl mogel odpe ljati, mu je Hochmeth ukradel njegove listine in se sam odpeljal namesto njega. Hoch-metha so v Trstu aretirali. Predrzen roparski napad. Danes zjutraj nekako okrog ure so napadli v ulici San Sebastiano trije neznanci nekega To maža Herbeta iz B Trst, largo Santorio 4 (Farneto). | | 40 sob, električna luč, ves komfort, | ^ stroga snažnost. — Cene zmerne. | ALOJZIJ SKERL. ^^ Artistični fotografični zavod EZIO de ROTA - TRST ulica Barriera vecch'a št. 27 (nasproti lekarni Picciola). — Fotografije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravno izvršene. Povečan e vsake slike na olje, akvarel ali pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakorčnem si bodi vremenu. DE il TEODOR KORNII Trst, uL Mlramar štv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO še vsakovrstna z== I>£LA iy POPRAVE = V PO HIZSIH CENAH. •.• :: Delo dobro in zajamčeno. TBIBI. Ž5-26. □ Poslovodja: FranJ« Jen*«, 1BE Ll e ■ ir=J Miti za planil Kuhjilna priprave iz aluminija, planinske steklenic«, noii in vilice, planinska palic«, priprave sa led, železa, snežni obroči, nahrbtniki, Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamafie, čepic« iz čiste volne, rokovicc. Steklenice Helios, več dni gorke le mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce« ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane Športnih in planinskih droitev IT POSEBNE CENE. Športna trsouina Strokel olica S. AntoHo 12 (nasnroti KreL joHopii) Dr. Fečnik (Dr. PETSCHNIGG) £rst, via S. fr terma štev. t. Zdravnik za notranje (splošne) bolezri: 8—9 fn 2—3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: 11 V.—1 in 7—7 • Salumeria - MM Trst, via Carlo Gliega št. 8. Vsakovrstne prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. r^ccccrrrr Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOL FIN. ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Jrst, ulica San francesco d^ssisi 2 Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmoti s 61 rs ptpoln* del« Id se o» fc«jl kcnkorence Zaloga obuvala ■■■■ in iaatna delalnioa ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst, ul. Glosue Carducd 11 Velitfc izbera moških in ieii«kiL čevljev. - Po-pm\e se izvršujejo toČ-V nc b< Iidno pi zmernih cenah tovarna glasovirjev Anton Pečar Trst — via Farneto 5t. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. —^— Delo točno. - Cene nizke. I S. M. ALKALAT, tratil skladišče M1 Trst, ulica Lazzaretto vecchio št. 45. priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož in vseh drugih čevljarskih potrebščin. flaroćbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvorniške cene. Čevljarska zadruga v Mirnu edina Jugoslo- Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluje vaakovrat- v/ancka tnv/^rrta v Tratu, Barriera vecchia 38 in ne čevlje, ki v lič- liij _ ™ dei Rettori 1; v Gorici, trg noati in trpeinoBti Čev ljev. gv Antona 1; v Splitu, ul. Sta- prekoae v«e proiz V prođsjaliai vedno svežeDlago. roga suda. — cene zmerne, vode tuj h tvrdk. e • sg cb m šl isj Xa obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika U bera vsakovrstnih oblek za gospode In de?ke, jukenj, povrlnlko« vseh kakovost), — Specijaliteta v veznjl. Telita Izbera volnenega blaga. Naj zmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst UHca S. Oiovannl Stev. 16, L nadstropje, zraven .Buffet Automatico". __Telefon št. 251, Ritn. 11. __ •"Sa O PM r-S* SL-