ŠTEV. 131. Posamezna številka Din P- Poštp.ina jdai-ana v gotovini. V IJ L' Bi LJ ANI, četrte k. 9. julija 1925. LETO II. r3smrr#xm'M»*w tmODNI DNEVNIK Mujl v«ak dan opoldne, izvzemši nedelj hi praznikov. Mesefoa naročnina: V Ljubljani in po pofti- dijj 2&-—, inozemstvo Din 80*—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO H UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TBLHFOK BTfflV. KUL Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Plameni* vprašanjem naj se priloži za odgovor, pri poštnem tek. uradu Stav, Politične stranke in inteligenca. Kct odgovor na našo konstatacijo, da SLS ne more postati pod nobenim pogojeni vsenarodna stranka, če se ne bo laizirala, odgovarja »Slovenec« s kratkim citatom iz našega članka, na kar dostavlja: »Mislimo tudi, da v programu SLS, ki je narodno-slovenski in demokratičen ni nič, kar bi branilo slovenskemu inteligentu se jej pridružiti in tudi v njeni organizaciji ni nič, kar ne bi dovoljevalo vsakemu pristašu brez razlike stanu, priti v stranki do veljave, če to po svojem delu in svojih zmožnostih zasluži.'. Mutatis mutandis frcle isto prav vse stranke. Tudi one zagotavljajo, da se more v njih vsak inteligent uveljaviti, samo če dela in če pošteno misli. In vendar je pri vseh strankah odstotek sodelujoče inteligence mizerno majhen. Ne trdimo, da bi bila inteligenca brez krivde, če je v naši politiki tako neznaten njen vpliv, toda čisto napačno in tudi skrajno krivično bi bilo, če bi se skušalo naprtiti inteligenci ves greh. Zakaj, veliko bolj ko inteligenca, so stranke krive, če je tako malo inteligentov v aktivni politiki in to velja prav za vse stranke. Absolutno ni res, da bi zadostovalo strankam, če inteligent pridno dela in pošteno misli. Prav vse Stranke zahtevajo dejansko to šele na drugem mestu; prva zahteva vseh strank pa je, da inte-ligent slepo uboga. In sicer, da uboga tudi tedaj, kadar ve, da je strankin sklep napačen in da molči tudi tedaj, kadar ve, da je postopanje stranke na škodo •eloti. Cim več inteligentnih pristašev ima katera stranka, tem bolj je v veljavi to pravilo in mladinska stranka, ki ima največ inteligentov, je zato tudi klasičen dokaz za resničnost naše trditve. Izstop »starinov« iz mladinske stranke se je izvršil sploh samo zato, ker pošteni inteligenti niso mogli več gledati, kako se gospodari z različnimi fondi in ker niso mogli prenašati vseh konfuznih sklepov, ki so jih sklepali strankarski generali. Posledica teh izstopov pa je, da postanejo vsi iz stranke izstopivši in-teligenti politično pasivni in da je vsled tega vedno manjši procent inteligence, ki sodeluje v našem javnem življenju. Škoda, ki nastane vsled tega za celoto, je evidentna. Daljnja resnica je, da v štabih vseh strank velja mnenje takozvanega zaslužnega in uglednega strankarja več, tudi najbolj z argumenti podprto mnenje inteligenia. Ozir na trenuten uspeh stranke je pri vseh strankah več-jii ko ozir na splošen napredek naroda. v meščanskih strankah pa velja še to, da ima mnenje bogatina vedno prednost pred mnenjem inteligenta. To se vidi tudi v zakonodaji, ko gotovi krogi vedno dosežejo SVoje cilj6j ločini bedni inteligenti zaman išgejo svojih pravic. 1 udi splošna 'olilna pravica je des-orientirala stranke. Ne gleda se več na kakovost volilca, temveč samo na število. Za trenutno volilno matematiko je si-•er to pravilno, končni efekt tega računanja pa je samo eden: da politična na-obrazba pade, ker nazaduje vsa politika. Skratka: naše stranke upoštevajo inteligenta samo v toliko, v kolikor strankarski aparat brez njega sploh obstati ne more. Neodvisen inteligent z lastnimi mislimi je strankam balast, mesto da bi bil zaželjena kritika za delovanje stranke. In značilno je to, da je na splošno vsem strankam nevšečna tudi najbolj Sela skupščine. NOVI POSLANCI. — DEMISIJA LUKINIČA. — RAZPRAVA 0 LUKINIČEVI OBTOŽBI. — SIJAJEN GOVOR DR. POLICA. Beograd, 9. julija. Seja skupščine se je pričela včeraj ob 17. popoldne. Najprej je bil prečitau kraljev ukaz, s katerim se sprejme demisija Lukiniča. Za njegovega namestnika je določen dr. Žerjav. Ker se je Pavle Radič odrekel mandatu za severno Dalmacijo in banja-luško okrožje, prideta na njegovo mesto po sklepu verifikacijskega odbora dr. Josip Pasarič in Pejo Jozič. Za namestnika Ajanoviča je določen Mustafa beg Kapetanovič. Potem je bil sprejet nujni predlog za pomoč prebivalstvu, ki trpi veliko škodo radi toče zlasti v južnih krajih. Posl. Moskovljevič (zemljo-radgik) pravi, da notranji minister kljub mnogim intervencijam še ni ničesar ukrenil v zaščito prebivalstva v Grod-skem, kjer srezki načelnik naravnost nezaslišano terorizira prebivalstvo. Opozarja posebno radičevce na strašen režim, ki vlada v južni Srbiji in pravi, da je v celi državi sistem nasilja in reakcije. Zahteva posebno parlamentarno anketo, ki naj preišče nasilja policijskih oblasti v Grodskem. Tedaj nastane prepir med podpredsednikom Subotičem in radikali, ker predsednik ne da besgde Aleksu Zujeviču, češ da je po poslovniku vsaka diskusija o tem prepovedana. Končno se radikali pomirijo. Po odmoru preidejo na dnevni red, na debato o obtožnici proti Lukiniču. Prvi je govoril dr. Polic. Govornik izjavi, da se ne bo bavil z onimi dejstvi, katera je že dovolj jasno očrtal Pečic, marveč samo s pravno stvarjo te afere. Iznaša vse momente, na katerih je osnovana Lukiničeva rešitev, da je Thurn-Taxis avstrijski državljan. S stvarnimi pravniškimi argumenti pobija dokumente, ki jih navaja Lukinič v svojem zagovoru, in dokazuje, da ti dokumenti ne govorijo v, Lukiničevo obrambo. Govor dr. Poliča je vzbudil veliko pozornost v vseh pailameiitarnih krogih. Seja je bila zaključena ob 20.30. Prihodnja seja se vrši danes dopoldne z istim dnevnim redom. Ugoden potek zakliuftiih pogajanj. Beograd, 9. julija. Včeraj dopoldne in popoldne se je vršil sestanek med delegati radikalov in HSS v ministrstvu so-eijalne politike. Dopoldanska konferenca je trajala od 10. do 13. Sporazumeli so se na tej konferenci v vseh vprašanjih. Komunikeja ni. Delegati so bili zelo dobro razpoloženi. V glavnem je bil dosežen sporazum glede premeščanja uradnikov v Hrvatski in Slavoniji ter v onih pokrajinah, ki interesirajo HSS. Zadeva Stjepana Radiča še ni definitivno rešena. Maček in tovariši bodo skoraj gotovo izpuščeni iz zaporov, čim bo sporazum podpisan. Takoj po sestavi nove RR vlade bo postopanje proti St. Radiču abolirano. Roncem tega tedna pričakujjo ostavko PP vlade. Kriza bi bila zelo kratka. Prav tako bi se po kratkem konzultiran ju pričelo takoj s sestavo nove vlade. Politični krogi pričakujejo v slučaju, da se situacija razčisti, prihod kralja v Beograd. Včeraj dopoldne se je vrnil v Beograd notranji minister Maksimovič. Njegov prihod je še potenciral razpoloženje za sporazum. Maksimovič je bil včeraj pri Pašiču in mu je poročal o svoji avdijen-ci na Bledu. Tej avdijenci pripisujejo politični krogi velik pomen, ker smatrajo, da je ta avdijenca v ozki zvezi s pred-stoječim razpletom politične situacije. O rezultatu Maksimovičeve avdijence nismo mogli ničesar doznati. Popoldne so se zopet sestali delegati in so nadaljevali pogajanja. Od radičev-cev sta bjla prisotna le Pavle Radič in dr. Šuperina. Konferenca je trajala štiri dobrohotna kritika inteligenta in tu ne pomaga niti discipliniranost inteligenta. V našem narodu in zato tudi v njegovi politiki je še vse polno nezdravega ba-haštva. In to bahaštvo je prepodilo iz javnega življenja že celo mero inteligentov — in ne najslabših. Je pa popolnoma izključeno, da bi vodili Slovenci dobro politiko, če ne bo v njej sodeloval cvet naše inteligence, pa čeprav nima Pljuč za javen shod. Zato kličemo vsem strankam: Več upoštevanja inteligence, več rešpekta pred umstvenimi argumenti, ali pa bo naša politika in s tem vse naše življenje, še dalje nazadovalo! Novi tiskovni zakon. Beograd, 9. julija. Ožji odbor je nadaljeval razpravo o tiskovnem zakonu. Radi tega se je seja plenuma zakonodajnega odbora mogla pričeti šele ob 11. dopoldne. Na razne predloge je odgovoril minister Srskič, da se bo pri prepovedi listov postopalo po čl. 138. ustave, po katerem morejo oblastva prepovedati le posamezne številke kakega lista, ne pa lista ustaviti. Nato je bilo sprejeto četrto, peto in šesto poglavje brez večjih sprememb. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. STALIŠČE OPOZICIONALNEGA BLOKA. Beograd, 9. julija. Na današnjem sestanku šefov opozicijonalnega bloka so razpravljali o situaciji v bloku samem. Blok še ni zavzel nobenega stališča na-pram HSS v novi RR vladi, marveč bo počakal definitivnega sklepa o sporazumu, in sestavo nove vlade. Šele nato bo blok na seji širšega izvrševalnega odbora storil važne sklepe. Povsem izgle-da, da bo blok zavzel energično in ostro opozicijonaluo taktiko napram novi vla- i di, a tudi ne bo imel nobenih zvez s sa-| mostojnimi demokrati. ure. Delegati so se sestali, da sklepajo o onem delu pogajanj, o katerem so včeraj razpravljali. Marko Gjuričič je takoj nato odšel k Pašiču in mu poročal o poteku pogajanj. Zanimivo je, da so krogi, ki stojijo zelo blizu obema strankama, pričakovali, da bodo pri pogajanjih razpravljali tudi o vprašanju samostojnih demokratov. O tej zadevi pa na sestanku delegatov sploh ni bilo govora. | Situacija je krenila naprej po normal-, ni poti. Pogajanja bodo kmalu končana, i Samo še danes in event. jutri se bosta ! sestali obe delegaciji, da se sporazume-. ta o tekstu sporazuma, ki bo podpisan. V parlamentarnih vrstah se je včeraj širila verzija, da Pašič ne namerava da-; ti ostavke, ker da nima garancije, da bo j zopet debil mandat za sestavo nove vlade. i Pašičeva okolica odločno demantira . te verzije in povdarja, da se je Pašič od-1 ločil, da sklene sporazum v jeseni. Situacija pa ga je prisilila, da je izjavil, da se ima to vprašanje rešiti takoj. Zato je določil delegate za pogajanja. To se smatra kot pozitiven dokaz, da hoče Pašič to vprašanje rešiti že sedaj, pred razhodom skupščine. Dobro informirani krogi do-znavajo, da bo Pašič vzel tekst sporazuma in ga proučil, čim bodo delegati končali svoje delo. Parlamentarni krogi smatrajo, da so vsi poskusi samostojnih demokratov ostali brezuspešni, in ne pripisujejo prav nobene važnosti včerajšnjemu po-1 setu Pribičeviča pri Pašiču. Zanimivo je, da je Marko Trifkovič izjavil novinarjem, da se pogajanja razvijajo ugodno in da je situacija dobra. Vprašanje nove vlade RR bo vsekakor rešeno še pred izglasovanjem dvanajstin. V slučaju, da to vprašanje ne bo rešeno do tega časa, HSS ne bo glasovala za dvanajstine, ker bi to značilo zaupanje sedanji vladi. Dvanajstine dovajajo vlado v zelo težak položaj, ker je 30 radikalnih poslancev nezadovoljnih z delom finančnega ministra Stojadinoviča. Politični krogi naglašajo, da kralj želi, da se sporazum sklene takoj. Pričakujejo, da bo sporazum gotov v najkrajšem času in da bo Pašič šele potem odšel na odmor. NAČRT INVALIDSKEGA ZAKONA GOTOV. i Beograd. 9. julija. Včeraj je bil definitivno redigiran tekst načrta invalidske-\ ga zakona. Skupščinski odbor za prouča-; vanje tega zakona je dovršil Svoje delo. Interministerijalna komisija je v mini-j strstvu soc. politike končala z redakcijo tega načrta in bo invalidski zakon pred-, ložeu v rešitev po skrajšanem postopa-■ nju. Vse kaže, da bo ta načrt v skupščini ; sprejet šele v jeseni. ZDRAVNIŠKI KONZILIJ PRI PAŠIČU Beograd, 9. julija. V Pašičevi vili se je vršil včeraj zdravniški konzilij, ki je ugotovil pred Pašičevim odhodom njegovo zdravstveno stanje. Pri konziliju sc bili navzoči: dr. Antič, dr. Verbitsky in dr. Nikolajevič. Zdravniki so ugotovili, da je Pašičevo zdravje znatno boljše. Zlatenica ni zapustila nobenega sledu. Bolezen je znatno popustila. Pašičevo razpoloženje je dobro. Po nasvetu zdravnikov bo Pašič odpotoval za dalj časa v inozemstvo. GRČIJA ŽELI SPORAZUM Z JUGOSLAVIJO. Beograd, 9. julija. Grško poslaništvo v Beogradu je izdalo komunike, v kate-. rem demantira vesti, da bo Grška v | slučaju, da Jugoslavija ne popusti, skle-; nila sporazum z Italijo in Bolgarsko, j Obenem demantira grško poslaništvo ; vesti, da Grčija ne želi sporazuma z , Jugoslavijo. | VATIKAN PROTI ČEH OSLO VAŠKI VLADI. Praga, 8. julija. Na povelje Vatikana je zapustil papežev nuncij mons. Mar-maggi Prago. Klerikalni »Lidovy listy« pišejo: Ker je sprejel protektorat nad Husovimi slavnostmi sam predsednik republike dr. Masarjk, častno predsedstvo pa min. predsednik Švehla, je apostolska stolica naročila svojemu nunciju, da takoj zapusti Prago.« V vsej češki javnosti je nastop Vatikana izzval silno ogorčenje. Kulturni boj je neizogiben in verjeten tudi izstop ljudske stranke iz vlade. Stran 2. NARODNI DNEVNIK. 9, julija 1925. 1ITITTIHMMCTBig—BMH—i ■ I llHI^HITI' ■■ H IH11—B—BSIMBI Štev. 131 Pokrajinska skupščina slov. učiteljstva v Šoštanju* Učiteljstvo je važen faktor v ustroju sedanje človeške družbe. Še večjega pomena pa lahko postane v bodočnosti, če bode prav umevalo svojo vzvišeno nalogo ouo samo in pa merodajni faktorji. Zakaj njemu je poverjena vzgoja mladine; in kakršna bo naša mladina, taka bode tudi bodočnost naše domovine, države. Letos je imelo slov. učiteljstvo svoj skupni letni zbor v prijaznem Šoštanju in sicer v soboto in v nedeljo, kjer je zborovalo slov. učiteljstvo že pred 19. leti. Kakšna razlika med tedaj in danes bodisi v organizaciji sami, bodisi v kraju zborovanja. Učiteljstvo je bilo takrat kljub razkosanosti na različne pokrajine organizirano v enotni organizaciji in vendar ni imelo skoro nikake moči. Danes pa tvori ravno slovensko učiteljstvo važen ir. inicijativeu del skupne učiteljske organizacije v celi državi. Takrat je bil Šoštanj v nemških in nemškutarskih rokah, te dni pa so plapolale iz številnih privatnih in državnih poslopij trobojnice slov. učiteljstvu v pozdrav. Potek dvodnevnega zborovanja je bil v celoti prav lep in dostojen, tak, kakoršnega se menda niso nadejali ne ./prijatelji , ne »nasprotniki« našega učiteljstva. Vse zborovanje je imelo obiležje resnega in dokaj stvarnega dela in se je v tem prijetno razlikovalo od enakih zborovanj prejšnjih let. Že v soboto £0 se takoj po dohodu vlakov delegati in delegatinje razdelili v razne odseke ter začeli pretresati številne predloge. To delo se je vršilo z malim opoldanskim odmorom do zborovanja delegacije, ki se je pričelo ob 16. uri in je trajalo neprestano do 21. ure. Kljub temu je delegacija izvršila komaj polovico vsega dela. Najbrže bi bila zborovala še pozno v noč, a je morala dvorano prepustiti »Sokolu za nameravano prireditev. Zato pa je zjutraj že ob 8. uri nadaljevala svoje delo. Debata v delegacijskem zborovanju je bila živahna, mestoma celo ostra in burna, a v celoti vendar stvarna in dostojna. Značilno je, da so ostrost debate povzročili največ ukrepi one stranke, za katero je storilo učiteljstvo največ, ki pa je samo v zadnjem času storila marsikatero veiiko pogreško tudi napram šoli in učiteljstvu (oddaja stalnih mest potom političnih organizacij, prestavljanje učiteljstva, slučaj dr. Tume itd.). Te napake imajo vsaj eno dobro posledico, kakor je pokazalo ravno zborovanje v Šoštanju. Učiteljstvo se vedno bolj otresa nezdravega političnega upliva, ki ne škoduje samo njemu kot stanu, ampak tudi šoli kot taki. Do nekaj minutnem odmoru je prešlo de-legacijsko zborovanje v glavno zborovanje. Medtem se je prostorna dvorana Sokolskega doma napolnila z zborovalci, ki so prihiteli že v nedeljo zjutraj od vseh koncev in krajev tako, da je bilo vseh udeležnikov okoli 400. Zbranim delegatom poda poverjenik Jelenc svoje suho poročilo o delovanju organizacije. To je bilo po njegovem mnenju zelo plodonosno v vseh ozirih. Poverjeništvo ni opustilo nobenega koraka za telesni in duševni dobrobit učiteljstva. Tako je n. pr. ostro zahtevalo izplačilo razlik na plači, za kar se bo pa treba še hudo boriti, kot je izjavil takoj nato gospod poverjenik. Največ dela je dal poverjeništvu načrt novega šolskega zakona. V ta namen izvoljena anketa je poslala izprentinjevalne predloge v Beograd, a kot se je pozneje slišalo, so bili ti predlogi prav malo upoštevani. Globlje se g. •Jelenc ni spustil v-razmotrivanje zakona, ki jemlje učiteljstvu zadnjo trohico svobode. Mesto, da bi gosp. poverjenik presojal šolski zakon le po res demokratičnem merilu, je po svoji stari navadi prešel na mežnarje iz konkordatske dobe, kar čujemo iz njegovih govorov že celih 30 let. Iz poročila strokovnega tajnika posnemamo. da je v organizaciji 32 okrajnih učiteljskih društev z 2038 člani. V zadnjem letu je prirastlo 197 članov. Omenja dogodke tekom leta, zlasti odstavitev predsednika državne organizacije UJU. gosp. Stankoviča. Priznava mu velike zmožnosti in zasluge za * Iz učiteljskih vrst smo prejeli dvoje poročil o šoštanjski skupščini. Vsled pomanjkanja prostora in v svrho enotnosti poročila smo obe poročili strnili v eno. organizacijo — a bili so primorani glasovati za njegovo odstavitev, češ, da je izrabil svoj položaj. Pozabil pa je povedati, kdo je bil takrat pastir z bičem, ki je pognal glavno vodstvo v boj proti Stankoviču. Tajniško poročilo omenja vse mogoče organizacije, kjer se učiteljstvo udejstvuje in pravi tudi, da je UJU prosvetna organizacija, ki naj ima tudi namen »narod poučiti za /.miselno politično delovanje. (!). Prav nalahko se dotika tajniško' poročilo šolske uprave in političnih sprememb, zlasti Koroščevega režima. Ta je vpeljal pri kompetencah centralizem in začel rogoviliti s § 71. Po vladni spremembi je prišel zopet Pribičevie »popravljat napake prejšnjega režima. Upostavilo se je prejšnje stanje, »a se je šlo vendarle predaleč«. Organizacija se je postavila pred nekaterimi prepotentnimi faktorji. Tudi novega šolskega zakona se spominja tajniško poročilo, vendar s premajhnim pov-darkom stanovskih pravic. V debati nastopi učitelj Medvešček. Lepe besede brez duše ne segajo v srce. Vodstvo se ne zaveda dovolj dolžnosti, ki jih ima stanovska organizacija. Obsoja nekladnost med besedami in dejanji. Tekom nadaljnih njegovih izvajanj pride do ostrih sporov in prerekanj. Ko omenja učitelj Medvešček nezaslišan logaški slučaj, ko se je učiteljskemu društvu prepovedalo predavanje dr. Tume in ko omenja, da je — pokret za to prepoved izšel iz učiteljskih vrst, je nastal tak hrup, da je moral prekiniti svoj govor. Učitelj Miiderndorfer pravi, da UJU ni bilo vedno stanovska organizacija. Obstojali so y klubi, kjer so učitelji učitelje prestavljali i Organizacija do sedaj ni bila zmožna vzgo- j i iti svojih članov, da bi pojmovali, kaj je namen organizacije. Učitelj bodi samo učitelj v organizaciji. (Splošno odobravanje.) Po poročilu odsekov se je vnela debata »Učit. kouviktu . Toliko let se že zbira za to prepotrebno ustanovo, a je ni mogoče realizirati. Po različnih nasvetih in predlogih se je sklenilo, da naj članstvo odloči, če so mogoče še kake žrtve organiziraneev v dosego tega namena. Razveseljiv napredek kaže »Učiteljska Samopomoč . Za »Socijalno ustanovo učit. Slovenije«, katere načrt je podal učitelj Škulj že pred 2 letoma in se je zanjo izrekla večina okr. učit. društev, se vodstvo organizacije ne ogreva, češ, da je to izven organizacije stoječa zadeva. Nato je pozdravil poverjenik razne zastopnike političnih in krajevnih oblasti, kakor tudi zastopnika glavnega odbora zaslužnega g. Mihajla Stanojeviča. Med zastopniki je bil tudi šoštanjski g. sodnik in pa predsednik obrtnega društva. Vršili so se na to ofici-jelni pozdravi raznih zastopnikov, ki so pov-darjnli velik pomen učiteljstva za bocloCnosi. Med njimi bi bilo posebno podčrtati prav lepe nagovore Mihajla Stanojeviča, zastopnika politične oblasti in pa posebno še staroste šoštanjskega Sokola g. Kurnika. Po teh formelnostih, ki so trajale dokaj dolgo, se je poslala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdrav ministru prosvete Svetozarju Pribičevicu (!) ter so se prečrtali došli številni brzojavni pozdravi. Na to je v imenu učiteljstva čestital upok. ravnatelj g. Gnus poverjeniku g. Luki Jelencu k njegovi SOJetnici, odkar stoji na čelu organizacije ter mu izročil neko darilo. Tako je odbila ura 12.. ko bi se že moralo končati glavno zborovanje, a se je še-le komaj pričelo. Radi kosila se je pretrgalo ter nadaljevalo popoldne ob 14. Popoldne je imel daljši referat Mihajlo Stanojevič o najnovejših pojavih na pedagoškem polju, o delovnem principu in delovni šoli. Njegov referat je bi! zanimiv in temeljit. Saj je predavatelj priznan pedagoški pisatelj in dolgoletni urednik pedagoške revije »Učitelj«. Za njim je referiral o temi »Sedanja doba in učiteljstvo g. naduč. Uren. V glavnih obrisih je podal sliko učiteljstva v preteklosti ter prešel na sedanji položaj, iskajoč logične vzroke, zakaj je tako in ne. drugače. Obenem je podal glavne smernice za delo v dosego boljše bodočnosti. Njegova izvajanja je učiteljstvo večkrat pretrgalo z glasnim odobravanjem. Proti 17. uri je predsednik z zahvalo vsem onim, ki so pripomogli do lepo uspelega zborovanja, zaključil to stanovsko manifestacijo. Referat dr. Periča. Bivši justični minister, dr. Ninko Perič, ki je znan po svoji poštenosti, je podal v j radikalnem klubu referat o aferi dr. Luki- j niča. V tem referatu konstatira: 1. Knez Thurn Taxis je nemški državljan, česar nihče ne taji. 2. Ker je nemški državljan, pripada njegovo imetje v naši državi po mirovnih določilih našemu reparacijskemu fondu. 3. Imetje kneza obstoji iz 30.000 hektarjev zemlje, večinoma gozda. ■ 4. Da pride do tega posestva, je poskusil . knez več stvari. Tako je sklenil z neko švicarsko tvrdko fingirano kupno pogodbo leta 1921., kakor da bi bila ta pogodba sklenjena že pred zaključkom vojne. 5. Ko se je to ponesrečilo, je začel dokazovati, da je tudi avstrijski državljan, ker nima naša država pravice do imetja avstrijskih državljanov. Zahteval je zato, da se mu na podlagi avstrijskega' državljanstva vrne imetje in je bila v ta namen ustanovljena v Beogradu posebna delniška družba. 6. Čisto vseeno je, če je knez Thurn Taxis , ludi avstrijski državljan, ker je angleška \ vlada konfiscirala tudi imetje angleških dr- j žavljanov, če so bili obenem nemški držav- j ijani. V tem zmislu se je izjavil ludi predsednik naše reparacijske komisije Boškovič. 7. Kljub temu je dr. Lukinič odstopil od sekvestra za ceno 25 milijonov dinarjev, ki jih ima knez plačati naši državi. 8. Čeprav je brez pomena, če je bil knez tudi avstrijski državljan, vendar ni z nobeno stvarjo dokazano, da je bil avstrijski državljan do zaključka mirovne pogodbe. 9. Trditev dr. Lukiniča, da je bil knez Thurn Taxis glasom domovinske občine Maxolan pred 3. novembrom je neresnično, ker se v tej domovnici ne trdi, od kdaj je bil knez avstrijski državljan, domovnica sama pa je bila izdana šele leta 1924. 10. Dr. Perič nato obširno dokazuje, da tudi ne drži potrdilo dunajske policije in profesorja Kjelsena, ker ni po nobenem zakonu bilo zvezano članstvo gosposke zbornice z avstrijskim državljanstvom. 11. Dr. Lukinič omenja neki akt zunanjega ministrstva, zamolčuje pa, da mu je bilo ravno v tem aktu svetovano, da se obrne na informacijski institut mednarodnega prava v Haagu, česar dr. Lukinič ni storil. 12. Odločitev likvidacijske komisije ni obvezna za ministra pravde in je zato toza- devno sklicevanje dr. Lukiniča brezpredmetno. 1 13. Sklep likvidacijske komisije je bil stor- : jen s tremi glasovi proti dvema, toda nato so bili trikrat menjani ministri pravde in j vsi so odklonili mišljenje komisije. j 14. Če je pravilna trditev dr. Lukiniča, da je bil knez Thurn Taxis avstrijski državljan. zakaj je plačal potem naši državi 25 milijonov dinarjev? Zakaj se ni o tem pogajalo? Zakaj se je delalo brez ministrskega sveta in po zakonu za to pristojnega državnega sveta? !5. Čudna je trditev dr. Lukiniča, da bi v slučaju likvidacije pripadlo naši državi samo 5 milijonov. Nasprotno bi pripadlo državi vse imetje in je razlika zelo velika. 10. Trditve dr. Lukiniča glede fideikomisa ne drže. Fideikomis ni niti zakonito postavljen, niti zabeležen v sodne knjige. 17. Dr. Lukinič trdi, da je pravica naše države na imetje nemških državljanov sporna. Ali je v redu, da je minister pravde v sredi procesa, ki ga vodi naša država v neki drugi taki stvari, nastopi v obrambo nemške teze? Na tej podlagi dr. Lukinič ni dvignil sekvestra, na tej podlagi gradi samo svojo obrambo. Bolje bi bilo, da tega ne bi storil, ker tako bo škoda samo večja. Dr. Perič konča svoj referat z ugotovitvijo, da je kot bivši minister pravde pravočasno opozoril dr. Lukiniča, da ne dvigne sekvestra in tudi na to, da bo v slučaju, če pride stvar pred skupščino zagovarjal njemu nasprotno stališče. Toda dr. Lukinič se za ta opomin ni zmenil. . Referat dr. Periča je naredil v radikalnem klubu tako globok utis, da ni niti en radikalni poslanec nastopil v obrambo dr. Lukiniča, temveč je bilo soglasno sklenjeno, da ima vsak poslanec pri glasovanju proste roke. .Če se upošteva, da koalicija med radikali in samostojnimi demokrati še vedno obstoji, potem je s tem povedano dosti. Politične vesti. — Pavic Radič o nalogah seljačke politike. Na seji poslanskega kluba je izjavil Pavle Radič kot odgovor na očitke zajedni-čarjev sledeče: Politika seljačke stranke mora računati z vsemi odločilnimi faktorji v državi. Politika seljačke stranke, če hoče biti uspešna, mora bili peljana v tej smeri. Niti enega od odločujočih faktorjev se ne more in ne sme ne upoštevati, niti kralja, niti vojske in niti političnih faktorjev, ki danes v državi obstoje. Realna politika mora z vsemi i računati. Ta nazor seljačke stranke se popol- ; noma krije s programom bloka g. Ljube Da- j Vidoviča in zato se čudim Hrvatski Zajedni- 1 ci in ne razumem, kaj da ona hoče. — Dr. Lorkovič je nato odgovoril, da Hrvatska Za-jednica ne odobrava one izjave Pavla Radiča, s katero je priznal vidovdansko ustavo. = Afera Thurn-Tavis in samostojni demokrati. Dočim so se radikali desinteresi- vali N’ t«>j Btvuri, OKiromn TiHPtOpili — Hflkor kaže referat dr. Periča — naravnost proti, se samostojno-demokratsko časopisje silno zavzema za dr. Lukiniča. Posebno vneto je v tej obrambi naše »Jutro«, kar bodi povdar- : jeno! Naše »Jutro« se je celo povzpelo do ! trditve, da je dr. Lukinič z dvignjenjem se- j kvestra nad veleposestvom Thurn-Taxisa : prihranil naši državi 20 milijonov dinarjev. : Tudi ta trditev »Jutra naj ne bo pozabi je-na, ker ne bo dolgo, ko bo vsa afera raz- ; čiščena in potem bo javnost spoznala, kakšne ; trditve so v mladinskih listih mogoče, le-daj pa bo morda tudi še kakšna druga stvar jasna in morda tudi gorečnost »Jutra:. = Sestanek Pavla Radiča z Davidovičem. i V torek sta se sestala Pavle Radič in Davi-dovič. Temu sestanku pripisujejo politični , krogi velik pomen, ker je imelo na njem ■ Pavle Radič obvestiti Davidoviča o poteku : in uspehu pogajanj med radikali in radičev- ■ ci. Sestanek je trajal nad eno uro. Kakor . dozirava vaš dopisnik, ni dobil Davidovič na j tem sestanku nobenega točnega poročila. Pavle Radič je govoril samo o razpoloženju hrvatskega naroda za sporazum in za konstruktivno delo. Pravi, da se je v tem smislu od strani radikalov pokazala dobra volja in da se je na teh sestankih govorilo dose-daj o možnosti sporazuma ter o vseh dose-njih, ki se tičejo sporazuma. V demokratskih krogih trdijo, da je na tem sestanku prišlo do incidenta in da je Davidovič zahteval od P. Radiča, naj se točno in precizno izjavi, če bo ostal v bloku, ali pa bo delal na svojo roko. Tudi je zahteval Davidovič pojasnila, če je ostal P. Radič pri pogajanjih zvest programu narodnega bloka. — Perma n g. Pribičeviča. Vedno bolj pogosto objavlja Pribičevičeva »Reč« sledeči ferman: »Mojim prijateljem! Pozivam prijatelje, da se požurijo s pošiljanjem prispevkov za osiguranje našega tiska. Opazil sem, da jih je veliko, ki še niso izvršili svoje dolžnosti. Pričakujem, da bo vsak od mojih prijateljev doprinesel svojo žrtev, pa magari da bi bila težka. — V vsem je bilo s prispevki ministrov nabranih 340.000 Din, kar niti zda-leka ne zadostuje, da bi se kril samo tekoči deficit samostojno-demokratskih listov. Na obzorju pa so še hujši časi, ko bo SDS zaman hrepenela po časih, ko je bila deležna vladne milosti. Ni čuda, če so fermani g. Pribičeviča vedno bolj pogosti. — Dogodek iz skupščine v ilustracijo »»«»■ venčevega« ponosa. Ker je bila skupščina pri razpravi Lukiničeve afere skoraj Pra™T je vzkliknil dr. Korošec z ozirom na medklic poslanca Živojnoviča, da sabotira opozicija delo skupščine: Pa kje so tvoji radikalni ministri? Oni sabotirajo delo, samo ut. Žerjav je tu. — »E, oni imajo važnejši posel! Delajo sporazum/ odvrne Zivojnovič. »Pa zakaj ne delate sporazuma z nami? vpraša dr Korošec. — »Pa vi nočete/ odgovori Zivojnovič. — »Hočemo, je odgovor dr. Korošca. .... - . = »Sporazum *a razbijanje hrvatske iron-te«. Tako imenuje »Hrvat«, glasilo Hrvatske Zajednice, sporazum, ki ga hoče skleniti 1 a- šič z radičevei. l)a je temu tako, dokazuje »Hrvat« iz JPribičevičeve izjave in pisanja »Obzora«. \ svoji izjavi podčrtuje namreč Pribičevie nasprotje med HSS in Hrvatsko Zajednico, v kateri da so ideologi hrvatskega vprašanja. »Obzor« pa Zajednico naravnost poziva, da gre v opozicijo. Misel »Obzora , da bi morali zajedničarji odložiti mandate, če se ne strinjajo z radičeve!, »Hrvat odklanja, ker ni mogoče dognati, kateri mandati pripadajo 11SS in kateri Zajednici. Iz vse pisave »Hrvata se vidi. da je Hrvatska Zajedli ica v težkem položaju. Sporazum ji ne diši, z radičevei se pa ne upa spreti in zato >e tolaži z neuspehom pogajanj prav tako, ko samostojni demokrati. Iz tega vidika je tudi razumeti strah Zajednice, da bi sporazum razbil hrvatsko fronto. - Kako poroča in »plonka« »Slovenski Narod«. Da potolaži svoje bralce, ki že obupujejo, ker «e majejo tla samostojno-demo-kratski stranki, je /Slovenski Narod iz »Balkana' prevedel pogoje, ki da so jih stavili radikali radičevcem. Vir je seveda -»Slovenski Narod« zamolčal in mesto vira dostavil, da je za pogoje »izvedel iz dobro informiranih krogov . Pri tem plonkanju pa je »Slovenski Narod najvažnejšo stvar zamolčal, da se namreč samostojni demokrati silno potegujejo za vstop v radikalno stranko. Balkan namreč piše v 4. točki radikalnih pogojev dobesedno sledeče: »Satisfakcijo g. Svetoza-ru Pribičeviču in njegovi grupi na ta način, da oni — samostojni demokrati — morejo vstopiti v radikalni klub kot enakovredni člani. To je »Slovenski Narod« izpustil, ker sicer ljubi radikalno pomoč, a ga je zaenkrat še sram priznati, da bi se rad rešil s skokom v radikalno stranko! — Proglas krščanskega maršala Feuga. — Maršal Feng je izdal na krščanski svet proglas, v katerem zahteva pravico za Kitajsko. V tem proglasu Feng silno napada krščanske misijonarje in pravi, da so vršili na Kitajskem samo imperialistično in trgovinsko propagando za zapadne sile. Maršal Feng napoveduje zato propast krščanstva na Kitajskem. = Maroški boji. Abdelkrimu se je posrečilo, da je s pomočjo od Francije odpadlih plemen prodrl na več mestih francosko fronto. Francoska vojska je nato odgovorila s proti ofenzivo, ki je imela popolen uspeh. Za vrhovnega komandanta francoskih čet v Maroku je imenovan general Nouleus. Množestveni morilec Angerstein pred sodiščem. V Limburgu na Nemškem se je pričel te dni proces proti množestvenemu morilcu An-gersteinu, ki ima na vesti 13 deliktov, namreč 8 umorov, 2 poneverjeni. 1 potvorjenje listin, 1 krivo pričevanje in 1 požig. Glavno, za kar gre so umori. Umoril je svojo ženo, svojo taščo, svojo svakinjo, svojo služkinjo Mino Stoli in svoje uslužbence: «vinarja Geista, pisarniškega nastavljene/ Dittardta, vajenca Kiela in knjigovodjo Dara. Angerstein priznava'vse umore. Zagovarja se prav naivno: Ženo je umoril zato, pravi, ker sla sklenila da izvršita skupen samomor. Hotel jo je ustreliti. Ker pa se je kljub dogovoru branila ter mu izvila revolver, jo je zaklal z lovskim nožem. lirugič pravi zopet, da jo je umoril zato, ker je bila bolna in ni mogel dalj časa gledati njenega trpljenja. Pri opisovanju tega umora se Angerstein hudo razburi in pretaka solze. Obravnava še ni končana. Trdi, da se je podal, potem, ko je umoril svojo ženo, v stransko sobo v. namenom, da se ustreli. Imel je dva revolverja, toda nobeden se ni hotel sprožiti. Sodno ugotovljeno pa je, da se je našel v njegovem stanovanju samo en samokres in da niti ta ni bil nabasan. Angerstein trdi dalje, da je šel nato v klet, kjer si je hotel odsekati roko. V istem trenutku pa je slišal v sobi kričati svojo taščo. Zato je tekel gori ter jo ubil s sekiro. Na vprašanje, zakaj jo je prav za prav umoril, pravi najpreje, da se je hudoval nanjo radi raznih malenkosti, posebno, ker je prismodila večkrat močnik in riž. Ko je umoril taščo, je zagledal naenkrat pred seboj služkinjo, zato je navalil tudi na to Zbežala je, toda dohitel jo je in udaril jo je s sekiro po glavi, da se je zgrudila. Nato se je vrnil še enkrat v sobo ter dal še mrtvi ženi in tašči par udarcev s sekiro. Pravi, da je udaril svojo ženo zato še enkrat, ker se je bal, da se utegne zopet oživeti. Kmalu nato je prišel vrtnar v hišo. Ker se je Angerstein bal, da je videl vrtnar trupla umorjenih je pobil tudi njega. Med tem, ko je imel opravka še z vrtnarjem je stopi stanovanje pisarniški nastavljenec Di * , ki se je silno prestrašil spričo prizora k, se mu je nudil ter je mislil pobegniti, toda bilo je prepozno. Angerstein ga je dohitel ter ga pobil s sekiro. Ista usoda je zadela vajenca Kiela Dejstvo, da so bili ugotovljeni na Kielovem truplu tudi ubodljaji, pojasni An-cerstein s tem, da mu je obtičala v Kielovi glavi sekira, zato je šel po lovski nož ter fe obdelaval glavo toliko časa. da je sprav1 sekiro zopet iž nje. Pozneje se je vrnila njegova IG-Ietna svakinja z nekega izleta. Planil i° Po stoPnical' za njo ter jo pobil kakor prejšnje. Vse te ljudi razven žene in tašče je usmrtil zato, ker se ie bal da so videli trupla drugih žrtev. ’ Iz istega vzroka je pobil knjigovodjo ’’Obravnava se nadaljuje. današnje prireditve. Kino Tivoli: »Železna pot. Predstave- P0' 5., pol 8. in 9. Kino Ideal: »Ulica strasti.« Predstave. pol 6., pol 8. in 9. Kino Dvor: »Ilona. Predstave: 4., pol b„ pol 8. in 9. Dnevne vesti, INSERATI 'DRŽAVNIH PODJETIJ IN URADOV. -Vsaka številka »Samouprave«, glavnega glasila radikalov, ima vedno pol strani mse-ratov državnih podjetij in uradov. In drugi režimski listi so enako dobro zalozeni z državnimi iuserati, kakor vemo tudi v Sloveniji. Veliki inserati državnega rudnika v Ljubiji ‘Se niso pozabljeni. Naše mnenje je, da so vsi ti državni inse-rali čisto nepotrebni stroški. Vse dobave in vsi natečaji morajo itak biti razpisani v uradnih listih 1,1 mislimo, da to za intere: seute popolnoma zadostuje. Državni inserati so zato čisto navadno zapravljanje državnega imetja in bi jih finančni minister, ki je tako divno lepo apeliral na štedljivost finančnega odbora, moral že davno ukiniti. Te državne inserate pa je treba odpraviti tudi zato, ker pomenijo dejansko nič drugega ko korupcijo. Če se že dajo ti državni inserati enemu listu, potem se morajo dati vsem, ker drugače je pristranost _ in s lem krivica neizogibna. Da bi se dali vsem. je pa iz finančnih razlogov izključeno, /ato naj bo državna uprava korektna in štedtjiva in naj pospravi z državnimi inserati! Tudi naši ljubljanski gerenti naj se po tem pravilu ravnajo! Mislimo, da je čisto nepotrebno, da se inserirajo po listih razna dela, ki jih mesto oddaja. Interesenti so to večinoma že preje izvedli, predno je bil in-seral objavljen. Čisto nedopustno pa je. da delajo mestni gerenti pri oddaji inseratov razliko med listi. Absolutno ne moremo biti tako malenkostni, da bi molčali, če iz političnih vzrokov tudi mestni gerenti nastopajo Proti našemu listu. V tem vidimo neoprostljivo pristranost, ki je kot neodvisen list ne moremo trpeti. Zato naj poleg državnih izginejo tudi mestni inserati iz političnih listov in naj se ta denar porabi raje v kulturne svrhe, za naše revije in naša kulturna društva, proti katerim se s strani države in tudi mesta, postopa naravnost po mačehovsko. — Odlikovanja. Odlikovani so bili: ma-gistratni midsvetnik v p. Evgen Lah v Ljubljani in trgovec Ferdinand Polak v Kranju z redom sv. Save 4. razreda; gostilničar in posestnik v Ljubljani Fran Kavčič z redom sv. Save 5. razreda; tajnik gostilničarske zadruge v Ljubljani Anton Pintar; okoliški nadzornik policijske straže v pok. Nikola Venerin v Ljubljani, tajnik srezkega odbora Jurij Aiclikitz v Mariboru, častni načelnik Prostovoljnega gasilnega društva v Hrastniku Alojzij Podmenik — vsi z zlato medaljo za državljanske zasluge; posestnik iz Rodice Andrej Rode in posestnik Josip Janežič iz Domžal pa s srebrno medaljo za državljanske zasluge. - Promocija. Na zagrebški univerzi sla v naua za magistra farmacije g. Metod Rauch iz Adlešičev v Beli Krajini in gdč. Marija Koprivec iz ■ Zagorja ob Savi. Kongres jugoslovenskih igralcev. Letošnji kongres Udruženja jugoslovenskih gledaliških igralcev se bo vršil od 10. do 12. avgusta v Beogradu. — Kongres jugoslovenskih železničarjev. V soboto in nedeljo se je vršil v Zagrebu kongres Udruženja jugoslovenskih železničarjev, ki se ‘ga je udeležilo okrog 200 delegatov pokrajinskih odborov in okoli 3000 članov. Na kongresu sta bili sprejeti dve resoluciji, tičoči se cele vrste stanovanjskih vprašanj. — Projektirane nove železniške proge. Kakor poročajo iz Bosne, je odšla te dni v področje reke Drine komisija, da prouči možnosti zgradbe normalnotirne proge na tem terenu. — Pri sarajevski železniški direkciji je izgotovljen projekt za progo Banja-i va—Dob°i—Bosanski Brod. Proga bi bila dolga približno 32 kilometrov. a”:5®?ar- Kakor se poroča iz fi nUIrCnng;‘ gotov kovan de- ...' H. f ’ . . . , dinarja, ki ga je naročilo finančno ministrstvo v Franciji m Belsiii do konca avgusta, drobiž od pol i„ četrt (ii-nara pride v promet koncem tega meseca — Nove poštne znamke, Licitacija, ki jo je razpisalo ministrstvo pošte in telegrafa v svrlio dobave poštnih znamk ni imela uspeha. Zato je ministrstvo odločilo, da se bodo tiskale znamke v bodoče v državni markar-nici v Beogradu. V to svrho je naročilo ministrstvo potrebne stroje, tako, da bo tiskana Prva partija znamk še tekom letošnjega leta. — Napredovanje v gozdarski službi. V skupino III. kategorije so pomaknjeni naslednji gozdarski uradniki: Valentin Tom-še pri šumski upravi na Bledu, Matko Rupnik pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici, Jakob Jesenko pri šumski upravi v Kranj-siu goH, Vinko Meršol pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici in Alfred Busbach pri Mr/.vem umarskem referentu v Ljubljani. v Ameriko. V drugem tednu julija pričak ujejo v Ameriki več veli- nuivov, '‘' Prinesejo nove priseljenike, •,e d°VOl.je.n_,V,s*°P »a ameriška tla s kih parnikov, ki pri ki jim je dovoljen 1. julijem. Po^ zatrdilihVentov^dpade'"vfr Sina na Angleže, kalei ih pri{akujejoF 120 000. Iz Nemčije je priglašenih okrog 3er njo M. K. boječ se, da bo prej ali slej komu povedal. Da se je iznebi, j« je ovadil radi vlačugarstva, nakar jo je sarajevska policija izgnala. Ker si je bila deklica v svesti, da ni ničesar zagrešila, se je vrnila, toda kmalu jo je prijela policija in dobila je radi prepovedanega povratka 10 dni zapora. Medtem je vložil M. K., misleč, da se na ta način najbolje za-, sigura, zoper njo tožbo, češ, da ga obrekuje, da jo je defloriral. Ko je bila te dni radi tega zaslišana, so se ji vlile solze. Izjavila je, da doslej ni črhnila o. tem nikomur besedice,' nato pa je povedala svojo zgodbo. Uvedena je preiskava. — Roparski napad na Dunaju. V nedeljo zvečer ob tričetrt na 8 je bil izvršen sredi Dunaja drzen roparski napad. Neznan storilec je sunil z vso silo ženo portirja Wer-za proti nekemu mimovožečemu avtomobilu. Avtomobil je žensko podrl na tla, nakar ji je ropar iztrgal z bliskovito naglico ročno torbico z vsebino 120 šilingov ter zbežal, predno se je ženska, ki sicer ni dobila nobenih poškodb, od strahu zavedla. - Samomor policijskega komisarja. V Splitu je končal te dni na tragičen način življenje mestni policijski komisar Ivo Bo-rozan. Imel je že dalje časa v grlu tuberkulozo. Ker je. uvidel, da je bolezen neozdravljiva, je sklenil v svoji duševni depresiji, da izvrši samomor. Ob 4. zjutraj je skočil nenadoma s postelje ter se pričel razburjeno sprehajati po sobi. Nato je krenil na balkon. Njegovi soprogi se je zdelo njegovo obnašanje sumljivo. Hitela je za njim. Stopila je na balkon ravno v trenutku, ko se je pripravljal njen mož, da se vrže na ulico. Zgrabila ga je za srajco in razvila se je ljuta borba. Gospa je jokala in klicala na pomoč, toda vse ni nič pomagalo. Pred-no so prihiteli ljudje, ji je zmanjkalo moči ter se je onesvestila, policijski komisar pa se je vrgel z balkona v II. nadstropju na kameniti tlak ter obležal na mestu mrtev. Bil je prijazen in tih človek, ki je užival splošne simpatije. — Samomor 16 letnega fanta. Te dni se je ustrelil na Dunaju 16 letni slaščičarski vajenec Ernest Saidovskv. Dečko je bil že dalj časa brez službe. Kljub svoji mladosti je živel razuzdano življenje ter se potepal vse noči po nočnih lokalih. Zato ni čuda, da niti v obrtno-nadaljevalni šoli ni uspeval. Sedaj je dobil njegov oče zopet poročilo o njegovih skrajno slabih učnih uspehih. Dasi mož ni vzel španskega zelišča ali pa brezovke v roke, temveč je sina samo prav pošteno oštel, je fanta to tako razjezilo, da si je pognal ponoči krogljo v senee. Bil je na mestu mrtev. — Samomor radi bolezni žene. V Novem Sadu se je obesil te dni blagajnik bolniške blagajne Juraj Silaj. V smrt ga je gnalo dejstvo, da se je nahajala njegova soproga pred smrtnonevarno operacijo. — Samomor sarajevskega trgovca, le dni se je obesil v Sarajevu tamošnji ugledni trgovec M uha med aga Nijemčevič. Bil je oče G otrok ter je užival dober glas kot trgovec in pošten človek. Vzrok samomora ni znan, domneva pa se, da je mož izvršil samomor v hipni duševni zmedenosti, ker je bil hudo živčno bolan. Iskal je že leto dni zaman pomoči okrog vseh sarajevskih zdravnikov. — Dvoboj s smrtnim izidom. V bližini Stolpa na Nemškem se je vršil te dni med bivšim poročnikom Pohlom in veleposestnikom von Somnitzem dvoboj na pištole. Polil je dobil že pri prvi menjavi krogel strel v Irebuh ter je kmalu nato umrl. Njegovo truplo je zaplenila policija. — Smrt v valovih Save. V nedeljo popoldne je utonil v Savi pri Beogradu neki 18-letni ‘ krojaški pomočnik. Hotel je preplavati Savo, ker pa je bil slab plavalec je onemogel in izginil v valovih. —■ Nevaren sokrokar. V nedeljo je popival v Mariboru neki mesarski pomočnik z 58 letno Marijo P., ženo pomožnega delavca. Okrog polnoči, ko sta bila obadva pijana kot čep, sta se sprla in stepla. Marija P. je podlegla. Mesarski pomočnik jo je tako namlatil, da so jo morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnišnico. — Trdovraten samomorilec. Te dni je zanesla Sava pri Koledovčini na breg truplo z zavezanimi očmi. Oblasti so ugotovile, da gre za 60-letnega dninarja Štefana Vlaho- viča, ki se je vrgel, kakor smo poročail, pred kakimi 14 dnevi radi neozdravljive bolezni in bede v somomoriluem namenu pod cestno železnico. Takrat so ga rešili in dali v bolnico. Ko so ga zopet odpustili, je pod vzel, kakor vidimo, drugi samomorilni poskus. Z obvezo, ki jo je prinesel iz bolnice si je zavezal oči, skočil v Savo in utonil, zopet zvišal ali pa še bolj znižal. — Samomor v zaporu. V zaporu okrajnega sodišča v Bački Topoli (Slavonija) so našli te dni obešenega kmeta Anteja Vojčina. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. —■ Smrtna nesreča v Stožieah. Predvčerajšnjim se je pripetila v Stožieah pri Ljubljani smrtna nesreča. Gostilničar in posestnik Novak se je peljal na s senom naloženim vozu. Pri tem je izgubil ravnotežje ter padel z voza tako nesrečno, da je prišel med kolesa, ki so mu glavo tako poškodovala, da je obležal na mestu mrtev. — Rudniška nesreča. V rudniku Concor-dia v Hindenburgu (Gor. Šlezija) se je zrušil v dolžini par sto metrov rov. Dva delavca sta bila ubita, 1 težko poškodovan. — Jelen povzročil avtomobilsko nesrečo. Iz Berlina poročajo: V bližini Mittervvalda se je zaletel v nedeljo jelen v avtomobil nekega zdravnika. Šofer je izgubil oblast nad vehiklom in avtomobil se je prevrnil v jarek, šofer je obležal na mestu mrtev. Trije pasažirji, ki so jih našli šele čez dve uri. so težko poškodovani. — Čokoladna tovarna pogorela. Iz Bazla poročajo: Te dni je pogorela čokoladna tovarna Rudim. Vsa zaloga je uničena. !9 strojev je tako poškodovanih, da niso več porabili. Samo na zalogi in strojih znaša škoda preko 200.000 frankov. Dopis, Iz Trbovelj. V današnjih nenavadnih časih, ko se udaja velik del ljudi brezverstvu in materialističnemu svetovnemu naziranju, je opazili proti teinu tudi med priprostim ljudstvom reakcijo, ki se izraža v poživlja-nju notranjega življenja in globoki verski gorečnosti. Med našimi rudarji in rudarskimi ženami, ki so po večini verni ljudje, je nastalo v zadnjem času več družb, ki se zbirajo v privatnih stanovanjih, da opravljajo skupne molitve. Člani takih družb so najboljši in najpoštenejši ljudje. Od njih ne bo nobeden več preklinjal, prešestoval, popival ali hotel svojemu bližnjemu škodovati. Ta pojav bi moral vsakega, kateremu je naš rod pri srcu,, veseliti. Mogoče je, da so nekateri opazili ta pojav le površno. Tako se je zgodilo, da so bili nekateri onih rudarjev in rudarskih žen, ki so gojili skupni molitve, naznanjeni orožništvu in srezkemu poglavarstvu v Laškem in da jih je srezko poglavarstvo v Laškem kaznovalo radi njihovih molitev, češ, da so se ukvarjali s spiritizmom. Naša antipoda v svetovnem naziranju Jutro in »Slovenec- sta na to oba' zasmehljivo poročala o naših pobožnih rudarjih kot .spiritistih , katerim sta privoščila naložene kazni. Prav po našem narobe-času: Kdor krade, se pretepa itd. tega ne najde roka pravice; če pa pride nekaj poštenih in vernih ljudi skupaj, da bi skupno molili, jih orožništvo takoj najde, da se jih kaznuje in jih časopisje v javnosti osmeši. Srezko poglavarstvo v Laškem je na pritožbo kaznovanih rudarjev in rudarskih žen priskalo natančnejše celo zadevo ter spoznalo, da se je napravila kaznovanim krivica ter je vse oprostilo vsake krivde in kazni. - Upamo, da se bo našim vernim rudarjem popravila tudi v javnosti po časopisju storjena krivica ter da bo vsaj Slovetiect spoznal in priznal, da je bil o tej stvari napačno podučen. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA borza. dne 8. julija 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz le-i ta 1921 den. fi5; Loterijska 2i4% državna renta za vojno škodo den. 235; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 800, bi. 810; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 105, bi. 134: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 109; Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; 4X'% zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4)4 % kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Deske, monte, 20 in 25 mm, konič., fco meja den. 55; trami, monte, fco meja bi. 330; oglje, la, vilano, fco meja, 2 vag. den. 92.50, bi. 92.50; hrastova drva, 30% ce-panic, 70% okroglic, fco nakladalna postaja den. 17: pšenica Hardvvinter II., fco Postojna trans. bi. 405; koruza, slavonska, par. Škofja Loka, 1 vag. den. 215, bi. 220; krompir, novi, fco štajerska postaja bi. 110, BORZE. Curih. 8. julija. Borza: Beograd 9, Pariz 24.10, London 25.05, Newyork 515.50, Milan 19.15, Praga 15.25, Dunaj 0.00725. Zagreb, dne 8. julija. Devize: Curih 11.08 -11.18, Pariz 276—281, Praga 108.95— 171.35, Newyork 56.79—57.59, London 277.40 —280.40. Trst 211.58-214.58, Dunaj 0.08005 -0,08125. X Dobave: Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 25. julija I. 1. pri Sre-dišnem uradu za osiguranje radnika v Zagrebu glede oddaje gradbenih del za novo zgradbo v Zagrebu v Mihanovičevi ulici. Dne 1. avgusta t. 1. pri direkciji (FHfavnih železnic v Subotici glede dobave žebljev, žice in vijakov. — Dne 3. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave •mo. m>. ti. &■ * iic*® »ravUe. cenife®. »Sune, letake, easo-Ltee, broSure. pojetot-re In »Inkovi »«>»e »»ero v«ue !t tal« or ludl vse EskovKne. ----- Lssssisast kr«|t0ovc?®«aca* SIMON GlEOOMČlfe^A UL. 13. - TEEJEITON 3k32& — — . JU.* *>< "W•*•<;.. SAJ; '-5: .‘SMS^-tefraBCa tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. blaga za zastore, zastavic, usnja, špage itd.; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pleskarskega materijala. Dne 5. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede gobave kompozicije. — Predmetni oglasi so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. KAKO S K JE SEZNANIL STRASNOV Z NADPOROČNIKOM ESZTERH AZ Y J EM. Strasnov pripoveduje: Nekoč sem bil na Dunaju. V Rotenturmerci je bila kavarna ... V prvem nadstropju sem najraje sedel, ker je bila tam ciganska godba do ranega jutra. Takrat me je ljubila deklica, ki ji je bilo ime Mici ter je bila kasirka pri Ronacherju. Neke noči sva sedela v tej kavarni. Tistega dne je bil ravno dvorni ples. Ob 3. zjutraj so prišli trije gospodje vsak s svojo damo. Rdeča Mici me je vščipnila v roko: Ali, ogrski oficir!« Bil je prav čeden, mlad fant, ki mu je pristojala huzarska atila naravnost bajno. Za njim je prišel dragonski nadporočnik, tretji je bil mlad gospod v fraku. Da dame niso prišle z dvornega plesa, je kazalo njihovo vedenje, zlasti pa dejstvo, da so zaklicale moji prijateljici: Servus Mici!« Bil sem v civilu, imel sem denar in prav nobenega drugega poželenja, kakor da se prijetno zabavam. Omenjeni trije gospodje, so sedli k moji mizi ter naročili »šampus«. Cigan mi je zaigral čardaš. »Halo Bela«., sem dejal primasu, gospod nadporočnik bi se rad zabaval. Zaigraj mu pesem«. Cigan je storil, kakor sem mu ukazal. Sklonil se je k nadporočnikovemu ušesu ter mu zaigral ogrsko pesem. Nadporočnik je pahnil ubogega cigana od sebe, rekoč: »Mir! Ako hočem imeti pesem, si poiščem sam cigana.« To me je silno razjezilo. »Lacizi«, sem de-jai ciganu, »reci gospodu nadporočniku, ako noče, da mu igraš, naj ne tolče takta h godbi s svojimi ostrogami«. Cigan je oficirju to sporočil. Oficir je postal rdeč, kakor kuhan rak, planil je kvišku ter zarjovel: »Gospod, kaj si dovoljujete! Marš ven! Ali veste, kdo sem?« V trenutku sem sklenil, da mu dam lekcijo. Obsedel sem in dejal popolnoma mirno: »Ne, toda upam, da mi boste takoj povedali!« »Da! Moje ime je knez Eszterhazy, huzarski nadporočnik.« Moral sem se nasmehniti. Nonšalantno sem vstal, se priklonil ter dejal kolikor mogoče mirno: »Dečko, smolo ste imeli. Jaz sem sicer samo grof Szentinr- may, zato sem pa ritmojster. In potem še nekaj, dragi sinko. Ako greš v uniformi v nočni lokal, se moraš znati tudi temu primerno obnašati. Zapomni si to in »kehrt Euch!« »Toda gospod rit . . . »Kehrt Euch!« »Opro . . . - »Kehrt Euch!« Vse ni nič pomagalo, moral je napraviti »kehrt Euch« in vrnil se je k svoji mizi kakor polit pes. Vsedel sem se in cigan mi je moral igrati, kakor da se ni nič zgodilo. . Po preteku četrt ure je vstal dragonski nadporočnik, se parkrat odkašljal, prišel k moji mizi, udaril s petami skupaj ter dejal: »Oprostite gospod ritmojster, da se predstavim. Moje ime je knez Schvvarznberg, dragonski nadporočnik. Ali smem spregovoriti z Vami par besed?« »Prosim, dragi gospod nadporočnik, rade volje sem na razpolago. »Gospod ritmojster, prosim oprostite blagohotno mali incident. Naš dragi prijatelj Eszterhazy je še zelo mlad dečko ter je poleg tega preveč pil. Kajneda mu tega ne boste zamerili in niste hudi na nas? . »Dragi gospod nadporočnik«, sem dejal, ter sem natočil njemu in meni kozarec vina, »zakaj pa naj bi bil hud. Tudi na mladega Esterhazyja nisem hud, toda nauči naj se vedenja. Poglejte, dragi g. nadporočnik, mi smo tu v nočnem lokalu, ne vzbujajmo pozornosti! Ostalo se bo uredilo jutri. Presenečen je vstal knez Schwarzenberg r se vrnil z bridkim obrazom k svoii mi- ter zi. Mladi Eszterhazy je obrnil obraz proti njemu. Bil je zelo preplašen in bled. Schvar-zenberg je sedel na stol z gesto, kaj hočeš, dočim je bulil g. huzarski nadporočnik žalostno pred se in pozabil na pijačo, i Čez nekaj časa je stopil gospod v fraku v j akcijo. Prišel je mnogo bolj samozavestno | z lahkim markantnim nasmehom k meni ter dejal: »Cenjeni g. ritmojster, mene ne mo-i rete pozvati, da napravim kehrt Euch. Hva-; la Bogu nisem oficir, marveč samo diplomat. Dovolite, da se predstavim, moje ime je: plemeniti K . . .« Kar se ni posrečilo g. in kr. vojni sili, to se je posrečilo tako na pol diplomatu. Uporabil je vso svojo zgovornost, imel je nagovor, ki je trajal skoro pol ure, dokler se ni dal končno grof Szentirmay omehčati. Premirju je sledil velikanski »krok«, ki je trajal do belega dne. Seveda sem pustil mladega gospoda Eszterhazyja še precej časa v škripcih in strahu, da ga ne vzamem naslednjega dne k raportu. Izdajatelj: dr. Josip Hacin, j Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani (26) " V . ' ‘ okoli sveta. Spisal Robert Ivraft. Georg nima namena odkopati avta, niti zadnje stene ne. Saj je dobro shranjen, za tuje oči nevidljiv. Mehanizma, ki bi odprl vrata, pa tako ne najde. Kateri čas je, sodeč po solncu? Četrta ura popoldne! Razdaljo hoče prehoditi v dveh dneh, seveda v še hitrejšem tempu, kakor je hitra hoja. In kdaj je videl zadnjo vodo? Pred pol ure obsežno mlako na skalnati planoti. Teh petdeset kilometrov bo pretekel v treh urah. Pogleda, če ima zračno pištolo v prsnem žepu, pritrdi vse drugo, da pri teku česa ne izgubi, zoži nekoliko pas, zaročno skrči in se spusti v tek. Vsak podoficir bi bil vesel tega moža. Njegov tekalni korak ni prožen le v prvi sekundi, ampak tudi ostane prožen. Čez eno uro teče še vedno z isto eleganco in hitrostjo. Videti je, kakor da srca sploh nima, zato pa tem-veeja pljuča in ta mož naj bi bil po očetovi želji študiral filologijo! Čez dve uri že dospe do vodene mlake. Pravzaprav naj se segret človek najpreje ohladi in potem pije, ali naj je malo suhega kruha — tudi to je baje dobro. Pa . so slučaji, ko zanemarja človek vse te varnostne odredbe. Georg se vrže tja in pije kakor kamela. Vsaj kot mlada kamela. In potem teče še dve uri. Potem leže in zaspi, ne od utrujenosti, temveč zato, ker se je stemnilo in ne vidi sledu. Še vedno je na skalni planoti; že zadnje četrt ure je držal glavo zelo nizko, da je mogel videti travne bilke, ki so bile od časa do časa pomečkane in le tako je spoznal, kje je tekel avtomobil. Čez šest ur se prične daniti, še daleč je do solnč-nega vzhoda in že vidimo Georga v polnem teku. Pas je sedaj ožil še dosti bolj. Slednjič so zopet tla travnata in kmalu doseže prvo prerijsko reko. Kar v teku ustreli Georg z zračno pištolo dva vodna ptiča, osnaži ju prav površno, hitro znosi na kup suhe trave, z jeklom in kremenjakom napravi ogenj, opeče nekoliko ptiča, bolj tatarsko nego angleško. Ko se ptiča še pečeta, se Georg napije, vzame ptiča iz ognja in... teče naprej! Krvavo pečenko zavžije tekoma. Solnce se dviga vedno višje; vročina je že neznosna, a naš mož je neobčutljiv, onemoglosti ne pozna. Nobena stvar ga ne zadrži več, ne strelja več, pije tedaj, ko plava preko rek; v hladno vodo se vrže vedno s slastjo. Okrog dveh dospe do gozda. Tu ga čakajo nove zapreke. Maksimus je pač napravil pot skozi gozd, a ta ni urejena za pešce. Vse vprek leže debela in tanka debla, vmes pa ostri kosci lesa. Vseeno izbere Georg to pot in ne gre po gozdu, ker tam bi bilo najbrže še težje hoditi. Tako skače čez debla, v mislih pa računa, kako daleč so prišli njegovi tovariši, če so šli po avtomobilovi sledi. Ne, tudi če so se takoj odpravili na pot, in če prehodijo osem kilometrov v uri, tu se ne morejo Intl. Vseeno — rajši hodi po sledi, ker tudi oni gotovo ; mislijo, da bo šel po njej, da se gotovo zopet najdejo, j V treh urah prehodi gozd, potem pa je zopet v eve- j toči preriji. Kar zastane. Zagledal je sledove. »Tu so! To je Leonorin čevelj, to so veliki čevlji obeh delavcev in to so Adamove copate, ta bosa noga je Deaconova, ki se je slekel v avtu, to pa — to so indijanski mokasini, to so konjska kopita... Indijanci so jih ujeli.« Oči tega moža opazijo vse to na prvi pogled — in tedaj je upati, da bo znal tudi nadalje vse potrebno ukreniti. Poda se torej na vojno pot. 11. Ujeti. »No, pa vendar nikar tako ne tecite, mis Leonor, Ae konj bi ne mogel z vami — kaj šele jaz, revček, v copatah!« Mojster Adam ima povod, da se jezi. Že dve uri koraka deklica v kratkem krilu s pravcatimi vojaškimi koraki pred čudnim sprevodom, Deacon oblečen v rdeč robec hodi zadnji, v sredi pa sta monterja v modrih oljnatih oblekah in zeleni Henrik, še vedno v zelenem cilindru. Niti sekunde ne dovoli Leonor za počitek; s stisnjenima ustnicama, s pogledom, obrnjenim proti tlom, koraka po sledeh avta in ne izprego-vori niti besedice. Oba delavca hodita za njo s stoično brezbrižnostjo, Deaconov obraz se izpreminja, slednjič je njegov izraz že kar obupen, le Adam ne more držati jezika; toda Leonor njegovih pametnih govorov niti na znanje ne vzame. »Preje ne bomo počivali, dokler ne pridemo do vode,« odgovori sedaj prvikrat, a njen korak se nič ne izpremeni. »Mis Morris!« se oglasi Deaconov stokajoči glas. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI C . - H tfi 20 besed Dtavsafca nsVesten« na upravo lista. Tekstilbazar Ljubljana, Krekov trg. 10, pivo nadstropje, prodaja: FROTIRJE, KREPE. DELENE, CEFIRJE, MIZNE PRTE itd. po vnovič znižanih cenah. 2 trafiki KOjiMtpt irvolnl ittoj'! In hote«« «k» edino 1« Josip Peteline-« snanak« «HER, PH&ilK k ADLER u roiihtM. oferi la ladasliila Ljubljana*^! p-«k» KHk;a knHtfeba. VatetM MaTichN« s,». ^opreiTfio Ka ▼oMSto. m Na r ,Op.eka“! prvovrstne ridek« pripeto«* j O epekama JMOSff D. 0. j !4*bl3« ki — Tevasfssa sus j VIŽ« (Krtio) — Ptatrsa t Pvaldiravi [ 0 se oddasta v najem na sejmišču ob priliki letošnjega velesejma. Ponudbe naj se predlože do 11. julija ravnateljstvu velesejmskega urada. Tapetniki! Morsko travo dobite najceneje pri »Fructusc, Ljubljana, Krekov trg št. 10. JOSfjP I*€5t€5llFtC2# L|ubljana Km v«aUKM»I (Mba iamoraga sponaulka) ot> VOdl Na malo t Mparai« m« tlvllja, krojoCa, {»-»Jjarje, sedlarje, natfaa plei#nlne, i«pat rufc*«. ICcilt«, wk«ae«, toaletno Itiacro. TSfefea f*f ' €' 1 -Totalen fiS Akademik mlad, dobro situiran, želi znanstva z istotako gospodično v starosti od 18 do 22 let v svrho ženitve. Dopisi pod šifro »Srečen zakon« na upiavo »Narodnega Dnevnika«. Kmet — vdovec — bi se rad oženil-Prednost imajo one, katere posedujejo nekoliko premoženja. — Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Ekonom«.