Knjižnica Velenje Titov trg 5
3320 Velenje
LETO 5
ŠTEVILKI 12
DOBROTNIK
r
risei sem na povabilo vseh naših otrok, je dejal dobrotnik Miklavž. S spremstvom je na prekrasni kočiji pripeljal polno košaro daril. Za najbolj pridne. Za malo porednejše pa so parkeljni pokazali nekaj peklenskih zubljev, da se je svetilo in kadilo po celem Šoštanju. Pa vendar so ga vsi šoštanjski in okoliški otroci že sile težko čakali. Dobil je sila veliko pisem, pa še več želja, ki jih je moral izpolniti. Vsakemuje hotel ustreči. Najprej na trgu, potem pa še doma, kar skozi okna je prinašal darila. Cisto tiho in neopazno. Na odru, ki mu ga je pripravilo Turistično olepševalno društvo Šoštanj, je najmlajšim dejal, da rad pride v Šoštanj, kajti tu so otroci pridni, marljivi in radi se učijo. Pa še tako lepo se prav na Miklavža mesto okrasi z lučkami. In prav je tako. Šoštanj vendarle ima dušo, kot pravijo daleč naokoli. To dušo mu dajejo vsi dobri ljudje, ki skrbijo da se vedno kaj dogaja. Kaj pa šibe? Eh, šibe bodo mamice in babice hranile na omaro. Za vsak slučaj, če bi pridnost popustila. Drugače pa lahko pomladi z njo preženemo zimo, če bo slučajno predolga. A do takrat je še veliko lepih prazničnih dni. Preživimo jih kar najlepše, da si jih bomo resnično zapomnili. Pa sreče na prehodu v novo stoletje.
Papirnica
se zahvaljuje za vaše zaupanje v tem letu in hkrati želi vsem bralcem Lista vesele prihajajoče praznike ter uspešno leto 2000.
Vaša Papirnica PERO

Obračun leta 1999
Kaj smo postorili v naših krajevnih skupnostih
stran 6
Šoštanjski modni izziv
Več kot modna revija domačih obrtnikov
stran ti
30 let (letovanja invalidov
l december - svetovni dan invalidov
stran 9 ;
Revizija dela občinske uprave
(Ve»sporni oddaja del na razpisu
Ne dolgočasite se doma med prazniki. Vabimo vas, da doživite nekaj kulturnih, športnih, zabavnih in veselih trenutkov!
NEMIRNE STRINE
V sredo, 29. decembra, bo ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Šoštanju predstavitev nove knjige Nežke Mlakar z naslovom Nemirne strune. Družinsko sago, ki se dogaja v prvi polovici iztekajočega se stoletja. bo predstavila avtorica.
SKOK V NOVO LETO
Letos bomo Šoštanjčani lahko novo leto pričakali tudi na prostem. \ petek. 31. decembra 1999, bomo skočili v novo stoletje na Trgu svobode \ Šoštanju v družbi Lokoviškib fantov in župana.
Poskrbljeno bo tudi za pijačo.
TRADICIONALNI SPUST
Na pobudo Boštjana Gomboca se bo v nedeljo, 2. januarja 2000, zgodil peti tradicionalni novoletni spust s kajaki po Savinji. Pričetek jubilejnega spusta, ki ima vsako leto več privržencev, bo v Strugah ob 12. uri.
DELOVNA MESTA ZA 69 DELAVCEV
Podjetje REDNAK, d.o.o., kupilo obrat OPUM
brat konfekcije bivše tovarne usnja Šoštanj, imenovan Opum je v ponedeljek, 15. novembra, že obratoval pod novimi lastniki. Podjetje Rednak, d.o.o. Šoštanj je v preteklih dneh odkupilo objekt skupaj z opremo ter delom zemljišča od IU Vrhnika in se v pogodbi zavezalo tudi za dvoletno sodelovanje. V prvem tednu je proizvodnja tekla nemoteno, 69 delavcev je prejelo sklep o delovnem razmerju za nedoločen čas, prve izdelke pa so že poslah na trg. Zdaj še na trg IUV, po dveh letih pa bo sodelovanje bolj odvisno od tržnih razmer in stopnje uspešnosti.
Problem pri nakupu je predstavljala hipoteka, ki je še vedno bila nad delom nepremičnin bivše tovarne usnja Šoštanj. IUV je uspelo pridobiti državno poroštvo, tako da je bila prodaja prosta. Podjetje Rednak je 9.11. odkupilo ta obrat. S tem je vodstvo IUV na nek način le rešilo kar nekaj delovnih mest, podjetju Rednak pa so bili dani pogoji za razširitev njihovega poslovanja.
Rednak, d.o.o. je družinsko podjetje z 21-letno tradicijo. Od začetkov v novembru leta 1978, ko so začeh s šivanjem zaščitnih rokavic in z enim zaposlenim, so jih po poslovni poti vodih vztrajnost, poštenje in pridnost. Po tem so poznani doma in drugje. S kančkom sreče in iznajdljivosti, kot se je izrazil direktor podjetja Miran
Rednak. Z ženo Miro sta že na začetku ugotovila, da trg zahteva več kot en izdelek, zato so se usmerili k proizvodnji kompletne zaščitne opreme, od čevljev do rokavic. S tem je prišlo do odprtja novih delovnih mest. Do zdaj je bilo v podjetju Rednak zaposlenih 27 delavcev. Njihovi prostori so v Florjanu pri Šoštanju, kjer bo v sodobno opremljeni hah še naprej tekla proizvodnja čevljev in rokovic, konfekcijo pa so preselili v nove prostore Opuma. Pri poslovanju sta se staršem pridružila sinova Damjan in Dejan, ki nista o-klevala pri odločitvah na svoji poklicni poti. Z dobro organizacijo dela zmorejo marsikaj narediti sami, seveda pa jim bo zdajšnji obseg njihove firme naložil še dodatna zaposlovanja v administraciji. V preteklih letih so odprli lastno prodajalno v Velenju, sami pa vodijo tudi veleprodajo. Delajo tako za domači kot za tuji trg.
V	novo pridobljenih prostorih so se takoj lotih manjših del za izboljšanje delovnih pogojev, urejejo pa tudi skladišče. V prihodnosti računajo na dozidavo obstoječega objekta in širitev. Ne razmišljajo o tveganju, saj zaupajo v varne naložbe, poleg tega pa priznavajo, da so ljudje, ki so jih zaposlili dobri delavci.
V	podjetju Redank, ki tako zdaj zaposluje 96 delavcev, računajo na širitev proizvodnje in na odpiranje novih delovnih mest ter na ta način prispevajo izjemno pomemben delež pri razvoju svoje občine
MiKo

d
Velenje
Sp Do 35
LIST
1999
352(497.4 Šoštanj)
Up
9000G2B.12
i
JI
CENA li SIT
V LETO 2000 NOVIM ŽUPANOM
Z
nedeljo, 12. decembra, je bil Šoštanj poln pričakovanja. V drugem krogu nadomestnih volitev sta se pomerila kandidata Milan Kopušar iz vrst LDS in socialdemokrat Darko Menili. Zmagal je Milan Kopušar, kateremu so volilci namenili 1940 glasov ali 53,31 %. Protikandidat Darko Menih se je poslovil s 1699 glasovi. Občina Šoštanj stopa v leto 2000 z novim županom, ki se bo takoj na začetku moral spoprijeti s starimi problemi. Zavedam se jih, saj jih bolj ali manj poznam, vendar se ne bojim delati, je njegova izjava.
dobro ekipo, ki jo ima namen ustvariti okrog sebe, uspel narediti za občane Usto, kar od njega pričakujejo. Najprej dokončati začete investicije in sprejeti rebalans proračuna. Hkrati se bo treba posvetih pripravi osnutka proračuna in potrditvi statuta. Problematika TUŠ-a je novemu županu dobro znana, zato namerava peljati nadaljnje pogovore s predstavniki IUV o odkupu zemljišča. Elkroj Nazarje se bo nekje do srede januarja odločil glede prodaje ah oddaje zgradbe v najem; s tem bi se verjetno odprlo kakšno delovno mesto. Ravno tako v tovarni usnja, če bo vpeljana nova proizvodnja.
Milan Kopušar je še mlad, ravno v decembru je stopil v 39. leto življenja. V tem vidi tudi prednost, saj so njegovi pogledi na nekatere probleme neobremenjeni s preteklostjo in jih vidi v jasnejši luči. Zaposlen je v Komunalnem podjetju Velenje, vendar namerava občino voditi profesionabio. To se bo verjetno zgodilo že s 1. januarjem 2000, saj je seja sveta, na kateri ga mora svet še potrditi predvidena za 28. december.
Novih obveznosti se ne boji. Kot podžupan je že imel vpogled v problematiko, ki tare občino Šoštanj, pa vendar ne vidi nerešljivih stvari. Seveda se dobro zaveda, da stanje ni rožnato, račima pa, da bo z
Za prvenstveno nalogo si je župan zadal tudi navezavo stikov s TES, Gorenjem in drugimi predstavniki gospodarstva v občini in ugotoviti skupne cilje.
Delovati žeh odprto, strankarske stvari naj bi ne bile prvotne, temveč bi morah najti skupni jezik za dobrobit občine. Občini Šoštanj žeh z dobrim delom povrniti stari ugled in jo narediti za dobro sosedo ostalim občinam in državi.
Kljub temu, da bo njegovo življenje po izvolitvi drugačno, bolj pod drobnogledom javnosti, žeh ohraniti mirno družinsko življenje, ki ga živi v Gaberkah, zato bo verjetno novo leto počakal kar doma.
MiKo
j—! i L—^ 7. 3
Hvala, ker ste bili z menoj,
le skupaj smo lahko zmagali!
Milan KOPUŠAR
ŽUPAN
Hvala,
da ste me tako številno podprli v poštenem boju za mesto župana občine Šoštanj. Socialdemokrati bomo še naprej vzbodbujali razvoj naše občine na vseh področjih.
Obenem želimo vsem občankam in občanom vse dobro v letu 2000, manj socialnih stisk, blagoslovljene božične praznike, veliko zdravja in kanček sreče.
Policijska
Modro bela kronika
Vandalizem
Da vandalizem ne pozna meja, je dne 7. 12. spoznal Zvone P. Imenovani je bil v večernem času na obisku pri znancih v Skornem pri Šoštanju, neposredno ob hiši pa je parkiral svoje vozilo. Ko se je zatem želel odpeljati je ugotovil, da mu je nekdo prerezal vse štiri pnevmatike in strl več stekel na vozilu. Za neznanim vandalom še poizvedujemo in obenem pozivamo vse, ki bi o tem kaj vedeli, da le to sporočijo na policijsko postajo.
Prometna nezgoda s smrtnim izidom
Dne 6.12. ob 18.22 je bil dežurni Policijske postaje Velenje obveščen, da je v Šoštanju na cesti Heroja Gašperja prišlo do prometne nesreče, v kateri sta udeležena pešec in voznik kombiniranega vozila. Na kraj je takoj odšlo reševalno vozilo in patrulja policijske postaje. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je pešec Janez N. iz Metleč na kraju prometne nezgode poškodbam podlegel. To je letos draga žrtev prometnih nezgod na območju PP Velenje.
NASVETI
Petarde
Kot vsako leto ob božičnih in novoletnih praznikih tudi letos pričakujemo metanje in uporabo pirotehničnih sredstev (petard).
Občane, otroke in starše policisti opozarjajo na nepotrebno metanje pirotehničnih sredstev, saj je pokanje petard v strnjenih naseljih zelo moteče, predvsem za starejše in bolne osebe. Prav tako pa so pirotehnična sredstva nevarna za uporabo predvsem otrokom, saj pri tem prihaja do raznih poškodb (opekline, raztrganine, oslepelost in drage poškodbe).
Policisti opozarjajo, da bodo zoper tovrstne kršitelje striktno ukrepali. Petarde jim bodo zasegli, kršitelje pa predlagali sodniku za prekrške.
Tudi letos je v sodelovanju z MO Velenje stekla akcija PETARDE. Osebe, ki bodo prinesle in izročile jtetarde, bodo nagrajene s priročnim darilom. Petarde bodo v njihovi prisotnosti uničene.
Samozaščitni ukrepi
Tudi letos bo veliko ljudi pričakalo novo leto izven doma, nekaj jih bo na raznih potovanjih. Zaradi tega vas iz razlogov varnosti opozarjamo na ukrepe kot v času letnih počitnic. Pred odhodom je potrebno preveriti, če so dobro zaprta vsa okna in vrata, zaprta voda, izključeni električni porabniki kot so svetila, ventilatoji itd. V primeru daljše odsotnosti, je potrebno poskrbeti, da se poštni nabiralnik sproti prazni, da so ključi stanovanja oz. hiše spravljeni na varno mesto.
Občane, ki hranijo doma večje vsote denarja oz. vrednejše predmete, opozarjamo, da le-teh ne hranijo v omarah s perilom, pod posteljami in podobno, saj jih tam vlomilci najprej iščejo. Priporočamo, da se ti predmeti hranijo v priročnih blagajnah oz. sefih, ki naj bodo posebej pritrjeni, da se ne dajo odnesti.
Ob začetku novega tisočletja vam kolektiv Policijske postaje Velenje želi varno in uspešno, obenem pa tudi zdravja, osebne sreče in zadovoljstva polno novo leto.
*
Smrti
E času od 15.11. do 20.12. so umrli Ivana PRAZNIK. Lokovica 105 Justina HRIBERŠEK, Vodnikova 1, Šoštanj Darinka TESOVNIK, C. talcev 11, Šoštanj Antonija ŠLUTEJ, Lokovica 125 Elizabeta FRAS, Ravne 200 a Angela SOVIČ, Ravne 43 Mirko ARAUS, Topolšica Janez NOVAK, Metleče 7 Marija GODEC, Florjan 128
Poroka
18.12. sta se poročila Jerica PIRTOVŠEK, Skorno 17 in Anton LERAR, Prešernov trg 11, Šoštanj
Krsti
F mesecu novembru so bili krščeni
GREGOR, MIHA. ALJAŽ, PIA. MONIKA, URŠKA, GAL, BORIS, JURE in KATJA.
Al A n KRAJI
Predsedniki zadovoljni in polni pričakovanj
Konec leta je pač obdobje, ko delamo obračune. Takšne in drugačne. Tiste tihe, v sebi, in tiste na papir. Seštevamo, prištevamo, delimo in izračun je, kakršen pač je. Včasih dober, včasih slab. A ne pozabimo, ko bomo odtrgali zadnji list s koledarja letošnjega leta, nas pričakuje novo leto. Podali smo se po krajih naše občine, spregovorili s predsedniki in preberite, kaj je njim in vam to leto prineslo.
Erna Obšteter - predsednica sveta KS Ravne V letošnjem letu smo bili uspešni, glede na denar, ki nam je bilo namenjen v proračunu občine. V celoti smo naredili javno razsvetljavo, katero smo planirali, še celo nekaj sto metrov lokalne ceste več je osvetljene, kot smo prvotno načrtovali.
Asfaltirali smo okoli 600 metrov javne poti ter jo ravno toliko pripravili za asfaltiranje za naslednje leto. Opravili smo tudi nekatera večja dela na ostalih javnih poteh. Na pomoč smo priskočili krajanom ob večjih nalivih in ob različnih problemih, ki so se pojavljati prek leta. Razširiti smo tudi komunalni odvoz odpadkov ter organizirali spomladansko čiščenje okolja.	V
Sodelovati smo pri urejanju prevoza otrok v osnovno šolo Ravne. Uspešno je bilo sodelovanje z vsemi društvi, predvsem smo jim pomagati pri organizaciji prireditev. Na splošno sem še kar zadovoljna z delom, čeprav moram poudariti, da delo ni odvisno le od volje ljudi, ampak še od številnih drugih dejavnikov. Zato bi lahko bilo še boljše.
Osebno so se mi izpolnile vse večje osebne želje, vesela sem ker je bila moja družina zdrava prav tako tudi jaz. V letu 2000 nimam ne vem kakšnih želja, da bi bilo vsaj tako uspešno, kot je letošnje.
Vsem krajanom KS Ravne, kot tudi občanom občine Šoštanj žetim zdravja in uspehov v prihajajočem letu 2000.
Pavel Župevc - predsednik sveta KS Gaberke Leto. ki se izteka ocenjujem kot uspešno. Glede na to, da je bil občinski proračun sprejet šele pri polovici leta, smo s pravim delom pričeti šele takrat. V akciji za čistejše okolje smo sanirati dimnik v domu krajanov. Pohvaliti moram krajane, ki so si v skupni akciji pridobili posode za odpadke. Minule poplave so pustile vidne sledi, ki smo jih skušati krpati, čeprav so plazovi izpadli iz državne vreče. Utrip kraju dajejo tudi različna društva, s katerimi dobro sodelujemo. Delovanje športnega društva je povečalo športni duh v Gaberkah. Pomagali smo pri boljši ureditvi makadamskih cest ter asfaltirati dva odseka ob sofinanciranju krajanov. Obnoviti smo vhod in notranjost doma krajanov ter ob pomoči župana izboljšati bivalne prostore najmlajšim. Sodelovati smo pri občinskem projektu prečrpavanja kanalizacije in posodobitve vodovodnega omrežja.
Osebnih uspehov si ne štejem, saj je delo v kraju timsko in je uspešno le takrat, ko sodelujejo vsi krajani. Veselimo se projekta toptifikacije, ki je tik pred predstavitvijo. Novemu županu žetim ustvarjalno delo in dobro sodelovanje z našo KS.
Ob iztekajočem se letu in tisočletju se zahvaljujem vsem krajankam in krajanom za sodelovanje in jim žetim zdravja, uspehov in medsebojnega sožitja.
Anton Potočnik - predsednik sveta KS Zavodnje
V letu, ki se izteka, smo v KS Zavodnje s sredstvi, ki so nam bila
namenjena, gospodariti preudarno in postoriti kar nekaj
naših načrtov. V glavnem smo se ukvarjali s problematiko cest. Asfaltirati smo del lokalne ceste v dolžini 300 metrov, ki povezuje kmetiji Bačovnik-Punčeh, nadaljevanje do Gotičnika pa bomo načrtovati v naslednjem letu. Za asfaltiranje smo pripraviti dve javni poti v dolžim 800 metrov. Žal je zima prišla prezgodaj. V drugi polovici leta smo začeti z izgradnjo vodovoda, katerega konec smo planirati že koncem leta. Tudi tu nas je nekoliko presenetilo slabo vreme. Dela se projekt za vodovod za center Belih Vod, ki bi se naj realiziral drugo leto. V našem kraju so zovi, žal smo tu nemočni zaradi pomanjkanja denarja.
Krajam dobro sodelujemo in si priskočimo na pomoč, zato tudi v naslednjem letu 2 bi bila razumevanje in strpnost med ljudmi vedno prisotna. Vsem krajanom žetim vesel božič in veliko zdravja ter sreče v novem letu.
•ej Volk - predsednik sveta KS ^Lokovica Izteka se leto 1999 in z njim staro tisočletje. Prihaja novo in z njim nove naloge, nove skrbi in ndvo življensko obdobje. V letošnjem letu sem bil izvoljen od članov sveta KS Lojcovicl za njihovega vodjo. Vedel sem, da je pred mano težko leto, v katerem je bila predvidena ena izmed največjih investicij -toplifikacija, ne samo v KS Lokovica, ampak v celotni občini. In na koncu leta ugotavljam, da je minulo leto bilo še precej težje, kot sem si predstavljal. Delo z ljudmi, delo na terenu,
delo z dokumentacijo, vse to mora človek doživeti in izkusiti. Koliko podrobnosti je, ki so za posameznike ključnega pomena, čeprav je v celotnem projektu to le mala kapljica. Ampak vse te male kapljice, ki jih je ogromno, dajejo celoto, ki pomeni zame ogromno izkušnjo, za katero vem, da je nikoli več ne bom sprejel. Ampak začeto je potrebno dokončati in ponuditi ljudem kar smo obljubiti.
V prihodnjem letu mislim, da je naša bistvena naloga dokončati pričeto delo in izvršiti obljubljene stvari. Trudil se bom, da to izvršim.
Ob bližajočih se praznikih naj vsem krajankam in krajanom ter vsem ostalim ljudem zaželim čim lepši vstop v novo tisočletje, da hi se jim izpolnile vse tihe želje, ki jih vsi nosimo v sebi. Le-te naj bodo le naša skrivnost.
Viki Drev - predsednik sveta KS Topolšica
Z delom v KS Topolšica smo v letu 1999 dokaj zadovoljni.
Postorili smo marsikaj, kar je polepšalo naš kraj, obenem pa izboljšalo bivanje ljudi v Topolšici. Sodelovanje med KS Topolšica, bolnišnico in zdraviliščem ter plodno sodelovanje z društvi (turističnim, gasilskimo in drugimi), nam je omogočilo, da smo obnoviti del javne razsvetljave v centru Topolšice, da so se organizirale razne prireditve: božični koncert, novoletni koncert, srečanje starejših krajanov, Veselje ob Toplici, kakor tudi športne prireditve, kot so smučarski teki, turnir v tenisu za pokal KS in še kaj bi se našlo. Na področju komunalne infrastrukture smo asfaltirati del ceste v Lomu, del cestišča pri Jeseneku. Skupaj z Občino Šoštanj in Komunalnim podjetjem Velenje zaključujemo kanalizacijo Topolšice, ravno tako primarni del vodovoda Lajše in še marsikaj bi lahko našteti. Želja po boljšem vedno obstaja. Zato gremo naprej z optimizmom, kajti postoriti moramo v naši KS še marsikaj, predvsem pa bomo morati v naslednjih letih več pozornosti posveti-
ti cestam. In na koncu žetim vsem vesel božič in srečno, zdravo, veselja polno leto 2000.
stvari. Popraviti in urediti smo cesto po neurju Sedlar-Velunja, sanirati Breznikov graben, urediti parkirišče pri prosvetnem domu za potrebe kraja in pokopališča. S pomočjo krajanov smo posipali krajevne ceste. Na skrbi smo imeti tekoče .vzdrževanje pokopališča. V jeseni smo pristopili k izgradnji odseka ceste Napotnikov ovinek - Slivska koča v dolžini 1600 m. Zemeljska dela nam je uspelo v glavnem dokončati, prehitela pa nas je zima, tako da nismo uspeti urediti asfaltne prevleke, za kar pa so sredstva zagotovljena. Zemeljska dela so v glavnem financirati krajam, kakor tudi sodelovati pri delu na cesti. V nasprotnem primeru ne bi uspeti izpeljati te investicije. Več let se že vleče sanacija prosvetnega doma, kar pa nam v tem letu kljub obljubi ni uspelo. Pričakujemo več posluha v naslednjem obdobju.
V naslednjem obdobju pričakujem nadaljnje sodelovanje krajanov pri raznih delih, kajti le tako lahko pričakujemo razvoj kraja. Pričakujemo tudi plodno sodelovanje s šolo Karla Destovnika Kajuha, da se bo podružnična šola še naprej modernizirala, kakor tudi mala šola. ki je tudi s pomočjo KS na novo zaživela. To pa je bistvenega pomena za razvoj kulture v kraju.
Milan Kretič - predsednik sveta KS Šentvid
V preteklem letu smo marsikaj postoriti, marsikaj pa bi seveda želeti naredi več. Kljub temu smo bili uspešni pri urejanju krajevnih cest. Kraj smo narediti prijaznejši in popotniku bolj vodljiv s postavitvijo označevalnih tabel. Veliko časa smo posvetiti urejanju dokumentacije za vodovod - severna veja in v tej zvezi spremljati vodovodne vire. Urejati smo tudi dokumentacijo za podporni zid na cesti R 342. Cesto R 342 - Jelen v dolžini 600 m smo v celoti uredili - od priprave do asfaltiranja.
Pričeti smo z urejanjem dokumentacije za dom krajanov (bivši učni center TO), v ta namen so bila v domu opravljena nujna vzdrževalna dela. Za starejše krajane smo pripraviti srečanje in jih razveseliti s kulturnim programom, ki so ga izvedli otroci. Udeležiti smo se kulturnih dnevov krajov Šentvid iz Slovenije. Na športnem področju pa smo začeti sodelovati z mladimi iz Zarazborja.
Za naslednje leto je ostalo še veliko načrtov in trdno upam, da jih bomo s skupnimi močmi v naši KS realizirati. Vsem krajanom se zahvaljujem za pomoč in sodelovanje. V novem letu pa žetim vsem zdravja in sreče in čim več lepega.
Valter Pirtovšek, dr. med. - predsednik sveta KS Skomo-Florjan
Leto 1999 ocenjujem kot predsednik KS Skorno-Florjan kar uspešno, saj smo uspeti s skromno vsoto denarja, ki ga je dodelila občina Šoštanj, v naši KS asfaltirati 800 m ceste, ki povezuje kar nekaj domačij. Strehe doma krajanov sicer nismo mogli zamenjati, vendar nam je uspelo z osebnim delom vzdrževati ta dom in ga obdržati v dobrem stanju. Uspelo nam je narediti asfaltno prevleko na igrišču v Florjanu in urediti okolico. Vseskozi je krajevna skupnost dobro sodelovala s krajani in skušala ustreči njihovim željam in potrebam. Kolikor je bilo v naši moči smo pomagali tako finančno kot z nasveti.
Tako bomo nadaljevali tudi v letu 2000, v katerem želimo vsem krajanom veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva, ki naj prinese v naš kraj veliko optimizma, boljše medsebojne odnose in večjo mero strpnosti med krajani.
Alojz Hriberšek - predsednik sveta KS Bele Vode
Ob iztekajočem se letu smo tudi v KS Bele Vode narediti pregled našega dela in realizacijo
Mag. Cvetka Tmauer, dipl. iur - predsednica sveta KS Šoštanj
Svet KS Šoštanj je v letu 1999 zasedal na 22 rednih in 5 izrednih sejah, na katerih je sprejel okoli 110 sklepov. Med najpomembnejše delo letos spadajo na kulturnem področju kresovanje v počastitev dneva državnosti in 88. obletnice mesta Šoštanj, literarni večer pred Kajuhovim spomenikom, predstavitev projekta prenove Kajuhovega parka in proslava ob krajevnem prazniku pod naslovom Svoboda - Zarja - Svetloba.
Na področju gospodarstva smo organizirati okroglo mizo, na kateri so sodelovati direktorji velikih podjetij, ki delujejo na našem območju, in okroglo mizo s podjetniki na temo Razvojne možnosti podjetništva. Na področju infrastrukture smo izvršiti asfaltiranje makadamskega odseka ob Partizanski in Koroški cesti. Sodelovali smo pri pripravi projektov za ureditev okolice jezera. Pri prenovi kulturnega doma v Šoštanju smo prispevati 10.000.000 SIT. Za tekoče obveščanje smo ustanoviti Mestni list. V obliki izplačila enkratnih denarnih pomoči smo pomagati različnim društvom in organizacijam. Sem sodijo še izdelava kratkoročnega programa nalog v mestu Šoštanj, izdelava dolgoročne vizije razvoja Šoštanja, uvedba uradnih ur in tekoče odpravljanje manjših težav krajanov oz. svetovanje in pomoč. Sem sodi projekt Šoštanj - mesto svetlobe, s katerim želimo mesto celovito polepšati in v novi podobi pričakati 100. obletnico TD in 90. obletnico mesta. V okviru tega projekta smo najprej pričeti z akcijo barvanja fasad, ki jo bomo nadaljevati v letu 2000. V okviru te akcije smo uspeti pridobiti sodelovanje Stanovanjskega sklada RS, ki bo pričel s sanacijo fasad na objekti, kjer je večinski lastnik, to je predvsem v Metlečah.
Z opravljenim delom v letu 1999 smo lahko tako člani sveta KS kot tudi krajanke in krajani naše KS zelo zadovoljni.

v
C I » E
OBČINSKI PRIZNANJI V PRAVIH ROKAH
Zbor Svoboda letošnji občinski nagrajenec
Pojdi tja kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.
koraj ni odraslega, ki ne bi poznal tega reka, in skoraj ga ni, ki se bi ne zavedal resnice, skrite v njem. Pesem je že od nekdaj združevala ljudi, jih razveseljevala in jim dajala novih moči. S pesmijo so šli ljudje v boj, z njo so se vrnili. Z njo so se rojevala nova prijateljstva, kovale trdne vezi, podirale meje in premagovale socialne razlike. Ah pa se je pesem oglasila preprosto zaradi pesmi same.
Za Mešani pevski zbor Svoboda bi lahko zatrdno rekli, da združujejo našteto. Korenine zbora segajo v leto 1919, steblo pa je bilo za nekaj let prekinjeno v rasti. V letu 1969 je organist Ivan Naraločnik iz cerkvenega mladinskega zbora formiral mešani zbor, ki je povzel ime starega zbora. Prvi pevovodja je bil Julij Pačnik, kmalu pa so potrebe zbora zahtevale strokovno vodstvo. Prof. Danica Pirečnik se je z zborom uspešno plasirala v slovenskem prostoru. Kasneje je na njeno mesto je stopila Anka Jazbec. Njeno uspešno vodenje potrjujejo tako številni uspehi kot priljubljenost zbora.
Od leta 1991 je predsednik zbora Ivan Sevšek, ki se skupaj z odborom spopada z organizacijskimi in drugimi problemi. Ve, da je mošnjiček za kulturo bolj prazen, zato skrbi za dodatna sredstva za nemoteno delovanje zbora. Vaje imajo dvakrat tedensko. V veliko zadovoljstvo so jim novi prostori kulturnega doma, kjer so ustrezno urejeni tako prostori za vaje kot za nastop. Pri oblikovanju programa poleg pevovodkinje sodelujejo tudi nekateri člani, ki jim ne manjka strokovnega znanja. Člani zbora so pravzaprav iz vse regije, nekaj pa jih je, ki se lahko pohvalijo, da so pri zboru že trideset let. Trideset let zvestobe ni malo in temu primerno bodo to sezono tudi praznovali. S koncertom, seveda, in prej še s kakšnim snemanjem. Uspešno sodelujejo z več zbori, si na tak način izmenjujejo izkušnje pa tudi gostujejo pri njih. V kratkem bodo skupaj z zborom Mavrica, ki ga vodi Soštanjčanka Danica Šuligoj, nastopih na Vrhniki. In seveda doma. Za domače občinstvo pripravljajo kar dva novoletna koncerta 23. decembra, ki bosta zaradi boljše dostopnosti ob 17. in 19.30 uri. In še druge koncerte v januarju in februarju, ki bodo razveseljevali srca in duše ljudi, ki jim je zborovsko petje všeč.
Letošnjega občinskega priznanja so bili člani zbora res veseli. Poleg zlatih, srebrnih in bronastih plaket, ki so že obeležila njihovo dobro delo, je to potrditev, ki prinaša čast in obvezo za najprej.
MiKo
Orkester Zarja pred jubilejem prejel nagrado
“Pločevinasta glasba” ob vseh priložnostih
ihalni orkester Zarja deluje že vrsto let. 75-letnico bodo praznovali drugo leto. Praznovanje naj bi trajalo skozi vse leto, pa vendar bo vrhunec nekje v maju mesecu, ko bo godba svojim Šoštanjčanom priredila svečani koncert. V spomin na tisti 1. maj leta 1925, ko je bilo kulturno življenje v Šoštanju sicer zelo živahno, pa vendar je nekaj manjkalo. Nekaj zanesenjakov (delavcev tovarne usnja) je sklenilo, da bo imel Šoštanj svojo godbo. In tako je bdo. Še istega leta.
Daleč nazaj sva segla z gospodom Zdravkom Zupančičem v najinem pogovoru.
Na začetek, ko je v Šoštanj na povabilo ustanoviteljev godbe Antona Mlinarja,
Jožeta Zagra, Alojza Zapuška, povezanih s Francem Zagrom iz Gornje Radgone, prišel prvi kapelnik gospod Irgolič. Pričel je s poučevanjem domačinov. V decembru leta 1925 so že kupili prve instrumente, za katere so denar prispevali delavci tovarne usnja z enodnevnim zaslužkom. Kolikor je zmanjkalo, je velikodušno prispeval lastnik tovarne Vošnjak. 1. maja naslednje leto je že igrala Delavska godba Zarja Šoštanj.
Kapelnika Irgoliča je zamenjal Josip Mazej, njega pa za čas med vojno Anton Bovha. Vojna je razredčila vrste godbenikov in ob napadu na Šoštanj je bilo poškodovanih kar precej instrumentov. Po vojni je godbo spet vodil Josip Mazej, nato pa Ivan Marin st., ki je prišel iz Trbovelj. Ta se je ukvarjal z vzgojo mladih in leta 49 je pristopilo osem mladih godbenikov. Med temi osmimi so aktivni še trije: Zupančič, Obreza in Pungartnik.
Godba je doživela v času svojega delovanja veliko sprememb. Ze
nekaj časa se ponaša z imenom Pihalni orkester Zarja, zamenjali so prvi^enikigocibe Zarja leta 1926
glavnega pokrovitelja in tudi streho nad glavo jim namesto tovarne usnja nudi Kulturni dom, kar je za njih neprimerno boljše. Tudi kapelniki so se menjali: Ivan Marin, Silvo Tamše, pa Zdravko Zupančič in Branko Skruba. Zdaj je na čelu Jani Šuligoj.
Poleg tega, da ohranja tradicijo pihalnih godb in uvaja sodobne načine muziciranja, je Zarja ustanovila tudi skupino mažoret, ki z njo uspešno nastopa že od leta 1993. Številni nastopi znotraj in zunaj meja ter številna priznanja so prinesli tudi dobro ime, saj velja Zarja za eno boljših. V svojih vrstah ima pihalni orkester tudi člana, Ivana Hrovata, ki je med najstarejšimi godbeniki v Slovenije, ter Mirka Biliča, kije za godbenike nepogrešljiv obveščevalec.
Kljub naporom, uram in dnevom, kijih prebijejo na vajah in prireditvah, se ni bati, da bi odnehali. Še naprej jih bomo videvali na koncertih, pogrebih, budnicah, prireditvah in vsepovsod, kjer jih potrebujemo. Kajti potrebujemo jih, to moramo priznati. Letošnje Priznanje občine Šoštanj za njihovo delo je le skromen dokaz, da je tako.
MiKo
ORGANIZIRANOST OBČINSKE UPRAVE
Izteklo se je prvo leto mojega vodenja občinske uprave, v katerem smo delavci vsak po svojih najboljših močeh poskušali prisjtevati k čimbolj učinkovitemu in stabilnemu delovanju uprave.
Organizacijsko strukturo in model funkcioniranja uprave določata statut občine in občinski odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki pa nista usklajena z zadnjimi spremembami Zakona o lokalni samoupravi. Tako smo tudi na tem področju, kot na vseh ostalih področjih delovanja občine Šoštanj, ugrabljali neposredno Zakon o lokalni samoupravi.
Na podlagi tega akta je župan sprejel akt o notranji organizaciji in sistematizaciji. Primerjava notranje organizacije z ostalimi občinami je skorajda nemogoča, saj za občinske uprave ni predvidenih notranjih organizacijskih oblik. Primerjalno se sicer uporabljajo predpisi, Id veljajo za državno upravo, vendar bi zaradi specifike nalog v občinah nujno potrebovali poseben predpis, ki bi določal nekaj možnih tipov notranjih organizacij - in sicer različih «jede na velikost in naloge posameznih skupin občin. Nesmiselno je strogo zapovedovati razčlenitev znotraj občinske uprave, dokončno odločitev o organizaciji je treba prepustiti občini sami.
Delo uprave je predvsem odvisno od dela organov občine. Vsebina dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles je bila pretežno organizacijske, finančne in seveda »klasične« komunalne narave.
Na podlagi pravilnika o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi, ki ga je sprejel župan v letošnjem letu, je potrebno skupaj 14 delovnih mest, od tega 6 mest višjih upravnih delavcev, 3 mesta upravnih delavcev in 5 strokovno tehničnih delavcev, od tega je zasedenih enajst delovnih mest.
Moj cilj je, da postane občinska uprava strokovni team za opravljanje strokovnih nalog za občinski svet, župana, nadzorni odbor in seveda za občane. Zaposleni v upravi morajo biti strokovnjaki za upravna, pravna, ekonomska, gradbena, tehnična in druga področja. Od uvedbe lokalne samouprave se v občinah vse bolj čuti potreba po strokovnjakih, ki imajo občutek za poslovnost, ki vsak na svojem področju zmorejo, tako skozi javne razpise kot tudi nadzor izvajalcev, izpeljati posamezne naloge uspešno, s čim manjšimi stroški. Prav tako je za zaposlene v upravi nujno dobro poznavanje sodobnih informacijskih sistemov (npr. geoinformatike).
Določbe zakona so veliko presplošne, da bi omogočale normalno razdelitev pristojnosti in odgovornosti med županom in direktorjem občinske uprave. Ker so zakonske določbe premalo določene je v okviru le-teh nujno določiti, kaj neposredno vodenje občinske uprave pomeni, kakšne so konkretne pristojnosti in seveda odgovornosti med županom in direktorjem uprave. Kot direktorica uprave se vse preveč ukvarjam s konkretnimi nalogami, ki bi jih morala prenašati na ostale zaposlene, zato pa se veliko premalo ukvarjam z razvojnimi in strateškimi nalogami - kar so osnovne funkcije vodilnih kadrov.
Večina navedenih pomanjkljivosti in nejasnosti v odnosih znotraj uprave se da odpraviti skozi jasne opredelitve nalog, ki jih imata župan in direktor v zvezi z vodenjem uprave ter ostalimi delavci. Župan naj bi dejansko opravljal funkcijo usmerjanja in nadzora, direktor pa funkcijo vodenja.
Prav tako je možno s sodobnimi metodami organiziranja in uvedbo standardov v občinski upravi vnesti v delovanje uprave številne novosti in kvalitetne sprememlie.
Božidarka Vrabič, univ. dipl, prav. direktorica občinske uprave
POSEBNE UGODNOSTI
Iztekajo se zadnji dnevi tega tisočletja. Imate morda še neuresničene želje?
Izkoristite posebne ugodnosti iz kreditne ponudbe potrošniških kreditov, ki jih je BANKA VELENJE d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, pripravila za vse tiste, ki bodo kredite najeli še v tem tisočletju.
Podrobnejše informacije so vam na voljo v naših poslovnih enotah: Šaleška, Šoštanj in Mozirje oziroma na telefonskih številkah: 8995 303,
881 132,8391 719.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
ADVENTNIfAS -ČAS PRIČAKOVANJA
A
dventni čas, čas štirih tednov pred božičem ima svojevrsten namen. Ljudje naj bi ga izkoristili za premišljevanje, iskanje notranje sprave in duševnega miru. Simbolika luči nas spominja na prehod iz teme v svetlobo, novo rojstvo, novo upanje.
V Šoštanju je pod okriljem TOD v zadnjih letih že kar tradicionalno dvigovanje adventnih venčkov nad Trg bra-
tov Mravljak. Osem venčkov simbolizira osem cerkva šoštanjske fare. Na prvo nedeljo v adventu se ob blagoslovu župnika dvignejo nad trg. Prva lučka zagori.
Letošnjo je prižgal podžupan občine Šoštanj Marjan Jakob in ob tem zaželel občanom veliko strpnosti, notranjega zadovoljstva in svetlobe.
MiKo
OBUTEV
MUCA COPATARICA
“EN KUP DOBRIH ČEVLJEV!”
POLEG PAPIRNICE PERO-PRI ELKROJU V ŠOŠTANJU
ČETRTEK, 23. DECEMBER 1999
V O H I L A
«jlRMAN
Vsem občanom občine Šoštanj želimo srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2000!
Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 2000!
Želimo, da bi v božičnem času, ki prihaja, prisluhnili dobri besedi in poiskali trenutek za mnogo lepih želja, naj vam bodo zdravje, uspeh, mir in sreča neutrudni spremljevalci v novem letu.
Iskreno se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje v iztekajočem se letu.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
I
i
i
S
i
I
K
I
i
k
I.
Gostišče
KOTNIK
VAM VOSCI Vi SREČNO Ni
PRAZNIKE TO 2000!
0
I
i
I
i
I
i
1
.1
KRAJEVNA SKUPNOST SK0RN0 - FLORJAN
želi vsem krajanom in občanom blagoslovljene božične praznike, v letu 2000 pa veliko zdravja, sreče in kvalitetnejši slog življenja.
Predsednik KS Skorno • Florjan Valter Pirtovšek, dr. med.
Čiščenje in vzdrževanje poslovnih prostorov
V	v
CIVPP, d.o.o., Tekavčeva 11, Šoštanj
Veliko delovnih uspehov in osebne sreče ter da bi vas novo tisočletje kar najbolj prijetno presenetilo!
vn Awecma v nwo
TRANSPORTNO, TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE d.o.o
VOJKO IN JUDITA KRNEŽA, LEVSTIKOVA 1 <, ŠOŽTANJ.
MISMAŠ
V novem tisočletju pod novo taktirko vam želimo,
da se vam in nam izpolni več želja!
Kolektiv Miš Maš-a
TRGOVINA

c
Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto!
Prešernov trg 5, Šoštanj
□
\ \
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
Ob vstopu v leto 2000
se tudi Termoelektrarna približuje svojemu zadanemu, končnemu cilju,
ko bo proizvajala električno energijo na okolju prijazen način.
Vsem občanom občine Šoštanj želimo ob prihajajočem, prelomnem letu 2000! obilo zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov.
tßi
ČETRTEK, 23. DECEMBER 1999
PROSTOVOLJNO DELO -DOBRODOŠLA OBLIKA PONOČI
P
rostovoljno delo kot oblika nesebične pomoči sočloveku nosi v sebi veliko vrednot. Kdor se jih zaveda, dobro ve, da če pomagaš drugemu, pomagaš tudi sebi. Prav na osnovnošolski stopnji je še kako pomembno, da se v učencih krepi čut za ljudi, solidarnost, strpnost in razumevanje drugačnosti. S takimi spoznanji je otroku laže zakorakati v svet.
Na osnovni šoli Bibe Roecka se taka oblika pomoči pod mentorstvom Jelke Peterlin uspešno odvija že od leta 1996, ko so imeli na šoli 17 učencev prostovoljcev ter pet dijakinj prostovoljk. V letošnjem šolskem letu je kar 8
prostovoljk srednješolk, pa tudi znotraj šole ni težko dobiti učencev za pomoč. Tudi učitelji so naklonjeni takšnemu načinu dela in nudijo prostovoljcem tudi svojo pomoč.
Karmen Mikek je ena izmed prostovoljk, ki se kot bivša učenka te šole in zdaj gimnazijka dvakrat ali vsaj enkrat tedensko oglasi na šoli in preživi urico z učenko, ki ji gre učenje težko v glavo. Tako že štiri leta. V začetku je delala tudi z več učenci, vendar je potem svoj učni krog zožila na eno deklico. Ta se je še prav posebej navadila na občutek, da ji nekdo stoji ob strani. Njun odnos ni odnos učitelj učenec, temveč prijateljski odnos medsebojne pomoči. Tudi za Karmen. Saj namerava študirati psihologijo ali socialno pedagogiko, zato ji izkušnje že zdaj pridejo prav. Pa ne samo to. Karmen se zaveda, da niso vsi enako dojemljivi in da je pot do znanja trnova. Doma je iz Razborja in tam jo poleg učenja čaka tudi delo na kmetiji. Je pa tudi kot vsi mladi rada sproščena, vesela in neobremenjena zato se takrat poda v hribe. Prostovoljno delo je tudi njen izbirni predmet na gimnaziji, poleg tega pa, pravi, ji prinaša veliko zadovoljstva.
MiKo
Knjižni kotiček
» ajprej opravičilo vsem tistim MlŠ bralkam in bralcem, ki so v m Np ponedeljek, 6. decembra, zaman * trkali na vrata knjižnice. Knjižnica je bila od 16. ure dalje zaprta zardi okvare na električni napeljavi. Opravičujem se in upam, da do podobnih pripetljajev ne bo več prišlo.
V teh pred prazničnih dneh vas ne bom utrujala z opisovanjem knjižnic. Raje vam bom predstavila nekaj novosti z naših polic.
Pri Cankarjevi založbi že nekaj let izhaja zbirka XX. stoletje. Naj omenim dva romana iz letošnje zbirke. Jutri v bitki misli name, je roman o premišljevanju, minevanju, smrti in spominu. Igralnica je roman Karen Erdrich Louise. Karen je članica indijanskega plemena Chippewa in živi v rezervatu. V romanu se mešajo ljubezen in mistična videnja, predanost in nerazumevanje glavnih junakov, ki ogrožajo in uničujejo prvinsko vez indijanske skupnosti s preteklostjo. Zanimivi sta tudi knjigi
Samarkand, ki opisuje razliko med francosko in arabsko kulturo, ter Buda iz predmestja.
Med najbolj branimi knjigami preteklega meseca je delo Daniele Stele Dragulji. Tudi za zgodovinski roman o Ramzesu je veliko povpraševanje.
Med knjigami za najmlajše je največ zanimanja za slikanice o Božičku in Miklavžu.
Ker se bližajo novoletni prazniki bo delovni čas knjižnice malo spremenjen; in sicer ho knjižnica v petek, 24. 12., odprta le do 13. ure; v petek, 31. 12., pa bo zaprta.
Ob koncu vsem želim, da bi v leto 2000 vstopili čimbolj veselo, da se ne bi ozirali preveč nazaj v preteklost, ampak pustili, da vas novo leto preseneti na čim lepši način.
Prijetne praznike vam želi Marjana Boruta
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.
Šoštanj, Trg svobode 12
Lepe božične in novoletne praznike ter obilo zdravja v letu 2000
vam želi vaša Kmetijska zadruga.
SLS
SLOVENSKA UUDSKA STRANKA
v
Občinski odbor Šoštanj
v
želi vsem občanom občine Šoštanj vesele božične praznike in uspešno novo tisočletje.
K I
TRADICIONALNO SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV
jeniki obiskali na domu.
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu prijetnemu srečanju se KO Rdečega križa Gaberke najlepše zahvaljuje.
KO RK Gaberke predsednik Raßo Blatnik
udi letos so se zbrali v dvorani Gasilskega doma Gaberke krajani, starejši od 70 let. Od skupaj šestdesetih se jih je srečanja udeležilo 41, ki so v prijetnem razpoloženju preživeli nekaj lepih trenutkov.
Organizator je poskrbel za prijeten kulturni program, v katerem so nastopali: vrtec Gaberke, osnovnošolci, Marta s svojimi pesmimi ter Mihela in Mirko s skečem. Za dobro razpoloženje je s harmoniko poskrbel Ivan Kumer sv svojimi fanti.
Članice odbora so poskrbele za okusno večerjo, predsednik krajevne organizacije Rdečega križa pa je pozdravil navzoče in jim v letu 2000 zaželel vse najboljše z željo, da se drugo leto spet srečajo.
V organizacijo RK je bilo sprejetih tudi 12 osnovnošolcev. Vse, ki se srečanja niso mogli udeležiti, bodo pover-
Drugo srečanje krajanov na Pohrastniku

ružabno življenje v naselju Pohrastnik je zelo živahno, o čemer smo v Listu že večkrat poročali. Tokrat so organizirali že drugo srečanje pod imenom Sosed, dober dan! Pobudnika in organizatorja Tone Berložnik in Rudi Vrčkovnik sta poskrbela za tiskana vabila, na katerih je bilo napisano tudi geslo srečanja: Za prijatelja si je treba čas uzet. Na srečanje so povabili tudi bližnje sosede iz Penka in Skornega ter se 27. novembra dobili v gostišču Acman.
Za veselo razpoloženje je igral ansambel Slovenija expres. Priredili pa so tudi družabne igre z nagradami, ki so jih prispevab sponzorji: gostišče Acman, frizerski salon Nataša, Servis avtogum Vrčkovnik, trgovina Lipa in Rotovnikova
jama. Za še prijetnejši večer je zbranim zapel Šaleški oktet, pozdravila pa sta jih tudi govornika Tone Berložnik v imenu organizatorjev in Valter Pirtovšek, predsednik KS Skorno Florjan.
Da bi kdo ne postal prekmalu utrujen, je poskrbela Mira Vrčkovnik, ki je vse prisotne pogostila s kavo, ki jo je dobila za svoj izviren pevski nastop na prireditvi Podoknica Nedeljskega.
Po veseli noči so se razšli šele v zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo treba prostor urediti v volišče. Organizatorji so prepričani, da bo to srečanje postalo tradicionalno, nam je povedal Tone Berložnik.
Marija Lebar
gai. •
	
	4
	
	
	‘ ist*.
	• \
	i	AmJ fšt
	* ;; 4
	1 •• ■*’* .'''ä e*; -*«9^ « i?-'-
*	
đ Us	afj jhjl - '“čč- ' £1} . ,<r- •
	
	' .Ni
: ,	^ 1 it' I ■ J ■"«■tji.Fl
	'
itkm

W>čf
OBČANKAM IN OBČANOM ŠOŠTANJA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VELIKO SREČE V LETU 2000!
ZAPOSLENI V PREMOGOVNIKU VELENJE
PROGRAM ZIMSKEGA IZOBRAŽEVANJA ZA KMETE 1999/2000
PREDAVANJA:
KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA, SLOVENSKO KMETIJSTVO IN EU
KUHAR Ervin, MKGP
SIMONČIČ Darko, univ.dipl.inž.agr., ZŽV Celje
12.	januar 2000 ob 9. uri, dvorana Občine Šoštanj
KLIMA V HLEVU
PŠAKER Peter, univ.dipl.inž.zoot., ZŽV Celje
9.	februar 2000 ob 9. uri, dvorana Občine Šoštanj
PRIPOROČENI HIBRIDI KORUZE, PREDSTAVITEV REZULTATOV POSKUSOV V LETU 1999, VARSTVO POUŠČIN PRED PLEVELI, ŠKODIJIVCI IN BOLEZNIMI, SMERNICE ZA GOSPODARNO GNOJENJE NA KMETIJI IN ZA GNOJENJE NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU
PEVEC Tatjmuij miv.dipl.ini.agr., ZŽV Celje mag. SIMONČIČ Andrej, univ.dipl.inž.agr., HIP Žalec ZUPANČIČ Mitja, univ.dipl.inž.zoot., ŽIV Celje
23.	februar 2000 ob 9. uri, dvorana Občine Šoštanj
UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ, URAVNAVANJE PLEVELNE VEGETACIJE NA TRAVINJU
mag. SIMONČIČ Andrej, univ.dipl.inž.agr., IH P Žalec PEVEC Tatjana, univ.dipl.inž.agr., ZŽV Celje
10.	marec 2000 ob 9. uri, dvorana Občine Šoštanj
TEČAJI:
EKOLOŠKO KMETOVANJE
različni predavatelji
spomladi 2000, lokacija bo javljena naknadno
VARNO DELO S KMETIJSKIMI STROJI
Kmetijska šola Šentjur januar 2000, Šoštanj
Od TELETA do MPG najvišjega kakovostnega razreda
različni predavatelji
L, 2. in 3. februar 2000 ob 9. uri, dvorana KS Šoštanj
REJA DROBNICE
različni predavatelji
21. - 25. februar 2000 ob 9. uri, dvorana KS Šoštanj
KROŽKI:
ŠIRJENJE PRIDELAVE VRTNIN V POLJEDELSKI KOLOBAR
SKERBOT Igor, univ.dipl.inž.agr., ZZV Celje, različni predavatelji mesečna srečanja, dvorana KS Šoštanj
IZRAČUNAVANJE KRMNIH OBROKOV ZA KRAVE MOLZNICE
specialisti ZŽV Celje
januar 2000, predavalnica na ZZV Celje
OŽIVITEV TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV IN SADNIH VRTOV SLOVENIJE
različni predavatelji
štiri srečanja v letu 2000, lokacija bo javljena naknadno
INTERESNE SKUPINE:
IZRAČUNAVANJE KRMNIH OBROKOV ZA MPG
PREPADNIK Helena, univ. dipl. inž. zoot., ŽIV Celje 14. januar 2000 ob 9. uri, lokacija bo javljena naknadno
OCENJEVANJE KONDICIJE KRAV MOLZNIC,
PREDSTAVITEV KATALOGA BIKOV
Selekcijska služba, ZZV Celje
19. januar 2000 ob 9. uri, dvorana občine Šoštanj
PREHRANA KRAV MOLZNIC, IZRAČUNAVANJE KRMNIH OBROKOV ZA KRAVE MOLZNICE
PREPADNIK Helena, univ.dipl.inž.zoot., ZŽV Celje 21. januar 2000 ob 9. uri, lokacija bo javljena naknadno
PRESNOVNE BOLEZNI
veterinar
26.	januar 2000 ob 9. uri, dvorana občine Šoštanj
GRADNJE IN PREUREJANJE HLEVOV ZA DROBNICO
PŠAKER Peter, univ.dipl.inž.zoot., ZZV Celje 28. januar 2000 ob 9. uri, dvorana KS Šoštanj
ZDRAVSTVENO VARSTVO KRAV MOLZNIC, PORODNIŠTVO PRI KRAVAH IN TELICAH, HIGIENSKO PRIDOBIVANJE MLEKA
veterinar
DIKLIČ Lidija, inž.kmet., KSS Velenje
12. februar 2000 ob 9. uri, lokacija bo javljena naknadno
OBDELAVA TAL V VINOGRADU, INTEGRIRANO VARSTVO VINOGRADOV OZIMIC Doroteja, univ.dipl.inž.agr., KZ Maribor mag. ŽOLNIR Milan, univ.dipl.inž.agr., IH P Žalec marec 2000, lokacija bo javljena naknadno
SREČNO IN USPEŠNO V NOVEM TISOČLETJU!
Lidija in Iris
	(D
	KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
ČETRTEK, 23. DECEMBER 1999
ŽIVLJENJE
30 let organiziranega delovanja invalidov
3.	december je svetovni dan invalidov. To je dan, ko se še posebej spomnimo na vse, ki jih je narava ali usoda telesno ali kako drugače prikrajšala.
Medobčinsko društvo invalidov Velenje združuje odbore invalidov občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Ima preko 3200 članov, lahko pa rečemo, da so med najbolj uspešnimi prav člani šoštanjskega odbora. Društvo je v preteklosti večkrat menjalo notranje organiziranje pa tudi naziv, vendar pa neprekinjeno deluje že 30 let.
Da bi ta jubilej primerno proslavili, so se zbrali v hotelu Paka. Prišli so člani društva, pa tudi vabljeni gostje iz invalidskih organizacij širom Slovenije. Med prisotnimi je bilo še nekaj članov, ki so društvo ustanovili, in njim je veljala posebna zahvala za vse neumorno delo, ki jim jo je v svojem slavnostnem govoru namenil predsednik društva Valter Golob. V svojem podajanju je omenil zgodovino nastajanja društva pa tudi njegove dosežke. Pri tem je posebej poudaril tudi delo dolgoletnega predsednika g. Centriha, katerega spomin so prisotni počastili z minuto molka.
Naslednji govornik, Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, je povedal, da ga posebej veseli odlično sodelovanja med vsemi tremi občinami, ki so nastale v Šaleški dobni, saj je to sodelovanja prineslo mnogo dobrega za vse občane, tako
tudi za invabde. Povedal je, da se pri urejanju invabdom prijaznejšega okolja premikajo stvari na bolje. Tudi pri stanovanjski gradnji polagajo pozornost na to, da bi bila vsaj nekatera stanovanja dostopna za invalidske vozičke. Spregovoril je tudi predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Miran Krajnc. Poudaril je, da je potrebno invabdom omogočiti čimbolj neodvisno in samostojno življenje. Naloga društev je, da oblast stalno opominjajo na to in da svojim članom nudijo pri tem čim več podpore, saj vemo, da tržno gospodarstvo invabdom ni vedno naklonjeno. Pomembno pa je tudi udejstvovanje društev na športnem področju, saj se tako invalidi spoznavajo med seboj, presegajo svoje omejitve in krepijo telesno in duševno pripravljenost.
Za neutrudno delo v invalidski organizaciji sta Miran Krajnc in Valter Golob podelila priznanja. Iz šoštanjskega odbora so priznanja prejeli: bronastojdaketo Zalka Mlakar, srebrno Tone Plesnik, zlato pa Tone Leber in Občina Šoštanj. Srebrni znak zveze je prejela Zinka Kostanjšek.
Za prijetno razpoloženje med svečanostjo je poskrbel ženski zbor Društva upokojencev Velenje, ki je prav Jako prejel priznanje, saj so mnoge pevke tudi članice društva invalidov, in trio Šibane.
Marija Lebar
ODNI DROBIŽ
SOSTANJSKI IZZIV
Več kot modna revija
Prireditev je povezala sicer razdrobljeno šoštanjsko ponudbo. Na modni reviji so prikazali, kaj lahko kupec v Šoštanju dobi, da bo moderno, pa vendar praktično oblečen in urejen, saj so manekeni poleg oblačil predstavih tudi čevlje, razne dodatke, očala in nakit, skratka, ustvaijalci revije so poskrbeli za celotno podobo. V drugem delu, ki je bil dokaj futuristično obarvan, je Nataša Zagoričnik prikazala oblikovanje pričesk na koncu tisočletja.
Prireditev bi organizirali iz enostavnega razloga, našim kupcem pokazati, kaj v našem kraju izdelujemo, ponujamo ali prodajamo. To je stavek, ki sta ga zapisah pobudnici prireditve Nataša Zagoričnik, lastnica frizerskega salona N, in Jožica Verdenik, lastnica trgovine Saša, na vabilo, ki sta ga poslali šoštanjskim podjetnikom in obrtnikom. Da pa bi pri tem naredili tudi kaj dobrega, so se odločili, da bo vstopnina prostovoljna in bo porabljena v humanitarne namene. Da so taki dogodki v Šoštanju potrebni, je pokazalo občinstvo, ki je obnovljeno dvorano kulturnega doma napolnilo do zadnjega. Sama prireditev je izredno uspela in je bila na zares visoki kakovostni ravni. Kupec torej v Šoštanju res lahko izbere oblačila in dodatke, ki niso predragi, so pa kvalitetni. Ves nastop, ki ni bil le modna revija, ampak že skoraj pravi gledališki spektakel, so popestrile še pevke Irena Vrčkovnik, Vera Trafela in Alenka Lesjak, vse skupaj pa je povezovala Maja Sopolšek.
Na prireditvi so svojo ponudbo predstavih: trgovina Saša, frizerski salon N,
Cvetličarna Marjeta Nahtigal, trgovina Fiikca, obutev Muca copatarica, optika Monokel, papirnica Pero, servis avtogum Vrčkovnik, zlatarstvo Šerbec, podprla pa jo je tudi Občina Šoštanj.
Po prireditvi so se gostje zadržali še v avli na degustaciji, ki so jo pripraviti Kmetijska zadruga Šaleška dotina, Mlekarna Celeia, Gostišče Kajuhov dom,
Miš Maš in trgovina Osmica.
Zbrati so okrog 60.000 SIT in jih izročiti družim Osmič. Oče je delal v tovarni usnja, kjer je postal težak invalid, zdaj pa je ostal še brez dela. Mama dela v Elkroju, vendar je bolna in že dalj časa v bolniškem staležu. Dva otroka obiskujeta osnovno šolo, najmanjša deklica pa je hudo bolna in jo morajo velikokrat voziti na zdravljenje v Ljubljano. Lahko si mislimo, kakšen je materialni položaj take družine. Ko so staršema izročati denar, je mala Indira začudeno gledala in vprašala: Mami, a zdaj mi boš pa lahko kaj kupila?
Tudi ostati obdarovanci (družine, pri katerih sta oba starša izgubila delo v tovarni usnja), katerim so podariti bone za nakup izdelkov in za božične potice, so pokazati veliko hvaležnosti. Sprva skoraj niso mogli verjeti, da bi jim kdo kaj poklonil.
Potrebno se mi zdi poudariti, da je bila celotna prireditev skoraj izključno plod šoštanjskih glav in rok in da so tudi obdarovane družine iz Šoštanja. Mislim, da smo z uspehom prireditve res lahko zadovoljni! je sklenila pogovor gospa Verdenik iz trgovine Saša.
Tudi mi mislimo tako. Videti smo, česa so Šoštanjčani sposobni, če stopijo skupaj in upamo, da se bo to še večkrat zgodilo.
Marija Lebar
RAK
ZDRAVSTVENI KOTIČEK,, tiček
Rak je maligno ah zločesto obolenje, ki je v Sloveniji med vzroki smrti na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Poznamo nekaj sto rakastih obolenj. Natančnih vzrokov oziroma mehanizma, zakaj se zdrava telesna cehca spremeni v rakasto, še ne poznamo, zato tudi ni pravega zdravila. Nedvomno pa so dolgoletne študije dokazale, kateri dejavniki vphvajo na nastanek rakastih obolenj.
Najnevarnejši dejavnik tveganja za pljučnega raka je nedvomno nikotin, saj je kar 90 % bolnikov s pljučnim rakom kadilcev. Velik dejavnik za nastanek rakastih obolenj je tudi prekomerno uživanje alkohola, kar predstavlja več kot dve enoti etilnega alkohola na dan, to pa je dva del vina. Vendar tudi »zmerno« pitje lahko pripelje do odvisnosti, kajti vsi današnji odvisniki od alkohola so bili
nekoč zmerni pivci. Tako alkoholiki pogosteje dobijo raka na prebavnih poteh. Nikotin in alkohol sta torej najnevarnejša dejavnika za nastanek številnih rakastih obolenj. Govorimo lahko kar o »kadilskih in pivskih rakih«. Tem rakom se torej lahko izognemo, če ne kadimo ah pravočasno prenehamo oziroma le zmerno tu in tam uživamo alkoholne pijače.
Na nastanek rakastih obolenj vpliva tudi neprimerna prehrana, ki vsebuje preveč maščobe in rdečega mesa. Nasprotno pa rakasta obolenja preprečuje prehrana iz sadja in zelenjave. Pred leti se je govorilo, da paradižnik povzroča raka, izkazalo pa se je, da to ne drži, zato lahko kar mimo uživamo ta plod. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča štiristo gramov sadja in zelenjave na dan, po možnosti čim več surove zelenjave.
Vloga stresnih faktorjev za nastanek rakastih obolenj pa je še vedno vprašljiva. Ce upoštevamo dejstvo, da je bila večina borcev NOB iz vrst avantgarde skozi štiri leta pod neprestanim stresom in v strahu pred hudodelstvi okupatorja in da so le-ti doživeh lepo starost, potem stresni faktorji na nastanek rakastega obolenja igrajo le nepomembno vlogo.
Rakastim obolenjem se bomo izognili, če bomo bolj prisluhnili svojemu telesu in mu privoščiti le tisto, kar je zanj zdravo, to pa je zdrav način življenja brez nikotina, z malo alkohola, čim manj maščob in čim več zelenjave. Ob takem načinu prehranjevanja pa bodimo vseskozi telesno aktivni, saj vse te lastnosti in dejavnosti podaljšujejo tutti življenjsko dobo, pa še kvaliteta našega življenja bo boljša in jesen življenja lepša.
Na koncu žetim vsem bralcem Lista občina Šoštanj vesele božične praznike in srečno novo leto 2000.
Valter Pirtovšek, dr. med.
ČETRTEK, 23. DECEMSER1999
VOŠČILA
Kuhinje, kopalnice in keramične ploščice Gorenje prijazne podobe vašega doma

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2000!
gorenjei
31 (UL
N?
V božičnem miru svet se prerodi in s Silvestrom vedno znova vzcveti. Naj vam bo lepo v naslednjem letu naj diši v tem krhkem svetu po Ij miru, zdravju, sreči.
Vsem občankam in občanor čestitam za dan samostojnosti, želim mirne božične praznike, v letu 2000 pa vas naj spremlja zdravje, dobra volja in ustvarjalnost.
župan
Milan Kopušar
SPORT
KOŠARKARJEM SE FORMA DVIGA
ZANESLJIVO PRVI V LIGI
devetem krogu 1. B SKL so košarkarji Elektre izgubili proti ekipi Simp Radovljica. Tekma v Radovljici je bila zelo izenačena, odločilne pa so bile zadnje minute. Še dve minuti pred koncem je bil namreč izid izenačen - 70:70, nato pa so gostitelji z delnim izidom 11:1 tekmo obrnili sebi v prid in zasluženo zmagali 81:71. Z dvajsetimi točkami je bil na tej tekmi pri Šoštanjčanih najbolj učinkovit Rizman.
Po šestih zaporednih porazih v prvenstvu so se stvari le obrnile na bolje in delo z novim trenerjem je dalo prve rezultate. V naslednjem krogu so namreč v Šoštanju gostovali košarkarji Uniona Olimpije mladih in visoko izgubili. Košarkarji Elektre so na tej tekmi prikazali čisto drugačno igro kot v minulih krogih. Dobro vzdušje v ekipi, borbenost v obrambi in predvsem kolektivna igra v napadu so glavni vzroki za visoko zmago. Razigrala sta se Božič in Rizman, ki je poleg dvajsetih točk imel še 11 asistenc in 9 skokov, pod košem pa sta bila tokrat izvrstna Črešnik in Zupanc. Končni rezultat pa je bil 90:58.
Z odlično igro so nadaljevali tudi v naslednjem, 11. krogu v
Hrastniku, kjer so domačo ekipo premagali v sami končnici z rezultatom 83:85. Odločilni točki je s skoraj nemogočega položaja dosegel Vugdalič šest sekund pred koncem tekme. Z 22 točkami je bil pri Elektri najučinkovitejši Božič, z 19 točkami in 8 skoki pa se je izkazal Črešnik. Rizman je poleg 15 točk imel še 10 asistenc.
V	naslednjem krogu igrajo košarkarji Elektre v Ljubljani proti ekipi Yurij Plava laguna, ki so jo v prvem kolu doma premagali 68:56.
V	soboto so v zadnjem krogu prvega dela 1. kadetske SKL košarkarji Elektre premagali vrstnike ŽKK-ja iz Maribora z 59:52. S to zmago so si kadeti Elektre zagotovili uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, kjer se bodo vključili v boj za prvaka Slovenije.
Tekmovanje pa so z eno samo zmago zaključili mladinci Elektre, ki so v nedeljo v zadnjem krogu izgubili še na Polzeli proti Savinjskim Hopsom 114:66.
Tjaša Rehar
Spin odlično v jesenskem delu
H
aš klub še vedno dosega uspešne rezultate v tekmovanjih namiznega tenisa.
V ligi Sava - Savinja je doslej premagal vse nasprotnike in prepričljivo vodi. Do konca jesenskega dela tekmovanja sta še dve koli. Igrali bodo še z igralci iz Brestanice in Hrastnika. Prednost Šoštanjčanov je takšna, da so si že pred koncem tekmovanja zagotovili prvo mesto v jesenskem delu.
28. novembra je v Gornji Radgoni potekal Vančev memorial, kjer sta Ivan Zera in Spasoje Tešanovič osvojila drugo in tretje mesto. Ostali člani se tekmovanja niso udeležili zaradi bolezni.
4. decembra je bil v Novi Gorici turnir računalniške lestvice rekreativcev Slovenije, kjer je Jolanda Belavič dosegla 5. mesto posamično in 1. v dvojicah, Ivan Zera in
Zoran Gajšek sta se uvrstila od 5. - 8. mesta posamično, v dvojicah pa sta zasedla 2. mesto. Spasoje Tešanovič je dosegel 2. mesto posamično in 3. mesto v dvojicah.
V	mešanih parih sta se Jolanda Belavič in Ivan Žlender uvrstila od 5. do 8. mesta.
MENIHOV MEMORIAL
V	soboto, 8. januarja 2000, prireja NTK Spin Menihov memorial. Turnir v spomin na letos preminulega člana in prijatelja namiznega tenisa ter rednega obiskovalca turnirjev v Šoštanju dr. Bogdana Meniha se bo odvijal v telovadnici OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju v soboto, 8. januarja, od 9. ure dalje. Organizatorji pričakujejo udeležbo klubov iz vse Slovenije. Vabljeni!
Tone Leber predsednik NTK Spin
TRETJE MESTO - BRE POKALA
i
aključena je 3. državna šahovska liga vzhod. Zadnji, šesto in sedmo kolo so ekipe odigrale v Hočah.
V šestem kolu je ekipa iz Šoštanja igrala z ekipo Palome neodločeno^ 3:3. Remizirali so Drago Šumnik - Luka, Srečko Culk, Franc Stropnik, Ivan Kovač, Gregor Rupnik in Sandi Ferenc.
Sedmo kolo jim je prineslo zmago nad ekipo Velenja. Rezultat je bil 4,5:1,5.
Zmagali so Srečko Culk, Franc Stropnik in Gregor Rupnik, remizirali so Drago Šumnik - Luka, Ivan Kovač, Sandi Ferenc.
V končnem vrstnem redu sije ekipa Šoštanja delila 3. - 6. mesto s 24 točkami. Pokale so prejeli: ekipa Piramide iz Maribora s 26,5 točkami, pred ekipo s Ptuja s 25 točkami ter ekipo Gorišnice z ravno tako 24. točkami kot Šoštanjčani. Sodelovalo je 20 ekip.
Gregor Rupnik
V hribe tudi pozimi
Nočni božični pohod na SV. Križ (1025 m) bo potekal v soboto, 25. decembra. Začetek pohoda je pri gostišču Grebenšek med 16.30 in 18.00 uro. Za varnost na pohodu bodo skrbeli vodniki PD Šoštanj samo na poti Grebenšek -Kelner-Sv. Križ. Za tople napitke in bakle bo poskrbelo PD Šoštanj. Povratek s Sv. Križa je med 20. in 21.30 uro.
Pohod Rogla (1571m) - Osankarica bo v soboto, 8. januarja 2000. Prijave sprejema cvetličarna Nahtigal do srede, 5. januarja. Izlet vodijo A. Tamše, M. Korošec in M. Pečnik.
Pohod »Zdravju naproti« Gora Oljka (733m) bo v soboto, 15. januarja 2000. Prijave zbira cvetličarna Nahtigal. Pohod vodita M. Korošec in M. Pečnik.
Za vse izlete in pohode, ki jih organizira PD Šoštanj je potrebna ustrezna oprema in primerna psihofizična pripravljenost.
Bojan Rotovnik
Hitropotezni turnir
NOVO VODSTVO ŠPORTNE ZVEZE
V nedeljo, 12. decembra, je bil v Polzeli hitropotezni šahovski turnir. Med 20 šahisti sta se odlično uvrstila šahista Šoštanja Franc Stropnik, ki je zasedel 2. mesto, in Drago Šumnik - Luka, ki je bil četrti.
VEDNO AKTIVNI GASILCI
H nanja in strokovnosti ni nikoli preveč in tudi gasilci, še I prav posebej oni, se tega dobro zavedajo. Gasilsko U poveljstvo občine Šoštanj je v novembru organiziralo tečaj za strojnike. Vodja tečaja je bil Jože Borovšek, predavatelj pa Marcel Kamenšek. Teoretični del tečaja so bodoči strojniki opravljali 12. in 13. novembra, praktični del pa 20. in 21. novembra. Pridobljeno znanje so potrdili na izpitu ravno na dan volitev. Tečaj so uspešno opravili: B, Brglez, V. Goličnik, J. Hudobreznik, Š. Kočevar, B.
Ovčar, S. Pečečnik, B. Plešnik, B. Škrbot, M. Hriberšek, S. Karlovčec, B. Mikuž, T. Stropnik, D. Borovnik, J. Heindl, S. Judež, B. Lampret, I. Rezman, T. Slamek, A. Konovšek, M. Kirar, G. Moškon, M.Slatinšek, R.Rotovnik, iz naslednjih društev: Šoštanj - mesto, Topolšica, Gaberke, Lokovica in Premogovnik. Kot se spodobi so za konec naredili še skupinski posnetek. Tako kot je pri gasilcih v navadi.
MiKo
9. decembra je skupščina šoštanjske športne zveze, sklicana, ker delovanje zveze ni in ni prav zaživelo in zveza ni bila sposobna odigrati vloge, ki naj bi jo imela v šoštanj-skem športu, potrdila novo vodstvo. Na skupščini so sicer manjkala poročila, vendar je to spet zgodba zase. Vseeno so sprejeli nekaj sklepov in povečali svoje vrste z novimi člani.
Stvari bodo morali doreči tisti, ki so zato pristojni in odgovorni. Ter seveda tisti, ki želijo, da bi se na področju športa stvari v občini Šoštanj le premaknile.
Novi predsednik Športne zveze je Drago Skornšek, od
Zaslužen odmor za odbojkarje
katerega si zveza precej obeta, ostali člani predsedstva pa so Ratko Stevančevič, Nino Ošlovnik, Ivan Žnidar, Bojan Rotovnik, Grega Rupnik, Marjan Grudnik, Boris Plamberger in Zacirkovnik.
V svoje vrste je Športna zveza sprejela Planinsko društvo, Šahovski klub, Namiznoteniški klub Spin, Zenski kegljaški klub, Jamarski klub, Modelarski klub in Ribiško družino Paka.
MiKo
r
NA POT PO MEJAH LOKOVICE
/t
es je tu zima in so jesenski pohodi le še spomin, pa je morda prav zato prav, da jih s krajšim zapisom obudimo.
Konec oktobra, po deževni noči in meglenem jutru so pohodniki vseh starosti veselo mežikali v sonce, na čelo pa je stopil Franc - zagnan planinec. V prijetnem klepetu so se po planinskem ogrevanju povzpeli proti Klancjurju. Šaleška dolina je bda v megli, okoliški vrhovi pa obsijani. Razgled je bil lep, saj je bil zrak opran.
Prva postaja je bila pri teti Silvi, kjer je čakal topel sprejem in čaj. Pot so nadaljevali na Vrhovnikov vrh. Na poti so se jim pridruževali še novi pohodniki. Nekateri Lokovičani so jih lepo pozdravili, drugi tudi pogostih, vsem pa je bilo žal, da niso prebrali plakatov, ki so vabili na pohod.
Drugo leto se bodo z veseljem pridružili.
Na vrhovih so se ob razgledu šli Spoznavajmo svet in domovino, in se povzpeli na Veliki vrh. Pogled na drugo stran je razkril, da je za njimi že kar neverjetno dolga pot. Pot se je nadaljevala do Cremožnika proti zbirališču, kjer je zadišalo po pečenem kostanju.
Druščina se je večala, Tone s harmoniko je poskrbel za petje in ples, otroci so uživali v igrah na igrišču, starejši pa ob moštu. Na koncu še slikanje za spomin in obljuba, da gredo naslednje leto na pohod vsi.
Lokovičani so doživeli prijeten izlet, združen z vsakoletnim kostanjevim piknikom in potrdili, da se v Lokovici radi družijo. DPM-jevke pa so dobile potrdilo, da je njihovo delo pravo.
Romana Sevčnikar
kipa Šoštanja-Topolšice je tudi v zadnjem kolu v 2. državni odbojkarski ligi prepričljivo zmagala in tako ostala neporažena v svoji dvorani. Z osvojenimi 27. točkami zaseda tretje mesto na lestvici za ekipama Brezovice in Šempetra.
To pa je dobro izhodišče za pomladanski začetek, saj obe vodeči ekipi prihajata v goste v Šoštanj (Brezovica v drugem in Šempeter v četrtem kolu).
Hoče, 27. 11.:	IGM Hoče : Šoštanj-Topolšica 0 : 3
Šoštanj, 4. 12.:	Šoštanj-Topolšica : Prvačina 3 : 0
Ljubljana, 11.12.: Črnuče : Šoštanj-Topolšica 1: 3
S ŠPORTOM PROTI BOLEZNI
Šoštanj, 18. 12.:	Šoštanj-Topolšica : Fužinar II 3 : 0
Vse ljubitelje odbojke vabimo, da v novem stoletju še naprej prebirate te vrstice in spodbujate domače odbojkarje, ki bodo že 8. januarja 2000 odšli na gostovanje v Škofjo Loko, 15. januarja pa v svoji dvorani v Šoštanju igrajo derbi z ekipo Brezovice.
Postava: Medved, Pavič, Mihalinec, Zulič, Hriberšek, Buijak, Kugovnič, Brišnik, D. in S. Sevčnikar, Duplišak, Sovinek. Trener: Nikolai Pozdniak.
Robi Kugovnič
'%
&
Cospoda Korena sem ujela na ulici. Kot ponavadi je bil športno oblečen in s torbo v roki, v kateri so se obetali športni rekviziti. Težko sem ga prepričala v pogovor, ampak na uho mi je prišlo, da se gospod Stane Koren aktivno ukvarja s športom in to v okviru Medobčinskega društva invalidov. Plavanje, odbojka, pikado in še kaj so njegove ljubiteljske dejavnosti, pri tenisu, ping pongu in kegljanju pa gre zares. Pa da ne boš tako napisala, da bodo rekli, da se hvalim, mi je zabičal, ko sem ga pridobila za kratek intervju.
Invalidska upokojitev leta 1993 ga je dokaj prizadela, vendar je našel svoj prostor pri invalidih. Najprej je na pobudo pokojnega g. Centriha začel z namiznim tenisom. Od tu bronasta medalja. Potem so se stvari same po sebi začele odvijati in začel je tekmovati tudi v tenisu in kegljanju.
Njegov zadnji dosežek v tenisu je letošnji. Srebrna kolajna v konkurenci H2 (igralci igrajo stoje s poškodovano nogo) na državnem prvenstvu invalidov v Domžalah krasi njegovo zbirko
poleg dveh zlatih izpred prejšnjih dveh let. Dvakratni državni prvak torej, pa to še ni vse.
Keglanje ga čedalje bolj navdušuje in letošnja zlata kolajna na prvenstvu invalidov v Celju je potrdilo za vložen trud. Tudi rezultat ni zanemarljiv. S 422. podrtimi keglji bi se Stane lahko primerjal s povprečnim zdravim športnikom, ki tekmuje za reprezentanco.
Za sprostitev pa pride prav avto rally, kjer gre za kombinacijo vožnje, pikada, streljanja in keglanja. S prijatelji, Milanom Ježovnikom, Jožetom Karičem in Tonetom Leberjem, se v zadnjih letih redno udeležujejo tekem, ki jih prireja Društvo invalidov Slovenije.
Njegovi dosežki so pomembni tako zanj kot za ostale, saj se iz kolajn ne bleščita samo srebro in zlato temveč vztrajnost in volja človeka, ki mu njegova bolezen ni vzela moči in poguma.
MiKo
A N J
REZ ROKAVIC
JE AIDS PRI NAS NA SNIRTNONOSNEM POHODE
1. december - dan boja proti aidsu
Od prvega januarja 1986 do 30. septembra letos je bilo v Sloveniji prijavljenih 82 primerov aidsa od tega 71 moških, devet žensk in dva otroka. Trenutno jih v Sloveniji živi 23.
Malo! Veliko! Tudi eden bi bil preveč.
Prvi december je svetovni dan aidsa. Prav gotovo ni praznik. Je samo opomin.
Razmišjajmo. Ne obsojajmo. Bodimo previdni. Predvsem pa vedimo: aids je problem vseh nas. Ne samo tistih, ki se jih dotakne.
MiKo
Mladi glasbeniki razveselili poslušalce
r prostorih Kulturnega doma Šoštanj seje v četrtek, 16. decembra, zvečer odvijal javni nastop učencev osnovne stopnje glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, oddelek Šoštanj. Nastop so pripravili v želji predstaviti delo učencev širši javnosti. S tovrstnimi nastopi želijo nadaljevati tudi v prihodnje, saj jim
prostori doma nudijo dobre pogoje. Večer je bil pester in zanimiv, zapolnjen tako z različnimi instrumenti kot raznovrstno glasbo. Sonji Beriša, vodji oddelka v Šoštanju, je uspelo skupaj z drugimi učitelji pripraviti kratek pregled dogajanja na glasbeni šob.
MiKo
Večer literarne sekcije upokojencev
V torek, 14. decembra, je bilo v večernih urah v prostorih gostišča Acman zanimivo srečanje. Srečali so se člani literarne sekcije, ki deluje v okviru Društva upokojencev Šoštanj. Naredili so pregled dejavnosti od ustanovitve leta 1993 in popestrili večer z branjem svojih del. Svoje pesmi so prebirali Meža, Gomboc, Pečovnik, Golobič in zakonca Hudomal. Večer je veselo zaokrožil Jule Mlinar s svojim nastopom.
MiKo
MIKLAVZEVANJE
V nedeljo, 5. decembra, je ob 16. uri prišel v Florjan sveti Miklavž. Povabila ga je trgovina Lipa, ki mu je ponudila darila. Pred obdarovanjem je imel govor. Povedal je, da darila dobijo le pridni otroci, ki so vse leto hodih v cerkev, bdi pridni v šob, ubogah starše, pomagab revnim in starim ljudem. Za poredne pa poskrbijo parkelji. Nato je razdehl darila vsem otrokom. Vsakemu je še kaj naročd, potem pa se je poslovd in odšel na dolgo pot obdarovat druge otroke.
Nejc Pečnik Tadej Berložnik
ISKANJE
Ne vem, od kod sem in kam grem. Ali moje iskanje išče lastno potrditev, vero, upanje...
Kaj se me dotika? Je to spodletela kontrola uma ab pritisk depresije? Kam se podajam? Sebi v naročje, v globino svoje notranjosti?
Komu sem, komu nisem pravšnja, v besedi, v izgledu, v odnosu?
Ko nisem v oblinah, ko nisem iz rok spretne frizerke in kozmetičarke, ko na meni ne visi izdelek zadnje mode - ko sploh nisem! Ali me poznaš, sprejemaš, imaš rad?
Ko nimam naziva ing., dipl., dr., ali sploh sem, zase, zate...? Ko ne iščem zunanjih zaznamovanj, potrditev... Ab sploh sem, ko nisem v nikakršni in nikogaršnji pozornosti? Ko te ne pobožam, ko ne zlikam tvojih oblačd, ko ti ne skuham...?
Kobko sem (ab nisem), ko ne delam iz sebe izdelka za tvojo izpolnitev, zadovoljstvo, poželenje...
Ko ne iščem boga za uteho duha, šivilje za izziv in potrjevanje, kozmetičarke za pomlajevanje, ostanem samo jaz, moje telo in vsebina.
Kaj ljubiš? Tudi v lupini je lahko vsebina, ki je proizvod zahtev današnje družbe... Ali lahko skozi rešetke kletke vkalupljene množice opaziš mene?
V čem je sploh moja izbira, smisel, namen v življenju?
Je v iskanju boga skrito iskanje smisla ali neke višje vrednote, upanja in ljubezni, ki naj bi vodile k večji kakovosti življenja?
Se zgubljam v svojih ab tvojih pričakovanjih, čigavih nesmishh?
Kaj mi poklanja življenje brez pričakovanj - več radosti, manj razočaranj...?!
Kaj pričakuje sonce od neba, kaj zemlja od dežja...?
MAH
0 REVIZIJAH SPORNIH ODLOČITEV OBČINSKE UPRAVE
Delu je bil 10. 12. objavljen članek z naslovom Nezakonito delo šoštanjske oblasti? novinarja Vilija Einspielerja. Gre za spornost oddajanja del na gozdnih cestah ter poročilo revizijske komisije, ki je analizirala kršitve zakonodaje in druge nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešila občinska uprava. Revizijska komisija je ugotovila, da je uprava pri prvem razpisu, ki ga je v celoti razveljavila, kršila 21. in 42. člen zakona o javnih naročilih. Svetnik Rezman je opozoril na to nepravilnost in je prepričan, da je strokovna komisija s svojim nezakonitim delovanjem povzročila veliko materialno škodo. Na podlagi tega zahteva, da se strokovna komisija razpusti, ker je neposredno odgovorna za propadanje gozdnih cest v občini, ter uvede disciplinski postopek proti Vrabičevi, direktorici občinske uprave.
Odgovor Božidarke Vrabič je bil objavljen v Delu 15. 12. Prek časopisa se zadeve sicer ne bodo razjasnile, toda če smo zgoraj zapisali plat tožnika, se lahko zadevo osvetli še druge strani. In resnica Vrabičeve je takšna:
Zgodba o oddaji vzdrževanja gozdnih cest v občini Šoštanj se je pričela davnega leta 1996, ko je bil Peter Rezman tajnik Občine Šoštanj, njegov prijatelj in strankarski kolega Edo Žlebnik pa se je odločil, da bo v občini Šoštanj vzdrževal gozdne ceste, in tako mu je dela uspelo pridobiti le leta 1996, ko je še bil tajnik občine Peter Rezman. V vseh naslednjih letih Edo Žlebnik del na gozdnih cestah ni pridobil. Vodenje občinske uprave sem prevzela 1. 3.1999 in kot diplomirana pravnica tudi vodenje komisije za oddajo vzdrževanja gozdnih cest v letu 1999. Tu pa sem se srečala z bivšim tajnikom občine Rezmanom, ki še dan danes ne more preboleti, da ni več tajnik Občine Šoštanj, ta bolečina je tako velika, da
sedaj Občino Šoštanj toži za duševne bolečine, ves gnev pa že pet let pisno izraža v svoji kolumi Rezanje Šoštanja.
Njegova močna želja je še vedno, da posel vzdrževanja gozdnih cest dobi njegov prijatelj, ki pa je po pokbcu mizar, in skratka po oceni komisije ne more zagotoviti enake strokovnosti, kot jo zagotavlja njegova konkurenca. Da pa je ironija še večja, sem se v tem letu morala spopasti z vsemi institucionalnimi prazninami pri delovanju revizije javnega naročila. Želela sem, da zadevi enkrat pridemo do konca in sem tudi prišla, kajti Peter Rezman in Vib Einspieler namenoma nista napisala, da je revizijska komisija za javna naročila s sklepom dne 30. 11. 1999 zahtevek za revizijo Rezmanovega prijatelja Eda Žlebnika zavrnila in potrdila sklep Občine Šoštanj o izboru najugodnejšega ponudnika GG Nazarje. Ta sklep pa je edini sklep, ki ga je revizijska komisija izdala v obliki kot se zahteva po zakonu o upravnem postopku. Razumem, da električarji in novinarji ne morejo razumeti prava, ker ga pač niso študirali, zato jim v bodoče svetujem, da pišejo o stvareh, na katere se spoznajo. Kajti vse drugo, kar je Občina Šoštanj v letošnjem letu dobila od revizijske komisije za javna naročila ni podobno “ne vilam niti lopati”.
Konec koncev pa revizijska komisija za vso polomijo na tem področju ni kriva, če ji zakonodajalec ni omogočil, da bi lahko zakonito delovala. Zato je zakonodajalec v letošnjem letu poskrbel, da je po hitrem postopku sprejel popolnoma nov zakon o reviziji postopkov javnega naročanja na podlagi katerega je Občina Šoštanj vzdrževanje gozdnih cest v letu 1999 oddala zakonito, kar je revizijska komisija potrdila s sklepom št. 018-16/99-104-1326 z dne 30. 11.1999.
Božidarka Vrabič, univ. dipl. prav. direktorica občinske uprave
MOČNA VOLJA IN JASNI CILJI - PODLAGA ZA USPEH
Podjetje TIME uspešno v svojem razvoju
4
ospodarsko stanje naše občine ni rožnato, prej zaskrbljujoče, saj smo priče vedno novim ukinitvam delovnih mest, novih pa praktično ni. Med redke izjeme sodi podjetje TIME, d.o.o, iz Šoštanja, za katerim stoji direktor oziroma ustanovitelj Vojko Krneža, star Šoštanjčan, čeprav šteje šele 36 let.
Pot samostojnega podjetnika ni lahka. Kako ste se vi odločali, da greste na svoje?
Izučil sem se za električarja in predvideval sem, da bom to tudi delal. Vendar so želje eno, življenjska pot pa drugo. Po služenju vojaškega roka sem se zaposlil v TEŠ-u na transportu. Vendar sem si želel več samostoj-
i~j | i «gjgMHbääB nosti in odgovornosti, zato sem sprejel ponud-
bo obrtnika iz Velenja, ki mi je ponujal ravno to. Delal sem z veseljem, srečeval še druge obrtnike ter vedno bolj razmišljal o lastni obratovalnici. A kapitala nisem imel in so bile vse skupaj bolj pobožne želje. V želji po boljšem zaslužku sem sprejel ponudbo še drugega obrtnika, pri katerem pa sem se močno uštel. Takrat sem doživel tudi drugo stran in videl izkoriščanje in nemoč delavcev. Seveda nisem ostal ravnodušen in sem skušal svoje in pravice sodelavcev izboriti, posledica pa je bila, da sem ostal brez službe. Pred vprašanjem moje eksistence in ukvarjanjem s priložnostnimi deli sem prišel do odločitve. Moram poizkusiti.
Torej je bil vaš začetek praktično iz nič. Kaj pa začetni kapital, zagonski stroški,...?
Začetnega kapitala ni bilo, pa še kup administrativnih in drugih vprašanj me je čakalo. Predvsem, na koga se naj obrnem po nasvet, kje in kako začeti, ali bom že na začetku naredil nepopravljive napake, ali pa bom uspel. Idej je bilo veliko, možnosti malo, saj tudi ustreznega prostora nisem imel. Zato sem začel kot avtoprevoznik in si na začetku s kreditom kupil starega TAM-iča, ki je bil le nekaj let mlajši kot jaz.
Letos je od tega točno deset let, tako lahko rečem, da ima podjetje že tradicijo.
Iz samostojnega obrtnika ste zrasli v podjetnika.
Začel sem se ukvarjati s posredovanjem v mednarodnem prevozu blaga, zato sem leta 1992 ustanovil družinsko podjetje TIME. Poleg mene so zaposleni še trije, pred koncem leta pa bo še eden. Podali smo se namreč v veliko investicijo in pred kratkim kupili veliko tovorno vozilo, ki zadostuje najzahtevnejšim ekološkim standardom.
Verjetno je prisotna tudi močna konkurenca? Kaj pa načrti za naprej?
Na področju transporta je konkurenca zelo huda, zato si moramo nenehno prizadevati, da ohranimo visoko raven kvalitete in jo tudi nenehno dvigovati. Kvaliteta se odraža tudi skozi kadre. Moja desna roka je moja soproga. Ker pridobimo veliko dela v tujini je obvladanje tujega jezika nepogrešljivo. Pa še mnogo drugih stvari.
Cilj podjetja je, da začnemo pridobivati delo v naši bližnji okolici. Imam svojo vizijo oziroma strategijo razvoja. Idej in energije mi ne manjka in s postopno rastjo bo podjetje odpiralo tudi nova delovna mesta.
MiKo
Investicija vredna 28 milijonov
Gasilci tokrat veselo
tasilsko zvezo Velenje sestavljajo gasilska društva vseh treh občin. Večino članstva predstavljajo operativci, da pa so tudi ostali člani za delovanje gasilstva še kako pomembni, se na zvezi dobro zavedajo. Zato imajo za delo z ženami, starejšimi člani - veterani in gasilsko mladino posebne komisije. Te so sestavljene iz članov iz vseh treh občin. Že tradicionalno prirejajo ob koncu leta razna srečanja in tako tudi letos.
V četrtek, 9. decembra, je bilo srečanje starejših gasilcev. Na parkirnem prostoru tovarne Gorenje se je zbralo kar 165 veteranov. V Gorenju so si ogledali proizvodnjo štedilnikov in hladilnikov ter film o nastajanju in razvoju tovarne. Nato so se zbrali v jedilnici, kjer so jim pripravili večerjo. Da ne bi bilo dolg čas, so jim zaigrali Goličnikovi muzikanti. Zbrane je nagovorila tudi predsednica Gasilske zveze Velenje Helena Brglez. Vse pa je Gorenje tudi obdarovalo. Zadovoljni so si zaželeli, da se spet srečajo, če ne prej, pa čez eno leto na enakem srečanju.
Tudi komisija za žene je priredila vsakoletno srečanje gasilskih članic. Ženske morajo za udejstvovanje v gasilstvu čestokrat žrtvovati svoj edini prosti čas in s tem srečanjem se jim želijo vsaj malo oddolžiti, je povedala predsednica komisije Milena
Hriberšek. Tokratno srečanje je bilo v večnamenski dvorani v Vinski gori. Pripravili so pester kulturni program, med drugim so povabili Strašna Jožeta, ki sta zbranim odigrala komedijo Prihranjeni dolar.
Pripraviti prijeten večer za 220 udeleženk, da bi vse teklo, kot je treba, gotovo ni lahka naloga, ki pa so jo organizatorji uspešno opravili. Zbranim je zapel pevski zbor sv. Barbare, obiskal pa jih je tudi Božiček, ki ni prišel praznih rok. Prinesel je velikansko torto, ki so jo spekli v pekarni Presta v Velenju. Skratka, večer, ki ga bodo gasilke pomnile vsaj do naslednjega srečanja.
V isti dvorani so se že pred gasilkami zbrali mladi gasilci na otroškem živ-žavu. Bilo jih je kar 180, kar priča, da gasilstvo v naših krajih ne bo tako hitro zamrlo. Tudi njihovo zabavo je obiskal Božiček, darila pa je prispeval McDonalds.
Prav je, da se gasilci ne srečujejo samo pri napornem delu, ampak razvijajo tudi družabnost in tako tkejo pristnejše medsebojne vezi.
Marija Lebar
MILENIUM
UST OBČINE ŠOŠTANJ letos že petič vstopa v no vo leto. Kdor ga redno prebira. bo vedel, da vsako leto zaključim svoje pisne prispevke s pogledom na najzanimivejše dogodke iztekajočega se leta. Tokrat se izteka tudi stoletje in tisočletje. Letos je Šoštanj dočakal "šele" prvih 800 let, zato pregled dogodkov zadnjega tisočletja ne more biti popoln. Bolj zanimiva bi bila analiza razvoja v tem stoletju, ko je Šoštanj vse do današnjega dne doživljal številne vzpone in padce, lipam, da bo kdo od domačih zgodovinarjev poskusil sestaviti nekakšno KRONIKO dvajsetega stoletja na šoštanjski način. Z današnjo distanco pri oceni vseh vojn, revolucij in tranzicij bi bilo branje zanimivo tudi za širši krog ljudi. Sam se bom raje držal zadnjega leta, ki v zgodovini Šoštanja prav gotovo ne bo ostalo neopaženo.
Dokončni propad obrata TOVARNE USNJA je vsekakor dogodek, ki bo se bo močno vrezal v zgodovinski spomin. Brez Vošnjakov, teh vizionarskih ustanoviteljev tovarne pred več kot dvesto leti, Šoštanja, kot ga poznamo danes, najverjetneje sploh ne bi bilo. To pomeni, da ne bi bilo tudi mene, da bi te besede zapisal (moj ded se je namreč preselil v Šoštanj prav zaradi dela v "leder fabri-ki"). A pretirano ne gre žalovati za tovarno. Osebno mi je bolj žal družine VOSNJAK, ki jo je bivši režim komunistične elite pregnal v sosednjo Avstrijo. Sosednja država zdaj vleče koristi od te vsekakor uspešne in sposobne družine, katere član je trenutno poslanec v evropskem parlamentu, podobno kot je bil njegov sorodnik v času rojstva slovenskega naroda poslanec v deželnem zboru na Dunaju. Zal mi je tudi, da naši občini zaenkrat še ni uspelo pridobiti nič od propadajočega zemljišča IUV, čeprav je to zemljišče za razvoj Šoštanja in občine vredno zlata.
Neuspešno je bilo tudi pogajanje v zvezi s predlogom PROSTORSKEGA PLANA brez JAME ŠOŠTANJ, ki je bil logično nadaljevanje uspešnega URBANISTIČNEGA NATEČAJA iz lanskega leta. Dolgoročni plan, ki naj bi veljal do leta 2000, tako očitno ne bo sprejet v tem tisočletju. Boj za zmanjšanje pridobivalnega območja velenjskega premogovnika je tako preložen na nov, upam da bolje organiziran poskus. Uresničila se je tudi moja bojazen, da tudi druga polovica stanovanjskega bloka ne bo zgrajena v tem tisočletju, kar je glede na zadnje zaplete glede nakupa občinskih stanovanj in željene selitve poštnega urada tudi razumljivo. Kapo dol pa pred stnovanjskim skladom RS, ki vztraja pri uspešni prenovi GRAŠČINE. V prispevku pred letom dni sem med drugim zapisal tudi tole: "Pristop k prenovi, ki iz faze projektiranja izključuje bodoče uporabnike (projekt prenove kulturnega doma zaenkrat še ni bil javno predstavljen), ne more biti uspešen in po nepotrebnem zapravlja proračunski denar." Zdaj že vsem znani zapleti, ki še vedno burijo duhove okoli nedokončanega KULTURNEGA DOMA, so torej bili predvidljivi.
Veliko prahu je dvignila tudi predvidena gradnja nove OSNOVNE ŠOLE, a iz vsega skupaj so na občini ostale le makete iz natečaja za idejno zasnovo nove šole, ki jih žal javnost še ni videla. Edino javno razpravo okoli ene ali dveh šol je na zboru krajanov organiziral svet KS Šoštanj. Slednji je s kulturnim večerom ob Kajuhovem spomeniku pripomogel tudi k popravilu Kajuhovih PRSTOV in obljubil celovito ureditev parka. Najbolj odmeven pa je vsekakor projekt obnove fasad stanovanjskih objektov, ki še vedno poteka pod imenom ŠOŠTANJ -MESTO SVETLOBE. Šoštanj se je z nekaj novimi fasadami prebil na prve strani kar nekaj slovenskih časopisov. S svojo pozitivno energijo, ki jo prinaša svetloba, pa je iz zakotne teme "zbezljal" tudi nekaj takih, ki jih svetloba moti. Seveda je v dolini, kjer se je še vedno veliko ljudi preživlja z delom v temi podzemnih rovov, to tudi razumljivo.
No, na koncu pregleda seveda ne morem spregledati dejstva, da smo si po smrti našega prvega župana morali izbrati novega, ki bo z občino vstopil v novo tisočletje oz. MILE-NI-UM. Soimenjak predsednika naše države je malce presenetljivo osvojil srca volivcev in volivk, največ v Ravnah in Gaberkah. Šoštanjčani smo spet PORAŽENCI, saj sta šoštanjska kandidata, ki so jima Šoštanjčani skupaj zaupali kar 763 glasov (60 % vseh, ki so volili v Šoštanju), prepričljivo zadnja. Privoščljivi Velenjčani, ki so se svojim kandidatom in gostilniško propagando spretno vmešali v boj za županski prestol, zdaj zbadajo z: "Prav vam je, zakaj ste pa hoteli svojo občino?" Ne glede na dejstvo, da Šoštanj kot mesto z novo občino dejansko ni veliko pridobil, pa je gledano z vidika cele občine veliko bolje, da je referendum o samostojni občini takrat, pred petimi leti, uspel. Ironija je le v tem, da so danes bolj zadovoljni z novo občino tisti, ki si iz bivše velenjske občine niso želeli tako močno kot Šoštanjčani.
Kakor koli že, večina volivcev bo tudi v prihodnosti na strani okolice, zato je malo verjetnosti, da bo kdaj zmagal kandidat, ki se bi v svojem programu zavzemal za ureditev kraja, v katerem je tudi sedež občine. Obupati vendarle negre. Mogoče bo pa kdaj zmanjkalo makadamskih cest, novih vodovodov in vročevodov. Prišel bo dan, ko bo že vsaka vaška gozdna steza imela cestno ruzsvetljavo in vsaka poljska pot pločnik in vsaka planinska koča daljinsko ogrevanje ter priključek na lokalno televizijo, ja, takrat bo tudi župan, ki ne bo doma iz mesta, namenil nekaj novcev za Šoštanj. Za začetek bo najbrž prenovil fasado občinske uprave in s tem "mestu svetlobe"prispeval svoj žarek.
Vesele praznike in nasvidenje v letu 2000!
Edi VEČINA
ČETRTEK, 23. DECEMBER 1999
SOlSKf
PRVO MESTO IKEU 7.B OŠ BIRA ROECK
Kako pridobivati energijo - zanimive rešitve sedmošolcev
V okviru projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino, ki je projekt okoljevarstvenega izobraževanja učencev sedmih razredov osnovnih šol občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in Velenje, je tekmovalo 707 učencev desetih osnovni šol te doline.
Zaključni del projekta, na katerem so učenci predstavili plakate na temo Kako si predstavljamo pridobivanje električne energije v prihodnosti, je bil 7. decembra. Komisija je predhodno izmed 28 plakatov izbrala štiri in med njimi je bil tudi izdelek učencev 7. b OŠ Bibe Roecka pod mentorstvom Julite Jamnikar. Predstavitev plakata v izvedbi Anje Cafuta,Vanje Kretič, Jana Pristovšek, Tine Čebul in Urše Verbič je bila odlična in bili so zasluženo proglašeni kot najboljši. Sicer so si prvo mesto delili z sedmošolci OŠ Miha Pintar Toledo, pred OŠ Šalek in Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, kar pa ne zmanjša njihovega uspeha. In še več kot to. S svojim projektom, kije zahteval tudi praktični in teoretični del na terenu
MALE SIVE CELICE
ter predavanja in končno lastni izdelek, so dokazali, kako se zavedajo problemov v Šaleški dolini in kako, čeprav morda na nenavaden način, razmišljajo o pridobivanju energije in varčevanju z njo. Medobčinska zveza prijateljev mladine v sodelovanju z ERICOM Velenje je ob tej priliki izdala zbornik na to temo, v katerem najdemo veliko zanimivih razmišljanj o legi Šaleške doline, pomenu ter glavnih onesnaževalcih.

MiKo
K
onec novembra so na OS Gustava Šiliha v Velenju pripravili regijsko tekmovanje za šestošolce pod imenom MALE SIVE CELICE. Šestošolci OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja se že nekaj let trudijo, da Iti se približali uspehu izpred petih let, ko so se naši trije Jerneji najprej uvrstili na regijskem tekmovanju v Celju, nato pa eno za drugo premagali najboljše ekipe iz vse Slovenije. Letošnjim šestošolcem je za las ušla uvrstitev med finalne štiri skupine, saj so za tri točke zgrešili četrto mesto in se uvrstili na odlično šesto mesto. Sandra Ceru, Nika Sešel in Mitja Zupan so tako uspešno zastopali Kajuhove barve. Pa tudi druga skupina v zasedbi Katja Anželak, Jona Mirnik in Maruša Drev je med 45 ekipami s 25 šol z osemnajstim mestom dokazala dobro pripravljenost. Možganski orehi
so imeli kar trde luščine in boj je bil hud. Najbolje so se odrezali šestošolci gostiteljev ter dveh celjskih šol.
Na OŠ Gustava Šiliha so nas zelo gostoljubno sprejeli, tako tekmovalce kot tudi mentorje. Da smo na rezultate pisnega dela kviza laže počakali, pa nas je na svoj izviren način zabaval Adi Smolar. Navdušene poslušalce je poučil, da “je treba delat, ne pa mamila jemat”. Prav gotovo takšne in podobne oblike dela z mladimi, kot je tekmovanje MALE SIVE CELICE, dobro vplivajo na oblikovanje mlade osebnosti, jih aktivno zaposlujejo. Tako jih odvračamo od stranpoti, na katere zlahka zaidejo tisti, ki se v življenju le dolgočasijo.
Jožica Andrejc
10. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT
25. novembra 1999 smo se učenci in učenke Šaleške doline zbrali na občinskem otroškem parlamentu v Velenju. Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila spolnost in aids pod sloganom Imava se rada. Izbrani učenci iz vsake osnovne šole so poročali, o čem so se pogovarjali na šolskem parlamentu. Kasneje so izmed poročevalcev izbrali le nekaj predstavnikov, ki naj bi v Ljubljani 6. decembra zastopali Šaleško dolino. Med njimi sva bili tudi predstavnici OŠ KDK in Bibe Rocka Šoštanj. Tako smo se odpravili v Ljubljano, kjer smo zasedah otroci iz vse Slovenije. Bila je zelo zanimiva izkušnja sedeti v državnem parlamentu. Vsak izmed nas je dobil rdečo in modro pentljo (za tiste, ki še ne vedo: rdeča je mednarodni simbol osveščenosti glede aidsa, modra pa pomeni boj proti zlorabi otrok). Parlamentarci smo predlagali, da bi bilo v prihodnosti več posvetovalnic za mlade, saj menimo, da jih je veliko premalo. Mnogi smo se strinjali tudi s tem. da hi imek v osnovnih šolah v predmetniku redno tudi predmet o spolnosti, da bi mladi o tej temi vedeli še več in se znah tudi sproščeno pogovarjati. Izrazih smo tudi željo, da bi bik kondomi cenejši in lažje dostopni. Sprejeli smo tudi kar nekaj sklepov in izbrali temo za naslednje leto, ta pa je Sodobne težave otrok in mladine.
Urška Verbič, OŠ Bibe Roecka Mojca Andrejc, OŠ Karla Destovnika Kajuha
TREKING HI HED0 LUKNJO
Huda luknja je ena najstarejših turistično urejenih jam v Sloveniji, saj je bila za obiskovalce odprta davnega leta 1895. Dolžina do sedaj raziskane jame je preko 2000 metrov, nekateri pokazatelji pa dajo slutiti na bistveno večje dimenzije jamskega sistema.
V soboto smo se člani geografskega krožka z avtom odpeljah do jamarskega doma. Tam smo se ustavili in preoblekli. Počakah smo jamarje. Ko so prišh, so s seboj vzeh vso nujno opremo in smo se skupaj odpeljah na vrh Tisnika. Tam smo si nadeh čelade in se spustih do vhoda v Lisičnico. Jamar nam je razložil podrobnosti v zvezi z obiskom jame. Pokazal nam je, kako se prižgejo luči na čeladah, da bomo bolje videli. Najprej smo se splazili po trebuhu skozi vhodni del, ki predstavlja enega izmed dostopov v Hudo luknjo. Po nekaj ožinah smo se splazili še skozi dva sifona, seveda ne čisto suhi. Znašh smo se v medvedjem rovu, ki je v tem delu zasut z nanosi proda, grušča in ilovice, ne manjka pa tudi kosti jamskih medvedov. Na stenah smo pogostokrat videh speče netopirje. Nekaj časa smo še hodih po rovih in si ogledovah kapnike, ki so pri izhodu iz jame zaradi močnih zunanjih vplivov začeh razpadati. Po ogledu rova, ki je po kapniških tvorbah res izjemen, je sledil spust po 30 m visoki previsni steni. Eden za drugim smo se v sedežu spustih po žičnici in se napotili proti izhodu. Tam smo se preoblekh in odšli domov.
Danijela Božič, 6.c OŠ KDK
%
V 1 9 1 / L S l ^
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_________________PRIIMEK________
NASLOV	_______________
LETNA NAROČNINA 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4,3325 Šoštanj
X
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Tiskano na recikliranem papirju