Loto IV.
Szombathely, 5. augusta 1917.
Štev. 31.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto voakoml na njegov naslov 6 K. 8küpno v edno fare .......... 4 K.
Cena Novin v Ameriko Je na leto	. . . 12 K.
Ceno ednoga drebea je doma 6 fllerev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERF0LD, Zalamegye.
K tomi se more pošilali naročolne I vsi dop!sl, nej pa v tlekarno.
Vsi naročniki tak domači kak amenkamki dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin Iist“ i na konei leta „Kálendar Srca Jezušovoga
Pravice špan.
Naša veiika nevola je to, kak smo že pisali, ka naš národ te začne trgo-víno, obrtíjo, meštríjo, kda že na nlkoj prišeo pa si te že več nemre pomočtí.
Biti bi pa moglo tak, ka bi cčevje, matere opazilí zamlada dete svoje, bi med pobožttov molítVov zvedávalí od Bogá pol, po šteroj se njíhošo dete má žvelíčati. Ar je Bog vsakomí človek! odločo eden stálíš, pred njim je nieden ne ‘ménší, ali vékši, pred njim je pošteni pűc dosta več vreden, kak božen minister pa Bog to pokáže starišom steni, ka toálo dete vu svojem rajanji ráj dela edno, kak drűgo.
Nágib, šteroga starišje spoznajo v deteti, morejo čedno v njem gojítí, ka dete volo dobi pa tüdi njé sam<5 Vtíti, naj tüdí prosi Bogá, ka njemi presVeti pamet pa je pela po právoj poti. Ár brezi Bogá ne ide, či pa ide, ne bode dohroga konca melo.
Právijo, ka po takšem dete prerano pride med ldgoje továríše pa se za-právi. Proti tomi je pomoč. Nájprva je práva pobožnost, štero more z domáče híže nesti sebom. Či dete zná dobro molíti pa se je prívadílo k pobožnoslí, ka tüdí pošteno ščé, te níšterno očovo, materino opomínanje zadosta, ka bo pobožuo tüdí v tfljíni.
Ob drűgím je potrebno, ka se v dete rane vcepí poštüvanje kmétskoga stá-líša. To naj zná, ka kajkolí bode z njega na sveti, kmeta naj postaje kak podlago človečega drűštva. Ne bole grdoga guča na sveti, kak kda si me-šterski Človek v krčmi našeríčí doliséde pa tam gízdavo od ,vonjéčega pávra“ gučí. Dnes zná celi svet, ka je kmet vreden, dnes se vse míti kmet!, dnes je kmet na víškí človečega drűžtva za volo žalodcov tiste ,gospode*, ki so índa na kmeta ozdaleč škrílili. Pa to znánje naj dete sebov nesé vu svet,
ka je kmet bole potreben človečemí drűštví, kak kakšfštéč rokodelavec. či de to znalo dete, te de poštüvalö Svoje kmécke staríše pa celi njíhov stáliš.
Ob trétjim za vajenca ne dávajte decé daleč vkraj od sebé. Meštrija, štero se má včíti, se z večínoma nájde vu blí-žíni tüdí, kde poznate meštra, njegovo ženo, znáte, či de dete tam Opominamo na dobro, či de melo priliko hoditi k božoj slűžbí, či se tam dtržijo postí, Či dobi priliko za sv. spoved i tak dale. Pri takšoj híži se vam ne bode potrebno za dete bojati. Či je pa malo predaleč od vás, Je, zátg tüdí to vse lehko Pozvedi pa samo tak níhá tam dete.
Gi je mešter pijánec, či v krčmi čáka na lüdí, ka prej more za volo meštríje v krčmo iti, či po vsakom zvršenom deli ide napitek ,odomáš* pít, te je ne za to, ka bi dete k njemi dáli. Tam se prav dobroga nemre navčítí nikaj.
Pošteni mešter domá v svojoj delav-níci čáka na lüdí, nedelo posvečüje, tjeden pa za delo má. Po tom se spozna.
Zvűn toga se dete naj vči lűbití svoj dom pa domáčo prostost. Vidilí smo déčáke, štere je sram bilo s prostim očom i s prostov materjov po vékšem mesti hoditi. Takši so gizdávcí, z šterih pošteni človek ne gráta níkdár. Ki svoj dom lűbí pa vsa, štera so domá, vu stadkom spomíni drži, z njega bo človek, ár de takši se včio, delao, trpo naj se dopádne Bogí pa dobromi svojemi oči, lüboj materí, bratom i sestrí-cam. Pa vu tom míšlenjí de slűžo Bog! i prednjím, šparao svoje groše, správlao vsíkdár več zuánja. Takšemí ne bode za lármo i kríčo vnožíne, takši de ráj sám vu tíhotí z svojim srcom misli! na lübí dom, kda de meo čas pa ga podoba doma, štero v srci nosi ob-čuva vsega hűdoga, njemi moč dá v te-žávaj, ga navčí zadovolností z málím
haskom pa ga tak pomore na pol prá-voga poštenoga živlenja, štero Bog lűbi i lüdjé tüdí vsíkdár v částí držíjo.
Kaj nam je pred vsem potrebno;
Neki misijonar piše iz Patagonije: ,Nedavno so na Španskom šteli zidati veliko poslopje za dobrodelne namene, Penez je ne bilo, zato so razglasi!! po celom kraji, da lepo prosijo vse tiste ki — kadijo — naj se eden mesec popolnoma zdržüjejo od kajenja, ali naj si konČi malo odtrgavajo in naj tiste groše ,nabirajo. za zidanje poslopja. Žnaté koliko so nabrali ? Lepih 250.000 koron! To je bilo zadosta. Koliko do-broga za düše in za napredek se zdaj dela in se bo delalo v o nam za vodi!
Španska je veiika dežela, zato se je tüdi dosta nabralo. Pri nas se v ednom meseci ne bi nabralo 250.000 koron pač bi se pa lehko nabralo 2.500 kot., v ednom leti pa 30.000 kor. To samo pri kajenji! Kaj pa Či bi tak delali tüdi pri drugih nepotrebnih rečeh, n. pr. peneze štere damo na pivo, vino več kak je za pokrepčanje potrebno, in na nikak pa nikdar potrebno žganico, rum, tej itd. potom peneze, štere damo na nepotrebno obleko, bi zbirali den za dnevom, mesec za mesecom celo leto?
Nikomi neščemo biti krivični in nad-ležni. Cenjeni čitateli vidjjo, da pri pisali ,pazimo na reči in na to [ka ščemo povedali. Ponavlamo reč —- nepotréímo — namreč to ka je od več. Zato nihšče naj'ne pravi: No, zdaj že človek več niti kaditi ne sme, ne sme si privoŠčiti tri deci ali pol litra vina ali pive gda je ves zdeían in sláb; človek more toliko trpeti brezi vsakoga veselja in za-doščenja, dela li dela noč in den pa vsikdar za drüge, vse bi radi od njega poćecali...
Ne redkokrat se najdejo, ki tak mo-drüjejo. Pa je to ne lepo, ar krivičn0
2.
NOVINE
S 917 . augusta 5.
sodijo bližnjega in njegovo svete namene za štere prcsi pomoč. Ka je za pošteno in veselo živlenje potrebno to je potrebno in tüdi dovoljeno. Kaj je pa potrebno in kaj ne? To je težko povedali. Vsaki skrben, trezen in špa-raven človek to sam pri sebi najbole zna.
Či bi zato tak prihranjene peneze zbirali in dodali k onim gotovim, štere že itak darüjemo za dobre namene, koliko več dobroga bi se dalo napraviti med našim lüdstvom!
Nikaj se vam ne bi * poznalo pri imanji, ne pri zdravji, ešče zdravejši bi bili, kajti vse ka je od več škodi zdravji. Veselejši bi bili tüdi v srci, Štero bi nam pravilo: vidiš, z malim zatajüvanjom si nabrao par koronic za dober namen, Bog ti stokrat vse po-vrne na tom in na drugom sveti.
Premislite, dragi Slovenci, kak lepa šuma bi to bila. Dali bi jo n. pr. za misijone ali za vzgojo dečkecov ki se pripravlajo za misijon ali za dühovnike v domačem kraji itd. Vse to so dobrí nameni, vendar vas jaz dnes najbole prosim za podporo 'našega tiska. Ne samo za Novine in Marijin List nego za zidanje edne tiskarne v našem kraji' ali konči za tiskovni stroj (mašin) šteri bi se zasilo že v kakšoj kuči Iehko vrto, dokeč ne bi meo svojega poslopja. To nam je krvavo potrebno.
Koliko več slovenskoga čtenja bi po-tem dobili v svoje hiže. Vsaka slova, vsaka litera bi nam pravila: Viš, s svojim dárom si pripomogeo, da maš tak lepo Čitanje v svojoj maternoj reči. Ti merješ, tvoj dar bo pa rodio novi sad in tebi pred Bogom spravlao lepo korone.
Proso bi pa g. Vrednika, da bi povedali svoje misli od potrebščine edne tiskarne in da bi začeli nabirati. (Smo povedali že več pol in kaj od podpore više ostane, ide v te namen. Vrednik.)
8iritel.
Bojna.
Na naš mir, šteroga smo ponüdili, so Rusi z napadanjom odgovoriti. Ne-hali smo je en čas, zdaj pa sapni pre-šli v offenzivo. Veliki božji bíagoslov sprevaja naše čete. Prišli smo prek Tarnopola, štero mesto so Rusi že od začetka boja meli, niže dol pa k Sta-nislam. Rusi v 250 kilometrov liniji ido nazaj. Lehko pa po toj poti pride mir, da je z lepa ne šteo priti. Z za-hvalnim srcom ga prosimo. Na mnoge jezere smo vlovili Ruse í brez računa zaplenili strlivo. Mogoče, ka se zdaj odslobodi cela Galicija i Bukovina, kaj de Ruse na mir nagibalo, kaj oni od nas še bole želbjo, kajti na hujskanje naših sovražnikov so šli posili v boj ¾ zdaj Vnogi se gor postavili i ne šteli •arke svoje braniti. Mir želejo i ne boj.
Mir.
Kje bodi? Bog je kralj mirű, pravi njegova reč. TO se more iskati. Ga išče tü svet? Iščimo ga mi, ki večerno. Približava se lepi, prelepi den, kda je véčni mir dobila düša, štera je naj-svetejša bila i največ H trpela na sveti, približava se veiika meša, vnebovzetje BI. D. Marije. Njo prosimo za mir. Njej na čast za mir opravimo devet dni nekšo pobožnost. Te vidili, ka še politiki páli bole nagnejo na stran mirű. Le moliti i ne dvojiti. V Nemčiji i Angležkom so tüdi bliže prišli k miri, ministri ga želejo i glasijo. Marija je naše vüpanje za Bogom. .
Dom i svet — Glasi.
Srebrna i nova meša. Dnes tjeden so slüžili pri sv. Križi na Murskom-polji Weixl Jožef, tamošnji g. plebanoš srebrne sveto mešo, Vrbanjšak Janoš, vojak pa prvo.
Na znanje. Oprosim vse tiste, ki so me že večkrat iskali zavolo merjenja kemije i so me dom* ne našli, ka me odsehmal vsaki pondelek lehko najdejo doma pod Lipov v novoj šoli. Bačič Ar-pad, stavbenik i inženir.
Od naših vojakov.,.1frlev je: jHorvat Števek, 19 letén mladenec z Bogojine. Bodi njemi lehka Slovenska žemlja v Ljubljini, Srce Jezusovo pa naj sé smilüje njegovoj düsi i okrepi vse nje-gove domače. J.
Cena zriija. Vlada je sledečo ceno določila za Zrnje phüas po što kilah: pšenica do aug. 31.. ,4? kor. 50 f., do nov. 1. 47 kor. 50 f., zatem pa 44 kor. 90 f. —r Žito P sorŽica (žita; pšenica vküp) 48, 46, 43 kor. v imenü-vanora časi. Ječraen 46 kor., oves 44 kor., proso 46 kor. — Pšenico, žito i soržico je ne slohiodno stvari pola-gati. — Do 15. oktobra slobodno vsaki küpi Zrnje za svojo potrebočo v do-mačoj vesi, more pa .meti kak lani cedilo od občinsk¼a poglavarstva. Z dovolenjom 0blastí (štera Zrnje prek-jemlje) je dovoljeno v drügih občinah tüdi Zrnje küpiti.
Slovo vzeme: Ggšpar Matjaš, 18. dmbr. z Prosečkeveši od vseh svojih dragih, se njim v molitev zroči, je prosi za odpüŠčenje i v obrambo božjo pa dobrih ljüdi zroči svojo drüžino.
Med blažene se spiŠejo: 22 katoii-čancov iz Ugunde, štere so 1. 1866. za volo vere morili, Bertoni Gašpar, šteri je 1. 1853. vmro, Albini Dominik Karol, ki je 1. 1839. mro, Caraffa di Troetto Boža, baronica, vmrla 1. 1890. v Neapli, Šole Jakob i 8oltamoch jezu-ita, šteriva so Hugenotti 1. 1593. vmorili.
Kruta mati. Na Nižjem Vogrskomje neka 14 let stara dekla dete porodila. Naj sramoto zakrije, je dete zadavila, na gnoj vrgla i pse nahujštila, šteri so je raztrgali. Oblast je kruto zve-rino z materjov vred prijela.
Od ednoga grofa.
— NARODNA. —.
Ednok je šlo sedem grofov v Jeru-žalem na božo pol. Med njimi je bio tüdi eden grof z našega kraja. Ime njemi je bilo Gapari.
Te grof je pa bio ešče mladi. Nej je bio duže oženjeni, samo edno leto, pa gda se je z do mi spravlao, je pravo svojoj ženi:
— Te ti tak nej, ka bi kaj takšega včinila, ka bi mi poslala nezvesta, zato ka jaz nevem, ali pridem domo za edno leto, ali za pol leta, ali pa znabiti šče komaj za dve leti. '
Žena njemi je odgovoriti
— To se ti nikaj ne boj ! Jaz ti dara edno belo robačo, ka si jo oblečeš, pa pokeč de ta robača na tebi čista bela, dotečas bom ti jaz zvesla.
Capari si je oblekeo to robačo, pa je te šo s svojimi tivariši proti Jeru-žalemi. Gda bi že skoro prišli do Jeru-žalema, so v drügi kraj zevdarili, pa so Törkom prišli v roke. Törski sul-tan je pa zdaj tak ;sačao mantrati te grofe, ka je Šče ž njimi orao. Visokomi grofi je dao napraviti eden mali plügec, pa je te volo grofe k tem plügom pre-Čti, pa so mogli orati kak nema živina.
Dugo so že grofovje orali, pa je na ovih vseh obleka sprhnela, tak ka njim je sultan mogeo drÚgo dati, samo Capari je šče meo ceIo robačo, štera je lepa čista bela bila, kak njemi jo je žena dala, gda si jo je oblekeo.
Gda je sultan vido, ka šče Gapari izdak belo robačo ma, je velo svojemi ¼lí^nVf*VÜ" ide ’ pltšt;* ka je1 to ¾á ro-bače, ka je zmérom tak lepa čista.
. Baša je resan šo k Capariji, pa ga je pitab:'
— Ka pa ti to za robačo maš, ka je tak lepa čista?
Gapari je odgovoro:
— Jaz sam svojo ženo doma jako rad meo, pa ona mene tüdi, zato se mi jé zalübila/ gda sam z domi šo, pa mi je dala to robačo pa pravila, ka pokeč ta robača na meni čista bela ostane, je to znamenja, ka mi je ona dotečas zvesta.
Baša je to póvedao sultani, sultan njemi je pa Veló:
— Idi, pa pitaj grofa, odkod je, ga prosi naslov, pa boš te šo na njegov dom, pa njegovo ženo zapelaš, ali jo pa sem pripelaš, ka bi jaz jako rad vido, či robača te resan načiča postane.
Baša se je resau odpravo na pol. Sultan njemi je dao peneze, kelko je trbelo, Gapari njemi je pa tüdi' pove-dao, odkod je, pa njemi je dao ženin naslov.
Gda je baša v naš kraj prišeo, je pitad, ge je tista grofica, ka njoj je mož v Jeružalem odišeo, pa ga nega domo, Tü je hitro zvedo za njo, zato jo je gor poiskao, pa njoj je pravo:
— Milostivna grofica, bodi ti zdaj z menov. Tvoj mož je prinas, pa se njemi tam jako dobro godi, zato pa pravi, ka več ne de šo tamodnot, liki žele, ka bi ti tüdi tá prišla.
Grofica njemi je nato pravila:
t V' 7. fivgusla 5
Novine
3
— Jaz prle morem očo pa mater pitali, či bom slobodno Šla, zato ka sam jaz nej sama svoja.
Ona je pa nej Šla očo pa mater pi-tat, liki je Šla v drügo hišo, pa si je tam premišlavala, ka bi napravila. Gda si je vse dobro premislila, je Šla k brivci, pa si je vlase dala dol zrezati, tak kak redovnicje majo. Zatem je pa Šla k ednomi red8vniki, šteri njoj je rod bio, pa ga je prosila redovničko obleko.
Gda je dobila redovničko obleko, pa si jo je oblekia, te je vzeía edno tom-bohco, pa je Šla t njimi v tisto krčmo igrat, ge jo je törski baša čakao. Baša je pa že te znao, ka grofice ne- de mogeo s sebov spravili, pa gda je toga redovnika — tak mo zvali zdaj grofico, pokeč de v redovničkoj obleki — čüo igrati, ga je tak verno poslüšao, ka je nanč megno nej z očmi. Nazadnje je segno v žep, pa je redovniki stisno v roko nekelko penez, pa ga je te pitao: — Kama pa ti potüješ?
Redovnik je odgovoro:
— Jaz vsigdar po sveti potűjem. Zdaj bom šo v Törsko.
Zatem je redovnik natenci povedao baši, kama nakani potüvati. Povedao njemi m najmre tisti kraj, odkod je baša doma. To je pa znao, zato ka jlé prle kak grofica zvedila od njega, od-kod je,
Bašo je to razveselilo, pa je pravo redovnik!:	•
— Te va si pa pajdaša. Jaz tüdi tá potüjem. j " Y;v:1 1,1' ’
Redovnik nato:
— E, da jaz z vami nemrera hoditi, Vi ste gospod, jaz sam pa sirm&k človek.
Baši se je po vido te odgovor, pa je pravo redovnik!:
— To nikaj nej 1 Jaz bom že skrbo za tebe po celoj poti.
Redovnik je te privolo, pa je šo z ba-éom v Törsko. Baša ga je po vsoj poti nagovarjao, ka njemi je mogeo igrati, tak rad je poslüšao. Gda sta pa te skoro do sultanovoga grada prišla, te je pravo baša redovniki:
— Ti zdaj moreš iti z menov, pa moreš našemi sultani malo zigrati. On je šče tak lepe igre nígdar nej čüo, zato ti da dobro plačo. Jaz pa tüdi dobio! veliko čest od njega, či tebe k njemi pripelam.
Redovnik, da je ravno to nakanenje meo, ka bi k sultani prišeo, je to pri-volo pa‘pravo:
— Te pa hodva k sultani, naj njemi tüdi malo zigram.
Gda sta v sultanovo palačo prišla, pa se je redovnik hapo igrati, si je sultan na sredi hiže na tilazíno seo, pa je nej znao v šteri kraj bi sükao glavo, tak jako se njemi je igra dopadnola, Dugo je poslüšao sultan redovnika, kak njemi je igrao, pa je te pitao bašoj: — Odkod si mi pa prignao toga človeka, ka tak strašno Iepo zna igrati ? Baša je pa odgovoro:
— Tam s tisto ga mesta sam ga pripeto, ge je Caparijova žena doma. Njo je nej bilo mogoče zapelati, te sam pa čüo toga re-dovnika, kak lepo znaigrati, pa sam ga zato semk tebi pripelo, naj tebi tüdi malo zigra.
Sultan je nato velo redovnik!:
— Tri dni mi moreš igrati, te ti dara, ka boš me proso.
Redovnik njemi je resan tri dni igrao. Zajtra, gda je stanjüvao, njemi je igrao veselo, tak ka je sultan s smebom stano, večer pa, gda se je spat spravlao, njemi je igrao tak nemiló, ka je naednok zaspao.
Gda je tri dni preteklo, je pravo sultan redovniki:
— Ostati ti duže pri meni, Vej de se ti tü jako dobro godilo,
Redovnik je pa odgovoro:
— To jaz ne morem včiniti, zato ka morem iti dqle po sveti.
Sultan ga je nato pitao:
— Kakše plačo pa te zdaj ščeš meti f Redovnik je í>a šče nej vido Gapa-rija, zato je pravo sultani:
Lejko šče ge maš kakše delavec, ka njim tüdi malo zigram, pa ti te povem, ka bom te proso.
Sultan je nato djao:
— E, nemam že drügoga nikoga, ka si vsem zigrap, samo e tam šče níam sedem grofov, oračov. Tistim pa nej trbe igrati, ka njim igrajo z biči. Redovnik je pa pravo sultani:
— Naj bo, či, so ravno dela vči; ti zato bodi z menov tá, ka njim konči edno milo vižo zigram.
Sultani je to nej bijio jako po voli, pa je že te zato Ji pravo:
— Vej so oiej vredni toga igranja, da. pa zato li bodi, pa njim edno zigraj.
Šli šo zatem vö na pole, pa so tam najšli grofe, ka so orali. Najodzaja je ,Ćapári vlekeo svoj plüg, pa je meo lepo belo robačo na s,ebi,
Gde so že skoro do njih prišli, je sultan kimao plüžarom, naj je silijo, ka nitrej na konec pridejo. Piüžarje so resan silili z biči grofe, ka bi hitrej vlekli plüge pa prišli na konec. Tam še njim je te hapo redovnik igrati, samo ka je to igranje grofov nikaj nej razveselilb. Po igranji je te pravo redovnik sultani: — No, zdaj bopi jaž šo dale po sveti. Sultan ga je pa pftao í — Kakšo plačo ti pa te naj dam ? Redovnik je odgovoro:
— Drügo te nikaj ne prosim, samo etoga težaka mi da j, ka to belo roba-čoma, ka de mi lepše na poti, či va dva.
Sultani je to nej bilo po voli, zato je pravo:	1	-
— E, ka boš ti s tem! Bole vzemi peneze. Penez ti dam, kelko ščeš meti. Redovnik je pa nato djao:
— Penez jáz dosta ne trošim; telko dobim, kelko mi trbe. Tivariša mi bole trbe, ka ne bi tak sám hodo, ka va konči dva na poti.
Sultan je že te privolo, pa je dao Caparija redovniki. Včasi so dol ž njega vzeli homot, pa sta se te odpravila Gapari pa redovnik na pot. Sultan njima je šče dao ednoga slugo, ka jiva je na morje sprevodo, pa tam plačao z*a njiva voznino, tak ka sta se te lejko pelala nazaj v svojo domovino.
Gda sta se prek morja nazaj v naš kraj pripelala, je grof pravo redovniki: — Čüješ, prijateo, zdaj de pri meni doma veliko veselje. Moja žena de se jako veselila, gda jaz domo pridem,
zato ka me je že tri leta nej vidila. Bodi zato z menov. Ti si mene vö s törske voze oslobodo, zato ščem, ka bi se ti tüdi z nami veseiio.
Redovnik je pa nato etak pravo:
— E, ti mene tam ne bi šteo po-znati med svojov gospodov, zato ka sam jaz siromak.
Grof je pa djao:
— Kak bi te pa ne bi šteo priznati, da si ti mene vö s törske voz,e oslo-bodol!
Redovnik je že te privolo, ka de šo, samo je šče proso grofa:
—' Te mi pa zdaj nekše znamenje daj od svoje robáče, ka bom ti meo pokazalo pa te opomenoti na to. tvpjo oblübo.
Grof je od veselja celi rojkav vkraj prasno na robači, pa ga je dao redovnik!, pa pravo:
— No, to maš, či misliš, ka te ovači ne bi šteo poznati.
Gda sth že prišla, do mesta, kje je Gaparijov dom bio, je redovnik pravo Capariji:
/— Jaz zdaj ne bom šo domfO s te-bov, liki vütro pridem. Tj boš dnes tak jako dosta počila meo, zajttj jaz po-čakam do jütra.
Grof je to privplo, pa je ponüdo re-dovniki svoj naslov, ka bi ž njim na drügi den leži gor poipkao. Redovnik je pa naslova nej šteo vrati, liki je pravo, ka on njega brezi naslova nftjde gor, zato ka de njemi to vsaki znáo povedali, kje se di*¾i tisti grof, ka je zdaj prišeo domo.
Te sta Šla nar^½- Grof je šo v svoj grad, redovnik pa — žvaii mo ga zdaj že nazaj za grofico — je Šla k tistomi svojemi rodcvi, ka njoj je redovničko obleko posodo, pa ga je prosila, haj ide v grad, pa naj nikáj ne právi, či je ona tisti redovnik, ka je grofa vö s törske voze oslobodiiIa, samo naj po-slüša, ka do si gučáli, gda grof domo pride, pa te tisto nij pové njoj.
Njeni rod je tak, včino. Šo je'v grad, pa je na skrbi meo, ka de se tam godilo.
Gda je Gapari domo prišeo, jpa si je z očom pa z materjov v roke segbor pa so se sküšüvali, je začao pitali:
— Ge je pá moja žena ?	•
Oča njemi je natp pravo:
E, ne pitaj za vláčügo! Že več pol1 leta, ka je néga doma. Prišeo je po njo eden tépeš, pa jo je odegno, ka né-vemo, kam.
Redovnik, ka ga je grofica zgonila poslüšat, je to čüó; pa gda je domo prišeo, je povedao njoj, ka sta oča pa mati pravila njénomi inpževi, gda jiva je za njo pitao. 'n '
Na drügi den si je grofica oblekia najlepšo obleko, ka jo je mela, pa je te Šla v grad. Gda je do svojega moža prišla, njemi je pravila: '
— O, zdravje ti Bog dáj, moj grof Gapari!
’ Grof njoj je nato nikaj nej odgovoro, samo jo je jako glédao. Ona pa te dale pravi:
— Pa me ne poznašt Vej sam ti jaz pravila, ka ti mene ne boš šteo poznati.
4.
NOVINE
1017. augusta 5.
Grof je v velkoj zadregi bio, pa jo je pitao:
— Gda si ti meni to pravila?
Ona njemi je pa odgovorila:
— Vej sam ti pa te pravila, gda sam s tebov hodila.
Grof je zdaj že malo čemeren postao, pa je pravo:
— Nikaj mi ne laži! Vej je z ročnov redovnik hodo. Pa te redovnik šče dnes tüdi sem pride; boš ga že vidila.
Grofica nato:
— Vej sam pa jaz tisti redovnik. Meni si dao znamenje; celi rokav si mi dao, gda sam te prosila. Pa totzna-menje tü mam.
Grof je te pogledno rokav, pa je resan od njegove robače bio, liki grofice je šče itak nej poznao, zato ka je zdaj mela gospinjo obleko.
Nato je poslaIa grofica ednoga slugo po. tisto redovničko obleko, ka jo je prle mela, pa si jo je oblekia. Grof je zdaj že verVao, ka je to njegova žéna, ka je njega vö s törske voze rešila, zato je pred njov na kolena spadno, pa go je proso:
— Draga moja Žena, ódpüsti mi, pa mi nikaj ne zameri, či sam dvojio v tvojoj zvestosti.
Ona njemi je nato pravila:
— Nikaj, nikaj, moj dragi mož! Či meni ne bi za tebé bilo, te ne bi Šla po tebe.
Zatem so si med sebov dogučali vse, kak se je žgodilo, pa so se slti-žili veliko gostüvanje.
Slike z vojne.
Eden vojak je šo z bojišča. Na poti je kazao lüdem molitvenó knige, štero je tüdi V boji neso s sebov. Kniga je bila Prestrašena, nego sovražna krugla se je števila ravno pri tistoj strani, gde je bilo napisano: „ Molitev v boj-nom časi.*
»Dragi moj dühovni oča — tak je pripovedavao eden ranjeni vojak plivanoši, gda je prišeo domo — mi mladi smo doma ne mogli biti brezi pijače — brezi vina i žganice —, tam na bojišči sme pa Večkrat niti kaplice vode ne mogli dobili. Tü doma smo mogli meti godbo vsako nedelo v krčmi, tam na bojišči jo čüjeiho vsaki den, nego to je bila grozna godba, štero so nam delala füčkanja krugel i šrápnelov, ro-potanje strojnih pušk, razpokavanje granat pa čfivnjanje topov. Doma nas je molflo malo, tam pa meli vsaki: Nemec, Vogrin, Madžar, Slovence, ka-to!ičan, kalavin, luteran, naj samo ma priliko.. V vojašnici nas je bilo sram moliti večer pred dolileganjom, tam moli vsaki klečeč v svojem jarki, pa tak davle hvalo Búgi, ka se šče ne nahaja med* mrtvimi. Tam smo nej preklinjali, kak smo v vojašnici meli, navado, nego gda smo zapoved dobili, ka bi šli naprej, smo se vseli prekrižali.. Med nami nas je vnogo navčo te boj, kak se more živeti na sveti.
V edno j nemškoj bolnišnici tüdi vnogo francoskih vojakov vračijo. Med temi je bilo več takših, ki so šče v Svojem živlenje nigdar nej bili pri spotfedi pa pri prečiščavanji. V toj bolnišnici so dobili prve navuke od svestev ps| so kak ranjenci oprvim bili prečiščav¾ni. Tak je napriliko bilo pred kratkim íše-stero takših prvih prečiščavancov v mesti Paderborn.
Glejte, takše so potiibože! Tak :ma Bog lagoje na dobro ebrnoti, po tne-volaj i nesreči lüdí na pravo pol spravili, či so se v mirnih i srečnih časaj spozabili ž njega.
V ednoj bitki je ednomi častniki prevrtala krugla plüča. Njegov prijátel, en mladi častnik ga je neseo na obve-žüvališče. Med potjov je glasno naprej molo svojemi ranjenomi tivariši molit-vico ,popolnoga požalüvanja*. »Ka pa či bi reko mrl! —, konči bi zadpbo večnd živlenje*, tak si je mislo.
Oktobra leta 1914 'je bilo zdavanje v ednoj vojaške} bolnišnici. Eden vojak, ki je bio na smrtnoj posteli se je dao poleg svete Materecerkvi zdati z svojov zaročnicov, s šterov je že en čas živo v divjem zakoni. Pred smrtjov je pravo ženi: .Prle kak bi se preselo na ov svet, ti ovadim, ka sam se zavolo velkih bolečin šteo skončati v toj bolni-šnici, nego škapuler meje vseh zadržao, ka sam ne mogeo včínili ka sam jna-kano. Gda sam se šteo obesiti, se je škapuler, šteroga sam dobo, gda sam šo v boj, vseli zadeo, pa sam si tak ne mogeo motvoza privezat( okoli šinjeka. Po mojoj smrti vzemi te Škapuler z mojega šinjeka pa ga nosi ti dale, ka tebe tüdi odslobodi od vsega lsteojéga.* Ešče tisti den jezdejno svojo düšo, štera seje z Bo-gom zmirjena preselila na drügi svet..
 Pošta
K. T. LeskOvec. Da se pesem ta že najde v knjigah, ne jo trebé znova tiskati. Teša-novske dekle. Odneste g. plebanoš! tisti račun, naj ga oni pošlejo sem. 0Šláj Bara. Bogojina. V Ameriko se nikaj ne more pošilali. Vučko Ladislav. 6eb. Art. Reg. 19. Dobljeno i zahvaljeno.
vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so : ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkijüčen. Ta dbmača pijača se pije1 po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 pöšt-nine prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, dela vničo, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednost!, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko) zmožnosti
Janez Grofici!, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85; Moravsko.
12 kantic
peštnine
prosto
6kron
Zanesljivo domace vrastvo za ¾üdstve, štero vnogo zdravnikov i od stojezér več zahvalnih pisem priporoča, če nam ne sme drago viditi. Dobro stanje i zdravje naše je od vseh pénez več. Dobrodisec Fellerov ,Elsa-flnid* je pa ne samo dober i uspešen, nego ešče po-seni. Predbojnske ceno: 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 specialmvi kantici poštnine prosto samo 6 kor. 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialne kante potnine proste samo 10 kor. 60 fil., 48 malih ali 24 dvojnih ali S specialnih kant poštnine prosto samo 20 kor.
Nešterna kaplja zadosttije,
•ka si lehko odpr&vimo najbole krcovite, na¾mantrajoée bolecine, štere se večkrat prikaiejo v glavi, želodei zobéh itd. Pri ribanji izvrstno pomagajo té kaple proti betegom od prepiha, mokrote i prehlajenja dobljenim, kakšté močni so, nadale proti protínskim. nevralgičnim bolecinam v lici, vtthah éinjeki, proti trganji, prso i hrbtaboli, smicanji, ledevjá boli rezanji itd. Vsaki te lehko sknša, posvedocijo • pa tüdi jezere zahvalnih pisem, štera vsaki sme pogledüóti. Vnogi ga hvalijo zavolo toga, ka. pomaga proti oslabljenosti, v teli. v očeh, nesnenosti itd., pa zato, ka holecino vtiša, kašel vstávlja, okrepca, zdravi mišice i živce oživlja.
Proti žalocnim bolecinam, netecnosti, krči, zaprtini, stávljanji i pri največih žalocni betegah rabnno Fellerove rebarbarske „Elsa-pilule*, šterih 6 skaUic poštnine prosto stáne 4 kot. 40 fil., 12 skat)ic poštnine prosto 8 kor. w fil.
Cnvajmo se ponarejanj: ki pravi Fellerov Elsa-fluid i pravo Elsa-pilule šče meti, naj točno narocitev na
FELLER V. EU6EN lekarnika, Stubica, Centrala 146, (Zagreb župr)
Razposilanje po povzetji, ali če se penezi naprej notri pošibjo. Dobro je peneze po poštnoj nakaznici naprej — odposlati, drügač pošte 12 fil. povzetja računa. —
Preprečite škodo,
štero napravijo stvarci v vsakoj hiši. Pogosto se niti ne ve, ka je hipoma nastalo Škoda povzroči skrit stvarec. Rastline v ogračeki, jestvine v kleti, obleka v omari, živina v (tali, jedila t kühinji so navadno izpostavljeoa nev-paženim poskdovanjom škodljivih žüževk kakti listnih vttši, molov, ščurkov, kebrov, vüši, buh, i stenie. Buhe, vüše i mühe prineso pogostoma klice bolezni, štere so ljttSém i živini nevarno.
Potreben je zato s vsakoj hišo Fellerov prašek „Eisa* za stvarce, šteri učinküje brez-pogojno sigurno i najhitrej, proti vsakoj kuki. Je jako izda t en i pokonča vse stvarce i njih zalego kam pride. Z drügim se ne da nado-mestiti. Predbojnske ceno: 6 velikih škatelj 5 k., 1 kak priposlatev z drügimi sredstvi samo 1 k. Natenčno navodilo je priloženo vsake] Škatjli Za lirinorejee je FeUero? živinski redilnt prašek „Elsá“ 5 škatelj poštnjne proste 6 k. velike vrednosti zato ka redilno snovi vse izvleče iz krme, te redilno vrednost, čeravno je slabša, ztem podigne. Vea ta sredstva se dobijo jedino pri lekarniki £. V.
Feller, Stubica, Centrala 146. (Herv.)
Nmaamtm me Bgybáčnnegyel KönrfHBieeedei üJOvnevjtN¾idln, Smemb*theiieia,