izhaja vsak četrtek. Cena mu je a K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tujo države C K), — Posamezno številke so prodaiajo -- po 10 vinarjev. ———— — S prilogama: =r-.-~-= ,Naš kmečki dom" m „ffaia gospodinja". Spisi In dopisi se poSiljajoi Uredništvu .jDomoijubn". Mubl|ana, Kopitarjeva ulica. Narofnina. reklamacijo in in-sernti pa: Upravni«!vti „I)omoliuba", — I.iublinna, Kopilaricva ulica.— -3. V Ljubljani, dne 13. novembra 1913. Leto XXVI. t-;- Štev. 46. kr-----—- Krvavi žulji. Meseca oktobra 1910 je bila v kranjskem deželnem zboru zanimiva razprava. Liberalci so zahtevali, naj se za uvoz klavne živine odpro južne meje, to se pravi Srbija in Rumunija, naj se zapre proti Nemčiji meja za izvoz živine, da bi noben naš kmet ne mogel prodali nobenega živinčeia na Nemško. Končno so zahtevali liberalci, naj se, dokler se prej omenjena reč ne izvrši, dopusti prost in neomejen uvoz zdravega južnoamerikanskega mesa brez carine. Takrat je v imenu liberalne stranke, kakor smo že povedali, poslanec Višnikar razlagal, da je politika kmetu v korist v prvi vrsli vzrok draginje, da odirajo druge stanove medseboj zvezani poljedelci. Dr, iTrillcr je ravno to trdil, obenem se je pa takrat iznebil sledečih besedi: »Tista fraza o krvavih kmečkih žuljih je pač že nekoliko zastarela. Tudi drugi stanovi imajo krvave žulje in mor da še bolj krvave kakor pa kmet.« Poglejmo si, kako je s to rečjo: Najbolje bomo spoznali kmetovo oderuštvo, če si ogledamo, kako se je cena za živino ,v primeri s ceno drugih reči zviševala. Svinjska mast je stala na dunajskem trgu J. 1864,, torej pred 50 leti 1 kg 1 K 50 vin.; J. 1913, pa povprek 1 K 85 vin., torej 35 vin. več. Na 1 krono se je torej cena zvišala za 23 vin.; torej ne popolnoma za eno četrtino. Za klavno živino je bila cena na dunajskem trgu 1. 1864. za 100 kg do 98 vin., itorej krog ene krone. L, 1913. pa je znašala povprečna cena za 100 kg po 116 do 124 K, Torej tudi tukaj vidimo, da se cena klavni živini ni zvišala za eno četrtino. Med tem časom so se pa naravnoslni 'davki zvišali od 7'72 do 1310 K, torej domala za dvakrat toliko, Nenaravnostni davki, ki jih mora tudi plačevati kmet (vino, žganje, sladkor, mošt, meso, sol) pa od 4'61 na 13'50 K, torej malo manj nego trikrat toliko. P^ed 50 leti je ženska dninarica stala 40 vin., danes povprek 60 vin. s hrano. Moški dninar se je dobil takrat za 80 vin., danes stane 2 K 40 vin. do 3 K, ob košnji še več. Plača deklam in hlapcem se je tudi potrojila. Zalo, ker so se ravno advokatje dr. Novak in dr. Triller spravili nad kmeta, naj bo povedano, da so računi, ki jih delajo advokatje danes, tudi trikrat in še veliko večji kakor so bili pred 50 leti. Tudi uradniške plače so se med tem časom neprimerno zvišale. Zato bi brez ovinkov vprašali gospode advokate dr. Novaka in dr. Trillerja ter g. sodnika Višnikarja, ali štejejo med tiste stanove, o katerih trdijo, da imajo krvave žulje, morda še bolj krvave kakor pa kmet, tudi advokate in uradnike. S številkami smo dokazali, da se je cena za živino, in sicer za govejo in za prašiče v 50 letih za manj nego za eno četrtino zvišala. Stroški, ki jih ima kmet danes, so pa povprek najmanj trikrat večji kakor so bili takrat. Ko bi se cene živini tako zviševale, kakor so se zviševali stroški, ki jih ima kmet, bi morala biti živina danes najmanj dvakrat tako draga kakor je. Kmet tega ne zahteva, pač mora zahtevati, da je njegovo delo, ki ga ima pri svoji živini, pošteno plačano. Država in vsi njeni prebivalci morajo videti v kmetu, ki se peča skrbno za živinorejo in jo izkuša izboljšali, svojega prijatelja, ne pa oderuha. Kdor meče kamenje na našega živinorejca in mu hoče onemogočiti njegovo splošno koristno delo, ni samo kmetov sovražnik, ampak škoduje državi in vsemu njenemu prebivalstvu. Kaj bi bilo, ko bi bili liberalci 1, 1910. zmagali s svojo zahtevo in ko bi se bile res južne meje odprle? Kužne bolezni bi se bile naselile po naših hlevih. Za nekaj časa bi bila cena padla, da bi se ne bilo izplačalo rediti živine, hlevi bi se bili praznili, in zdaj, ko na jugu samem manjka živine in ko bodo Srbi in Bulgari sami hodili k nam iskat plemensko živino, bi bila cena živini primerno višja in udarjen bi bil ne samo kmet, marveč tudi meščan in delavec. Vsaka hudobija nazadnje sama sebe razkrije in osramoti, Tako se je zgodilo v tem slučaju. Naši kmetje bodo pri volitvah v deželni zbor plačali svojim sovražnikom, kar jim gre, obenem bodo pa Slovenski Ljudski Stranki, katere poslanci so liberalne zahteve pobijali in jih hvala Bogu v deželnem zboru in na Dunaju zavrnili, pokazali svojo zvestobo in vdanost. Shod zaupnikov S. L. S. v LjubSjani. Zaupniki postavili kandidate za deželni zbor. — Dr, šusteršič izvoljen zopet za načelnika stranke, — Dr. šusteršič o prihodnjih volitvah za deželni zbor. Preteklo sredo dopoldne se je vršil v Ljubljani shod zaupnikov S. L. S. Zbralo se je v hotelu »Union« do 100C zaupnikov, županov, občinskih odbornikov in več bivših deželnih poslancev. Namen shoda je bil postaviti kandidate za prihodnje de-želnozborske volitve in izvoliti stranki novo vodstvo in novega načelnika. Shodu je predsedoval zdravnik dež. bolnice, primarij dr. Vinko Gregorič. Pozdravil je vse zborovalce in izrazil željo, naj bi si izbrali tudi za prihodnje volitve take može in poslance, kakor so bili do-sedaj. Potem smemo biti prepričani, da smo izročili gospodarstvo dežele dobrim rokam mož, ki bodo naše zaupanje vanje sijajno spričali. Za podpredsednike so se izvolili- za Gorenjsko župan Finžgar iz Breznice, za Dolenjsko župan Matjašič, za Notranjsko župan Svetličič iz Spodnje Idrije. Besedo je povzel nato načelnik stranke in kranjski deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, ki je govoril sledeče: Vojska je 1 Zmagati moramo ! Slavni zbor! Stojimo v volivni borbi in tu velja ena sama beseda, ki se glasi: Vojska je ! Zmagati moramo ! Mi moramo zmagati in premagati vse naše nasprotnike, to zahteva od nas korist vsega slovenskega naroda in korist dežele Kranjske. Na te volitve ne gleda samo narod na Kranjskem, ampak narod vseh slovenskih dežel, vseh prebivalcev na jugu, da, cela država! Tukaj na Kranjskem je jedro Vseslovenske Ljudske Stranke, tu je tekla njena zibelka, tukaj se je ustanovila in od tukaj so izšli prvi žarki ljudskega pro-bujenja. Zato, prijatelji moji, je naša zmaga zmaga vesoljnega slovensko-hrvaškega ljudstva. Pokazati moramo, da smo vsi Slovenci edini, ena stranka, in kar je zoper nas, da so samo klavrni odpadki. Ne gre se samo za to, da bi obdržali, kar smo imeli, mi moramo pregnati tudi sovražnika iz starih njegovih postojank, iz mest in trgov. Na starih liberalnih trdnjavah in liberalnih kulah mora ponosno za-plapolati zmagoslavna zastava S. L. S. Potem bo svet videl, da slovensko ljudstvo ve, kaj hoče. da izpelje, kar hoče. Sovražnik mera videti, da S. L. S. ni orna-ana, ampak da se !e ponosno utrdila. To norimo pckaiau. ker skuhajo nasprotniki pred širšim svetom, ki ze posca krasiskifc riz.ner. vplivati z laiau. da S L. S. ni več t.-' k o .r*4r; kot je tila. Za odločilen boj se gre, :n pokazati morairo nasprotniku trdo svojo pest. Bodimo edini in složni. Stranka vse, osebe postranska stvar. V olitve so boj in v volivni borbi ne sme odločati osebno prijateljstvo ali osebna mržnja, temveč samo ljufc jzen za veliko skupno stvar našega ljudstva. S. L. S. mora zmagati zaradi slovenskega naroda samega, zaradi njegovega ugleda v državi, v središču — na cesarskem Dunaju. Mi moramo pokazati, da nobena liberalna laž in nobena liberalna tinta ni v stanu omajati naše vrste in armade. Tudi veliki uspehi bodo prišli, a edini moramo ostati. Liberalni agitatorji, ki že sedaj letajo okoli, vpijejo, da morajo razbiti in razdvojiti S. L. S. Vprašam vas pa, kdaj je kaj dobrega prišlo iz rodbine, kjer se prepirajo oče in sinovi? Kar je slabo za hišo, je tudi slabo za stranko. Mi moramo zmagati, da pokažemo nerazrušljivo slogo in moč S. L. S. Osebe so postranska stvar. Jaz sem načelnik stranke. Ako sem, potem nekaj pomenim, ako pa po vaši volji nisem več, potem pomenim ravnotoliko kot vsak izmed vas. Ne mislite, da so osebe glavna stvar, ampak stranka je glavna stvar. Ne smete gledati na to, ali se komu ta kandidat ali oni ne dopade, saj se ne gre za ženitev. Odkrito Driznam. da imam tudi jaz veliko napak in marsikomu se ne do-padem tako kot bi rad. (Smeli.) Kdo pa je na svetu brez napak? Ne gre se za to, ali se kandidat komu bolje ali slabše dopade, temveč gre se za to, da se voli stranka, ker edino stranka lahko kaj naredi, ne pa posamezna oseba. Vsak pa, kdor seje prepir v volivnem boju, je slab strankar, ker dela v škodo dežele, ljudstva in svojo lastno škodo. V vojski mora veljati disciplina. Ko bodo enkrat volitve v kraju, bodo novoizvoljeni poslanci sedli skupaj in se posvetovali, kaj bi bilo boljše za koristi ljudstva, ter izvrševali to, kar bo stranka sklenila. Naše delo govori za nas. Vi ste, spoštovani zaupniki, zasledovali delo S. L. S. v deželnem zboru skozi zadnjih pet let, brali ste knjigo >Dejanja govore« in »Poročilo deželnega odbora«. In zdaj vas vprašam, ali je pošten človek v deželi, ki ne bi rekel: Dobro so delali, prav so delali! To delo zadnjih let je treba nadaljevati. Res je, da se je v teh petih letih več storilo kot prej v 30 letih. In vendar, koliko je še ostalo dela, kako majhen del tega, kar bi še radi, smo izvršili. To pa zato, ker je človeška moč omejena, ker se ne morejo vsi potrebni vodovodi, ceste in postave izvršiti naenkrat, ker je to težavno delo, pri katerem je treba mnogo študirati in se ne sme misliti samo na sedanjost, temveč tudi na prjhodnjost. Prijatelji! Ko stopamo zopet pred vas, pravimo: Dajte nam priliko, da nadaljujemo svoje delo! Slovenska Ljudska Stranka in njeni nasprotniki. Poglejmo pa sedaj nekoliko tisto armado, ki maršira proti slovenskemu ljudstvu v boj. Mi smo ena sama arn.ada, ene duše in ene misli. Na našem praporu so v prvi vrsti zapisana verska načela, mi stojimo na tem stališču, da je naša prva svetinja, za katero smo pripravljeni vse žrtvovati, — naša sveta vera. Nasprotniki sicer pravijo: Sveta vera je vaše načelo, pa imate med seboj tega in tega moža, ki je tak in tak. Stvar pa je navadno ta, da je od vsega tega, kar liberalci trdijo, 99 odstotkov zlagano, 1 odstotek pa morebiti resničen. In če je ta 1 odstotek resničen, kdo pa je rekel, da smo sami svetniki; brez greha ni nobeden. Nekaj drugega pa je, ako stoji kaka stranka na stališču, da je treba živeti pa naukih Cerkve, in vse kaj drugega, če kaka stranka stoji na stališču, da je pravo načelo — greh, upor proti Bogu in Cerkvi. Pa pride včasih kdo in pravi: Ta in ta liberalec pošteno živi. Prav je, da živi pošteno, a njegova stranka nastopa proti veri in tisti liberalec nosi na sebi velikansko krivdo, ker ne nastopi proti stranki in njenemu časopisju. On je sokriv, ker jo podpira. Zato so nam vsi liberalci enaki. Mi se ne bomo dali varati po takih hinavščinah. Rekel sem, da stojimo v prvi vrsti za verska načela in poleg njih pa za gospodarsko povzdigo našega ljudstva. Za gospodarsko povzdigo pa se največ lahko stori ravno v deželnem zboru. Pri gospodarstvu se mora vsak vinar oametno po- rabiti, in pametno so porabljeni milijoni, ako so se izdali za gospodarsko povzdigo dežele, za prepotrebne ceste, vodovode itd, Ali hočemo, da se povrnejo stari časi, ko so n. pr. na leto za povzdigo živinoreje izdali celih 648 K 28 vin. To vrzite liberalcem v obrazi Korajžno v boj proti vsem nasprotnikom! Poglejmo to nasprotno armado, njihove vojake in vojakinje! Kdor ni izgubil vsakega človeškega čuta, se mu morajo smiliti. Vse se je nateplo skupaj, liberalec, socialni demokrat in tisti neodvisni kmet, ki se vsakokrat pokaže ob volitvah in ki po vsakih volitvah zopet izgine. Neodvisnost tega kmeta visi na fraku dr. Tavčarja, ki naj pazi, da se ne bo odtrgal. Vprašamo, ali je kdo v deželi tako! zmešan, da bi želel, naj pride ta pisana družba na krmilo v naši deželi. Te nasprotnike je treba tako poraziti kot še nikdar. To pa je odvisno od nas, zato je treba, da gremo v sklenjenih vrstah za zmagonosno zastavo S. L. S. Kličem vsem, kot general pred bitko: Fantje, nič se ne bojte! Nanje, v boj! Po govoru dr. Šusleršiča, ki so ga sprejeli zaupniki z velikim odobravanjem in navdušenjem, je bil izvoljen dr. Šusteršič med gromovitimi Živio-klici zopet za načelnika stranke za nadaljna tri leta. Nato so se postavili za prihodnje volitve sledeči kandidatje: KANBIDATJE SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE ZA DEŽELNOZBORSKE VOLITVE. Splošni volivni razred. Sodni okraj Ljubljana: Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah. Sodna okraja Kamnik—Brdo: Lavren-čič Ivan, dekan v Kamniku. Sodna okraja Kranj — Škofja Loka: Evgen Jarc, državni poslanec v Ljubljani. Sodni okraji Radoljica— Kranjska gora—Tržič: Pibcr Ivan, župnik v Gorjah, j Sod. okr. Postojna—Senožeče—Ilirska Bistrica — Vivapa — Lož: dr. Vladislav Pcgan, odvetnik v Ljubljani. Sod. okr. Vrhnika—Logatec—Idrija— Cerknica: Kobi Anten, veleposestnik na Bregu. Sod. okr. Krško—Kostanjevica—Mokronog—Trebnje: Hladnik Ivan, župnik na Trebelnem. Scd. okr. Litija—Višr.jagora—Radeče: dr. Zajec Ivan, zdravnik v Ljubljani. Scd. okr. Kočevje — Vel. Lašče—Ribnica—žiižemberk: Jaklič Fran, državni poslanec v Dobrepoljah. Scd. okr. Novo mesto — Črnomelj — Metlika: Mihelčič Alojzij, župan na Lok-vici. Kmetske občine. Ljubljana—Vrhnika: dr, Ivan šusterš'ič, deželni glavar v Ljubljani. Povše Franc, komerčni svetnik v Ljubljani. Kamnik — Brdo: dr. Jan. Ev. Kreki državni poslanec v Ljubljani. Kranj—Tržič—Škoija Loka: Demšar Franc, državni poslanec na Češnjici. Zabret Ivan, posestnik na Bobovku. Radoljica—Kranjskagora: vitez Josip Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. Postojna—Logatec—Senožeče—Lož — Ilirska Bistrica—Cirknica: Drobnič Franc, posestnik v Novi vasi pri Blokah. Dr, Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. Vipava — Idrija: Perhavc Bogomir, posestnik v Vipavi. Novo mesto — Kostanjevica — Krško; Zurc Josip, župan v Kandiji. Trebnje — Višnjagora — žužernberk — Mokronog — Litija — Radeče: dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani, Košak Fran, posestnik in župan na Grosupljem. Vehovec Ivan; posestnik in župan v Žužemberku. Črnomelj—Metlika: Dermastia Karol, strokovni učitelj na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Kandidata v kmečki skupini Ribnica— Velike Lašče — Kočevje. Izvršilni odbor S. L. S. je na podlagi soglasnega pooblastila shoda zaupnikov dne 5. t. m. in krajevnih zaupnikov proglasil kandidata: Anton Lovšin, posestnik v Jurjevici št. 31 in Karel Škulj, kaplan v Ribnici. Mesta in trgi. Tržič—Radoljica—Kamnik: dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani. Odstopivšim poslancem gg.: Bartolu, Dularju, Matjašiču in Ravniharju se je izrekla najtoplejša zahvala za njih delo in zvestobo. Volilni boj. Vsak volilec mora voliti. še dobrih štirinajst dni nas loči od volitve in treba bo na volišče ter oddati glasovnico za tega ali onega kandidata, za to ali ono stranko. Na volišče mora vsakdo, ker zahteva postava, da je dolžan vsak volilec voliti, ako ga ne opraviči važen vzrok, kakor n. pr.: bolezen, važni opravki, nujna pot ali kako drugo tako opravilo. Kdor pa ne gre volit in nima prav nobenega vzroka navesti za to, da ni volil, ,ta jc zanemaril svojo volilno dolžnost dn sc je postavljal v nevarnost, da bo kaznovan. Vsak glas šteje. Noben somišljenik Slovenske Ljudske Stranke naj ne ostane doma, vsak naj odda svoj glas za stranko! Vsak naj pomisli, da šteje vsak glas. Večkrat sc zgodi, da propade kak kandidat samo vsled enega samega glasu, ker je volilec doma ostal in si mislil, saj jo vseeno, če gre volit ali ne. Čim več glasov, tem slavnejša je zmaga! Vsak naj pomisli, da javnost ne bo gledala samo na število poslancev, ki bodo pri prihodnjih volitvah zmagali, ampak tudi na število glasov, katero bodo posamezni poslanci in stranka dobila. Letošnje volitve naj pokažejo, da jc liberalna stranka v kranjski deželi zapravila vse zaupanje, ves svoj ugled in da nima pri nas ničesar .več iskati. Letošnje volitve naj spričajo, ila je edina stranka v deželi, ki zasluži zaupanje ljudstva, Slovenska Ljudska Stranka. Že iz hvaležnosti in v znak pri- znanja, da je Slov. Ljudska Stranka v dobi petih let toliko storila za ljudstvo, kakor ni liberalna stranka ves čas, kaljo imela moč v deželi, naj gre vsak somišljenik na volišče in s tem poštenemu delu čast da. Volitev je tajna in svobodna. Volitev v deželni zbor je tajna. Zato voli vsakdo brez skrbi, po svojem prepričanju in naj sc ne pusti nihče stra-hovati, da bi volil kandidata liberalne stranke. Vsak, kdor bi grozil našemu somišljeniku, da mora voliti liberalnega kandidata, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev. Volitev je svobodna! Kdor ponuja volilcu denar ali mu obljubi kak dobiček, da bi ga pregovoril, da bi ne volil ali pa volil kakega nasprotnega kandidata, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev. Ravnotako jc kaznovan tisti, ki se da podkupiti in sprejme ali pa si da obljubiti kak dobiček. C. kr. vlada sama je napravila poseben zakon za to, da sc preprečijo vse goljufije, spletke in sleparije pri dežel-nozborskili volitvah. Vsak naših zaupnikov in agitatorjev naj prebere sledeče določbe tega zakona v »Varstvo volilne svobode«, da se bo vedel pri agitaciji ravnati in bo znal preprečiti vse zvijače in nepošteno agitacijo liberalnih nasprotnikov. Zakon določuje sledeče: Volilno podkupovanje. Kdor namenoma 1. volilcu ponudi, podeli ali pa obljubi kak dobiček, da bi ga s tem podkupil, da se volilne pravice ne bi po-služil ali da bi sc je poslužil v potovem smislu, 2. ali kdor proti obljubi, da se bode s tem dal podkupiti, tako da svoje volilne pravice ne bode izvrševal ali da jo bode izvrševal v gotovem smislu, zase ali za drugega zahteva, sprejme ali si obljubiti, da kak dobiček, se kaznuje radi pregreška s strogim zaporom od enega do šestih mesecev. Pregrešek volilnega podkupovanja zakrivi torej tako tisti, ki koga podkupi kakor tudi, ki se da podkupiti. Volilec, ki sprejme ali si pusti obljubiti v ta namen kak dobiček, zakrivi ta pregrešek, četudi potem ne voli v smislu podku-povalca. Nič ne izpremeni na kaznivosti, če se tako podkupljenje izvrši na lastnem političnem pristašu. Brez pomena je dalje tudi, če jč podkupovalec svoj namen dosegel ali ne kakor tudi, če je volilec potem obljubljeni dobiček tudi res prejel ali ne. Dalje zakrivi ta pregrešek tudi tisti, ki obljubi volilcu povračilo škode, ki bi mu nastala vsled izvrševanja volilne pravice, če boče s tem nanj vplivati, v katerem smislu mora voliti. Volilcu obljubljena korist ni treba, .da bi bila gotova ali brezpogojna; kdor obljubi trgovcu ali obrtniku, da dobi novih odjemalcev, ako voli v gotovem smislu, zakrivi ta pregrešek. Enako, kdor obljubi delavcu, da mu preskrbi tlela, ako voli v gotovem smislu. Javno pogoščanje volilnih upra- čeacev. Kdor na dan volitve v gostilnah ali krčmah ali na drugih javnih prostorih jedila, pijače ali druge použitnine vo-lilcem brezplačno ali proti navideznim cenam daje ali dajati da, ga je kaznovati. Volilno siljenje. Kdor sc volilca liotoma v namenu, da bi ga pripravil do tega, da svoje volilne pravice ne bi izvrševal, ali pa da da bi jo izvrševal v gotovem smislu, dejansko loti, ali mu provzroči škodo na telesu, svobodi, časti ali na premoženju ali dohodkih, se radi pregreška kaznuje s strogim zaporom od enega do šestih mesecev. Istim kaznim zapade, kdor takoj po volitvi volilcu namenoma radi tega silo ali škodo dela ali ga oškoduje, ker je volil proti smislu, v katerem jc vplival nanj pred volitvijo. Grožnja z odpovedjo stanovanja ali kakega zemljišča, katero ima volilni upravičenec v najemu, je grožnja gmotne škode in torej kazniva. Siljenje volilca k volitvi samo na sebi še ni kaznivo, ampak le siljenje k izvrševanju volilne pravice v gotovem določnem smislu. Razširjanje lažnivih vesti pri volitvi. Kdor namenoma lažnive vesti o kraju ali o času volitve, o odstopu volilnega kandidata ali o kaki drugi taki okolnosti, ki bi utegnila volilne upravičence odvrniti od izvrševanja volilne pravice ali pa jih napotiti k izvrševanju volilne pravice v gotovem smislu, javno in ob času razširja, ko volilni upravičenci ali del volilnih upravičencev ne morejo več o pravem stvarnem položaju doznati, se radi prestopka kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Volilna ponaredba. Kdor namenoma 1. pri volitvi glasovanje ali izid glasovanja popači, 2. glasovnico, ki se mu je izročila da vstavi v njo ime volilnega kandidata, izpolni proti sprejetemu naročilu, ali 3. provzročivši pomoto o svoji volilni upravičenosti osobito z uporabo ponarejenih ali popačenih volilnih izkaznic volilno pravico, katera mu ne pri-stoja, ali katera' pristoja komu drugemu, brez sporazuma ž njim izvršuje, se radi pregreška kaznuje z zaporom od enega do šestih mesecev. Kdor izpolni glasovnico analfabetu proti njegovemu naročilu, zakrivi pregrešek volilne ponaredbe. Volilna zabranitev. Kdor si liotoma 1. v namenu, izvrševanje volilne pravice volilcev otežiti ali ubraniti, ali udeležbo pri volitvi omogočiti, tuje izkaznice, glasovnice ali druge tuje volilne izkaznice neopravičeno prilašča ali prisvaja ali njemu zaupane izkaznice pridržuje ali provzroča, da se take listi- 31 ne dritgi kakor v njih označeni osebi izroče; 2. kdor liotoina v namenu, na izvrševanje volilne pravice v gotovem smislu vplivati, volilcu svobodno izvrševanje volilne pravice s tem otežuje, da od oblasti za volilen izdano glasovnico samolastno izpolni, ali 3. v namenu, izvrševanje volilne pravice onemogočiti, volilnemu upravičencu oddajo glasu zabranjuje, se radi pregreška kaznuje od enega tedna do treh mesecev. Kdor vzame volilnemu upravičencu volilne listine, ga oteži v svobodnem izvrševanju volilne pravice. Kdor od oblasti za volilca izdano glasovnico samolastno izpolni, zakrivi pregrešek, četudi jc dotični volilec njegov lastni pristaš. Samolastno izpolni glasovnico tisti, ki si ni v to že prej iz-posloval privoljenja od volilca, to je od volilca samega; pritrditev volilčeve žene n. pr., četudi v odsotnosti volilca, nikakor ne zadostuje. Enak pregrešek zakrivi tudi tisti, ki samolastno zamenja volilen že izpolnjeno glasovnico s prazno, kajti že s tem je volilnemu upravičencu kolikortoliko svobodno izvrševanje volilne pravice oteženo. Volilna preprečba. Kdor liotoma v namenu ustanovitev volilnega uspeha preprečiti, volilni imenik ali glasovnice popolnoma ali deloma uniči, raztrese ali nerabne napravi, se radi prestopka kaznuje s strogim zaporom od enega tedna do šestih mesecev. Prelom volilne tajnosti. Kdor je namenoma pri tajni volitvi o glasovanju posameznih volilcev na nepostaven način poizvedel, se radi prestopka kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Pod to določbo spada n. pr. tako-zvano zaznamovanje glasovnic. VOLILNI SHODI. Volilni shod v selški dolini. V nedeljo, dne 16. t. m., se vrši v Selcih v »Društvenem domu« volilni shod. Govorili bodo vsi trije naši kandidatje za letošnje deželnozborsko volitve. Možje in fantje-volilci, pridite! Volilni shod v Starem trgu v Po« lanski Dolini. Volilni shod zaupnikov S. L. S. se vrši pri nas v nedeljo, dne , 10. nov., po drugi sv. maši. Naši somišljeniki sc vabijo ta dan, da se shoda v obilnem številu udeleže. Ob prihodnjih volitvah pokažimo, da smo možje-Volilci S. L. S., ki dela za blagor ljudstva v deželi. Cul sem že nasprotnike in učene može na lastna ušesa, da je S. L. S. storila več v petih letih, kakor njihova stranka v dvajsetih letih. Tedaj možje, volilci iz polanskih občin, oddajte dne 1. decembra glasove našemu belokranjskemu kandidatu, ki je predlagan. Volilni shod v Mengšu. V nedeljo, dne 9. novembra, je priredil dežclno-.zborski kandidat g. dekan Lavrenčič pri nas dva volilna shoda, enega po prvi sv. maši v Trzinu v ondotni šoli, drugega pa isti dan popoldne v tukajšnjem Društvenem domu. Na obeh shodih so bili prostori polni poslušaleev, ki so vneto poslušali eno uro trajajoči govor g. dekana, ki je poljudno opisal ogromno delo naših poslancev v prid kmečkemu ljudstvu ter zavrnil nesramno obrekovanje našega dr. Ivana Kreka in dež. glavarja dr. Ivan Šustcr-šiča. Ko je na koncu domači kaplan stavil vprašanje na volilce, ali je kdo proti kandidaturi g. Ivana Lavrenčiča za splošno kurijo ter dr. Ivana Kreka za kmečke občine, se ni nihče oglasil, ampak z glasnim odobravanjem in ploskanjem so pritrdili kandidaturi obeh gospodov. S pozivom, da naj volilci vsak po svojih močeh store, da bo zmaga častna, se zaključi shod. Volilni shod v Prečini. V nedeljo, dne 9. t. m., popoldne srno imeli shod S. L. S. Zbralo sc je toliko mož, da ni bilo •/.a vse prostora in so morali nekateri zunaj stati. Predsednik shoda, g. župan A. Turk, da besedo gosp. Jos. Zurcu, našemu kandidatu, ki oriše tako živo delo poslancev S. L. S. v zadnjih petih letih, da mora vsak, še tako hud liberalec, priznati: Zares, to so možje dela. Za tem smo pa videli našega drugega kandidata gosp. Alojzija Mihelčiča, župana z Lokvic. Odkrito moramo priznati: Prvič smo ga videli, a se nam je že topot (ako prikupil, da bomo vsi oddali zanj svoje glasove. Še enega gospoda ne smemo pozabiti, ki je počastil sijajen shod: to jc g. drž. poslanec Evg. Jarc. Rekel je, da za nas ne bo boj težak, hud poper pa bo za liberalce, ki nimajo ničesar pokazati. Kdo pa jo poskrbel, tla bo sprejeta cesta, ki vodi od Bršljina skozi Češnovas in Zalog na Stražo, med deželne ceste, če ne poslanci S. L. S.? — Tistim pa, ki so nam doslej nasprotovali in hodili za ljudmi gotove baže, povemo to-le: Če se vam to nedeljo niso odprle oči, se vam ne bodo nikoli. Kdor še hodi z ljudmi, ki prisegajo za »Slovenski Dom« in vanj mažejo svoje budalosti, s takim nimamo odslej nobenega stika več. Ker naša stranka je katoliška in mi se ne damo farbati od »Doma«, mi ne pogledamo cunje, ki celo taji, da bi bil Kristus kdaj živel. Da bodo bralci vedeli, kako piše to nečedno glasilo »neodvisnih« kmetov, navedemo do-slovno iz »Slov. Doma«: Kdor veruje, da je bil Jezus rojen v Betlehemu, temu ni več pomagati. (»Slovenski Dom«, 1913, U. štev.) Volilni shodi S, L. S. v kamniškem okraju. Iz Stranj: V soboto smo imeli obilno obiskan volilni shod. Zastopane so bile po večini mož občine Bistričica, Županje njive in Stranje. D r. Krek je s svojim govorom o delu v deželnem in državnem zboru navdušil zborovalce za S. L. S. in volitve bodo pokazale, da pri nas za liberalce ni tal. — Iz T u n j i c ; V nedeljo je pri nas govoril na volivnem shodu dr, Krek. Naši možje ostanejo zvesti naši stranki.^ V Tunjicah ni liberalca. Občni zbor Kmečke zveze za sodna okraja Postojna in Senožeče 9. t. m. v Št. Petru sc je vršil nad vse krasno. Načelnik Zveze pozdravi pri otvoritvi zborovanja vse navzoče. Tajnik župnik g. Bešter poroča o delovanju zveze in razloži pomen Kmečke zveze za kmeta ter vzpodbuja k pristopu. Pri volitvi odbora je bil z izjemo g. dekana M. Erzar izvoljen stari odbor, na katero mesto je bil izvoljen g. kurat Luka Smolnikar. — Načelnik kmečke zveze prosi po končanem občnem zboru g. drž. poslanca dr. Žitnika za poročilo, ki je govoril o pomenu socialnega zavarovanja, o vojaštvu, o zavarovalnicah, o lovskem zakonu in kartelih. Njegovo poročilo je bilo obširno, toda poslušalci so svojega poslanca poslušali z veliko pozornostjo. — Za dr. Žitnikom poroča dr. Vlad. Pegan, naš novi kandidat za dež. zbor. Vzel je na piko liberalce, ki se pred volitvami delajo verne, da bi ljudi zapeljali in vjeli glasove. Dokazal je na podlagi liberalnih časnikov njih nevero. Morali bi videti razjarjenost volilcev, ko je govornik prebral stavke proti veri iz liberalnih časnikov! Glasno so povpiaševali, kje je pa takrat državni pravdnik, ko liberalni dvo-nožci v svojih časopisih sramote našo sv. vero, da jim tega ne zapleni. Govornik je pokazal brezglavo liberalno gospodarstvo v lastni stranki. Zaraditega jih ne reši nobena reč poloma, tudi vodiška Johanca ne. — Ker je bila ura že pozna, je tajnik Kmečke zveze dal na glasovanje kandidature gg. dr. Žitnika, dr. Pegana in Drobnica, katere so bile z velikim navdušenjem sprejete enoglasno. Po kratkem vspodbujanju g. župnika Škerjanca k pristopu k kmetijskim podružnicam in Krneč-, ki zvezi je načelnik zaključil lepo zborovanje. d Občni zbor »Kmečke zveze« zf. sodni okraj Radeče, ki je bil v nedeljo po jutranji sv. maši v Narodnem Domu, je bil prav dobro obiskan. Polna dvorana mož je z napeto pozornostjo poslušala našega državnega poslanca gosp. Fr. Fovšeta in mu živahno pritrjevala. Zborovanje je vodil g. Josip Ravnikar, načelnik »Kmečke zveze«. Gosp. poslanec Povše je pokazal le nekatera dejstva iz državnega zbora, ki osvetljujejo, da je on kakor tudi vsak poslanec S. L. S. vselej nastopil za to, da sc ne nakladajo novi davki kmetu-lrpinu, ki že tako zaihuje pod pritiskom davčnega vijaka, marveč onemu, ki ima mnogo v svojem žepu. Da bi od kmečkega ljudstva odvalili novo breme, ki ga je hoiela naložiti država za pokritje velikih izdatkov za vojaštvo, so predlagali v državnem zboru in dosegli, da se je vpeljal nov davek na avtomobile, na peneča vina, na stave pri konjskih dirkah. Tako bo država dobila več milijonov od bogatinov, katere bi bil sicei" moral plačali kmet. Nato g, poslanec opisuje delovanje deželnega zbora. Navaja, koliko je deželni odbor storil za povzdigo gospodarstva s tem, da je podpiral živinorejo, da se na vseh k>v;ih popravljajo ceste, delajo vodovodi, kjer imajo ljudje več ur do dobre vode, Zato mora res vsak volilec pokazati, da je na strani S. L. S., ki res kaj dela. V. očigled temu so vsi zbrani zborovalci soglasno izrekli zaupanje poslancem S. L. S., katerim poslancem bodo tudi oddali svoje glasove na dan volitve. »Kmečka zveza« je potem imela občni zbor. Izvoljen je bil stari odbor. Za načelnika je g. Ravnikar, Značilno je, kako je ta shod vznemiril našega dacarja Šimenca, ki je pokazal svoje liberalno srce s tem, da je zabavljal čez farje. Rekel je, da so nebesa za stare babe in otroke, Mi le vprašamo, ali ga dežela plačuje zato, da bo agi-Itiral za liberalce?! Shod somišljenikov S. L. S. za ljubljansko okolico se vrši prihodnjo nedelje v D. M. v Polju po prvi maši v Ljudskem domu. Volilni shodi S. L. S. v škofjeloškem okraju bodo: v soboto 15. novembra ob 4. uri popoldne v D r a ž g o -Sah, v nedeljo 16. n o ve m b r a : ob 7. uri zjutraj v S e 1 c a h . ob 10. uri dopoldne v Š k o f j i L o k i in ob 3. uri popoldne na Trati. Govorili bodo kandidati S. L. S. Možje volilci. pristaši S. L. S., pridite vsi! Političen pregled gggg8ESSB8rcSSSS§S2SSg8SBgSg8ESg8£SS8SJL^BBBBkjl AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR. Na Dunaju je državni voz zopet obtičal. Kakor smo že pojasnilf, delajo poslanci sedaj nove davke, iz katerih imajo tudi dežele dobiti nove dohodke. Novi davki našega kmeta ne bodo obremenili, ker bodo osušili po-največ žepe bogatih gospodov. Zastopniki dežel so že bili vsi veseli, da jim bodo novi davki dali nekoliko lažje dihati in jim prinesli potrebnega denarja, ki ga rabijo za upravo dežel. Kar naenkrat pa pridejo z Dunaja kla-verne vesti da novih davkov ne bo, ker so proti njim rusinski poslanci. Poljaki i 11 Rusini. Poljaki in Rusini v Galiciji se zelo grelo gledajo, dasi so oboji Slovani. Poljaki so v Galiciji neomejeni gospodarji. Šole, službe, železnice, zemlja, skoro vse je v poljskih rokah. Rusini so povečini samo mali kmetje. Res je, da štejejo Rusini skoro dve petini ga-liškega prebivalstva in ni. jim zameriti, da hočejo streti nadvlado Poljakov in si priboriti pravice, ki jim gredo po državni postavi. Poleg tega obstoji nevarnost, da bodo Rusini začeli škiliti čez mejo k Rusom, ako ne bo znala avstrijska vlada o pravem času napraviti reda v Galiciji. Rusini so proti novim davkom. Sedaj se Poljaki in Rusini prepirajo o novi volilni reformi za gališki .'deželni zbor. Rusini hočejo 33 odstotkov vseh poslancev in primerno zastopstvo v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu, Poljaki pa jim ponujajo samo 27 odstotkov. Ker so pa Poljaki trdi in nočejo odnehati, jim pa Rusini nočejo privoščiti novih dohodkov, ki bi jih Galicija dobila iz iiovih davkov. Zato se Rusini na vso luoč upirajo novim davkom, in če ne bo drugače, bodo zborovanja v državnem zboru preprečili z vpitjem in ro-potanjem. Vlada in državni zbor. Vlada skuša posredovati. Vsak teden so konference in seje, enkrat na Dunaju, enkrat v Lvovu za sporazum obeh strank. Ampak stvar se nikamor ne premakne. Zato je vlada sedaj za-žugala, da bo dunajski parlament, če ne bo drugače, zaprla in poslance domov poslala. V Galiciji bo pa nastavila kakega generala za oskrbnika dežele, ki bo vladal toliko časa, da se Poljaki in Rusini enkrat spametujejo. Kdor ne zna samega sebe vladati, naj pa se uči od drugih. Prihodnji teden bomo že na jasnem, kako se bo stvar raz-motala. Socialni demokratje gredo navzdol. Pretekle dneve so imeli avstrijski socialni demokratje svoja zborovanja na Dunaju. Vse vprek so tožili, da ne pride socialno demokraška stvar nikamor naprej. V dunajski zbornici sodi okoli 90 poslancev socialno demokra-ške stranke, pa ne morejo ničesar doseči. Draginje niso odpravili, novih davkov in no vili vojaških bremen niso mogli preprečiti, deseturnega delovnega časa za delavstvo niso dosegli, ravno tako ne postave za varstvo mladoletnih oseb. Tudi zakona v varstvo pekov in zakona o otroškem delu niso spravili skozi. Zato jim njihovi pristaši berejo hude levite in jim obračajo hrbet. V zadnjem času so izgubili blizu 40.000 članov. KAKO JE V ČRNIGORI. Črnogorci se po vojni prav dobro počutijo. Dobili so precej dobre in plo-dovite zemlje, ki je posebno pripravna za živinorejo, med drugim so dobili tudi dve precejšnji mesti: Plevlje in pa Djakovico. Žetev je bila po celi zemlji prav obilna; posebno veliko so pridelali koruze in krompirja, ki sta za prebivalstvo najvažnejša hrana. Tudi na živinskem trgu se ne pozna draginja, dasi je vojna požrla veliko go-vede. Poleg velikega števila ljudskih j šol je otvorila Črnagora štiri nove gim- j nazije in eno šolo za odgojo učiteljev. 1 PO VOLITVAH V LAŠKI DRŽAVNI ZBOR. Pretekle tedne so volili Lahi v laški državni zbor po novem volilnem redu. Zanimivo je, da Lahi ne marajo veliko za volitve, na volišče ni prišla niti polovica volilcev, ki jih je bilo blizu 9 milijonov. Velik križ so imeli laški kandidatje z volilci, ki ne znajo niti brati, hiti pisati. V Italiji je namreč blizu 40 odstotkov prebivalcev analfa-betov, (Na Kranjskem jih ihiamo samo 12 odstotkov.) Nova laška zbornica bo sestavljena tako-le: 69 radikalcev, 83 socialnih demokratov, 16 republikancev, 41 ustavnih demokratov, 256 zmernih liberalcev in 30 katoličanov. Katoličani so ponekod podpirali take poslance, ki so se zavezali, da ne bodo delali proti katoliški veri. Teh je zmagalo blizu 200. Upanje svobodomisel-cev, da bo novi parlament začel boj proti cerkvi, je popolnoma jalovo. Celo v Rimu so svobodomiselci propali. Volilci so prirejali na dan poraza svobo-domiselstva v Rimu velike demonstracije in kričali: Dol s prostozidarji in svobodomiselci! Izid volitev v Rimu je rimskega župana Natana, zagrizenega in strupenega nasprotnika cerkve, tako poparil, da je odložil županstvo. Z njim vred je odstopil ves rimski občinski odbor. Vlada bo nastavila za sedaj komisarja, da bo vladal do prihodnjih občinskih volitev.' Laški katoličani so poraza rimskega župana zelo veseli, ker je ravno rimski župan neštetokrat zasramoval rimskega papeža in proglašal na shodih boj proti cerkvi. Listek V deveti deželi. Iz angleščine po Kider Haggardu prevel I. M (Dalje.) Dospevši brez najmanjšega doživljaja nazaj v svoje sobane me je Vojnovič šaljivo vprašal, kaj premišljujem. »Premišljujem in ugibam,« sem odgovoril, »po kakšnem načelu je urejeno, da morajo nekateri ljudje najti krasne kraljice, da jih vzljubijo, medtem ko drugi ne najdejo nikogar ali še manj nego nikogar; in nadalje tudi ugibam, koliko vrlih junaških življenj bo stalo delo. te noči.« Znabiti je bilo malo poredno od mene, pa. naposled vsa čutila uie izpulite s starostjo, in tako si nisem mogel pomagati, da ne bi bil malo nevoščljiv zbok prijateljeve sreče. Drugo jutro je bil Tomič obveščen o srečnem dogodku. Kakšni smehljaji so mu pljuskali po obličju! Cestil je namreč Sorajo prav tako resnobno kot Vojnovič Nilepto, a njegovo češtenje je bilo doslej še brezuspešno. Dozdevalo se je celo njemu in tudi meni, da je ta črna kraljica v svoji nerazumljivi duši mnogo raje videla Vojnoviča nego To-miča. Zbok tega se mu je odvalil težek kamen s srca spričo novice, da je srce njegovega neprostovoljnega tekmeca trajno in zadovoljno oddano drugam. Tisto jutro smo bili zopet v prestol-ni dvorani; nisem se mogel premagati, da se ne bi nasmejal, ko sem primerjal v duhu ta obisk z našim nočnim obiskom; če bi stene mogle govoriti, kako čudne stvari bi mogle praviti! Kakšne glumačke so ženske! Visoko gori na prestolu je sedela lepa Nilepta v državni opravi in ko je malo pozneje vstopil Vojnovič v polni rnifor-mi častnika kraljeve telesne straže ter se ji udano poklonil, je s hladnim pri-kimanjem zgolj priznala njegov pozdrav ter se malomarno obrnila z glavo v stran. Dvor je bil precej velik, kajti 5i ne le obred podpisanja postav je privabi! polog onih, ki jih je dolžnost vezala prisostvovati, še mnogo drugih, ampak tudi glas, da namerava Nasta javno prositi Nilepthie roke, je povzročil, da je bila prostorna prestolna dvorana nabito polna do zadnjega kotička. Seveda so bili tu v prvi vrsti naši prijatelji svečeniki z Agonom na čelu, ki nas je pogledoval z maščevanja željnimi očmi. Dalje so bili tu mnogoštevilni velikaši s sijajnim spremstvom, med njimi Nasta, ki je zamišljeno gladil črno brado in je bil nenavadno neprijazen videti. Krasen in ganljiv prizor je bil to, zlasti ko je posebni uradnik prečital vsako postavo ter jo izročil kraljicama v podpis, ko so trobente zabučale in je telesna straža s treskom postavila sulice na tla. Branje in podpisavanje postav je trajalo precej časa, pa naposled je bilo končano tudi to. Poslednja postava je dajala nam trem plemski stan, gotova vojaška dostojanstva i>i obširna posestva, ki sta nam jih naklonili kraljici. Ko so prečitali in podpisali to postavo, so kakor poprej zabučale trobente in sulice stresknilc ob tla. videl sem pa, kako so se nekateri velikaši obrnili in šepetali med seboj, medtem ko je Nasta škripal z zobmi. Kakor je vse kazalo. jim nam izkazana čast ni bila po volji, dasi v danili okolnostih bržčas ni bila nenaravna. Nato je nastala tišina in Nasta je stopil naprej, se priklonil ponižno, dasi inu iz oči ni sijala ponižnost ter zaprosil kraljico Nilepto neke dobrote. Nilepta je malce prebledela; vseeno pa sc je ljubko priklonila v odgovor ter prosila »predragega gospoda«, da pove kaj želi. Nato jo je v malo narav-nostnih vojaških besedah zasnubil za Ženo. ['redno pa je ona mogla odgovoriti, sc je oglasil veliki svečenik Agon ter je v zares zgovornem in prepričevalnem govoru razkazoval mnogobrojno prednosti nasvetovanc zveze. Kako bi utrdila in učvrstila kraljestvo, kajti Naslova zemljišča so tvorila že samapo-sebi majhno kraljestvo, kjer je bil on precej neomejen vladar, kako bi zadovoljila divje gorenjcc in se priljubila mod vojaštvom, kajti Nasta jc bil slovit general; kako bi ta zveza nadalje utrdila njeno dinastijo na prestolu ter bi zadobila blagoslov »solnca«, t. j. velikega svečenika itd. itd. Nileptin obraz jo bil med Agonovim govorom prava študija. Pač se jo sicer smehljala, pa pod nasmehljajem jo bil kakor iz kamena, in oči so se ji jele osodcpolno premikati. Ko je Agon naposled končal, se jc pripravljala, da odgovori. Predno pa je mogla odgovoriti, se je Soraja nagnila k njej ter ji zašepetala s tihim, pa zanjo vseeno slišnim glasom: »Dobro premisli, sestra moja, predno odgovoriš, kajli dozdeva se mi, da utegne naš prestol odviseti od tvojih besedi.« Nilepta ni zinila besedice. Soraja pa je zmignila z ramo, se nasmehljala in se naslonila zopet ter poslušala. ■ »V resnici velika čast mi jc bila izkazana,« je rekla, »ko ni le bila moja boma roka zaprošena za zakon, ampak da je tudi Agon tako hitro poklical blagoslov solnca nad mojo zvezo. Dozdeva sc mi, da bi bil pripravljen nas takoj v naslednji minuti poročiti, predno bi še nevesta mogla reči da. Nasta, zahvaljujem te in zapomniti si hočem tvoje besede, pa ker me še nikakor ne mika poročiti se, je cela stvar kakor kupa, koje vsebino in okus ne pozna nikdo. dokler je ne prinese k ustnicam. Še e>nkrat najlepša hvala, Nasta,« in naredila se je, kakor da bi hotela vstati. Obraz velikega plemenitaša je postal malone tako dolg in tako mračen, kot njegova beseda, saj jc vedel, da so njene besedo pomenjale popolno zavrnitev njegovega snubonja. »Hvala bodi kraljici za Hijene milo-stive besede,« je rekel premagujoč sc s težavo, »moje srce si jih gotovo ohrani. Zdaj pa prosim še druge dobrote, namreč kraljevega dovoljenja, da se podam v svoja uboga mesta na severu za toliko časa, dokler kraljica blagohotno ne reče da ali ne. Znabiti,« je porogljivo pristavil, »me bo kraljica obiskala tamkaj ter pripeljala seboj te tuje gospode. Le borna je moja dežela in kamenita, pa moji gorenjei so utrjeni korenjaki; trideset tisoč jih zberem, da jo pozdravimo.« Ta govor, ki je bil malone podoben oznanitvi vstaje, je bil vzprejet s popolno tišino; Nilepta pa jc zardela jjn je srčno odgovorila: »Gotovo, gotovo, da te obiščem. Našla, in ti tuji gospodje z memoj, a za vsakega tvojega gorenjca, ki to naziv-ljejo kneza, pripeljem seboj dva dolenj-ca, ki nazivljejo mene kraljico, in potem bomo šele videli, kateri jo silnejši. I)o t je pa bodi zdrav!« Trobente so zabučale in oznanjale konec, kraljici sla vstaU in veliki dvor se je začel Sumilo in zmedeno razhajati. Jaz pa sem šol domov s težkim srcem, ker sem spoznal, da je domača vojska neizogibna. Po tem dogodku je vladal nekaj tedjnov popoln mir. Vojnovič in kraljica so nista pogosto shajala in sta najskrb-nejše pazila, da sc ni izvedelo pravo razmerje, v katerem sta si bila drug proti drugemu. Pa vzlic vsemu prizadevanju so začele krožiti govorice, ki jih je bilo prav tako težko zasledovati kot brenčečo muho v temni sobi. (Dalje.) Dom in svet. Posvačenje zvonov v novi cerkvi Sv. Jožefa v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo, dne 16. novembra, ob 2. uri popoldne bo ljubljanski knezoškof blagoslovil zvonove cerkve Sv. Jožefa. Zvonov bo 5. Vsi častilci sv. Jožefa se vljudno vabijo k tej slavnosti. V novi cerkvi se bo začela služba božja dne 1. maja prihodnjega leta. Ker pa no- tranjost. cerkve še ni izdelana, se do, brotniki cerkve vljudno prosijo, da pi j. spevajo po svoji moči v ta namen, i nemški so-deželani, ki se pustijo voditi le po vsenomških pročodri litovski h voditeljih. Torej ni čuda da na Koroškem 1:1 juh najvišjim deželnim dokladam v ilržavi (90 odstotkov!) še stojimo zlasti v gospodarskem oziru daleč, daleč za Kranjci. Taki so sadovi hvalisane nonv-škonacionalne politike in komande v res »tužni« Koroški, ki hrustajo vsako najmanjšo željo Slovencev. Kdor že vendar sprevidi, naj oh dani priliki z p'asovnico v roki primerno odgovori.« Ko roški fant. 15 samoumosov in samomorilnih poizkusov. V dveh dneh jc bilo na Dunaju 13 samoumorov in samomorilnih poizkusov. Vzroki: Beda, brezposelnost, bolezen, družinske ra/.meie. Nek železniški uslužbenec se je obesil, ker je bil za kazen pie-stavljen, nek major se je ustrelil, ker je bil v slabih finančnih razmerah, 28 letni mož sc jc ustrelil — pri njem so našli 18 vin., 17 letni delavec je pil lix„ol, ker ni dobil dela itd. Ljudje se mešajo! Velika nesreča aa železnici. Iz Pariza poročajo dne 5. novembra: V bližini kolodvora Melnu sla trčila ponoči brzovlak in poštni vlak. Brzovlak je zavozil v poštni vlak z veliko hitrostjo 40 km na uro. Vozovi so se razbili, druge je uničil ogenj. Vršili so se pretresljivi prizori. Izpod razbitih železniških vozov so potegnili 45 mrtvih, ki so bili skoro popolnoma ožgani. Izvlekli so tudi veliko število ranjencev, ki strašno trpe. Večina ima sežgane roke in noge. Strojevodjo vlaka so zaprli, ker je on zakrivil nesrečo. Kljub znamenjem je zavozil na tir poštnega vlaka. Katoličan župan v Moskvi, Onidan se je v Moskvi že v tretje vršila volitev župana, ker obe prejšnji volitvi nista bili potrjeni. Pri tretji volitvi je bil izvoljen šel stare trgovine s čajem in svilo. Katojr, eden izmed priljubljenih moskovskih meščanov. Kakor mestni starejšina je Katojr predsednik finančnega odbora mestnega sveta. Ker je novi župan odločen katoličan, ni pričakovati, da bi ga vlada potrdila. Vsi moskovski župani so bili doslej pravo-slavne vere, razun enega, ki je bil protestant. Namesto pred oltar, v smrt. Ameriški listi poročajo: Prve dni meseca oktobra t, 1. se jc napotila v Ameriko 18lelna Ncžika Gorenc, doma iz vasi Mahorovec pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Na potovanju v obljubljeno deželo jo je spremljal njen zaročenec Frank Udovč. Nameravala sta se takoj po prihodu v Ameriko poročiti. Nesreča pa je hotela, da jc Ncžika že takoj drugi dan potovanja obolela na parniku Savoie«, in sicer za pljučnico. Po prihodu v Nevv York dne 11. oktobra so jo takoj prevedli v bolnišnico. Bolezen jc postajala vedno hujša kljub zdravniški pomoči, in dne 20. oktobra je umrla v imenovani bolnišnici. ©fcgg^. tojofo C-Jofo^D^ HI Gorenjske novice g Bohinjska Bistrica, Naši zaupniki so se z gosp. županom na čelu v obilnem številu udeležili shoda zaupnikov S. L. S. Krajni šolski svet je po pravilih izvolil poseben odbor za šolski gospodinjski tečaj. Poleg- drugih je od bral v znak hvaležnosti g. Frančišku Mencinger iti g. Ivano llainrihar. V petek je itila komisija c. kr. tržaškega železniškega ravnateljstva radi regulacije Belce. Občinski odbor bi zadevo rad uredil, toda popreje mora biti na jasnem koliko bo prispevala železnica, okrajni cestni odbor in pa verski zaklad. Železniška komisija se je izrekla, da se hoče še prej natanko poučiti o načrtu in proračunu prodno se izjavi o svojem prispevku. Tako se ho vsa uravnava zopet nekaj časa zavlekla. Ivo še ni bilo železnice, ia voda ni bila nikomur v škodo, pridrla je šele iz predora v taki množini da goni žage. Včasih naraste celo če/, svojo bregove lor preplavi svet v veliko škodo obmejnim posestnikom. g Bohinjska Bistrica. Zopet moremo dokaj veselega sporočili :znašega izobraževalnega društva. V nedeljo jo zelo obilno zbranim ženam in dekletam z ižvanrcdno spretnostjo predavala domačinka gdč. Minka Staro o snagi in varčnosti. Zelo mikavno je združila obe čednosti in nam živo naslikala snažno in varčno gospodinjo. Celo predavanje je še poživela z lepimi domačimi zgledi. Svarila je tudi pred napačno varčnostjo. Pozvala je med drugim dekleta — tovarišice, da bi skupno agiliralo za nove naročnike »Domoljuba«, opirajo se na zadnji listov poziv glede novih naročnikov. Res iz srca smo hvaležni predavateljici, da nam io toliko lepega in poučnega povedala. Zelo nas veseli, da si je upala prva izmed domačih deklet tako možato nastopiti med domačimi in da je tako izvrstno rešila svojo nalogo. Na predavateljici smo mogli spoznati, koliko doseže marljivost in vnema za dobro katoliško stvar. Naša iskrena želja je, da bi se prav kmalu zopet ogla- sila in da bi našla med vrlimi krščan-sko-mislečimi Bohinjkami še mnog< posnemovalk! — Prihodnje predavanje bo imel g. Janez Strgar o čebelarstvu. Gotovo nam bo povedal mnogo zanimivega, ker njegovo čebelarstvo slovi da leč na okoli, kajti čebele pošilja ne h po raznih krajih Avstrije, ampak cel< izven Evrope. Letos n. pr. so si prišli njegov čebelnjak med mnogo drugim ogledat Poljaki, ki so bili na letošnjem katoliškem shodu v Ljubljani. Ker je g. Strgar veščak v tej stroki, pridite k njegovemu predavanju v obilnem številu'. g Dob. Deželni odbor je med drugimi imenoval za svojega zastopnika v brdskom cestnem odboru g. Jan. Cerar župana občine Brezovica. Tega imenovanja je posebno vesel Krivčev učitelj iz Doba. — Volitve so pred durmi. Naša župnija pošlje n% volišče krog 350 vo-lilcev v splošni skupini in krog 200 v kmečki skupini. Liberalci že delajo. Kr-tinski Šmajdek že vpije, da bodo klerikalci zapravili kranjsko deželo. Povejmo mu kar naravnost: Zanj in za nje gove je že davno vsak vinar zapravljen Cas je, da se tudi naša fara prebudi h liberalnega kimanja in prepusti vse li beralne »joliančarje« svoji usodi. Čemu bi jim delali težave pri štetju glasov ker dalje kakor do štetja liberalci itak ne bodo prišli. Zato bodo vsi zavedn volilci oddali svoje glasove za S. L. S — Na Martinovo nedeljo imamo po po poldanski službi božji volilni shod v kaplaniji. Možje in fantje volilci, udeležite se ga v obilnem številu. Na shodi poroča g. dekan Lavrenčič, naš kandidat v splošni skupini. g Moravče. Volitve se bližajo zato je zavladala nervoznost pri liberalcih, kakor vselej. Boli jih ker se je zbrale j toliko županov na shodu in je številc mož na shodu presegalo vse dosedanje shode v Moravčah. Pa kaj se hoče, kdc pa jc še tako neumen, da bo držal z liberalci z ljudmi, ki zahtevajo po sedem in še več od sto v naši liberalni posojilnici. Prode, po volitvah bo pa še bol/ predla, le počakajte; liberalce si bomc. pa prav od blizu pogledali. Kot zaupniki liberalne stranke so se na dan, ko jc bil župan na zaupnem shodu v Ljubljani, zbrali menda najodličnejši — Pan gretov Tone. krojač Šlibar in Oštarsk.' — znan iz Hribarjevega paradiža — ir prepisali volilne imenike. Skoraj gotove Oštarskega po volitvah za plačilo nastavijo za ravnatelja svoje posojilnice. Mi mu privoščimo to častno in veliko do-našajoče mesto, da ne bo vsaj dan nt dan hodil brez dela po Moravčah. Po nekaterih lu-ajih ljudi brez dela spravljajo v prisilno delavnico, kaj pa pri nas store, še ni znano. Pozno ponoči so s( pisale reklamacije. Zbrali so vse, ki nc plačujejo osem kron davka, reklamirali 59 volilcev, ki volijo v drugem razredu pri občinskih volitvah in zahtevali, dr se izključijo. Reve, ki ne poznate niti naj navad ne j ših postav in med temi ne,-vedneži se bleste podpisi: Janko To-man, Franc Greliek, Jan. Lavrač ir Jos. Šlibar. In zopet so za eno blamažo slavnejši. Škoda za poštnino. — G o - 71 s p o d i n j s k i tečaj se otvori 9. decembra, zato prosimo, da se v^a dekleta, ki so se zglasila za tečaj, zbero v nedeljo dne 10. novembra po nauku v kapla-niji. g Tržiške novice. Socialni delavski tečaj se je vršil ob obilni udeležbi mi-nolo nedeljo. Z veliko pozornostjo je sledilo delavstvo posameznim predavateljem in vstrajalo po več ur v dvorani. Obenem >e je v»šil volilni shod. na ka-terem je govoril o delovanju deželnega zbora v minolem zasedanju g. kandidat Ivan Piber, župnik v Gorjah. Krščansko socialni volilci bodo izkazali svoje zaupanje S. L. S. s tem, da bodo pri volitvi za splošno kurijo 1. decembra zapisali na glosovnico: Ivan Piber, župnik v Gorjah. g št. Vid nad Ljubljano, Še nobeno leto niso bili grobovi na našem pokopališču na Vseh vernih duš dan tako ozaljšani s cvetkami in obdani z luči-carni kakor ravno letos. Zvečer in zjutraj je zažarelo lučic, kakor bi bilo celo pokopališče v ognju. Cerkveni pevci so zapeli na pokopališču tri žalostinke. — Brošura »Slovenski liberalizem v pravi luči«, dobi vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne pri knjižničarju v Ljudski knjižnici v mežnariji. Za knjižico, ki ousega 80 strani, je cena 30 v in. jako nizka. Segajte po nji! <| DeSenfske novice d Iz Bcštaiija. V nedeljo zvečer so fantje na Vrhovem pobili Martina Kneza iz omarčrie. Ko se bo to bralo, bo že gotovo mrtev. Mož je bil že prileten pa miren, kar tem bolj kaže posurovelost poba-linov. Ko so ga stepli, so ga pa še v vodo zavlekli. — V Boštanju je na pokopališču vzoren red. Pokopališče je občinsko. Grobokopa ni, pa tudi lopat in motik ne. Jama je malokdaj dosti dolga. Navadno se mora sproti kopati. Pa ko bi bilo s čim. Seveda, pokopališče po božjem diši: duhovnik hodi mrliče blagoslavljat, križi so na njem. Teh se pa naš župan boji. V cerkev že zdavnaj več ne hodi. Kdo bi potem še za pokopališče skrbel. — Tako je liberalno gospodarstvo! d Loški potok. V seji dne 2. t. m. je sklenil občinski odbor soglasno, da se prejšnji g. kaplan K. Škulj, sedaj kaplan v Ribnici, imenuje častnim občanom naše občine. Zasluge imenovanega gospoda za našo dolino so tako važne, da bo delo g. Škulja ohranilo trajno sled v naši dolini. V prvi vrsti njegovo delo v izobraževalnem oziru, Ustanovil nam je več društev, v katerih je organiziral može, mladeniče, kot tudi ženske organizacije, Sezidal se je po njegovem trudu in delu ponosni naš Društveni dom, ki je do danes najlepša stavba v dolini in ki ostane tudi ljudska last in ognjišče vsega ljudskega dela. Njegovo delo se je razširjalo tudi na gospodarsko polje. Živinorejska zadruga, oživljena kmetijska podružnica, društvo tesačev je njegovo delo. Enako za ženske: Šola za šiva-8' nje in čipkarstvo. Kot petletni občinski odbornik je s svojimi predlogi in lastnim delom učinil mnogo koristnih naprav v občini, po njegovem delu se je znižala naklada tako nizko kot že dolgo vrsto let ni biia. Po njegovem trudu je dobila občina večjo podporo. Bil je vnet zagovornik ljudskih pravic in koristi, kjerkoli je nastopal kot zastopnik svojih volivcev. V pomoč in svet je bil tudi posamnim pod-občinam pri raznih napravah: Malilog (cesta), Hrib, Travnik, Retje, V političnem oziru je organiziral našo S. L, S. v naši dolini in docela vse javne zastope in orga-nizaoije dobil v roke S. L. S. V vsaki potrebi se je ljudstvo z vsem zaupanjem obračalo nanj in redoma ne brez uspeha. Dobil nam je veliko podpor. Tudi v cerkvenem oziru nam je bil splošno priljubljen duhovnik. Delo za reveže je vršil v tozadevni organizaciji, ki je njegovo delo' Vincencijcva družba in šolarska kuhinja. Vse delo se ne dii našteti, hvaležna pa je cela dolina vrlemu delavcu za njegov trud in ponosna na svojega soobčana. d Popotnik iz Mirne doline. Dobil sem slučajno v roke časopis -Svobodna misel« in videl v njem zapisano: »Boga so si ustvarili duhovniki, da jih redi . . . Stvarnika nikoli ni bilo in ga ne bo .., Vera v Boga je brez pomena in škodljiva.« Zvedel sem pa, da ima Flajs v Dolu to cunjo naročeno. Tako očitno se štuli med brezverce! In tak človek je župan! Jaz brezvercu še ene pipe tobaka ne zaupam. Tro-jičani, glejte, da operete ta madež! — Še na nekaj moram spomniti Flajsa. Ob volitvah leta 1911. je šuntal po Tržišču: Hlad-nik bo naredil davek na vino! Danes je tega že skoro poltretje leto. Flajs, kje je davek na vino? Pač pa je Hladnik še leta 1910. z vso odločnostjo govoril v deželnem zboru proti vinskemu davku. Poslanci so mu pritrdili in poslali protest ministru, ki je nato opustil svojo zahtevo po vinskem davku. Flajs, ali vidiš, kako si grdo obre-koval? Ali se to spodobi za župana? Za liberalnega že, d Vače. Ogenj je v nedeljo, 9. t. m. med prvo sv. mašo nastal na Klancu, kjer se je na neznan način v nekem hlevu vnela slama. Ogenj so sosedje takoj pogasili. Sodi s e, da je ogenj zanetila zločinska roka, ker je bilo istočasno pri sosednji hiši posetniku in trgovcu ukradena precejšnja vsota denarja. V kaki zvezi je ogenj s tatvino, se ne ve, bržkone se tudi nikoli zvedelo ne bo. Čudno pa tudi ni, saj vsak cigan najde pot v naše kraje. Prikazni jako dvomljive vrednosti srečavamo na vseh potih. Priporočamo pristojni oblasti, naj gotovim pohajačem posveča večjo pozornost. Pa še nekaj, Po drugih občinah, kjer gre našim županstvom na roko deželni odbor, se z deželno in državno podporo gradijo vodnjaki, vodovodi in kapnice, da imajo ljudje zadosti vode v bližini hiš ali celo v hišah samih. Potem ni težko pogasiti ali omejiti ognja. V naši občini je za vodo huda. Pomislimo, koliko bi pomagala marsikje med nami najboljša brizgal-na, če bi bila še tako hitro na lici mesta! Naši naprednjaki o tem ne bodo razmišljali, ker še tudi za marsikaj drugega nimajo zmisla, Na Vačah gospodarsko od leta do leta nazadujemo. Par kolovodij uganja vrtoglavo liberalno politiko, drugi pa čedno kimajo za njimi. Nerazsodni ljudje, ki trobijo v počen liberalni rog, da imajo le mir pred strupenimi liberalnimi jeziki) Da le živinski potni list dobi ob sej. movih in da ni od Vačanov zaničevan, pa mu ni mar, če gre vse drugo v nič, Na' Vačah res spimo tako trdo, da nas smejo' vsi polhi zavidati. — O zdravstvu bo v našem izobraževalnem društvu predaval v nedeljo, 16. t. m., po litanijah zdravnik g. dr. Fr. Dolšak iz Ljubljane. Na to važno in zanimivo predavanje še posebno opo. zarjamo. — Liberalnega kandi. data Tauferja pa prepuščamo Za-gorjanom. Zagorski apneničar Janez Tau-fer ima res v naši fari na Zgornjem Logu pri Kovaču svoje posestvo, a on sam je pa rojen v Zagorju. Če se tega dopisnika Slovenskega Doma Zagorjani branijo in so ga zagorski liberalci do grla siti, to pač malo pomeni. Vsega vajeni liberalci bodo njemu dali svoje glasove, ker jih morajo vendarle nekam odložiti. Saj pa je tudi liberalna stranka vredna takega kandidata. Mi pa bomo volili s Slovensko Ljudsko Stranko in dali glas možu, ki ga nam je ona kot prava kmečka stranka nasve-tovala. Kdor pa ni z našo stranko ali s kmečko stranko, naj se liberalni gospodi obeša za škrice! d Škccijan pri Mokronogu. Liberalci bi radi volilce v nesrečo spravili. Govore jim: »Kar prazne glasovnice oddajte. Šo bolje pa je, da kak zadržek najdeš pu doma ostaneš.« Radi bi torej ljudem pripravili sodnijska pota pa stroške, četudi vedo, da je vsak dolžan priti volit. Obupali so, pa bi radi še druge na svoj pot spravili. — Proti volivnemu imeniku v škoci-janu se je vložilo od strani. Slovenske Ljudske Stranke 72 reklamacij. d Iz Št. Jerneja. Dne 26. oktobra t. 1, je priredilo slov. kat. izobraževalno društvo v Št. Jerneju koncert na trgu pred znamenjem. Igrali so Orli prav izborno nekaj lepih komadov v splošno zadovulj-nost mnogobrojnega občinstva, ki je izrazilo željo, naj bi se večkrat kaj takega priredilo. — No, vendar je iz vednih obljub postala resnica! Začel je po dolgem obeti-nju 5. novembra voziti avtomobil iz Krškega v Novo mesto pod firmo Globočnik & Kastelic. Vozi dvakrat na dan iz Krškega v Novo mesto in nazaj ter ima prav lepo zvezo s posameznimi vlaki, česar prej ni bilo. Kdor se je prej peljal s pošto in je hotel iti na vlak, je moral v Novem mestu čakati po celih 5 ur ali pa tamkaj ostali črez noč; če je pa najel voznika, ga je pa veliko stalo. Sedaj se pa lahko pelje z avtomobilom zjutraj ob 8. uri 45 minut iz Št. Jerneja v Novo mesto in je opoldan že' zopet nazaj; pa ima še poldrugo uro časa v Novem mestu, da opravi kake male stvari. Popoldne pa pelje skozi Št. Jernej ob 4, uri 45 minut in pride v Novo mesto ob 5. uri 30 minut; ob 6. uri 55 minut pa je že zopet v Št. Jerneju. Voznina pa znaša1 ravno toliko kot na pošti. To je velika pridobitev za ta kraj, ko smo tako oddaljeni1 od železnice. — Dne 16. novembra ob 3. uri popoldne se vrši v »Društveni dvorani«' volivni shod. Ob tej priliki se predstavi novi kandidat S. L. S. za deželnozborske volitve v kmečkih občinah, Josip Zurc, župan v Kandiji pri Novem mestu, Možje-vofivci, pridite v obilnem številu na shod! d Št, Peter pri Novem mestu. T* našem izobraževalnem dru š t v u, ki je par let le bolj počivalo, smo se pričeli gibati. Upamo, da se razvije v njem sčasoma prav lepo življenje. Ker društvo nima na razpolago lastnega prostora, je dovolil krajni šolski svet, da se smejo društvena predavanja vršiti v šolskih pro-! štorih. Prvo predavanje smo imeli dne 26, oktobra. Govoril je domači župnik Fr, iVovko. Proti pričakovanju je napolnilo ljudstvo dvorano do zadnjega kotička. To je lepo znamenje in dokaz, da je tudi Dolenjec pouka željen. Prav kmalu bo priredilo društvo drugo predavanje, pri katerem bo nastopil tuj predavatelj. To pot bomo imeli obenem izvanredni občni zbor, da v društvenem odboru moči nadomestimo, oziroma jih izmenjamo. Le v obilnem številu na sestanek moški in ženske. — Za eno prihodnjih nedelj imamo napovedan političen shod, na katerem se nam pokažeta poleg našega državnega poslanca kandidata za deželnozborske volitve v našem kraju. Shod sc bo vršil bržkone ob 11, uri dopoldne. — V okrajni cestni odbor je imenoval deželni odbor g. Jožefa Bojanca iz Št. Petra. Opravičeno pričakujemo in želimo, da bi se naša cesta proti Novemu mestu bolj vestno oskrbovala, nego se je do sedaj. — Letošnja vinska kapljica je — hvala Bogu — prav dobra. Pričakujemo vedno več kupcev. Cena se je precej hitro dvignila; vsaj se plačuje že mošt po naših goricah ,od 48 do 52 vinarjev. Saj je pa tudi priznano dobro »vince s Trške gorice«. V slučajih nezgodo, pa tudi žo pri boleznih, takor na primer pri bolečinah v pršili, bod-jajili za pleči in pri enakih bolih, ki se jih lobi vsled prehlada in prepiha, prav nič no »omaga, ampak stvar vsled odlašanja še poslabša. Tako bolečine naj se poskuša hitro odstraniti, najboljše s Fellerjevim rastlinskim esenc-fluidom z znamko „Elza-fluid", ki, kakor mio se žo večkrat prepričali, lajša in odstranja »olečine. Mnogim, ki so ga zaupno vporab-|ali je pomagal, ako jih je stiskalo v prsih, ri težkem dihanju, bolečinah v prsih, da celo iri zastarelih kataraličnih in revmatičnih slu-ajih. Zdravnik dr. Josip Estmeister, AVildenau »d. p. Aspach piše, da Fellerjev fluid izvrstno omaga pri motenjih in alternacijali zdravja 1 mnogi drugi zdravniki potrjujejo isto. Imejte a vedno pripravljenega, ker je najboljši ščit roti mnogim sovražnikom našega zdravja, ucat malih ali 8 dvojnatih steklenic stane femo 5 K franko. Tudi Fellerjeve odvajalno rabarbara kro-ljice znamko „ElzakrogIjice" priporočamo Bšim bralcem nujno iz lastnega prepričanja, ri tako pogostih motenjih v prebavi, želodčnih oleznih, zaprtju, pehanju hitro pomagajo. 6 tatljic za 4 K istotako kot Fellerjev bolečine •j Saj oči fluid dobite franko od lekarnarja E. V. eller, Stubica Elzatrg št. 16 (Hrvatsko). Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. zlutrai do l. popoldne. Glej lnserat! Notranjske novice n Hrenovice. Kako je naš Zaman pri iskanju časti povsod pogorel, je či-tateljem »Domoljuba« znano. Znano je tudi, da je radi kršenja šolskega reda in radi zanemarjenja svojih dolžnosti dobil od okr. šol. sveta grajo. Ali naj pa to že zadostuje? Starišem otrok gotovo ne! Otrok ne pošiljamo v šolo zato, da bi tam prebili za šolo določene ure, njih učitelj pa medtem bral protiver-ske časopise! Kdo pa bo popravil škodo, ki so jo otroci skozi več let trpeli v šoli? Ali :ii žalostno, da jih je med odraslo mladino dovolj takih, ki znajo svoje ime komaj s težavo podpisati! Otroci sami pripovedujejo, da se jim ni treba v šoli učiti; učitelj kar »cajtenge« berejo. Vzorna šola za prosvitljeno 20. stoletje! Ali ni škoda denarja, ki ga plačujemo za šolske namene!? — Take razmere so le tam mogoče, kjer je učitelj kar zaverovan v protiverske, umazane časopise, zraven pa še prijatelj revolverja.' — Naši učiteljici se je »Domoljub« zadnji čas na vso moč priljubil. Komaj čaka četrtka. Vrabci na strehah čivkajo, da si je izrezek iz njega skrbno shranila — v trajen spomin. Tudi je jela tožiti, da ji pri nas zrak nič več kaj ne ugaja. Saj se razumemo! Ker je Za-manovim pripravila toliko stroškov, jim bo sedaj gotovo z odprtim mošnjič-kom priskočila na pomoč! — Tu se je pred kratkim zmešalo dekletu Meti Turk iz Ilrenovic, 10, po dom. »bolko-vi«. Skočila jc v vodo in so utopila. 11 Idrijske novice. O stoletnici Napoleonovih vojska se .nekateri ogrevajo za Ilirijo, ki jc takrat propadla. No ravno Idrija bi znala precej povedati, kako malo jc bilo mar Francozom za našo narodnost. Le izžemali so ljudi in naprave, da so pokrili vojskine stroške, za drugo jim ni bilo mar. Priljubljeni naš predstojnik Gerstort je 1. 1806 umrl vsled nasilja Francozov, to so vsi priznali. In berite v arhivu grajskem, kako so leta 1809 nadlegovali voditelja rudnika svetnika Pasecky, ga tožili goljufije, da bi bili le več izsilili denarja in materijala od njega. In za naš jezik so kaj storili? Vsi akti in dopisi imajo prve dve leti dvojezičen znak, na sredi pregrnene pol pole se bere na levi nemško, na desni francosko. Slovensko dobiš kvečjemu pri kakih razglasih odredbah in obsodbah. Zadnje dve leti 1811 in 1812 pa je bil izključno francoski uradni jezik. Toliko so bili uljudni, da so pustili dve leti časa sc priučiti francoščine, potem je pa neusmiljeno pela lc francoščina. Celo cerkvene račune idrijske z vsemi prilogami vred je napravil cerkveni tajnik za leta 1811 in 1812 samo v francoskem jeziku. Ko bi bil Napoleon zmagal in vladal po naših krajih, bi sc bil za naš slovenski jezik veliko manj zmenil, kakor za poljsko kraljestvo. Bilo je pač Poljakov 20 milijonov, pomagali so mu v vojskah, a da bi bil jim zato hvaležen, zgodovina molči. Keclaj bi že malih Slovenccv več ne bilo, če bi se tujci po naših krajih šopirili. n Spodnja Idrija. Na lovu se je smrtno ponesrečil na praznik Vseh svetnikov rudar Janez Felc, star 50 let, oče nepreskrbljene družine. Na praznik se je spravila lovska družba spodnje-idrijskih rudarjev brez sv. maše na lov na zajce in je tako pokazala, da bolj ljubi par zajcev, kot vse svetnike. Smrtna nesreča se jc zgodila s tem, da je ponesrečencu spodrsnilo in je padel v jarek okrog 30 metrov globoko, kjer je izdihnil, ker ni bilo od nikjer pomoči. Skoro dva dni so ga pustili njegovi tovariši »v miru« in tretji dan so ga našli mrtvega. — Tako sc prirejajo lovi v praznikih! n Vič. Združena večina liberalcev in soc. demokratičnih občinskih odbornikov je imela dne 2. novembra ob 2. uri popoldne občinsko sejo med tem, ko so sc drugi verniki po svoji lepi navadi v cerkvi in v procesiji na pokopališču v molitvah spominjali svojih ranj-kih. Klub občinskili odbornikov S. L. S. se te seje ni udeležil. In kaj je ukrenila protiljudska večina obč. odbornikov? Povsod po deželi se nalagajo naklade na žganje, ker si s tem občini najlažje pripomore do potrebnega denarja. Naši možiceljni, ki imajo polna usta, kako pri srcu jim je občina, so pa žga-njepivcem in žganjetočem na ljubo odpravili naklade, ki bodo samo letos prinesle občini 3700 K dobička. »Pogliliali« so se z žganje toči, da bodo zadovoljni, ako se odkjipijo z 2000 K. Tako delajo ti hvalisani odborniki — v prid občine. S sejo na imenovani dan so zopet jasno pokazali, da ste te dve stranki — proti-verski in protiljudski. Ob volitvah sc bodo pa bahali, kako delajo za ljudstvo. Vaša dejanja govore, in po njih vas bo ljudstvo sodilo in obsodilo. n Žiri. Shod volilcev S. L. S. bo prihodnjo nedeljo po jutranji maši v novi Mrovcevi hiši. Govorili bodo drž. posla-ncc Gostinčar, ter kandidata S. L. S. gg. Perhavc in Kobi. Volilci, pridite polno-številno na ta shod, da razložite svoje želje. — Neki človek prodaja po Žireh zadnje dni brošuro o Vodiški Johanci. 82 Nimamo nič zopet to, če liberalci na ta način Častijo svojo svetnico, pošteni ljudje je ne bodo. Sicer srno pa radovedni, če velja zakon o kolportaži tudi pri nas?! — Ženski odsek kat. izobr. društva priredi v nedeljo 23. t. m. dra-inat. predstavo »Junaške Klejke«, z raznimi pevskimi in glasbenimi točkami. Opozarjamo že danes. — V nedeljo bo poleg nove zadružne hiše čevljarske zadruge na Dobračevi blagoslovljena še nova Mrovceva biša. Spodnje prostore je vzelo v najem kmet. konsumno društvo, ter sc kmalu vanje preseli. Iz seje deželnega odbora dne 9. novembra 1913, Vsako gasilno društvo, ki hoče postati deležno podpore iz gasilnega sklada, mora podpisati reverz, da pristopi Kranjski deželni gasilski zvezi. Gasilskim društvom, katera se nc uklonijo tej zahtevi in ki prete omejiti svoje delovanje, se odvzame polarna policijska oblast ter se županstvom naroča, da ustanove v takih krajih nova društva. Deželna vlada se naprosi, da razpusti za sedaj gasilni društvi v Dobu in v Ilirski Bistrici, ki sta se braniti delovati izven domače občine. Za bolniško strežniško š o -I o se ustanovi internat za največ deset gojenk, v kateri sc sprejme domače učenke brezplačno proti obvezi, da se obvežejo po dovršeni šoli službovati nekaj let kot plačane bolniške strežnice na deželi, za slučaj vojne pa da vstopijo v službo rdečega križa. Opozarja se na važnost te ši.le zlasti občine, v katerih živi v večjem številu delavsko prebivalstvo. Na kmetijski šoli na Grmu se napravi pos';us s pridelovanjem sladkorne pese. Vsem občinam se odstopi na željo brezplačno poskusno sredstvo za uničevanje vran. Zgradba vodovoda Rovte se odda I. kranjski podjetniški družbi za 36.860 K. * Za tlakovanje deželne ceste v mestu Kočevje se dovoli prispevek 54.375 K. Ostalo polovico odračunši prispevek delavskega ministrstva v znesku 20.000 K pokrije ta cestni odbor in občina, Mesto župnika Frana Travna v So-dražici se imenuje zastopnikom deželne- )e. za zdrave in bolno absolutna zaliteva. /.nuno jc, da .se pobrigamo za sopilno or-gano šele tedaj, ko nas sili k temu že slabost in bolezen sarria. * Napredujoči Znanosti se iinamo zali valiti, da vemo, da majhna hripavost, brezpomemben kašelj nista ravno tako malenkostna in neznatna, kakor jih imenujemo, — kajti na stotine in tisočo slučajev nas pouči — bila so navidezno lahka vnetju največkrat posledica kroničnega bronldalktttarja ali nevarne pljučne bolezni. Kako nevarna sta kašelj in katar ni potreba še posebej povdarjati. Vendar opozarjamo ria veliko nrovldnost, ki so jo 7» ga odbora v cestnem okrajnem odboru ribniškem Anton Lavrenčič, župan v So-dražici. Na prošnjo kmečke zveze se priredi koncem meseca novembra v Radečah pri Zidanem mostu premovanje goveje živine in se v ta namen dovoli 500 K podpore iz državnega kredita in 500 K iz deželnega. Gasilnemu društvu v Vrhpolju se dovoli 33'/, podpora k skupnim stroškom, ki se izplača v treh letnih obrokih. Gasilnemu društvu v Št. Rupertu se dovoli 400 K podpore. Gasilnemu društvu pri Sv. Gregoriju se dovoli 400 K podpore. Gasilnemu društvu v Šmartnem v Tuhinju se dovoli za sedaj 300 K podpore, k zgradbi gasilnega doma pa obljubi 33% prispevek, ki se izplača, ko bo stavba pokrita. Pri »Kranjski deželni gasilski zvezi« je dosedaj včlanjenih 107 društev, ki štejejo skupno 3500 gasilcev, UP Društveni vestnik H§ Kat. ulov. izobraževalno društvo v Podragi priredi na Martinovo nedeljo, dne 16. novembra ob 3. uri popoldne v gospodarskih prostorih g. Jožefa Zgur veselico s petjem in igro »Zaklad «, spisal Ksa-verij Andrejev. Somišljeniki in prijatelji poštene zabave dobrodošli! Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, drž. poslanec. Naše podnebje povzroča večkrat prehlajenje, pri katerem je okusen in lahko prebavljiv Thimomel Scillac lekarnarja 13. Fragnerja. v Pragi najboljša pomoč. Dobi se skoro v vseh lekarnah po 2 K 20 vin. Pazite na ime Thimomel Scillac. Proti zastrupljenju potom črevesa se obrača slavni rusko-francoski zdravnik, biolog in zdravstvenik, čegar spisi, o umetnosti človeško življenje podaljšati in smrt kolikor mogoče izpodrivati, so napravili tako upravičen ugled. Ta učenjak vidi v zastrupljenju potom črevesa naravnost vzrok smrti. Vsak pameten človek bo pazil na vsakdanje čiščenje črevesa, na zadostno izprazne- (lolžni vpoštovati kašljajoči v interesu lastnega zdravja in iz ozira do. svojih ljudi. Kdor sc je prehladi! in se hoče obvarovati, influence in pljučnih bolezni naj se lirične pri najmanjšem kašlju sistematično zdraviti s Sirolinom, ki upliva na sopilne organo pomirjevalno okrepčajoče. Sirolin „Roche" krepi pljuča; mrzlica in in nočno potenje se zmanjšata in naposled izgineta popolnoma; "nadležno izmetavanje so zmanjša in črez čas popolnoma poneha. Pri vratnih boleznih in katarih se bolečine lajšajoči vpliv Sirolina „Roche" čuti že po prvem požirku. .Sirolin „Roche" ima izvrsten okus, ki ga zelo cenijo odrasli in otroci, vsled česar je tudi daljše zdravljenje z njim olajšano. Kar pa Sirolin „Rocho" pred vsemi podobnimi sredstvi še posebej odlikuje je nje tako, kakor na vsakdanje umivanje svoje zunanjosti. Nulla dies sine »Hunyadi Janos«, nobenega dne brez »TIunyadi Janos«, je izrekel neki nemški tovariš in s tem potrdil, da je Sax-lehnerjeva »IIunyadi Janos« grenčica za vsakega izobraženega človeka no samo nepogrešljiva, ampak samoobsebi umevna vsakdanja potreba. Vsak ve, da kava ni dobra, če ji ni pridejana Kolinska kavna primes, kajti šele Kolinska kavna prime- da kavi pravi okus, vonj in barvo. Zato pa naše gospodinje najraje kupujejo Kolinsko kavno primes. Priljubila sc je pa našim gospodinjam Kolinska kavna primes tudi zaradi tega, ker ju pristno domače blago. Tudi mi toplo priporočamo Kolinsko kavno primes vsem kot najizvrstnejši in edini domači izdelek te vrste. Ceul|l, kojih podplat! se polet! in pozimi maJejo z „I.ora"-mazilo za podplate in vrhnje usnje / od leta laso m ajno proaluliin ,,8eehund"-g-umiLrau-maztlom za nanje ali „I,ora"-krcino za Čevlje, o»<»-nojo dvojno trpežni. — Dobiva nc v vseli zadevnih trgovinah H .mi izdelovatelj: J. Lorenz fc Co., " z o. i.. Heb CEser). Ceiko. - 1'odružna tovarna za Nein.ijo: Bohme & Lorean, Ohemnltr, Sa*ko. Brošura št. 111 o stvarnem negovanju čevljev zaston in poštnine prosto. Stecfcenpferd- lil8j