/I«! 324 310 (Lo.o, šegova 19, Novo mesta — Št. 16 (2436), leto XLVII • Novo mesto, četrtek, 18. aprila 1996 • Cena: 180 tolarjev ILINJSKI LISff 10LENJSKI UST š-DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST i DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST I DOLENJSKI UST .že K rt d< 10 br P* SPET PRILOGA SLOVENSKE POČITNICE Pet slovenskih pokrajinskih časnikov (Gorenjski glas, Novi tednik, Primorske Kovice, Vestnik in Dolenjski Ust) je že tretje leto zapored Pripravilo barvno prilogo SLOVENSKE POČITNICE. Tbkratna je najbolj obsežna, Vsebinsko tolikanj bogata, da kodo bralci omenjenih časnikov v njej vsekakor našli dovolj namigov, kam se odpravili na počitnice, pa ne za mejo, Kmpak v domačih krajih. Priloga Slovenske počitnice (za bralce Dolenjskega lista je Priložena današnji številki; kdor je morebiti ne bo prejel, Kaj to sporoči oglasni službi) Jo Čedalje bolj zanimiva tudi la oglaševalce, saj njena naklada krepko presega številko 200.00«! den koroških Slovencev v Beli krajini Med gosti funkicionarji SKD s Peterletom na čelu ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - V ponedeljek, 15. aprila, se je s predstavitvijo manjšinskega šolstva na Slovenskem in otvoritvijo razstave v metliškem Gang-lovem razstavišču pričela prireditev z naslovom “Teden koroških Slovencev v Beli krajini”. Včeraj sta bili okrogli mizi o gospodarstvu ter o kmetijstvu in evropski uniji. V soboto, 20. aprila, bo ob 16. uri v črnomaljskem domu obrtnikov pogovor o medobčinskem sodelovanju in delovanju avstrijskih občin, poleg predstavnikov koroških Slovencev pa bodo sodelovali tudi predsednik SKD Lojze Peterle, državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, župani in predsedniki občinskih svetov iz vrst SKD ter poslanke in poslanci v državnem zboru. Istega dne ob 20. uri bo v župnijski cerkvi v Semiču kulturna prireditev. Predstavili se bodo mešani pevski zbor Peca Slovenskega kulturnega društva iz Globasnice, moški pevski zbor Franc Leder-Lesičjak iz slovenskega prosvetnega društva Edinost in Štebna pri Globasnici in moški pevski zbor sv. Štefan iz Semiča. Ob meji bo poleti tako kot lani V Metliki sta se srečala slovenski in hrvaški notranji minister Šter in Jarnjak - O sodelovanju pri varovanju meja, v turistični sezoni, pri zatiranju kriminala idr. METLIKA - V četrtek sta se v Metliki srečali delegaciji slovenskega in hrvaškega ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministrov Andreja Štera in Ivana Jarnjaka. Ocena obeh strani je bila, da sodelovanje pomeni dobro izhodišče za nadaljnje delo pri zagotavljanju varnega življenja ljudi ob meji in gostov v obeh državah. Skupna ugotovitev je bila, da razner, prevzemata svoj del bre-državi, ki izhajata iz podobnih mena v mednarodni skupnosti in 50 LET GLASBENE ŠOLE MARJANA KOZINE - V ponedeljek, 15. aprila, se je zvečer z otvoritvenim koncertom v avli KC Janeza Trdine začelo praznovanje letošnjega jubileja novomeške glasbene šole, ki bo trajalo skoraj dva tedna, do 26. aprila, ko bo zaključni koncert. Slovesni govor je imel Zdravko Hribar, ki je ravnatelj šole že devetnajsto leto. Povedal je, da je šola v teh letih doživela veliko sprememb, tako uspehov kot neuspehov, da pa je vendarle postala pomembno kulturno žarišče vse Dolenjske. V imenu Mestne občine Novo mesto in župana je šoli ob srečanju z Abrahamom čestital Robert Judež, sekretar za kulturo, šport in mladino, in se zahvalil za trud, ki ga vsa leta vlagajo v delo z mladimi. Na otvoritvenem koncertu, ki ga je vodil Tomaž Koncilija, so svoje znanje pokazali solisti in komorne skupine vseh oddelkov Glasbene šole ter navdušili obiskovalce. Strasti spet razgrelo Drgančevje Nepričakovana odločitev na tajnem glasovanju občinskega sveta Novo mesto v okolju, ki ničesar bolje j sovraži kot individualno mne-| (Kovačič Peršin) NOVO MESTO - Drgančevje, predel v Žabji vasi, kjer je imela nekdanja JLA skladišča, je že nekajkrat razgrel strasti. Vsa stvar se je začela zapletati, ko je prejšnja občinska garnitura tja “naselila” nekaj obrtnikov in podjetnikov, lep del pa zaseda tudi Krka. Ti so v obnovo vložili precej denarja, sedapja občinska oblast pa skuša Drgančevje kot enega redkih še prostih večjih kompleksov nameniti za mestotvorne dejavnosti. Tako se je prostorska ureditev Drgančevja spremenila v eno os- » Dan upora brez pesmi? Partizanske pesmi ni več slišati. Niti kot dela zvočne kulise na narodnih slavjih niti kot programske sestavine koncertov pevskih zborov. Vrgli so jo z repertoarja, in to največkrat prav tisti, ki so nekdaj z njo pretiravali in se poniglavo prilizovali takratni oblasti. Izjemoma zazveni še na vse redkejših partizanskih proslavah ali v radijskih čestitkah borcem NOB. Partizanske pesmi ni več, ker je uporna in revolucionarna, revolucije pa niso več “v modi”, vendar ne vse. Sicer ne bi peli in igrali politično-revolucionarne Prešernove Zdravljice ali marsejeze. Umetniške partizanske pesmi ni več, ker se nihče zanjo ne zavzame. Pač, Vinko Globokar, svetovljan, v svetu sodobne glasbe, najbolj znani umetnik slovenskega rodu (Kurt Honolka: Svetovna zgodovina glasbe),, je v Delovnem sobotnem dnevniku takole zapisal: “Zelo spoštujem slovenske glasbenike, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom. Zelo preproste pesmi, ki so jih začeli skladati v h osli, so polne navdušenja, hrepenenja in žalosti. Odevajo posebno odkritost. Nekaj zelo izjemnega se mi zdi, da so ti glasbeniki in skladatelji dali svoje znanje na voljo za neko stvar, pa hkrati tudi razumeli, da morajo v danih razmerah biti pragmatični in funkcionalni. V boju za oblast v Sloveniji, pa naj bo še tako demokratična, je slišati glasove, ki poskušajo zbuditi dvom o legitimnosti partizanov in celo zahtevajo, da bi bilo treba rehabilitirati nepošteno početje kolaboracionistov med drugo svetovno vojno. Ker lahko vznikne tako šokantna poteza, se ne bi čudil, če se bo nekega dne pojavil kak muzikolog in si bo zagrizeno prizadeval dokazali, da so partizanske pesmi in koračnice zložili diletantje ali da ta dela izdajajo slovenski narod..." To se mi v ta okvir zdi vredno zapisali pred prazničnimi dnevi, ki prihajajo. MARJAN LEGAN rednjih točk dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta. Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je pripravil obširno gradivo, župan in predsednik Društva Novo mesto sta pozvala svetnike, naj se odločijo v korist mesta, se pravi za to, da bodo namembnost Drgančevja določili v urbanistični zasnovi Novega ZMEŠANO VREME - April slovi kot najbolj navihan mesec, poln vremenskih zmešnjav. Letošnji nas je že dvakrat pošteno presenetil. Prejšnji teden je sneg ponovno pobelil pomladno napelo brstje po vejah dreves, zaprl zeleno “samopostrežnico" z regratom na travnikih in pogrnil mrzli beli prt nad ponekod že bujnim cvetjem. (Foto: M. Markelj) MOLEK avtoservis - prodaja vozil -avtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tel. (068) 322-366 B3VREME Do konca tedna bo sončno in toplo vreme. sta zainteresirani za mir in sodelovanje. Dogovorili so se o sodelovanju v okviru posameznih uprav za notranje zadeve, za sodelovanje ob papeževem obisku pri nas ter • Na mejnih rekah bo v letošnji turistični sezoni veljal takšen režim kot lani. Obe strani sta izrazili pripravljenost za čim hitrejše sprejetje meddržavnega dogovora, ki bo omogočal, da bo bivanje ob meji čim bolj prijetno. Do takrat pa ostaja policija tista, ki mora skrbeti, da je življenje ob meji kar se da znosno in razmere urejene in varne. med turistično sezono, ko bodo zagotavljali, da bo povečan promet, ki je sicer dobrodošel, čim bolj varen in da bo čim manj bremenil tiste, ki tukaj živijo. Jarnjak je pohvalil dobro sodelovanje obeh ministrstev pa tudi policijskih uprav obeh držav, ki so imele lani več kot 50 sestankov. Tokrat so po njegovih besedah obravnavali probleme, ki bodo nastali ob odpiranju prometa proti jugu nekdanje Jugoslavije. Predvidevajo, da se bo promet zelo povečal, s tem pa tudi številni mesta. Že prej in tudi z za to sejo pripravljenimi sklepi preusmerja občina tamkajšnje obrtnike v obrtno cono na Cikavi. Tisti obrtniki, ki jim objekti in infrastruktura v Drgančevju ustrezajo taki, kot so bili ob podpisu najemnih pogodb, pa naj bi tu ostali do izteka pogodb. A se je na seji vse obrnilo na glavo. Na tajnem glasovanju so s 17 glasovi proti 12 izglasovali sklepe, ki jih je predložil svetnik Tone Vesel, ta v tem primeru zastopa interese prizadetih obrtnikov, kije tudi sam eden od njih. Ti sklepi pa občinske postavljajo na glavo, saj naj bi po njih Drgančevje v srednjeročnih in dolgoročnih dokumentih opredelili kot proizvodno storitveno cono za okolju neškodljive in bližnjo stanovanjsko sosesko nemoteče proizvodne dejavnosti manjših in srednjih zmogljivosti. 1 A. B. Pritožba Vitacela in Videm papirja je zavrnjena Pritožba na višje sodišče KRŠKO - Kot je znano, sta podjetji Vitacel in Videm papir vložili tožbo, s katero sta hoteli doseči .razveljavitev javne dražbe, s katero naj bi bila kršena njuna predkupna pravica, in prodajo Videma češkemu holdingu ICEC. Krško okrožno sodišče je tožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno. Iz sporočila pravnega zastopnika češke družbe Mira Senice je vidno, da je sodišče zavrnilo kot neutem-(jen tudi predlog tožečih strank za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi preprečili podpis kupne pogodbe. Po odvetnikovem mnenju je sodišče potrdilo, da je holding ICEC dobil dražbo kot najboljši ponudnik in s podpisom dra-žbenega zapisnika postal lastnik premoženja stečajnega dolžnika podjetja Videm v stečaju. Sodišče je v celoti pritrdilo pravnim stališčem stranke ICEC, da je dražba potekala pravilno in zakonito. Z odločitvijo okrožnega sodišča v Krškem pa zgodbi o prodaji Vidma še ni videti konca. V kratkem bodo namreč o tem razpravljali poslanci državnega zbora, tožitelja pa bosta na višje sodišče vložila pritožbo, kjer pričakujeta več uspeha. MINISTRA V METLIKI problemi. Že ob povečanem prometu ob velikonočnih praznikih so dokazali, da policiji obeh držav dobro sodelujeta. M. BEZEK-JAKŠE OB DRUGO MESTO TREBNJE - V finalu državne lige s serijsko zračno puško v Postojni so trebanjski strelci dosegli lep uspeh. Mladinska vrsta (Trlep, Solovšek, Pekolj) je le za dva kroga zgrešila drugo mesto, člani pa so zaradi poškodovanega Cuglja nastopili le kot posamezniki. ** '•'Š; ’ ■ -i* ’ N; ; • C' ti L ..a芚II _• PRIPRAVIJAJO HMELJIŠČA - Na 40 hektarih hmeljišč brežiške Agrarie v Trnju pri Brežicah v teh dneh obešajo vrvice, kar kaže tudi fotografija. V dobrih dveh tednih bodo sezonski delavci, ki so doma večinoma v hrvaškem Zagorju, tako uporabili za več kot dve toni materiala. VAgrariipredvidevajo, da bodo letos tako kot lani pridelali 55 do 60 ton hmelja sort Aurora, Bobek, Blisk in Golding. (Foto: L. M.) NEW SWING KVARTET Ig MOPED SHOW 50 LET zavarovalstva VELIKA DOBRODELNA PRIREDITEV 15 zavarovalnica triglav območna enota novo mesto Športna dvorana Marof, v četrtek, 25. aprila, ob 19. uri Miličniki in policisti Pred leti je v nekem radijskem pogovoru vprašala zaskrbljena šolarka, če naši miličniki tepejo. Navzoči višj....... Javzoči višji policijski uradnik je odločno zatrdil: “Veš, deklica, miličniki ne tepejo.” Policist se je seveda zlagal, kajti brez opravil, ki spominjajo na tepež, najbrž ne shaja nobena tovrstna državna služba pod tem soncem. Gre za vprašanje odmerka sile, s katero delajo red organi prisile, ki jim na večini zemeljskih vzporednikov, tudi v Sloveniji, pravijo policija. Prav o tem, kako silni in kako vljudni ter strpni in razumni naj bodo pripadniki slovenske policije, se je nanašalo več vprašanj, ki jih je pred časom moral poslušati notranji minister Ster na javnem pogovoru v Brežicah. Nekateri izmed udeležencev so s posameznimi, njim znanimi slabimi izkušnjami s policijo skušali prepričati notranjega ministra, da so njegovi ljudje drhal in razbijači brez srca in pameti. Mini- ster je ugovarjal, pri čemer je med drugim menil, da se za policiste v Sloveniji usposabljajo samo učenci z najboljšim osnovnošolskim učnim uspehom. Tak izbor naj bi po njegovem zagotavljal, da Slovenija dobiva, če jih zdaj mogoče se nima, policiste, ki so profesionalci v svoji stroki in hkrati vljudni, človeški in kar najširše razgledani. Ali menite, da se v vsakdanjem življenju že srečujete s takimi policisti? So drugačni od nekdanjih miličnikov? Odgovore smo zbrali v anketi. MARJAN VIDIC, vzdrževalec v metliškem Novoteksu: “Nimam veliko stikov s policisti, a mislim, da so bili starejši včasih bolj življenjski kot so sedaj mladi policisti. Res pa je, da se niso spremenili le policisti, ampak tudi časi in mi. Ko so bili še miličniki, jih je bilo v Metliki manj in so se bolje poznali s krajani, sedaj pa je po mojem mnenju policistov kar preveč.” MARIJA MAJERLE, učiteljica iz Semiča: “Imam vozniško dovoljenje, a že nekaj let ne vozim, zato nimam nikakršnih izkušenj ne z policisti ne z miličniki pred njimi. Tbdi sicer se v življenju ravnam po pravilih in nimam opravkov s policijo. Menim pa, da bi morali biti policisti strožji pri zagotavljanju prometne kulture, pa naj gre za žcivile’ ali Rome.” TONE VIRANT, upokojenec iz Soteske: “Tudi mene so po vojni snubili, da bi šel v Beograd v miličniško šolo. Nisem šel. Miličniki niso poznali šale, če jih je na delo poslal takratni sistem. Svoje glave niso smeli uporabljati. Današnji policist ima precej več znanja, je vljuden, tudi svetuje, ne le kaznuje. Ljudje se jih manj bojimo kot nekdanjih miličnikov.” KATJA JUREČIČ, zaposlena v bifeju Jurček v Krški vasi: “Policisti opravljajo poklic kot vsakdo. Kakršen si z njimi, taki so do tebe. V nekaterih primerih pa bi se dalo kaj pripomniti na njihovo obnašanje. V policijo imam zaupanje, težko pa bi primerjala policijo in milico. Policisti opravljajo dolžnost, to je res, a naj bodo pri tem življenjski, ne smejo le kaznovati.” MARTA STOPAR, natakarica iz Krškega: “Kdor je imel s policijo težave, ta ima o njej najbrž slabo mnenje, kdor ni imel težav, ta o njej verjetno ne misli slabo. Osebno nimam ničesar proti policistom in tudi ne proti miličnikom, ki so bili včasih. Policija bi imela v Krškem še veliko dela v prometu. Skozi Krško nekateri šoferji vozijo zelo hitro in tu je treba ukrepati.” DRAGO ŠANTEJ, trgovski zastopnik z Razborja: “Veliko potujem po naših cestah in opažam, da policije pogosto ni tam, kjer bi morala biti, da bi kaznovala oziroma izločala iz cestnega prometa tiste brezvestne udeležence, ki ogrožajo varnost drugih. Pepričan sem, da bi policija lahko več naredila, da bi se občutno zmanjšal krvni davek na naših cestah, ker prepričevanje ne zaleže.” MOJCA SMOLIČ, zaposlena pri podjetju Lorenci v Velikem Gabru: “TUdi pri policiji so podobno kot v drugih poklicih izjeme v dobrem in slabem pomenu besede. Toda slab glas seže očitno še dlje kot v deveto vas, zato bi morali biti nekateri policisti pri vodenju postopkov zoper sodržavljane bolj tolerantni; upoštevali naj bi, da smo vsi ljudje krvavi pod kožo.” SILVANA TATAREVIČ, natakarica v “Janezu” iz Kočevja: “Preventivne akcije policije se mi zdijo v redu, predvsem preverjanja vinjenosti, saj je vse več mladih, ki posegajo po alko-holu in ki lahko v takšnem stanju povzročijo nesreče. Sicer pa v prijaznosti policistov ne vidim nobene razlike: tisti, ki že prej niso bili prijazni, tudi sedaj niso, tisti, ki so bili, pa so tudi sedaj." PROLES, d.o.o. NOVO MESTO Izdelujemo in prodajamo , hrastov klasični parket ■ dimenzij: i 21x450x70 i 21x300x50 ■ 21x250x50 1 tel.: 068/323-186 mob.: 0609/619-135 mm PRODAJA GUM VDLKAIMIZERSTVO BRUNSKOLE MATIJA, l.p. 1 HRAST la, 68331 SUHOR, 1 tel/lax: 068/50-475 Pri stečajih so najbolj tepeni delavci Čistilna naprava v Šentjerneju! Pritisk v obliki dela za določen čas Z obiska državnega sekretarja Marka Slokarja - Država lahko prispeva največ polovic^ potrebnega denarja - Drugo leto tudi rekonstrukcija križišča v Šentjerneju NOVO MESTO - Lanskoletni stečaji v številnih dolenjskih podjetjih (Adria, Tob, Keko, Novoteks Konfekcija itd.) ne pomenijo samo usihanje moči gospodarstva, zmanjšanja proizvodnje in delovnih mest, ampak tudi povečujejo pravno in socialno ogroženost delavcev, V območni organizaciji ZSSS za Dolenjsko menijo, da se bo tudi v tem letu še povečevalo zaposlovanje na črno. Tisti, ki so ob stečajih ostali brez dela, se na sodišču večinoma brez velikih upov potegujejo za denar, ki jim ga podjetje dolguje. Podjetja, ki nadaljujejo proizvodnjo, ponavadi zaposlijo največ tretjino delavcev, pa še te največkrat samo za določen čas. Pogodbe o zaposlitvi podaljšujejo vedno znova, delodajalci zahtevajo nadpovprečno storilnost, podaljšujejo delovni čas in nudijo minimalne plače. Sindikat mora pri tem izsiliti oz. ohraniti vsaj dotedanje pravice. Zagotavljati mora tudi koledar delovnih dni, da delavci ne bi delali za čas, ko jim pogodbe že potečejo, Prav tako je treba izboriti, da delodajalec za več kot 8-urno delo plačuje nadure. Podjetniki pogosto zaradi slabe likvidnosti kasnijo z izplačili in zmanjšujejo delavcem plače celo za petino, čeprav je po kolektivni pogodbi mogoče le začasno 5-odstotno znižanje plač. Nekateri tudi ne spoštujejo obveznosti, da so v primeru, ko prevzamejo dejavnost skupaj z delavci, dolžni le-te obdržati dve leti. Po dolenjskih podjetjih še naprej ne izplačujejo regresov in zamujajo s plačami. Pionirjevi delavci ostajajo brez nadomestil, sofinanciranje ne teče, ostaja pa tudi odprto vprašanje odpravnin. Zaradi izredno težkih razmer so dolenjski Svobodni sindikati oblikovali sklad za enkratno pomoč nekaterim delavcem tega podjetja. B. D. G. ŠENTJERNEJ - Nove male občine - tudi šentjernejska - so se z novo lokalno samoupravo soočile z vrsto težav, med drugim tudi z neurejeno komunalno in cestno infrastrukturo. Za ureditev tega bi potrebovali veliko denarja - samo za šentjernejsko čistilno napravo z omrežjem je potrebnih več kot 200 milijonov tolarjev - česar pa majhen občinski proračun ne omogoča. Zato se je prejšnji teden na povabilo šentjernejskega župana Franca Hudoklina v Šentjerneju mudil sekretar iz Ministrstva za okolje in prostor Marko Slokar s sodelavci. Seznanili so ga z ureditvijo glavne kanalizacije širšega območja Šentjerneja, kar je pogojeno tudi z rekonstrukcijo glavnega križišča v Šentjerneju in z ureditvenim načrtom regulacije potoka Kobile, ki poteka ravno v tem času. Kot največji in najtežji zalogaj za občino je izgradnja prepotrebne centralne čistilne naprave v Šentjerneju. Zemljišče zanjo je že odkupljeno, v preteklosti so bili narejeni tudi projekti, a jih bo Združenju poseben položaj Težave Združenja slovenskih častnikov - Možen kader NOVO MESTO - Združenje slovenskih častnikov se mukoma vrača z obrobja vojaškega in družbenega dogajanja, na katero jih je pred kakega pol desetletja potisnil vrtinec družbenih in političnih sprememb v Sloveniji. Kot so poudarili na nedeljskem zboru častnikov in letni programski konferenci Združenja slovenskih častnikov območnega združenja Novo mesto, so častniki in podčastniki - člani ZSČ - strokovno usposobljen kader, ki bi bil lahko v vojni uspešen poveljujoči kader v Slovenski vojski, na kar je opozori! zlasti predsednik OZSČ Novo mesto Borut. Usenik. Častnike in podčastnike iz novomeške, šentjernejske in škocjanske občine vključuje območno združenje Novo mesto. To združenje po besedah Usenika občuti pomanjkanje denarja. "Na žalost je tako, da imata župana občin Šentjernej in Škocjan razumevanja za fianciranje, ne glede na to, da imata samo 20 odst častnikov in podčastnikov na svojih območjih, najmanj razumevanja pa kaže razpravah poudarila Borut Usenik in Bojan Avbar. Slednji je dejal, da bo položaj združenja v družbi popolnoma utrjen, ko bo dobilo denar od države. “Združenje slovenskih častnikov je domovinsko, obrambno, pravzaprav državotvorno društvo, zato ne bi smelo spadati med različna druga društ- * Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto je lani podpisalo s poveljnikom 2. PPSV brigadirjem Janezom Butaro listino o medsebojnem sodelovanju. Generalštab SV je sicer ukazal podrejenim poveljstvom v vsej državi, naj sodelujejo z združenjem častnikov, kar mogoče pomeni, da častniško združenje v državi pridobiva veljavo. va. Mi sc združujemo zato, da bomo ohranjali in čvrstih svoja obrambna znanja, zato naj bi naše združenje sodilo v krog društev s posebnim, privilegiranim položajem,” je poudaril Bojan Avbar. L. M. Borut Usenik mestna občina Novo mesto,” je, kot že večkrat doslej, poudaril Usenik. Združenje Slovenskih častnikov je po zakonu podobno drugim društvom. Tako zakonsko enačenje je napaka, kot sta v nedeljo na V SREDO POČASTITEV DRŽAVNEGA PRAZNIKA NOVO MESTO - Slavnostna prireditev v počastitev dneva upora proti okupatorju, ki ga država Slovenija praznuje 27. aprila, bo v sredo, 24. aprila ob 20. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine. Na proslavi bo govoril dr. Ivan Kristan, predsednik Državnega sveta Slovenije, sodeloval pa bo pihalni orkester Krke-Zdravilišča iz Dolenjskih Toplic. Združenje borcev in udeležencev NOB, Glasbena šola in društvo upokojencev vabijo prebivalce Novega mesta, da počastimo spominski dan začetka upora proti nacifašistom. potrebno obnoviti. V občini stojijo tudi nekatere ključne investicije, kot je povezovalni vodovod iz Šmarja do Vrhpolja v dolžini 2,8 km, pri tej investiciji sodeluje tudi JP Komunala, težava je tudi pri gospodarskem izkoriščanju vodnih virov na Krki z namenom namakanja kmetijskih površin, ker še ni podeljena koncesija. Velik problem, ki ga je občina podedovala, je vzdrževanje melioracijskih kanalov. Ta investicija je vredna 15 milijonov mark, kanali pa so potrebni temeljitega čiščenja, za kar pa občina nii% denarja. Kot jc pojasnil Marki Slokar, morajo jarke vzdrževalo lastniki, zato bodo na občini"" kratkem sprejeli odlok o terfn hkrati pa potekajo pogajanja^ ministrstvom za kmetijstvo & finančno pomoč pri čiščenju. m Po besedah Slokarja se lahlj(u občina prihodnje leto javi itlo komunalni razpis za nepovratidc sredstva za čistilno napravo, sli F lahko država za takšne investicij prispeva do polovice sredster1 Lani je občina iz ministrstva«^ okolje dobila le 2,2 milijona tolaL jev, po letošnjem predlogu milji s strstva pa naj bi občina za kotnjnii nalni del dobila 63,5 milijofm t0larjeV' T.GAZVO ČE RAZSTAVA OBRTI IN PODJETNIŠTVA NOVO MESTO - Družba NOUA zbira do 10. maja prijave za razstavo dejavnosti dolenjskih obrtnikov in podjetnikov, ki bo v novomeški športni dvorani med 20. in 23. junijem. Dneve obrti in podjetništva, ki jih pripravljata Območna obrtna zbornica Novo mesto ter Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, bo spremljalo več različnih prireditev. Med drugim bo v tem času uradna otvoritev novih prostorov OOZ Novo mesto, podelitev listin o verifikaciji obratovalnicam, ki bodo usposabljale učence, srečanje belokranjskih, novomeških in trebanjskih obrtnikov v Dolenjskih Toplicah in srečanje s predstavniki. Brescie. V času razstave bo še predstavitev knjige Zgodovina novomeške obrti, ki jo pripravlja Slavko Dokl, založila pa jo bo zbornica. ■ V: SEKRETAR SLOKAR S SODELzlVCI V ŠENTJERNEJU - DržavnD sekretarja Marka Slokarja so v občini seznanili s potrebo po čistilni naprtil Po sekretarjevih besedah je eden od virov tudi taksa za obremenitev flf padnih voda, ki jo lahko obdržijo v občini, če imajo izdelano dokumc1 tacijo za konkretno investicijo - čistilna naprava bi bila vsekakor upravičd do teh sredstev, saj v občini vsako uro nastane 366 kubikov odplak. " teh se gotovo izliva tudi v podtalnico. (Foto. T. G.) ČASTNIKI O OBRAMBNI DOKTRINI - Na nedeljskem zboru Zdnd4 slovenskih častnikov območnega združenja Novo mesto je načel11] generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnik Albin GiiWlllp udeležencem predstavil doktrino vojaške obrambe Slovenske vojske, 'j.' sliki: z zbora OZSČ Novo mesto. (B. Avbar, foto: Marko Klinc) L" n 'n >ij n Ljubljansko pismo “Izvirni greh” so poslanski privilegiji dobe, vanjo pa bi se jim štelo & leto prejemanja plače po prC' teku mandata, bi se dejansk" lahko upokojevali že s 15 le,li* delovne dobe (več kot en tnat';Kii dat), 20 leti (en mandt) in 25 le'1 v (manj kot en mandat). V prev v logu zakona, ki so ga pripravil1' (j ni natančno določeno, po kakU; tij, nem postopku bi dokupoval' *sa delovna leta. Če bi obveljal* rštr najcenejša možnost (dokupfttt Kaj spet predlagajo in razburjajo ljudstvo študijskih let ali vojaščine), hi 'Iti LJUBLJANA - Že od prvega dne stavke zdravnikov in zobozdravnikov je bilo jasno, da se pri vrednotenju svojega dela in poklica zgledujejo po poslancih. Tudi za sodnike, tožilce, strojevodje, policiste, šolnike in vse tiste, ki se bodo še oglasili, so "svetel zgled” prav poslanske plače. Le-tc so torej “izvirni greh”. Stavke povzročajo vsem veliko škodo. A kako se jim izogniti, kako naj sc vlada uspešno spoprime s pritiski - to je zdaj glavno vprašanje?! Ko pa so celo poslanci, predstavniki ljudstva, gluhi za glas ljudstva, ko beseda nanese na njihove plače. Ne samo to: poslanci zase terjajo še nove privilegije. Poglejmo, kaj predlagajo! Sedanji poslanci (in drugi politiki) bi se lahko, če so v parlamentu (ali vladi...) več kot en mandat, upokojevali z 20 leti delovne dobe, s 25 leti, če so v parlamentu (ali drugod) vsaj en mandat, in s 30 leti, če so manj kot en mandat. Ker bi lahko dodatno dokupili 4 leta delovno jih dokupljeno leto trenutjjjj !°i (p2 stalo nekaj več kot 240.00® tolarjev. Večina poslancev (P.ftL tudi denimo ministrov) bi, čc P1 (j. se upokojila, najverjetneje pfjj ) s jemala pokojnino okoli 200.00® ^ tolarjev mesečno ali nekaj tnal"' 1\| ga manj, [z Eno najbolj značilnih pripravljenega zakona o posla11' % skih privilegijih je razloček m"" pt stališči strank, njihovih vodita 'li Ijev in poslancev. Stranke sl’ jj" povečini odločno proti “nen) U! lavnim privilegijem”. Med lis*.1' k** mi. ki jih predlagajo, ni n*1J' uglednejših poslancev. Žc o" j/1 prvem predlogu jc bilo slišati. ^2 ^ r novšek “jezna” zaradi počdj* sta predsednika SKD in LP-* Lojze Peterle in dr. Janez Pf *ijt' poslancev. A ker sc ravnanj* K poslancev teh dveh strank P* ^ tem ni veliko spremenilo, so n*J* M govorice iz strank najbrž iz)'1* U iz trte. Razlike med stališčisl’ A najbolj očitne pri ljudski str:'11' Ju ki. Privilegijem odločno nasprt" M tuje, hkrati pa zakon o privil* n: gijih (z izjemo bratov Podobi" pl kov) predlagajo skoraj vsi Pp jU slanei te stranke. Vse to si vrij* L H zapomnili za volitve! VINKO BLATNlK k. Dvomeška kronika RPAN - Krpan jc bil dobro-!n slovenski silak, ki je dal ime .1 posebnim avtobusom, ki jih itf°rabljajo za mestni promet v bbljani. Eden takih zglobnikov, ^urejen v potujočo trgovino z ■^nimi oblačili, tudi rabljenimi, JTOe Almi line iz Zg. Dupelj pa ,2e ne zasluži Krpanovega ime-rT Konec prejšnjega tedna je ta l'l)os zapeljal v drevored proti lirskemu gradu, tam zagazil med ;ijnovo posajene kostanje in se ja!reznil v blato, tako da so ga ffali v ponedeljek izvleči s Wm tovornjakom. Seveda je .J" okoli vse razrito. Koliko so pijoči trgovci prodali in če so kaj, se ne ve, vsekakor pa l»do lastniki Krpana, kije ril sko-Pod okni Zavoda za varstvo cftavne in kulturne dediščine, [efbili račun za poravnavo povzro-, ^ škode. JKOZOLEC - Novomeški žuli11 Koncilija je predlagal, občin-J1 * *vet pa potrdil, da etnološko ffljttmivi stari Seidlov kozolec, ki jUjnora umakniti Krkinim parkirni, podarijo pleterski kartuzi-‘■'Za njihov etnološki muzej na |°stem. V šentjernejski občini, v “eri leži kartuzija, pravijo, daje edino, kar so do sedaj dobili od panje skupne novomeške ob- MNJA - Svetnik Jože Perše, ce_r predsednik Planinskega ■jStva Novo mesto, je na seji inskega sveta obsodil početje Jov zmajarskega kluba Kanja, so v Kočevskem Rogu nad ‘feirnom pri Pogorelcu do gole-fnsekali del gozda, v bližini pa ni na črno postavili tudi nekak-1,objekt, za kar da so že zabe-l,rali temelje. V zvezi s tem je - pnil tudi državnega svetnika “nčičeve SNS Rafaela Kužnika, 'fli,. jo tudi član kluba Kanja. o'r*c je pozval inšpekcijske in , pristojne službe, naj takoj .T^Pajo. f SP^-ČOVI - Za pred volitvami ^“eno čedno, najmlajšo in naj-!CJ diplomirano kandidatko ter Wno podjetnico na listi najbolj ?r>dne stranke seje potem izka-?’ da ima končano srednjo šolo da se nekaj poskuša s študijem “dolu. Kot kaže zdaj, pa ni bila Jfšna ne pri študiju ne pri pri i SJctništvu. Kar dve banki jo g®, ker ne odplačuje kreditov, 'n strankarski somišljenik hoče Tjo dobiti nazaj posojenih ji s® mark, za nameček pa je fdinska knjiga predlagala izit* za 35.000 tolarjev, na ko-Pje z obrestmi narasel dolg za “leno (in ne plačano) knjigo, I9‘>4 vredno 10.000 tolarjev. I . gospa je rekla, da so se-j0rji pri Smihelskem mostu do križišču Seidlove in Roz-Jove ceste tako usklajeni kot šcpOtiJko uprava in državna č'F,0. Sami zastoji in slaba vo- tdf Sjhokranjski drobiž li,lu ŽUŽEMBERKU KMA-j, u*HŽICA - Staro vežico je v S^hiberku dodobra načel zob • * referendumskem pro-tdiu KS Žužemberk je v pro-li k1"11 nova nirliška vežica. Že P tu 1004 je bil narejen idejni 'n »a L Sa je izdelal arh. )d Ldternik. Nova vežica bo stala P* k- Pokopališčem in novo cer-bi J® sv. Mohorja in Fortunata. j Jevna skupnost tako računa, Od bodo že letos pričela e■ pljska in tudi gradbena dela. (TA) VEČJI TEHNIŠKI iSigMENlK NA DOLENJ-v,-M - Te dni mineva 200 let, " M' pfje železolivarna na Dvoru i' . so fdi ljjelaobratovati. Pomembno-iP.ga dogodka se zavedajo c’ krajani Dvora in okolice. hjj,vo upokojencev, športno gasilci, kulturno društ--p. . a. 'Seleči križ, odbor za pripra-užeja delajo že v polni Ja ^dbi. Za junij pripravljajo P Jdtijo in hkrati tudi spremit' tj]’e<-- prireditve, ki bodo spom-ij* c ha nekdaj cvetoče želeji l lvo na Dvoru. Več o njem v Jfei Prilogi. tfjARo ŽELEZO IN SME-IčMed prve sodelujoče v akci-Pdistimo Slovenijo, tam se Ejhja moja dežela” so se EJ^ili učenci osnovne šole na IpU. Vneto so zbirali železo Oseh in tudi po grapah, goz-W|a in tam, kjer jih je odvrgla fc-stna človeška roka. Vendar On niso bili kos, tam nad j E.® odpadno železje še danes |K k' in čuka na naslednjo akci- MM I Z M A tl H O S Č I 125 milijonov tolarjev za vodo Komunalin sektor Vodooskrba načrpa 5 milijonov kubikov vode na leto - V Straži prva ultravioletna naprava - Vodovod tudi v Podgorju - 700 okvar na leto NOVO MESTO - V okviru novomeške Komunale je zelo pomemben sektor Vodooskrba, za oskrbo z vodo v občinah Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Na tem območju živi okoli 53.000 prebivalcev v 12.000 gospodinjstvih. Kar 87 odst. prebivalcev dobiva vodo izjavnih vodovodov, ostali pa iz vaških oziroma iz kapnic. “Naš sektor upravlja z 18 vodovodi, v sklopu katerih je 25 črpališč, 61 vodohranov s skupno zmogljivostjo 8.400 kubikov, na tem območju pa se razpreda blizu 600 km primarnega vodovodnega omrežja,” je navedel osnovne podatke inž. Bojan Kekec, ki operativno vodi ta sektor. Iz 22 vodnih zajetij s skupno izdatnostjo 355 litrov na sekundo načrpajo okoli 5 milijonov kubikov vode na leto, za kar porabijo okoli 2,2 milijona kilovatnih ur električne energije. “V zadnjih dveh letih prodamo okoli četrtino manj vode, kot je načrpamo; samo 25-odstotna izguba pa je za slovenske razmere dokaj dober rezultat,” pravi Kekec. Za primerjavo: ljubljanski vodovod ima okoli 50 odst. izgub. V novomeški občini še nimajo vodovoda v KS Dolž, kjer ga prav sedaj gradijo, nato v KS Podgrad pa v delu otoške krajevne skupnosti in v delu Suhe krajine; v občini Škocjan naj bi ga zgradili še za Orešje in okolico, medtem ko je šentjernejska občina kar v redu pokrita z vodovodi. Letos bo Komunala namenila 125 milijonov tolarjev za izboljašanje kakovosti vode, to je za izgradnjo novih objektov, raziskave, zajetja novih vrtin, nabavo nove klorirne opreme itd. “Letos bomo na zajetju za Straški vodovod montirali prvo aparaturo za razkuževanje vode z ultravijolično svetlobo, ki nima nobenih škodljivih posledic; v tem primeru bo šlo za kombinacijo minimalnega kloriranja in UV svetlobe na izvoru, s čimer nasploh dosegamo najboljše učinke,” pravi Kekec. Največji vodni vir je črpališče Jezero v Družinski vasi, kjer načrpajo okoli 210 litrov vode na sekundo in s tem krijejo skoraj dve Bojan Kekec Moj kraj - moja bodočnost Mirnopeški referendum za ureditev vodovodov, kanalizacije, cest, mrliške vežice in vrtca uspel S. M. MIRNA PEČ-V slogi je moč. Tudi'zato je Krajevna skupnost (KS) Mirna Peč v nedeljo, 14. aprila, razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka po stopnji dva odstotka za sofinanciranje kar obširnega programa, ki bi izboljšal življenje v KS Mirna Peč, ki združuje približno 2600 prebivalcev iz 28 vasi. Od 7. do 19. ure seje nedeljskega referenduma na štirih voliščih (dve v Mirni Peči, v Jablanu in Globodolu) od 1926 violilnih upravičencev udeležilo 1332, kar pomeni, da je bila udeležba visoka - 69,2-odstotna. Za referendum se je odločilo 68,1 odst. volilcev, proti 30,6 odst., neveljavnih pa jc bilo 1,4 odst. glasovnic. Franci Ambrožič, predsednik mirnopeške krajevne skupnosti, je z izidom zadovoljen in je več povedal o referendumskem programu. Ta v prvi vrsti zajema izgradnjo in ureditev vodovodov na Postaji, Marofu, Mirni Peči (dela se začnejo maja), Goriški vasi, Vrhovem, Dolenji vasi, Šentjurju (iz vrtine v Čemšah, ki jo je lani naredila JP Komunala). V programu je tudi izgradnja mrliške vežice, saj je Mirna Peč eden redkih krajev, ki je še nima. Ta bo stala zadaj na pokopališču, kjer je parkirni prostor, urediti pa bo treba tudi javno razsvetljavo. Sedaj so v fazi pridobivanja načrtov projekta, možnosti za uresničitev pa so jeseni. Potrebna bo tudi obnova mirnopeškega in globodolskega pokopališča. Čeprav so v KS Mirna Peč zgodaj začeli asfaltirati ceste, jih je še veliko makadamskih ali pa že načetih. Potrebna bo torej ureditev krajevnih cest, z asfaltiranjem bodo dokončali cesto Šentjurje - Hmeljčič (del je že), Hrastje - Poljane (ta teden), cesto do Dobja, del od Biškc vasi do Postaje, Postaja - Čcšenee, Gorenje Vrhovo - Goriška vas, Vrhovo - Prečna. Asfaltnih prevlek pa bo deležno večji del že asfaltiranih cest. Ena izmed točk referendumskega programa je tudi dograditev kanalizacijskih sistemov - Postaja, Marof, potrebne pa so tudi vaške čistilne naprave. Najbolj kritično stanje je po Ambrožičevth besedah v Globodolu, Biški vasi in Jablanu. Razveseljiva je novica, daje velika potreba po dograditvi otroškega vrtca, kar pomeni, da bodo že obstoječega pri mirnopeški osnovni šoli nadzidali in pridobili dodatne prostore. Samoprispevek po stopnji 2 odstotka za sofinanciranje referendumskega programa se začne junija. Krajani v tujini morajo letno v tolarski protivrednosti plačati 300 nemških mark, obrtniki in podjetniki s svojimi podjetji v KS Mirna Peč, ki živijo drugje, pa 500 nemških mark, seveda v tolarski protivrednosti. L. MURN DVA STARA IN EN NOV DIREKTOR NOVO MESTO - Na zadnji seji občinskega sveta so na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Miro Maijuna, dosedanjo direktorico, imenovali za v. d. direktorice Kulturnega centra Janeza IV-dine, in to za dobo enega leta, v tem času pa je treba usklu-diti akte te ustanove z zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Za direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto za dobo 5 let so imenovali dosedanjega direktorja te ustanove Danila Breščaka. Za novega direktorja Gasilsko-reševal-nega centra pa so imenovali dosedanjega pomočnika direktorja Cirila Klemenčiča. tretjini potreb Novega mesta in okolice po pitni vodi. Drugo po izdatnosti je zajetje izvira Težke vode v Stopičah, kjer črpajo vodo še iz bližnje globinske vrtine, pripravljena pa je še ena. “Če bomo lahko opustili površinski vir in vodo črpali samo iz globinskega vodonosnika, se bo kvaliteta vode za del Novega mesta, ki se napaja iz tega zajetja, bistveno izboljšala.” Sicer pa ta dva največja vira nista med najbolj problematičnimi, • Ker je vodovodno omrežje povprečno staro 27 let, je na njem precej okvar, okoli 700 na leto; lani so v enem dnevu imeli celo 12 okvar. V sektorju za oskrbo z vodo dela 29 ljudi, zaradi njihove prizadevnost in sodobne opremljenost ter procesnega vodenja pa je ta služba nadpovprečno produktivna. S Cikave, kjer je sedež tega sektorja, preko računalnika in UKV zvez nadzirajo delovanje 37 vodohranov in črpališč po celi občini. čeprav je res, da nista najbolj kakovostna. Najbolj problematičnega, zajetje za vodovod Ratež -Brusnice, kjer je bilo lani 90 odst. vzorcev vode bakteriološko oporečnih, so že opustili in sedaj vodo črpajo iz globinske vrtine pri Brusnicah; od lanskega junija, ko je stvar stekla, ni bilo niti enega slabega vzorca. Na zajetju za Straški vodovod so "konec lanskega leta namestili filtre, letos bodo, kot rečeno, še UV napravo in to bi moralo še dodatno izboljšati sicer slabo kakovost tamkajšnje vode. Zelo slabe kakovosti je vodni vir v Podturnu, iz katerega dobivajo vodo Dolenjske Toplice, Sušice, Uršna sela, Laze, saj je bilo lani kar 82 odst. vzorcev na zajetju bakteriološko neprimernih. Tudi ta vir bodo opustili in izkoriščali globinsko vodo iz vrtine v Dolenjskih Toplicah. Ta zadeva ima letos prednost in bodo zanjo namenili 28 milijonov tolarjev. A. BARTELJ MESTNI MINIBUS - Zadnji petek je na povabilo vodstva Avtobusnega prometa Gorjanci v Novo mesto pripeljal minibus znanega madžarskega proizvajalca Ikarusa. Gre za manjši avtobus, ki ima 16 sedežev in 30 stojišč in je kot nalašč za potrebe mestnega prometa, saj je tudi zelo okreten. Tak minibus bi v novomeškem mestnem prometu lahko vozil na relacijah Šmihel - Novo mesto - Bršljin - Glavni trg - Ločna - Šmihel, in to tudi preko obnovljenega kandijskega mostu, saj njegova neto teža komaj presega 3.000 kg. Je pa cena tega avtobusa zelo visoka, okoli 160.000 nemških mark, tako da ga Gorjanci ne morejo kupiti, saj so tako rekoč vse njihove sedanje mestne linije nedonosne. Odločitev o nakupu tega minibnusa tako ostaja na mestni občini, ki bi morala za to nameniti tudi del denarja. (Foto: A. B.) RENAULT sport^^ CLIO ZA ZMAGOVALCA - Prejšnji četrtek sta v prostorih Renaulta šport r novomeškem Revozu direktor Revozove direkcije za komunikacije Tom Pleterski (levi) in vodja športne avtomobilistične dejavnosti v tej firmi Rudi Šali izročila lanskemu zmagovalcu avtomobilističnih dirk za pokal Clio Branku Belingarju (desni) nagrado Marko Klinc) avtomobil Renault Clio 1,4 RT. (Foto: OGLED DANTEJEVE JAME IN JAVORCE NOVO MESTO - Planinska skupina Krke vabi v soboto, 20. aprila, na ogled Dantejeve jame in Javorce na Tolminskem. Odhod bo ob 6. uri zjutraj izpred Krke v Ločni, prevoz pa stane 800 tolarjev za osebo. Izlet bo vodil Peter Repovž, prijave pa zbirajo do danes, 18. aprila. TURISTIČNO DRUŠTVO VABI ŠENTJERNEJ - Turistično društvo Šentjernej organizira v soboto, 20. aprila, ob 20. uri občni zbor v prostorih osnovne šole Šentjernej. Do sobote lahko pošljete pristopne izjave na občino Šentjernej ali jih prinesete na občni zbor. VELIKA DOBRODELNA PRIREDITEV NOVO MESTO - Prihodnji četrtek, 25. aprila, oh 19. uri bo v športni dvorani pod Marofom v počastitev 50-let-nice zavarovalstva na Dolenjskem velika dobrodelna prireditev, katere izkupiček bo namenjen izključno za izgradnjo nove porodnišnice. Gostje prireditve bodo New swing kvartet in Moped show, vstopnice po 600 tolarjev lahko kupite v predprodaji na zavarovalnici TViglav na Novem trgu in na dan prireditve v športni dvorani. 90 NOVIH KOSTANJEV - Prejšnji teden so delavci Vrtnarstva iz Murske Sobote v Kettejevem drevoredu zasadili 90 novih kostanjevih sadik. (Foto: A. B.) Počasna obnova Kettejevega drevoreda Ena zadnjih sklenjenih zelenih površin Novega mesta • Zagotoviti stalen denar za obnovo NOVO MESTO - Marof oziroma Kettejev drevored je ena zadnjih in najdragocenejših zelenih površin Novega mesta. Vse ostalo so nam dosedanje občinske oblasti nadvse uspešno pozidale ali kako drugače spridile. Marof pa bi lahko - s potrebno nadgradnjo, seveda - postal edin in prelep mestni park. “Sedaj je najbrž zadnja priložnost, da mesto ohrani drevored,” pravi Mitja Simič, dipl. inž. krajinske arhitekture in konservator na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Za to seje odločno zavzelo tudi Društvo Novo mesto, katerega dejavni član je tudi Simič. “Celovita obnova drevoreda je še posebej potrebna zato, ker je mesto v zadnjih letih izgubilo mestni park in druge zelene površine ter mnoga častitljiva drevesa,” pravi Simič. Drevored, ki so ga ob sedanji Rozmanovi cesti zasnovali že leta 1830, čez Marof pa so ga zasadili pred dobrimi sto leti, so leta 1992 končno zavarovali in razglasili za spomenik oblikovane narave. Takrat pa je bil kilometer in pol dolgi dvostranski kostanjev drevored, ki je izjemen tudi v širšem merilu, že v kritičnem stanju. Tri leta po načrtu obnove drevoreda pa se vsa zadeva še vedno ni zares začela. "Zaradi premalo denarja za ta projekt in njegovega nerednega dotoka je predvideni časovni načrt obnove že zdavnaj propadel,” pravi Simič. Društvo Novo mesto je o tej zadevi županu napisalo pismo in se zavzelo za hitrejšo in načrtnejšo obnovo. Prejšnji teden so delavci Vrtnarstva iz Murske Sobote zasadili okoli 90 kostanjevih sadik, ki bodo nadomestila propadla in odstranjena drevesa; v Murski Soboti so jih nabavili zato, ker so njihove sadike zdrave, se pravi niso okužene z listno pršico, direktor soboškega podjetja pa je priznani • Dela za obnovo drevoreda potekajo že tretje leto, v tem času je bilo narejenega kaj malo, delu še ni videti konca, drevored, kije ves ta čas gradbišče, in Marof z njim sploh pa ljudi tak gotovo ne privlači, ampak prej odvrača. Da bi pospešili obnovo drevoreda. Društvo Novo mesto predlaga, naj bi v občinskem proračunu za ta namen zagotovili stalen dotok sredstev, naj se začne akcija zbiranja sponzorskih sredstev za predvideno parkovno opremo drevoreda in naj oblikujejo širši nadzorni organ, ki bi skrbel za to, da bo obnova potekala čimbolj nemoteno in usklajeno. strokovnjak za parkovno vrtnarstvo dr. Aleksander Šiftar. A. BARTELJ Mši IZ M ASIH OBČI M Metliški proračun je “pod streho” Županje na predlog svetnikov pripravil odprt proračun, kar pomeni, da se bo občina lahko zadolžila, a za največ 17 milijonov tolarjev - Dodatni denar zgolj za naložbe METLIKA - Metliški svetniki so na seji pred tednom dni sprejeli letošnji občinski proračun. Tokrat je župan Branko Matkovič pripravil - tako kot je na prejšnji seji predlagala večina svetnikov - proračun, v katerem prihodki in odhodki niso uravnoteženi. Prihodki so sicer ostali enaki, torej dobrih 411 milijonov tolarjev, odhodkov pa bo za 17 milijonov tolarjev več. USPELA PRIREDITEV - Dobrodelna prireditev “Sonce za vse”, ki jo je za Metličane v petek zvečer pripravil tamkajšnji Rdeči križ, na njej pa so sodelovali številni narodnozabavni ansambli, plesalci, pevci in humoristi, je pritegnila veliko gledalcev. Te je še najbolj ogrel nastop hrvaškega pevca Zdravka Škenderja in plesnih skupin metliške Osnovne šole (na sliki). Na avkciji, prvi te vrste v Metliki, je bilo od desetih umetniških slik, ki jih je prispevalo podjetje Svagula, prodanih sedem. S prireditvijo in prispevki številnih sponzorjev, računa Rdeči križ, bo letos poslal na letovanje 25 otrok iz socialno šibkejših družin. (Foto: T. Jakše) Župan je upošteval predvsem predlog svetnikov, da mora biti proračun odprt za naložbe. Tako je Matkovič dodatno predvidel za projektno dokumentacijo pri izobraževanju 2 milijona tolarjev, za rekonstrukcijo cest in pločnikov 5 milijonov tolarjev ter prav toliko za gradnjo vodovoda v Berčiče, kjer bodo priskočili na pomoč tudi krajevna skupnost Metlika, prebivalci in lastniki vikendov. Po lastni presoji pa je za naložbe v otroškem varstvu k prejšnjim petim milijonom tolarjev dodal še 5 milijonov. Za naložbe v šolstvu in otroškem varstvu namreč polo- vico denarja prispeva država, drugo polovico pa lokalna skupnost. Letošnji prispevek občine bi po njegovem zadostoval vsaj za pričetek razširitve otroškega vrtca. Župan je poudaril, da je 17 milijonov tolarjev največ, kolikor dopušča zakon, da se metliška občina še lahko zadolži. Ker pa proračunskim porabnikom, za katere so ministrstva sprejela merila za financiranje, občine ne smejo dodeliti manj denarja, bi svetniki lahko spreminjali vsote le pri kmetijstvu in komunali, kjer merila niso izdelana. Vendar pa bi RDEČA KAPICA V METLIKI METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika vabi v nedeljo, 21. aprila, ob 16. uri v tukajšnji kulturni dom na ogled lutkovne igrice Rdeča kapica lutkovnega gledališča FRU-FRU iz Ljubljane. IGRAJ KOLCE - Črnomaljska Zveza kulturnih organizacij je v dragatuškem kulturnem domu pripravila 13. srečanje belokranjskih otroških folklornih skupin z naslovom Igraj kolce. Z otroškimi igricami, izštevankami, zbadljivkami, pesmimi ter plesi se je predstavilo devet otroških skupin iz črnomaljskih osnovnih šol Mirana Jarca in Loka ter adlešičke podružnične šole, iz dragatuške, metliške, semiške in viniške šole ter tamburaška skupina OŠ Draga tuš. Na fotografiji: otroška folklorna skupina OŠ Loka, ki je pod vodstvom mentorice Stanke Mržljak svoj nastop naslovila “Veseli smo vas, veselite se nas!”. (Foto: M. B.-J.) PRAVLJIČNE URICE ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo organizira v četrtek, 18. aprila, ob 17. uri v črnomaljski knjižnici pravljične urice. Deček Manolo bo v zgodbi Čarobna krogla razkril skrivnosti srečnega življenja. RAZSTAVA Bodo kos neredu v romskih vaseh? DULARJEVIH DEL METLIKA - Ob mednarodnem dnevu knjige in avtorskih pravic pripravlja tukajšnja Ljudska knjižnica odprti dan knjižnice, ki bo v torek, 23. aprila, od 9. do 19. ure. Ob tej priložnosti bodo pripravili razstavo vseh del pisatelja prof. Jožeta Dularja, predstavili mednarodni knjižni kviz z naslovom “Otroci za boljši svet”, ob 13. uri pa bo žrebanje knjižne uganke. Romska naselja so v glavnem zrasla na prisvojeni zemlji - Neurejeni bivalni pogoji -Vse manj možnosti za zaposlitev, medtem ko socialne pomoči niso trajna rešitev ČRNOMELJ - V črnomaljski občini živi v petih naseljih 132 romskih družin s 452 člani, od tega je 14 družin mešanih, torej polrom-skih. Največ problemov je na področju bivalnih razmer, saj večina Romov živi na obrobju urbanih območij, v naseljih, izoliranih od ostalega prebivalstva, kjer ni zagotovljenih osnovnih možnosti za življenje. VOLITVE V ČRNOMALJSKIH KS ČRNOMELJ - V nedeljo so bile v 11 krajevnih skupnostih v črnomaljski občini volitve članov svetov KS. Volitev seje udeležilo 70,6 odst. volilnih upravičencev. Najboljša volilna udeležba je bila v KS Butoraj (97,6 odst.), najslabša pa v KS Črnomelj (57,5 odst.). Kot ugotavljajo na črnomaljskem Centru za socialno delo, so prav urejeni bivalni pogoji osnova za vse druge oblike socializacije. Zato po njihovem brez ureditve stanovanjskih razmer, legalizacije in urbanistične ter komunalne ureditve romskih naselij ni moč pričakovati premikov na drugih področjih. Res pa je, da pri urejanju romskih naselij ne gre brez velikih težav, saj so v številnih primerih prebivališča zrasla na prisvo- jenih, bodisi zasebnih ali družbenih, zemljiščih ali na območjih, kjer naselij zaradi nasprotovanja okolice ni mogoče legalizirati. Zadnje čase se srečujejo z velikimi problemi predvsem na Lokvah, kjer so vsi manjši zidani objekti zgrajeni brez ustreznih dovoljenj, mnogi na zemljiščih sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ali zasebnikov. So brez sanitarij, zaradi česar je nevarnost, da poleti pride do epidemije. Naselitev je že pre- Semiško čakanje na zdravnika Na okrogli mizi o težavah v selniškem zdravstvu sodelovala tudi poslanec v državnem zboru dr. Janez Podobnik in predstojnik bolnice na Golniku dr. Marjan Jereb SEMIČ - 'Ihkujšnja Slovenska ljudska stranka je konec preteklega tedna pripravila okroglo mizo o problemih zdravstva v občini. Delo zdravnikov so Semičani pohvalili, moti pa jih, da bolniki že ob 4.30 čakajo pred vrati zdravstvenega doma na številke za vrstni red pri zdravniku, kijih razdelijo le 18 in jih po 5. uri že zmanjka. Župan Janko Bukovec je menil, da je za 3.820 zavarovancev iz nji- hove občine in delavce, ki se vozijo v Iskro iz drugih občin, premalo, da delajo trije zdravniki po štiri ure na dan, od tega eden v Iskri ter dva v zdravstvenem domu. Po njegovem bi bila rešitev za Semič vsaj dva zdravnika s polnim delovnim časom. Anton Marentič, direktor zdravstvenega doma Črnomelj je pojasnil, da se je za 6 zdravnikov, ki delajo v črnomaljskem zdravstvenem domu, opredelilo dobrih 12.000 od nekaj več kot 18.000 prebivalcev. Za 2.877 opredeljenih v semiški občini dela 1,34 zdravnika, obremenjenost enega zdravnika v tej občini pa je 2.147 pacientov. To je manj kot v črnomaljski občini, kjer bo, ko bosta dva zdravnika odšla v za-sebništvo, obremenjenost še večja. letuje zelo dolg. Sicer pa zdravnik pregleda v štirih urah povprečno 29 in ne 18 bolnikov, kolikor jih ima številke. Dr. Janez Podobnik je menil, da bi bilo dobro, če bi delal en zdravnik v Semiču poln delovni čas. “Ne bi rekel, da so Semičani večji simu-lanti kot drugi, spomnil pa bi na problem Krupe, ki je izbruhnil pred leti. Če bi z analizo dokazali, A v Semiču pacienti pogosteje ^Črnom- obiskujejo zdravnika kot v ( lju. Seznam tistih, ki so prišli k zdravniku več kot 20-krat v enem Dr. Marjan Jereb (levo) in dr. Janez Podobnik na okrogli mizi o zdravstvu v Semiču da je obolevnost v občini večja, bi se lahko uspešneje pogajali z ZZZS za zaposlitev še ene zdravniške ekipe, “ je dejal dr. Podobnik ter obljubil, da se bo po pomoč obrnil tudi na ministra. Dr. Marjana Jereba pa je zanimalo, kaj je vzrok, da ljudje ne morejo priti do zdravnika. Zvedel je, da se prebivalstvo stara in je torej več bolnikov ter da je nekdaj v Iskri delal zdravnik poln delovni čas, plačala pa ga je tovarna. Domačini so se strinjali, da številke ostanejo še naprej, da pa pridejo vsi na vrsto isti dan, ko iščejo zdravniško pomoč, saj ne gre, da bi bili prikrajšani za osnovne zdravstvene pravice. Suzana Jarc z območnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za Dolenjsko je dejala, da bi bilo v črnomaljski regiji moč zaposliti še en zdravniški tim. Ker pa bi se to v najboljšem primeru lahko zgodilo šele 1. julija, je Marentič predlagal čim hitrejšo rešitev semiškega problema z vsaj začasno notranjo prerazporeditvijo zdravnikov v okviru črnomaljskega zdravstvenega doma. M. BEZEK-JAKŠE natrpana, a ker novih parcel ni, si mlade družine postavljajo barake poleg sedanjih stavb. Tudi stopnja izobrazbe črnomaljskih Romov je nizka. Osnovno šolo obiskuje 81 otrok, medtem ko predšolske od tretjega leta naprej vsako leto za en teden vključijo v otroški vrtec. Od odraslih je 5 nepismenih, 254 ima nedokončano, 38 pa dokončano osnovno šolo. 11 jih je zaključilo skrajšani program, 2 poklicno šolo in 3 srednjo šolo. Temu primerna je tudi skromna zaposlitev, saj je zaposlen le vsak četrti polnoletni Rom. Možnosti za nove zaposlitve tako rekoč ni, zato si pomagajo s priložnostnimi deli, nabiranjem gob, želišč in odpadnih surovin ter s socialnimi pomočmi. Na Centru za socialno delo opažajo, da Romi zaradi svojega položaja hitro zadostijo pogojem za socialno pomoč, zato nimajo prave spodbude, da bi si iskali zaposlitev. Lani je prejemalo denarni dodatek 109 upravičencev, najvišji, dobrih 58 tisočakov, pa je bil dodeljen šestčlanski družini. Prejemali so še druge denarni pomoči, ki pa so, tako kot denarni dodatek, povezane z izpolnjevanjem nekaterih obveznosti. M. B.-J. 30 LET NOVE OSNOVNE ŠOLE METLIKA - Pred tridesetimi leti so prvič odprli vrata nove metliške osnovne šole. V soboto, 20. aprila, bodo obudili spomine na pretekla leta. Želijo se srečati z vsemi, ki so prispevali k razvoju šole: z učenci, starši in delavci šole, s predstavniki strokovnih institucij, lokalne oblasti, gospodarskega in družbenega življenja občine, poslovnimi partnerji. Ob 9. uri bo ogled razstav in predstavitev šolskega dela, uro pozneje pa v športni dvorani svečana prireditev. Slovesnosti sc bo udeležila tudi državna sekretarka ministrstva za šolstvo in šport mag. Tea Valenčič. morali vzeti komu drugemu. Tako je Jože Klepec iz SLS predlagal, da od urejanja pločnikov vzamejo 2 milijona tolarjev in jih namenijo za spodbujanje novih tehnologij v kmetijstvu. Župan je spomnil, da so svetniki predlagali povečanje proračuna zgolj za naložbe, sicer pa so za kmetijstvo od osnutka do predloga proračuna povečali vsoto od 8 na 11,4 milijone tolarjev. Klepčev amandma, ki je bil tudi edini k predlogu proračuna, ni bil sprejet, medtem ko so predlog proračuna potem, ko je bil na prejšnji seji zavrnjen, svetniki tokrat sprejeli. M. BEZEK-JAKŠE POJ Z MENOJ ADLEŠIČI - Zveza kulturnih organizacij Črnomelj je v petek pripravila v kulturnem domu v Adlešičih 18. revijo pevskih zborov odraslih Bele krajine z naslovom “Poj z menoj”; Nastopili so moški pevski zbor Črnomelj in lovski pevski zbor ZLD Bele krajine pod vodstvom Franca Mileka, ženski pevski zbor Semič z zborovodkinjo Agato Judnič, cerkveni moški pevski zbor Metlika z zborovodjem Albinom Žnidaričem, moški pevski zbor Belt pod vodstvom Majde Veselič, mešani pevski zbor Črnomelj z zborovodkinjo Ani Jankovič-Šober in oktet Vitis iz Metlike, ki ga vodi Mateja Jakša. Upokojencem ne bi smeli manjšati pravic Z redne skupščine DeSUS ČRNOMELJ - V petek je bila redna skupščina črnomaljske DeSUS, ki se je je udeležilo 72 delegatov, sicer pa je v občini v to stranko vključenih že več kot 500 članov. Po obsežnem poročilu predsednika stranke Vinka Babiča je bila živahna razprava o delu v štirih letih in o problemih upokojencev. Stranka si je prizadevala, da upokojencem ne bi zmanjševali pravic, a pri tem ni bila uspešna. Skupščine se je udeležil tudi predsednik DeSUS-a Jože Glo-bačnik, kije dejal, da upokojence v vladi in v parlamentu obravnavajo kot del slovenske bilance, in ne kot ljudi. Zato bo po volitvah stranka v parlamentu zahtevala spremembo zakona o poslancih, saj ne sme bifl nikakršnih privilegijev. Delegati so sprejeli dopolnila statutarnih pravil in izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Vinko Babič, za tajnika pa Slavo Vraničar. J. DRAGOŠ KVARTET FLAVT PAN ČRNOMELJ - Peta sezona koncertnega cikla mladih slovenskih glasbenikov GM Oder 95 - 96 se aprila zaključuje s koncerti Kvarteta flavt Pan. Kvartet deluje od leta 1993 pod mentorstvom prof. Božidarja Tumpeja, sestavljajo pa ga študentje 3. in 4. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani: Špela Močilnik in Jernej Marinšek iz Velenja ter Jasna Nadles in Nevenka Tršan iz Ljubljane. Koncertirajo po vsej Sloveniji, leta 1994 pa so se udeležili tudi republiškega tekmovanja mladih glasbenikov in prejeli 2. nagrado. Mladi glasbeniki so nastopili na štirih koncertih: v Črnomlju, Ljubljani, Kostanjevici v Novi Gorici in v graščini v Štanjelu. Danes, v četrtek, 18. aprila, pa bodo ob 20. uri nastopili v Kosovi graščini na Jesenicah. 130 LET GODBE NA PIHALA ČRNOMEU ČRNOMELJ - Godba na pihala Črnomelj bo imela v petek, 19. aprila, ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu slavnostni koncert ob 130. obletnici ustanovitve. V prvem delu koncerta bodo godbeniki igrali pod taktirko nekdanjih dirigentov skladbe, ki so jih igrali v Času, ko so godbo vodili Bogomir Hrovutič, Ivan Jerina, Marjanca Vidic, Franc Milek in Silvester Mihelčič najstarejši. V drugem delu pa bodo pod vodstvom Antona Kralja pripravili sodobnejši program. Nasledili dan ob 14. uri bodo godbe iz Straže, Gorij, Ptuja in Metlike z igranjem koračnic na ruzličnih koncih Črnomlja vuhile na skupni koncert godb v novem irgovsko-po-slovncm centru. Od 19. do 26. aprila bo v avli kulturnega doma tudi priložnostim razstava ob jubileju godbe. Sprehod po Metli! 1 PRVE DRAŽBE SLIK E METLIKI se je od oseminšl^ desetih povabljenihudeležilo: ljudi, ki so kupili prav toliko akvarelov in grafik. Neprodani^ ostale tri umetnine, dar celjski j S( slovenjekonjiških slikarjev, < ira pa jih je kupiti na sedežu ObfflDj ne organizacije Rdečega kri: tri Metliki. V posebno sobo ho |lc Bela krajina, kjer je dražba p# n kala, ni bilo povabljencev, k Jj sicer radi razglašajo za dobiar nike, seveda le toliko časa, dol jj1 ni treba odpreti lastne denarn st; Sekcija celjskih slikarjev je na t0 brodelni prireditvi Sonce zav^oj športni dvorani podarila uok l. jeno sliko organizatorjem dra P in prireditve ter tako pokati domačinom, kako Štajerci cel ljudi, ki delajo prostovoljno, S PRIHAJAJOČO VINS j0c VIGREDJO BO TREBA NAfelč tri hruste v vsaki belokranjfcja občini. V soboto, 25. maja, )n namreč na Trgu svobode po(h>s dan “krpanovanje”, tekmovali pri katerem bo treba prenašati^1 bilico, sol, bruse in podobne ref"l zite, ki jih je svojčas tovoril! (] Kranjskem Martin Krpan z VL pri Sv. Trojici. Gre za priredj*! ki bo v več slovenskih krajih, 4 . grinte ne pridejo v poštev,,W| bodo trije zmagovalci zastolj. Belo krajino v finalu, ki ga bo i da prenašala tudi TV Slove Zadevo si je izmislil Ljubljai Bojan Vidmar, organizatorje ske vigredi pa bo veljala 1 mark. Črnomaljski drobi SMETI - Mnoge Črnomalj1 začudilo, ko so zvedeli, d Komunala v romskem naselj1 Lokvah namestila tri, v Kaniž’ pa dva kontejnerja za odpadk Lokev so komunalci lani odp1 li smeti 116-krat, iz Kanižaric 104-krat. Stroški za odvoz smeti gredo na račun družbe,' dar na Komunali zagotavljajo so kontejnerje odpeljali le tal kadar so bili polni. Ni razlogo' jim ne bi verjeli. Večji problef da so romski kontejnerji ne] stano polni, kar pa je skrega’ logiko, saj omenjeni romski na kljub polnim smetnjakom 11 vzor čistoče. BOSE NOGE - Ob prisr< nastopih mladih folkloriste' srečanju otroških folklornih' pin v Dragatušu se je marsik remu starejšemu obiskovalcu reditve ob spominu na mlade utrnila solza. Toda ko je prisl* oder mlajša folklorna skupin osnovne šole Mirana Jarca, ?!& iz dvorane slišali tudi vzdihljaji •• tKs, ne toliko zaradi nostalgije!p rradi nostalgij1*; ji, zato, ker so bili nastopajoči I* To v časih, ko so otroci hodih ^ pašo, 13. aprila sicer ni bila n0 na redkost in najbrž ne bi bila danes, če bi bila pomlad zarc*| uj dobna pomladi. A prav ob k j, topu malih bosonogcev je Z11;*« ■ padal sneg kot bi bili sredi a9oS| večje zime. 3 __________________________J It Sl Semiške tropine h ----------------— SNEG - Pripravljala sei”%i, 01N1J.VJ • I I IJH tlVIjtllll JV- okrogle mize o zdravstvu nis° Ajj najbolj navdušeni nad skro^ Aj obiskom domačinov. V oprav* li, gostoma, ki sta se pripeljala kot sto kilometrov daleč, so r %s dali, da ljudje pač sadijo 0“ krompir. Eden od obiskovalo L predlagal, naj bi bila okrogla namesto v petek v soboto. F' padal sneg, pa so se mu Ur Ji smejali. Ko je naslednji dan krajino zares prekrila de", snežna odeja, pa so napoved*1 Jti ca slabega vremena morda ‘ Jv preklinjali. ^ ----- -inF^t CESTE - V semiški občin1'J^ prvih mesecih letošnjega Id*** * rabili za vzdrževanje cest 1- ^ ^ jonov tolarjev, za celo leto £ JCIIIUV IIMIIIJV.V, Zli CU11 IV' l > imeli za te namene predvidel 3 milijone tolarjev več. A v & W “vloženi” milijoni se l"' h" poznajo, saj jih jc zima tak11 d ^ A ,1«, /I«, ,*/■* m.imLi.i l-v«vlk IVJ Itl^ nv čila, da so marsikje bolj pod11 šjj adamskim kot asfaltnih1® Cvetijo celo bile asfaltira REVŠČINA - Člani s"JJ«t tem. Cvetijo celo nekatere ^ 'A ki so bile asfaltirane pred krotfJJjMj ne pred Jlji - Člani siU^ii SLS so na petkovi seji upr*>v ^31 odbora potožili, daje strank*1 J k wui'vuu puiuzin, uu jv aiiu" ..iv na kot cerkvena miš. Nem*'1 LA ",k5> bili presenečeni, ko so izvcd^jjjLj imajo v črnomaljskem občili »J1 „.lk„r.. Cl C .. Z,* 5"’ i ^ odboru SLS v dobrem še - 21%.. tolarjev, ker pač še ni zaklj11^, 'ij delitvena bilanca. Sum hoSJC kakšne zaklade bodo Se"11 |k, šele odkrili, ko bo zaključen*1, litvena bilanca med se m o I V|j črnomaljsko občino! [!% jjrobne iz Kočevja BREZ TRUDA OB “KR1PO” Sipdkar se je zvedelo, da obstaja- I načrti, da bi ob kočevskem Eniškem jezeru razvili komples glavnega zdravilišča, so bffi -kateri nad tem navdušeni, dru-so le skomignili, tretji spet rea-lrali po svoje, nekateri pa so ta-°j začeli z namigovati, kaj vse tjnva jezero pod svojo gladino. P°. naj bi vsega, manjkali naj ne II niti avtomobili. Staro kripo, ki |(N0 želiš znebiti, pozimi zapelješ “'led in potem mirno čakaš, da [fava in vreme opravita svoje. 1 je to res, bi morali povprašati tnika tistega avtomobila, kije Vjošnjo zimo imel kar nekaj časa Jr°j avto na ledu rudniškega jeze- 4 PRIDELAVA BIO HRANE -ilPžica Fabjan iz Dobrepolj je na jiPedstavitvi pridelave bio hrane v jOkciji turizma minuli teden v gjočevju povedala, daje pridelava »fo hrane v permakulturi samo T|ček, ki pa potegne za seboj vse Tiavnike življenja. Menila je, da 't113 Kočevskem precejšnje možati za pridelovanje naravne apne, saj zemlja še ni zasičena s lifsticidi in umetnimi gnojili, kot ePgod. vi OBČAN SPRAŠUJE -fi čakaj Ribničanje ne kupujejo f medved odgovarja i monicanje nt f toaletnega papirja? il " Ker lahko dobijo nekaj podobno te kar v “dnevno svežem spevnem pecivu Hambi” iz nji-. 0v,ži Grajskih pekarn. Ribniški zobotrebci 'Udeležba na koncer- H JR • V Ribnici ugotavljajo, ko-- obiskovalcev je približno na jc ®kšnem koncertu v športnem 1» ?ntru, kar “na oko”. Ni potrebno j«1,1 da stopijo v center, ampak je /j '"'pij že, da se ozrejo po parki-'l"h avtomobilih. Če so ti vzdolž e*°tne Kolovdorske ulice, lahko Pfavičeno sklepajo, da je udelež-Ia na koncertu velika, v nasprot-z ^ primeru pa majhna. Stano-■ ' aic> niš v bližini športnega centra \o *k*bnici pa pravijo, da lahko nič ik 3 prepričljivo povedo, ali je bil jv ?k koncert dobro ali slabo ob-•ni ;an tudi naslednji dan, ne da bi e( w P°Prej videli, koliko je bilo a„ d°monilov. O tem namreč lahko sipajo po smeteh, odvrženih ‘j J^evinkah. steklenicah in drugih “Padkih. Sodeč po parkiranih Jotnohilih na dan koncerta in n vpadkih naslednji dan za Bajagin 3'' ^cert, ki je bil v ribniškem i k ™rtnem centru prejšnjo soboto, IM Jayljo, da ni mogel biti ravno dole' t&TECRINGARAJA- Minu-,,, .^tekje bila v dvorani Ideal cen-;, av Ribnici prireditev “Vrtec rin-"!i ki jo je organiziral ribniški s:kj c- Za otroke je bil to res pravi ajhjAgaraja”. Veselja svojih otrok e vabili veseli tudi starši, ki so ob tk ptičku prireditve menili, da bi lili M°ralo biti takšnih prireditev za '°ke v Ribnici še več. Mirtovški šratelj: zadnji seji občinskega sve-zui, s° sklenili opozoriti KS Turki I Sosednjem Hrvaškem, naj * Vav' avtobusno čakalnico v /Litovcu na območju občine J. tica v normalno stanje, saj so 9 e!1!ieni lastniki. Res pa je, da so ^tlnico spravili v sedanje ne-„ii | '"talno stanje, se pravi v gr-,0 (pj* pod cesto, ko so vojaki JIA n'* tfdabljali cesto od Mirtovičev vil nj ^silnice, torej se bodo pristoj-3 Pte 'Dirki lahko izgovorili, naj fi ^"Inico postavi na primerno (l( J?1«* kar JLA in da je torej to cf potrebno nasloviti na Reo- i,o|N------------- laški sel J Ii^NaČKARJI V BENETKE -^ v ^cncl^c so minuli teden ' hM?,ovall učenci laške šole, ki so .j ij^osem let tekmovali za bralno ‘»JlfEVa V LJUB1JAN1 - Mla-1" C ki pevski zbor iz Laščje minuli r krl.ek nastopil na pevski reviji v -1’ Tkalni dvorani v Ljubljani. lt| pUČNI IZLET - Na prvi iiv gnitji poučni izlet, in sicer po ii1* jj,enjski, bodo krenili 23. aprila obeh oddelkov petega iiif v,reda laške šole. o.^PpNAR°DNA RAZISKA- Tudi učenci laške šole so ,|tf Močeni v letošnjo logitudialno v(1i vAavo IEA Pripremare Pro-I? W’ pri kateri bodo sodelovale i,,* p>cre šole iz 15 držav. ;|I|TLWE NAjhoLJS1 KAČU WNlKAR - Na tekmovanju iz |S(ll rudniškega programskega jc-i v* "logo”jc vse možne točke os-Anže Starič, 2. Natalija Lav-Na ...... Vv^’ ^csna Petcrhn. Na tek j|ir#nju iz angleškega jezika jc |'‘|lW??gi|la Simona Purkart, 2. Jana i^jchijšek, 3. do 4. mesto pa stasi Marko Gradišar in Primož MAI Ll N ASIH O 3 ČJ M Nekoč državi nevarno ni več nevarno Predstavili predlog za ustanovitev naravnega zdravilišča Kočevje - Alternativna medicina KOČEVJE - Na predstavitvi načrtov za razvoj turizma na Kočevskem, ki so seje minuli četrtek udeležili poleg domačih turističnih delavcev tud) predstavniki turistične zveze Slovenije in nekaterih državnih ministrstev, je Matija Cetinski predstavil predlog za ustanovitev naravnega zdravilišča Kočevje, Jožica Fabjan pa je spregovorila o permakulturi v funkciji turizma. Svetovalec za malo gospodarstvo pri poslovnem servisu Prom iz Kočevja Matija Cetinski je povedal, da ideja o ustanovitvi zdravilišča na Kočevskem ni novost. “V 80-ih letih smo že izdelali tak po- Osilnica brez carine Posodobljeni kolovoz nevaren - Gradnja ceste Kočevska Reka- Osilnica prepočasna OSILNICA - Na območju občine Osilnica vodi na Hrvaško in z nje v občino oz. Slovenijo kar več prehodov oz. mostov in sicer v Mirtovičih, Grintovcu (viseči most), Osilnici oz. Selih (Zamost) in pri Papežih. Carinska oz. policijska postaja pa je le ena in še ta le na hrvaški strani v Zamostu, na slovenski strani pa nikjer ni ničesar, če odštejemo “leteče” policijske patrole. Tako prihaja tu do ilegalnih prehodov meje. Zato so na zadnji seji občinskega sveta nekateri že menili, da občina Osilnica za Slovenijo očitno sploh ni pomembna. Poudarili so, da Osilni-čanje žive tako rekoč kot v rezervatu (kot Indijanci v Ameriki), saj tudi gradnja ceste Kočevska Reka-Osilnica-Podplanina, ki bi vsem krajem v osilniški občini omogočila cestno povezavo s Slovenijo (zdaj imajo nekateri kraji s Slovenijo le zvezo preko Hrvaške) poteka prepočasi. Se dobro, da so na črno posodobili nekdanji obkolpski kolovoz od Mirtovičev do Petrine in tako lahko vsaj prebivalci Osilnice in še nekaterih vasi le pridejo v Slovenijo po slovenski cesti. Zal pa je ta cesta preozka, nihče je ne vzdržuje- J. PRIMC jekt. Govorili smo o dolini zdravja, vendar pa se je izkazalo, da je bilo to takrat državi nevarno dejanje,” je dejal Cetinski. Po odprtju nekoč zaprtega območja na Kočevskem, so ponovno obudili tovrstna razmišljanja, vendar pa je ugoden čas zanje prišel šele v zadnjem obdobju. V pomoč so jim bile izkušnje in ugotovitve iz 80-ih let. “Uradna šolska medicina ni imela'večjih pomislekov do projekta ustanovitve fizioterapevtskega laboratorija v Fari in na tem sedaj tudi gradimo naprej,” je povedal Cetinski in poudaril, daje namen zdravilišča združiti vso sprejemljivo alternativno medicino pod nadzorom uradne medicine in ji tako dati uradno legalno obliko, ki je sedaj nima. Pogoji, ki omogočajo uresničitev projekta, ki bi pomenil vračanje nazaj k naravi, so številne naravne danosti Kočevske. Med temi je zaradi svoje vode v ospredju rudniško jezero, ki naj bi po zamisli članov konzorcija za ustanovitev naravnega zdravilišča Kočevje postalo center zaradi že obstoječega motela ter še veliko nepozidane površine ob jezeru. Za uresničitev projekta zdravilišča potrebujejo namreč najmanj 18 hektarjev zemlje. Cetinski je še povedal, da so gostinci ob jezeru pripravljeni vložiti svoj denar v ustanovitev zdravilišča, da pa od občine pričakujejo, da bo uredila vso potrebno infrastrukturo. M. LESKOVŠEK-SVETE Dobrepoljski krompirčki NIČ ODPLAK V PODZEMLJE - Kanalizacija v Krajčkovi dolini na Vidmu je namenjena izključno meteornim vodam, zato je izpuščanje fekalnih in drugih odplak iz gospodinjstev v to kanalizacijo nezakonito. PROSTORI IN DROG - Upokojenci so zaprosili občino za podpis najemne pogodbe za prostore, ki jih uporabljajo. Predlagali so tudi, da bi prestavili drog za žalno zastavo na primernejše mesto. Glede droga je upokojencem že ugodeno, za podpis pogodbe pa je pristojen župan Anton Jakopič. V NEDELJO PRIDE JANŠA -v nedeljo, 21. aprila, ob 15. uri bodo v Strugah ustanovili krajevni odbor SDSS. Gost bo predsednik SDS Janez Janša. OKROGLA MIZA O ŠOLSTVU - Okroglo mizo z naslovom “Šola včeraj, danes, jutri” organizira 27. aprila on 20. uri v Jakličevem domu na Vidmu stranka SDSS Dobrepolje. Ni (še) zanimanja za turizem Dobrepoljci niso sodelovali na sejmu Alpe Adria o turizmu DOBREPOLJE - V Dobrepolju je veliko naravnih in kulturnih zanimivosti, prenočišča pa v vsej občini za turiste ni niti enega. Za veliko noč so tako štirje Nemci zaman po Dobrepolju iskali prenočišče, najti pa ga niso mogli niti s posredovanjem vodilnih domačega turističnega društva. Zupan Anton Jakopič pravi, da mu $ Grb tudi za občino Velike Lašče Peruzzijev grb trške občine Velike Lašče je sprejemljiv za novo občino? ■ Strokovnjaki menijo drugače VELIKE LAŠČE - “Večina občin - tako kot naša - o grbu sploh še ne razmišlja,” je za uvod o grbu nove občine Velike Lašče povedal Manfred Deter-ding, ki dela v seizmologiji, do ustanovitve nove občine pa je bil predsednik KS Velike Lašče. Znan je tudi kot pisec sestavkov o zgodovini grba in podeljevanja trških pravic. Mestne in trške pravice je nekdaj podeljeval prvi človek cesarstva, kraljevine ali države. Velike Lašče so bile proglašene za trg malo pred prvo svetovno vojno, 14. maja 1913, ko je Njegova visokost in veličanstvo cesar in kralj Avstro-Ogrske Franc Jožef (1830-1916) podelil navadne pravice trga kraju Velike Lašče. Območje Lašč je namreč imelo že več prebivalcev, kot ga je moralo imeti sodno okrožje, sodno okrožje pa je moralo imeti sedež v mestu ali vsaj v trgu. Zato so bile Velikim Laščam podeljene navadne trške pravice, a brez grba. To pomanjkljivost jc skušal odpraviti velikolaški razumnik, pripovednik in politik Ivan Pucelj (1877-1945) in jc pri ljubljanskem kiparju Svetoslavu Peruzziju (1881-1936) naročil izdelavo grba za Velike Lašče. Kipar Peruzzi, ki je zaslovel z izdelavo plaket in medalj, je namreč izdelal tudi portretno medaljo Frana Levstika, ki krasi Levstikov spomenik v Velikih Laščah. Na vprašanje, če bi bil ta grb trške občine Velike Lašče lahko tudi grb občine Velike Lašče, jc Manfred Detcrding odgovoril: “Ta grb ni bil nikoli uradno predstavljen komisiji, ki sc ukvarja z grboslovljem, zato tudi ni CRR TRŠKE OBČINE VELIKE LAŠČE, kot ga je po Peruzzijevi zamisli in opisu na osnovi črno-bele risbe naslikal v barvah Jože Zidar in ob njej Manfred Detcrding. (Foto: J. Primc) mogel biti uradno priznan. Strokovnjak grboslovja iz SAZU je ocenil Peruzzijev grb kot lepo značko kraja, nikakor pa ni primeren za grb, ker ima več pomanjkljivosti. Nesprejemljiva . je kombinacija barv; trobojnica sodi v državni, ne pa v trški ali občinski grb; pripombe pa je imel še v zvezi s Pegazom, delitvijo grboslovnega polja, napisom in drugim. Težava pa je, da smo krajani čustveno in tudi sicer zelo navezani na Peruzzijev osnutek grba občine.” In kako naprej do grba? “Imenovati je treba skupino občanov, ki bo razpisala natečaj za najizvirnejšo predstavitev občine v grbu. Vendar jc treba pohiteti, saj je upravičena bojazen, da bomo čez noč ostali brez grba, ko bo sprejeta nova grbo-slovna zakonodaja.” J. PRIMC tudi med prebivalci ni zanimanja za urejanje turističnih sob, čeprav je v občini veliko hiš, ki imajo prazne v nadstropju 3 do 4 sobe in še urejene sanitarije s kopalnico. Domačini se boje, da bodo turistične sobe uredili, turistov pa ne bo, in da bodo tako imeli s turizmom le izgubo. Prav ta bojazen in tak odnos do turizma je tudi vzrok, da občina letos ni sodelovala na sejmu Alpe Adria (medtem ko sta sosednji občini Ivančna Gorica in Grosuplje), saj bi imeli le stroške, koristi pa nobene. Občina je že lani razpisala posojila za urejanje turističnih kmetij, ki bodo imele tudi sobe za turiste, a pravega odziva ni bilo. Na natečaj se je prijavil le Marko Papež iz Poloma (njegova kmetija ima okoli 40 glav živine in 200 ovac) in posojilo mu je tudi odobreno, da bo lahko v kratkem začel urejati sobe za turiste. Tudi letos na občini še ne pričakujejo večjega zanimanja za ta posojila. V občinskem proračunu za letos je predvidenih za turizem 1,5 milijona tolarjev, večina tega denarja pa bo predvidoma porabljena za udeležbo do-bropoljske ekipe na mednarodnih Igrah brez meja. pR,MC Na Kočevskem je dovolj medvedov za odstrel in izvoz Občina pričakuje korist KOČEVJE - Medvedi so Kočevski od nekdaj povzročali več škode kot koristi. Ker so jih v nekaterih predelih Evrope že skoraj povsem iz-trebiii, na Kočevskem pa jih je dovolj, daje prebujena ekološka zavest Kočevski upanje, da ji medvedi ne bodo več delali le “medvedjih uslug”. Možnost, da bi medvede izkoristili tako, da bi od njih imela korist tudi kočevska občina, pa se ne ponuja le preko odstrela, ampak tudi v zanimanju zanje za izvoz. Sedaj na celotnem kočevskem gojitveno lovilnem območju, ki obsega 69 tisoč hektarjev, letno uplenijo okoli 20 medvedov. Samo gojitveno lovišče Medved, ki je s 43 tisoč hektarji površin največje, dobi letno od lova, v katerem je medved glavna atrakcija, okoli milijon mark. Od tega kočevska občina nima nič, zato pomeni priprava občinskega odloka o obračunavanju taks tudi od lova prvi pomembni korak, da bi od številnih naravnih danosti in prednosti imela korist tudi občina kot celota. V zadnjem popisu, ki so ga opravili novembra 1995, je bilo na Kočevskem preštetih 43 medvedov, vendar pa lovci ocepjujejo, da jih je vspj za polovico več. Popis namreč ni najbolj uspel. Ker pride na tisoč hektarjev gozda en medved, strokovnjaki menijo, da je na Kočevskem okoli 60 in 70 medvedov. M. L.-S. Gozdovi socialnih stisk ne morejo več reševati Okrog Loškega Potoka so že preveč izsekani LOŠKI POTOK - Gozdarska enota Loški Potok gospodari na 2785 ha zasebnih in 224 ha državnih gozdov. Pretekla leta so poseki močno presegali etat. Te dni smo se pogovarjali z vodjo enote inž. Dragom Čuhakom, ki pravi: “Do izteka gospodarskega načrta, to je do leta 1997, je ostalo za sečnjo le še 7340 m2 iglavcev in 6615 m2 listavcev. V državnih gozdovih imamo za posek le 3112 m2 jelovine, etat listavcev pa je že presežen. V naslednjih dveh letih bo nastal problem, ker ne smemo dopustiti, da bi gozdove preveč izsekali. Prevelik posek je bil narejen že v preteklih letih, to pa pripisujemo vse večjim socialnim stiskam in brezposelnosti, svoje pa je napravil tudi močan napad podlubnikov, za kar je v veliki meri krivo nespoštovanje gozdnega reda. Kljub velikim posegom v gozdove pa je vse manj sredstev za gojitvena dela, ki jih v nekaj zadnjih letih sploh ni bilo ali pa niso omembe vredna,” pravi inž. Ču-hak in našteva, da država le namenja nekaj denarja. Država že plačuje npr. naravno obnovo gozdov, obžetek sadik, nego mladja, nego gošče, prvo redčenje in izdelavo lubadark. Država daje subvencije v te namene, in sicer 20 do 60 procentov dnevnice, ki v bruto znesku znaša nekaj nad 9.000 tolarjev. Vodja enote inž. Čuhuk opozarja lastnike gozdov, naj takoj ko bo mogoče, odstranijo od lubadarja napadena drevesa in se drže predpisanega gozdnega reda. A. KOŠMERL Ll IZIDOR REJC KOT PESNIK IN SLIKAR- Izidorja Rejca se nekateri še spominjajo kot ministra za industrijo v prvi slovenski vladi. Še bolj ga poznajo sedaj kot poslanca v državnem zboru, katerega glavno opravilo je preobrazba gospodarstva: lastninjenje in denacionalizacija. Vendar pa je Izidor Rejc tudi slikar in pesnik in kol takšen se je minuli petek zvečer tudi predstavil ribniškemu občinstvu. Vgaleriji Miklove hiše so namreč odprli razstavo Rejčevih slik, ki jo je z recitiranjem njegovih pesmi pospremil dramski igralec Jože Logar. Z glasbenim programom je sodelovala glasbena šola Ribnica. (Foto: M. L.-S.) Po težavah uspeli tudi v Kočevju Večerno šolo podjetništva so po skoraj letu dni prizadevanj izpeljali tudi v Kočevju -Uspešno jo je zaključilo 17 podjetnikov - Interes za nadaljevanje KOČEVJE - Minulo sredo dopoldan so v hotelu Valentin v Kočevju podelili sedemnajstim podjetnikom iz kočevske in ribniške občine potrdila o uspešno zaključenem usposabljanju po programu večerne šole podjetništva. S tem so, po mnenju predstavnikov Gea Collegea, dokončno prebili led tudi v Kočevju, kjer so si za organiziranje tečaja prizadevali skoraj leto dni. “Tečaj v Kočevju je rezultat povezanosti in sodelovanja obrtne in gospodarske zbornice," je povedal Franc Vidic iz Gea Collegea, Novembra lani se je po manjših zapletih vendarle tudi v Kočevju pričel in letos marca zaključil 120-uri program usposabljanja obrt- nikov, podjetnikov in managerjev, katerega osnovna lastnost, ki ga po mnenju Franceta Vidica razlikuje od ostalih podobnih programov, je podjetniško gledanje, ki poudarja oseben pristop pri reševanju problemov. Tečaj je redno spremljalo 22 slušateljev, med katerimi jih je ČIŠČENJE OSILNICA, DOBREPOLJE - V soboto, 20. aprila, bosta očiščevalni akciji v občinah Osilnica in Dobrepolje. V Osilnici so za vodenje akcije po posameznih območjih občine določeni kar občinski svetniki, k akciji pa bodo ra- zen občanov povabili še člane Civilnega gibanja, ribiče, lovce, gasilce, člane turističnega društva, delavcev v obratih, trgovce in tudi vikendar-je. Po akciji bo srečanje udeležencev s pogostitvijo, igral pa bo še harmonikar. Dobrepoljci bodo imeli tako akcijo isti dan. bilo 7 iz ribniške občine, vendar pa je zaključne naloge v roku predložilo in opravilo njihov zagovor le 17 tečajnikov. M. L.-S. TEŽAVE Z ZIDAVO DOBREPOLJE - Z gradnjo v načrtovani obrtno-industrijski coni ob železnici še ne bo nič, čeprav se nekaj podjetnikov že zanima za gradnjo. Prej je namreč potrebno dopolniti dolgoročni prostorski plan občine. Del sedanje občine Dobrepolje je prej sodil v občino Grosuplje, del pa v občino Kočevje, in ti dve občini imata v svojih dolgoročnih planih območje vse občine Dobrepolje. Zdaj nameravajo Dobropoljci sprejeti enoten dolgoročni prostorski plan za svojo občino, nato bo potrebno sprejeti še prostor-sko-ureditvene pogoje (PUP), nakar bodo šele začeli graditi po conah. Ktott IZ NAŠIH OBČI N MAt Ivanški proračun je že sprejet Polemična razprava o zaključnem računu proračuna občine Ivančna Gorica - Koliko stanejo seje vseh organov? Tudi pohvale sestavljalcem listin IVANČNA GORICA - Potem ko ivanški občinski svet pretekli četrtek ni sprejel predloga svetnika Igorja Bončine (SDSS), da bi zavoljo za-htevosti dnevnega reda, kije predvideval ob obravnavi zaključnega računa občine Ivančna Gorica za leto 1995 tudi sprejem letošnjega občinskega proračuna, z dnevnega reda umaknili nekatere točke dnevnega reda, seje po deloma burni razpravi tik pred polnočjo končala (še ena) maratonska seja. Zaključni račun in proračun so svetniki sprejeli in ga v odmoru tudi rahlo “zalili”, saj je za novo občino to uspeh. Svetnika Franc Godeša (LDS) in Nikolaj Erjavec (SDSS) sta imela pomisleke ob zaključnem računu proračuna za leto 1995, ker se znesek 153,5 milijona tolarjev prenaša kot presežek v letu 1996. Po Godeševcm mnenju pa tako velik znesek presežka kaže na nerealno planiranje in na počasnost pri realizaciji, omenjena vsota pa pomeni, da lanski občinski proračun ni bil realiziran v več kot 23 odstotkih. Godešo je zanimalo, kdo je odločal o tem, da se je lani preneslo približno 100 vlog za izdajo lokacijskih dokumentacij za črnograditelje, “ko na drugi strani zamujamo z zadevami, ki so vitalnega pomena za razvoj občine, pa naj bo to sprememba dolgoročnega plana, od katerega je odvisna tudi gradnja šol ali izdelava možnih lokacij za izgradnjo obrf-nih in poslovnih objektov, pa tudi stanovanjskih hiš...” Po Godeše-vem mnenju znesek porabe stroškov za seje ni pretiran, zato ti izdatki ne bi smeli vplivati na stališče vodstva občine, da se ne sklicujejo seje odborov in komisije za statutarnopravna vprašanja, ker to preveč stane, in da se “nato natrpa v eno sejo gradiv za dve ali več sej, kot se na današnji seji”. Zoper tovrstne izjave o dragih sklicih sej sveta, ki so našle odmev v javnosti, je protestiral tudi Igor Bončina. Dejal je, da ni res, da stane seja sveta 600.000 tolarjev, zato naj prikažejo vse stroške. Francko Vidmar (SKD)je motilo, da je indeks realizacija postavke sredstva za krajevne skupnosti le 80 odstotkov. Zupan Jernej Lam- pret (SDSS) je soglašal, da gre v resnici za velik prenos denarja v to leto, da pa je treba upoštevati, da so z republike zelo pozno, tik pred koncem leta, nakazovali denar. Po Lampretovih besedah prenos sredstev pomeni le nadaljevanje že začetih del. Podžupan Jože Košak je pohvalil sestavljalcc zaključnega računa proračuna (prav tako predsednik nadzornega odbora Jurij Kos) in menil, da je odstopanje 23 odstokov še sprejemljivo. Lanska realizacija proračuna je bila okrog 650 milijonov, letos pa naj bi bila 837 milijonov (dejansko 679). P. P. CVET ŽUPANSTVA - Občinski sva v Ivančni Gorici je naročil županu, naj mu čimprej, vsekakor pa pred poletnimi počitnicami, predloži v obravnavo in sprejem program razvoja občine, da bi lahko realno planirali odhodke proračuna. Svetniki so poleg te sprejeli več pobud oz. sklepov, ki jih je sooblikoval predvsem li ane Godeša, ne pa tudi sklepa, da bi naj nadzorni odbor natančno pregledal vse izdatke, ki so nastali v lanskem proračunu za dejavnost uprave oz. za nabavo opreme upravnih organov, med materialnimi izdatki pa posebej izdatek za službeni osebni avtomobil R-19, s katerim se prevaža župan. Cvet ivanškega županstva (z desne): podžupan Jože Košak (SKD), župan Jernej Lampret in tajnik občine Vinko Blatnik, je v poznih nočnih urah precej mrko poslušal (znova) glavnega oratorja Godešo. (Foto: P. Perc) TRETJI LAVRIČEV POHOD ŠENTVID PRI STIČNI - Planinsko društvo Šentvid pri Stični vabi v soboto, 20. aprila, na tradicionalni, že tretji Lavričev pohod - L del. Zborno mesto pohodnikov bo ob 8. uri v Šentvidu pri Stični, 'pred gostilno Kava - bar. Rdeči križ dobiva večjo veljavo V trebanjski občini je to po moči druga družbena organizacija, za gasilci - Dom starejših občanov v TVebnjem letos do 3. gradbene faze - Bodo zadržali 1000 krvodajalcev? TREBNJE - Tukajšnja območna organizacija Rdečega križa ima 17 krajevnih organizacij RK, v katerih prostovoljno dela okrog 200 aktivistov. Trebanjski župan Ciril Pungartnik je na zadnji skupščini OO RK Trebnje dejal, da so na občini zadovoljni z delom Rdečega križa ter še nekaterih društev in družbenih organizacij. Društveno življenje je dokaj pestro in živo, je povedal župan in spomnil, daje RK po številu KO druga “firma” v občini, za gasilci, ki imajo kar 27 društev! Pungartnik je povedal, da na občini dajejo za humanitarne namene celo več denarja kot v zadnjih letih, a se zavedajo, daje to še zmeraj daleč manj od potreb na terenu. Predlagal je, naj bi Rdeči križ Slovenije morda s pomočjo vladne službe za lokalno samoupravo pripravil merila, da bi financiranje te dejavnosti opredelili sistemsko, v zakonu. Župan je ob koncu svojega nagovora še povedal razveseljivo novico za občino z nadopovprečno velikim odstotkom starejših ljudi. V občini Treb- nje živi kar 2.179 občanov, starih nad 65 let, to je nad 12 odstotkov prebivalstva v občini. Za dom starejših občanov v Trebnjem je namreč končno izdano gradbeno dovoljenje, letos pa naj bi bilo denarja na voljo toliko, da bodo lahko podpisali pogodbo z izvajalcem za izgradnjo doma do tretje faze. Predsednik OO RK Dušan Mežnaršič je nanizal nekaj perečih vprašanj. Med okrog 1000 krvodajalci vsako leto imajo vse več težav CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 Telefon: 068/44-558 Telefax: 068/44-183 VPISUJEMO V PROGRAME IV. STOPNJA * trgovec — prekvalifikacija (pogoj za vpis je končana katerakoli 3-letna poklicna šola) NADALJEVALNI PROGRAM (V. stopnja) ______ * TRGOVINSKI POSLOVODJA (vpis 18. 4.1996 ob 16.00 uri) Naknadni vpis vsak dan med 8. in 16. uro na CIK Trebnje. Pogoj za vpis je končana 3-letna trgovska šola. VIŠJEŠOLSKI PROGRAM VIŠJA POSLOVNA ŠOLA — VPIS V 2. letnik Smer: — zunanjetrcjovinsko-komercialna VISOKOŠOLSKI PROGRAM - VISOKA STROKOVNA ŠOLA ŠTUDIJ NA DALJAVO VISOKA POSLOVNA ŠOLA — 1. letnik Ekonomske fakultete Ljubljana Smer: — management, turizem, podjetništvo, mednarodno poslovanje, podjetniške finance, zavarovalstvo, bančništvo, računovodstvo, poslovno informiranje Izvedena bo tista smer, v katero bo vpisano vsaj 40 udeležencev. VISOKA POSLOVNA ŠOLA — VPIS V 3. LETNIK Pogoj za vpis je končana 1. stopnja EF Ljubljana ali EPF Maribor. Smeri: — podjetništvo — podjetniške finance zaposleni v zasebnih podjetjih, kjer je zvečine bolj malo posluha za krvodajalstvo. Posebej čutijo delavci omejitve v ntokronoški tovarni obutve Italian Shoes Studio. Krvodajalce, ki so darovali kri več kot 25-krat, bo OO RK L junija letos v skromno zahvalo za nesebično pomoč sočloveku odpeljala na krajši izlet. Mežnaršič je povedal. da razumevanje občinskega vodstva za delovanje Rdečega križa še ni dovolj, saj ne zaživi donatorstvo, ker so podjetniki zelo obremenjeni. Izrazil je upanje, da bodo končno le uspeli vzpostaviti stik s Karitasom, saj jih druži skupno poslanstvo - pomagati vsem ljudem v stiski. Namestnica generalnega sekretarja RKS Darja Horvat se je zahvalila trebanjskemu županu in občini za naklonjenost Rdečemu križu. Horvatova je poudarila, da se velikokrat naloge in poslanstvo RK še ne cenijo dovolj, čeprav v zadnjem času RK vendarle dobiva večjo veljavo. P. P. NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM - To dragoceno knjigo je predsednik OO RK Trebnje Dušan Menaršič na skupščini v zahvalo za dolgoletno portvovalno delo i> organizaciji podelil Štefki Gregorčič, Majdi Miklič, Mici Koračiti iz Mokronoga, Mici Brezovar iz Šentruperta in Mari Logarjevi iz Migolice. Skupšina je predlagala RKS, naj Matki Zore iz Čužnje vasi podeli najvišje priznanje - častni znak RKS. (Foto: P. Perc) EUROTOUR 96 V LISCI - Sevniška Lisca je bila za študente iz Nizozemske in Slovenije še posebej zanimiva, ker posluje z državami Evropske unije in z državami v prehodu, vrsto let pa je Lisca prisotna tudi na nizozemskem trgu, v zadnjem času tudi z lastno blagovno znamko. Študenti so si ogledali proizvodnjo (na posnetku), manekenke pa so jim predstavile še programa perila in kopalk. (Foto: Pavel Perc) Nizozemci presenečeni v Lisci Zelo ugodni vtisi skupine 40 študentov, od tega polovice Nizozemcev, z Eurotoura 96 v sevniški Lisci - Slovenija edina od držav v tranziciji sodeluje v tem projektu ' sevn'šM Lisci, d.d., so pretekli četretek 40 študentom (po 20 iz Nizozemske in Slovenije) v okviru projekta Eurotour I jubljana * R"!U“rda!" * * katerega osrednje vodilo so poslovne priložnosti v razširjeni Evropi, podrobno predstavili podjetje, še zlasti pa trženjsko strategijo Lisce v državah Evropske unije na primeru Nemčije ter poslovanje z Nizozemsko. Lisca oziroma njena kadrovska služba, ki jo vodi diplomirani psiholog Lado Močivnik, že drugo leto dobro sodeluje z ljubljansko študentsko skupino Management Group, ki je nosilka omenjenega projekta v Sloveniji. Po Močivnikovih besedah pa liščani sodelujejo tudi z nekaterimi drugimi organizacijami, ki so “nosilci znanja, svežih in novih idej, uporabljivih predvsem za kadrovske razvojne potrebe. I lkrati tovrstno sodelovanje prinaša promocijske priložnosti. V pripravi na Eurotour 96 je Lisca nizozemskim študentom omogočila stik s svojo pooblaščeno zastopnico in dislributerko za deželo tulipanov, Tjali de Joode, že na Nizozemskem. Tako so Ni-* zozemci prišli v Lisco z že nekate- rimi informacijami o največjem podjetju v sevniški občini, a so bili, podobno kot nasploh med turnejo po Sloveniji, prijetno presenečeni nad “prelepo deželo s kakovostnimi izdelki in visokim standardom”. Soglašali so z ugotovitvijo, da so pri nas za managerja povsem enake zahteve kot pri njih. Razli- IZOBRAŽEVANJE LASTNIKOV GOZDOV MOKRONOG - V tukajšnji krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so letos začeli izobraževati lastnike gozdov. Najprej so izbrali temo o vzdrževanju in varnem delu z motorno žago. V marcu in aprilu so pripravili dva seminarja: prvi je bil namenjen lastnikom na območju Mirne in Šentruperta, drugi pa za območje Trebelnega. O motorni žagi je predaval učitelj praktičnega pouka s srednje gozdarske šole v Postojni. Lastnike gozdov so ob tej priložnosti gozdarji še seznanili z nego mladega gozda ter s subvencijami, kijih država namenja za opravljena gojitvena in varstvena dela v zasebnih gozdovih. Seminarja se je, kot je sporočil vodja Krajevne enote Mokronog, diplomirani inženir gozdarstva Jože Mori, udeležilo 50 lastnikov gozdov, ki so izrazili željo, da bi s podobnimi oblikami izobraževanja nadaljevali tudi v prihodnje, saj bodo z bolj strokovnim delom slovenski gozdovi še lepši. • Dvotedenski intenzivni program izmenjave študentov priznanih evropskih univerz in poslovnih šol Eurotour Ljubljana -Rotterdam 96 je priznanje za Slovenijo, saj je prva izmed držav v tranziciji, ki sodelujejo v teni projektu, ob Norveški pa je naša država edina izven Evropske unije. Udeleženci so obetavni študentje, izbrani na podlagi svojega znanja, izkušenj in motiviranosti. Program vsebuje obiske v podjetjih, predavanja, delavnice in diskusije, ki jih vodijo priznani strokovnjaki in profesorji obeli univerz. Končni rezultat projekta bo obsežno poročilo o rezultatih raziskave, zbrano v knjigi oz. brošuri. ka je morda le v tem, da morajo naši managerji obvladati kakšen tlll ziL- vi.»A L-, sl mili, .,,1 tuj jezik več kot njihovi. P. P. Krjavljeve iskrici 1 CENA SEJE-Ivanška src« J( po informacijah, da stanc občinskega sveta okrog 80(1 lis ® kov, začela godrnjati o potrti . «i občinskih politikov. Nek) l: občinski svetniki, posebej ha , bil Igor Bončina, so zahtevali * datke, koliko dejansko stanc ^ sveta. Ker z odgovorom, da z' aparatom stane seja ol F 600.000 tolarjev, je županstvo av streglo z natančnim podatku« bi je 15. seja s 4 odbori in komisij rti mandatna in kadrovska vpraš )o stal več kot 638.000 tolarjev, in ŽUPANOVA DEVETNA p KA - Medtem ko je svetnik Fi rjj Godeša prepričan, da župan jri ni ravnalo prav, ker je na prek ^ leta brez ustreznega sklep >cj razpisa kupilo nov, dobrih l,S„' lijonov toiarjev vreden služi £ avtomobil R-19, zatrjuje žu£, Jernej Lampret, daje vse lep^J prav. Županje povedal, daje £ z družinskim avtom naredil ol * 35.000 službe n ih k i lomet rov, L, dobil 60.000 tolarjev dohod«?1 od tega zneska pa je plača * 17.500 tolarjev dohodnine. Ir’ pretova družina zato ni imela "k tomobila. Godeša soglaša, J ■ bil avto potreben, “ni pa fejslu 1 se je ponovila zgodba iz Grd H ljega. Kakšna je legalnost nal Kl tega avtomobila, kjer je pošti (n s katerim se tako rada trka*s prsih županova stranka (SDW( je vprašal Godeša. Žypan oOn; varja, da je bil avto naročen ul novomeškem Revozu po izb ijp ščih, kot to dela državni prorab^ Trebanjske iveri**' SMETI IN VODA - Komu* je javno podjetje, je kot predpf nik, ob katerega se lahko vsa ^ “spotakne”, ga kritizira po' • ■-------------vj " volji in do onemoglosti. Kom« ci so po malem že vajeni, da s njih malodane brišejo čevlje, .r' le včasih, ko gre za pavša^s blatenje imena firme ustrc. odreagirajo. Tako so zadnjič j?e radijcem z Vala 202, ki so v o-*,. Kje pa vas čevelj žuli, objavil' komunalci ne odvažajo smetit hišam V Sr#»Hn»ih I nlniml Jrie ;S Srednjih Laknicab j,-storitev pa jim zaračunavaj« ^ terenu dokazali, kdo ima f | ' Gospa, ki jih je “namočila”' a diu, je ob obisku Ljubljančan' • komunalcev že potegnila obl' nazaj, češ da marsičesa ni ve' V zadnjem času pa sc Ijudje .. jezijo na Komunalo, tokrat1 ( di takse za obremenjevanje v' 11 ki jo je slovenska vlada uvedli “■ januarjem letos. Z mesečif* položnicami zbrani denar Komunala odvajati v repul j. proračun. To takso za komun' in padavinsko vodo mora K«'.c n Si in padavinsko vodo mora L-» nala zaračunavati tistim up«1 J nikom, ki so priključeni na k" ' lizaeijsko omrežje ali imajc niče in niso dolžni izvajal' obratovalnega monitoringa , neposredni zavezanci), kot P' s direktor Komunale Pavel Ja' Sevniški'paberki j PRILOŽNOSTNI MAN^iu NI - Med obiskom 40 nizozefl* J^t in slovenskih študentov v sc',( v$ Lisci se je vodja programa Izvini 1 dt 1 Meri Kelemina spomnila, kal JO) utegnili popestriti dogajanj1; JU; krajšo modno revijo dam* .1« i\ i ci j >* v / iiivauiiv ivvijvi um*' l » perila in kopalk je Lisca aM N; rala poklicne manekenke izsl* N. nje države, ker pa so hoteli P h, zali tudi nekatere modeli n1® A kopalk, si s prikupnimi ZM t) čankami ni bili več mogoče P* tyrj gati. Toda zagata je bila le * Ptj dežna, saj je Meri lisičje zvit*1 IL verjetno računala, da ne bo1’ tL verjetno računata, cta ne no-pregovoriti gostujočih štud^ fcjj za nekaj izhodov s kopali 9b|( Brez zadrege sta se odzval" 4^ Nizozemca in en naš štude"1, fer;s nintivoje, da seje bliskalo, N jta bi gostje iz Eurotoura 96 in'1" litj modni pst i slavni manekenko I) j mi in Claudio. jPtjr VIKEND ZA ZELENJAvj (j JE IN VINOGRADNIKE' ^ kova predstavitev razvojne?"! jekla o možnostih za prižig ^ ca v sevniškem gasilskem d'",, kj' bila dobro organizirana 'l projektne skupine inž. Skl k ''JV. I II V. si\ tl III/. . i pU Sušlerič i z sevniške kmetij*^ Sijjj tovalne službe se je po uta |X'I* topila od zadovoljstva in f . Na predstavitvi ni umanjk' sevniški župan Jože Peternel', precej razvezal (občinsko) '"‘j kritje stroškov projekt*1, |^J N teklo nedeljo na Podvrl'^ Klenovšku na generalnega nika italijanskega proizVII'jK. različnih strojev za vinograd'? Lf čakajočj vinogradniki injjL Slavica Š. pa so ugotovili, ^ moralo goriško podjetje pjLi L novali iz Bonus v - Maljjs. J; tp* bi mu lažje spregledali b’ i^, ncposlovnost. Krške novice n PLAČA - “Potrjujemo, da je š delavec prejel v času od 1. de-s Mbra 1995 do 29. februarja 1996 a ače skupaj nič tolarjev. Potrdilo j izdaja na zahtevo delavca.” u *£ plače imajo Pionirjevi delav-li Zatorej naj živijo slovenski : e£i in črni in vsi mavrični vladar-''S tako plačo, če z njo znajo! itfPOGREBl - V krškem divja < aycata majhna vojna med klani, y bi radi pokopavali in odvažali i) rtiče. V tej vihri se dogaja, da si ^ju za trg malo manj kot tehtali analizirajo pepel, do katere-Prihajajo v zagrebških krema-tijskih pečeh, drugi pa v pečeh l( itugih krajih. Vse tako kaže, da nted seboj kar dobro dajejo živi j^djetniki-grobokopi, ki drug jl^gemu kopajo jamo. Zdi se, da u Pri vsej tej kolobociji marsikaj - 'rabljeno, živo pa je geslo: naj-l '*)ši Krčan je mrtev Krčan. ,i sadjarska novica - Kot ; avijo, sadje človeku pomaga k ju 'bremu zdravju in počutju. Drži. ;a "kdanji Agrokombinatov direk-l r> ki je kupil družbene sadov-|j ake, je videti kar zadovoljen. predstavitev - Na sreča- ob dnevu voda v Kostanjevici Krki so nekateri udeleženci ijplili, da so narobe prebrali vabi-hpna katerem je pisalo, da bodo srečanju govorili o Krki, in si-)fto reki Krki. Na tem srečanju namreč najprej gledali obsežno rttivizijsko reklamo o Krki -'Pak o tovarni zdravil iz Nove-"testa, kije tako rekoč na pragu T^kih Term hvalila svoje dolenj-rj i bazene. MM I Z N A S I H O ES Č I N MM Novo v Brežicah 5.RIBNIK - Ribnik pod mokri-iii ^ ^ gradom jc sc vedno brez is^aje. Natančno povedano: raz-■, lere so take, da je ograja ob cesti š( ^Sod, planke manjkajo le tam, rc ^ lahko s ceste stopiš naravnost č ?ekaj milimetrov oddaljeni ribje * Tam ograje niso dali zato, da jli.ko mešetarji kar s ceste napa-it ^ prašiče, ki jih v teh krajih tiho-,|i 'P'io iz Hrvaške, jo Sami TRGOVCI - Brežičani p ?do gradili trgovsko središče v ■ \ Imenski vasi v nekdanjem Teh-iii 5"em remontnem zavodu. Trgo-,lil,le bodo delali tudi ob mejnem e< ^bodu. Trgovine imajo v Breži-e *n. Brežičani bodo samo še tr-i N. Če ne bo kdo drug trgoval v< Njihovi zemlji in z njihovo zem-ll) Zaenkrat jim v tem pogledu čl jhe kaže najbolje. it SPORTNU DUH - V Brežicah ib bojijo, da bodo vse športne pa-iiti dale po nekaj svojih ljudi v C<> '°bstoječi občinski odsek za >tv "rL Ta odsek bi potem prerasel ki .Pjnvcato armado, saj že zdaj, ko i i L*bi za nogomet, šteje kaka dva iti i?*a nog. i (i .KDo JE KDO - V Brežicah so (I 'balo v laseh, kdo je najbolj art/s)užen za procvit tukajšnjega Jkma. Na sejmu v Ljubljani peli Iri f1 in slavo turistični zvezi, pa je ^ ijbrovič malo povzdignil glas, ,d j/baj pa mi, saj se vendarle turi-j Jj1 dela pri nas! No, to je malo ,01 j, a za domačo rabo, ki pripada 'rAjVSakc jasli. Ampak takrat v 1 tl Poljani so Brežičani doktorju ? j ‘iču in drugim visokim živinam 'Ktfno pokladali samo najbolj |S. in mehke rože o brežiškem "f^ČANJE V SROMLJAH :,f Ježice - v soboto, 21. 11 Pri* 11, III 'I - un bo v Sromljah 1(i ? “režicah vsakoletno sreča-,i< ifborcev in aktivistov Kozjan-j(l j,e8a, s katerim bodo počastili ||;i upora proti okupatorju, U |j,e>nico ustanovitve Osvobo-ni. jc"6 fronte in ustanovitve Kozlu' v s*ega odreda. Slavnsotni go-tti Cbik bo dr. Alojzij Slavko Su-Predsednik občinskega sve-^Brežice. Po uradnem delu iP ijjlreICC 'il uv času od 5. do 12. aprila so LljJJčžiški porodnišnici rodile: ••j L^eja Pustak iz Bračne vasi -l'L Lilijana, Mojca Rondrič iz II If^ka - Evo, Anita Vogrin s • JL‘ Matica, Suzana Jurkovič iz 1tp' - deklico, Anica Rostohar III ijprtikev - dečka, Mateja Bajc ^therja - dečka. Čestitamo! Nekaj drugega kot gostilna Bizeljsko društvo kmetic na sejme*in izlete BIZELJSKO - Na nedavnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani je ponudbo brežiške občine soustvarjalo Društvo kmetic Bizeljsko. Kmetice se na mnogih prireditvah predstavijo skupaj z vinogradniki; skupaj z njimi so bile na omenjenem sejmu v Ljubljani in bodo na skorajšnjem sejmu v Zagrebu. Društvo kmetic, ki ga vodi Alenka Iljaš, bo letos sicer organiziralo tudi strokovni izlet v Avstrijo, kjer naj bi se udeleženke med drugim dodatno prepričale o koristnosti dopolnilne dejavnosti na kmetijah. “Tudi Bizeljsko potrebuje dopolnilne dejavnosti. Nujno je, da se vinogradniki ukvarjajo še z nečim, da lahko preživijo,” pravi llja-ševa. Da se ne bi Bizeljsko utapljalo v vinu, okoliški svet pa ne bi vedel za tako ponudbo, naj bi dosegli na več načinov. Eden od teh so bizeljske turistične kmetije, ki so zdaj kljub vsem dosežkom še nekako v povojih. Kot meni Ujašcva, turistične kmetije v pravem pomenu besede ne naredijo hiša, vsak dan pečenka ali zrezek s krompirjem ter pridni domači, ki so pripravljeni postreči predhodno najavljeni skupini. Hiša s tako ponudbo je po njenem kljub svojemu drugačnemu imenu le gostilna, kot jih je po deželi obilo. Če gre soditi po besedah Iljaševc, želi Društvo kmetic Bizeljsko prepričati kmetice, da turistična kmetija ponudi gostu hrano, ki jo naključno izbranega dne pač jedo stalni prebivalci te kmetije. “Taka kmetija naj bi ponudila doma pridelano hrano. Te hrane pa bi imela hiša premalo, če bi bilo gostov vc- Alenka Iljaš liko. Zato je nujno povezovanje v kraju, kar pomeni tudi delo za več ljudi ali kmetij,” je prepričana predsednica društva kmetic. Turizem ne more biti glavni zaslužek turistične kmetije, meni lljaševa, zato je po njenem kar prav, da bi kmetije imele določen delovni čas in da turisti ne bi mogli priti, ko sc jim zazdi. Najbrž pa jc s tem v zvezi upravičen pomislek Iljaševe, da bi turistična kmetija veljala za negostoljubno, če bi se v sedanjih slovenskih razmerah šla tako uradništvo, ki ga sicer že dolgo poznata in priznavata npr. kmet in vsak obiskovalec turističnih kmetij v Avstriji. Tbristična kmetija po mnenju Iljaševc lažje shaja, če tam živita vsaj dve generaciji. “Kmetija zahteva svoje, turizem zahteva svoje, zato je dela za vse dovolj," pravi o tem predsednica bizeljskega društva kmetic. M. LUZAR naj pove, kaj je storila, da bi zmanjšala svoje terjatve (107 milijonov mark) podjetju, ki je ustvarjalo z dobičkom. Z revizijo stečajnega postopka, ki naj zajame čas od leta 1989 do danes, naj se vzpostavi prvotno stanje lastništva. Privatni kapital, ki je bil v času stečaja pošteno pridobljen, je potrebno spremeniti v lastniški delež. Celulozna in papirna proizvodnja morata ostati integrirani. Potrebna je dokapitalizacija v obliki izdaje delnic na podlagi poštene cenitve tovarne. Glede na to, da je podjetje Videm moralo v stečaj na podlagi predloga Sklada za razvoj in da je to delo stečajnega upravitelja usmerjalo Ministrstvo za gospodarske dejanosti, odločitev o prodaji Vidma v stečaju ne more biti pravica sodne veje oblasti, temveč mora biti odločitev o prodaji povsem v pristojnosti izvršilne veje oblasti, to je vlade RS. T. G. Mednarodni dan knjige in avtorskih pravic 23. april v Krškem KRŠKO - Lani na jesenskem zasedanju je generalna skupščina UNESCO sprejela resolucijo, s katero je 23. april razglasila za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. V Sloveniji bo praznovanje potekalo pod geslom “Podarimo bližnjemu knjigo” in bo hkrati praznovanje slovenskega dneva knjige, ki ga je predlagalo Društvo slovenskih pisateljev. Valvasorjeva knjižnica bo v vhodnem prostoru na Cesti krških žrtev 26 v torek, 23. aprila, bralcem in občanom brezplačno ponudila okrog 500 knjig, v galerijskem prostoru knjižnice bo pripravila razstavo knjižničnih dragocenosti: knjig, zemljevidov, grafik, rokopisov, razglednic itd., mlade bralce pa vabimo, da si v mladinskem oddelku ogledajo razstavo knjig na temo “revščina”, saj je OZN leto 1996 proglasila za mednarodno leto boja proti revščini v vseh oblikah. Razstava je tudo podlaga za reševanje mednarodnega knjižnega kviza Otroci za boljši svet, ki je namenjen učencem osnovnih šol. Vprašalnike dobite pri knjižničarki, kviz lahko rešujete sami ali s pomočjo še koga. Rešitve in svoj naslov napišite na dopisnico in jih posredujte v knjižnico do 30. avgusta, ta pa bo tudi poskrbela za nagrade. Knjižničarke Valvasorjeve knjižnice, Krško NOVO VODSTVO SDS KRŠKO - Na osnovi sklepa nadzorne komisije občinskega odbora SDS je bil predsednik stranke Stanislav Dvor-šek razrešen funkcije predsednika in člana občinskega odbora stranke, na njegovo mesto pa je bil na nedavni konferenci SDS s 49 glasovi za, enim proti in tremi vzdržanimi izvoljen Danilo Koritnik. OB 90-LETNICI ŠOLE V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA - Letos mineva 90 let, odkar v Kostanjevici stoji stara šolska stavba, zato bo v prihodnjih dneh nekaj prireditev, posvečenih tej obletnici. Tako bo v petek, 19. aprila, ob 17. uri v telovadnici osnovne šole občinska revija osnovnošolskih pevskih zborov. V soboto dopoldne bo v Kostanjevici potekal 8. pionirski ekstempore, ki se ga bodo udeležili osnovnošolci iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine ter učenci nekaterih drugih slovenskih šol. Razstava njihovih del bo v sredo, 24. aprila, ob 18. uri v Lamutovem likovnem salonu. OTROCI RAZSTAVLJAJO KRŠKO - V tukajšnjem otroškem vrtcu v enoti Ciciban v šolski ulici la bo v soboto in nedeljo od 10. do 18. ure razstava izdelkov posavskih predšolskih otrok, ki so ji dali naslov Majhen sem, svet doživljam in izražam po svoje. Otvoritev bo v.soboto ob 10. uri. Razstava, na kateri se bodo predstavili otroci iz občin Sevnica, Krško in Brežice, je namenjena praznovanju 40-letnice Zavoda RS za šolstvo - OE Novo mesto. Organizatorji pričakujejo obiskovalce iz Posavja in od drugod. MINISTER GABER OBISKAL KRŠKO OBČINO - V petek, 12. aprila, se je minister za šolstvo in šport Slavko Gaber s svetovalcem Nikom Žibretom mudil v krški občini. Najprej je na povabilo občinske organizacije LDS obiskal Senovo, kjer je spregovoril o novi šolski zakonodaji, o možnostih zasebnega šolstva, kjer bi bil možen tudi verouk ali kak predmet o strankah, o decentralizaciji šolstva, uradu za mladino, šolski upravi v Brežicah, ravnateljica senovške osnovne šole pa je ministra opozorila na staro šolsko stavbo v kraju in potrebo po pomoči in posodabljanju. Minister se je udeležil tudi svečane otvoritve telovadnice v Koprivnici (na sliki). Ravnatelju Jožetu Ivačiču je predal simbolični ključ, ta pa ga je izročil učiteljici telovadbe. Telovadnica bo služila tudi kot večnamenski prostor. Da je ta investicija, ki je vredna 68 milijonov tolarjev, financirali pa so jo država, občina in krajani, za domačine izrednega pomena, so dokazali z množičnim obiskom prireditve, ki so jo popestrili tudi pevci brestaniškega moškega zbora, folklorna skupina s Senovega ter razstavi priznanj uspešnega domačega kolesarja Uroša Dularja in slikarja Leopolda Petana. (Foto: T. Gazvoda) V Brežicah kabelska televizija Sprva sistem za prenos tujih programov, kot cilj iz prihodnosti omenjajo brežiški TV-studio - Najprej središče mesta in Šentlenart - Gradnja omogoča povezavo televizij BREŽICE - V Brežicah bo začela delovati kabelska televizija. Kabelski televizijski sistem bo sprva prenašal televizijske programe različnih slovenskih in svetovnih postaj. Ni pa izključeno, da bi Brežice kdaj v prihodnje imele svoj televizijski studio, kot meni Tone Zorko, predsednik sveta KS Brežice. Omenjeni kabelski sistem naj bi najprej zaživel v središču Brežic, kjer naj bi signal iz osrednje postaje na Maistrovi 8 začeli sprejemati že letos jeseni. V nadaljevanju bodo napeljali kabelsko omrežje v Šentlenart in Črnivec, kot 3. etapo pa omenjajo gradnjo sistema v zaselkih okrog Brežic. Koncesija, ki so jo predhodnem razpisu zdaj že oddali, se nanaša na gradnjo sistema v središču Brežic in Šcntlenar-tu. Če bo kabelska televizija v domovih res proti koncu leta, je najbrž veliko odvisno od uspeha graditeljev pri pridobivanju vseh potrebnih upravnih dovoljenj. Dejstvo je, kot poudarjajo, da bodo najprej zbrali vsa dovoljenja in šele potem začeli graditi omrežje. Drugje v Sloveniji so menda delali gaditclji kabelskih televizij po obrnjenem vrstnem redu. Naročniki bodo plačali za primarno omrežje znesek v vrednosti 150 do 300 mark, pozneje naj bi mesečno plačevali ceno v vrednosti 10 mark. Televizijske kable bodo polagali v zemljo, in sicer bodo graditelji pri tem sodelovali s Telekomom, kot napovedujejo. Z vgradnjo omrežja v tla bodo imeli verjetno nekaj težav, če sc bodo želeli izog- niti prekopavanju domala nanovo asfaltirane ceste v središču mesta. Graditelji kabelske televizije bodo sklepali pogodbe z vsakim • Organizatorji in izvajalci gradnje zagotnvljajo, da pripravljajo sistem tako, da ga bodo lahko po željah še razširili. Vgradili bodo večino uvoženega materiala, kar je po njihovem potrdilo za dobro delovanje omrežja. Na brežiška vprašanja, ali bo brežiški kabelski televizijski sistem zasnovan tako, da bi se ga dalo povezati s podobnimi sistemi v soseščini, odgovarjajo pritrdilno. naročnikom posebej, kar pomeni, da odpadejo posredniki, kot so lir ni sveti v blokih z več stanoval- Cl' L. M. DOLENJSKI LIST Kratke domače SEJEM VOZIL - Slovenija je dobila 1. sejem gospodarskih vozil in spremljajoče industrije. Začel se je včeraj, 17. aprila, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in bo odprt do sobote, 20. aprila. Sejem bo poslej vsako drugo leto in se bo izmenjaval s Slovenskim avtomobilskim salonom. Organizirata ga Ljubljanski sejem in Združenje avtomobilskih uvoznikov in proizvajalcev Slovenije. SEJEM KAPITAL - Danes in jutci se med 10. in 18. uro v Cankarjevem domu še lahko udeležite 4. finančnega sejma Kapital, na katerem se predstavlja 80 slovenskih bank, borznih hiš, zavarovalnic, podjetij za svetovanje ter zlatarjev in oblikovalcev nakita (tudi Dolenjska banka, Zavarovalnica Tilia, Skupina Nika). Organizatorji so v 4 dneh pripravili čez 60 različnih predavanj in pogovorov. METLIKA - V času Vinske vigredi (24. do 26. maja) bo tudi razstava metliške obrti, na kateri bodo predstavili le proizvodne in storitvene dejavnosti. Razstava bo v montažni dvorani pred gradom, cena najema prostora pa je 3.000 tolarjev za kvadratni meter. SEVNICA - Območna obrtna zbornica iz Sevice bo z razpisom dodelila intervencijska ugodna posojila za svoje člane. Thko bo vsaj nekaterim pomagala prebroditi kratkoročne finančne težave, zaradi katerih so sicer prisiljeni najemati draga bančna sredstva. ZA TAJNICO LETA - Revija Tajnica, Gospodarski vestnik in Združenje tajnic Slovenije pripravljajo prvi izbor tajnice leta v Sloveniji. Prijave zbirajo še do 20. aprila, zato je treba pohiteti. Finalistke se bodo pomerile na Dnevih strokovnega izpopolnjevanja tajnic, ki bo od 23. do 25. maja v Portorožu. NASPROTJA MED LASTNIKI PODJETIJ DOLENJSKE TOPLICE -Združenje za lastništvo zaposlenih je v Dolenjskih Toplicah organiziralo posvet o razmerjih med notranjimi in zunanjimi delničarji v olastninjenih podjetjih. Med drugim se ga je udeležil tudi dr. Jože Mencinger. Udeleženci so ugotavljali, da so interesi enih in drugih lastnikov vse bolj različni, saj notranji lastniki želijo dobiček usmerjati v razvoj družbe, zunanji pa pritiskajo na izplačilo čim višjih dividend. Zaradi tega bi morala država interes notranjih delničarjev zakonsko urediti in zaščititi. Borzni komentar I 'preteklih dneh je pri trgovanju s papirji A- in B-kotacije vladalo pravo mrtvilo, kajti nihče ne kate interesa niti za nakupe niti za prodaje. Skupni promet je dosegel zelo nizke vrednosti, s številnimi delnicami je bilo dnevno sklenjeno le nekaj poslov, toliko da se je spremenil tečaj. Očitno bo še nekaj časa v ospredju trgovanje na OTC trgu, kamor počasi kapljajo delnice podjetij, ki so se lastninila z javno prodajo. Glede na to, da je bilo kar nekaj primerov, ko se je z delnicami trgovalo s pomočjo časopisnih oglasov, kar vsekakor ni v korist vlagateljev, je Agencija za trg vrednostnih papirjev zavzela stališče, da se z delnicami, ki so vknjiiene v centralnem registru KDD, trguje na organiziranem trgu. Za uvrstitev na t.i. OTC trg Ljubljanska borza ne potrebuje soglaša izdajatelja delnic, temveč je pogoj le, da je vrednostni papir ie v KDD-ju. Trenutno je kandidatov za uvrstitev na borzo, ki že izpolnjujejo ta pogoj, približno 30, tako da po vsej verjetnosti lahko na trgu pričakujemo nove papirje. Ker smo v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij vsi postali delničarji, nas upravičeno zanima, kaj bo s cenami naših delnic. Trenutno so “vroča" tema Mercatorjeve delnice in, po odzivu sodeč, vas ni malo, ki čakate na ugoden trenutek za prodajo. Gibanje tečaja je presenetilo mnoge borzne posrednike, saj se je cena delnice z nivoja okoli 3.300 tolarjev v nekaj dneh povzpela tja do 5.590 tolarjev. Verjetno se bo tu rast ustavila, saj se je pri teh nivojih zelo povečalo število prodajalcev, kar potiska ceno navzdol, tako da se je delnica Mercatorja v začetku tega tedna prodajala po okoli 4.200 SIT. Kljub temu padcu je cena veliko višja kot pred uvrstitvijo delnice na organiziran trg, zato je še vedno priporočljivo, da ne hitite s prodajo vaših delnic. Še posebno pa ne nasedajte raznim “lovcem ” delničarjev na terenu, ki vam v zameno za vaše delnice ponujajo nek znesek, pri čemer “posel” zagotovo ni v vašo korist. Če niste prepričani v poštenost ponujene cene, raje pokličite borznega posrednika, ki vam bo povedal, kakšna je tržna vrednost vaših delnic in vas tako morda odvrnil od prenagljene prodaje! MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba I)BD, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5 Tet.: 06SD23-55J, J2J-554, Faks: OMJJJ-ii ’ • M važno misliti, ampak prepričati druge, da mislimo. (Petan) dežurni: trgovine V soboto, 20. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ute: Market Diska od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ute: Vita, trgovina Darja, ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Bnn, Trdnova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7, do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 20. ure: trpna Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pn Šentjerneju • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercatof-KZ Krka, Vrelec • Metlika: od 7.do 21. ure: tpina Prima V nedeljo, 21. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Vodnjak, Glavni trg 3, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska. Market Šeidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7 30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 8. do 17. ure: trgovinba Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 8 do 11. ure: Market od 8. do 12. ure: trpna Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10, ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7 30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8, do 11. ure Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11, ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima O nepremičninski problematiki Kljub predpisom vrsta nasprotij in nejasnosti - O vpisu v zemljiško knjigo - S težavami seznaniti ustrezne službe - Uspehi le z usklajenim delovanjem KRŠKO - Prejšnji teden je bil v Krškem v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, Stanovanjskega združenja, združenja za varstvo okolja in IR Inženiringa iz Krškega dvodnevni posvet z delavnico, ki se gaje udeležilo preko 70 predstavnikov komunalnih podjetij, družb za upravljanje s stanovanjskimi hišami in nosilcev dejavnosti v zvezi z vpisom v zemljiško knjigo ter služb s področja stanovanjske in komunalne deljavnosti v občinah in upravnih enot iz vse Slovenije. ževanja etažne lastnine oviro za hiter in varen pravni promet s stanovanji in v sebi skriva elemente nezanesljivosti in nizke stopnje pravne varnosti. Temeljna ugotovitev je bila, da kljub številnim predpisom obstaja vrsta nasprotij tako v stroki sami kot v upravi ter tudi med njima, zato bo potrebno vložiti več naporov za poenotenje in oblikovanje operativnih navodil, saj ostaja veliko odprtih vprašanj. Tako je na primer med pomembnejšimi novostmi zakona o zemljiški knjigi uvedba načela obveznosti vpisa, vendar pa je ena najbolj bolečih pomanjkljivosti obstoječe zemljiške knjige stanje vknjižb etažne lastnine. V oceni stanja ob predlogu zakona je bilo sicer ugotovljeno, da je postopek za vpis etažne lastnine zahteven in drag, zato je v praksi vloženo le malo predlogov za tovrstno vpisovanje, zaradi česar na posameznih ob- močjih glavna knjiga za etažno lastnino še ni niti uvedena. Glede na to, da je promet s stanovanji • Udeleženci posveta in delavnice so oblikovali posebno delovno skupino, ki bo zbrala vse pripombe in predloge sodelujočih, te pa bodo poslali ustreznim državnim inštitucijam, katerim naj bi služile kot pomoč pri pripravi natančnejših navodil v stroki. Pričakujejo pa tudi razlago tega, kar je mogoče razbrati le med vrsticami zakonov. zelo živahen, je uporaba načel zemljiškoknjižnega prava za te nepremičnine še posebej pomembna, zato pomeni sedanji neokretni, dragi in zamudni sistem vknji- V Sloveniji je postala nepremičninska problematika zelo aktualna po letu 1990 zaradi spremembe v odnosih do lastnine, vendar pa bodo po besedah Romana Novša-ka iz Območne geodetske uprave Sevnica prizadevanja različnih resorjev pri urejanju le-te uspešna le ob usklajenem delovanju, česar pa danes ni. Tako so strokovne polemike o evidenci nepremičnin pri nas dolge že vrsto let, vsa razmišljanja in raziskovalni projekti pa so propadli. Udeleženci delavnice so opozorili na številna odprta vprašanja, med drugim tudi na nezadostno opredeljen pojem funkcionalnih zemljišč, ki bi praviloma sodila k zgradbi, vendar pa jih je zaradi nejasnih meril težko dolo-čiti T. GAZVODA DELA VNICA V KRŠKEM - Pol j o preoblikovanju družbene lastit e, in težavah zaradi tega je potek u Krškem v soorganizaciji z IR Inžt rc ringom iz Krškega, z referati pit sodelovali mag. Janez Frelih, iV| Miha Juhart, Mateja Petrič Med j in Roman Novšak. (Foto: T. G. sjj ------------------------Jz IH milijarde ugodnih posojil Javni razpis Sklada za razvoj malega gospodarstva • Krediti pri 9 bankah - Povečati delež malih podjetij v skupnih prihodkih - Strategija razvoja in pospeševalni centri OTOČEC - Lansko leto so mala podjetja predstavljala kar 95 odst. vseh slovenskih podjetij in so ustvarila kar tretjino skupnih prihodkov. Povečala so tudi čisti dobiček in število zaposlenih, žal tudi izgubo, vendar jih med tistimi, ki so razvojno usmerjena, le malo propade. Kljub nasprotnim stališčem o tem, kolikšna je vloga malega gospodarstva pri gospodarskem razvoju Slovenije, želi država v naslednjih 10 letih močno pospešiti razvoj na tem področju. Kot je nedavno povedala državna sekretarka za malo gospodarstvo Staša Baloh Plahutnik na Otočcu, je cilj v tem času doseči, da se bo delež malih podjetij v skupnem prihodku-povečal od 30 na 45 odstotkov. Število malih aktivnih podjetij naj bi se podvojilo, dosegli naj bi višjo rast dodane vrednosti in več kot 10.000 hitro rastočih podjetij. Predvsem naj bi povečali število podjetij s 10 do 50 zaposlenimi, Za kaj takega so potrebne močne državne spodbude v višini 1 milijarde ekujev letno, poleg tega pa je nujno tudi prilagoditi izobrazbeno strukturo potrebam gospodarstva. Na velik pritisk obrtnikov in malih podjetnikov samih je zdaj izdelana državna strategija razvoja malega gospodarstva, ki naj bi še ta mesec šla v vladno proceduro, junija ali julija pa naj bi dočakala prvo branje v parlamentu. Cilj je združiti vsa možna sredstva, ki jih država (različna ministrstva, skladi, zbornice) in lokalne skupnosti že zdaj namenjajo malemu gospodarstvu. Dosegli naj bi ga s pomočjo regionalnalnih in lokalnih centrov pospeševalne mreže. Država je pred kratkim že objavila več razpisov za pridobitev državnega denarja za to področje. Gre za razpis za lokalne centre, ki naj bi povezali vse obstoječe oblike pospeševanja razvoja malega gos- podarstva, pri čemer ne bo dovolj formalna ustanovitev, ampak bo treba s konkretno aktivnostjo dokazati, da delo že daje učinke. V vsaki regiji naj bi bil najmanj en tak center, ki pa si bo moral zagotoviti trajne vire financiranja. Država z razpisom tudi pospešuje izdelavo seznama svetovalcev na območju regij, ki izpolnjujejo neke pogoje, nadalje pospešuje oblikovanje standardov in normativov na področju izobraževanja, oblikovanje standardov za svetovalne storitve in za poslovne načrte. Razpisi Sklada za razvoj malega gospodarstva povezujejo državna sredstva z bankami in lokalnimi viri. V skladu se je od kupnin iz lanskega in letošnjega leta na- bralo za 1,5 milijarde tolarjev. Te nameravajo podpreti z lokalnimi viri, ki so lani namenili za razvoj malega gospodarstva trikrat več sredstev kot sklad sam. Sklad je nedavno tudi izbral 9 bank, ki sprejemajo kriterije razpisov (obrestna mera TOM + 6 odst., omejeni stroški kreditiranja), vendar seznam ni dokončen, zato državna sekretarka Plahutnikova poziva podjetnike in obrtnike, naj vplivajo na svoje banke, naj pristopijo k sodelovanju. Država bankam ne bo dajala nepovratnih sredstev, ampak bo le garant pri kreditih. Ker je običajno, da banke dodajo še trikrat toliko denarja, bo na razpolago okrog 1,4 milijarde tolarjev za dolgoročne in 1,8 milijarde za kratkoročne kredite. Skupnega razpisa z lokalnimi skladi tokrat še ni, vendar bi bilo dobro, če bi zaradi večje učinkovitosti tudi lokalne skupnosti delile sredstva po istih merilih in podprle iste projekte. B. DUŠIČ GORNIK V Krškem že [5 predolgo čakaj« na obrtne cone ~2 Še letos dokumentaciji -za Videm in Leskovec?)! -j KRŠKO - Na skupščii,r Območne obrtne zborni^Se Krško, ki je zastopala 80 obrtnikov in 1000 pri pjih zl poslenih delavcev, so sprt ^ govorili tudi o težavah, s ki ,a' terimi se srečujejo obrtnik a Omenjali so velike prispevkiD' pomanjkanje ugodnih po so J8 jil, plačilni nered ter tudi prt r1 visoke cene zemljišč in prt *A dolge čakalne dobe za loki |lj cijska in gradbena dovolj*, nja. Očitali so občini, d nima posluha za obrtnišk t probleme in da premalo d*T narja namenja za razvoj obl J* ti, zato naj bi se obe stral * čimprej sestali. Predstavnica občine Ivi« Puntar je napovedala, bodo še letos izdali lokacij^ ska in gradbena dovoljenj za obrtni coni na Vidmu in fl Leskovcu ter pospešili tud oblikovanje obrtnih con v K« ?1: stanjevici In na Senoveti Občina bo obrtnikom potni , gala pri nakupu zentljU ^ (plačilo na obroke, najemOl nekaj sredstev pa bo na rff polago tudi tistim, ki bodol' poslili delavce iz senovšk rudnika. Veljalo bi pogledati čez ploi Posavski gradbinci bodo delo ob posegih v posavski prostor dobili le, če bodo sodeloval Delovno intenzivna podjetja propadajo ali selijo proizvodnjo v tujino J, KRŠKO - Posavci želijo opredeliti naravne vire, s katerimi razpolagajo (zemlja, reka Sava itd.), in od njih tudi kaj iztržiti. Zaradi “dvoriščne zaplankanosti” ostajajo posavski gradbinci in operativci razdrobljeni in trenutno niso sposobni prevzeti kakega večjega dela skupaj. da, kot da Slovenija delovno it ► -m i «I ŠTALATERSTVO Vavta vas 63 Tel. 068/83-519 0609/630-309 • napeljave plinskih instalacij od projekta do izvedbe • plinske cisterne za posamezne objekte • plinske peči BERETTE • centralna ogrevanja Člani Komisije za razvoj, ekonomsko politiko in varstvo okolja pri območni gospodarski zbornici za Posavje, ki jo vodi dr. Dejan Avsec, so prepričani, da je nujno vzpodbuditi nastanek konzorcija gradbene operativc v Posavju. Le z ustrezno povezavo na tržni osnovi bo namreč lahko tudi sama zajela s polnega krožnika načrtovanih gradbenih del s področja infrastrukture v regiji (avtocesta, hidroelektrarne). Omenjena komisija je v začetku aprila obravnavala stanje gospodarstva, podjetij in posameznih panog v regiji. Pri tem je analizirala podatke strokovnih služb GZS in Agencije za plačilni promet. Po besedah Valentina Dvojmoča iz zbornice je delovno gradivo le prvi korak, saj nameravajo s pozornim spremljanjem dogajanj v posavskem gospodarstvu nadaljevati. Tako naj bi bili na tekočem z bilanco poslovanja, s stanjem po občinah in po panogah ter tudi s stanjem kadrov. V Posavju ugotavljajo, da po sedanji gospodarski politiki zgle- ji f zivne industrije ne potrebuj*’ J še posebej prizadeva podežf ' kjer je take vrste industrija na)" prisotna. Tako se otepa s hud| l težavami, grozijo ji stečaji, | ^ delovno intenzivna podjetja, W . bo le uspelo preživeti, pa s* ^ svojo proizvodnjo v delovno c* ^ ša območja. To je za regij0' k| zaskrbljujoče, kajti še tisto "V kapitala, kolikor ga je, se b°’ J galo drugje. J(r Člani komisije so spreg°j , tudi o organiziranosti pospeševanje malega gospo^. » va v regiji. V vsaki od občin “i oblikujejo lokalne koalicij*’, (k savje pa računa tudi na reffll. ODPRTO ZA BEOGRAD pospeševalni center, zato L ‘ sodelovanju povabilo tudi rt ^ tere sosednje občine. intara BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D. MERCATORJEVO DELNICO VAM LAHKO PRODAMO NA LJUBLJANSKI BORZI. INTARA-PRAVA IZBIRA Tel.: (061)137-73-73, 137-74-74, 137-75-75, 173-44-44 Fax: (061)173-44-80 RECIKLAŽA ODSLUŽENIH VOZIL? Združene avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev avtomobilov Slovenije In Slovensko ekološko gibanje (SKG) bosta najkasneje do septembru letos na sodišču registrirala neprofitni Sklad za reciklažo odsluženih vozil po nizozemskem vzoru. Kako se bo projekt financiral, še ni rešeno, gotovo pa je, da je nujno potreben, saj ima Slovenija vsaj 300.000 odsluženih vozil, precejšen del Je razmetan tudi po naravi. POSAVJE - V začetku tega meseca jc bila po petih letih za civilni promet spet odprta okrog 4CK) kilometrov dolga avtocesta med Zagrebom in Beogradom. S tem sc začenjajo časi vse gostejšega prometa tudi po magistralki med Ljubljano in Obrežjem in verjetno tudi črni dnevi, na katere v Posavju opozarjajo že več let. B. D NOVE DELNICE jj Nacionalna finančna drti/** ., ponedeljek (15. aprila) prodajati tretjo izdajo deln*agajne vzel 119.000 tolarjev, nato |{ aodšel. Policisti neznanca še iščejo. iL Vlomili v bencinski ser- pTlS. Neznanec je med polnočjo in »P eno uro zjutraj vlomil v prostore trzinskega servisa Petrol na Milav-■«cfvi cesti v Brežicah. Poškodoval je Zdna vrata in skozi odprtino stopil [objekt. Odnesel je več zavojev cigani pločevink piva, nekaj bonbonov, o^olad, peciva, kaset itd. v skupni Zlnosti 45 tisočakov. .ODNESLI ZA 500 TISOČAKOV IZDELKOV - Neznanci so med 29. Potcem in 15. aprilom vlomili v !8°vino Flexo na Valvasorjevem ,flrežjuv Krškem in odnesli različne Ptoserijske dele in 3 avtoradie ter ls,nika Z. J. iz Krškega odškodovali fF* 500 tisočakov. isata luky! prednikova 45 Novo mesto i 068/24-612 i , dodaja avtomobilov LADA , ha gotovo najugodnejši i kredit! i ^ddimo kredite in leasing tudi jj|i za rabljena vozila. Ovijamo rotorje električ-,e9a ročnega orodja vseh ;hamk. Elektromehanika , ®tor Sežana, Orleška 12, e|-: 067/32-152. YURENA, d.o.o. šola tujih jezikov Intenzivni začetni tečaj nemega jezika, lečaji v Veliki Britaniji. rel. 068/341-434 Za prodajo nakita, zaposlimo prijazno, Cejeno, razgledano osebo, nad 25 let. Kličite 068/322-160, y od 15. — 16. ure. dice nesreč so zaradi neprilagojene hitrosti, nepravilne strani in smeri vožnje. V nesrečah je bilo udeleženih 35 otrok in mladoletnikov, na srečo pa med njimi ni bilo smrtnih žrtev. Na regionalnih cestah se je zgodilo 98 nesreč, Mladoletniška kriminaliteta narašča Več kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter kršitev javnega reda in miru - Pri mladoletnikih zadnje čase opazen pojav uživanja in promet z mamili -19 samomorov NOVO MESTO - Če je policijska postaja Novo mesto, ki skupaj s policijskima okolišema Setjerne^in Dolenjske Toplice pokriva območje občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, lani zabeležila manj kaznivih dejanj zoper premoženje, pa so bila v porastu kazniva dejanja zoper življenje in telo ter kršitve javnega reda in miru; obravnavali pa so več kot 100 kaznivih dejanj, pri katerih so bili osumljeni mladoletniki ali otroci, kar pomeni 14-odstotni porast tovrstne delinkvence na območju treh občin. Pri mladoletniški kriminaliteti prevladujejo predvsem tatvine, velike tatvine, poškodovanja tuje stvari, odvzemi motornih vozil ter povzročitev lahkih in hudih telesnih poškodb, v zadnjem obdobju pa beležijo tudi uživanje in promet z mamili. Zato bodo po besedah komandirja policijske postaje Novo mesto Franca Prašnikarja, prav mladoletniški populaciji in pojavu mamil posvetili še več pozornosti, kot tudi odkrivanju novih pojavnih oblik različnih vrst kaznivih dejanj in zaznavanju tako kriminalnih žarišč, da se zagotovi splošna varnost. Prav za slednjo lahko veliko storijo tudi občani. Lani so policisti obravnavali 623 kaznivih dejanj, kar je v primerjavi z letom prej nekaj manj; od skupnega števila pa je enota raziskala 72 odst. dejanj, kar je po besedah komandirja visok odstotek raziskanosti in je bistveno večji od leta prej, ko je bilo raziskanih slabih 60 odst. vseh kaznivih dejanj. Ovadenih je bilo 508 oseb, od tega 105 mladoletnikov in 26 otrok. Na področju prometne varnosti enota na podlagi ševilčnih pokazateljev beleži izboljšanje, saj je bilo na območju policijske postaje Novo mesto za četrtino manj prometnih nesreč kot leto prej, med temi je bilo 8 nesreč s smrtnim izidom. Najhujše posle- Frauc Prašnikar, komandir policijske postaje Novo mesto: “Varnost na območju treli občin je še vedno ugodna in obvladljiva, s spremljanjem stanja in realizacijo zastavljenih usmeritev pa bomo skušali rezultate še izboljšati in s tem prispevati k večji varnosti na vseh področjih. ’’ • Na območju občin Šentjernej, Škocjan in Novo mesto so lani policisti sodelovali pri iskanju 19 pogrešanih oseb, pri 57 različnih požarih in 5 delovnih nezgodah. Lani je bilo zabeleženih 19 samomorov, 7 poskusov samomorov in 17 nenadnih smrti. od katerih izstopa cesta R 333 Soteska - Šentjernej. T. GAZVODA PRETEPEN ZARADI DOLGA NOVO MESTO - 30-letni D. S. iz Stranske vasi ter 28-letni B. Š. in 30-letni M. K. iz Metlike so utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja izsiljevanja. 6. marca zvečer sta se B. Š. in M. K. po naročilu D. S. z osebnim avtom pripeljala iz Velenja v Stransko vas do 26-letnega T. M. ga pretepala, zvezala, z glavo namakala v vedro, v katerem je bila barva za beljenje, in od njega izsilila, daje podpisal dve izjavi o dolgu, katerega ni bil dolžan naročniku D. S. Z mučenjem sta ga osumljenca hudo poškodovala. ALKOHOL POGOST SOPOTNIK KRŠKO, NOVO MESTO - V okviru akcije “Natakar, taksi, prosim”, kije potekala od 15. marca do 10. aprila, so policisti na območju UNZ Novo mesto z alkotestom preizkusili 1.853 voznikov, 701 je imel v izdihnjenem zraku alkohol, preizkus pa je odklonilo 99 voznikov. Na območju UNZ Krško je bilo z alkotestom preizkušenih 519 voznikov, od tega jih je imelo 178 alkohol v izdihnjenem zraku, 68 pa jih je preizkus odklonilo. USODNO ZADNJE DREVO ČRNOMELJ-V petek, 12. aprila, je 51-Ietni Anton L. iz Gribelj s prijatelji v bližini Kolpe na Krasincu podiral drevje. Ko so nekaj po 12. uri podirali zadnje drevo, je to padlo prav na Antona in ga tnko hudo poškodovalo, daje na kritju nezgode umrl. POKANJE USODNEJŠE OD PRIČAKOVANJ P1ŠECE - Policisti so v ponedeljek izvedeli, da se je med velikonočnimi prazniki z možnarjem poškodoval 16-letni P. D. iz Pišec, ko je 6. aprila okoli 12. ure začel pred domom polniti možnar, ki ga je našel v kleti. Vanj je stresel eksploziv iz okoli desetih petard, na eksploziv pa je nadeval papir. Nato je vzel kladivo in okroglo železo, saj je hotel stisniti snov v mož-narju. Ko je s kladivom drugič udaril, je prišlo do eksplozije. Pri tem je fantu odtrgalo palec na levi roki, poškodovalo mu je dlan leve roke in štiri prste, poškodbe pa je dobil tudi po obrazu. fc***4$: • . Pomlad je tu. 1 1 *eselite se je v dvoje. 1 j Pokličite ali obiščite ' ženitno agencijo METULJ , ha Tržaški cesti 2, ■ t v Ljubljani od • • y 10. — 17. ure. ' 'Jel. (061) 126-35-84 ' ZASEGLI ZA 60.000 MARK ECSTASYA NOVO MESTO - Konec marca so novomeški kriminalisti v sodelovanju z ljubljanskimi izvcdlTuspešno akcijo, v kateri so na Otočcu prijeli 23-lctnegu Gorunu B. in 50-letnega D. iz okolice Brežic in jima z uporabo posebnih metod in sredstev -z navideznim odkupom zu-segli 2.020 tablet ecstasya, ki gaje Goran nabavljal iz Nizozemske. Preprodaja tabletk predvsem po diskotekah je luhko vir lahkega zaslužka, saj sv cena posamezne tub-letke giblje od 10 do 30 murk. Količina mamila je enaka količini, ki so go v prvih treh mesecih zasegli v celi Sloveniji. Varujejo lahko le podjetja z licenco Bradač brez dovoljenj NOVO MESTO - Varovanje premoženja in ljudi postaja vse pomembnejše in agencije, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, so vse pogostejše. Zakon o zasebnem varovanju, kije bil sprejet letu 1994, določa, da lahko premoženje in osebe varujejo le podjetja, ki imajo ustrezno licenco, to pa izda Zbornica za zasebno varovanje Republike Slovenije v soglasju z Ministrstvom za notranje zadeve. Na območju občine Novo mesto delujejo tri agencije z licenco: Protekt, Varnost in Varpos, v črnomaljski občini pa Berkopec. Kot smo ugotovili, podjetje Bradač security nima ustreznih dovoljenj za varovanje in tako prej omenjenim podjetjem nelojalno konkurira. Z varovanjem se to podjetje ukvarja od začetka lanskega leta, član Zbornice za zasebno varovanje pa je od 28. februarja letos, vendar članstvo v zbornici še ne pomeni, da s članstvom dobi tudi licenco, saj mora zanjo izpolnjevati zahtevane pogoje. Izvedeli smo, da so z njihovim delom brez dovoljenj seznanjene ustrezne inšpekcijske službe, zbornica in Ministrstvo zn notranje zadeve, prijavo pa bo že konec aprila obravnaval odbor zbornice za zasebno varovanje. Ker je tudi strunku, ki sklene pogodbo s podjetjem, ki za dejavnost ni registrirana, storila prekršek, je prav, da se pred sklenitvijo pogodbe prepričate, ali je podjetje registrirano za to dejavnost in če ima licenco. Morda bo še najvarneje, če to preverite na Zbornici za zasebno varovanje. Ni namreč pomembno le varovanje oseb in premoženju, pač pa tudi varovanje vaših pravic. SKRB ZA KOLESARJE Od 15. aprila do 10. maja bodo policisti izvajali akcijo “Kolesar”. Glavni namen akcije je vplivati na rizično skupino prometnih udeležencev, ki se vozijo s kolesom. Z akcijo želijo doseči, da bi kolesarji spoznali nevarnosti, ki jim pretijo v prometu, spoznali pomen opreme kolesa in brezhibnosti naprav na kolesu ter uporabe kolesarske varnostne čelade, kolesarji so namreč pogosto žrtve motoriziranega prometa, pogosto je vzrok nepoznavanje cestnoprometnih predpisov. Zloženko "Veselo na kolo” bodo policisti vročali kolesarjem, ki bodo storili kakršenkoli prekršek v cestnem prometu. Posebna skrb bo namenjena kolesarjem do 15. leta starosti in starejšim. 31 strelov sredi Črnomlja Še ne 16-letni Rom dopoldne v središču mesta streljal na sorodnika - Zelo premišljen načrt? ČRNOMELJ - V ponedeljek nekaj po 9. uri dopoldne je bilo središče Črnomlja priča pravemu strelskemu obračunu, saj je še ne 16-letni Rom Franc K. v avto, v katerem sta bila dva Roma, naperil več rafalnih strelov. 22-letnega Borisu je hudo poškodoval, njegovega sopotnika je obstrelil, krogle pa so leteli tudi mimo glavne tarče v enega od avtomobilov, ki gaje vozil Franc P. Kp je ta opazil, da je mladenič yanj nameril avtomatsko vojpško puško kalašni-kov, seje hitro sklonil in se tako izognil verjetno smrtnemu strelu, saj je ta prebil šipo v višini glave. Obračun med Romoma ima starejše korenine, saj sta družini, ki sta celo v ožjem sorodstvu, prišli že večkrat v spor. Uidi njihova življenja so že bila ogrožena, prerekanja pa so šla tako daleč, da se je ena od družin zato preselila z Lokev v Kanižarico. Natančnejšo sliko ponedeljkovega dogodka bo sicer dala preiskava, očitno pa je, da je bil napad na Borisa načrtovan. V ponedeljek smo bili namreč 15-ega, to pa je izplačilni dan za Rome, zato je Borisa Franc počakal pri banki. Ko je videl, da se ta pelje s stoenko, je nameril vanjo in odzaduj zadel voznika. Zaradi hudih poškodb je avto ustavil. Sopotnik Željko je skočil iz avta in stekel proti pošti, Franc pa je proti njemu nameril daljši rafal. Eden od strelov gaje zadel v nogo. Da so bili streli vse prej kot mačji kašelj, pove tudi to, daje ena od krogel prebila celo govorilnico v notranjosti pošte. Boris je sestrelil cel saržer s 30 kroglami in še eno iz cevi. Dogodek v Črnomlju se na srečo ni končal tragično, čeprav je Borisovo stanje kritično, a lahko bi bilo veliko huje, saj so si Romi za družinski obračun z rafalnim streljanjem izbrali središče mesta, ki je bilo od 9. uri zelo prometno. Hkrati se spet postavlja vprašanje nezakonite posesti orožja in njegove uporabe ter vloge staršev pri dogodku. Morda je bil mladoletni Rom le orodje za premišljeno izpeljan načrt očeta, kajti mladoletnika čaka veliko milejša kazen. Tildi takšno mišljenje je rezultat preračunavanja na osnovi znane uspešnosti kaznovanja in obravnave tovrstnih kaznivih dejanj. T. G. KINOLOŠKI DAN NA TRŠKI GOR! NAD KRŠKIM - Lovsko-kinološko društvo Posavje Krško, ki združuje rejce in vodnike lovskih psov v Posavju, je r soboto, 13. aprila, pri lovskem domu Jožeta Jurečiča na Trški gori nad Krškim pripravilo telesno ocenjevanje mladih psov. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi namreč lovce zavezuje, da morajo biti psi čistokrvni in lovski, zato je potrebna telesna ocena in preizkušnja sposobnosti. Lovci, ki delujejo na območju Lovske zveze Posavje, so na telesno ocenjevanje pripeljali več kol 70 psov. Opazno je znatno upadanje psov ptičarjev zaradi zmanjšanja male divjadi, število goničev in jamarjev je standardno, medlem ko število psov kn osledcev raste, kar je razveseljivo. Ostane le trkan ije na ( za )vest lj udi Črna odlagališča ogledalo našega odnosa do narave - Vse več odpadnih gum - V Posavju sploh ni inšpektorja za okolje - Kako javna odlagališča vplivajo na pitno vodo? Očitno je, da gesla, kot so "Za čisto Slovenijo” in podobno, bolj malo zaležejo. Potrditev lahko najdemo že v najbližjem gozdu in drugod, kjer si vse bolj odločno utirajo pota črna odlagališča. In kaj ostane regiji, kot je na primer Posavje, kjer kljub številnim velikim onesnežavelcem okolja nimajo niti inšektorja za okolje? Nič drugega, kot še naprej trkati vsaj na zavest občanov. Stanje je namreč vse slabše. Posavje, predvsem pa brežiško občino, še posebej zaznamuje bližina hrvaške meje, saj preko nje dnevno potujejo številni hrvaški kupci, na srečo po nakupih v našo deželo, na žalost pa za njimi ostajajo tudi odpad- Da se je v zadnjih dveh ali treh letih prodaja gum predvsem v brežiški občini močno povečala, pove tudi porast števila vulkanizerjev. Tovrstna trgovina namreč dobro teče prav na račun Hrvatov, ki pri nas kupijo nove gume, stare pa imajo bolj ali manj enako usodo. Včasih jih z dvorišča vuklani-zerja proti plačilu odpeljejo Romi, a zgodi se, da jih kmalu zatem odvržejo nedaleč stran, denar pa pridno spravijo v žep, nekaj pa jih konča pri kmetih kot otežitev silosov. Drugi vulkanizerji se “znajdejo” in jih vrnejo kupcem, a tudi ti ne zaostajajo v iznajdljivosti in jih vržejo za prvim ali drugim ovinkom. Če bi se namreč z njimi v prtljažniku podali čez mejo, bi carinik opazil nove gume in plačilo carine bi bilo neizogibno. Mestni odbor SDS je pred kratkim predlagal, da bi v opuščenih prostorih piščančje farme v Brežicah vzpostavili začasno deponijo gum, ki bi jih, ko bi se jih nabralo dovolj, odpeljali v Salonit Anhovo, kije registriran za uničevanje teh odpadkov. Te možnosti se je že poslužil vulkanizer Lukež. Ta prostor pa bi bil lahko zbirališče gum za celo Posavje. Glede na to, da lahko le inšpektor za okolje izda odločbo o tem, kam z gumami, se torej takšne odločbe še ni bati, še manj pa ne zato, ker ne bi bila izvršljiva, saj v Sloveniji za gume sploh ni splošno uporabne deponije. ^ V samih Brežicah ni odlagališča odpadkov, kljub temu pa večina odlaga svoje smeti v Vrbini, ki je le 200 metrov od samega centra Brežic. To bi lahko razumeli, če v občini ne bi imeli javnega odlagališča, to je v Dobovi, čeprav je preobremenjeno in brez ustreznih do- HHmtf '-iHiai voljenj. V gramoznici Vrbina pa odpadke odlagajo celo nekatera zelo znana podjetja! In kje bo končala nesnaga, ko bo Sava • Vzrok, zakaj odgovorni ne ukrepajo, tiči tudi v odnosu države do okolja. Tako je sedaj v pripravi strategija ravnanja z odpadki, žalostno pa je, da sedaj za celotno varstvo okolja namenjamo le 0,4 odst. družbenega bruto proizvoda. Koliko nam je mar za vpliv odpadkov na okolje, pove tudi podatek o denarju, namenjenem za tono odpadkov. Če so na primer v Nemčiji pred leti namenjali 20 mark za tono odpadkov, lani pa 150, se v Sloveniji zadovoljujemo s petimi markami na tono odpadkov! Žal rešujemo odpadke ceneje na račun cene okolja... poplavila to območje? Odpadki namreč ležijo le 30 metrov od Save! T. GAZVODA • ■ jr ’ i- inpfnr r-j 4 J c „ - / J -■ «away- «% m** •. ^ Ah- ' 4 V* * +S2&* * S**’ t* - % * v. PRI MLR IZ BREŽIC - Gramoznica v Vrbini, ki je le 200 metrov stran od centra Brežic, odkriva podobo, ki je mestu v sramoto. IH dni namiznoteniškega praznika mladih Od petka do nedelje je bilo v Novem mestu mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za mlade - Največ medalj Madžarom in Romunkam - Slovenski reprezentantje so se enakovredno kosali z najboljšimi - Srebro in bron med ekipami Lokostrelci tekmovali na Otočcu Franko deseti v compoundu OTOČEC - V soboto in nedeljo sta lokostrelska zveza Slovenije in lokostrelski klub Novo mesto v sodelovanju s Krko Zdravilišči pripravila tekmovanje v disciplini F1TA ar-rovvhead round 12+12, na katerem je nastopilo 45 lokostrelcev iz vse Slovenije. Tekmovalci so se pomerili na 3 km dolgi gozdni progi s 24 tarčami na neznane in znane razdalje od 15 do 60 metrov, za vsako tarčo pa so namenili po tri puščice; razdeljeni pa so bili po starosti in po slogih: compound, olimpijski slog in goli lok. V najbolj množični disciplini compound je med člani zmagal Dejan Sitar iz Kranja, Samo Jarc s Čateža je bil šesti, Novomeščani pa so se uvrstili v drugo polovico razpredelnice: Igor Franko je bil deseti, Samo Senica dvanajsti, Aleš Golob 15., Drago Sluga 16. in Božo Pirc 17. Med članicami je zmagala Jožica Emeršič iz Mozirja, Antonija Erjavšek s Čateža je bila četrta, Novome-ščanki Bernarda Lovrin in Darja Sluga pa peta oziroma šesta. Nekaj več tekmovalcev je bilo tudi v disciplini goli lok, kjer je zmagal Žare Kranjc iz Gornjega Grada, Čatežan Milan Jamnik je bil tretji, Novo-meščana Martin Fabjan in Tomaž Hodnik pa sta osvojila osmo oziroma deveto mesto. Bolj kot na tekmovalnem področju so se člani lokostrelskega društva Novo mesto že po tradiciji izkazali kot organizatorji. l.V. NOVO MESTO - Mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za mlade v Novem mestu je prizadevnim organizatorjem iz namiznoteniškega klubu Krka Novo mesto popolnoma uspelo. Udeležba mladih športnikov iz Madžarske, Nemčije, Italije, Romunije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije, Češke, Slovaške in Slovenije je bila izvrstna, med nastopajočimi pa je bilo kar nekaj mladih mojstrov bele žogice, ki so si okoli vratu že obesili medalje z evropskih mladinskih ali kadetskih prvenstev, nekateri pa si kty takega obetajo letos. V Novem mestu so največ medalj osvojili Madžari in Romunke, pa tudi Slovenci so dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi tujci. Madžara Robert Gardos in Adam Pattantyus sta bila med fanti najuspešnejša udeleženca novomeške prireditve. V petek in soboto sta naši severovzhodni sosedi priigrala ekipno zmago, v nedeljo pa sta v finalu posameznikov sama odločala o zlatu. Po ogorčenem in izenačenm dvoboju je zmagal Gardos. Med dekleti sta enak uspeh kot Madžara dosegli Romunki Mihaela Encea in Mihaela Steff, ki sta zrna- KONEC UGIBANJ LITIJA - Z zmago nad Iskro Litu-som so košarkarji domžalskega Heliosa naredili konec ugibanj o četrtem moštvu, ki bo prihodnje leto igralo v A-l ligi. S tem je tudi sinočnja tekma v Novem mestu med Krko in Lijičani izgubila na pomenu. gali v ekipnem delu in prav tako med posameznicami, kjer sta se med sabo pomerili v finalu, zmagala pa je En-ceeva. Spodrsnilo jima je le v igri parov, kjer sta ju v finalu premagali simpatični Madžarki Rita Kertai in Reka Agardi. Zelo zanimiv je bil finale moških parov, kjer so se srečali Hrvata Tošič in Juzbašič ter Jugoslovana Marič in Djukič. Na koncu sta morala Jugoslovana za zmago čestitati Hrvatoma. Slovenski predstavniki so se izkazali predvsem v ekipnem delu, kjer sta obetavna Helena Halas in izkušena Petra Dermastija, bivša evropska kadetska prvakinja, osvojili srebrno medaljo. Da slovenski mladinski namizni tenis ne zaostaja veliko za namiznoteniškimi velesilami, sta dokazali predvsem v finalu proti Romunkama, saj sta Enceovo in . NAJUSPEŠNEJŠI V SLOVENSKI REPREZENTANCI na mednarodnem pr\’enstvu Slovenije v namiznem tenisu za mlade sta bili Petra Dermastija (levo spredaj) in Helena Halas (desno zadaj), ki sta v ekipnem delu nastopili v finalu, v igri parov pa sta se uvrstili v četrtfinale, kjer je Hala-sova igrala tudi med posameznicami. (Foto: I. Vidmar) Novomeščanke tretje in v Evropi Novomeške odbojkarice so Koprčanke premagale tudi na drugi tekmi doma in potem še v Kopru in osvojile končno tretje mesto v državi - Prihaja čas mladih NOVO MESTO - Želja novomeških odbojkaric, ko so se pred tremi leti uvrstile v prvo ligo, da po prvi sezoni, ko naj bi predvsem nabirale izkušnje, in v naslednjih letih igrajo vidno vlogo v slovenski ženski odbojki, se tudi letos uresničuje. Prvo prvoligaško tekmo so oktobra leta 1993 proti Bledu dobile s 3:2, na drugi tekmi pa so s 3:1 premagale Koprčanke. Zanimivo je, da so prav dvoboji s tema dvema ekipama tudi v letošnji sezoni krojili usodo Novomeščank. Novomeščanke so tudi na začetku letošnje sezone premagale Blejke, na koncu pa povsem zasluženo trikrat zaporedoma Koprčanke, kar jim je prineslo končno tretje mesto in s tem nastop v pokalu evropske odbojkarske zveze CEV, kjer so odbojkarice TPV-ja nastopile tudi že to sezono. Cilj odbojkaric pred letošnjo sezono je bil priti v skupino štirih ekip, ki se v končnici pomerijo za naslov državnih prvakinj. To jim je uspelo, a so dolgočasno dvokrožno tekmovanje začele s četrtega mesta in po nekaj porazih je bilo jasno, da možnosti za drugo mesto ni več, in so . čakale le še na finalne tekme za končno 3. mesto. V nasprotju z Novomeščankami Koprčanke, njihove kasnejše konkurentke za 3. mesto, skoraj do zadnjega trenutka upale na drugo mesto in boj za naslov. Tako so Dolenjke v finalu nastopile kot prerojene, Primorke pa očitno brez pravega motiva po porazu na prvi tekmi v Kopru niso bile sposobne zbrati dovolj moči, da bi TPV vsaj enkrat premagale. Ob upoštevanju vseh npštetih dejstev tri zaporedne zmage Novomeščank in končno tretje mesto sploh niso presenečenje. Sedaj čaka odbojkarice dolg odmor, med katerim imajo dovolj časa, da poskusijo doseči bistveni kakovostni preskok v igri predvsem tistih mladih igralk, ki so letos večinoma sedele na klopi, saj s tujkami oziroma kupljenimi dobrimi slovenskimi igralkami ne gre pretiravati, temelj ekipe morajo ostati doma vzgojene igralke. In mlade bodo morale kmalu na igrišče, saj se je Ivica Menger praktično že poslovila od aktivnega igranja, o koncu kariere pa razmišlja tudi Alenka Ostroveršnik in še katera. Priznanja trebanjskim športnikom Golieva priznanja na področju športa je za lansko leto dobilo 7 športnikov in 4 ekipe iz trebanjske občine FARA: KOŠARKARSKI TURNIR FARA - V telovadnici nove šole v Fari bo v soboto, 20. aprila, od 10. do 18. ure turnir “Košarka-Fara 96", na katerem bodo sodelovale ekipe: Ježica (veteranke), Tekont Ljubljana, Kočevje (veterani), Moris Kočevska Reka, Gluhi Slovenije in domača ekipa Kostel. TREBNJE - Na slavnostni akademiji v počastitev spominskega dne Pavla Gobe so v sredo, 10. aprila, zvečer v avli Centra za izobraževanje in kulturo TVebnje podelili priznanja posameznikom in društvom za športne dosežke v preteklem letu. Uroš Skerbiš je dobil Golievo priznanje kot najboljši mlad športnik občine. Uroš je učenec OŠ Mirna in član badmintonski klub Tom Mirna, lani pa je postal prvak Slovenije v kategoriji do 14 let. Najboljši trebanjski športnik leta 1995 je Martin Strel, ki je priznanje dobil za odlične rezultate v maratonskem plavanju. Naziv najboljše mlade športnice v Trebnjem si je zaslužila Marija Kuselj, učenka OŠ Pavel Lunaček in članica ŠŠD. Na državnem prvenstvu osnovnošolcev si je prisvojila 3. mesto v metu žogice, hkrati pa je ena najzaslužnejših igralk v šolski košarkarski ekipi, ki je osvojila naslov osnovnošolskih vice prvakinj. Najboljša športnica kegljavka Mercatorja TVebnje Milena Veber, najboljša kegljačica v Občinski kegljaški skupini in zmagovalka državnega turnirja. Športna zveza Trebnje je Golievo priznaje podelila tudi trem najboljšim športnicam v kategoriji lažje duševno prizadetih: Mileni Preskar Steffovo premagali v igri parov, predvsem Halasova pa seje Romunkama zelo dobro upirala tudi v posamičnih igrah. Tudi naša prva fantovska ekipa se je izkazala. Janez Petrovčič in Miran Horvat sta v ROMUNI OSTALI V DOLGI VASI smo pričakovali od dekliške dvojice Petra Dermastja - Helena Halas. V igri parov sta se še drugič srečali s Čehinjama Webrovo in Radnicovo, ki sta ju s 3:0 v ekipnem polfinalu že premagali. Tokrat sta z 21:18 dobili le prvi niz, naslednja dva pa izgubili na 17 točk. Janeza Petrovčiča in Mirana Horvata sta v četrtfinalu z 2:0 Romunska reprezentanca je prispela na mednarodni prehod Dolga vas brez vseh potrebnih papirjev za prehod meje, zato jih murskosoboški policisti niso pustili v Slovenijo. Ker so jim Romuni znali povedati le to, da želijo v Novo mesto, so murskosoboški policisti poklicali novomeške kolege, kjer se je na telefon oglasil Stanislav Košir, sicer navdušen rekreativni igralec in organizator namiznega tenisa, ki mu ni bilo treba dolgo pojasnjevati, za katere Romune gre. Sredi noči so se novomeški organizatorji odpravili ponje. Kljub temu da so Romuni prišli v Novo mesto šele proti jutru in jim je za počitek pred začetkom tekmovanja ostalo zelo malo časa, s9 osvojili kar 4 medalje. I. VIDMAR za 2. mesto na specialnih zimskih OI v veleslalomu - tudi letos je Milena kandidatka za SP; Stanki Zaletel za osvojeno 2. mesto v teku na 100 metrov na specialnih letnih OI in Tončki Starič za 2. mesto v skoku v daljino na letnih specialnih OI. Golievih priznanj na športnem področju pa so bila deležna tudi društva. Najboljša občinska ekipa je ekipa rokometnega kluba Akripol TVebnje. Po odličnih igrah seje v preteklem letu uvrstila v 1. državno ligo. Za najboljšo žensko ekipo je bil razglašen Košarkarski klub Mercator TVebnje, ki je lani dosegel 1. mesto v novomeški regiji (Trebnje, Metlika, Črnomelj, Novo mesto). Med • V slovenski reprezentanci je nastopil tudi Novomeščan Matjaž Retelj, kije v ekipnem delu skupaj z Urošom Slatinškom osvojil 3. mesto v skupini C: s 3:0 sta premagala drugo hrvaško ekipo in z enakim izidom izgubila s Čehi in Romuni. Skupaj sta nastopila tudi v igri parov, kjer sta se uvrstila v osmino finala, v igri posameznikov pa je Retelj v prvem krogu z 2:0 premagal Nedima Smajiča iz Bosne in Hercegovine, potem pa z 0:2 izgubil z odličnim Nemcem Markusom Leitzauom. Prikupni Madžarki Rita Kd (levo) in Reka Agardi sta z zrn nad Romunkama Enceo in # fovo, tretjo in šesto mladinko vj ropi, presenetili tudi strokovnjaki bronu med ekipami dodali še t v dvojicah. kvalifikacijah premagala Bosno in Hercegovino, Šlovaško in Jugoslavijo, v polfinalu pa nista bila kos izvrstnima Nemcema, tako da sta ekipno osvojila 3. mesto. Nekoliko manj sreče so imeli slovenski reprezentantje v igri posameznikov in v igri parov. Še največ premagala kasnejša zmagovalca Hhrvata Tošič in Juzbašič. Med dvojicami je skupaj z Madžarko Szvi-tanovo v četrtfinalu igrala tudi Tina Safran - dvoboj z Romunkama Enceovo in Steffovo sta izgubili z 0:2. V igri posameznikov sta edina naša predstavnika v četrtfinalu izgubila: Helena Halas z 1:2 proti prvi nosilki turnirja Romunki Mihaeli Encea, Janez Petrovčič pa z 0:2 proti odličnemu Nemcu Hirlscherju. I. VIDMAR NAJHITREJŠI BILTE' Pripravljalci uradnega bili mednarodnega prvenstva S lovil v namiznem tenisu za mladi ( močno presenetili predsednika d nizacijskega odbora Marjana Sl raka in predsednika slovensi olimpijskega komiteja Janez Mi jančiča, ko so jima le sekundi koncu zadnjega dvoboja izrj končni bilten prvenstva, v kali pa je bil že vpisan pravi izid pr A končane finalne tekme posamd kov med Madžaroma Gardosei Pattantyusem. Fantje iz novimi-pisarne so namreč pripravili I različne verzije zadnje strani bid z vsemi možnimi izidi finali] dvoboja, Dušen Pezelj, ki je tf novinarsko središče, pa jima jel jasnil, da so njegovi fantje taki\ kovnjaki, da so že vnaprej ved kdo bo zmagal. ( Sandi Papež spet odličen Papež tretji na dirki po jadranski magistrali - Andrej Filip zmagal v Avstriji - Macele drugi NOVO MESTO - Kolesarji novomeške Krke so prejšnji teden nastopili na tradicionalni dirki po jadranski magistrali, na kateri je Sandi Papež po zmagi na dirki Po poteh kralja Nikole še enkrat dokazal, da je na letošnjo sezono izvrstno pripravljen in daje Krkino moštvo dobro uigrano. Na jadransko magistralo so se tokrat podali predvsem kolesarji, ki jim še posebej ležijo klanci, poleg slovenskih in hrvaških tekmovalcev pa so nastopili tudi kolesarji Caneve, redu, Robert Pintarič se je prebil na drugo mesto, Sandi Papež se je s 5. mestom še zadržal na^topničkah za zmagovalce, Filip pa je zdrsnil na 6. mesto. Drugi del moštva je nastopil v Avstriji na dirki Wieseburger Mes-sepreis, kjer je Milan Eržen med člani osvojil 7. mesto, Andrej Filip pa je med mladinci zmagal, medtem ko je bil Miha Macele drugi. I.V. GORJANSKI ŠKRAT.K GOSPODIČNA - Zamisel Ro "e ta Rudmana, da bi planinci, ki ‘aj no hodijo na Gorjance, sest* na: skupino, imenovano Gorjanski* ni) tje, je padla na plodna tla, saj jo ^ ni pogoj za pridobitev naziva g o* .. ski škrat, toje da v tekočem leto nis manj 15-krat obišče planinski* rCf na Gospodični, že do konca rt1 Zai izpolnilo 30 planincev, v prvih af n0 skih dneh pa se jim je pridruži* r. 15. Obisk že sicer priljubljene i* niške točke se je močno pov« *e< kljub temu da so Gorjanci ves t* Via precej zasneženi. Med gorjans* škrati je kar precej starejših Ijud’ /. katere je tak način rekreacij'' preživljanja prostega časa zcloZ*',** Ul poleg Fiora najboljšega italijanskega amaterskega moštva. Prva etapa od Pulja do Reke se je končala s šprintom ravnine, v katerem je bil Sandi Papež tretji, Martin Derganc peti, Branko Filip šesti, Vlado Mi-holjevič deseti in Bogdan Ravbar enajsti. Druga etapa, od Reke do Velebnega, je med tekmovalci naredila precejšnje razlike, saj se je končala s kar 20 km dolgim klancem nad Karlobagom, do koder so kolesarji pripeljali v skupini. Na vrh je prvi splezal Luca Monfredini, član Caneve, dve minuti za njim pa sta na cilj prišla Sandi Papež in Branko Filip, sedmi je bil Miholjevič in deveti Derganc. Papež se je tako s 3. prebil na drugo mesto v skupni razvrstitvi, Filip pa na tretje. Odločitev moštva, da bodo v tretji, zadnji etapi poskusili ugnati še Monfredinija in dirko dobiti, je bila pravilna. Novomeščani so dovolj zgodaj napadli in med ubežniki so se znašli 4 krkaši 3 rogovci in 2 canevčana,vendar med njimi ni bilo Monfredinija. Žal je pri pontonskem mostu v Maslenici Miholjevič padel, naši pa so, ko so ga čakali, izgubili dragocene sekunde, kar je izkoristil Ljubljančan Pintarič, ki jim je skupaj s canevčanom Rossijem ušel. Tako je Monfredini ubranil prvo mesto v skupnem vrstnem ŽUŽEMBERCANI ZAKLJUČILI najboljše ekipe v Sloveniji spada .......................t SŠD OŠ košarkarska sekcija deklet Pavla Lunačka, ki je dobila priznanje kol najboljša mlada ekipa deklic v Trebnjem. Dekleta so na državnem prvenstvu OŠ zasedla 2. mesto v kategoriji mlajših deklic. Kot najboljša mlada ekipa dečkov pa je Golievo priznanje dobila ekipa badmintonski klub Tom Mirna, ki je v samem vrhu republiških jakostnih lestvic. V letu 1995 so fantje poslali ekipni državni prvaki v kategoriji starejših dečkov. ‘ L. MURN ŽUŽEMBERK - Žužemberški odbojkarji so z zmago s 3:1 nad Hočami končali letošnje prvenstvo v drugi odbojkarski ligi, kot drugouvrščeni pa so se neposredno uvrstili v 1 B-ligo. Po končani zadnji tekmi so v velikem vojaškem šotoru pred telovadnico pripravili bogato pogostitev, ki so je bili deležni vsi ljubitelji odbojke in žužemberškega kluba, igralci, sodniki in pokrovitelji. V nedeljo je njihova pionirska vrsta na domačem igrišču zmagala na polfinalnem turnirju državnega prvenstva in se tako uvrstili v finale, kjer se bo srečala s Črnučami in Šoštanjem -Topolščico, tam pa Žužemberčani z reprezentanti Pucljem, Obcrstarjem, Perkom in Slakom na čelu precej pričakujejo. O največjem uspehu žužemberškega športa bomo še poročali. KOŠARKA SKL, polfinale končnice, prva tekma: INTER1ER KRŠKO: KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA 90:72 (46:28); INTERIER KRŠKO: Nakič 15, Kraljevič 20, McDonald 12, Adenti 14, Murovec 10, Kukič3, Zaturoski 1, Krajcar 9, Kralj 1; druga tekma: KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA : INTERIER KRŠKO 97:98 (86:86, 43:42); INTERIER KRŠKO: Kraljevič 16, Krajcar 6, McDonald 17, Nakič 45, Ademi 12, Kralj 2; V finalu končnice se bo Interier za naslov prvaka pomeril s Smeltom Olimpijo. Skupina za A-l, 13. krog: ISKRA LITUS LITIJA: HELIOS DOMŽALE 72:86 (40:50); ISKRA LITUS: Kandžič 2, Peterlin 7, Ivanovič 14, Vulič 6, Bošnjak 22, Šeti-na 14, Šiško 7; Sinoča naj bi Iskra Litus in Krka v Novem mestu odigrali zadnjo tekmo prvenstva. 15) LESTVICA: L Granit P'{ skrba 40,2. Žužemberk 40,3. + mo Lubnik Škofja Loka 34..-. Pan Kovinar 18 itd.; Tekmovat? v drugi ligi je končano, v l.B M se je poleg Granita Prcskm uvrstil tudi Žužemberk. Česti1' mo! 3. DOL, moški, 22. krog: BOHI : MOKRONOG 3:1, KAMNR, PAN KOVINAR II 3:1; LESTVj CA: L Astec Triglav Kranj 44.+ Pan Kovinar II 16, 10. Mokroi^ 16 itd. Tekmovanje je končanj 3. DOL, zahod, ženske, 21. kf9! BLED II : LIK TILIA II * LESTVICA: L Piran 38... H ' Tilia II 6 itd.; Tekmovanje! končano. f (1 N Sv, ODBOJKA 1 A. DOL, ženske, finale končnice, 2. tekma za 3. mesto: TPV NOVO MESTO: CIMOS 3:1 (12,-14,14, 9); 3. tekma: CIMOS : TPV NOVO MESTO 1:3 (-9,10, -13, -16); TPV je s tretjo zmago nad Cimosom osvojil končno tretje mesto in seje uvrstil v pokal evropske odbojkarske zveze (CEV). Čestitamo! ROKOMET 1. SRL, moški, polfinale, 2. tek*^ AFP DOBOVA : GORENJ 37:36 (34:34 28:28, 24:24, lOUjj 3. tekma: AFP DOBOVA : O, RENJE 29:31 (25:25, 2W ^ 14:14); Gorenje se je z izidom . v zmagah uvrstilo v finale, A J1 Dobova pa se bo s Primorsk^ novicami Pro makom pomeril9 j lij končno tretje mesto; za 5. d> sp mesto, 2. tekma: PREVF.N' . KRŠKO 26:28 (12:11) 3. tek"? PREVENT : KRŠKO 2»jJ" (13:9). Izid po treh tekmah j9^ 2:1 za Prevent, tako da se /.a uvrstitev v l.A DOL, moški, 8. krog: KRKA : SIMONOV ZALIV IZOLA 1:3(12, -6,-12,-13) 9. krog: KRKA : LJUTOMER (tekmo so odigrali sinoči); LESTVICA: L Minolta Bled 18, 2. Simonov zaliv Izola 12, 3. Krka 12 (tekma manj), 4. Fužinar 10, 5. Ljutomer 8 (tekma manj), 6. Kamnik 4; V soboto se bo Krka v gosteh pomerila s Fužinarjcm. Za uvrstitev v l.A DOL, ženske, 9. krog: CELJE : LIK TILIA (Ko-čevke niso odšle na tekmo v Celje); LESTVICA: L Celje 22... 5. Lik Tilia 6 itd. 2. DOL, moški, 22. krog: ŽUŽEMBERK : IGM HOČE 3:1; SIP ŠEMPETER : PAN KOV1 NAR KOČEVJE 3:1 (14, 5, -11, Krško potegovalo za 7. m«5'j AM Cosmosom Slovanom; skjft na za obstanek, 2. krog: DELJEVO : AKRIPOL (7:7);3. krog: AKRIPOL: FR^ TAL 26:16 (13:8); LESTVICA Akripol 7,2. Kodeljevo 6,3. 'f, tal 4,4. Inženiring Šarbek L * . boto se bo Akripol v Litiji p°” ril z Inženiringom Šarbkotft. NOGOMET 3. SNL, zahod, 17. krog: Bi\$ « ELAN 1:0 (1:0); PLETISA KO„ ' DA • TA linu ? PA : TABOR 2:2 (0:2); zaOS*. --—------- \ |^l/| tekma 14. kroga: PLETISA - „ PA : LITIJA 3:0; LESTVICA Goriške opekarne 41,2. J*®. J HK 37,3. Slovan 29,4. Elan V Plctisa Kolpa 23 itd. Je tveganje večje od koristi ;ali koristi pretehtajo tveganje? Te dni mineva deset let od katastrofanega dogodka, ki nas je vse Prebudil iz sladkega sna o varnem življenju v senci jedrskih elektrarn in j° neproblematičnosti miroljubne uporabe jedrske energije. 27. aprila 11986 je prišlo do eksplozije jedrskega reaktorja v 4. bloku černobilske mklearke, eksplozija pa je razsejala radioaktivne delce tisoče in tisoče * kilometrov daleč. Posledice so bile hude in trajajo še zdaj, čutile pa jih bodo še mnoge naslednje generacije. Černobilska katastrofa je pretres-‘a ljudi in s sumom so se začeli ozirati v jedrske elektrarne, domače in yosedove. Tudi naša jedrska elektrarna v Krškem ni bila več le predmet iobčudovanja in tehnološkega ponosa. Valovi svetovnega gibanja za Opiranje jedrskih elektrarn so pljusknili tudi k nam in že nekaj let se Sovori o predčasnem zaprtju krške nuklearke. Letos se je s pobudo o rQzpisu referenduma o njenem predčasnem zaprtju ta problematika Ustavila resno kot še nikoli doslej. ji Pričakovali bi, da bo vprašanje ali •i Predčasno zapreti krško nuklearko ali ne> precej bolj burilo javnost, kot pa de-'ftnsko jo. Po prvih odzivih je videti, kot ',Ma ljudi usoda naše edine nuklearke d ®ekako ne zanima kaj dosti in da si za |Zaprtje precej bolj zagnano prizadevajo 'Jaaši sosedje Avstrijci in Italijani. Pobud-. n*ki razpisa referenduma za zaprtje jedr-,i ske elektrarne Krško (JEK) še zdaleč j aiso zbrali dovolj glasov, da bi zadeva z \ referendumom lahko krenila naprej. Ne-'! kimanje širše javnosti pa je bilo opazil tudi na javni tribuni “Zdravo Krško”, iik| ga je v Cankarjevem domu prejšnji (teden v imenu okoljskih in drugih ne-.J|V'adnih organizacij pripravila Avtonomni J13 skupina za trajnostno energetiko ji ™te). V Štihovi dvorani je bilo med /Udeleženci slišati skorajda več nemščine 11 angleščine kot slovenščine, precej ^tolov pa je ostalo nezasedenih. Kljub etiu je tribuna izzvenela kar obetavno, * drugega ne, je bilo to eno prvih so-!^enj, kjer je bilo mogoče poslušati ko-. lk°r toliko strpna razpravljanja ter čutiti fi Spravljenost prisluhniti argumentom f Sprotne strani. i'f Prav to je bil tudi eden od namenov | ?rganizatorja, da se namreč vzpostavi ,, VaIitetna komunikacija med vsemi, ki ''dločajo oziroma katerih mnenje je v H *Ve*i s krško nuklearko pomembno in J prodajno. Pred javno tribuno so orga-I hirali tri delavnice, na katerih so uglcd-id ^domači in tuji gostje razpravljali o ob-i kah odločanja, o ekonomskih vidikih 7 j^učnih možnosti zapiranja nuklearke jji "0 varnosti JEK. Na javni tribuni pa so |i ^dstavniki državnih ustanov, strokov-^ organizacij, domačih in tujih nevlad-!a okoljskih organizacij, tuji strokovni in posamezniki lahko predstavili nj v°je poglede in argumente. "j Slišati je bilo vrsto znanih trditev, O feen pa je bil tudi racionalnejši pri- i) °P okoljskih organizacij do vprašanja ^Pdja. Stališča strani, ki sc zavzema za Sdčasno zaprtje JEK, je še najbolj jedr-at° in temeljito opredelil naš belokra-sj|ski rojak dr. Dušan Plut, stališča naftne strani pa jedrski strokovnjak dr. ,,vndrcj Stritar, zato povzemamo pred-'J njune poglavitne ugotovitve. podpisom Agende 21 v Riu de Janeiru 1992 namreč zavestno odločila, da bo gospodarstvo in življenjski standard gradila na temeljih sonaravnega trajnostnega razvoja, torej v okviru nosilnih zmogljivosti lastnega okolja in naravnih virov brez ogrožanja eksistenčnih pogojev in nesmotrnega izčrpavanja omejenih naravnih virov bodočim generacijam. Opredelila se je za sonaravni razvoj in s tem za minimalno okoljsko tveganje. Za dolgoročno gospodarsko in okoljsko stabilnost mora biti po trajnostnih merilih organizirana predvsem energetska oskrba zaradi svojih vplivov na okolje in izčrpavanja naravnih virov. Med vsemi energetskimi objekti pa so prav jedrski primer.najbolj nesonaravne rabe. Z njimi se Slovenija dejansko odloča za ne-sonaravno energetsko pot. V tem trenutku in v naslednjih desetletjih je zelo pomemben razlog za zaprtje dejstvo, da so se temeljito poslabšale geostrateške razsežnosti lokacije JEK. Z vojnami, genocidom in terorizmom na območju nekdanje Jugoslavije so se poslabšale širše varnostne razmere. Glede na velik porast jedrskega terorizma po svetu, zlasti po razpadu Sovjetske zveze, postaja možnost terorističnega napada na JEK bistveno večja. Možen napad bi bil lahko namenjen Sloveniji, še bolj pa sosednji Hrvaški. Da ne gre za iz trte izvite stvari, nam potrjujejo dogodki iz časa slovenskega samoosvobajanja, ko so v JLA načrtovali letalsko-raketni napad na JEK, ki naj bi sledil bombardiranju Ljubljane. Upoštevanja vredno je tudi dejstvo, da leži JEK na potresno ogroženem območju z aktivnimi prelomnicami v neposredni bližini, kar povečuje potresno tveganost lokacije. Nanjo so nekateri strokovnjaki že opozarjali. Rezultati novejših raziskav sicer govore o zanemarljivi verjetnosti jedrske nesreče zaradi potresa, vendar Mednarodna agencija za atomsko energijo vseeno priporoča nadaljnje geološke in seizmične raziskave. Zanje pa vlada ne namenja dovolj denarja, na kar je kasneje odločno opozoril dr. Stanko Busar. Zavestno odlaganje dokončnih geoloških in seizmoloških raziskav ter nastavitve vsaj šestih seizmografov je za d. Busarja že znak, da se poskuša prikriti resnično potresno ogroženost nuklearke. Stalnica med tehtnimi argumenti za predčasno zaprtje so nizko- in srednjera-dioaktivni odpadki, saj se z nadaljnjim obratovanjem JEK njihova količina samo kopiči, z večjo količino teh odpadkov pa narašča zahtevnost varnega in trajnega shranjevanja. Poseben problem je izrabljeno jedrsko gorivo, za katero za zdaj celo v planetarnih okvirih ni ustrezne rešitve, kar kaže nemoralo sedanje generacije, ki skrb za reševanje tega resnega problema prepušča bodočim generacijam. Te bodo morale tudi sicer nositi stroške zapiranja, če bo JEK delovala do predvidenega 2023. leta. Vlada je sicer ustanovila Sklad za razgradnjo JEK, vendar se ne polni tako, kot bi se moral. Primanjkljaj električne energije, ki bi se pojavil s predčasnim zaprtjem JEK, bi bilo mogoče pokriti s smotrno industrijsko in gospodinjsko porabo električne energije, s povečanjem učinovitosti termoelektrarn, z gradnjo verige savskih in malih hidroeletrarn, z gradnjo plinskih elektrarn, z uporabo obnovljivih energetskih virov, kot so geotermalna in sončna energija ter biomasa v odpadkih. Zanimiva je tudi soproizvodnja toplote in električne energije v industriji in v manjših mestnih plinskih elektrarnah, nekaj potrebne energije pa bi dobili z občasnim uvozom. PROTI Energetski primanjkljaj bi stežka pokrili Ko je JEK leta 1983 začela obratovati, je bilo predvideno, da bo delala do leta 2023. V tem času naj bi ne samo proizvajali novo vrednost, to je električno energijo, ampak povrnili tudi vložen denar in zbrali sredstva, potrebna za trajno shranjenje radioaktivnih odpadkov in za razgradnjo. Predlogi, da bi jo predčasno ustavili, dejansko pomenijo skrajšanje normalne življenjske dobe energetskega objekta, kar med drugim pomeni, da bomo imeli neodplačan objekt, nenapol-njcne sklade, hkrati pa bo nastal precejšen energetski primanjkljaj, ki ga ne bo mogoče pokriti. Zagovorniki predčasnega zaprtja po mnenju dr. Stritarja ne ZA ZAPRTJE Možna tarča terorističnih napadov . Razlogi za predčasno zaprtje jedrske A {Lektrarnc Krško so etične, okoljske, 0|tomske, socialne in varnostne na-l *• Plut je prepričan, da je jedrsko tve-večje, kot so prednosti uporabe lv_rske energije, pri čemer velja, da je a j Lutnje pri JEK zaradi nekaterih raz- | tk c vc‘'j° ^ot Pr‘ drugih podobnih z J u^trarnah, razen pri nuklearkah černo- ' " *kcga tipa. g -j. ^ prid predčasnemu zaprtju JEK v ,r( pednjih H) letih govori več razlogov, a drugim pa je to tudi naša moralna ^narodna obveza. Slovenija se je s Z javne tribune o jedrski elektrarni Krško v Cankarjevem domu: z leve proti desni sedijo: dr. Dušan Plut, Andrej Klemenc, Gorazd Barbič in dr. Andrej Stritar. upoštevajo dejstva, da bomo leta 2005, ko naj bi po sedanjih predlogih predčasno zaprli JEK, v Sloveniji morali ustaviti dve termoelektrarni, Šoštanj in Trbovlje, kar pomeni izpad kakih 400 mW električne energije. Ce bi v tem času zaprli še JEK, bi to dvignilo energetski primanjkljaj na 1.000 mW, kar je za slovensko energetiko prehud zalogaj. Kako ta primanjkljaj pokriti? Z alternativnimi obnovljivi viri, kot so sončna energija, bioplin, energija vetra ipd., bi v najboljšem primeru pokrili le odstotek ali dva majkajoče energije. Gradnja novih hidroelektrarn ga tudi ne bi pokrila; če bi izkoristili prav vse zmogljivosti naših vodotokov, bi dobili iz novih vodnih elektrarn komaj tretjino sedanje proizvodnje nuklearke, povrhu tega pa bi nas to kar precej stalo. Preostane torej gradnja elektrarn na fosilna gradiva, plin, premog, nafto, in pa uvoz elektrike. Termoelektrarne so okoljsko umazani objekti, zato je čudno, če okoljevarstveniki predlagajo takšne rešitve. Prav tako je z okoljskega vidika vprašljiva soproizvodnja elektrike s toploto. Uvoz pa je dandanes za razliko od preteklosti vedno bolj drag in negotov ter dolgoročno sploh ni nikakršna rešitev. Vprašljivo je tudi, zakaj bi pri nas zapirali nuklearko, potem pa uvažali denimo elektriko iz Francije, se pravi elektriko, proizvedeno v tamkajšnjih nuklearkah. Račun je jasen in govori v prid nadaljnjega delovanja JEK. Da sploh ne omenjamo stroškov, ki bi nastali z zagotavljanjem izpadle eergije Hrvaški, ki bi jo Slovenija morala solastnici v primeru zaprtja nadomestiti. Vsi stroški, od razgradnje nuklearke do gradnje nadomestnih elektrarn, bi dvignili ceno električne energija, kar pa takoj resno obremeni gospodarstvo. Po nekaterih izračunih bi predčasno zaprtje vsako slovensko gospodinjstvo stalo okrog 9.000 nemških mark. Zagovorniki nadaljnjega obratovanja JEK se sklicujejo tudi na okoljsko čistost proizvodnje elektrike z jedrsko energijo. Krška nuklearka med normalnim obratovanjem ne vpliva na okolje, ne izpušča nobenih toplogrednih plinov, ki so pravi okoljski bič božji za ves planet. Segrevanje Save je pravzaprav edini vpliv, ki pa ni značilen samo za nuklearke, ampak za vsak termoenergetski objekt. Radiološka obremenitev prebivalstva je povsem zanemarljiva, saj se je niti izmeriti ne da. Problem pa so seveda radioaktivni odpadki. Dr. Stritar meni, da gre za razmeroma majhne količine, ki jih lahko tako učinkovito in varno shranimo v geološke plasti, da ne bodo imele nobenega vliva na naše zanamce. Tehnologija je znana, potrebno je samo politično soglasje. Enako velja za visoko-radioaktivne odpadke, se pravi za izrabljeno jedrsko gorivo. Tehnologija trajnega shranjevanja je v svetu že razvita, ni pa še v praktični uporabi. Tudi zagovorniki nuklcrke priznavajo, da so jedrske elektrarne nevarne in da možnost nezgode obstaja, vendar pa je ta možnost tako majhna, da jo koristi, ki jo imamo od nuklearke, močno odtehtajo. Varno delovanje zagotavljajo osebje in varnostni sistemi, ki so na svetovni ravni. Nobena od neodvisnih komisij, ki so doslej podrobno pregledovale JEK, ni našla razlogov za zaprtje. Ugotovili so pomanjkljivosti, ki pa jih v nuklearki odpravljajo. “Krška jedrska elektrarna nam daje poceni in okolju prijazno elektriko, zagotavlja nam energetsko suverenost, zato smo lahko samo veseli, da jo imamo,” je poudaril dr. Stritar. MILAN MARKELJ Zakaj sploh da ali ne? Jedrska elektrarna v Krškem je enim v zgražanje in strah, drugim pa v ponos in veselje, bi lahko nekoliko poenostavljeno rekli na rob večletnemu merjenju moči tistih, ki so za njeno predčasno zaprtje, in tistih, ki so za njeno normalno delovanje do konca predvidenega obratovanja. Naj smo je veseli ali ne, imamo jo, tu je in tu bo ostala, delujoča ali zaprta. Preko tega ne moremo, naj se še tako trudimo, saj nuklearke ni mogoče kar zbrisati z obličja slovenske zemljice, kot se ni mogoče delati, da je ni, in to v dobrem in v slabem. Postala je nekakšna nadležna nujnost, odkar je močneje stopila v zavest javnosti. Povečana občutljivost Slovencev za okoljska vprašanja in v zadnjem času dokaj vsiljivo navijanje za predčasno zaprtje lahko pripeljeta do tega, da bi se na morebitnem referendumu ljudje odločali bolj po občutju kot po tehtnem razmisleku. Ali še slabše: da se sploh ne bi hoteli odločati in bi tako o za ves narod pomembni zadevi odločal le najbolj dejavni del prebivalstva, naj bo “zelen” ali “jedrski”. Za zdaj sicer prvi rezultati zbiranja podpisov za razpis refrenduma, ki so precej borni in za mnoge povsem nepričakovani, kažejo, da se naši ljudje za referendum nekako ne ogrevajo. Vendar se stanje lahko hitro spremeni in z nekoliko bolj prefinjenimi prijemi zagovorniki referenduma le zberejo potrebno število podpisov. Potem se bo treba odločati, grenki kelih ne bo šel mimo. Zapreti ali ne? Krška nuklearka je kot vsak jedrski energetski objekt lahko nevarna okolju, vendarle v primeru nesreče, če seveda vzamemo, da je shranjevanje nizko-, srednje- in visokora-dioaktivnih odpadkov zadovoljivo rešeno. Je pa nedvomno tudi gospodarsko koristen objekt, ki ga vsaj v našem primeru ni mogoče brez velikih stroškov in udarca po gospodarstvu nadomestiti. To ni argument jedrskega lobija, ampak nespodbitno dejstvo. Tudi zeleni se ga zavedajo, saj so predčasno zaprtje premaknili za deset let, torej na leto 2005, kar pomeni, da bi tako nuklearki odvzeli le 17 let obratovanja. Ali se jo splača zapreti le za 17 let? Komu je pravzaprav toliko do tega, da bi nuklearko v Sloveniji zaprli? Zeleni, ki so po prepričanju nasprotniki uporabe jedrske energije, kot smo videli, razmišljajo racionalno in so za takšno urejanje zaprtja, ki ne bi povzročilo prehudih gospodarskih in socialnih težav naši državi. Videti pa je, kot da na nas najbolj pritiskajo severni in zahodni sosedi. Pri tem je nekaj zelo molečega. Namreč to, da se ne zavzemajo z enako ihto za zaprtje nukleark denimo v Franciji ali Nemčiji. Je mar grda in nevarna samo naša? Ali pa morda menijo, da gre za nevarno igračo, ki jo imajo lahko v rokah le modri zahodnjaki, Čuši ali ščavi pa ne? Sicer pa nuklearka ni edino, kar bi radi urejali pri nas. Če torej pride do referenduma, potem se bo treba odločiti za ali proti po pameti in vesti. Gotovo pa jih ne bo malo, ki bodo ob tem imeli nekoliko trpek občutek, da je namreč tisti pravi trenutek, ko bi se bilo zares smiselno odločati o jedrski elektrarni, že davno minil. Predno so jo zgradili, bi morali pred javnostjo razgrniti pluse in minuse ter nato dati ljudem možnost, da se na odločijo za gradnjo ali proti nji. A ve se, da takrat, ko se je odločalo o jedrski elektrarni v Krškem, “ljudstvo na oblasti" ni imelo nobene besede. Zdaj pa naj jo ima, ko se naj odloča med dvema slabima odločitvama! MILAN MARKEU Žagarjevim se vgreza domačija Pogosto slišimo, da na svetu res ni pravične porazdelitve dobrin, in tako bi lahko rekli tudi za vodo. Marsikje je primanjkuje in si jo ljudje želijo, saj brez nje ni življenja, spet drugje pa je je preveč in je jato nezaželena. S tem drugim se že kar nekaj časa ukvarja družina Žagar iz Jablana pri Mimi Peči. Pred približno petimi leti se je na njihovi domačiji kar čez noč naredila luknja, ki se je samo še povečevala in ponišila vogala vinjakov. Grozi tudi stanovanjski hiši. Gre namreč za kraški svet in meteorne vode so poleg nepravilno speljane kanalizacije v vasi krive za vse bolj nevarno življenje Žagarjevih. Kljub njihovim opozorilom že pred leti pa je novomeška občina šele lani pokazala zanimanje in voljo za pomoč, ki pa bi bila na začetku seveda veliko učinkovitejša kot sedaj. Gospodar Jože Žagar pravi, da je bila na tem mestu luknja že prej in daje kot otrok z drugimi vanjo metal kamenje. Spominja se, da so skupaj začudeno poslušali, kako seje kamen odbijal in na koncu pljusknil v vodo. Zdajšnji udor pa seje pojavil pred petimi leti, neke oktobrske noči, ko je bilo hudo deževno neurje. “Zjutraj, še po temi, vstanem in grem v hlev, pa vidim pod hišo nekaj črnega. Bila je jama, ki seje pojavila kar čez noč, porušen je bil del svinjakov. Bili smo začudeni, kaj je zdaj to,” pripoveduje. Seveda so o tem obvestili takratne oblasti in odgovorne, ki pa kljub ogledu niso nič ukrenili, ampak so rekli le, da za kakšne raziskave denarja ni. Jama seveda ni čudežno izginila, ampak seje samo še povečevala. Naslednji pomembni dogodek, kije dodal piko na i, pa se je zgodil lani poleti, ko je ponagajalo vreme in je močan naliv povzročil poplavo sedaj že velike jame in spodnjega dela hiše. “Z vodo je bila zalita klet in spodnji prostori, tako da smo morali prašičke, ki smo jim domovanje uredili tukaj, hitro premakniti, seveda pa tudi vse ostalo. Poklicali smo na novomeško občino in prosili za pomoč. Naslednji dan je prišla delegacija z županom Francijem Koncilijo in Igorjem Hrovatičem, sekretarjem za kmetijstvo in turizem, in od takrat se občina ukvarja s tem problemom. Moram reči, da so zelo zavzeti in se trudijo, za kar smo jim niti nagib ceste v drugo smer, potem tega problema ne bi bilo,” je dejal Hrovatič. Sedaj, ko so znani razlogi udora, je možna sanacija, ki zajema preusmeritev meteornih voda v vsej vasi, preureditev kanalizacije, ureditev in tamponiranje dvorišča pri Žagarjevih in pa sanacijo udora. Premer jame je preko 10 metrov in sega od svinjaka, katerega del je že v jami, pa do vogala stanovanjske hiše. Globina ni določena, ker dna udora ni. Študija sanacije ZRMK predvideva utrjevanje vogalov hiše, hleva, greznice. Seveda projekt ni poceni, sicer bi z deli že začeli. “Izračunali smo, da bi vsa sanacija stala približno 4 milijone tolarjev, in če bi bil denar, bi se vse to dalo narediti v nekaj mesecih. Tako pa bomo z deli začeli čimprej, in to postopoma. Nekaj sredstev bomo skušali zagotoviti v okviru ureditve poti v kompleksu agromelioracije Mirne Peči, kar je potrdil tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Tako žalostno izgleda udor pod Žagarjevo hišo. Vogal svinjakov se je zrušil že lani ob hudem deževnem nalivu, jama pa se vseskozi le še širi in je sedaj veliko večja kot pred petimi leti, ko se je “zgodba ” začela. Prva pomoč bi bila torej nujna že zdavnaj. Osterc, ki sije marca ob obisku v Novem mestu ogledal udor v Jablanu (ministrstvo za te težave direktno ne nudi pomoči), po svojih močeh pa bo prispevala tudi občina,” je povedal Hrovatič. Seveda bo velik del finančnih bremen padel na ramena Žagarjevih. Ti so po nasvetu Kmetijske pospeševalne službe že začeli graditi nov hlev, ker sta v nevarnosti tudi stari hlev in gnojnična jama. Zato so dobili občinsko pomoč s subvencijami v kmetijstvu. Hrovatič je dejal, da bo problem rešen takrat, ko se k Žagarjevim ne bo več stekala vsa voda, in sicer podtalnica ter iz kanalizacije. Če se uredi le sanacija NAŠI KRAJI: KRAJEVNA SKUPNOS* Vrtec ni ostal prazen Pred leti so morali krajani krajevne skupnosti Koprivnica vložiti veliko naporov v prepričevanje večin# pristojnih, ki so menili, da Koprivnica ne potrebuje vrtca. Prepričevanja so bila potrebna tudi za telovadnico, celo ukinitev šole jim je grozila, saj se je število prebivalcev na severovzhodnem delu krške kotline na robu Kozjanskega po vojni in tudi kasneje hitro zmanjšalo. Pa vendar: predvidevanja zagovornikov vrtca so bila pravilna. Danes je namreč zaseden do zadnjega mesta, zadnja leta pa se je v ta del krške občine vrnilo precej mladih družin, ki so si pred dobrim desetletjem poiskale boljše življenje v mestu. Igor Hrovatič zelo hvaležni, škoda pa, da tega niso storili že prejšnji pristojni ljudje,” je pripovedoval Žagar. Jama brez dna 'Takoj po tem obisku sc je začelo konkretno delo. Občina je na Zavodu za raziskavo meterialov in konstrukcij (ZRMK) v Ljubljani naročila geomehansko preiskavo tal in jo tudi plačala. Naredili so tri vrtine na različnih krajih in rezultati so pokazali, daje to območje kraško in ni sledi o trdi kameninski osnovi. Nanjo so naleteli šele približno na globini 12 metrov. “Območje je torej naplavina, zemlja sc spira v globino. Problem vdora pa so meteorne vode v vsej vasi Jablan. Značilnost vasi je tudi ta, tla je zelo gosto naseljena, strehe so blizu skupaj in vsa voda - tako meteorna kot tista iz žlebov - priteče po cesti naravnost v Žagarjevo vrtačo. Žagarjeva domačija je namreč najnižje v vasi. Že pred leti. ko so v vasi delali asfalt, bi morali spreme- Tako krajani sami kot vodstvo krajevne skupnosti Koprivnica, ki združuje vasi Veliki Dol, Mrčna sela, Veliki Kamen in Koprivnico, so se zavedali, da bodo prebivalce v teh malih vaseh obdržali, če jim omogočijo čim boljše razmere, te pa so bile in so še daleč od povprečja, saj leži krajevna skupnost na zelo razgibanem terenu, domačije pa so posejane po hribih in dolinah. Regionalna cesta, po kateri pridete v vas s Senovega, je dobila asfaltno prevleko pred dvema desetletjema. To je bil tudi prvi asfalt v tej krajevni skupnosti in prav slabe cestne povezave so mlade lp družine vabile v večja mesta. Problem je tudi kategorizacija cest, saj so se razmere v zaselkih spremenile, krajevne ceste pa so postale prometnejše, zato bi bila po mnenju predsednika sveta krajevne skupnosti Franca Bogoviča dobrodošla prekategorizacija cest. Tudi zaradi vzdrževanja, ta problem pa je najbolj pereč pozimi. Lani se je na primer zgodilo, da sta dve večji padavini del občanov odrezale od sveta. V krajevni skupnosti se prizadevajo, da bi se z asfaltom čim bolj približali vsaki hiši, saj se slabo stanje na cestah pokaže po vsaki zimi. Tudi letos, ko je zaradi številnih pluženj na makadamskih cestah zaradi nagiba ceste več peska pod cesto kot na njej. Polovica samoprispevka /a ceste Leta 1988 so se krajani krajevne skupnosti Koprivnica odločili za 4-letni samoprispevek, od katerega so prav zaradi slabih povezav namenili polovico sredstev za ceste, 30 odst. za telovadnico in vrtec, ostalo pa za dokončanje mrliške vežice, pločnik, javno razsvetljavo in druge manjše potrebe. Načrta jim v štirih letih ni uspelo izvesti, jim je pa večino stvari uspelo narediti v dveh mandatih. Žal je letošnja dolga zima izčrpala rezervo, ki je bila namenjena za dokončanje pločnika, vendar je dokončanje tega, kot pravi Franc Bogovič, stvar ne- kaj tednov, saj gre tudi za varnost otrok, ki hodijo v šolo preko hriba in morajo na vrhu hoditi po cesti, ki je vse bolj prometna, saj regionalko Senovo-Podsreda uporablja vse več tovorjakov za pot do Celja. Tako se namreč izognejo zamašku v Zidanem Mostu, po slabi regionalki skozi Koprivnico pa se zato dnevno pelje tudi 50 in več težkih tovornjakov. Največ se jih čez Koprivnico pelje ravno okoli 13. ure, ko otroci odhajajo iz šole, prav to cesto pa je gost in težak promet v zadnjih petih letih močno poškodoval. “Na vrhu hriba bo potrebno zaradi pločnika narediti oporni zid,” pravi Bogovič. Zaradi vse bolj nevarne ceste namreč ni najbolj pametno čakati na kakšno katastrofo. Letos naj bi asfaltirali še 3 cestne odseke, želijo pa sodelovati tudi pri asfaltiranju krajevnih cest, saj so tudi krajani pripravljeni sodelovati pri tem. Če bi v krajevno skupnost letno dobili milijon tolarjev, bi v treh ali štirih letih lahko asfaltirati krajevne poti, seveda tako kot dosedaj - ob pomoči domačinov. Kot pravi danes 70-letni Franc Poljšak, ki vse življenje živi na Velikem Kamnu, so krajevno skupnost, katere predsednik je bil tudi on, danes pa je njen tajnik, ustanovili leta 1969. Takrat je štela nekaj čez tisoč prebivalcev, takoj po drugi svetovni vojni okoli 1.400, danes pa še ne 800. Slabe življenjske razmere (niti avtobusnih vez ni bilo) so bile vzrok velikemu izseljevanju in tudi rojstev je bilo manj. “Pred 28 leti smo vaščani na Velikem Kamnu zgradili vodovod, tudi v drugih vaseh so vodovod gradili domačini sami,” se spominja Franc. V Velikem Kamnu je zelo močno gasilsko društvo, ki bo letos praznovalo 70-letnico. Danes sta na območju krajevne skupnosti Koprivnica dva vodovodna sistema: Veliki Kamen in Koprivnica, ki delujeta v sklopu samostojnih vodovodnih odborov. Oskrba prebivalcev z vodo je 100-odstotna, občasne meritve kakovosti vode pa ne kažejo na onesnaženja. Tudi te- Šola središče življenja na vasi Začetki šolstva v Koprivnici segajo že v leto 1864. O zgodovini šole ni veliko podatkov, ker je leta 1944 pogorela, z njo pa ves inventar in arhiv. Zasebna šola je bila ustanovljena že leta 1838, do leta 1964 se je poučevalo v kaplaniji. Takrat pa so že položili temeljne za novo šolo in istega leta pričeli tudi s poukom v njej. Pred drugo svetovno vojno je šolo obiskovalo preko 240 otrok, tudi po vojni jih je bilo vpisanih kar 234. Danes obiskuje šolo okoli 140 otrok, 40 pa jih je v vrtcu. Leta 1974 so se učenci preselili iz stare, času in zahtevam neprimerne šole ob cerkvi v novo, sodobno stavbo. Število otrok je že nekaj let nespremenjeno, šolski okoliš pa je širši od same krajevne skupnosti, saj nekaj otrok prihaja tudi iz krajevne skupnosti Senovo in Brestanice ter celo iz kozjanske občine. Verjetno je bil prav padec števila otrok razlog za dvoletno prepričevanje in dokazovanje upravičenosti začetka gradnje vrtca, ki so ga odprli pred tremi leti. Tudi s telovadnico je bilo tako. Kopriv-niška šola je bila do nedavnega edina v občini brez telovadnice. Želje učiteljev in učencev se niso uresničile v stari šoli, kar 22 let so morali na telovadnico čakati tudi v novi šoli, v tem času pa so otroci telovadili v majhni učilnici ali zunaj. Pred leti so se celo pojavile ideje o ukinitivi šole, kljub temu da je v skupnosti, kot je Koprivnica, osnovna šola središče vseh dogajanj in tudi druženja krajanov. To udora, se jama sicer ne bo širila, amp trajna rešitev to ni. Zato je treba v pr vrsti urediti kanalizacijo, pri čemer morali sodelovati tudi vaščani. S taki: in podobnimi nevšečnostmi pa se ne si čujejo le v Jablanu, ampak je to naspk problem vasi, ki imajo v glavnem nev dotesne greznice. Še posebej pogosto se plazovi in vdori pojavljali lani pok ko je v kratkem času padlo veliko dežj ^ na primer pri grmski osnovni šoli itd n “V tej hiši ne bi prespal niti noči jt Žagarjevi niso sami krivi, da se njih* va domačija počasi pogreza. To bi laht doletelo tudi koga drugega v vasi Jabl| S] ki leži na kraškem svetu. Imajo le to src p lo, da so si svoje domovanje in osfll d kmečka poslopja ustvarili najnižje v v> v in so tako deležni preobilice vode. , v Seveda je Žagarjevi družini, ki jop n leg Jožeta in Anice sestavljajo še trj jf otroci, hudo in si čimprej želi rešitve p( blema. Do takrat pa bodo ostali v s' hiši, katere en vogal je zelo blizu ud* “Sprašujejo, kako da si upamo še ver stanovati tukaj, če je pa nevarno. % minister Osterc je ob obisku dejal tej hiši ne bi prespal niti noči. Kam pa gremo drugam? Tuje naš dom in je, da niti ne razmišljamo, kaj bi lal bilo,” je povedala Anica. Človek se, na vse navadi. Sicer pa Žagarjevi ner( govorijo o svoji nesreči, za katero sat P niso krivi. LIDIJAM lefonsko omrežje se je v zadnjem času na tem območju precej razvilo. dokazujejo števile prireditve, ki jih v f štorih šole organizirajo učenci in učit* prosvetno društvo Anton Aškerc] društvo prijateljev mladine. Vse pr' ditve so izjemno dobro obiskane in jej do sedaj večnamenski prostor v šoli' no pretesen. Z novo telovadnico, ki s slavnostno predali namenu v petek, aprila, so se tudi za krajevno skupi1] odprle nove možnosti za bogatejši ra?!. kraja. Čeprav je telovadnica kar nek? in krat večja od večnamenskega proste] $ je bila tudi v petek polna, otvoritve ps je je med drugimi udeležil tudi ministc1 šolstvo in šport Slavko Gaber. Polov sredstev za telovadnico je prispevala žava, pol občina, s samoprispevkom so sodelovali tudi krajani. “Vesel sefl1 posebej v krajih, kot je vaš, ko iz oh zov berem, da se res veselite novih P a] štorov, ko vidim, da kraj in šola ži' $\ skupaj, da gresta v smer, v katero m1’ cela država, če želi normalno delov*1 je dejal Slavko Gaber. Na vidiku boljši časi Krajevna skupnost Koprivnica sp1 med demografsko ogrožena območj* vendar sta v zadnjih letih opazna1 standarda prebivalcev in izboljšanje mografske slike. V krajevni skupno]11 večjih obratov, zato se mnogi vozij" zaslužkom v Krško, na Senovo pa m Kozje. Pomembna dejavnost je tudi tijstvo, saj na primer kmetje oddajo no pol milijona litrov mleka in 10" tancev. Močna je kmetijska zadruga,' drobno gospodarstvo si je že začelo' rati pot v te kraje. Nekateri so v tem Posavja našli prostor za vikend, čepi3’ ni izdelanih zazidalnih načrtov ifl’ novogradnjami odpirajo novi prom' A ljudje z voljo lahko premostijo' takšne prepreke. ^ j. Dl k, ja h Ja J, se ir - Koprivnica, bogatejša Zakaj je umrl Peter Krupič? ®raga pri Sinjem Vrhu je ena najjužnejših slovenskih vasi. Vnjej živi v ) sesfih stalno naseljenih hišah trinajst ljudi. V zadnjih štirih letih so na j udnjo pot pospremili pet vaščanov, zadnjega, Petra Krupiča, pred 'j p rima dvema tednoma. Medtem ko so bili ostali pokojniki starejši, bi d, jmdja praznoval 40. rojstni dan. O njegovi smrti širša javnost j n°jbrž ne bi izvedela, če ne bi o njej 6. aprila, torej teden dni potem, ko le Knipič izdihnil, pisale Slovenske novice. iM Zaradi zapisa v tem slovenskem Drugi obisk zdravnika v Dragi ’• Z5° Se izhčrn.omaJ)sk1e8a zdi:av; Ob drugem klicu, ki so ga sprejeli v n p , L£a f novice, napisali o “primeru Krupič”, ki tt' Je po njegovih trditvah po objavi zapisa pf J' omenjenem dnevniku sprožil med Be-iVf ‘okranjci številne govorice. Predvsem pa s° v zdravstvenem domu želeli obelodaniti tudi drugo plat tega primera, topil rej pripoved črnomaljskih zdravnikov 1 dr. Krešimira Macana in dr. Zlatka Bo-r’ča, ki sta bolnika obiskala na domu, Pfeden je odšel v novomeško bolniško, kjer je umrl, in ne zgolj pripoved svojcev in patologa ter direktorja Sploš-ne bolnišnice Novo mesto. v Ker je novinarsko pravilo osvetliti •j Primer iz čim več zornih kotov, sem se , Po pogovoru z dr. Macanom, dr. Boji' očem in Antonom Marentičem obrnila I na predstojnika nevrološkega oddel-9 ka Splošne bolnice Novo mesto dr. Želj-I ka Bošnjaka, Petrovo ženo Vero in nje-govega bratranca ter direktorja novo-Pj ateške bolnišnice dr. Antona Starca. Pripoved dr. Macana Dr. Krešimir Macan, splošni zdravnik v črnomaljskem zdravstvenem domu, je povedal, da je v četrtek, 28. krca, ob 4,30 dežurna sestra v zdrav-stvenem domu sprejela naročilo za hišni fl'j ?kk pri Petru Krupiču v Dragi pri Sin-u, !em Vrhu. “Klicatelj je povedal, da je 'a !mel Krupič napad, da je pomodrel in ji Zgubil zavest. Poudaril je, da gre za nu-’ Jen obisk, in kot takšnega smo ga tudi kli. Čeprav je navada, da hišne obiske °Pravljamo z Renaultovo petko, sva °dšla s šoferjem na pot z rešilnim avtomobilom, da bi bolnika odpeljal v bolhi Il^n'co- Voznik je vozil s prižgano mo-1! dto lučjo, skozi mesto pa tudi z zvočnim )j krmom, 25 kilometrov dolgo pot pa Sva prevozila v 19 minutah, kar je glede na slabo cesto proti Vinici, hitro. Pred kti Krupičeve domačije so bili ljudje, k* so povedali, kaj se je zgodilo in tudi, 'm je napad že minil. Bolnika sem našel v Postelji. Opazoval sem ga, žena mi je kančno opisala Petrov napad. Opravil Sehi splošni pregled, pregled krvnega nomaljskem domu starejših, ki imajo podobne težave, kot jih je imel Peter. Ce bi bil začetnik, bi mu še lahko očitali r\r,V * . 1 & ’ 1 c? : o ui uii satenu*, ui mu iuiiku utua Pritiska m prsmh organov Na tem pod- napako. že po tclcfonu in ob vhodu cjU msem ugotovil nikakršnih odsto- hjšo so mu pojasni|i bolnikove težave. 11 nit u ne pa tudi med napadom, kar je vse - - - c Nčilno za epileptični napad. Na vpra-f Sanje svojcev, ali Krupič uživa alkohol, d> Sem dobil pritrdilen odgovor. Nedvo-jv anino sem ugotovil, da gre za stanje po s! ePilcptičnem napadu. Da se ne bi napad f1 P°novil, sem dal injekcijo zdravila pro-' epilcptičncmu napadu ter hkrati na-Pisal recept za tablete apaurin, torej * Pravila za preprečevanje epileptičnega ^pada. Svojcem sem povedal, da je Potreben nadaljnji pregled pri nevronu, za kar sem pacientu napisal napot-?|c ki so sledili,” je dejal dr. Macan. 9. aprila, je bil, ko so pregledali vso dokumentacijo obeh zdravnikov, daje bila diagnoza dr. Macana in dr. Boriča pravilna in da nista storila napak. Dr. Željko Bošnjak, predstojnik nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kjer so Petra Krupiča sprejeli okrog polnoči v noči od petka na soboto, je menil, daje sedanji čas naelektren in da ljudje iščejo senzacije, ki to niso. “Ne strinjam se z zapisanim v Slovenskih novicah, ker gre za nepoznavanje teme. Pri bolnikih, kot je bil Peter, literatura navaja smrtnost od 5 do 20 odstotkov, veliko bolj pa so ogroženi mlajši bolniki in atletsko grajeni ljudje. Cel splet okoliščin jc, ki znižujejo njihovo odpornost. To je tisto, kar jc včasih nenavadno. Pri Petru je bil neugoden, tragičen splet okoliščin, pri tem pa stavka nima nobene vloge. Tudi v bolnici je bilo zanj poskrbljeno tako, kot jc potrebno, in prepričan sem, da od vsega začetka. Vzrok smrti je bila pri Krupiču odpoved srca,” je dejal dr. Bošnjak ter zatrdil, da sicer nima kaj skrivati. Pripoved Petrovih svojcev Petrova žena Vera in njegov bratranec sta povedala, da je bil Peter kmet. Ker v dolini pod Sinjim Vrhom, kjer leži Draga, ni veliko obdelovalne zemlje, si je marsikateri tolar prislužil s sekanjem in vlačenjem lesa iz okoliških gozdov. “Peter je bil že ves mesec prehlajen, a prehladu ni posvečal posebne pozornosti, kaj šele da bi šel k zdravniku, ki ga skoraj ni obiskoval. Še v torek je vlačil les, v četrtek zgodaj zjutraj pa se je počutil tako slabo, da je domov poklical svojega zdravnika dr. Igorja Bostiča. Ali je govoril z njim in če je, kaj se je dogovoril, ne vemo, kajti ko je držal slušalko v rokah, se je začel napad, ki je trajal eno uro. Bil je vroč, pomodrel je, padel je v nezavest, prenehal je dihati. Masirali smo mu srce in mu dajali obkladke. Trije smo se ukvarjali z njim, dokler ni napad popustil. Klicali smo v črnomaljski zdravstveni dom in pričakovali smo, da ga bo dr. Macan, ki je UGOTOVITVE KOMISIJE INTERNEGA NADZORA Tik pred zaključkom redakcije je direktor Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Anton Starc povedal, da je bila ugotovitev komisije internega nadzora v njihovi bolnici, da je bil osnovni vzrok smrti Petra Krupiča kronični alkoholizem. Izraz kronični alkoholizem po njegovih besedah ne pomeni, da je bil nekdo leta in leta pijan, pač pa, da je prekomerno užival alkohol. Dokazi za prej navedeni vzrok smrti so klinična slika delirija, alkoholna srčna okvara in alkoholna ciroza jeter. Neposredni vzrok smrti je bila nenadna srčna smrt Pljučnica, ki je bila stara manj kot en dan, pa ni imela nobene zveze s smrtjo. Dr. Starc je še povedal, daje komisija internega nadzora tudi ugotovila, da so bili postopki v Splošni bnolnišnici Novo mesto v skladu z medicinsko doktrino. prišel na obisk, ko je napad že popustil, poslal v bolnišnico. Zdravnik pa je rekel, da odhod v bolnišnico ni nujen,” sta povedala Vera in bratranec. Slednji je Petra naslednji dan ponoči tudi spremljal v bolnico. “Po poti je tožil, da ga boli v prsih in stiska v grlu. Imel je vročino. Ob sprejemu v bolnišnici so rekli, daje prišel prepozno, bolnišnični zdravnik, s katerim sem se pogovarjal, pa je dejal, da pri Petru niso prijela več nobena zdravila. V soboto ob 8. uri zjutraj je umrl,” se spominja bratranec. “Meniva, da je imel Peter že ob obisku dr. Macana pljučnico, ki jo je zdravnik spregledal. Storjena je bila napaka, Petra pa nam ne more več nihče vrniti,” sta še dodala bratranec in Vera, ki je zaposlena v Belsadu, na okrog 40 hektarjev veliki kmetiji pa je ostala s 14-letno Petro, 12-letno Sabino in 6-letnim Rudijem. Krupičevi otroci so še edini otroci v Dragi, sicer pa so v glavnem prebivalci starejši in med njimi so le trije moški. “Peter je bil zelo delaven. Pomagal je sosedom, pozimi je oral sneg, da smo sploh lahko prišli iz naše doline. Uredil je kmetijo, ostal pa je nedograjen hlev in mnogi neuresničeni načrti. Zato njegova smrt ni udarec le za družino, ampak za celo vas,” sta povedala. Dr. Starc: “Primer nima povezave s stavko” Direktor Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Anton Starc se je ob Krupi-čevem primeru najprej ustavil pri pisanju v Slovenskih novicah. “V članku v Slovenskih novicah je napisanih nekaj stavkov, ob katerih se črnomaljski zdravniki čutijo prizadete, vendar niso mišljeni kot napad na zdravnike, ampak kot nepoznavanje medicinske problematike na tem področju. Dokler traja stavka, se sestanem s predstojniki oddelkov naše bolnišnice vsakih nekaj dni. Razpravljali smo o vseh zadevah, tudi o omenjenem članku. Strokovni svet v bolnišnici se je odločil, da je nekaj zadev v članku takšnih, da ne gre za natančno zaznavanje problematike. Če omenim le naslov 'Apaurin za smrtni krč’, lahko povem, da je apaurin edino zdravilo v primeru božjastnega napada. Tu ni nič spornega. Da bi bile stvari jasneje konzilij v bolnišnici sklenil, da sproži običajen postopek, torej komisijo notranjega nadzora. Bolnišnica ima tudi om-budsmana za pravice bolnikov. Trdno smo prepričani, da smo naredili vse, kar je običajno v takšnih primerih. Nič ni bilo opuščeno, predvsem pa nima ta primer nobene povezave s stavko. Ne vemo, kaj se je dogajalo pred prihodom bolnika v bolnico, a črnomaljska zdravnika poznamo že od prej, mnenje o njima je v naši hiši normalno in sta torej zdravnika, zaradi katerih se v bolnišnici nikoli ne jezijo, in ju jemljejo kot resna. Ob Krupičevem primeru naj pojasnim še, da zaradi neke bolezni, na primer prehlada, nastopi temperatura. Bolnik preneha uživati alkohol, za obisk pri zdravniku pa se odloči ali pa tudi ne. Toda če je pacient prej popil le po 4 decilitre vina na dan, lahko pride do božjastnih napadov. Če je pri Krupiču prišlo do božjastnega napada - kar pa je verjetno prišlo - je napad lahko uvod v alkoholni delirij. Pljučnica, kije bila poleg okvare jeter ugotovljena pri obdukciji, se lahko razvije v nekaj urah do takega stanja, da pripomore k pritisku na sistem žil, ti napori pa so preveliki in odpove srce. Ne bi mogel reči, da gre v Krupičevem primeru za krivdo zdravnika, saj takrat, ko ga je obiskal, Peter ni bil tako prizadet. Zdravnik s toliko leti prakse ugotovi po obnašanju, barvi kože in drugih znakih, kako je z bolnikom. Ob sprejemu v bolnišnico je bila Krupi-čeva diagnoza delirium tremens, to pomeni alkoholni delirij. Staro pravilo, ki se ga zdravniki držijo, je, da računajo s tem, da je nekaj sprožilo delirij, zato dajo bolniku antibiotik. Ne vedo pa, koliko časa bo to stanje trajalo in kdaj bo pacient sposoben za nadaljnje preiskave,” je dejal dr. Starc, za razjasnitev pa bo poskrbela komisija notranjega nad- ZOra' MIRJAM BEZEK-JAKŠE * v VSAKDANJIK N/V MEUJI Krona ali beračija? Meja med Slovenijo in Hrvaško je razdelila zemljo in nekako razmaknila ljudi, saj ti zdaj živijo pod različnima “kronama ”, ki se bleščita kaj različno. Vse tisto, kar dela mejo, je po eni strani videti zastavljeno evropsko nedvoumno in načelno, drugič spet deluje kot epizoda iz balkanske krčme, v kateri, brat moj, “nema problema”. V nekem trenutku vas lahko preseneti tudi trmasto vztrajanje pri razmerah, ob katerih se počutijo državljani in bržčas tudi prenekateri državni uradnik kot tepec, ki velja v gospodarjevih očeh toliko kot sicer bistri kmečki hlapec, ki si zjutraj otepe slamo s hlač, da ne bi nesramni gospodar dejal, da je slama padla hlapcu iz glave. Nedavno sta šla Slovenec in Slovenka na Šteru,je odvetnik rekel, daje profesor zgro- mejni prehod v Slovenski vasi. Bila sta dva z eno osebno izkaznico. Ni šlo, morala sta nazaj v Slovenijo. Nekaj dni pozneje je eden od teh dveh, ki sta neuspešno skušala prekoračiti mejo na uradnem prehodu v Slovenski vasi, prispel do meje nadenem manjših mejnih prehodov na Bizeljskem. Človek, Slovenec, ki je vozil, je pozdravil hrvaška uslužbenca. Ni bila potrebna nikakršna osebna izkaznica ali potni list, nikakršen dokument, prav nič. Potnika, ki sta skušala čez mejo takrat v Slovenski vasi, sta bila lepo počesana, nista kazala jezikov in sploh sta bila videti pokorna državljana dežele na sončni strani Alp. Potnika na Bizeljskem nista bila na pogled nič kaj dosti drugačna. Nauk zgodbe je zato verjetno ta, da brezhibna pričeska, zlikana srajca in kar je še podobnih državljanskih odlik, najbrž niso sredstva, ki odpira carinske zapornice, ko ni potnega lista. Če obleka naredi človeka v pregovoru, ga na meji ne naredi, čeprav je profesorska ali lovska. Tudi akademski naslov ima približno lak učinek na carinika in obmejnega policista kot molitev na nevihtni oblak: pomaga ali ne. Neki italijanski profesor bi lahko to potrdil z lastno izkušnjo na sloven-sko-hrvaški meji. Nedavno so ga ustavili na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, ko seje vračal s Hrvaškega. Po dogodku, ko jc za srečanje Italijana in slovenskih obmejnih uslužbencev že prišlo na ušesa ministru žen nad ravnanjem uradnega osebja na meji. Nad profesorjem so se znašali, kot bi lahko prevedli odvetnikove besede. Nad profesorjem se cariniki in policisti niso znašali, je zavrnil očitke minister Šter. Če je bil kdo osoren in svojeglav, je bil to gospod profesor, bi zvenel v obnovi ministrov zagovor. To je to: oni nam zapornico na poti v Evropsko unijo, mi njemu zapornico na poti v Italijo. Načelo reciprocitete pač, ki bi po svoje lahko delovalo tudi v primeru, ko bi se na samem srečala obmejni uslužbenec iz Slovenske vasi in omenjeni dve osebi, ki, kot rečeno, takrat nista smeli čez mejo. Sicer bodo mogoče zaplet z italijanskim profesorjem navajali kdaj v kakšni policijski kroniki kot primer, ko previdni državni uslužbenec vzame pod svoj strokovni drobnogled človeka, ki je mogoče celo tihotapec, saj noče na besedo odpreti prtljažnika, za katerega se pozneje izkaže, da vsebuje profesorjevo lastno lovsko puško in na italijanskih lovskih škornjih donedavna hrvaško blato.Toda, prosimo, ne zapirajte si oči pred Italijani. Ti lahko povzročijo težave, kar pa ne velja za Slovence, zlasti če so to Slovenci v Posavju ob meji z državo Hrvaško. Če bi ti ljudje hoteli delati težave Sloveniji, bi ljuba domovina že krvavela v kmečkem puntu in delavski revoluciji, da ne govorimo o državljanski nepokorščini upokojencev in uporu jeznih gospodinj. Možni, vendar.dos-lej neizvedeni upor bi temeljil lahko na pre- prostem dejstvu, da se Obrežje včasih spremeni v veliko javno stranišče, kjer vas vsaj za vsako sedmo koruzo na njivi ob nekdanji cesti bratstva in enotnosti pričaka kakec, ki je prispel iz kdove katere srednjeevropske ali balkanske danke. Do upora bi lahko prišlo tudi zaradi promenade podgan, ki izpod bivalnih kontejnerjev na mejnem prehodu ne oziraje se na odkimavanje carinikov in obmejnih policistov, hodijo v svate v vas Obrežje. Če se upor zoper državo ne sme začeti zaradi, oprostite, navadnih drekov in podgan, so za upor še drugi razlogi. Ljudi z Obrežja, npr. od tu, ne razburja, da jih carina kljub njihovim brezhibnim pričeskam zadrži na slovenski strani ali pošlje nazaj izpred hrvaške obmejne postojanke. Te ljudi spravlja v nejevoljo to, da državna cesta št. 333 od mostu v Obrežju do meje še ni asfaltirana, čeprav včasih - nazadnje je bilo to o letošnji veliki noči - služi tudi za obvoznico za mednarodni avtomobilski promet. Te ljudi jezi, da po tej cesti vozijo tovornjaki, tudi velike cisterne, ki po ljudskih izkušnjah ne vozijo žegnane vode. Te ljudi jezi, da morajo - tako zagotavljajo - za voz svojih lastnih drv, ki jih peljejo domov v Slovenijo, imeti pri sebi le nekaj manj papirjev, kot jih je bilo včasih treba kvečjemu za prepis kmetije. V Obrežju - še to o tem kraju - so kar malce nervozni, ker se nekje nekaj govori o nekem gospodarskem platoju, a ni še nihče slical ljudi na kup in skupaj z njimi o tej zadevi rekel bobu bob. Obmejnih težav na Obrežju in sploh ni rešil nihče od državnih velmož zaradi svojega svetega prepričanja, da je slovensko-hrvaška meja samo začasna. In če obstaja samo najmanjša verjetnost, da bodo to mejo nekoč zbrisali z zemljevida in iz zavesti nekdanjih tesnih sosedov, bi bilo docela nesmiselno storiti nekaj na Bizeljskem. In sicer: urediti zadeve tako, da bi imelo Bizeljsko svojo železniško postajo v Sloveniji, potem ko jo ima zdaj na hrvaškem ozemlju. MARTIN LUZAR DVESTO LET DVORSKE ŽELEZARNE /Od razpel do mostnih konstrukcij Včeraj, je minilo dvesto let od začetka obratovanja železarne na Dvoru, industrijskega obrata, ki je mnogim prebivalcem v dolini zgornjega toka Krke skoraj stoletje dolgo dajal delo in kndi in ki je bil svoj čas na področju industrijskega oblikovanja kovin nedvomno največje in najpomembnejše podjetje pri nas. S svojimi izdelki je železarna v dobi razcveta slovela daleč naokoli, danes so njeni ostanki največji tehnični spomenik na Dolenjskem, nanjo pa spominjajo še mnogi ohranjeni izdelki. Dvorski plavž je dočakal dvestoletnico železarne lepo očiščen in restavriran. Zamisel, da bi izkoristil dokaj pogosta nahajališča železove rude na Dolenjskem in bogastvo svojih širnih gozdov za pridobivanje železa in izdelovanje železnih izdelkov, se je porodila soteškemu knezu Henriku Auerspergu. Novembra 1763 je iz Prage poslal na Dunaj prošnjo, da mu oblasti dovolijo na Dvoru ob Krki ustanoviti železarno. Zaradi nasprotovanja lastnikov fužin, ki so upravičeno videli v novi železarni hudo konkurenco, se je izdaja koncesijske listine zavlekla do 6. februarja 1795. Tega dne jo je prejel njegov naslednik Viljem Auersperg. Ker ni imel zadostne začetne glavnice, je knez pooblastil Jožefa Globočnika, da se zadolži pri različnih ljudeh in nato pomaga speljati gradnjo železarne. Globočnik, ki je bil tudi odličen rudosledec, je tako nadzoroval gradnjo prvega, 7,6 metra visokega plavža in montiranje fužinskih naprav. Po nekaterih virih (Breckerfeld) naj bi železarno gradil Alojz Klinz, najemnik gospostva Soteska in lastnik fužine v Vitanju. Kakorkoli že, železarna je začela delati 17. aprila 1896. leta. Delo od zore do mraka Obratovanje železarne na Dvoru je imelo velik vpliv na življenje v tem delu Dolenjske. Veliko ljudi je dobilo delo in si služilo vsakdanji kruh s podiranjem in sekanjem drevja, kuhanjem oglja za železarno, kopanjem železove rude, s prevozom rude, oglja in izdelkov ter z delom v sami železarni. Število delavcev je v prvem obdobju nihalo od 95 v slabših časih do 400 v boljših, v obdobju razcveta po letu 1840 pa je železarna zaposlovala kar 781 ljudi, od tega 430 voznikov, 130 rudarjev, 55 gozdnih delavcev, 22 oglarjev, 14 plavžarjev, 48 livarjev, 20 strojnih ključavničarjev in strugarjev, 21 kovačev S pa še mizarje, tesarje, zidarje, dninarje in % seveda vodstveno osebje, direktorja, 2 uradnike, tovarniškega zdravnika, stroj- ? nika in modelarja. Vodilna mesta v up- g ravi in proizvodnji so imeli tujci, ob Nemcih in Madžarih je bilo največ Cehov; med nekvalificiranimi delavci, rudarji, oglarji in prevozniki pa je bila velika večina domačinov. Delo je teklo ves dan. Tovarniški zvonec je zazvonil za začetek dela ob 6. uri zjutraj, za konec pa ob 7. uri zvečer. Delavci so torej delali od zore do mraka z vmesnim odmorom za zajtrk in kosilo. Delovna disciplina je bila stroga, celo strožja kot v večini takratnih železarn. Za zamujanje z dela, pokvarjeno orodje ali material in različne druge disciplinske prekrške so delavci plačevali kazni ali bili odpuščeni. V primeru bolezni so dobivali bolniški prispevek, vendar le, če bolezen ni bila posledica tepeža ali nerednega življenja. Socialno zavarovanje je ureja- la bratovska skladnica, ki so jo na Dvoru ustanovili že leta 1799. Iz njene blagajne so izplačevali boleznine, zdravniško oskrbo, pokope, provizije, račune za zdravila in miloščino. Zaslužek je bil razmeroma majhen. V petdesetih letih je bila najnižja mezda 20 krajcarjev na dan, mojstri pa so prejemali na dan tudi po 2 goldinarja in 30 krajcarjev. Zaslužek so izplačevali na dva tedna. Delavci so ga lep del pustili v tovarniški trgovini, kjer so kupovali živila ter manufakturne in špecerijske izdelke. Podjetje je ustanovilo tudi kantino, kjer so zaposleni lahko kupovali pivo iz Auerspergove pivovarne v Soteski. V okviru železarne so leta 1864 ustanovili tudi osnovno šolo, saj je bila najbližja šola v 5 kilometrov oddaljenem Žužemberku, otrok pa vse več. Postelja za grškega kralja Za razvoj železarne je posebej pomemben Ignaz Vitez pl. Pantz, ki je študiral rudarstvo in fužinarstvo na znameniti rudarski akademiji v Bansky Sti-avnici. Na Dvor je prišel za direktorja železarne maja leta 1822 in hitro ugotovil, da bo železarna lahko uspevala le-, če se preusmeri v železolivarstvo. V ta namen je dal povišati plavž in zgraditi dve kupolni peči, kjer so grodelj iz plavža Najsodobnejše slovensko strelišče Na Kočevskem naj bi v naslednjih nekaj letih zraslo največje in najsodobnejše strelišče v Sloveniji, ki bi zadostovalo potrebam policije in vojske, uporabljali pa bi ga lahko tudi lovci, strelska društva, športniki, podjetja in posamezniki. Lokacija večnamenskega strelišča bo znana najkasneje čez dva meseca. Projekt večnamenskega strelišča, ki bi ga poleg pripadnikov policije in vojske uporabljali tudi civilisti, v dogovoru z ministrstvom za obrambo vodi ministrstvo za notranje zadeve, saj se je ideja o izgradnji sodobno urejenega strelišča na Kočevskem porodila prav iz potreb policije. Kasneje so se potrebe po takem strelišču pokazale tudi v ministrstvu za obrambo, predvsem v I. specialni brigadi, ki ima sedež v Kočevski Reki, zato sta se obe ministrstvi lani dogovorili, da bosta strelišče gradili skupaj, z enakim deležem pri financiranju njegove izgradnje. Z gradnjo po fazah bo strelišče dokončano v treh do petih letih, v najboljšem primeru pa bo njegova izgradnja stala okoli 300 milijonov tolarjev, če bo strelišče zgrajeno na Ramšniku ali podobni lokaciji, kjer bi bile naravne danosti takšne, da bi bili posegi v prostor kar najmanjši. Ideja je stara preko 20 let O večnamenskem strelišču, ki bi poleg izvajanja enostavnih vaj v streljanju omogočalo tudi izvajanje visokostroko-vnega, vojaškospecialnega in policijsko-specialnega streljanja, so v okviru policije začeli razmišljati že leta 1975, ko je bil v dotakratnem motelu Jasnica ustanovljen trcnažni center za usposabljanje vojaških in posebnih enot policije. Težava, ki je narekovala potrebo po novem strelišču, je bila v tem, da so morale enote, ki so sc v centru usposabljale, za vaje v streljanju in za urjenje taktičnih postopkov uporabljati strelišče v Svetlem Potoku, ki pa je bilo od trenažnega centra oddaljeno okoli 35 kilometrov. Potreba po novem stelišču je postala še to- liko večja, ko se je center leta 1992 preselil v Gotenico in se preimenoval v Vad-beno-oskrbni center. Tako zaradi velike oddaljenosti kot dogovora s kočevsko občino policija danes strelišča v Svetlem Potoku ne uporablja več, strelišče v Mrzlem Studencu, ki je v neposredni bližini centra, pa jim ne omogoča tako kakovostnega urjenja in izvajanja vaj v streljanju, kot jih omogočajo sodobna strelišča nekaterih naših sosednjih in drugih držav. Vsa obstoječa strelišča so sporna Čeprav ima slovenska policija na voljo 35 strelišč, so vsa sporna, saj ne zagotavljajo varnosti strelcev na streliščih, ne varnosti drugih oseb, živali, tehničnih sredstev ali opreme na streliščih in v njihovi okolici. Poleg tega obstoječa strelišča tudi nimajo uporabnih dovoljenj. Grajena so bila nelegalno, saj so bila večinoma narejena zgolj kot začasna ali pa po predpisih takratne jugoslovanske armade. Pri njihovi izgradnji tudi niso bili upoštevani naravovarstveni kriteriji, zato so si v VOC Gotenica že od same ustanovitve prizadevali, da bi našli primerno rešitev tudi tega problema, za kar pa je bila zainteresirana tudi kočevska občina, v kateri imajo kar 8 “črnih” strelišč. Občina je zato kot enega najpomembnejših pogojev za izdajo soglasja h gradnji novega večnamenskega strelišča na Kočevskem postavila zahtevo, da mora novo strelišče pomeniti odpravo vseh ostalih strelišč na Kočevskem, kar pomeni, da strelišče ne bi smelo služiti le potrebam policije in vojske, ampak tudi ostalim uporabnikom, kot so lovci, strelska društva, podjetja in posamezniki. Iskanje primerne lokacije Obe ministrstvi, ki sta lani podpisali dogovor o skupni izgradnji strelišča, sta se že od vsega začetak ogrevali za lokacijo Ramšnik, vendar pa so naravovarstveniki opozarjali, da ta za kaj takega ni primeren, saj so tam gnezdišča zaščitenega belorepega orla, poleg tega bi strelišče onesnažilo tudi tamkajšnje vode. Ministrstvo za notranje zdevc je zato lani naročilo izdelavo raziskave o vplivu strelišča na Ramšniku na okolje. Studijo so opravili strokovnjaki Inštituta Jožefa Stefana, ki so ugotovili, da je Ramšnik v funkcionalnem smislu zaradi odlične naravne lege skoraj idealna lokacija za strelišče, da pa ima nekaj opoTečnih elementov z vidika varstva okolja. Opozorili so, da bi strelišče lahko vplivalo na divjad, predvsem na medveda, volka, risa, jelenjad in orla belorepca, pa tudi na vodo, saj na raziskani lokaciji teče potoček, in na krajinske elemente, kot so gozd, rastišča sive jelše in požiralniki, imelo pa bi tudi socialni vpliv, saj bi strelišče izključevalo drugačno rabo prostora v bližnjem območju. Po njihovem mnenju bi se sicer dalo veliko teh vplivov ublažiti s skrbnim načrtovanjem, sanacijskimi deli po končani gradnji, ustreznimi krajinskimi ureditvami ter nadzorom med obratovanjem, kljub temu pa so predlagali, da sc ugotovi, ali na še sprejemljivi oddaljenosti od Gotenice obstaja kakšna lokacija, ki bi bila z vidika naravovarstva še manj sporna. Ministrtvo za notranje zadeve se je zato sredi februarja letos v dogovoru s kočevsko občino in ministrstvom za okolje in prostor odločilo, da se opravi dodatna raziskava celotnega območja občine Kočevje. V poštev bodo prišle lokacije, ki bodo dovolj blizu Gotenici ali Škrilju, ki ga sedaj uporablja vojska, saj strelišče, ki bi bilo daleč stran od Gotenice, ne bi bilo smiselno, ker bi potem tudi tam potrebovali vso logistiko, ki jo na območju Gotenice že imajo. Tako sedaj s pomočjo računalniške obdelave grafičnih kart izločajo primerne lokacije, ki jih bodo nato še primerjalno analizirali. Izbor ustrezne lokacije pa naj bi bil končan najkasneje v dveh mesecih. Novo strelišče bo najsodobnejše Idejna zamisel novega strelišča je precej drugačna od klasičnih strelišč,, pri katerih se lahko izvaja le precizno streljanje s pehotnim orožjem. Novo strelišče naj bi namreč omogočalo streljanje v tri smeri, do 100 metrov levo in desno ter do 300 metrov naravnost, pri čemer je osnovna smer streljanja vzhod - zahod. Teren mora niti čimbolj razgiban in precej velik, saj naj bi na področju približno 100 x 100 metrov stale tri vrste maket stavb v obliki ulic, v katerih bodo tarče tako nasprotnikov kot prijateljev, ki se bodo dvigovale s pomočjo računalniško vodenega programa. Na ta način bodo lahko strelce usposabljali v situacijskem streljanju, kije še posebej pomembno za policiste in posebne vojaške enote. Na strelišču bo postavljen tudi stolp, ki bo simulacija petnadstropne stolpnice, vsi objekti pa bodo konstruirani tako, da bodo poleg strelskih vaj omogočali tudi vsa druga urjenja in usposabljanja, ki jih predvidevajo programi. Če se bodo ravnali po zgledu sosednjih držav, bodo lahko z določenim tehničnimi rešitvami tudi bistveno zmanjšali vpliv škodljivih snovi na okolje. Na streliščih v Avstriji, Italiji in na Madžarskem namreč z zvočno izolacijo zmanjšujejo hrup v okolju, s posebnimi lovilci pri tarčah lovijo krogle, jih odstranjujejo in reciklirajo, sanitarne in druge odpadne vode pa čistijo v posebej za to zgrajenih čistilnih napravah. Takšna strelišča so tudi redko ograjena, tako da gibanje divjadi ni omejeno, za varnost strelcev, materialnih in tehničnih sredstev ter tretjih oseb, ki se v času streljanja slučanjo znajdejo v bližini strelišča ali celo znotraj nevarnega območja, pa v pripravah na vajo in med njo skrbijo dobro usposobljeni inštruktorji. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE pretalili v lito železo. Tako se je dvorskaj železarna v dvajsetih letih preobrazila it| klasične fužine v veliko železolivarno it bila prva železarna na Slovenskem, ki j£ za proizvodnjo litega železa uporabljala kupolke. Pantz je uvedel še eno pomeni' bno novost, po kateri je dvorska železar na zaslovela - ulivanje izdelkov umetj niškega liva. Njegovo delo je nadaljeval Karl Horst, ki je v obdobju 1939 do 1942 dal zgraditi livarno, v kateri so postavili: povsem nov plavž, visok blizu 10 metrov in tri nove kupolne peči, poleg tega pa j® dal zgraditi še mehanične delavnice stroji na vodni in ročni pogon. Dotedanjim izdelkom, strojem, de-j lom zanje in orožju ter strelivom se j® pridružila še pestra množina predmetov umetniškega liva. Na Dvoru so ulivali unikatne in serijske izdelke, od grba kne-zov Auerspergov, reliefa Kristusa s Kozi mo in Damjanom, reliefa Veronikin prt z apostoli, Zoisovega in Langerjeveg® monumentalnega nagrobnika do razpel svečnikov, stojal za luči in ure, obtežil nikov, glavičev sprehajalnih palic, k rož' nikov, likalnikov, peči, nagrobnih križe* in najrazličnejših malih skulptur. Žele žarna je za te izdelke, ki so jih “odliko vale čistost, lepota in dopadljive oblike j prejela najvišje priznanje, zlato medalj® na graški razstavi. V večjih količinah s® prodajali predvsem pohištvo, stole, mize umivalnike in peči. Po naročilu so uliva-li tudi grbe, napise in plakete. Omenimo: da je dvorska železarna med ostalim if| delala posteljo po naročilu grškega kraH ja. Ker je posel cvetel, je tovarna odprl' svoja zastopstva v Trstu in v Benetkah' Lito železo se je ob vsem tem uvel-javilo tudi kot gradbeni material, zato s® na Dvoru izdelovali tudi balkonske E ___________________________________ I topniščne in mostovne ograje, okensk® J - •• ... mreže, strešnike, verande, vodnjake I® * mostove. Vodnjak, ki je stal na nov"- . meškem trgu in seje trajno zapisal v naš® L zavest s čudovito Kettejo pesmijo, so ulji L prav na Dvoru. Eno največjih naročil]®) Zj pomenilo naročilo za izvedbo noveg' čevljarskega mosta v Ljubljani. Dvob ca železarna je izdelala konstrukcijsk® rlemente in mostovno ograjo. Most st0; i še danes, vendar na drugem kraju, S®1 ;e je leta 1931 moral umakniti nove®® Čevljarskemu mostu, ki ga je zasnov®1 irhitekt Jože Plečnik. Zaton Na polovici 19. stoletja se je zač^ točasno usihanje. Tako je Johann E"' ;enthaler, ko je leta 1849 prevzel vodst^ elezarne, zvedel, da je tovarna v zef labem stanju in precej zadolžena. ™ arna je zaradi vse slabših izdelk0' :ačcla izgubljati zaupanje kupcev. OrflV limo le ponesrečeno kupčijo iz leta l8h lo je železarna dobila naročilo dunajski" ;a vojaškega poveljstva za izdelaj 3.600 granat in 140.000 šrapnelov. 10 odstotkov izdelkov je zaradi sla*" zdelavc prevzemni oficir zavrnil. j ^ Zadnji direktor je bil Franc Weidlr kj i se za napredek tovarne ni dosti za"1 tal, in izgube so se povečevale. L" 890 je Auersperg naročil, naj pošlje’" lunaj rudo v analize. Menda jc Weidl® amenoma poslal najslabšo rudo. odlagi te analize se je potem Auerspa®* dločil, da s L oktobrom 1891 železa®"' ipre. Stroje so večinoma prodali na L rnicc, kamor je odšlo tudi veliko n"l oljših delavcev. Razlog za zaprtje p"? ila le slaba železova ruda. Na avsi®1 čem ozemlju je nastalo veliko mod" ih železarn, ki so bile prehuda konk :nca Dvoru, poleg tega pa so dvor** elezarno pestile zelo slabe promfi*, ovezave. Slednje bi lahko rešila dola"® ka proga, če bi jo zgradili po dol' Lrke, kot so sprva načrtovali. Ukinitev železarne je pomenil" olino gornjega toka Krke hud go"P( arski udarec, konec dvorske železa®/ a je pomenil tudi konec proizvodnja1 ustrijsko oblikovanih izelkov ume1®1 ega železnega liva na naših tleh. , MILAN MAR^ Viri; , dalija Žargi.- Kovina a )anilo Breščak: Spomin na cvetoče Priloga Dolenjskega lista 16 OBE NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 7. nagradne križanke izbral Bogdana Finka in Franca Pavlakoviča, oba iz Novega mesta. Fink bo prejel 6.000 tolarjev denarne nagrade, Pavlakovič pa knjižijo nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 26. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 8. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. 1 REŠITEV 7. NAGRADNE s! KRIŽANKE Pravilna rešitev 7. nagradne križanke se, ej ^rano v vodoravnih vrsticah, glasi: jf TRAKTOR, radirka, opetnik, mol, o< OBRAMBO, pot, aer, kristian, ai lado, lectar, emirat, ozir, £- natikalo, rokavičar, nanak, nk. M Življenje posameznika je življenje njegovega tnega telesa. A LQWEN Poznamo samo pol resnice, če jo slišimo le z ^ Stranl' I. TORKAR & il- i i e' £■ Z Najluijše orgije ljubezni so nedolžne proti ijj »Mam sovraštva. M. STERLE 5 i Ob vsaki ženski nekaj izgubiš, ker vzamejo ' j Vec', kot so pripravljene dati. '*\ I. ZORMAN H Plodnost je zgolj brezbrižna praznina, I Medtem ko je preteklost nabita z življenjem. M. KUNDERA NA GR APNA KRIŽANKA 8 AVTOR: JOŽE UDIR FILMSKA ZVEZDA 'VEČ ZAPORED- NIH STRELOV OPISOVANJE NEČESA Z VERZI SISTEM TRNKOV ZA LOV MORSKIH RIB ZGORNJI DEL PROSTORA TEŽA OMOTA DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST RIRANA SNOV PRESTOL- NICA JORDANIJE MOŠKI PODPORNI LIK ;l. mes pousi ZABAVIŠČNI PARK NA DUNAJU DEŽELA, ZEMLJA (LATINSKO) SEMENIŠČE BERILO, BRANJE GORA NA KRETI NIKOLAJ GOGOU TERMALNO ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI FRANCOSKA ZELEN. JUHA IZRAELSKI PREROK TROPSKI ROD STROČNIC NRAVNO MOČAN ČLOVEK OKOLIŠ KRAU NIKO LANDSIO JOMAČIN SREDNJE- AMERIŠKA INDIJANSKA PLEMENA BALON, ZRAKOPLOV MLEČNI IZDELEK MIHA KOVAČ ŽIVAL VRANJE BARVE KEM. SIMBOL ZA ERBIJ DESNI PRITOK DONAVE MODRA SVETOVALKA ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV STEKLENA OMARA ZA GOJENJE PLAZILCEV IN DVOŽIVK o človeštvo zamudilo vlak? Ce nekega vlažnega, turobnega in zasneženega dne v belokranjskem Dragatušu srečaš Norvežana, potem seveda ugibaš, kaj vendar se je ( godilo, da ga je ravno ta čas prineslo ravno sem. Pa ima vsaka st\’ar l svojo logično razlago. Arne Tronstad je upokojeni inženir in aktivist kt tibanja za ohranitev čistega okolja, njegova žena pa je pedagoginja in tr Pfav tako privrženka naravovarstvenih idej. $ jii Že lani sta bila za veliko noč v Slovenj’ in po naključju sta dobila sobo v Župančičevem hramu v Dragatušu. S kolesom 5ta se vozila po Beli krajini, ki jo je že "avdajala pomladna slutnja, medtem ko je v njuni severni domovini še kraljevala 2l,na. Tudi prijatelje sta dobila. Še najbolj u se razumela s holandskim umetnikom ™ Pokorn Heijem, ki tudi živi v Dragatušu, j!1 njegovo družino. Zato sta jo letos za ve-'ko noč ponovno obiskala. . A letos je bil april drugačen. Pred ve-'ko nočjo, ko sta prišla, so nebo zakrivali ^inčeni oblaki in snežna brozga je vlažila tib in dol. Nič ni bilo s prijetnimi izleti, p sreči Norvežana ne more nič preseneli-'■ Bodil je neprijazne dneve izkoristila za da se je seznanila z delovanjem pred-°lske ustanove v Dragatušu, Arneja pa k01 našel v njegovi sobi za računalnikom, Jer je urejal vtise z njunega potovanja po ''''Siriji, prevajal in si beležil zanimivejše .Sotovitvc. Z veseljem mi je razkril ozad-'c svojega delovanja. Okoljevarstveni veteran V norveško gibanje za ohranitev čistc-jj? okolja se je vključil že v šetdesetih letih. °rvežani so znani kot ljudje, tesno pove-**]'• z naravo. Res, da je imajo dovolj, člo-,ek bi rekel v neizmernih količinah, mor-j*1 številni fjordi, dolge obale, gorske reke, ‘°rc skoraj od začetka Skandinavije pa tja hotele železnico ukiniti in promet preusmeriti na ceste. Ljudje so se povezali med seboj in sklenili, da železnice ne dajo. Oblasti so morale popustiti in v Koppang še sedaj vozi vlak, energetsko najmanj potro-šno in ekološko najbolj sprejemljivo prevozno stedstvo. Ekološka bitka, ki sojo dobili prebivalci malega Koppanga na Norveškem, je precej podobna bitki, ki jo bijejo v evropskih alpskih deželah. Tudi tu se prizadevajo, da bi ohranili železnico in ji dali nove naloge. Nanjo naj bi spravili čim-več tovora, ki se vali in smradi po cestah. Slovenija je v tem pogledu kaj žalosten zgled. Veliko se pri nas govori o novih av- Polarnih pasov. A zavest, daje nedotak- !'iena kto, tii narava končna in da je življenjski •g zelo ranljiva stvar, zlasti v skrajnih ,(?cjah severnega in južnega pola, kjer je jV«, dokaj hitro prišla do norveškega °vcka. In na lem področju je dela dovolj f?v$akogar, vsakega zase in za vse skupaj, cjjti zavest mora zgraditi najprej vsak v ®i, jo spoštovati in graditi naprej v skup-j| tclo, ki bo delovalo v posamezni pokra-f bi, državi in globalno. . Državni aparati ponekod bolj, drugod .Srij upoštevajo zahteve naravovarstvenih \) /8<*nizacij, odvisno pač od tega, kako in j bko vpliva na vodenje državne politike le j° v PosatT|ezni državi lobiji velikih in-. Nacionalnih družb, ki krojijo industrijski-; t^Voj Ker pa je kapital, ki ga obvladujejo ’ndustrijske družbe intrnaeionalen in sc ehva tja, kjer trenutno daje večje do- Arne Tronstad išče somišljenike po Evropi bičke, ne glede na to, kakšno škodo s tem povzroča naravi in vsemu, kar živi z njo, bi se morali povezati med sabo tudi ljudje, ki jim je kaj do tega, da ostane narava, v kateri živijo, neokrnjena. In tu je Arne Tronstad, eden od živčnih končičev gibanja za varovanje narave. S svojim računalnikom in modemom, ki ga lahko priključi na telefonsko omrežje, je povezan s številnimi somišljeniki v Avstriji, Švici, Nemčiji, Danski in skandinavskih državah. Zanima ga vse, zbiranje gospodinjskih odpadkov, njihovo sortiranje, predelava in ponovna uporaba, odpadki v kmetijstvu in industriji. Zanima ga, kako je z varnostjo atomskih central, kako daleč je v posameznih delih Evrope že prišlo onesnaževanje voda in zraka in kakšna pola so drugod ubrali, da bi to onesnaževanje zajezili in preprečili. Naletel je na zanimive rešitve na Danskem in v Avstriji. Posreduje jih somišljenikom domov na Norveško pa tudi drugam po svetu, kjer zavest že išče poti iz ekološke krize. Arne s svojimi prijatelji po elektronski pošti v glavnem komunicira po nemško, s svojimi gostitelji v Dragatušu govori angleško, midva pa, ker nama je ta jezik najbolj skupen, govoriva v švedščini. Arne je svojčas študiral na univerzi v švedskem Goele-borgu, jaz pa sem živel v Stockholmu. Bitka za vlak V Slovenijo sta Bodil in Arne prišla z vlakom. Vlak je njuno najljubšc prevozno sredstvo. Spominja ju na prvo ekološko zmago, ki sta jo slavila doma v Koppangu na Norveškem. V njunem kraju so oblasti ZDRAVNIK RAZ Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med. Skrb za telo v jeseni življenja (i) Večina strokovnjakov je mnenja, da je staranje nenehen proces, ki se dogaja nam in vsemu živemu - prav tako tudi rastli nam in živalim. Dogaja se vse življenje, začne se s spočetjem in konča s smrtjo. Ne prizadeva ljudi šele, ko dosežejo šestdeset let, ampak slehernega, dojenčka, otroka, mladostnika, mlajše odrasle in starejše ljudi. Čas je, da začnemo samozavestno in ponosno praznovati petdeset, šestdeset ali pa sedemdesetletnico! Raziskave so pokazale, da se prav ljudje v jeseni življenja počutijo najbolj zadovoljni, saj so končno prispeli na cilj. Zdaj je čas, da se opusti naglica in se prično upoštevati vsa skrita nagnjenja, ki jih do sedaj niso imeli časa ali pa poguma razviti. V resnici prav razvoj v zadnji tretjini življenja prinese največjo srečo. Z leti kažejo organi splošne znake naravne obrabe. Ne trdimo, da se vse funkcije slabšajo enako hitro pri vsakem posameznku. Prej nasprotno, skoraj pri vsakem je ta hitrost drugačna. Ena najbolj značilnih sprememb se pojavi v telesnem odzivanju na zunanjo temperaturo. S staranjem se manj učinkovito ogrevamo, poleg tega se manj uspešno borimo s prekomerno temperaturo. Ko smo mlajši, izgubljamo vročino z razširitvijo kožnih žil in znojenjem, ko se staramo, pa to ni več tako učinkovito. S staranjem dobijo oslabeli deli telesa manj kisika, hranilnih snovi in protiteles. Pri starejših ljudeh transport ni več tako učinkovit kot v mladosti. Pre-snovki se lahko odlagajo v celicah ali med njimi - groba primerjava bi bila, da se sistemi v organizmu zmašijo. Tako nabiranje presnovkov v organizmu je ovira za normalno delovanje našega organizma. Organizem se v zrelih letih težje prilagodi stresu, poškodbi oziroma bolezni in traja dalj, da si zopet opomore. Mnogo ljudi ne kaže znakov obremenjenosti, kadar počivajo. Samo ko so izpostavljeni stresu ali telesnim naporom, sc pokaže poslabšano delovanje različnih organov. Nekoč so mislili, da je tako poslabšanje funkcij neizogiben del staranja. Sedaj lahko upravičeno pripisujemo določeno poslabšanje staranju, vendar pa je mnogo odvisno od treniranosti našega organizma. Ko sc človek stara, se nedvomno zunanji videz spreminja in za večino ljudi je staranje kože in las končni razsodnik o starosti. S staranjem se v koži izgublja maščobna plast, postopno odmirajo lojnice in znojnice, otrdijo in zmanjšajo se krvne žile, ki prehranjujejo kožo. (Nadaljevanje prihodnjič) praktični „ _ v. praktični KRIŽ praktični . praktični Spomladansko čiščenje Spomladansko čiščenje lahko povzroči precej slabe_ volje, če ne veste, kako bi se lotili dela. Če imate kristalni lestenec, ga lahko očistite, ne da bi ga sneli s stropa. Brušeno steklo očistite s krpo, ki jo namočite v mešanico enega dela alkohola in treh delov vode. Zdrgnite kristalne dele lestenca in odstranite umazanijo. Na steklu ne bo ostala niti sled vodnih kapljic. Še lažje pa je, če si nataknete bombažne rokavice, pomočite prste v salmijak in zdrgnete zamazane kristalne delce s prsti. Ce pa bi se radi znebili sivkastih apnenčastih usedlin med ploščicami v kopalnici, vzemite staro zobno ščetko, namočeno v močan kis. Skrtačite sivkasto plast in splaknite z vodo. Madeže s stenskih tapet pa lahko zradirate z radirko, če gre za rise s svinčnikom ali za odtise prstov. Če pa imate pralne tapete, jih zdrgnite s krpo, namočeno v mešanico vode in detergenta za pomivanje posode v razmerju 1:4. tocestah in prometu, ki ga bodo te prevzele, prav malo pa o temnih plateh, ki ga ta promet prinaša. Prav verjetno je, da bodo naše ceste sprejele tudi breme, ki ga Nemci, Avstrijci in Italijani poskušajo spraviti s svojih alpskih cest. Čedalje večje kolone tovornjakov na naši meji z Madžarsko bi že lahko dale slutiti v to smer. Bodil in Arne sta prišla k nam z vlakom, iskat somišljenike, ki so jim čisti zrak, čista voda in čista narava nasploh dragocenejši od trenutnega udobja. Svetovni kapital in multinacionalke se združujejo med seboj v svoji gonji za dobiček. Zakaj se ne bi združevali tudi ljudje v bitki za svoj obstoj in prijaznejše življenje? Tudi pri nas jih je gotovo precej, čeprav je gibanje zelenih trenutno razkosano. TONE JAKŠE Mesna pita s čebulo Za 6 oseb potrebujemo: 2 stari žemlji, 200 g korenja, 200 g zelenirtega gomolja, 2 šopka peteršilja, 750 g mlete govedine, 3 jajca, 2 žlici gorčice, sol, poper, mleto sladko papriko. Poleg tega: 750 g čebule, 100 g prešane slanine, 1 žličko kumine, 6 jajc, 2 lončka goste kisle smetane, 300 g sira. Žemlji namočimo v vodi. Korenje olupimo in drobno sesekljamo, prav tako zeleno. Peteršilj sesekljamo. Mleto meso zmešamo z iztisnjenima žemljama, s sesekljano zelenjavo, peteršiljem, jajci in gorčico. Dobro pregnetemo in pikantno začinimo. Postavimo na hladno. Olupimo 3 čebule in jih razpolovimo in narežemo na tanke rezine. Slahino narežemo na pramene, hrustljavo jo scvremo v ponvi. Poberemo jo iz ponve, na maščobi pa prepražimo čebulo, da postekleni. Solimo, popramo in primešamo kumino. Mleto meso porazdelimo na pomaščen pekač. Pečemo pri 200 stopinjah 10 minut. Na popečeno mesno podlago porazdelimo čebulo, slanino in nariban sir ter vse skupaj prelijemo z zmešanimi in začinjenimi jajci in smetano. Pečemo še 30 do 35 minut. Ostanki strupov v zelenjavi in sadju? Helmut Wandmaker, pisec odmevne knjige “Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!”, stavi vse na sadje in zelenjavo. Res gre za najbolj zdrav način človeške prehrane, ki pa tudi ni povsem “nedolžen”. Žal so včasih prav v najlepši zelenjavi in sadežih ostanki pesticidov. Da bi se obvarovali nevarnosti, je britanska študijska skupina pripravila pravila, ki naj bi jih upoštevali pred uživanjem sadja in zelenjave. Po njenem prepričanju velja preprosto pravilo, da manj kot je razvita dežela, iz katere uvažamo sadeže in zelenjavo, večfi je verjetnost, da je v njih cenejši in nevarnejši pesticid. Solata je med novembrom in majem precej nevarnejša kot v drugih mesecih. Jabolka in hruške so najboljše iz organskega sadovnjaka, v vsakem primeru pa mora imeti kupec zagotovilo, da je bila spoštovana karenčna doba, to je potreben čas od zadnjega škropljenja. Komisija tudi priporoča, kako je treba očistiti sumljivo zelenjavo, na primer korenček, ki ima največ ostankov pesticidov v kožici in na obeh koncih. Kot drugo skrajnost navaja česen in čebulo, ki ostankov pesticidov skorajda ne poznata. Kurjenje s tekočim gorivom (2) V pretekli številki smo zapisali, kaj mora opraviti serviser oljnega gorilnika ob pregledu. O opravljen delu mora serviser napisati zapisnik, ki ga shranite. Ob vsakem njegovem obisku primerjajte prejšnji zapisnik z novim. Serviser, ki omenjenih del ne opravi v celoti in ne kontrolira delovanja gorilnika z ustreznimi instrumenti, v vaši kotlovnici nima kaj iskati. Gorilnik je dobro nastavljen, če je sajavost med 1 in 2, količina ogljikovega diosida (CO,) v dimnih plinih med 4 in 12 odst.; temperatura dimnih plinov naj bo med 160 in 240 stopinjami. Če se filter na dovodu kurilnega olja do gorilnika pogosteje maši ali če je kako drugače moten dovod goriva, je potrebno očistiti tudi cisterno za shranjevanje kurilnega olja, kar naj opravi strokovnjak, da ne bi prišlo do izlitja v okolico. Več in obširnejše informacije ter nasvete o racionalni rabi energije v vašem domu lahko dobite brezplačno v energetsko svetovalnih pisarnah. T 1 Ol Od zelene Krke do bio salame Kdo ve, kaj se je pletlo po glavi Lovrenčkovemu Marjanu, ko jo je v prosojnem poletnem dnevu mahal skozi gozd in travnike proti Krki. Takrat, v petdesetih letih, je bil svet še poln optimizma. Ni bilo še onesnaževanja, vsaj zavedali se ga ljudje še niso. Zrak je bil čist in zelena reka se je vila.po pokrajini kot cvetni venec travniških rož na glavi mladega dekleta; bila je lepa, sveža in neokrnjena. Brez pomisleka si se lahko p.redal njenemu osvežujočemu objemu, pil si jo lahko, če si bil žejen. To so počeli tudi tisti, ki so v poletni vročini na njenih bregovih sušili seno, kajti zeleni zaklad svežine je bil neizmeren, vsaj zdelo se je tako. Za Zupančičevega Marjana ali Lovrenčkovega, kot so tiste z domačije ob gozdu na Dolenjem Maha-rovcu tudi klicali, je bilo tisti čas tukaj vse novo. Pred kratkim se je preselil sem iz Žalca. Njegova mati Elza je bila od tam doma, oče Polde pa je bil iz Maharovca. Z Lenčkovine je odšel v svet s trebuhom za kruhom. Našel ga je v štajerski zemlji. Postal je rudar in se oženil z Elzo. Imela sta že nekaj otrok, ko se je začela vojna, med vojno pa se jima je rodil še Marjan. V začetku petdesetih se je družina preselila na očetov dom. Hiša je bila majhna in zemlje okoli nje ni bilo kaj prida. Mati je izvlekla iz nje najnujnejše za v lonec, oče je s svojim delom poskrbel za priboljšek in življenje Lo-vrenčkovih v tej dolenjski vasi se je ustalilo. Marjan je odrasel v močnega fanta. Spominja se kmečkih del ob pustem krompirju, košenj ob jutranji prežganki, spominja pa se tudi likofov, ko so se mize šibile pod bogastvom lepo dišečih jedi in obilja opojne pijače. Vse to je kmalu minilo in danes živi z Marjanom le še spomin na tisti čas, po svoje robat, a kljub temu poln zelene mehkobe in pristnih medčloveških odnosov. Prišel je tudi čas, ko je bilo treba pomisliti na bodočnost. Marjan je sedel na kolo in se odpeljal v Novo mesto. Ustavil se je pri Vindišerju, kjer je bila tisti čas mesarija in predelava mesa. Vzeli so ga v uk. Mnogi so ga svarili, kajti bil je bolj majhne rasti. “Ne boš zdržal. Delo je zate prenaporno,” so ga svarili. A Marjan je bil žilav in vztrajen. “Pa če živino razkosavajo na mojem hrbtu, dve leti bom vzdržal,” je bil vztrajen. In j* šlo. Tiste dve leti in še nekaj desetletij zatem. Pridobil je zaupanje in potrebne strokovne izkušnje. Tudi osebno prijateljstvo starih mačkov v mesni obrti, ki so poznali skrivnosti svojega poklica. France Koncilija, dolgo časa Marjanov predpostavljeni, mu je zaupal recept za pravo domačo salamo. Marjan se je držal njegovih navodil, z leti dodal še svoje izkušnje in rezultat je bil kmalu opazen. Na salamijadah, kjer se med seboj pomerijo izdelovalci tovrstnih mesnih izdelkov, so njegove salame začele dosegati čedalje višja mes- ta, dokler niso zadnja leta obtičale čisto na vrhu. Na Dolenjskem so prehitele vso konkurenco, pa tudi v slovenskem merilu, tako je pokazala nedavna razstava v Ljubljani, lahko posega po samem vrhu. Obiskal sem ga na njegovem domu v Maharovcu. Prav tam, kjer je svoj čas stala Lovrenčkova hišica, stoji danes lepo urejena moderna domačija z gospodarskim poslopjem. To sta ustvarila Marjan in njegova žena Slavica, zdaj jima pomagata tudi sin Marjan z ženo Alešo, v ozadju pa je tudi že vnučka Petra. S svojim poldrugim letom starosti sicer z delom ne more pomagati, zato pa daje dedku in babici močno moralno spodbudo: rada ima namreč salame. Med kramljanjem v svoji mesni delavnici, kjer strop krasijo goste vrste lepo dišečih salam, Marjan razkriva skrivnost svojih salam. Nič nima proti, če jo objavimo. Tako kot skoraj pri vsaki stvari se vse začne pri izvoru. Pri salamah so to prašiči. Pogoj je prava sorta in seveda prehrana, s katero se špehatost zmanjša in čvrstost mesnega tkiva poveča. Na svojem polju Marjan prideluje krmo. To ni tista klasična, ki si jo ponavadi predstavljamo kot svinjsko krmo, pač pa razne detelje, ki jih v sveže ali suhe poklada prašičem dvakrat dnevno, pri tem pa s posebnim napajalnim sistemom pazi, da imajo živali vedno na voljo dovolj čiste vode. Te namreč prašiči popijejo veliko. Posebna umetnost pa je seveda tudi sušenje salam, pri katerem se kmalu pokaže, iz kakšnega mesa je bila katera napravljena. Marjan ima v svoji sušilnici tudi salame, v katerih je meso prašičev, ki niso bili pravilno krmljeni. Ko visijo skupaj z Marjanovimi, je razlika vse očitnejša. Prve postajajo vse bolj zvite in zgrbljene, medtem ko njegove ostajajo ravne in sorazmerno gladke. Marjan redi prašiče za svoje salame sam. Ima tudi širok krog sorodnikov in prijateljev, ki so spoznali prednosti njegovega načina vzreje. Že vrsto let tu kupujejo prašiče, pri njem pa imajo tudi koline. Po njegovih navodilih napravijo klobase in salame. Vsakdo sicer izdelek prilagodi svojemu okusu, a osnova in surovina je vendarle Marjanova. Ni čudno potem, da njegovi sodelavci na salamiadah ponavadi zasedajo mesta takoj za njim. Marjana je pred leti začelo ščipati v levi nogi. Bolečine so postajale vse hujše, moral je na operacijo in se invalidsko upokojiti. Pa tudi potem ni bilo dosti bolje, zato se je po nasvetu zdravnikov odločil: noga mora stran! Lani, za Valentinovo, je ležal na operacijski mizi, kak mesec zatem pa je bil že spet na salamiadi. Proteza mu volje do dela ni vzela, mala Petra pa ga spodbuja k novim navdihom. Letos je izdelal tudi bio salamo. Okusna je in trajna, v celoti pridelana na okolju prijazen način. TONE JAKŠE Marjan Zupančič, žena Slavica in vnučka Petra v mesni sušilnici Po sledeh Janezkovega rodu Oče in mati Bradačeva, Janezkova po domače. Domačija Franceta Bradača, po domače Janezkova, iz Loške vasi stoji pod vznožjem Kočevskega Roga skoraj čisto blizu studenca Crkavnika. Na domačiji živijo potomci nekdanjih rodov, a se jim v današnjih razmerah še sanja ne, kako so živeli njihovi pradedi. Da bi se vsaj delček zgodovine Janezkovega rodu ohranil, sem obiskal 78-letnega Jožeta Bradača, zadnjega moškega potomca tega rodu, ki kot upokojenec živi na domačiji p Soteski in pomni veliko zanimivega iz nekdanjih časov. Bil je šesti po vrsti od enajstih otrok, ki so privekali na svet pred prvo svetovno vojno in še po njenem koncu. Na moje prigovarjanje je obudil spomine na svoje starše in otroštvo v Loški vasi. Med pogovorom so se mu oči večkrat zazrle proti kraju, kjer je doživel mnogo lepega, saj je otroštvo lepo, pa če ga preživiš tudi v pomanjkanju, samo da občutiš skrb ljubeče matere in očeta. Vse postoril sam “Moj oče, ki je prevzel kmetijo po mojem starem očetu, se je ženil mlad,” pripoveduje Jože. “Ženo sije poiskal pri Adamčkovih v Drenju. Oče mu je svetoval, naj si za ženo poišče dekle iz hribovitih krajev. Takrat sp slovele, da se v ravninskem svetu zelo dobro znajdejo, ker so odpornejše in privržne za vsako delo. Takrat je bila navada, da so hodili na oglede, če so hoteli ženiti starši sina ali pa hčer. No, mojemu očetu je bilo brhko dekle z Adamčkovcga grunta zelo všeč in se je z njo leta 1906 poročil. Stara starša sta si izgovorila preužitek, da pa je bil grunt razbremenjen, so odšli brat in tri sestre v Ameriko in se odpovedali dediščini.” Jože je povedal, da je oče na gruntu poprijel za vsako delo. Ni mu bilo treba hoditi k rokodelcem, če se mu je pokvarilo kakšno orodje. Vse stvari je znal mojstrsko sam narediti. V prvih letih so mu pri delu na gruntu pomagali še oče, mati in stric, potem pa se je od 1907 do 1924 vsako leto družinica pomnožila za enega člana. Številne družine so bile takrat v ponos narodu, ki je bil naučen tako, da prav vsak otročiček, ki pride na svet, prinese s seboj tudi kos kruha. Grunt, ki je bil malo večji, so tako vsako leto skrbneje obdelovali. Sadili so koruzo, krompir, fižol in žito. Delali so vse ročno, le orati so jim pomagali voli, ki so jim služili tudi kot dobri in zvesti prevozniki. Hiša in gospodarska poslopja so bili kriti s slamo. Hiša je imela dva konca s kuhinjo v sredini. Kuhali se je takrat v peči v železnih ali lončenih posodah. Kuhinja je bila z dimnico, zato je dim večkrat silil k tlom, da je imela mati včasih čisto rdeče oči, kakor da bi jokala. Ko so bili otroci majhni, so jim dali jesti v lončeno skledo kar na tla. Ponavadi pa so zajemali iz skupne sklede: mleko in žgance pa repo in žgance, v kropu krompir, fižol, tisto pač, kar so dale njive. Solato so imeli zabeljeno s Špehom; olja niso poznali. Tako so naše njive, ki so jih spoštljivo obdelovali, poplačale delo njihovih rok. Za zimo so pripravili eno kad repe, eno kad zelja, napolnili predal s krompirjem, nasušili krhljev in suhih hrušk pa še dosti drugih dobrot sta shranila oče in mati v leseno kaščo, v katero sta stopala le onadva, in to s takim spoštovanjem, kakor da stopata v cerkev. Kupovali se je zelo malo, kdaj kakšno kilo sladkorja,, petrolej za razsvetljavo in kaj za obleko. Da se je lažje “odrajtalo fronke” (tako se je reklo plačilu davkov), je mati prodala kakšno jajce, kokoš, maslo in smetano, oče pa je prodal kakšnega telička. Težave, in to velike, pa so imeli starši, ko so otroci začeli hoditi v šolo. Obleke so nosili eden za drugim. Mati jih je ob večerih parala in znova šivala, ko niso bila več za otroška telesca; a takrat se že ni več vedelo, kakšno je bilo blago, ko je bilo še novo. na očeta imam spoštljiv spomin, ali njegi sem videval na njivah, travnikih, pri del«(y zunaj in okoli hiše. Bil je steber grunta.' Ko je oče moral leta 1914 na fronto'1 Karpate, je na mater poleg skrbi za sedem otrok padla še odgovornost z» grunt. Oče je bil v vojski štiri leta in je šel skozi grozote front na Karpatih, v Galiciji in na Soči. Da je preživel, gre zahvala predvsem temu,«da je bil polkovni; kuhar 17. polka kranjskih Janezov. Vsaj ko leto enkrat je prišel na dopust. Ljuj beče je objel ženo. Kako je ne bi, saj st je tam na fronti naslišal bobnenja topo' nagledal se je ran in smrti, naslišal klet-j vin v vseh jezikih. Doma pa je slišal petji ptic in ljube glasove vsak dan večjih otrok. Po vsakem obisku pa se je Janezkova družina pomnožila še za enega otroj čička; med vojno so se tako rodili štirje Ko je po končani svetovni vojni prišej oče domov, je še bolj poprijel za delo nj gruntu. Poznalo se je, da štiri leta ni bik; moške roke. Delo je klicalo od vsepoj vsod: tu je bilo polomljeno orodje, ta® je puščala streha, popraviti je bilo trebsj vozove, naplesti iz šibja novih košev fr košar. Za večje otroke je oče zbil v hiej vu zraven živine lesene pograde, da s) pozimi spali na toplem, poleti pa so spaj na podu ali na kozolcu. Denarja v prvi) letih po vojni skoraj niso poznali, in takj so morali veliko stvari dodatno naredit kar doma. Kuhali so domače milo, dew li iz ječmena domačo kavo. Janezkov oc je bil daleč naokoli znan kot domači ffltj sar, ki je znal iz prašiča narediti vse goče. Žavrglo se ni skoraj nič, tudi jul'!j ne, v kateri so se kuhale krvavice (god lja). Če je bilo kaj slabšega, so dali re' nim ljudem in beračem, ki jih je bilo vsa* dan več. Ob času kolin ali večjih prazni kov, ko so vedeli, da je kmečka miza brf bogata, so si kar kljuko podajali. Večji dom Živinozdravniki so bili tiste čase f no dragi. Na vso srečo se je oče Janeze* ki je bil zdaj oče že enajstim otrokofl1 spoznal tudi pri goveji živini in bil zrave1 pri vsaki telitvi daleč naokoli. Tudi21 bolezni živine je znal svetovati to in on1' Čeprav je bil precej okoli, pa ga nihče n ; videl kdaj pijanega. Od skrbi za števili1' družino je žena zadnje čase zlezla skup3! Še sreča, da so iz Amerike dobili ce* kovčke oblek in obutve. Čeprav se je p'1 znalo, da vidno peša, je pomenila druži3 luč. Oba z očetom sta sanjala o večje1* domu, o kuhinji s štedilnikom pa da31 bi bilo treba otrokom spati v hlevu skednju in seniku. Otroci so prislužili*1 nekaj s prevozom lesa iz Roga na žele* niško postajo v Straži pa še z drugimi f ložnostnimi deli. Ker je pomagal ljude3* so tudi oni njemu, ko se je odločil,31 zgradi novo hišo. Tako je pri FranceJ* Bradaču-Janezku leta 1922 zrastla velr ka in prostorna hiša, ki je bila za ti5*1 čase že kar moderna. J Kljub temu so nekateri otroci po svetu, saj grunt ni mogel vseh p1^ hraniti. Nekateri so se izučili rokodels™ poklicev, nekateri so odšli v NemčiP Ljubezen materina ter očetova pridu0 in poštenost pa so bili tako globoko vc*r Ijcni v Janezkovih otrocih, da so sc gosto vračali domov, če ne za stalno, r ob praznikih in proščenjih, da so zajemali iz skupne sklede, se razgled* po ozarah, kjer jim je tekla mladost, spet šli v svet. Janezkov dom je postal lep in sna*0 posestvo lepo obdelano. Za sosed«1 * imeli Bradača, ki sc je enako pisal ini ^ imel prav tako številno družino, zato ^ si v času velikih del družno pomaga*1, Janezkov oče se je postaral, nio^ mu pošle, ko je dočakal še eno gorje - drugo svetovno vojno. Kakor koč v davnini, ko so se rodovi Brada ^ upirali turškim vpadom, je prirojeni1 ^ prednikov jasno določil in vsa družin3 ^ ^ , i-i _ ___________ A,. K je opredelila za partizane. Oče in sta bila globoko verna - pred jedjo sOL 1 v - tr I “Naša mati je imela stotera srca,” pravi Jože. “Toliko otrok nas je bilo, da^ je najmlajši še ležal v kadunjicah, malo starejši v zibelki, pod materinim srcem pa je že čakal naslednji, da se rodi. Tudi njih vedno molili - in taka sta 0Sla*a.!jkP po vojni. Hodila sta v cerkev in tegu r . 0 nihče ni branil. Zdaj oba počivata prč (I Martinu, na domačiji Bradačevih p3 I H nov rod. TONE VIKA1 istično jezero Titicaca tl) KNJIŽNA POLICA Ko stoji m na obali velikega sladkovodnega jezera Titicaca na nadmorski višini 3812 m v osrčju Andov, se mi zdi, kot bi se pred mano opiral ocean, tako daleč čez obzorje se razprostira[ modrina jezera in se spaja s tako tipično pemansko modrino neba. Čutim, da sem prišel v povsem drugačen svet. Vse je tako nenavadno in veličastno. Zasnežene gore in pisani oblaki so v tem ozračju videti kot neresnične kulise, daleč so, vmes so kilometri in kilometri rumenorjave ravnine s pustinjsko travo, s čredami ovac, lam, alpak, pa divje vi-itj kunje in gvanakt, tu pa tam je kakšen oj Pastir, hiša iz blata, in vse je tako blizu o* ‘n tako ostrih oblik, da bi jih lahko dose-je gel z roko. Vsa ta naravna nabitost z 'A energijo, posebna paleta barv in veličina J prostora je vznemirljiva do take mere, da ju s> povsem prevzet in ganjen. V tem J okolju nastajajo najlepše andske meloni dije, ki jih tako občuteno izvabljajo iz L- piščali. Titicaca je podolgovato, ledvičasto jezero, sestavljeno iz treh delov, na se-j veru in jugu sta kotanji, ki ju povezuje ^ °zek preliv z glavnim jezerom. Perujsko-^ bolivijska meja vijugasto deli jezero na '; Približno enaki polovici. Jezero je dolgo okoli 177 km in se razprostira na površini j 8.300 kv. km, kar je dobri dve petini Sloja venije, z 3.812 m nadmorske višine pa je £I najvišje plovno jezero na svetu. Pred |f kratkim so izmerili novo največjo glo-|0 bino - 467 m. Jezero napajajo gorski po-N taki, ki ne presahnejo, saj se sneg in led A v planinah čez dan stalno topita. Tako je m temperatura vode preko celega leta pri-al: nterna za ribištvo. Glavni odtok iz jezera je reka, ki na jugu teče v 260 km oddaljeno slano jezero Poopo v Boliviji. Sveto jezero Jezero je skrivnostno. Temni oblaki, ki obdajajo andske gore v okolici, in slepeče sonce so že stara plemena pa tudi Inke navdali z verovanjem, da sonce in belobrado vrhovno božanstvo Virakoča vstajata iz globin jezera Titicaca. Pri Inkih je bil svet resnično svet! Zato so v vsem videli blagoslov velike skrivnosti. Sveta so bila vsa jezera, ker so bila vir plodnosti, sveta je bila vsaka votlina, ki je predstavljala rodno odprtino v telesu Velike matere - Pacha Mame. Svet in kozmos so spoštovali kot celoto, kjer je yse uravnoteženo in med seboj pogo-)eno. Sonce je bilo mogočno božanstvo, s»j je v enem dnevu obiskalo vseh devet Sornjih nadzemeljskih resničnosti, kot so jih Indijanci poimenovali, in štiri spodnja nadstropja v kozmosu. Koncept časa 'n prostora je pri Indijancih svojstven in derazdružljiva celota. V predinkovski dobi je bilo jezero veliko večje. Na južnem delu jezera so ostanki starega obrednega in kultnega ntesta Tihuanaca, kjer so ruševine še danes zaradi solidne gradnje dobro °hranjcnc. Na višku svojega razvoja je 4 jnesto imelo do 20.000 prebivalcev. Zdaj terih počivajo poglavarji, so nema priča razvite civilizacije. Tem, do 12 m visokim ovalnim stolpom stolpom tišine pravijo chullpe, narejene so iz lepo obdelanih temnih in skrbno zloženih kamnitih klad. Najbolj ohranjene so ob bregovih Umaya pa tudi drugod. Plavajoči otoki Uroš Iz največjega pristaniškega mesta Puna smo odpluli z barkačo proti plavajočim otokom. Breg, plavajoča ploščad, neke vrste splav, na njem pa hiše, razgledni stolp, prodajalna spominkov, vse izdelano iz rumenega trstja, ki ga imenujejo tortora. Plavajoča tla so se zibala in se ponekod udirala, kar je zahtevalo previdno hojo. Srečali smo Uruj-ce, stalne prebivalce plavajočega otoka, ki jih imajo za morebitne potomce Tihuanačanov, saj so zelo podobni celinskim Ajmarom. Uruji so kopno zapustili pred več stoletji, ko so se umaknili pred nadležnimi plemeni, Ajmari in Kečuji. Trstičje, totra, ima pomembno vlogo v življenju Urujcev. Iz njega so narejeni sami plavajoči otoki. Otokov je več in niso povezani med seboj. Iz trsja izdelujejo tudi lične čolne, ki jih uporabljajo pri ribarjenju in za prevoz v šolo, v trgovino, na pošto (kjer je celo telefon), kar je na drugih plavajočih otokih. Preživljajo se s krompirjem, juko, oko in kinujo. Vso zemljo, ki jo potrebujejo za gojenje teh gomoljevk in korenovk, nabirajo na jezerskem bregu. Tudi nekaj prašičkov teka po otoku. So majhni, imajo velike rjave ščetine s črnimi zaplatami in so še najbolj podobni veprom. Pomemben del skromne prehrane Urujcev so ribe, ki so praktično na dosegu roke. S primitivnim ribiškim priborom jih ujamejo bolj malo. Zelo iskani sta mavrična postrv, ki zraste do 60 cm, in slepa užitna krastača velikanka, ki meri do 50 cm. Da je trsje uporabno prav za vse, potrjuje ta izvirni kuharski recept za pripravo urujske specialitete. Ribice boga (kot naša sardelica) dušimo z narezano zeleno papriko in mladimi poganjki “tot-re”, ki so v vodi. Pravijo, da je okus kar v redu, saj tudi Kitajci uporabljajo slično mlado trstiko t.j. bambus pri pripravi kitajskih specialitet. Urujci so oblečeni v tradicionalna oblačila: moški imajo pisane volnene kape “gorros” z zaušnicvami in pončo, ženske pa nosijo okrogle klobuke iz debele klobučevine in široka, nabrana pisana krila v nadstropjih. Vranje črni lasje so spleteni v kito. Lesketajoče beli zobje so naravni okras. Uruji, ki jih je danes še okoli 300, so na primitivni stopnji razvoja. Vse svoje znanje prenašajo iz roda v rod po ustnem izročilu, od gradnje otokov, hiš, čolnov in načina življenja (brez elektrike, vodovoda, kanalizacije, kolesa) do prekrasno izdelanih tkanin z vzorci iz davne preteklosti, pletenin, tapiserij, prtov, rokavic, šalov in raznih spominčkov v obliki nagatene ribe, ptiča ipd. Zelo lični so mali čolni iz totore. Pogost motiv na tapiserijah je Jokajoči bog s Sončnih vrat Tihuanace. Vse te izdelke je možno kupiti, saj so razstavljeni kar po tleh. Koka, kraljica rastlin Koka je indijanska kraljica rastlin. Raste v nižje ležečih vlažnih in tropskih območjih perujskih in bolivijskih Andov. Na jugozahodni obali jezera, kjer so primerna območja, danes načrtno gojijo in pridelujejo kultivirano koko v večjih količinah. Iz njenih listov pridobivajo kokain, znano mamilo pa tudi zdravilo. Državna kontrola nad nasadi je običajno nemočna v borbi z mafijo. Kokini listi tako največkrat pridejo v napačne roke. Že stoletja Indijanci žvečijo posušene liste koke za poživilo. Koko je mogoče kupiti v instant vrečkah za pripravo čaja, ki je učinkovit pri višinski bolezni. V majhni dozi je to izredno poživilo. O velikem pomenu koke v preteklosti pove dejstvo, da so jo v vrečkah dajali kot popotnico na oni svet perujskim mumijam. Seveda velja ohraniti precejšnjo mero previdnosti pri uživanju koke, saj daljše, neomejeno uživanje izvlečkov iz ko-kinih listov vodi v hudo zasvojenost, ki je danes bič človeštva. Zato je mednarodna kontrola nad prometom s koko izredno stroga in pogosto tudi učinkovita. Preživeli inkovsko in špansko okupacijo Na ozemlju okoli jezera Španci niso pobili prvotnega prebivalstva. Nekateri indijanski rodovi, ki izvirajo iz časov Inkov, so še ohranjeni po vaseh in zaselkih ob jezeru. Ohranili so svoj jezik in svoje življenjske navade. Ajmari in Uruji so preživeli inkovsko in še špansko podjarmljenje, zato jih uvrščajo med najstarejše avtohtone prebivalce tega dela kontinenta. Na jezeru Titicaca je tudi več pravih otokov. Njihovi prebivalci so zadržali samoniklost v navadah in preživljanju. Motorni čolni, parniki, jadrnice in druga sodobna plovila jim sedaj jemljejo mir. Turistično še niso pokvarjeni, v obnašanju so kar malce sramežljivi in nerodni, a ravno zaradi tega tako zanimivi. Turisti so jih masovno pričeli obiskovati šele pred kratkim, ko je država pričela gojiti zgodovinski turizem kot novo vejo sicer revnega gospodarstva. JOŽE TAVŽELJ Je 20 km oddaljeno od južnega brega na bolivijski strani, pred tisoč leti pa se je bohotilo ob samem jezerskem obrežju. Najbolj znana ruševina so Sončna vrata, Vklesana iz enega samega 4 m visokega andezitnega bloka vulkanskega izvora, liie so dobila po človeku podobni po-. j4avi, ki je vklesana v vratno preklado, j i dostava naj bi predstavljala boga Sonca, 'ji Saj mu namesto las iz glave poganjajo nekaki žarki z drobnimi jaguarskimi Slavami, v roki pa drži žezlo. 5 ( Jezero Titicaca je bilo zibelka inkov- * ske dinastije, saj je Virakoča poslal Man-11Ci| Capaca na sončni otok, od tam pa je * J® začetnik zmagovite družine s svojimi brati in sestrami okoli leta 1200 krenil ! Proti Cuzcu, ki je bilo pozneje glavno U 'Pesto mogočne inkovske države pod 'odstvom Inke - sina Sonca. !* Že pred prihodom inkovske vojske v $ današnji južni Peru in Bolivijo je ob J1 goajah Titicaca živelo ljudstvo. Ajmarov. h p' temnejše polti, čokati, nizke postave, (•''rokih obrazov in grobih potez. Pred-ilJ ijklevajo, da so dediči tihuanašTega int-iiti Pcrigi in njihove civilizacije. Svoj jezik so ji Ohranili do danes. Ajmari so v tistih časih ■S "ili kulturno vsaj tako visoko razviti, če r ! rc še višje, kot Kečuji, osrednje ljudstvo g ^ 'Pkovske dežele. Ostanki utrdb in soli J-Po grajeni posmrtni kamniti stolpi, v ka- Moja resnica Nedvomno si bodo mnogi, ki bodo razmišjali o burnih devetdesetih letih tega stoletja, še dolgo zastavljali vprašanje, kako in zakaj je razpadla Jugoslavija ter kako se je Slovenija tako čudežno rešila iz krvav -ga kaosa, kije zajel preostali de! nekdr.rje Jugoslavije in pustil za seboj grozljivo uničenje, stotisoče mrtvih in milijone razseljenih ljudi. Na ta vprašanja se že ponuja veliko odgovorov, različmh, bolj ali manj prizadetih, tendencioznih, politično ali kako drugače obarvanih, med njimi pa gotovo imajo veliko težo tisti, ki jih je dr. Janez Drnovšek zapisal v svoji knjigi MOJA RESNICA, namenjeni domači in svetovni javnosti. Delo je te dni izšlo pri Mladinski knjigi, prevodi v pet svetovnih jezikov pa bodo izšli v kratkem. Ta knjiga namreč ni pričevanje kogarkoli, ampak človeka, ki je bil v prelomnih časih, ko se je odločala usoda Jugoslavije in Slovenije, akter in očividec ključnih dogodkov. Na tak položaj ga je vrgel splet naključij, tako zanj kot za druge presenetljivo in nepričakovano. Začelo se je po novoletnih praznikih leta 1989, ko je, kot v knjigi piše dr. Drnovšek, v svoji pisarni med kupom drugih papirjev povsem slučajno našel tudi obvestilo, da so ga v štirih občinah predlagali kot kandidata za člana Predsedstva SFR Jugoslavije. Rok za odločitev, da pristane na kandidaturo in se z ostalimi 75 kandidati poteguje za ta položaj, se je že iztekal. Dr. Drnovšek je na kandidaturo pristal kar tako, češ, “bom pač sodeloval v enem volilnem krogu”. Razpletlo pa se je drugače, na prvih povojnih svobodnih volitvah v Sloveniji je bil izvoljen za člana jugoslovanskega predsedstva, s tem pa je po spletu naključij, ker je bila pač takrat na vrsti Slovenija, da prevzame mesto predsednika predsedstva, postal jugoslovanski predsednik, vrhovni poveljnik oboroženih sil in še predsedujoči gibanja neuvrščenih. Vsekakor gre za izreden vzpon na politični vrh, ki mu težko najdemo primero. Še bolj presenetjivo pa je to, da se je na vrhu dr. Drnovšek ne samo obdržal, ampak učinkovito deloval, kar nikakor ni bilo lahko. Jugoslavijo je takrat že pretresala huda gospodarska kriza, mednacionalni spori so se zaostrili, še posebej na Kosovu, prav tako odnosi v federaciji. S svojim programom, ki jc temeljil na stabilizaciji gospodarstva, usmeritvi v Evropo in dialoškem reševanju sporov, je kljub metanju polen pod noge uspel, vendar žal samo za krajši čas, saj so stvari potem, ko je mesto predsednika predsedstva prevzel Srb dr. Borisav Jovič, hitro krenile navzdol do dokončnega razpada Jugoslavije. Dr. Drnovšek v knjigi jasno pokaže, da je poglavitni krivec za krvavi razplet in razpad države srbska agresivna in brezkompromisna politika, ki ni pristala na demokratizacijo in mirno reševanje problemov. V tem pogledu je prav zanimivo in poučno branje, kaj vse sc je dogajalo na sejah predsedstva v Beogradu in kako premeteno je delovala srbska politika, hkrati ko preseneča, s koliko državniške modrosti je Drnovšek dojemal položaj in primerno deloval. Med drugim je iz pisanja razvidno, da mu gre poglavitna zasluga za umik JLA iz Slovenije in za to, da besni in užaljeni jugoslovanski generali med slovensko osamosvojitveno vojno niso udarili po Sloveniji z letalskimi napadi. Knjiga je napisana berljivo in bo pritegnila širok krog bralcev, tako tiste, ki bodo iskali v nji analize in ocene minulih dogajanj, kot liste, ki jih v takih knjigah zanimajo različne podrobnosti in ocvirki. Slednjih sicer ni veliko, saj dr. Drnovšek ni človek take vrste, ki bi nanje kaj dal. nekaj pa se jih najde, denimo o novinarjih in njihovi povezanosti s tajnimi službami. MILAN MARKELJ Urujci na svojih doma izdelanih čolnih iz trstike "balsa" v narodnem oblačilu. Pet romanov XX. stoletja Nedolgo tega je izšlo prvih pet knjig četrtega letnika knjižne zbirke XX. stoletje, s katero Cankarjeva založba pomembno bogati našo prevodno književnost in slovenskim bralcem odpira okno v sodobni svetovni roman. V prvem paketu so kar štirje evropski pisatelji in le eden iz neevropskega okolja. To je Chinua Achcbe, klasik nigerijske in vse afriške literature, ki se z romanom MRAVi J IŠČI i V SAVANI v prevodu Jane Cedilnik predstavlja kot realistični družbeno - in socialnokritični pisec. Pripoved romana sc namreč odvija v izmišljeni afriški državi, ki pa ima vsa obeležja afriške sodobnosti z njenimi veliki nasprotji, bedo in zaostalostjo na eni strani in razkošnim življenjem nove aristokracije na drugi. Spremno besedo je napisal Nikolai Jeffs. S prevodom romana MORAVAGINE dobivamo v slovenščini sploh prvo delo iz zelo obsežnega opusa francoskega pisatelja Blaisa Ccndrarsa, ustvarjalca, ki se je ukvarjal z vsemi literarnimi zvrstmi in živel zelo pestro življenje. Del tega se je odrazil tudi v romanu Moravagine, ki ima za svoje ogrodje divje pustolovske epizode, vanj pa so vpeti najrazličnejši motivi, od pretresljivih psiholoških orisov do apokaliptičnih prizorov zla in razkroja. Glavni junak romana, izrojeni zli genij, ki mu življenje ne,pomeni nič in ki, prepuščajač se svojim strašnim nagonom pušča za seboj krvave sledove, je kot preroška napoved evropskega spusta v grozote vojne in totalitarizmov. Delo je prevedel in mu napisal spremno besedo Vita! Klabus. Kot Cendrars se slove^Hm bralcem prvič predstavlja v prevodu tudi švicarski pisatelj Adolf Muschg, dobitnik več uglednih literarnih nagrad, med katerimi je tudi naša Vilenica. Izmed njegovih številnih romanov je v izbor za zbirko prišel ALBIS-SERJEV RAZLOG, ki velja za najbolj berljiv Muschgov roman. Gre za nekakšno psihološko kriminalko. A to je le zunanji videz, saj pripoved o razmerju med psihoanalitikom in njegovim pacientov ter o zločinu ves čas izzvena v sporočila o temeljnih vprašanjih človekovega bivanja, njihova rešitev pa se kaže v vzhodnjaški filozofiji zena. Prevod in spremna beseda sta delo Toma Virka. Prvo srečanje z uveljavljenim, a pri nas neznanim nizozemskim pisateljem Ceesom Nooteboomom bo za naše bralce vsekakor zanimivo, saj slovenski prevod romana RITUALI, ki je prava uspešnica zadnjih let, prinaša berljivo zgodbo o osebnem in istovednostnem zorenju glavnega junaka, z njo pa se razpira kritično videnje zahod-noevrop- ske družbe v drugi polovici 20. stoletja. Roman je prejel več visokih priznanj, med njimi Evropsko nagrado za književnost, po njem pa so posneli tudi film. Prevedla ga je in spremno besedo napisala Tanja Mlakar. Poslastica za ljubitelje postmodernistične proze je roman TRETJI POLICAJ irskega pisatelja Flanna 0’Briena, ki se s tem delom prvič pojavlja v naši prevodni književnosti. Roman, poln sočnega irskega humorja, je 0’Brien napisal v irščini, izšel pa je šele po njegovi smrti in hitro zaslovel kot predhodnik metafikcijske proze. Roman je mogoče brati poznavalsko, vendar nudi obilo literarne zabave tudi kot komično pisanje. MiM O TIGR-u y Borec, revija za zgodovino, literaturo in antropologijo, je lanski letnik zaključil z dvojno številko, ki je izšla pred kratkim. Vsebina številke je kljub svoji zgodovinsko-raziskovalni naravnanosti še kako aktualna zaradi sedanjih slovenskih odnosov z Italijo in tamkajšnjim prekrojevanjem zgodovine fašističnega delovanja na slovenskem etničnem ozemlju. Dvojna številka namreč prinaša besedilo TIGR proti duhovnemu genocidu fašizma nad Primorci (Tolminsko 1918-1941), v katerem je avtor Borut Rutar na osnovi bogatega arhiva nekdanjega tigrovca Antona Rutarja ter na osnovi številnih drugih pričevanj zapisal pripoved o delovanju ilegalne organizacije TIGR, ki se je borila proti programiranemu in nasilnemu fašističnemu raznarodovanju in za osvoboditev Primorske in Istre (TIGR = Trst, Istra, Gorica, Reka) izpod Italije in za priključitev Jugoslaviji. Enako snov obravnava tudi knjiga PRIČEVANJA O TIGRU, ki so jo napisali Albert Rejec, Tone Černač in Jože Vad-njal, izdala pa Slovenska matica. Gre za spominske zapise treh nekdanjih tigrovcev. Rejčevo besedilo Organizacija Tigr v Slovenskem Primorju je prevod srbohrvaškega zapisa zasliševanja Ozne v Beogradu, Tone Černač v svojih Spominih na organizacijo Tigr popisuje gverilsko delovanje mladih tigrovcev v obdobju do 1937, Jože Vadnjal, ki jc bil vodilna osebnost Tigra na Pivškem, pa v Spominih na leta v zasedeni Primorski poskuša ob spominskih zapisih tudi tolmačiti vzroke in posledice delovanja ilegalne organizacije na Primorskem. Z obema knjigama se podrobneje iz-črluje podoba delovanja organizacije TIGR, ki je bila zaradi različnih vzrokov potisnjena vstran, četudi gre za enega od prvih upornikov zoper fašizem v Evropi. MiM [fflffčitelMgpgit Sp gjgpgrtel}) J j ŽEHTA - Po starem je imela “žehta” prav poseben pomen. Povezana je bila s pripravo bukovega luga, ki so ga ženske naredile iz bukovega pepela in s pomočjo dolgotrajnega žehtanja, ko so v kadi namočeno perilo prelivale z bukovim lugom. Lug so po tem postopku spuščale iz kadi, ga prestregle in vročega ponovno ulivale na perilo. Tako prekuhanega so ožele in v čebru na glavi odnesli ali z vozičkom ali z vprego odpeljale do izvira, potoka ali reke. Začelo seje izpiranje in po njem nemalokrat tudi sušenje perila kar ob reki ali potoku. Žehta je trajala tudi po ves dan in je bila posebno v zimskem času naporno opravilo, ki je marsikateri ženski pustilo bolezenske posledice. Fotografija je nastala po drugi svetovni vojni in prikazuje spiranje perila na Krki v Krški vasi pri Brežicah. (Pripravila etnologinja Posavskega muzeja Ivanka Počkar) Mnenje o Hrovatih - Hrovat krade tudi, če gre na božjo pot, naj bo raca al kopun al kar ima kljun. Hrovatje in cigani govore enako, so en rod, oboji so podobni bolj svinjam kot ljudem. Ne ljudje, ne dežela hrovaška ne morejo se priljubiti kranjskemu človeku. Na Hrovaškem je vse dolgočasno in pusto, kraji in ljudje. Hrovaška dežela se Kranjcu grda zdi, ali pridnega dobro redi. Hajd med Hrovate po denar, tamo še leži na cesti, ali ga Hrovatje ne vidijo, pobirata ga Kranjc in jud. Dolenjci so kot otroci - Mnogokrat zapravljivi brez misli - hip jih vlada in pregiblje. Kmet prinese davek, dobi v mestu dobre znance pa hajd v krčmo in plačuje tu mesto v davkariji do zadnje pare. Radi računov ne utegne davkar odškodnine pobirati - kmet, ves vesel, nese ves denar v krčme, ne misle, da bo treba če ne danes pa čez en teden dolžnost odrajtati etc. \ (k X OJ. ^ MOJE POTI V ŠOLO V šolo sem hodila iz zaselka, ki je bil najboj oddaljen kraj, zato so nam, otrokom iz te vasi, rekli “ta daljni”. Dopoldne so hodili v šolo višji razredi, popoldne nižji. Nekega dne, ko sem hodila še v prvi razred, smo se šolarji na poti domov porazgubili. Zajela me je noč. Dnevi so bili že mrzli, zimski okrog Miklavža. Praznika sem se bolj bala kot veselila, a ne Miklavža, ampak parkeljnov. Tako sem verjela vanje, da sem tisti dan, ko me je na poti zajela noč, šla po ozki gazi ves čas ritensko, da me ne bi mogel zagrabiti kakšen parkelj. V šolo smo hodili bosi od cvetne nedelje do pozne jeseni. Pretežno smo bili vsi revni, kmečki, slabo oblečeni in obuti. Bilo je takoj po vojni in takrat tudi ni bilo kje kaj kupiti. Nekateri smo bili oblečeni v pošite cunje in bili smo videti kot klovni. Najbolje je bil oblečen in obut Joži Bašljev. Bil je edinec in iz premožne družine. Lep plašček in usnjeni škorenjci, narejeni prav zanj, so ga naredili zares lepega v naših očeh. Seveda smo otroci poznali vse bližnjice do šole. Nekega jutra sem hitela po eni od V bližnjic čez Trnjeve v šolo. To je bila steza preko rebrastih njiv. Na spolzki poti mi je spodrsnilo. Zapeljala sem se po blatu in bila vsa umazana po plaščku. Kakšna nesreča! V šoli ni bilo toplih malic, pojedli smo, kar smo prinesli s seboj. Največkrat kos črnega kruha. Jaz sem ga, če je bil vsaj malo boljši, pojedla že kar na poti v šolo. Pot je bila dolga in imeli smo dovolj časa za vse mogoče vragolije in pogovore. Mudilo se nam je le v šolo, pa še to smo pogosto zamudili, domov pa običajno ne, ker smo bili že utrujeni in lačni. Zato smo se v vročini ustavljali pod drevesi in spotoma prosili vodo pri hišah, saj smo bili vedno žejni. Ko smo hodili po gozdu, smo nabirali gobe. V jeseni smo pobirali sadje ob poti in po vrtovih in si tako tešili lakoto. Spomladi smo pobirali kislico. Veseli smo bili, če nas je dohitel kakšen voz. Obešali smo se nanj, če je voznik pustil, pa smo se tudi peljali. To je bila za utrujene šolarje prava poslas-tica.Pozimi so nas, deklice, fantje neusmiljeno kepali in smo bežale pred njimi. Iz tistih let in dolgih poti v šolo in iz nje se spominjam tudi mnogih ljudi. Se danes jih vidim živo pred očmi. Name je poseben vtis naredila Kaplanka, kot smo vsi rekli ženski, s katero smo se večkrat srečali na poti. Bila je starejša žena s klobukom. Imela je zelo dolgo pot in gotovo je šla v Mirno Peč po nakupih. Bila je gospodinja pri stiških menihih. Učila nas je vedenja, predvsem jo je bilo treba lepo pozdraviti, pomagali smo ji tudi nositi, vmes pa smo morali tudi moliti, če je zvonilo poldne. Ob njej smo bili vsi pridni. Spominjam se tudi možica, ki smo ga srečavali zjutraj, ko je hodil v goro od pomladi do jeseni. Tudi njega smo morali lepo pozdraviti. Nekoč smo se dogovorili, da ga ne bomo pozdravili. Ko smo se srečali, smo šli brez pozdrava mimo. Joj, potem smo pa bežali, saj se je kar s krivačko spravil nad nas, češ kakšne olike smo naučeni! Bil je majhen in droban, v ustih je vedno imel fajfo, na glavi klobuk, na hrbtu pa nahrbtnik s palico za oporo. Poznali smo še enega posebneža, znan je bil po imenu Beli miš. Bil je starejši možak, ki je stanoval kar v hlevu. Zakaj se ga je prijelo to čudno ime, ne vem. Baje je imel pri sebi bele miši. Ni bil domačin, ukvarjal se je s slikanjem. Otroci smo se ga bali, saj je bil videti kot kakšen Bedanec, zato smo se ga najrajši ognili. Kadar pa je šel duhovnik peš ali z vozom obhajat bolnika, smo otroci vedno ob poti pokleknili. Dandanes otroci, tudi “ta daljni”, nimajo več daleč v šolo. Že po zaselkih jih pobere šolski kombi. Prav je tako. Ne poznajo več naporov, kot smo jih skusili mi, razlike med kmečkimi in mestnimi otroki ni več. Pa vseeno ne fr menjala svojega otroštva z zdajšnjim. Čeprav revno, je bilo lepše! Mfimjfl VOVK: bOLfČ SPOrtin Bila je skrbna, delavna in skromna. Zelo radi smo prihajali k njej. Za vsakega je imela prijazno besedo in toplo roko. Vse življenje je z nami delila dobro in hudo. Sredi neprestanega dela pa je omahnila. Z družino sem jo obiskala v bolnici. Bila je nezavestna in ni me več prepoznala. Takrat sem jo nazadnje videla živo, saj je kmalu zatem njeno srce prenehalo biti, končala se je njena življenjska pot. Ko sem jo spremljala na njeni zadnji poti, je bil lep sončni dan, a poln žalosti in bolečine. Ob poslovilnem govoru pred hišo se mi je srce stiskalo od bridkosti: dobra mama za vedno odhaja iz domače hiše. Potrta sem v sprevodu stopala za krsto in vsak korak do pokopališča je bil težji. Spomin na trenutek, ko so jo položili k večnemu počitku, bo ostal nepozaben. Z bolečino v srcu sem se ob grobu poslovila od dobre mame z besedami: “Hvala za tvojo dobroto!” Preplavilo me je grenko spoznanje, da sem izgubila nadvse dragoceno, zlato srce. A J l 1 Drobce o nastanku Baze 20 in drugih, ki jih objavljam v tem zapisu, sem povzel po knjigah Mire Mihevc Pogumna zvesta četa in Na nevarnih poteh. Prva je izšla leta 1990, druga lani, obe v zbirki Knjižnica NOV in POS, govorita pa o razvoju zaščitne čete vojaško-političnega vodstva NOB Slovenije v letih 1942-1945. Avtorica se je pri pisanju opirala na številne vire, predvsem na pisna besedila in izjave poveljnikov in članov zaščitne enote, kar ji je omogočilo pripravo nadvse zanimivega gradiva o življenju “zaščitnikov”, ki ga nudita knjigi. Vsebino obeh knjig dopolnjuje tudi opis dejvnosti bork in borcev, ki so v neposrednem stiku s člani vodstva opravljali za njihove potrebe posebna zaupna kurirska, tehnična in administrativna opravila, skrbeli za prehrano in druge življenjske potrebe. Malo je na svetu narodov, ki so ohranili toliko trpkih spominov na svoj boj za preživetje v času 2. svetovne vojne, kot je naš, slovenski. Dolenjce spominja na takratne hude čase predvsem Kočevski Rog - ene kot sedež vodstva partizanske vojske, ki se je dolga štiri leta spopadala z okupatorji, druge kot grobišče njihovih sodelavcev, brez sodb pobitih po vojni. To dejanje je močno zatemnilo slavo zmagovalcev. Kdo ga je zagrešil - o tem še nismo slišali zadnje besede. Zato pa je ocena pomena Kočevskega Roga za zmago slovenske vojske nad okupatorji nesporna in dokončna. Janko Jarc, zgodovinar, vlogo tega, s pragozdom poraščenega dela Slovenije pred več kot pol stoletja v svoji knjigi Partizanski Rog predstavlja takole: “Z zemljepisnim imenom Rog označujemo najbolj masivni vzhodni del Kočevskega, katerega najvišji vrh nosi isto ime. Ta predel, nekoč znan le po svojih obširnih gozdovih in njihovih fevdalnih lastnikih, je v času narodnoosvobodilnega boja postal eden najbolj znanih predelov slovenske zemlje; njegova vsesloven-ka pomembnost je takrat bila predvsem v tem, da je v njegovih gozdovih bilo dokaj dolgo časa prebivališče slovenskega političnega in vojaškega vodstva osvobodilne vojne ter njihovih osrednjih organov in ustanov. Iz gozdov Roga so vodile poti do vseh pokrajinskih vodstev in štabov vojaških enot v Sloveniji - od Soče in Rezije do Drave, od Trsta do Celovca in Maribora, v z žico obdano Ljubljano prav tako kot v Vrhovni štab in k osrednjemu jugoslovaskemu poitičnemu vodstvu, oddajne in sprejemne postaje pa so posredovale zveze s svobodnim svetom.” O bivališčih vojaških in civilnih oblasti na Rogu -bazah - piše v Enciklopediji Slovenije: Najpomembnejša je bila Baza 20 v bližini Roške ceste; zgradili so jo v prvi polovici 1943 in sta se CK KPS in 10 OF v njej naselila konec aprila 1943 - po vrnitvi iz Polhograjskih Dolomitov. Z ustanavljanjem in širjenjem vodstvenih organov se je ta baza širila in je 1944 imela 26 barak. V njej so, poleg omenjenih dveh organov prebi- matnSc IR«? duša im srce odpora vali in delali člani Vrhovnega plenuma OF, vodstva drugih organizacij, različne komisije, uredništva itd. Uro hoda od Baze 20 sta bili dve drugi bazi. Pod Kra-guljim vrhom je bila Baza 21, nekaj časa tudi sedež zavezniških vojaških misij, blizu vasi Rampoha Baza 80 itd. Od poletja 1942 pa vse do osvoboditve je v skritih globelih in težko dostopnih predelih roških gozdov nastajala in doživljala svojo usodo cela vrsta partizanskih bolnišnic, ki so tisočerim borcem zopet vračale zdravje in bojno sposobnost. V njegovih gozdovih so nastajale prve partizanske delavnice, iz katerih je od leta 1943 v Starih Žagah nastajal največji sistem parizanskih tehničnih in mehaničnih obratov na vsem osvobojenem ozemlju Slovenije. Veliko sodobnih popotnikov po dolenjskih krajih vsega tega ne ve (več), kaj šele, kako je prišlo do ideje, naj bi se v tem delu Dolenjske naselilo vodstvo NOB, ali, kje vse je delovalo in živelo. Zato ne bo odveč nekaj odgovorov še na ta vprašanja. Ali v hiše ali v gozd? Od srede oktobra 1942 do srede januarja 1943 so se razmere v narodnoosvobodilnem gibanju Slovenije precej spremenile. Prejšnjo jesen se je vodstvo partizanske vojske odločilo za nastanitev v Dolomitih predvsem zaradi tesnejših stikov z gibanjem na Gorenjskem in Primorskem. S stalno skrbjo za kadrovsko in tudi siceršnjo pomoč tako gorenjskemu kot primorskemu partizanskemu vodstvu pa so se v začetku leta 1943 začele razmere v obeh pokrajinah naglo popravljati. Zveze med VPV (vojaško političnim vodstvom) in pokrajinskima vodstvoma, ki so bile do jeseni 1942 občasne, so bile zdaj dobro organizirane - prek kurirskih TV postaj - in stiki z njima so bili zato redni. Dejavnost osrednjega vodstva NOG v bližini obeh pokrajin, v Dolomitih, ni bila več nujna. Po sovražnikovem vdoru decembra 1942 so v vodstvu uvideli, da bo mogoče zagotoviti nemoteno delovanje osrednjih vodstvenih organov le s preselitvijo na drugo območje. V prvih pogovorih o tem je bilo največkrat slišali: "Na Dolenjsko!” Vendar: ali v hišna skrivališča ali v gozd? Inž. Lojze Rojc, vodja Centralne tehnike, je za uresničitev te naloge, gradnjo primernih bivališč, izbral izkušenega graditelja tajnih bivališč ilegalcev v okupirani Ljubljani Rudija Ganzilija - Grada. Ganzi-ti je januarja 1943 to nalogo prevzel z veliko odgovo-rosljo in zaskrbljenostjo, saj se je zavedal, da bo za ala ne bo težav. Na izbiro kraja za nastanitev VPV f} je vendarle odločilno vplival nasvet dr. Pavla Lunačk3 -Igorja, upravnika partizanskih bolnišnic. Bil je izred' no dober poznavalec Roga, ker je tod živel s svoji!®1 bolnišničnimi postojankami skoraj že leto dni in srt; čno preživel roško ofenzivo. Povedal je, da prostor, k1 ga je izbral, predlaga zato, ker meni, da za sovržnik* ni strateško zanimiv. Poti so sicer res blizu, vendar vs® vodijo naprej v pomembnejša območja. V dokazi® navedel, da je pred italijansko ofenzivo na tem ptoi' toru taborila skupina partizanov in si postavila bivak® iz smrekovih vej. Italijani, ki so prečesali ves Rog J" uničili vse, kar so našli partizanskega, sem niso pri*1 bivaki so ostali nedotaknjeni. Veje so bile gole, a of rodje je še trdno stalo. Zdravnik je “oglednikom" n*j? pokazal še najbližji izvir vode. Dr. Brecelj in inž. Mr sta bila s predlaganim prostorom nadvse zadovolj®* Prva brunarica je puščala Ganzitijeva gradbena skupina, ki si je pridobil* sloves zaradi svoje delavnosti, učinkovitost in izr>3l dljivosti in so ji partizani zato nadeli ime “težka te" nika”, je najnujnejša načrtovana dela zaključila v $ lini. Vodja skupine je zdaj mobiliziral vse sile za gr®j njo prvega objekta v novem oporišču vojaško-p1®. ličnega vodstva. Treba je bilo zbrati kar največ or o® ja in pripraviti gradbeni material, ker je transport novega delovišča trajal nekaj dolgih ur in zato ni b1 moč računati na sprotni dovoz. bile skrite, pa je videti še zdaj. tolikšno skupino ljudi, kot jo predstavlja VPV s sodelavci, težko najti primerno bivališče na naseljenem območju. Sam je Dolenjsko slabo poznal, zato seje iskanje primernega kraja zavleklo. Se največ možnosti za nastanitev tolikšnega števila ljudi je nudilo območje med železniško progo Novo mesto-Semič, Kočevskim Rogom in Krko, kjer je bilo veliko povsem praznih vasi, iz katerih so se odselili kočevski Nemci, italijanska vojska po svoji veliki ofenzivi v preteklem letu ni več poskušala prodreti na to območje in tudi belogardisti ne. Odročno vrtačo priporočil dr. Pavle Lunaček Pri ogledu tega ozemlja pod severovzhodnim pobočjem Roga je Ganzitija spremljal Jože Ravbar-Zemljak, sekretar partijskega komilej za topliški rajon. Seznanil ga je z domačini, ki bi mu lahko pomga-li pri izpeljavi naloge. Predstavil mu je Cirila Kulovca, ki je vzdrževal zvezo z Novim mestom, in Srečka Prežlja, ki se je prav tedaj ukvarjal z otgniziranjem puškarske delavnice. Prek teh zvez je Ganziti spoznal, da na tem območju tudi z oskrbo gradbenega materi- * # X.--. ■ =' i*r- .***■■' ____ Barake Baze 20 so obnovljene, kako dobro so Uspeh Krčanov pred domačo dirko Na prvi dirki za državno prvenstvo v speedwayu je zmagal Krčan Lekše nad klubskim kolegom Kresom Omerzelom - To soboto nočna kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo DOGODKI V SLIKI IN BESEDI GLUHI V ODBOJKI NOVO MESTO - V počastitev ŠO-letnice obstoja bodo člani medobčinskega društva slušno prizadetih Novo mesto v soboto, 20. aprila, ob uri v športni dvorani Marof pripravili državno prvenstvo v odbojki za gluhe in slušno prizadete. Nastopilo bo 10 moških in 5 ženskih ekip. Na SIVKO IN BEVKOV VRH NOVO MESTO - Planinska seklja Intel Servis bo v soboto, 27. uprite. pripravila planinski izlet na 1050 visoki Bevkov vrh in 1006 m visoko Sivko, mimogrede pa si bodo planinci ogledali še prenovljeno legendarno partizansko bolnišnico Franjo. KRŠKO - Tako kot letos krški speedwayisti še niso bili pripravljeni, zato ni čudno, če so Gerhard Lekše, kije sedaj končno odpravil posledice lanske poškodbe, Krešo Omerzel, in Izak Šantej nestrpno pričakovali prvo letošnjo tekmo za državno prvenstvo v Ljubljani, kjer so imeli močno podporo tudi s tribun, kjer so tako kot na stezi prevladovali Krčani. Ljubljančana Gregor Pintar in Martin Peterca, ki ob Krčanih že nekaj let tvorita državni vrh, sta poskušala vse, da bi Posavcem preprečila zmagoslavje, vendar jima, kljub temu da je v 14. vožnji Lekše moral priznati premoč Pintarju, to ni uspelo. Zadevo je v 17. vožnji rešil Izak Šantej, ki je premagal Pintarja in tako omogočil Lekšetu, da je v skupnem vrstnem redu zmagal, Omerzeru pa, da je osvojil drugo mesto, Pintar je bil tretji, Šantej z enekim številom točk kot Pintar četrti in Peterca peti. Od ostalih Krčanov je bil član drugega krškega kluba Atom, Roman Spitaler, osmi, Denis Stojs, Srečko Škoberne (oba AMD Krško) in Tomaž Drnač (Atom) pa so si delili 11. mesto. Uspešen nastop Krčanov v Ljubljani je dober obet pred prvo kvalifikacijsko dirko za svetovno prvenstvo posameznikov, ki bo v soboto, 20. aprila, ob 19. uri v Krškem. Od slovenskih voznikov pa bodo tokrat nastopili člana AMD Krško Gerhard Tomovi mednarodni uspehi Zmage Kristjana Hajnška in Nine Šumi v VVangenu -Presenetil Aleš Murn - Sestri Silvester v Lendavi DIRKA PO SLOVENIJI - Cyclo-’°ur ni le organizator mladinskih svetovnih prvenstev, ampak vsako teto pripravi tudi mednarodno kolesarsko dirko Po Sloveniji, ki se bo Jetos s prologom začela 6. maja v 'jubljanskem BTC-ju, kjer seje lanska dirka kočala. Cilj letošnje dirke Po Sloveniji bo V Novem mestu, Prva etapa pa bo v celoti potekala po Beli krajini. Najpomembnejši ljudje dirke Po Sloveniji bodo tokrat Andrej Majes, ki je sekretar dirke, temejski Slovenec Radivoj Pečar bo tehnični direktor, Robert Kastelic, nekdanji športni urednik na novomeški televiziji, pa bo vodja organi-tecije. MIRNA - Minuli konec tedna so badmintonisti mirnskega Toma nastopili na enem izmed najbolj množičnih evropskih badmintonskih turnirjev v Evropi v Wangenu v Nemčiji na tekmovanju za 14. Allgau pokal. Nastopilo je 260 igralcev iz 7 držav, Mirnčani pa so tokrat dosegli največji ekipni uspeh v zgodovini kluba. Množico tekmovalcev so v VVangenu razdelili na več kakovostnih skupin, nekaj Mirnčanov pa je nastopilo tudi v najmočnejši, A skupini, kjer so izjemno presenetili. Kristjan Hajnšek je očitno v življenjski formi, saj je kot za stavo zmagoval nasprotnike in na koncu dobil tudi finalno tekmo. Kristjan, ki bo v kratkem oblekel vojaško suknjo, je uspeh iz posamične konkurence ponovil v igri mešanih parov, kjer je zmagal skupaj z Nino Sumi. Prav Nina Sumi je bila najuspešnejša igralka turnirja, saj je zlati medalji v igri mešanih parov dodala še bron med posameznicami, v paru z Uršo Plahutnik pa se je uvrstila v finale ženskih parov, kjer pa sta žal izgubili in osvojili srebro. Da je fant iz pravega badmintonskega testa, je 15-letni Novomeščan ^ZOČARANI STRAŽANI - Tudi letos seje državno prvenstvo c raftin-začeto na reki Krki. Tokrat so prizadevni člani rafting kluba Gimpex iz Vraže kar tri mesece pripravljali tekmovanje s skupinskim startom na pro-P 'ned Zagradcem in Draščo vasjo, potem pa jim je šlo vse narobe. Naprej je že po prvem štartu razvrstitvenega spusta zatajila elektronska meri-"a naprava in dva čolna sta morala ponovno na šturt, na koncu pa so čase 'nerili ročno. Ko jim je z zamudo le uspelo izpeljati skupinski štart, so zaradi °rganizacijskih težav precej nervozni Gimpexovi tekmovalci, ki so za ''nnieček tekmovali še brez trenerja in najboljšega veslača Tomislava ynkoviča, na progi delali napako za napako in na koncu med 14 posodami zasedli 7. mesto. Zmagal je Bober, presenetljivo pa so sc na drugo 'nesto uvrstili Hrastničani, ki so šele začeli nastopali. (Foto: I. V) w. i%/:Ž/V/ KRST ČOLNA - Člani kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto |*o v soboto v okviru projekta Novo mesto - zdravo mesto in c pošaslitev j mednarodnega dneva zdravja na reki Krki pripravili bogat program, v ka-I 'ereni naj bi nastopili blejski in ljubljanski veslači, domači čolnarji naj bi Ve pomerili na turistični regali, zvečer pa naj bi pripravili še čolnarsko bak-žal pa se je z njimi grdo poigralo vreme. V hudem snežnem ntetežu J1"1 je uspelo izpeljati svečani krst velike klubske pridobitve, novega ’ Potapljaškega čolan Klan 20 CC, ki ga je blagoslovil sam kapiteljski prošt f Ržej Lap, krstni boter pa je bil novomeški župan Franci Koncilija, mniraženim in premočenim potapljačem in gostom niti slavnostni Šam-l‘«njcc ni teknil, kot bi jim, če bi bilo topleje in bi predvideno prireditev lahko **Peljali v celoti in čoln tudi zares preizkusih. član mirnskega kluba Aleš Murn dokazal v drugi kakovostni skupini, kjer je premagal vse starejše nasprotnike in osvojil prvo mesto, medtem ko so Uroš Kirm med posamezniki in brata Skerbiš osvojili tretje mesto, tudi to pa je pripomoglo, da je Tom med 40 ekipami iz 7 držav zbral največ točk in zmagal tudi med ekipami, kar je največji uspeh tega kluba v njegovi 5-letni zgodovini. Očitno se Mirnčanom ni bati niti za prihodnost, saj spadajo med najboljše tudi v najmlajših kategorijah. Na državnem prvenstvu za igralce do 12. leta v Lendavi sta mirnsko premoč dokazali sestri Silvester, 10-letna Urška in 9-letna Spela, ki jima starejše tekmice niso bile kos, in finale je bilo sestrski, z 11:8 in 11:8 pa je bila boljša Urška. Sestri sta si dovolili spodrsljaj v igri dekliških parov, kjer sta finalno tekmo izgubili in osvojili srebro, srebrna pa je postala Špela tudi v igri mešanih parov, kjer je nastopila skupaj z Markom Kellerjem. 1. VIDMAR Lekše in Izak Šantej ter član AMTK Ljubljana Gregor Pintar, medtem ko bosta Krešo Omerzel (AMD Krško) in Martin Peterca (AMTK Ljubljana) nastopila na enaki dirki v Avstriji- Na sobotni dirki v Krškem bodo poleg Slovencev nastopili še vozniki iz Avstrije, Hrvaške, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske in Romunije. Prireditev na stadionu Matije Gubca bo pod reflektorji, ki so jih prizadevni krški prireditelji name-sfili in dodobra preizkusili že lani, za letos pa jim je nočne dirke dovolila tudi mednarodna zveza. I. V. MEDALJE DOMAČIM ČRNOMELJ - Kljub mrzlemu vremenu je 9. kolesarski kriterij po ulicah Črnomlja lepo uspel pa tudi nekateri mladi kolesarji iz Bele krajine in Dolenjske so dobro nastopili. Med dečki A je na 21,6 km dolgi progi zmagal Kristijan Fajt iz Portoroža, Novomeščan Jure Zrimšek je bil tretji, Črnomaljec Matej Zlak pa enajsti. Med dečki B (18 km) je zmagal Kranjčan David Rožman, domačin Matej Starešinič je bil drugi, krkaš Gorazd Matko tretji in Josip Radakovič osmi. Najmlajši, dečki C, so prevozili 10,8 km, najhitrejši pa je bil Novogoričan Tadej Stolic, medtem ko je bil Črnomalec Janez Muhvič četrti. ODLIČEN KOČEVSKI PAR KOČEVJE - V nedeljo, 14. aprila, je bil v Postojni mednarodni parovski bridge turnir “Postojna 96”. Udeležilo se ga je 106 parov (212 igralcev) iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Zmagal je par Mueller-Ananijev iz Hrvaške, 2. Jemc- Protega (Slovenija), odlično tretje mesto pa si je priboril par Štefan Čimer in Franci Gornik iz Kočevja. To je spet izreden uspeh teh dveh kočevskih igralcev, ki sta pustila za sabo vse igralce, ki sestavljajo slovensko državno reprezentanco v bridgu. Isti kočevski par je zasedel na lanskem državnem prvenstvu drugo mesto. Dobovčani za tretje mesto Na dveh tekmah pet podaljškov - Krčani presenetili Prevent • Akripol na pragu obstanka AFP Dobova je drugo tekmo polfinala dobila po treh podaljških, tretjo pa po dveh izgubila in bo igrala za tretje mesto. Podobno bodo tudi Krčani po drugem porazu morali igrali za sedmo mesto, medtem ko je Akripol že povsem na robu obstanka. V Dobovi, kjer sta AFP in Gorenje prejšnji teden odigrala drugo in tretjo tekmo polfinala državnega prvenstva, se je dogajala prava športna drama. Prejšnjo sredo so Velenjčani v prvem polčasu igrali bolje od domačinov, v nadaljevanju-pa so si Dobovčani opomogli in so tri minute pred koncem tekme vodili s 24:20, kar pa ni bilo dovolj. Velenjčani so izenačili in zmagovalca ni določil ne prvi ne drugi, ampak šele tretji podaljšek, izid v tekmah pa je bil tako izenačen na 1:1. Podobno dramatična in polna preobratov je bila tudi tretja tekma na kateri pa sta bila dovolj dva podaljška, a so Dobovčani v odločilnih trenutkih napravili več napak in so imeli nekaj manj sreče od Gorenja, ki se bo v finalu poskušalo postavili po robu Pivovarni Laško, medtem ko se bodo Dobovčani od tretjem mestu na igrišču dogovarjali z RiiH;-— ” darjem. Krčani so v sredo po medli igri in gladkem porazu na prvem srečanju na drugi tekmi sicer presenetili Slovenjgradčane, a moči, da bi jih na tretji tekmi premagali še drugič, niso imeli. Na dve zmagi se bodo za 7. mesto pomerili z AM Cosmosom Slovanom. Trebanjci bi bili najbrž že rešeni bojazni pred izpadom iz družbe najboljših, če bi prejšnjo sredo na Kodeljevem dokončali začeto. Po slabem začetku so ob koncu prvega polčasa izenačili in sredi drugega dela igre že vodili s 13:10, po izključitvi Počervine (zaradj prigovarjanja) pa so popustili in tekmo izgubili. Kot da bi bil poraz zanje dobra šola, so v soboto doma zaigrali več kot dovolj dobro za novo zmago, saj se jim Fructal ni mogel resneje upirati. Ttebanjci igrajo v soboto v Liti-ji, pričakovana zmaga pa bi jim praktično že zagotovila obstanek, čeprav tudi Litijci na domačem igrišču niso nenevarni, saj so Kode-Ijevčanom že odščipnili točko, čeprav za obstanek nimajo nikakršnih možnosti več. I. V. I [1 KRKkZDRAVI LIŠČK Jk, HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC * Do konca aprila čaka organizatorje v tenišekni centru še nekaj zanimivih prireditev. V soboto, 20. aprila, bo zaključni turnir parov (prijave do petka, 19. aprilu). Ibrnir se bo začel ob 17..30, uro predtem pa bodo vpisovali nastopajoče. Prijavijo se lahko le tisti igralci, ki so že uvrščeni na lestvici igralcev dvojic na dosedanjih turnirjih teniškega centra Otočec. Nagradni sklad znaša kar 2000 nemških mark. Teden dni kasneje, v soboto, 27. aprila, ho prvi turnir posameznikov iz serije 5 turnirjev na zunanjih igriščih. Začel se bo ob 9.30, vpis bo od 8.30 do 9. ure, prijave pa zbirajo do petka zvečer na telefonski številki 322 607. ’ V nedeljo so imeli v teniškem centru Otočec tiskovno konferenco, na kateri so predstavili prvenstvo evropskih parlamentarcev, ki bo na Otočcu od 9. do 12. maja. Po tiskovni konferenci so se novinarji in parlamentarci pomerili v igri parov. Zmagala sta Peter Simčič in Maks Lavrinc, drugo mesto pa sta osvojila Ciril Ribičič in Branko Janc, medtem ko sta bila tretja Tone Anderlič in Janja Požar. 150 PEVCEV NA 19. SEVNIŠK1 OBČINSKI REVIJI - Selektor prof. Janez Močnik je po sobotni reviji pevskih zborov iz občine Sevnica ocenil, tla sta si nastop na posavski pevski reviji tokrat zaslužila mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu pod vodstvom Tatjane Balog (na sliki) in mešani pevski zbor Jutranjka, ki ga vodi Ciril Udovč. Selektor morda ni v celoti soglašal z vznesenimi besedami sevniškega župana Jožeta Peternela o lepoti petja in vrhunskih umetniških doživetjih na sevniški reviji, res pa je polna dvorana ljubiteljev petja v sevniškem gasilskem domu zelo toplo sprejela nastope vseh 150 pevcev: tudi moške vokalne skupine Svoboda iz Krmelja (zborovodja Franci Bastardi), mešanega pevskega zbora Lisce pod vodstvom Staneta Pečka, vokalne skupine Corona (umetniški vodja Romana Pernovšek) in okteta Jurija Dalmatina iz Sevnice (umetniški vodja Emil Lenarčič). Vsem zborovodjem se je ob koncu zahvalil tudi predsednik Z KO Jože Novak. (Foto: P. Perc) V MIRNI PEČI NAVDUŠENJE ZA IGRANJE KLAVIRJA - Da je bil mirnopeški Kulturni dom v petek zvečer skorajda poln obiskovalcev, so v prvi vrsti “krivi" Stefan Balažič (prvi z leve) in njegovih 10 učencev (ena iz Ljubljane), ki so skupaj pripravili čudovit glasbeni večer. Balažič namreč v prostorih tamkajšnje osnovne šole že tri leta mlade glasbene navdušence (osnovno - in srednješolce) poučuje igranje klavirja. Tokrat so svoje znanje pokazali na letnem šolskem koncertu glasbene šole in bili deležni veselja, aplavza in spodbude svojih staršev in vseh ostalih ljubiteljev glasbe, ki jih tudi v mirnopeški dolini ne manjka. Le tako naprej.1 Govorni program sta pripravili Sonja Žagar in Saša Murn. (Foto: L. Murn) Z VIVO URICO - 33 pevcev mešanega pevskega zbora “Viva ” iz Brežic se nas je r nedeljo, 31. marca, skupaj z dirigentko Simono Rožman, korepeti-torko Maijeto Podgoršek in uradnimi spremljevalci Nušo Hribar, Ernestom Ferkom in I rancem Kenetom zgodaj zjutraj podalo na naše piro mednarodno pevsko tekmovanje c italijankso mesto Riva del Garda. Na otvoritveni slovesnosti je sodelovalo 22 držav, iz Slovenije sta bila še MePZ Obala iz Kopra in Celjsko pevsko divštvo. V ponedeljek zvečer nas je čakal nastop. Naš tekmovalni program so sestavljale tri pesmi, tekmovali pa smo v kategoriji BI, kjer je tekmovalo 28 mešanih pevskih zborov brez obvezne skladbe. Poleg tekmovanja so organizatorji nudili tudi možnost krajšega koncerta skupaj s še dvema zboroma. Mi smo peli z mešanima zboroma iz Leipziga in llolleja. Po koncu so se ob našem cvičku spletle prijateljske vezi. V sredo dopoldne smo se pozabavali c Gardalandu, popoldne pa smo izvedeli za rezultate. Dirigentka Simona nam je sporočila: “Imamo srebrno plaketo in 89.03 točke!" Naše veselje je bilo nepopisno, kajti v hudi konkurenci, kjer so zmagali MLxed choir “Skali” Jelgava iz Latvije, smo dosegli 1L mesto. Po zaključni slovesnosti smo se srečno vrnili domov, kjer nas je pričakalo po! metra snega in tople postelje. (MePZ Viva Brežice) PR/tZNIK NA OTOŠKI JASI - Taborniški praznik 22. april bodo člani Odreda gorjanskih tabornikov počastili to soboto popoldne na otoški jasi na desnem bregu Krke. Postavili bodo propagandni tabor in predstavili aktivnosti te priljubljene organizacije. Na vrsti bodo vožnje s čolni, kurjenje ognjev, lokostrelstvo, lov na lisico, orientacijsko tekmovanje in pionirstvo. - Taborniki bodo odšli na Otočec v soboto ob 12. uri izpred trgovine c Plavi laguni. Kdor želi z njimi na prijeten izlet, se jim lahko pridruži. Člani OGT vabijo starše članov, ljubitelje narave in druge, da jih v soboto popoldne obiščejo na Otočcu! Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9., Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Umrl za posledicami nesreče Dol. list št. 15, 11. aprila Dolgo oz. predolgo že čakamo prizadeti krajani Trebnjega, da bi se stvari na področju prometne varnosti uredile. Pred tednom dni smo doživeli smrtno žrtev otroka na cesti Trebnjc-Mirna. Smrtnih žrtev in poškodb na tej cesti v zadnjih 10 letih je bilo izredno veliko. Obračamo se na Postajo milice Trebnje, ki naj bi v prvi vrsti skrbela za prometno varnost občanov, vendar, kot vidimo, le-ta ni učinkovita oz. ne ukrepa pri voznikih, ki dnevno odvijajo po tej cesti, ki je praktično ulica mesta Trebnje. Vsi jih v glavnem poznajo, ukrepajo na nič! Ne vemo, kdo bo moral še izgubiti življenje, da se bodo zganili ustrezni organi in začeli temeljito ukrepati proti vsem voznikom, ki vozijo prehitro, čeprav je omejitev na cesti 50 km na uro. Nekateri vozniki jo imajo že kar za dirkališče svojih novih avtomobilov (posebno so opazni prodajalci avtomobilov, saj imajo svoje oznake na njih). Občina Trebnje izvaja projekt ZDRAVA MESTA. Zakaj so torej iz projekta izpustili tako pomembno zadevo, kot je prometna varnost v kraju Trebnje? Prosimo za javen odgovor Policijske postaje Trebnje in Občine Trebnje, kaj je bilo na tem področju narejeno oz. kako bodo uredili prometno varnost na navedenem odseku ceste. B. N. v imenu prizadetih Zakaj je kormoran na zatožni klopi Dol, list št. 3, 18. januarja Klic hudo zaskrbljenega novomeškega ribiča ni in ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, saj se o kormoranski nevarnosti govori in piše tako v Sloveniji kakor tudi v Evropi, le pravega ukrepa še ni. Število kormoranov je v zadnjih petnajstih letih skokovito poraslo, kar od 30 tisoč na sedanjih 650 tisoč. Njihov dnevni obrok je 0,5 kg rib, kar pomeni dnevno 325 ton rib manj v evropskih rekah in jezerih. Ker pa je rib že zmanjkalo v njihovem prvotnem okolju, kormorani zimo preživijo v naših krajih in na naših rekah Krki, Kolpi, Savi, Dravi in drugih ter delajo škodo na ribjem življu. Če na Krki “ribari” 400 kormoranov, tedaj v 100 dneh iz reke izgine 20 tisoč kg rib raznih vrst in velikosti, tako da je ob skromni ceni 500 tolarjev za kilogram skupna škoda na ribah 10 mlijonov tolarjev! Tudi v Beli krajini na Kolpi in Lahinji, je bilo podobno število kormoranov in gmotna škoda je tam prav tako velika. V zgornjih tokovih rek, kjer bivajo plemenite ribe, postrvi in lipani in so, pravijo, že zdesetko-vane, je škoefa na enoto še večja. N;i invazijo kormoranov so ribiči že lansko leto opozarjali, vendar ni nihče ukrepal. Ib zimo jih je bilo še več, pa spel ni bilo nič. Moramo se resno vprašati, kako dolgo bo še tako! Samo stokanje ribičev prav nič ne pomaga, kaže celo, dii je vsa ribiška organizacija, od ribiških družin do republiške zveze, nesposobna staviti konkretne zahteve pri pristojnih ministrstvih ali državi. Ni več časa za pogovore okrogle mize, učene razprave, dodatne raziskave in podobno, kajti postavlja se najres- nejše vprašanje, ali bomo vsi skupaj dovolili nadaljnje ropanje naših rek neavtohtonim, tujim razbojniškim kormoranom ter uničevanje našega naravnega okolja in ekosistema. Napisal bom odkrito: nujna je takojšnja dekormoranizacija, kar pomeni uničevanje teh ptic do take mere, ko ne bodo več ogrožale naših rek, rib in narave. Ker drugega načina ni, bo potreben množičen odstrel kormoranov, naj se to sliši še tako kruto! Za odobritev in organiziranje tega mora celotna ribiška organizacija posredovati državi zahtevo, naj začasno prekliče ali oznani moratorij na zaščito kormoranov, kajti nacionalni in gospodarski interes Slovenije je nad zaščitno odredbo, ki jo je tudi v Evropi ogromno števi-• lo kormoranov že povozilo. Država mora ukrepati, saj v zakonu o sladkovodnem ribištvu piše, da “so ribe v vodah sestavni del živalskega sveta v človekovem okolju in so družbena lastnina ter kot dobrina splošnega pomena uživajo s tem zakonom določeno varnost.” Danes je ta družbena lastnina in človekova dobrina v veliki nevarnosti in jo mora država, če je dober gospodar, obvarovati za zdajšnje in bodoče rodove. Vem, da se bodo z mojim mnenjem strinjali vsi ribiči, da pa bom deležen tudi napadov ornitologov in varstvenikov ptic, ki “zelo” strokovno razlagajo, kako smo vsega krivi ribiči, ker vlagamo mladice v reke, da smo sami porušili ravnovesje v rekah, da je rib preveč in da so kormorani pravzaprav kar dobrodošli itd. Ko bodo oni vložili v reke toliko rib, kot jih letno kormorani izropajo, potem se lahko kaj pomenimo. Dotlej pa naj bo njihov glas glas vpijočega v puščavi, ki jo želijo narediti iz naše narave. Pa saj je dosti še drugih zaščitenih in koristnih ptic, drugih rek in rib pa ni! Inž. IGOR JUGOVIČ RD "Kolpa” Metlika Krško le ni v Černobil Dol, list št. 11, 14. marca Čudi me, kako je lahko doktor sociologije Leo Šešerko kot popoln laik v stroki glavni iniciator za zapiranje JE v Krškem. Naj velja • Zakaj referendum o predčasnem zaprtju JEK ni potreben -Odgovor je s stališča jedrske varnosti, za katero smo odgovorni, enostaven: dokler JEK obratuje varno, zaprtje ni potrebno, če pa bi se izkazalo, da elektrarna ne more več izpolnjevati varnostnih zahtev, ne potrebujemo referenduma, da bi jo zaprli. Dokler bo JEK varna, ne bom zagovarjal predčasnega zapiranja, če pa bi se izkazalo drugače (na primer, da ne bo nikakor mogoče urediti trajnega skladiščenja odpadkov), ne bom okleval z zahtevo in ukrepanjem za zaprtje. (Iz uvodnika ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja v informativnem biltenu ministrstva z dne 16. aprila) __________________________ znani izrek znanega človeka dr. Franceta Prešerna: “Le čevlje sodi naj kopitar!” Potrebno bi bilo razpisali referendum in sprejeti zakon, kako takšne poslance, ki zavajajo ljudi, odpoklicati s tovrstnih funkcij. Dr. ŠEŠERKO! Ali nimate v parlamentu bolj produktivnega dela? Saj vaši voltlei verjetno od vašega dela v parlamentu pričakujejo kaj bolj koristnega kot pa organizacijo zbiranja 40.000 podpisov, kar lahko stori vsak državljan. V ilustracijo samo to: JE! imajo tudi druge države, ki so pred nami v znanju in bogastvu, npr.: Švica, Francija, Švedska, Belgija, Velika Britanija itd., pa ne zgubljajo časa za tovrstne referendume. Po Vašem mnenju bi dosegli to, da bi bil kraj, ki mu je bilo usojeno, da ima JE, osiromašen za električno energijo, prav tako tudi cela država Slovenija, in sicer v nepravem času in pri obstoječi krizi. V lej zvezi vam priporočam, da umaknete svojo pobudo in prepustite zapiranje JE Upravi za jedrsko varnost s sedežem, v Ljubljani, ki je za to pristojna in strokovna institucija! G. ŠEŠERKO! Politično afirmacijo v letu volitev pa si skušajte pridobiti kol karizmatična osebnost na bolj realnih in sprejem- ljivih idejah, ki ne bodo v škodo državljanov Slovenije. Hvala za razumevanje! Lep pozdrav predsedniku zelene alternative! TONE BUČAR Krško Videm (dokončno) v čeških rokah Dol. list št. 12, 21. marca “Videm mora ostati v slovenskih rokah,” je bila ugotovitev na sestanku predstavnikov Videm Papirja in Vitacela s poslanci državnega zbora 1 L aprila v prostorih državnega zbora Slovenije v Ljubljani. Na pobudo sveta delavcev in sindikata Videm Papir Krško sta krška poslanca v državnem zboru Franc Černelič in Branko Janc organizirala skupen sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki parlamentarnih strank, član komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, vodstvo Vitacela in Videm Papirja ter predstavniki sveta delavcev in sindikata Videm Papirja, d.o.o.. Krško. Poslanci državnega zbora so dobili gradivo “Videm - njegov pomen, vzroki za stečaj in krizo -možnost za slovenski Videm”, na poslanska vprašanja pa so odgovarjali vodstvo Vitacela, predstavniki sveta delavcev in sindikata. Skupna ugotovitev je bila, da ima Videm velik gospodarski pomen, kajti njegova proizvodnja 230.000 ton letno je še kako pomembna tudi zaradi povezanosti s kemično industrijo, gozdarstvom, premogovništom in transportno industrijo. Videm ima velik socialni pomen, kajti od njegovega obratovanja je neposredno odvisen obstoj nekaj tisoč ljudi, zlasti v Posavju. Vrednost prodaje izdelkov v lanskem letu je znašala okoli 250 milijonov mark, hkrati pa je bil Videm na 8. mestu po neto izvozu (80 milijonov mark) in z 220-odstotno pokritostjo uvoza z izvozom v Sloveniji za leto 1995. Poslovanje Videm Papirja in Vitaee-la je bilo lani brez izgub. Zaradi vsega tega mora Videm ostati slovenski, ohraniti je potrebno delovna mesta, pri nakupu pa bi morala sodelovati tudi država in zaposleni. To so glavna izhodišča, za katere se bodo zavzemali poslanci na predvideni izredni seji državnega zbora. Kljub vsem tem pobudam se delavci bojimo, da bo sodstvo nerazumno zapečatilo usodo tovarne. inž. STANE GRAMC predsednik sveta Pionirja MKO nismo oškodovali Dol. list št. 14, 4. aprila Moram reči, da nikoli nisem dvomil niti pisal o tem, ali ima novinarka Dolenjskega lista Breda Dušič Gornik (BDG) glavo. Priznam pa, da me je začela rahlo zanimati vsebina dela nekega zelo pomembnega organa v njej, ki se mu reče korteks. Kajti ravno od tega je odvisno, za kaj in kako kdo na svojem “vratu še nosi glavo in razmišlja po svoje, kar menda ni zločin”, s čimer se ponosno potrka po prsih BDG. Razčistimo najprej nekaj osnovnega: nisem jaz začel pisati o Bredi Dušič Gornik niti ne o Dolenjskem listu, temveč je ona začela pisati o Delavski enotnosti. To je bil tudi poglavitni razlog, da sem se oglasil v vašem cenjenem časopisu in skušal povedati nekaj o tem, da novinar ne more preprosto pisati o “drugi plati resnice”, če prej ali hkrati svojih bralcev ni seznanil s prvo platjo. Poročilo BDG “Pionirja MKO nismo oškodovali” že zaradi tega po nobenih profesionalnih merilih ne more biti korektno. Tu ne gre za nikakršno “komentiranje ene ali druge strani", o čemer lamenlira BDG, temveč zgolj za abecedo novinarskega poklica. Nekaj je torej, kako bi BDG morala razumeli novinarsko konferenco, o čemer sam sploh nisem pisal, nekaj povsem drugega pa, kaj bi tam morala slišali in videti, če je seveda z njenimi čutili vse v redu, k čemur jo zavezujejo prav lista poklicna merila, na katera se sklicuje. O lem pa sem pisal. In zdaj k bistvu stvari. BDG opravičuje razloge za svoje neprofesionalno ravnanje s “širšim gleda- njem na dogodke v podjetjih”, kar naj bi preseglo moj fokus z delavčeve perspektive. V konkretnem primeru (kraja družbenega premoženja, op. I. K.) BDG “podobna dogajanja presoja v okviru politike lastninjenja (beri: privatizacije) v Sloveniji ter še posebej dobro poznanih razmer v krovnem podjetju Pionir...” O tem v Delavski enotnosti ni govora (tako: BDG), ker bi sicer velika zgodba zvodenela. Zato je BDG “kapnilo”, da moje “pisanje le preveč piha na dušo delavcem (kako je direktor prišel do mercedesa, kdo je plačal stroške srečanja za poslovne partnerje, koliko kilometrin in koliko dnevnic si je izplačal direktor itd.). Te zadeve pa so za BDG z njenega “stališča presojanja o tem, ali je nekdo ukradel družbeno premoženje, preveč plitke”. Se strinjam, a s to razliko, da so zame plitke neke druge zadeve, in sicer s tistega stališča, s katerega se začne tale odgovor. Gremo po vrsti. O tem, kako je direktor prišel do mercedesa, nisem v svojih dveh člankih nikjer napisal niti besedice. Sem pa o tem direktorja spraševal na novinarski konferenci. Torej je BDG tam le nekaj slišala, ker pa v njeni “drugi plati resnice” o tem rti govora, je to vnovični dokaz, da njeno poročilo ni bilo korektno. Zakaj sem direktorja spraševal, kdo je plačal stroške srečanja za poslovne partnerje pri Mraku? Zato, ker sem imel v rokah račun in ker je te stroške plačalo druž- Kar pa zadeva moje ozko gledanje na te stvari iz delavčeve perspektive, lahko res priznam, da se mi smilijo tiste stotnije delavcev iz Pionirja, ki so se brez vsega znašli na cesti. Zdaj pa morajo še gledati in v časopisu prebirati, kako jim nekdo pred očmi krade še tisto, kar je ostalo in iz česar bi se lahko vsaj deloma poplačale njihove terjatve. Ker BDG v vsem tem vidi zgolj “plitke” zadeve, zraven se pa še sprašuje, ali je pravno dopustno ustanavljanje takšnih vzporednih podjetij (vzporedno vodenje družbenega in zasebnega podjetja, enaka dejavnost, isti sedež), je vsaj meni dodobra razgalila razloge za njeno inačico “druge plati zgodbe”. Da pa ne bo še naprej v dvomih in če ji tega doslej še nihče ni povedal, potem si bom dovolil predrznost in jo jasno in glasno poučil, daje takšna rabota, kot se jo gre Milan Kapetan, ne samo vredna vsega prezira v moralnem pogledu, temveč tudi nezakonita in pravno nedopustna. Pozivam vse politike, pravnike, sodnike, kriminaliste, revizorje in super revizorje, da javno spodbijejo mojo trditev. Na koncu bi BDG rad še povedal, da novinar ni zgolj kronist takšnih ali drugačnih plati resnice, temveč tudi pomemben člen oblikovanja javnega mnenja. Slovenski novinarji smo si sami mukoma izborili ta(k) položaj, zato ga ne zapravljajmo po nemarnem! IVO KULJAJ, Ljubljana NISO NORI-: KRt VE, NOR JE ČL O VEK - Človek znanstvenik z neusmiljenim izživljanjem svoje znanstvene sl, trpinči naravo, ki pa se mu, ko prekorači od nje dovoljene meje, upre in izbruhne r obliki katastrof. Z bioinženiringom hočejo znanstveniki doseči, da bodo krave dajale tudi po 100 litrov mleka na dan. čeprav je vsakomur jasno, da tega bremena ne vzdrži niti kravja konstitucija (hrbtenica!) niti prebavni organi. Videla sem takšno kravo pri eksperimentiranju, vso vkleščeno in prepasano s pasovi in oprto v stojalo. Izgledala je dobesedno kot mlečni stroj, nadnaravno veliko vime polno mleka pa je zaradi pretirane teže ležalo na tleh. Naslednje mučilnice živali so farme za belo meso. Takoj po rojstvu porinejo telička r lesen zaboj s tako majhno površino, da se teliček 90 dni, kolikor mora vzdižati v zaboju, ne more niti obrniti, počepnili ali ležali. Tri mesece teliček ne vidi sonca, trave, ne more se gibati. Silnemu trpljenju so podvržene tudi živali na prašičjih farmah, kjer so večinoma vkleščene v kovinska stojala, da se ne morejo premikati, zato ne porabijo energije in hitreje pridobivajo težo. Poglejmo r baterijske farme, r katerih trpinčijo na tisoče kokoši. Kokoši noč in dan stoje na kovinski rešetki. Za eno kokoš je prostora komaj za velikost male pisarniške pole. Noč in dan nad živalmi svetijo žarnice, da čimveč pojed( in nepretrgoma nesejo jajca. Je to človeka vreden odnos do živali, spodbujen z nenasitnim pohlepom po dobičku ? (Lea Eva Muller) beno podjetje Pionir MKO, d.d., kar je direktor Milan Kapetan na novinarski konferenci tudi potrdil. In kdo jc tudi na račun teh stroškov dobil posel? MKO, d.o.o.! Se pravi zasebno podjetje, na čelu katerega je spet Milan Kapetan. Enako velja za potne stroške in dnevnice. Milan Kapetan si je na račun družbenega podjetja v enem mesecu obračunal nič več in nič manj kot 27 potnih nalogov z zelo “preciznimi’ relacijami Novo mesto - okolica. Vmes je seveda potoval še v Ljubljano, Krško, Koper itd. Po logiki stvari si torej ni mogel obračunati niti enega potnega naloga na račun zasebne firme. In si ga tudi ni. Pa vendar je Milan Kapetan na postajah teli relacij sklepal tudi posle za svojo zasebno firmo. Vse to je za koga lahko plitko, vendar so meni te "plitke zadeve” jasno povedale, da Kapetan knjiži stroške na družbeno podjetje, da bi na zasebnem naredil čim večji dobiček. Seveda gre zgolj za podrobnosti, za kamenčke v mozaiku, ki mi je jasno govoril, da gre za krajo družbenega premoženja. Konec koncev se bo vsak pameten človek vprašal, kako je lahko direktor družbenega podjetja hkrati direktor zasebnega podjetja, zakaj so vsi (izbrani) družbeniki na čelu z direktorjem zasebnega podjetja zaposleni v družbenem podjetiu (v zasebnem ni zaposlen nihče!), in to celo na istem naslovu. Kaj je z njegovo konkurenčno klavzulo itd., itd.? Drug lapsus pod naslovom, “Krško ni Černobil”, kar ne more| biti razlog, da se te hude nesreč* prav te dni ne bi spominjali. Eminenten član društva jedrskih stroj kovnjakov Radko Istenič po preverjeni metodi predlaga, naj bi katf ponovno “stehtali” naše vrhunske: smučarje, ki so premogli tolik*! naravovarstvene pokončnosti lej podpisali zbiranje podpor “ZA-j PRIMO NUKLEARKO” in n< kar njeno ukinitev, kot se je za-] pisalo g. Isteniču. In žrebanje podj pisnikov? Zakaj ne? Zakj ženic] ali starček iz Slovenskih goric af bohorskega Kališovca ne bi smeN imeti možnosti in si spotoma nt takem potovanju ne bi smela ogle-, dati z referendumom zaprte nukj learke v bližini Rima, v Nemčiji al Avstriji? ALFRED ŽELEZNIk Boštanj 5t Drobne iz Kočevja Dol lisi št. 15,11. aprila Na zgoraj omenjeni članek rad povedal nekaj pripomb. Ajj pisec misli, da bo s takim pisanje® storil uslugo Turističnemu društvi Kočevje? Zavirati hoče razve društva in prihod turistov. Koče varji se zaenkrat še radi vračajo' svoj rojstni kraj kot miroljubni te1 risti, prijatelji Slovencev in naš svobodne, demokratične države) Ne vem, koliko je star pisec člaij ka, da mu ni znano, da so tudi prej letom 1941 Slovenci in Kočevatf (z manjšimi izjemami) živeli' miru in prijateljstvu, ki se je ohranilo še do danes. Poznam velik* iskrenih družinskih odnosov, kosj obiskujejo celo v Ameriki. Pišeš ve, da se je za nefnško manjšino ®j Kočevskem po letu 1918 marsiM spremenilo. Ali ve tudi to, da sj morali mladi kočevski fantje slej žiti vojaški kruh v daljni Srbiji, kje! niso bili drugega kot “preklej Švabi” in so dnevno na svojih zafl njicah občutili oficirski čeve| Marsikateri mladenič se ni vej vrnil, prišlo je samo obvestilo, aj ga je kap ali je zaspal in zmrznil fj straži ali pa se je ponesrečil) orožjem. Vse to vem iz pripovedovanj] svojih prednikov, ki so razmet] dobro poznali. Dobro organiziraj na propaganda ob začetku 2. svrt tovne vojne ni imela težkega del' prepričati in lažno zapeljati koče* ske ljudi, da je prišel čas in moj nost za odselitev v kraje, od kod* so pred 650 leti prišli. Na žalost* je naselitev končala v Posavju in ®j štajerskih gričih, od koder so nas® no odpeljali poštene delovne sl® venske ljudi. Kočevarji so na* svoj drugi dom in so raztreseni f vsem svetu. Od tam se starej* generacija kot turisti radi vračaj' v svoj stari kraj Kočevsko v Slu venijo. . KAREL PEB‘ Verjetnost jedrske nesreče zaradi potresa zanemarljiva Dol. list št. 15, II. aprila Ta časopis prav nič ne zardeva, ko vnaprej razglaša gornjo trditev, medtem ko celo na koncu poročila prebiramo, da bodo strokovnjaki še najmanj dve leti raziskovali! Dr. Janez Lapajne, direktor slovenskega Seizmološkega zavoda, je le dan poprej v Delovi prilogi Znanje za razvoj tudi opisal, Kakšne raziskave to bodo, in opozoril, da bi bilo treba šele vzpostaviti mrežo sedmih seizmografov. Tako preprosto torej z našim znanim Krškim poljem vendarle ni, čeprav so nam vsem v spotiko tam postavili celo jedrskega prvenca. Dr, Stanko Buser, profesor geologije, je v Cankarjevem domu minuli teden rotil državnega sekretarja za energetiko mag. Borisa Soviča, naj najdejo tistih nekaj tolarjev, da raziščejo, kar naj bi zamolčevali. Hkrati je povedal, da so geometri izmerili kar centimetrski podaljšek na polju, čeprav tudi niso mogli izpeljati več meritev. Torej je še daleč, da bi bila jedrska nesreča zaradi potresa kar zanemarljiva! Protesna izjava kmetov občine Kočevje Kmetje, zbrani na sestanku v četrtek, 4. aprila, dajem® protestno izjavo na del proračuna kočevske občine. Zgr®-ženi smo nad podatkom, kako malo denarja je namenjeno za kmetijstvo v naši občini, namreč le 1.200.000 tolarjev. Zahtevamo, da se naš® delo bolje ovrednoti, da s® nam za dostojno delo dodeli’ jo večja sredstva, saj občine’ Sloveniji dodeljujejo kmetijstvu 2 - 8% občinskih proračunskih sredstev. Delo km®-tov na Kočevskem je velik* težje od dela kmetov na dragih področjih v Sloveniji. Svetniki, z vašim slabi®1 vrednotenjem našega del®' našega obstoja, dolgoroč®* gledano, ogrožate tudi mestne dele občine, v prvi vrsti P* turizem, saj ga brez ureje®® krajine, za katero pa v pr’ vrsti skrbimo mi kmetje, t® turizma brez urejenega k®1®’ tijstva namreč nikjer v svet® ni. Zahtevamo obravnavo ®® še protestne izjave v obči®] skem svetu in odobritev ve® Jih sredstev za kmetijstvo’, zasebnem sektorju, strok® zasebnega kmetovanja za®® di razdrobljenosti, večje d® jadi ostalih težjih pogoj® dela večji. 31 podpis* Odnos do živali je sramota za naše državnike TVpljenja krivi politiki Leta in leta spremljam odnos naših državnih voditeljev do živali. Še posebno mi ne gre v glavo, kako to, da enostavno molčijo, kadar jim državljani postavijo javna vprašanja v časopisih. Ne vem, ali so nepismeni ali pa tako nekulturni, da na vprašanje ne odgovarjajo. Gospodu Drnovšku so že postavili javno vprašanje, kaj je z osnutkom zakona proti mučenju živali, kjer se zadržuje in kdaj bo v obravnavi. Takšno vedenje enega državnika je vse obsodbe vredno. Če ima čas pisati knjigo o sebi, bo imel tudi čas odgovoriti, če je nekaj vprašan. Morda pa ima slabo vest ali pa ga je sram izraziti resnico, če ima sam svojega psa za dokaz, da ima rad živali. Sploh pa mora računati, da so v Sloveniji mnoga živa bitja, ki čakajo zakonske zaščite. To velja tudi za ministra Osterca. Govori samo o pri-dobitništvu na račun živali, nič pa, kako jim bo pomagal. Pa še krščanski demokrat je in bi moral žival Vzeti v zaščito! Čudi me tudi dejstvo, da se gospod Kučan tako drži ob strani in nobene ne reče. Pozimi je bil v tovarni “Krka”, kjer redijo v neznosnih razmerah pse za poizkuse, ampak on je fin gospod in se ne utika v pse... Zato bom še vedno podprla mnenje veliko ljudi, da je za trpljenje kriva država. Državniki pa naj se sprenevedajo, kolikor se ho- Č^°! MELITA FURLANI Celje, Trubarjeva 55 * Če se boste prepirali o svoji pre-1eklosti, boste ogrozili svojo sedanjost in uničili svojo prihodnost. (Churchill) ' Prinesite svojim vdanim vernikom mir, naučite jih odpuščanja 'n strpnosti do drugače mislečih, do bodo oni in mi z njimi, ki nas novodobni pohlep po denarju in oblasti ni zavedel, lažje živeli! (M. Kožuh-Novak) Mesto je kot skupna dnevna soba Odprto pismo odgovornim za prostorski razvoj Novega mesta in poziv pristojnim službam Mestni prostor je dan in omejen. Lahko ga primerjamo z veliko dnevno sobo, v kateri želi vsak član številne družine hkrati početi tisto, kar mu je tedaj najbolj pri srcu. Ob tem seveda obstaja nevarnost, da bodo pričeli drug drugega motiti, se prerekati in skušati uveljaviti vsak svoj prav. V takšni situaciji je pomembno, kako se bodo sporazumeli. Bo obveljala beseda glasnejšega, močnejšega, nasilnejšega, tako da se bodo morali ostali umakniti vsak v svoj kot, če jim bo sploh še do bivanja v isti sobi, ali pa bo morda prevladala beseda modrejšega, razsodnejšega in se bodo dogovorili, kdaj, kako in kaj bodo počeli v skupni dnevni sobi, kaj pa drugod, v drugih prostorih ali na dvorišču. Tako bodo vsi imeli vsaj nekaj udobja, življenje bo postalo znosno, morda celo prijetno. Takšna skupna dnevna soba je tudi prostor našega mesta. Smo res vsi zadovoljni s tem, kako v tem mestu živimo? Kaj bi morali storiti, da bi se sedanje stanje izboljšalo? Za nas, člane Društva Novo mesto, je iskanje odgovorov na taka vprašanja naš vsakdanji smoter delovanja. Seveda lahko le opozarjamo, kaj bi bilo potrebno storiti za izboljšanje kvalitete bivanja v našem mestu. Lahko se le zavzemamo za uveljavljanje tistih razvojnih usmeritev, ki bodo prispevale k izboljšanju možnosti bivanja v tem mestu in ki bodo mestu dale vlogo, ki mu kot regijskemu središču gre. Prav s tem namenom pripravljamo letos v jeseni simpozij o vlogi, pomenu in možnostih razvoja Novega mesta, katerega “mnenja in sklepi naj bodo delovni pripomoček oblikovalcem promocije mesta, vsem, ki načrtujejo razvoj mesta, in mladim, ki žele živeti in delati v mestu,” kot je med drugim opredeljeno v ciljih simpozija. Seveda je eden temeljnih pogojev, ki vodi k tem ciljem, smotern prostorski razvoj mesta. Vsak poseg v prostor je trajen. Slabo oblikovanje mestnega prostora nas moti, slaba prostorska umestitev dejavnosti nas bremeni. Dejavnosti bi morale biti vmeščene v prostor tako, da so njihovi negativni vplivi čim manjši in da za njihovo normalno delovanje niso potrebni posebni napori (oddaljenost, dostopnost). In kako je v Novem mestu z do- kumenti za njegov prostorski razvoj? Zadnji celovti pogled na razvoj mesta je predstavljal Urbanistični načrt Novega mesta iz leta 1973. Ta smelo zastavljeni načrt razvoja mesta, ki je nastal v ugodnih razvojnih časih, je najprej načel “Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti”, sprejet v decembru 1982, kasneje pa še vse bolj očitna družbena kriza. Da bo izdelana nova urbanistična zasnova razvoja Novega mesta, je bilo zapisano tudi v dolgoročnem planu občine Novo mesto, ki je bil sprejet v marcu leta 1986. Po desetih letih pa urbanistična zasnova še ni pripravljena niti za javno obravnavo. V tem času so se menjavale vodilne garniture na občini, menjavali so se kadri v mestnih strokovnih urbanističnih službah in menjavali so se izdelovalci tega tako potrebnega dokumenta. Zadnja odgovornost je seveda na sedanjih nosilcih oblasti v občini in na sedanjem vodstvu strokovne urbanistične stroke Mestne občine Novo mesto. Pred več kot letom dni (6.3.1995) so v tej službi predstavnikom Društva Novo mesto zagotovili: • da bo urbanistična zasnova Novega mesta kmalu v javni obravnavi, • da bodo priprave za programsko zasnovo grajskega kompleksa Grm stekle še isto leto, • da bo ureditveni načrt industrijskega kompleksa Revoz v kratkem prišel v javno obravnavo, • da bo tudi krajinska zasnova Gorjancev prišla v javno obravnavo. Na nujnost ureditve vprašanj, ki se navezujejo na naštete točke, so člani našega društva opozarjali že prej in tudi na samem pogovoru z urbanistično službo. In kaj se dogaja z mestnim prostorom v času, ko nimamo veljavnega dolgoročnega dokumenta za razvoj mesta? Lahko bi rekli, da smo priča predvsem kratkoročnim parcialnim rešitvam, ki jim v veliki meri botrujejo vplivnejše politične stranke in poslovni lobiji. Namesto da bi javno sprejemali dokumente in da bi javne službe varovale skupne interese mesta, morajo to često početi kritično razmišljajoči posamezniki in strokovnjaki zunaj za to pristojnih služb. Spomnimo se poskusov vmeščanja velodroma na prostor ob stadionu in v Centru srednjih šol ter dopovedovanja, kam kaj sodi (urejanje velodroma v Češči vasi zavzema preko 2 ha površin). Tudi ob pogledu na kolos regionalne policijske postaje, ki jo zdaj gradijo v Bršljinu, nam prvotno vmeščanje te lokacije pred stadion, na vhodu v ožje središče mesta, potrjuje dvome o njeni primernosti. Priča smo dogajanju v Drgančevju v Žabji vasi, ko v kompleksu gozda in nekdanjih vojaških skladišč posamezni najemniki objektov počno s prostorom vse kaj drugega od tega, kar določa že sicer urbanistično sporna najemna pogodba, in se obnašajo kot gospodarji tega dela prostora, ki bi moral po vsaj malo kritičnih globalnih presojah služiti dejavnostim širše mestne in regijske namembnosti. Lahko da se dogaja za hrbtom javnosti še kaj, za kar bi bilo potrebno zastaviti kritično besedo, vendar menimo, da je že našteto dovolj, da člani Društva Novo mesto javno opozorimo pristojne politične in strokovne službe ter posameznike v Mestni občini Novo mesto, naj vendar poskrbijo za pospešeno pripravo, javno obravnavo in sprejemanje mestu prepotrebnih razvojnih dokumentov. Nekatera prostorska dogajanja v Novem mestu na pragu tretjega tisočletja namreč vodijo v vedno večji prostorski razkroj mesta in njegove okolice. Upravni odbor Društva Novo mesto Predsednik: TONE ŠKERLJ KNJIGE V DAR MALI SLATNIK-Vtorek, 23. aprila, bodo na osnovni šoli na Malem Slatniku počastili svetovni dan knjige s prireditvijo, na kateri bodo predstavili novo knjigo Ivanke Mestnik, nekdanje učiteljice na tej šoli. Mestnikova je v knjigi z naslovom Kara zbrala štiri zgodbice o živalih, za ilustracije pa je poskrbela učenka 8. razreda grmske osnovne šole Katja Markovič. Na prireditvi bosta pokrovitelja, Tiskarstvo Opara in podjetje Božič, vsem šolarjem štirih nižjih razredov podarila to knjigo. LIKOVNA DELAVNICA - V črnomaljski osnovni šoli s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše so pretekli teden pripravili likovno delavnico za belokranjske osnovnošolce ter hkrati posvet likovnih pedagogov be-lokranjkih osnovnih šol. 16 mladih likovnikov je slikalo tihožitja ali po domišljiji in sicer z za otroke novimi materiali, kot sta grafit in akvarel, ki jih je prispeval sponzor likovne delavnice Mihailo Lišanin iz podjetja Limit-Store. Tovrstna delavnica je bila tokrat prvič, postala pa naj bi tradicionalna. Sponzorje obljubil, da bo otroke tudi v prihodnje seznanjal z novimi slikarskimi materiali. (Foto: M. B.-J.) LEP JUBILEJ - V soboto, 13. aprila, je dopolnil 90 let Jože Blažič iz Novega mesta, Sentjernejska c. 12. Visoko obletnico je praznoval skupaj s svojo družino, z družinami otrok, vnuki in vnukinjami in njihovimi družinami, v družbi svojih sester, drugih sorodnikov in sosedov. Ob jubileju ga je s svojo navzočnostjo počastil tudi novomeški župan Franci Koncilija in mu čestital za visoki jubilej. (Foto Lujo) ‘‘POMLAD'' TUDI VRIMU - Papež je 10. aprila sprejel mešani pevski zbor “Pomlad" iz Novega mesta, ki se je s slovensko pesmijo predstavil v Vatikanu. Več o tem v naslednji številki časopisa. Ni bil “zverinsko ubit” zaradi vere Ponovno objavljanje izmišljotin o postopanju partizanov z Lojzetom Grozdetom, kandidatom za mučence Že nekaj časa smo priče ponovnega objavljanja izmišljenih trdi-,ev o postopanju partizanov z Loj-2etom Grozdetom, ki je bil ujet od *asede Tomšičeve brigade ob n°vem letu 1943, od brigadnega sodišča kot kolaborantski kurir obsojen na smrt in ustreljen 1.1. *'43 na Mirni. Ponovno se navado neresnice, katere je “dr. Strle Opisal tako, kolje od njega zahte-;al škof Rožman”. To jc nedavno ??trdil eden od angažiranih okrog Jjfozdetove beatifikacije. Ponov-Jeno izdanje Strletove knjižice o yrozdetu od strani Katehetskega *jentra 1991. leta, je dopolnjeno z 9,aljšim člankom akademika dr. *afasa Kermavnerja, v katerem on Po 50 letih odkriva, da so partiza-P1 Grozdetu posekali tudi ude, to J® roke in noge. Pisma te vsebine la objavila Slovenec in Delo od jSJorja Glušiča iz Mozirja. Zani-?lv je tudi članek “Po njih delih P" boste poznali” avtorja dr. Jane-*a Grila v Družini 11.2. t.l. v kate-L'm je napisano: “Borci so napadli adi škofovski postopek za razglasov Lojzeta Grozdeta za mucen-a> ki ga je podpisal ljubljanski "adškof dr. Alojzij Šuštar. Ta P°buda naj bi bila v žnasprotju z cSnieo o dejstvih in z izvirnimi ,Crskimi nagibi’, temeljila naj bi 1,8 podlagi izmišljenih in ne-Prcverjcnih podatkov o okolišči-Jajt smrti’ med drugo svetovno ojtio. Pozabili pa so seveda pripi-i?*1, da so Grozdeta zverinsko ubi- Partizani.” v Napisal sem Družini komentar *ve/i s tem, dobil pa sem odgov-r> da ga ne bodo objavili. : To, kar je citirano, da uporabim ■ raz iz. navedenega članka avtor-®Grila, "to je čista laž”. Ni res, da 'borci napadli postopek za kano-i,Nacijo Grozdeta. Ni res, da je bil Urinsko ubit”. 'Ib dobro ve av- tor tega članka kot jaz. Pa vendar se uporablja ta ugotovljeno izmišljeni podatek. V članku o Grozdetu, ki sta ga v nadaljevanjih 1994 objavila časopisa Delo in Dolenjski list, sem zapisal: “Naj jasno povem, da sem ateist, vendar mi še na misel ne pride, da bi nasprotoval temu, da Grozde postane svetnik. Naj postane kot veri globoko predan mladenič, če cerkev tako ocenjuje. Ne nasprotujem argumentom o njegovi vernosti kot osnovi za posvetitev v svetnika. Toda očitno za nekatere Grozdetova vernost ni dovolj, pa tudi ne tisto glavno. Hočejo namreč svetnika mučenika, ki so ga “mučili partizani”, in to “zaradi vere...” Danes je dovoljena tudi najpredrznejša laž, da bi se opravičila kolaboracija in dokazalo mučeništvo ne glede na to, kar je papež novembra 1992 rekel slovenskim škofom, da je namreč treba “vse raziskati brez bremena nestrpnosti. Če se nekaj ugotovi, da ni resnica, je to treba tudi sprejeti”. Nihče od soborcev ni dal pripombe na to moje stališče, smajram torej upravičeno, da so soglašali. In še enkrat ponavljam: ni res, da borci nasprotujemo, kaj šele da smo “napadli” postopek za kanonizacijo Grozdeta, res pa je, da odločno nasprotujemo, da se predlog elaborira na neresničnih trditvah in na izmišljenih obtožbah nas partizanov. Ni res, da je bil zasliševati in mučen v Sokolskem domu, o tem nisem ne jaz ne Cerkev našli nobenega dokaza, je pa dokazano, da nihče od borcev v vsem vojnem času ni niti stopil v Sokolski dom. Ni res, da so bile nad Grozdetom izvajane “orgije” na novoletni prireditvi, novoletna prireditev Tomšičeve brigade in krajanov Mirneje bila 2.1.1943, in to ne v Sokolskem, pač pa v Prosvetnem domu, ko Grozde ni bil več živ. Ni res, da so ga mučili domačini, terenski aktivisti, ujela ga je patro-la oziroma zaseda Tomšičeve brigade in ga odvedla takoj na Fužine v štab in ves čas je bil tam v postopku. J. K., kije nasprotno napisal v objavljenem članku, sc je javno opravičil, ko je ugotovil, daje nasedel lažem. Ni res, da jc bil pobit s krampom, smrtna obsodba je bila izvršena s streljanjem, kot je odredilo sodišče. Izvršimo izkop, to naj se sodnomedicinsko ugotovi! Več osj^b, ki so ga videli mrtvega, je p<. ,;jlo da je imel strelno rano na . >llU Od osmih očividcev, ki so ga .,;,t,-li v gozdu, nihče ni potrdil, da je imel rano na vratu, da naj bi mu bil izrezan jezik, ali pa posekane roke in noge, znano pa je, da mu je eden od njih odpel uro z roke. Nihče od devetih pogrebcev, ki naj bi, kot je zapisal Strle, podpisali zapisnik, ni navedel, daje imel Grozde posekane ude, kot je 50 let po dogodku bilo prvič odkrito v članku akademika Tarasa Kermavnerja. Nasprotno, živa priča, ki ga je položila v krsto, trdi, da ga jc držal pri tem za noge, njegov prijatelj pa za roke in glavo. Izvršimo izkop, da se sodnomedicinsko ugotovi ena od najtežjih laži, ki so objavljene v zvezi z Grozdetom. To sem že predlagal, pa ni nobenega odziva. In še nekaj novih podatkov o postopku z Grozdetom. Član zasede, ki je ujela Grozdeta navaja, da so ga takoj odvedji preko Podloga na Fužine in ga tam predali pristojnemu organu. Med potjo ni pokazal nobenih nagibov, da bi poskušal zbežali, vendar so vsi trije spremljevalci držali puške v pripravljenosti. Dva pripadnika Tomšičeve brigade, eden živi v Sloveniji, drugi pa izven Slovenije, sta dala podrobne izjave o postopku z Grozdetom: Grozde je bil zaslišan v obveščevalnem organu štaba. Že od samega začetka ni bilo problema, saj je odgovarjal na vsa vprašanja kar prepričljivo. Povedal je, da potuje domov, da je dijak Marija-nišča. Toše je dokaj hitro razvedelo in kar nekaj borcev se je tu priključilo, bili so to Ljubljančani, dijaki višjih razredov ali pa že študentje. Spraševali so Grozdeta za posameznike, za profesorje, dijake, razmere itd. Grozde je na vsa vprašanja na široko in dokaj prepričljivo odgovarjal. Zasliševalci so dobili vtis, da pri nejm ni nič obremenilnega. Ko je bilo kosilo, so mu dali porcijo, po hrano je šel v spremstvu stražarja. Za svojega sopotnika (Hočevarja) je povedal, da se je z njim spoznal na poti in daje študent, več o njem da ne ve. Kmalu pa jc prišla v brigado vest, da je ta pobegnil in je bil na begu ustreljen. Ko jc Grozde jedel, je prišel v sobo en član štaba in vzel v roke eno od Grozdetovih knjig. Bila je zavita v časopisni papir. Opazil je neki članek o partizanih in odvil knjigo, da bi članek prebral. Pri tem so iz tega časopisa padla pisma in dovolilnica italijanskih oblasti na ime Alojzija Grozdeta za neomejeno potovanje po vsej Ljubljanski pokrajini. Grozde jc ves prebledel, prenehal jesti, oblil gaje znoj. Sele čez nekaj časa je prišel do glasu in povedal, da je pošto dobil v Stični, da jo preda v župnišču na Mirni. Zahtevan je spisek družin, ki imajo svojce v partizanih in sodelavcev OF na področju Mirne. Vedel je za vsebino, povedali so mu, če bi moral pošto uničiti, da bi sporočilo prenesel ustno. Sedaj je bilo v štabu jasno, da imajo kurirja, za katerega so bili obveščeni in so zato postavili zasede, tudi prikrito, v bližini župnišča. Ko so pisma prebrali, se je začela razprava, kaj sedaj. Obveščevalci so predlagali, da se Grozdeta pošlje k župniku s pošto v spremstvu enega od njih, pritajenega v civilu. Komisar brigade Nedeljko jc bil odločno proti, da je to provokacija in da je sicer prepovedano, da se enote vpletajo v take aktivnosti. Drugi predlog je bil, da se Grozdeta pridobi za sodelovanje v Ljubljani, saj nihče ne bi vedel, kaj ge mu je zgodilo, da je bil ujet. Večina je bila prepričana, da ne bo iskreno sodeloval. Vprašam se: kako bi bilo mogoče razpravljati o teh predlogih, če bi Grozdetu bil odrezan jezik in posekani udje? To je zagotovo demanti vseh lažnih domnev o mučenju Grozdeta. Na koncu je bilo dogovorjeno, naj se sestane sodišče in odloči o njegovi odgovornosti. Po ugotavljanju obremenilnih dokazov je sodišče Grozdeta obsodilo na smrt s streljanjem kot kolaborantskega kurirja. Nikomur ni padlo na pamet, da bi ga kakorkoli vprašal glede vere, saj jc bila večina njih, ki so ga imeli v postopku, vernih. Niso mu povedali obsodbe; ko ga je patrola odvedla, je bil prepričan, da ga spremljajo v višji štab, in z nekim partizanom študentom sc je pri odhodu pozdravil. Ni se zavedal, da gre na izvršitev obsodbe. Patrola se je kmalu vrnila, torej je bila sodba nad njim izvršena nedaleč od Fužine. Tako kot vedno iskreno obžalujem vsako življenje Slovenca, ki je ugasnilo, ali take so bile takrat razmere. Znano je, da je umrlo 46.000 Slovencev antifašistov in okrog 12.000 njihovih nasprotnikov. In prav te številke so neizprosna resnica. To je samo kratek povzetek kar precej obširnih izjav obeh sogovornikov. Iz izkušenj nisem tu navedel njihovih imen, našel pa sem jih po kar dolgotrajnem iskanju. V članku o Grozdetu sem navedel imena oseb, ki so mi dale informacijo, a je bilo to zlorabljeno. Nekateri so bili poklicani in kritizirani od cerkvenih predstavnikov, nekateri pa so dobili poziv od škofijskega ordinariata, naj pridejo “pred komisijo za raziskavo mučeništva Alojzija Grozdeta”. Na pozivu je bilo zagroženo: “Po določilih kanona 1557 zakona cerkvenega prava, je priča dolžna, da pride in odgovarja na postavljena vprašanja”, V zakoniku cerkvenega prava, ki ga je razglasil papež Janez Pavel II. in izdal škofijski ordinariat v Ljubljani 1. 1983, pa se kanon 1557 glasi: “Pravilno povabljena priča naj pride ali pa sodniku sporoči vzrok svoje odsotnosti.” Mislim, da ni potreben komentar k razliki teh dveh vsebin. In še to: ta kanon se nanaša ha poziv cerkvenega sodišča, ne pa na poziv škofijskega ordinariata. Na pozivu jc podpis notarja Franca Šenka in škofovega delegata msgr. Zdravka Ravena, katerega sem že omenil v svojem članku o Grozdetu. V zvezi s tem imenom sem dobil kar nekaj odzivov, v katerih se trdi, da je bil on že leta 1942 oborožen pripadnik domačih fašističnih enot in sodeloval v patrolah, ki so po vaseh okrog Vrhnike lovile fante in može, ki so bili simpatizerji upora proti okupatorju ah pa niso hoteli v domače fašistične enote. Ujete so predajali Italijanom, ki so jih poslali v internacijo. Med njimi se je oglasil eden, ki so ga ujeli in jim je uspel pobegniti, pri tem so za njim streljali in ga ranili, daje vse življenje težak invalid. Gospod Gril, ko berem nekatere vaše članke, tudi tega, na katerega se sedaj odzivam, imam vtis, da niste prebrali nedavnega intervjuja akademika dr. Trstenjaka, kjer opozarja na “tista pisanja, ki predstavljajo pravi kriminal, ker vnašajo zdraho med ljudi.” Preči-tajte ga, mogoče boste opustili nekatere izraze, kijih sedaj pogosto tako samovoljno uporabljate. LADO KOCIJAN Ljubljana Vojna resnica se ne da spremeniti Borci obsodili skrunitve spomenikov - Jasno je, kdo želi ponovno spreti Slovence NOVO MESTO - Na letni konferenci krajevne organizacije Grm in Regrča vas so borci NOB opravili obračun svojega dela v preteklem letu. Kljub skromnim financam so vse leto posvečali pozornost bolnim in ostarelim članom, obeležili so posamezne dogodke iz NOB in vzdrževali spominska obeležja. Potrebno bo opraviti še manjša vzdrževalna dela pri spomeniku k sv. Roku v Regrči vasi. Kljub starostnim tegobam so se udeleževali raznih srečanj in proslav. Razveseljivo je, da organizacija pridobiva vse več mladih članov in simpatizerjev. Zgledno je sodelovanje borčevske organizacije in krajevne skupnosti, zato gre priznanje v veliki meri tudi predsedniku krajevne skupnosti. . Ob nastopu zastopnika območnega odbora zveze borcev Ludvika Goloba so borci ostro obsodili vandalsko skrunitev spomenikov NOB, kot nav primer v Žužemberku in pri Šentjoštu. V večini primerov so storilci znani, pristojni organi pa zaradi pomanjkljive zakonodaje nimajo moči, da bi vandalizem zatrli. Nasprotno pa v naši državi deluje uradno registrirana organizacija Nova slovenska zaveza, ki sojo ustanovili bivši domobranci, katere glavni cilj je rehabilitirati kolaboracijo z oku- patorjem, kar je verjetno edini primer v Evropi. Pri tem imajo podporo Cerkve, kjer delujejo odbori, ki so kot prvo nalogo postavili spomenike pripadnikom vaških straž, poznejšim domobrancem in drugim sodelavcem okupatorjev. Teh spomenikov nihče ne ruši in ne skruni, torej je jasno, kdo želi ponovno spreti Slovence. Posebno pa se trudijo potvoriti zgodovino in izenačiti z borci proti okupatorju tiste, ki so se borili na strani okupatorja proti lastnemu narodu, bili za to plačani, dobro zaščiteni in siti. Takšna dejavnost Novo slovensko zavezo postavlja ob bok fašistoidni ideologiji, ki je hotela slovenski narod izbrisati, zato se Zveza borcev z njimi nikoli ne more spraviti. Ob dejavnosti tistih, ki bi radi spremenili zgodovino, pa sedaj dvigajo glave tudi tisti, ki so za svoje uveljavljanje pripravljeni z lažmi in podtikanji oblatiti svoje znance in celo sosede, čeprav se kasneje z njihovimi lastnimi pričami to demantira. Tudi nekatera sredstva javnega obveščanja, ki objavljajo napadalne, sovražne in za borce ponižujoče prispevke tistih, ki pljuvajo n4 najsvetlejšo epopejo Slovencev, ne prispevajo k spravi in razumevanju. Vse to jemlje naši državi tudi ugled v tujini. Ob koncu so izrazili podporo predsednikom krajevnih skupnosti Novega mesta, ki zahtevajo čiste račune ob porabi sredstev samoprispevka za pokopališče. Ta sredstva je potrebno porabiti racionalno. Nikakor pa se ne sme denar, ki je bil zbran s samoprispevkom, porabiti za obogatitev posameznika, to pa je ob pogodbi, ki jo je podpisal župan za nakup zemljiša v Srebrničah, očitno, saj je bilo zemljišče ob nacionalizaciji malo vredna gmajna. ODBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV GRM -REGRČA VAS Fru-fru začetek Ansambel iz OŠ Bizeljsko BIZELJSKO - Fru-fru je čisto pravi ansambel v osnovni šoli Bizeljsko in je z nastopom dosegel prvo mesto na Pilovem žuru v Sežani; gre za oceno občinstva. Ena od generacij tega ansambla je posnela kaseto, med nepogrešljive podatke na to temo pa spada tudi sporočilo, da je bila pesem bizeljskega šolskega ansambla že tudi “pesem tedna” na Radiu Posavje Studio Brežice. Fru-fru so ljudje, jasno. Vilko Urek, nesporni vodja tega ansambla, običajno dg-lasbi besedila, ki jih napišejo člani obravnavane glasbene skupine. Število glasbenikov v ansamblu niha med 5 in 7. Pomemben je tudi njihov spol - letos so v ansamblu sama dekleta. Ne glede na spol in število se pojavlja problemček, in sicer: ansambel se ravno nauči vsega potrebnega za dobro nastopanje, pa je, kot bi mig-nil, mimo še osmi razred. Zvezde tako padejo s šolskega glasbenega neba. Vendar, oprostite, ne govorimo o njihovem zatonu. Nekateri od dosedanjih članov bizeljskega šolskega asambla imajo danes svoje “odrasle” ansamble; v ansamblu Šuštarji sta kar dva. Eden nekdanjih fru-frujevcev bo študiral glasbo. Lahko bi se torej reklo, da Fru-fru le ni samo zabava za najstnike in najstniško vedre in svobodomiselne učitelje. M. LUZAR DAN ŠOLE - DAN ZEMLJE ŠMARJETA- OŠŠmarjeta, Vrtec Sonček vabita ob dnevu šole - dnevu zemlje na svečanost, ki bo v ponedeljek, 22. aprila. Ob 15. uri bo delovna akcija: urejanje šolskega arbo- retuma, sprehajalnih poti v naravi, sajenje grmovnic, dreves, cvetja in obleževanje sporočilnih teles. Ob 19. uri pa bo svečani del s proslavo ob dnevu šole. Učenci bodo predstavili zborovsko petje, instrumentalno glasbo, folklorne običaje s plesom, recitale o ljubezni, sreči in življenju, ob 20. uri pa bo koncert pevske skupine Katice z glasbo ljudskega godca. ODSTRANILI GOVORILNICO NA GLAVNEM TRGU Spoštovane uporabnike telefonskih storitev v javnih telefonskih govorilnicah obveščamo, da smo na zahtevo Inšpektorata za okolje in prostor odstranili govorilnico, ki je bila postavljena na trgovini Novotehna na Glavnem trgu v Novem mestu. Vsem, ki ste navedeno govorilnico uporabljali, se opravičujemo, sočasno pa sporočamo, da v ožjem delu Novega mesta lahko uporabljate govorilni- ce, ki so vključene na nasled- njih lokacijah: pri trgovini Tkanina v Rozmanovi ulici (kartična), zraven poslovne stavbe Telekoma na Novem trgu (kartična in žetonska), pred Športno dvoraner Marof (kartična), na avtobusnem postajališču Kandija (kartična), na glavni avtobusni postaji (kartična in žetonska) in na železniški postaji Kandija (žetonska). Upamo na skorajšnjo pridobitev ustreznih dovoljenj, ko bomo jedro mesta ponov- no opremili z dodatnimi govorilnicami, do takrat pa prosimo za razumevanje in želimo uspešno uporabo postavljenih govorilnic. TELEKOM SLOVENIJE PE NOVO MESTO BELA NEDEIJA - Nedelja po ve- liki noči je bela nedelja. In zadnja je res bila bela - od snega, ki je zapadel v soboto. Pol leta trajajoča zona je spet zamahnila z repom in fantička iz Iglenika, vasice v gorjanskem Podgorju, sta si sredi aprila privoščila še zadnje sankanje v tej že pol leta trajajoči zimi. (Foto: A. Bartelj) SPET AGRARNA SKUPNOST ŠENTJERNEJ - Na sestanku, ki je bil 28. februarja v prostorih občine Šentjernej, smo pravni nasledniki bivše agrarne skupnosti ponovno vzpostavili agrarno skupnost, ki šteje 56 članov. Sporazumno smo se dogovorili o pravilih in upamo, da bo skupnost zaživela ter da bo v ponos občini. E. L. Kako do ustvarjalnosti otrok Vsak otrok je svet in bogastvo zase, zato ga moramo odrasli prepoznavati in spoštovati Človekova ustvarjalnost je brezmejna, a prične se v otroštvu in celo pred njim. Otrok se rodi z določenimi nagnjenji, a jih razvije šele v ugodnih življenjskih razmerah. Lahko ima prirojen dar za glasbo, občutek za likovno izražanje, za tehnično, gibalno-plesno, govorno ali drugo dejavnost. Vsa ta nagnjenja razvija le, če je dejaven, aktiven na tistem področju. Z lastno aktivnostjo razvije spretnosti, pridobiva znanje, dobi občutek za vsebino in material. Osnovnih spoznanj ali spretnosti se uči z lastnim raziskovanjem in poskušanjem ali pa posnema sovrstnike, starejše vrstnike in odrasle. Odrasli imamo pri razvoju otrokovih aktivnosti zelo pomembno vlogo. Lahko ga zavremo ali spodbudimo. neuspeh, kot negativno izkušnjo lastne dejavnosti, izgublja veselje do nje; je ne mara tudi takrat, ko mu začnemo prigovarjati. Kadar doživlja otrok naklonjenost odraslih za svojo dejavnost (npr.: pohvalo, zanimanje za njegovo aktivnost ali izdelke), dobiva še večje veselje, voljo in se želi sam potrjevati. Postopoma mu raste samozavest. Ta je zelo pomembna pri raziskovanju materialov, pri iskanju drugačnih poti in novin rešitev v izražanju doživetij. Otrokova ustvarjalnost je zelo pestra. Potrebno je, da damo otroku dovolj raznovrstnega materiala, iz katerega ustvarja, še bolje je, če išče materiale z nami, naj- bolje pa je, če jih poišče sam. Uporabni so razni odpadki blaga, pa- Če pričakujemo od otroka pre-- LiKrat več naenkrat ali smo velikok kritični do njega, tedaj otrokovo dejavnost zavremo. Taka sporočila odraslih doživlja otrok kot svoj Novi zakon je krivičen! 10. aprila je bila v Novem mestu redna letna skupščina društva vojnih invalidov Dolenjske. 32 delegatov, ki so zastopali nekaj čez tisoč vojnih invalidov iz NOV, mirnodobskih vojaških invalidov in invalidov iz junijske vojne 1991, ki živijo v 9 občinah, je obdelalo obsežen dnevni red. Kot delegat Zveze društev je prisostvoval Lado Kocijan, skupščine pa seje udeležila tudi tričlanska delegacija društva civilnih invalidov vojne Slovenije, ki jo je vodil predsednik Jože Zupanc. Delegati so sprejeli poročilo predsednika društva Franca Hribernika o delu društva po ustanovitvi v letu 1994. Sprejeli so finančni načrt in program dela društva za leto 1996 in novi statut. Vsi razpravljalci so obsojali določila novega zakona o vojnih invalidih, ki znatno znižuje prejemke težjih invalidov. Ogorčeni so bili nad brezdušnostjo postopkov ob prevedbi na novi zakon ter nad nedorečenostjo teh postopkov. Zakon, ki je začel veljati letos L januarja, mora biti uveljavljen do konca junija, še zdaj pa ni sprejet nobeden od pozakonskih aktov, ki so osnova za popolno prevedbo invalidskih zadev na nova določila. To kaže, da bo pri prevedbi zmanjkovalo časa in ne bo mogla biti opravljena v z zakonom določenem roku. Spregovorili so tudi o težavah pri pridobivanju nekdanje precejšnje lastnine invalidske organizacije, ker ni na voljo nobenih lastninskih listin. Zaradi starostnega sestava članstva ima društvo veliko težav pri izbiri kadrovskih sestavov vodstev, nima svojih prostorov, pri vseh občinah razen pri dveh pa je naletelo na gluha ušesa s prošnjami za denarno pomoč za delovanje. Pohvalili so KRKO, tovarno zdravil, ki se je takoj odzvala prošnji z dodelitvijo 200.000 SIT. Kljub vsemu je društvo, čeprav od vseh oblastnih ustanov odrinjeno na rob, ustanovljeno in dobro delu- je, je ugotovil delegat Zveze Lado Kocijan, ki je delovanje invalidov na Dolenjskem zelo pohvalil. Dolenjskem MILOŠ JAKOPEC pirja, embalaže, naravni materiali, kot so plodovi, les, rastline, mivka, glina, pesek, kamenje; likovni in tehnični materiali ter orodja. Zelo velikega pomena je pogovarjanje z otrokom, igra besed, iskanje rim, sestavljanje pesmic, pripovedovanje zgodb, otrokovo dopolnjevanje zgodb z lastno domišljijo ali izmišljanje celih zgodb, petje, izmišljanje novih melodij na znano besedilo ali izmišljanje besedila na znano melodijo. Otroka vzpodbudimo za izdelavo inštrumentov, za igranje nanje in za ples; lahko si izmisli nov gib, nova pravila igre. Naučimo ga prisluhniti naravi, jo opazovati, ugotavljati njene značilnosti in spremembe. Mnogoteri vtisi so osnova za njegovo ustvarjalnost. Če je otrok ob zgoraj naštetih aktivnostih doživljal veselje, se počutil varnega, sprejetega in sproščenega, potem veliko lažje izraža, kar čuti, doživi, lažje ustvarja nove ideje in izdelke. Sprosti ustvarjalno fantazijo, ki je v predšolskem obdobju še posebej močna. Če zamudimo to obdobje ustvarjalnosti, se pozneje, ko postaja samokritičen, zadržan, težje odpre do tiste mere, kot bi se lahko. Otrok potrebuje za vsako aktivnost čas in mir. Obojega mora imeti na voljo toliko, da v fazi ustvarjanja nastalo idejo dokonča. Potrebuje urejen in varen prostor ter obleko za ustvarjalnost. Vsak otrok je svet in bogastvo zase, zato ga moramo odrasli prepoznavati in spoštovati takega, kot je: v njegovih željah, veselju, sposobnostih, spretnostih in razpoloženjih. Omogočimo mu izraziti vse, kar je doživel, videl, čutil, slišal in spoznal, na njegov način. Bodimo veseli vsake njegove nove ideje in rešitve tudi takrat ko je drugačna, kot smo si jo ?< Mslili mi, odrasli. .-*vu»£ ANA F^p^rv^KI V 4 Janez Turk Na potoškem pokopališču seje 2. aprila od Janeza Turka zadnjič aoslovila množica stanovskih ko- pc legov - šoferjev, gasilcev in občanov. Če odide na poslednje potovanje komaj 56 let star skrbni družinske oče, je žalost toliko večja. Skoraj neverjetno je, da smo Janeza še pred tedni srečevali na raznih sestankih pa pri gradnji nove kapele v njegovi rojstni vasi Malem Logu, kjer se je rodil 27. septembra 1940. Komaj je stopil v zasluženi pokoj, že ga je zahrbtna bolezen iztrgala iz še vedno ustvarjalnega dela. Janez Tltrk je postal šofer takoj po odsluženem vojaškem roku v lesnopredelovalni industriji Smreka v Loškem Potoku. Pozneje je vozil v KZ Loški Potok in vse do upokojitve v KGZ Ribnica. Janez pa je bil od mladih nog gasilec. Sodeloval je v organih upravljanja PGD Mah Log in v h vaških odbor raznih vaških odborih. Danes ga ni več med nami, ostal pa je trajen spomin nanj kot dobrega človeka, voznika, vestnega gasilca in občana. PGD Mali Log ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: JP Elektro PE Novo mesto -namesto venca na grob Frančiške Rogina 12.000 tolarjev; Pionir MKO, d.d., Novo mesto - namesto cvetja na grob očeta Slavka Bukovca 12.000 tolarjev; Krajevna organizacija Rdečega križa Kandija Grm - prispevek 3.000 tolarjev; zaposleni pri Karlu Željku, Novo mesto - namesto cvetja na grob pokojnega Karla Željka 35.000 tolarjev; krajani Lastovč, Novo mesto - namesto cvetja na grob pokojnega Karla Željka 37.400 tolarjev; vaščani Velike Cikave, Novo mesto - namesto cvetja na grob pokojne Rozalije Drenik 10.000 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! PRIPRAVA TRTNIH SADIK - Dolenjski in posavski trtničarji te dni že cepijo podlage s cepiči vseh znanih sort grozdja, ki jih sadimo v Sloveniji. Gre predvsem za uvožene, brezvirusne materiale, nekaj cepičev, predvsem domačih sort, pa je iz naših selekcijskih vinogradov. Potrebe po trtnih sadikah so iz leta v leto večje, saj se slovenski vinogradniki in vinarji zavedajo, da morajo pohiteti z obnovo vinogradov še pred vstopom Slovenije v Evropsko zvezo, saj bo potem širjenje vinogradništva omejeno. Dolenjci moramo do tedaj poskrbeti za svoj cviček, zalo trsničarji vse več cepijo tudi žametne črnine in drugih cvičkovih sort. (Foto: M. Vesel) V času od 27. marca do 9. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Katarina Krevs iz Mirne Peči - Rebeko, Mojca Papež z De-sinca - Gašperja, Anica Lopatec iz Mihovice - Andreja, Darja Gliha iz Velike Loke - Andraža, Mateja Rajk iz Vrhov - Luka, Zlata Leskovšek iz Gor. Laknic - Moniko, Mateja Cekuta iz Šmalčje vasi -Amadcja, Brigita Gregorič s Sme-dnika - Gašperja, Marica Ilar s Potov Vrha - Jasmino, Bernarda Mohar z Rateža - Jožka, Anica Volf iz Soteske - Tino, Andreja Zupančič iz Arčelce - Majo, Vida Plut z Oskoršnice - Marka, Nataša Rangus z Dol. Vrhpolja - Leo, Breda Zorc iz Mokronoga - Brigito, Darja Kukovičič s Senovega -Žana, Antonija Grubar iz Malega Bana - Martino, Vanja Petan s Potoka - Urško, Marjanca Simčič iz Vukovcev - Ano Marijo, Brigita Macedoni iz Scnpctra - Matica, Marica Vcrderbcr iz Črnomlja -Gregorja, Lidija Breznikar iz Drage - Katjo, Irena Sašck iz Hrušice - Ksenijo, Mateja Brulc iz Vel. Brusnic - Leona, Justi Skvarč iz Dol. Skopic - Ajdo, Mateja Rcnuša iz Crmošnjic - Anžeta, Marjana Peršič iz Gribelj - Anito, Marjeta Brozovič iz Sečjega sela -Luka, Erna Župan-Pirkovič iz Šentjerneja - Jana, Jožica Povhe s Smodnika - Klavdijo, Vesna Bla-žun iz Ozlja - Antonia, Darinka Pakar z Gor. Sušic - Nino. Iz Novega mesta: Darja Mohar, V brezov log 1 - Manco, Alenka Jalšovec, Vavpotičcva 5 - Manco, Ditka Zupančič, Segova 20/11 -Jana in Irena Zupančič, Ulica Slavka Gruma 14 - Lavro. Čestitamo! ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkir- ®-5 nih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Se priporočamo! TEHTNICA ŽELEZNIKI'1* Na plavžu 79 4228 ŽELEZNIKI išče na območju DolenjsMS.ii distributerja elektronski! trgovskih tehtnic in pakirnic' sistemov znanega svetovnegl ® proizvajalca. Pogoji: večletne marketinški" prodajne in servisne izkušnji 0re na podobnem programu. Pismene prijave, ki naj vsebuje) kratko predstavitev dejavnost J pošljite na naslov: Tehtnica Železniki, Na PlavžC 79, 4228 Železniki, najkasneje do 10.5.1996. Pisarno v izmeri 11 mika« oddamo v najem v stavb (•) na Mušičevi 15 v Novel?** mestu. PAM, d.o.o., Mušičeva 15 ‘ Novo mesto, tel.: 321-083H; Ho: LERAN, d.o.o- promet z nepremičninam gn Novo mesto, Lebanova 2 i h Prodamo: • hiše: Vel. Poljane pri ŠmS H jeti, Osojnik pri Semiču, p Občicah, Novem mestu, Oto cu, Šmarjeti, Krškem, Sen< |j. vem, Brežicah, Črnomlju, M%’. vem, utuziuaii, mvjiiiiju, .• Slatnik.Ratež, Mihovo pri Šentje neju, Dolž, Čatežu pri Trd J* njem, Gornji Leskovec, Cef *) ni pri Čateških Toplicah, Meti |hj ki, Šentjanžu, Soteski, CikaV UK Smolenji vasi, Škocjan — ok' lica, Žužemberku, Brestani* ^ i _ • n_.___. nn Luciji pri Portorožu, Rebri fjr ............. ' ' rf C Žužemberku, Kostanjevici, Sr« nji vasi pri Semiču, Zastava ( Črnomlju, Srednje Grčcvj L( Vel. Banu pri Šentjerneju, M* L Strmci in drugod; • stanovanja: v Novem mesj Šentjerneju, Žužemberku, i nomlju, Krškem, Trebnje* Dol. Toplicah in Metliki; • lokale in pisarne: v Nove mestu, Celju, Črnomlju, K. škem, Trebnjem, Mokronog Metliki, Novi trg — No* mesto; 9 vikende in zidanice: v Stra Škocjanu, Metliki — okoli* (j( Pahi, Zaplazu pri Čatežu, G* j); Leskovec, Doblička gora, Tret jem, Čretcžu pri Krškem, v ok lici Cerkelj ob Krki, Mir* Bučka; j. • parcele za gradnjo: v M*!T Peči, Bučki, Šentrupertu, Ttj, gori, Zagrajski gori, Šemi* ^ ‘ .vo pri Še Mihovo pri Šentjerneju, Kat H ljevo, Osrečjc pri Škocjanu, > ^ lanu pri Trebnjem, Vel. G a h J5 Novem mestu; l(J • kmetijska zemljišča in god ,}(; ve po vsej Dolenjski, kmetij1 jjj Beli krajini. Krškem in Nov* mestu; • v najem oddamo: stanovat in poslovne prostore. L • posebna ponudba: proda* bivšo Keramiko v Novem ** stu s 4500 m2 zemlje. (( Tel./fas: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553 DOLENJSKI US učiš četrtkov prijateljb MM mm [TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 18. IV. 'lOVENIJA 1 ■45-0.15 TELETEKST 1-00 VIDEOSTRANI )15 OTROŠKI PROGRAM OTROŠKA ODDAJA 10.30 BATMAN, amer. naniz., 27/32 •55 TEDENSKI IZBOR RIBJE POTI, Šved. poljudnoznan. serija „ 11.25 PO DOMAČE >■00 POROČILA >05 KOLO SREČE, ponov. J5-10 TEDENSKI IZBOR LETALIŠČE 21. STOLETJA, angl. dok. serija, 2/3 16.00 OMIZJE >•00 TV DNEVNIK 1 10 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV FALLERJEV1, enm. naniz., 1/36 >5 KOLO SREČE, TV IGRICA '■15 RISANKA •■30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT >■05 SEINFELD, amer. naniz., 1/22 05 TEDNIK U5 ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE - NOSTALGIJA Z NINOM ROBIČEM, 4. oddaja 0 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ‘5 POSLOVNA BORZA >■10 SEAOUEST, amer. naniz., 7/21 lOVENIJA 2 ! Euronews ■ 12.25 Tedenski izbor: Po Tunizi-[1255 V žarišču; 12.10 Zgodbe iz Amerike, dok. >. serija, 5/6:13.00 Polfinale evropskih poka-•vnogometu; !5.10Samotnež,amer.film; 16.40 tov množici, amer. naniz., 16/16; 17.05 Vera, J. nadalj., 3/4 ■ 18.00 Po Sloveniji -18.45 Sveti poslovni utrip -19.15 Tok, tok, kontaktna Xja za mladostnike • 20.05 V žarišču - 20.35 Dr. ilay, Škot. naniz., 5/7 - 21.30 Svetloba in senca -"OPisave - 22.50 Umetniški večer - 23.55 Večer v klubu Central bing band RTV Slovenija SALA j® TV prodaja -15.45 Risanka -16.15 Tropska •čica (ponov. 6. dela) -17.10 Dance sesion -18.00 'šna praksa (32. del. avstral. naniz.) ■ 19.30 tanka - 20.00 Pot flamingov (2 del. amer. na-5-)- 21.00 Prepovedani planet (amer. film) --22.35 ' išna praksa (ponov. 32. dela) -0.00 CNN poroča 'TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara [ija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 ' aževalni program -11.30 Program za otroke ladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (scri-r 12.45 Afera Nine B. (nem. film) -14.35 Proza otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes ->5 Kristalno cesarstvo (serija, 103/120) - 18.15 lo sreče -18.50 Moč denarja -19.30 Dnevnik, ! >0. vreme - 20.10 Ruska mafija (dok. seija, 1/3) 4 >.15 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S »o na sliko - 23.05 Theatron - 2.05 Poročila n fV 2 jj '45 Video strani -15.30 TV koledar -15.40 l( *>lurna krajina -16.40 Šopek dolarjev (ponov.) j >2.10 Evropska nogometna liga -17.40 Federa-{i»in konfederacija -18-10 Skrivnostno življenje ;t *Hin (dok. oddaja) -19.00 Hugo, tv igra -19.30 r •evnik, vreme, šport - 20.15 “The Equalizer" tl Oija, 1/22) - 21.05 Rešitev 911 (dok. serija) -• 'OO Od 16 do 24 - 22.30 Ameriški film |tTEK, 19. IV. i U)VENIJA 1 45-0.35 TELETEKST I »0 VIDEOSTRANI t30 otroški program UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 7/52 9.45 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 26/26 gf 15 TEDENSKI IZBOR ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE . 11.05 BLAZNOST, angl. film 00 POROČILA |, »5 KOLO SREČE, ponov. t >30 TERRA X, nem. poljudnoznanstv. serija, 5/10 •>5 GALLUS il 20 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, odda •i ja tv Koper il 4)0 DNEVNIK 1 r 10 OTROŠKI PROGRAM >' »O FALLERJEvI, nam. naniz., 2/36 ’ 35 HUGO, TV IGRICA , >0 RISANKA * 30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT >' '4)5 SORODNE DUŠE, angl. naniz., 7/21 ' '40 PODARIM DOBIM 30 POGLEJ IN ZADENI 30 DNEVNIK 3, VREME. ŠPORT il 4X) LENIGRAJSKI KAVBOJI GREDO V AMERIKO, finski film lOVENIJA 2 Euronews -10.45 Tedenski izbor: Svetovni 'Ivani utrip, ponov.; 11.15 V žarišču; 11.45 'anost od blizu, ponov.; 12.15 Pisave; 13.05 , 'turiški večer; 13.40 Nastanek moderne, nem, « 4. nadalj. 6/6; 14.10 Na svidenje, nizoz. film * Ul Sorodne duše, angl. naniz., 6/21 ■ l6.30Svcl 1 in senca, 3/3 -16,55 Ribje poti, poljudnoznan ija, 5/5 - 17.25 Veliki dosežki slov. kirurgije 18.00 Po Sloveniji -18.45 Planet šport -19.25 Denis pokora, 1/13 - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.40 Angel Falls, amer. nadalj., 4/6 - 21.30 Studio City - 22.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi - 23.20 Novice iz sveta razvedrila KANALA 8.00 Tv proddaja -15.05 Risanka -15.35 Pot flamingov (ponov.) -18.00 Splošna praksa (33. del avstral. naniz.) -19.30 Risanka - 20.00 Dežurna lekarna (2. del Špan. hum. naniz.) - 20.30 Srce teme (amer. film) - 22.15 Splošna praksa (ponov.) - 23.00 Prepovedani planet (ponov. filma) -1.10 Vroči cirkus (ponov, erotičnega filma) - 2.40 CNN poroča HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.40 Aerodrom (amer. film) -15.10 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 104/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Moja zgodba o Hrvaški (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 “Great White Shark” (dok. film) - 23.55 Poročila HTV 2 17.05 TV koledar -17.15 Turbo limach show -18.30 Govorimo o zdravju -19.00 Hugo, tv igrica -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Korak za korakom (hum. serija) - 20.40 Ameriški film - 22.25 Latinica - 23.40 Amer. film -1.30 Noč košarke SOBOTA, 20. IV. SLOVENIJA 1 7.15-2.05 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.25 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 15/24 8.40 POD KLOBUKOM 9.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.55 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, francoščina, 5/11 10.20 DO NEBA IN NAPREJ, norv. film 11.45 VELIKI DOSEŽKI SLOV. KIRURGIJE, 13. oddaja 12.15 PIHALNI KVINTET SLOVVIND 12.45 KVARTET POZAVN SGBŠ MARIBOR 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.00 TERRA X, nem. poljudnoznan. serija, 6/10 14.45 TEDNIK, ponov. 15.35 CHRISTY, amer. nadalj., 11/21 16.20 TEKMOVALCI, angl. dok. serija, 5/5 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM MOJ OČE ŽIVI V RIU, nizoz. nadalj., 2/5 17.40 TIRI SKOZI ČAS, ponov. dok. oddaje, 3/8 17.55 ALEP JADRAN 18.25 OZARE 18.30 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK2, VREME, ŠPORT 19.51 UTRIP 20.10 ZLATI PETELIN, prenos 22.00 ZGODBE IZ AMERIKE, dok. pot. serija, 6/6 22.55 TURISTIČNA ODDAJA 23.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.50 SUROVA IGRA, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -10.10 Poglej in zadeni, ponov. -11.40 Bratje Mara brijejo norce, amer. film (ČB) -12.55 Znanost od blizu, kan. znanst. nadalj., 8/ 20 - 13.20 SP v gimnastiki -14.40 Podarim bod-ib, ponov. -14.50 Nogomet - 16.30 Ribnica: Rugby: Slovenija: Avstrija, prenos -18.30 Karaoke -19.30 Na vrtu - 20.05 Nedokazana krivda, amer. film - 22.10 Sobotna noč KANALA 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Risanka -10.50 Dance sesion -17.15 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. L dela) -18.45 Šolska košarkarska liga -19.30 Risanka - 20.00 Tropska vročica (amer. naniz., 7. del) - 21.00 Fantazije (amer. film) - 22.35 Srce leme (ponov. amer. filma) - 0.45 Erotični film - 2.15 CNN poroča HTV 1 8.30 TV spored - 8.45 Poročila - 8.50 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila • 12.20 Prizma -13.20 Razgovor s teologom -14.20 Briljanten - 15.10 Svetovni reporterji -16.00 Poročila -16.05 Televizija otcleviziji -16.35 Sinovi Nevihte-18.00 Turbo limach show-19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zabavna oddaja - 21.15 Policijska akademija, 4 (amer. film) - 23.00 Dnevnik - 23.20 Nočna premiera HTV 2 14.00 TV spored -14.15 Theatron -16.45 llever-ly Hills (serija 9/31) -17.35 Mclrosc plače (serija, 9/31)-18.20 Dok. oddaja -19.15 Risanka-19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.15 Hrvaški operni pevci (dok. oddaja) ■ 20.50 Vidikon - 21.35 Hrvaške županije - 22.25 Največji zločini in sojenja 20. stoletja (dok, oddaja) - 22.55 Hr lop 20 NEDELJA, 21. IV. SLOVENIJA 1 8.15-0.50 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.40 OTROŠKI PROGRAM JEKLENI JEZDECI, avstral. nadalj., 4/8 o (K 7iv 7AV 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 MOJ PRVI VIDEO O..., izobr. oddaja, 6/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica 13.35 KARAOKE, ponov. 14.40 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.10 DLAN V DLANI 15.25 OSLOVA KOŽA, franc, film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.45 ZA TV KAMERO 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.51 ZRCALO TEDNA 20.10 PODARIM DOBIM, zaključna oddaja 21.30 VERA. angl. nadalj., 4/4 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 CIKLUS FILMOV CARLOSA SAURE: SESTRIČNA ANGELICA, Špan. film SLOVENIJA 2 8.00 Euronews - 9.35 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 10.25 Videošpon; 11.10 V vrtincu; 11.55 Tok, tok; 12.40 Planet šport; 13.20 Lahkih nog naokrog; 14.05 Na vrtu -14.35 Gimnastika -15.55 Motociklizem -16.55 Rokomet - 18.30Naša pesem (prenos zaključnega koncerta) - 20.05 Izgubljene civilizacije, 7/10 - 20.55 Večerni gost - 21.55 Tiri skozi čas, dok. oddaja, 4/8 - 22.10 Lovci na glave, angl. drama, 1/3 - 23.00 Športni pregled KANALA 8.30 Risanka - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) - 10.00 Muppet show (33. del) -10.30 Jeleni z zahoda (ponov. 3. dela) -11.20 Tropska vročica (ponov. 7. dela) -15.45 Šolska košarkarska liga (ponov.) - 16.30 Muppet show (ponov.) -17.00 Mala morska deklica (risanka) -17.30 Račje zgodbe (6. del sinhron. risane serije) -18.00 Končno svobodna (2. del amer. mlad. filma) -19.00 Siam (oddaja o košarki) -19.30 Risanka - 20.00 Jeleni zzahoda (4. del amer. nadalj.,) - 20.50 Kako je bil osvojen divji zahod (2. del amer. nadalj.) - 22.30 Siam (ponov.) - 23.00 Fantazije (ponov. amer. filma) - 0.40 CNN poroča PONEDELJEK, 22. IV. SLOVENIJA 1 9.45 -0.35 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.25 OTROŠKI PROGRAM MEDVEDEN NA OBISKU,Jut. igrica, 2/3 10.45 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj,, 7/26 11.15 CIKLUS FILMOV CARLOSA SAURE: SESTRIČNA ANGELICA, ponov. 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 13.50 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.05 ZRCALO TEDNA 14.20 ZA TV KAMERO 14.35 FORUM 14.50 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.20 VEČERNI GOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 TV OKO, angl. dok. serija, 7/13 18.00 SIMPSONOVI, amer. naniz., 29/48 18.30 LINGO, TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.15 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SOSTANOVALKE, angl. naniz., 1/13 20.35 TV KONFERENCA 21.25 LETALIŠČE 21. STOLETJA, angl. dok. serija, 3/3 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SEAOUEST, amer. naniz., 8/21 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs • 9.35 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, franeiščina, 5/11; 10.00 Turistična oddaja; 10.15 V žarišču; 10.30 Policisti s srcem, avstral. naniz.; 11.15 Zlati petelin; 13.00Sobotna noč; 15.00StudioCity; 16.00Športni pregled; 16.45 Fra-sicr, amer. naniz., 22/22; 17.05 Mucnchenčana v Hamburgu, nem. nadalj., 3/14 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Sedma steza -19.15 Angleška glasb, lestvica - 20. lOOsmi dan - 20.40 Kongres pingvinov, švic, film - 22.10 Brane Rončel izza odra KANALA 8.00 Tv prodaja -16.10 Risanka -16.40 Dežurna lekarna (ponov. 2. dela Špan. naniz.) -17.10 Siam (ponov.) -18.00 Splošna praksa (34. del avstral. naniz.) -19.30 Risanka - 20.00 Zlata dekleta (32. del amer. hum. naniz.) ■ 20.30 Pločevinarja (amer. film) - 22.25 Splošna praksa (ponov. 34. dela) -0.00 CNN poroča TOREK, 23. IV. SLOVENIJA 1 10.15-0.15 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVUICE II.10CYRANDODE BERGERAC, mlad. gledališka igra, 5/4 11.35 DO NEBA IN NAPREJ, ponov. nora. filma 13 00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.30 TEDENSKI IZBOR MOJ PRVI VIDEO O..., izobraž., odda- DOLtNJSKt H BfcLt KRAM MF STU io •J 103.0 AAI AZ ČETRTEK 4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZželjc-14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19,30- 24.00 Kinetoskop, Altergodba PETEK 4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00' Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30-24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30-24.00 Večerni program (ob 21.30 Dec Jay Time) ČETRTEK, 18.4. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje -15.00 Poročila - 16.10 Globtour turistične novice - 16.20 Obisk: g. Cveto Šali - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.15 Pro-motor poroča - 19.00-24.00 Rockovski sprehod PETEK, 19.4. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila - 21.00 Kviz z cvcrgrceni - 24.00 Nočni skok SOBOTA, 20.4. 5.30 Dobro jutro - 7.00 in_9.00 Poročila - 9.15 Pasji kotiček: gost g. Žare Henigman -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mr-zlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 17.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Poročila - 20.00 Sobotna super veselica- 1.00 Metliška folklorna skupina na obisku NEDELJA, 21.4. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja -10.00 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.10 Vinogradniška oddaja: gost g. Jurij Mamilovič- 12.00 Mali oglasi, čestitke - 15.00 Poročila - 16.00 Kviz - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca z gosti: skupina Victory - 22.30 Ves ta jazz Zgoščenka belokranjskih pesmi Izid kompaktne plošče metliških folkloristov je uvod v leto dveh jubilejev metliške folklore METLIKA - Člani metliške folklorne skupine “Ivan Navratil” so v soboto v hotelu Bela krajina predstavili svojo kompaktno ploščo, ki so ji dali naslov “Pesmi in plesi Bele krajine”. Metliški folkloristi so prvi v Beli krajini, ki so izdali CD, gre pa tudi za eno prvih tovrstnih kompaktnih plošč v Sloveniji. Sicer pa izid plošče sodi v praznovanje dveh jubilejev metliške folklore: 60-letnice organizirane dejavnosti in 20-letnice MFS “Ivan Navratil”. Leta 1936 je namreč Metliko obiskal France Marolt in zbral okrog sebe mestno mladino, ki je vsak velikonočni ponedeljek na VESELI USPEHA - Stane Križ, umetniški vodja metliške folklorne skupine (prvi z leve), je na predstavitvi zgoščenke s pesmimi in plesi iz Bele krajine dejal, da je vesel, ker so prišli do trajnega zvočnega zapisa o vsem, kar so naredili v preteklih letih. Kompaktno ploščo sta pohvalila tudi prof. Mirko Ramovš (v sredini) in dr. Bruno Ravnikar. (Foto: M. B.-J.) Pungartu ob petju zavirala kolo metliškega obredja. Ta dogodek štejejo Metličani za začetek ogra-nizirane folklorne dejavnosti v mestu. Leta 1976 pa so si folkloristi nadeli ime po svojem someščanu in zapisovalcu ljudskih običajev Ivanu Navratilu. Pod tem imenom je skupina postala znana ne le po Sloveniji, ampak tudi daleč izven njenih meja. Februarja in marca lani so naredili posnetke, čeprav do letos ni nihče resno razmišljal o zgoščenki, ki je nastala brez sicer obvezne študijske obdelave. Dr. Bruno Ravnikar je ob predstavitvi poudaril velik pomen zgoščenke, zlasti pri trženju folklornih skupin na festivalih. Po mnenju prof. Mirka Ramovša pa bodo tisti, ki bodo CD slišali, dobili lep vtis o Beli krajini, saj so pesmi - med njimi so tudi takšne, ki jih je sicer redkeje slišati - kvalitetno zapete in zaigrane. Glede očitkov, ki jih metliški folkloristi večkrat slišijo na račun hrvaških izrazov v pesmih, pa sta gosta menila, da očitki izvirajo iz nepoznavanja zgodovine Bele krajine ter da mora folklorna skupina še naprej ohraniti v pesmih jezik, kakršen je bil doslej. Predstavitev zgoščenke je bila hkrati tudi priložnost za obujanje spominov folkloristov, zlasti metliških legend, kot so Marica Zupanič, Martin Črnugelj in Anton Okoren. M. B.-J. • Voli že dolgo poznajo bolezen norih krav. (Petan) oV*H JSK, DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Angeli Kuhelj iz Žužemberka. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1(1) Naša “ta mlada” - ANS. SLAVČEK 2 (4) Veseli fantje mi, Dolenjci - ANS. J. KUPLENKA IN DOLENJCI 3 (6) Blagor tisti - ANS. SLAPOVI 4 (2) Zdravica - SLOVENSKI ODMEV 5 (3) Ostanimo Slovenci - ANS. CVET 6 (7) Vanč vegetarijanec - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI 7 (5) Balada o cestni svetilki - ANS. VRISK 8(10) Sto cvetov - ANS. RUDIJA JEVŠKA 9 (-) Vabim te na ples - ANS. FRANCA POTOČARJA 10 (8) Ribič - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA Predlog za prihodnji teden: Kukavica - ANS. STOPAR ----------- KUPON ŠT. 16 Glasujem za:_ Moj naslov: _ -H ^ Kupone pošljite na naslov: Studio 1), p.p. 103, 68000 Novo mesto j ja 6/12 15.00 OBZORJE DUHA 15.30 LOVCI NA GLAVE, angl. drama, 1/3 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 16/25 17.25 AFRIŠKE ŽIVALI, 8/13 17.35 JEKLENI JEZDEČI, avstral. nadalj., 5/8 18.00 FALLERJEVI, nem. nadalj., 3/36 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz., 7/19 20.35 GORE IN UUDJE 21.25 ROKA ROCKA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SEAOUEST, amer. naniz., 9/21. SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -11.40 Tedenski izbor: Sedma steza; 11.10 Osmi dan; 11.40 Tekmovalci, angl. dok. serija, 5/5; 12.10 Alpe Jadran; 12.40 Podarim dobim; 13.55 Moja vojna leta Arnold Schon-berg; 15.20 Trend; 16.10 Analitična mehanika, 15/52; 16.40 Brez žensk ne gre (6/19); 17.05 Dr. Finlay, Škot. naniz., 5/7 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Prisluhnimo tišini -19.15 Videošpon -20.05 V žarišču - 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, nem. nadalj., 4/14 - 21.30 Opus - 22.20 Stoletje filma, 2. del angl. nadalj. KANALA 8.00 Tv prodaja -17.10 Risanka -18.00 Splošna praksa (ponov. 35. dela) -19.30 Risanka - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Karma - 21.40 Tropska vročica (8. del amer. naniz.) -22.30 Poslovna tveganja - 23.00 Splošna praksa (ponov. 35. dela) - 0.15 CNN poroča SREDA, 24. IV. SLOVENIJA 1 9.45 -0.45 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.30 OTROŠKI PROGRAM OTROŠKA ODDAJA 10.55 SKOK MED ZVEZDE, novozel. naniz., 14/14 11.20 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 12.10 IZGUBUENE CIVILIZACIJE, 7. del angl. dok. serije 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 14.15 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.30 GORE IN UUDJE 15.20 SLVOENSKI UTRINKI, oddaja madžarske tv 15.50 UUDJE IN ZEMUA 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 FALLERJEVI, nem. naniz., 4/36 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOSPOD BEAN, angl. naniz., 9/13 20.35 RADA SE TE SPOMINJAM, angl. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SEAOUEST. amer. naniz., 10/21 23.40 ZAUUBUENCA, dan. nadalj., 3/4 SLOVENIJA 2 Opomba: Rokomet 18.30 do 19.55; Atene: Nogomet - Slovenija: Grčija 19.55 do 21.55 9.00 Euronevvs -12.05 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; 12.35 V žarišču; 13.05 Opus; 13.55 Stoletje filma, 2. del angl. nadalj.; 15.15 Oslova koža, franc, film; 16.40 Gospod Bean, angl. naniz.. 7/13; 17.05 Angel Falls, amer. nadalj., 4/6 - 18.00 Po Sloveniji -18.45 Slovenci v Vatikanu danes, L oddaja - 19.15 V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20.35 Šport - 21.50 Koncert - 22.50 Balet KANALA S.OOTv prodaja -14.40 Risanka -15.10Tropska vročica (ponov. 8. dela) -16.00 Poslovna tveganja (ponov.) -16.30 Karma -18.00 Splošna praksa (36. del avstral. naniz.) -19.30 Risanka - 20.00 Tropska vročica (9. del amer. naniz.) - 21.00 Dance session (oddaja o plesu) - 21.30 Splošna praksa (ponov. 36. dela) - 0.00 CNN poroča S PESMIJO IN BESEDO - Glasbeni četrtki, kijih pripravlja Cveto Šah e svojem lokalu Pri slonu, se redno vrstijo in vsak teden postrežejo s čim zanimivim. Tako je minuli četrtek, II. aprila, zvečer Pri slonu nastopil kanlavtor Rihard Kotar iz Laškega, ki ga nekateri naši ljubitelji tovrstne glasbe že poznajo, širše pa bo postal znan po zgoščenki Zdaj vem, ki jo je nedolgo lega izdal. Za Kotarja je značilno, da za svoja izvirna besedila, ki govore o ekoloških vprašanjih in medčloveških odnosih, vanje pa vpleta humorne, satirične in dužbeno kritične poudarke, izbira predvsem countryjevsko ubrano glasbo, ki jo seveda tako kot besedita piše sam. (Foto: M. Markelj) UGODEN NAKUP COKEL IN OSTALIH IZDELKOV IZ LASTNEGA PROGRAMA V AKCIJSKI PRODAJI KOPITARNE SEVNICA AKCIJSKA PRODAJA BO POTEKALA V PROSTORU KOPITARNINE JEDILNICE V SEVNICI, V PETEK, 19. 4. 1996, OD 15. DO 19. ure IN V SOBOTO, 20. 4. 1996, OD 8. DO 13. URE Nakup za vso družino po zares ugodnih cenah! Vabljeni! cd-vta-hit d.o.o. Novo mesto, Podbevškova 4, tel./fax: 068/26-077, 341-300 Prodaja vozil in reze-rvnih delov - servis KONKURENČNE CENE, POPUSTI, KONKURENČNE CENE, POPUSTI FORD ESCORT 1.6i < CLX 25.990 DEM 28.400-BEM- FORD ESCORT 1.8i GT car.30.990 DEM -33.500-DEM- DAEVVOO RACER 15.999 DEM -46£89-Betrt- DAEVVOO NEXIA 18.145 DEM -10.267 DEM DAEVVOO ESPERO 23.325 DEM -24.750 DEM RABLJENA VOZILA Mitsubishi GalantTC I 1994/4 19.500 DEM Citroen BX 1990/3 9.600 DEM Škoda Favorit GLX 1993/3 8.500 DEM Lada Samara 1990/7 4.700 DEM R5 Campus 1993/12 9.500 DEM REZERVNI DELI FORD OPEL RENAULT 5 zavorni disk 4.662 SIT 3.532 SIT 2.601 SIT zavorne ploščice 5.605 SIT 2.032 SIT 2.607 SIT gar. sklopka 23.704 SIT 16.119 SIT 13.946 SIT filter olja 1.389 SIT 918 SIT — žaromet 12.729 SIT 8.436 SIT — ležaj kolesa 8.098 SIT 5.352 SIT 6.420 SIT in še veliko drugih rezervnih delov. Za rezervne dele, ki so vgrajeni v našem servisu, nudimo 6 mesecev garancije. OBČINA KRŠKO ŽUPAN Krško, Cesta Krških žrtev 14 razpisuje prosti delovni mesti I. SVETOVALEC ŽUPANA za ekonomsko-finančna vprašanja POGOJI: I. visoka strokovna izobrazba — ekonomske smeri 2.10 let delovnih izkušenj II. SVETOVALEC PREDSTOJNIKA na področju urejanja prostora POGOJI: 1. visoka strokovna izobrazba — tehnične smeri 2. 8 let delovnih izkušenj Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še pogoje iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati pošljejo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi razpisa, na naslov: OBČINA KRŠKO, Kadrovska služba, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu kandidatu bomo nudili možnost strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja ter možnost reševanja stanovanjskega vprašanja. Avtohiša Berus SERVISNO PRODAJNI CENTER Audi NOVO MESTO, Podbevškova 1, tel. 068/342-360, 25-098 POLO od 17.990 DEM - na zalogi! POLO LIMUZINA od 21.900 DEM Novost! CADDY že od 18.280 DEM GOLF RABBIT Od 22.996 DEM SHARAN že od 37.110 DEM — na zalogi! AUDI A4 že od 39.990 DEM A4 AVANT od 50.960 DEM AUDI A6 1.8 od 47.997 DEM Po zelo ugodnih cenah AUDI: A4 1.8, A6 2.0, A6 2.6, A6 2.6 Ouattro Obiščite nas in se priporočamo! RABLJENA VOZILA • UGODNI KREDITI $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto “2? 068/24-791 MARUTI M Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov BALENO Na zalogi omenjena količina vozil SUZUKI BALENO 1,3 GL ECO z zračno blazino že za 18.990 DEM, ter ostalih terenskih vozil SAMURAI in VITARA VELIKA AKCIJSKA PRODAJA AVTOMOBILOV BALENO Ugodni krediti! (P KRKk V programu Kozmetika potrebujemo novega mlajšega sodelavca EKONOMISTA za delo na področju komerciale Od bodočega sodelavca pričakujemo: 1. zaključeno VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, 2. izkušnje na področju komercialnega dela. j Kandidate vabimo, da v roku 8 dni pošljejo prijave z dokazili I Kadrovski službi Krke, tovarne zdravil, Šmarješka cesta 6, j 8000 Novo mesto, kjer dobijo tudi dodatna pojasnila. Pleskarstvo I barvanje: zid. les od 138 SIT/m2 CT 0608/67 677 Popolnoma novo OPEL VECTRO 1,6 CD (nov model), ugodno prodam-Tel. 0609/623-116. OGLAŠUJTE V RUMENIH STRANEH TELEFONSKEGA IMENIKA SLOVENIJE 0d podobnih poslovnih imenikov pri nas se ločijo po točnosti, obsegu, preglednosti, vplivu in pestrosti ponudbe vsakršnih storitev. TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE 1996/97 ugodni krediti od 1 — 5 let možnost menjave staro za novo prodaja original rezervnih delov — ugoden leasing s pologom od 15^ do 50% na dobo od 2 do 5 let — možnost menjave staro za staro; ZASTOPNIK ZA VOZILA HYUNDAI CMIkIENT NOVO MESTO, Dol. Kamence 61, 068/323-902 NOVO MESTO, Kandijska 14, 068/28-950 KRŠKO, CKZ 51, 0608/22-950 ČRNOMELJ, Belokranjska 14, 068/51-379, 51-378 (S> HYunom DOSTAVNA VOZILA HYUNDAI GRACE 3-sedežni H-100 2,5 DXL že od 24.600 DEM možnost doplačila servo volan 6-sedežni H-100 2,5 DXL že od 26.200 DEM možnost doplačila za servo volan 9-sedežni H-100 2,5 DXL že od 29.990 DEM možnost doplačila za ABS, KLIMO H-100 2,5 DXL kamionet-kason že od 21.500 DEM možnost doplačila za servo volan Osebna vozila HYUNDAI: ACCENT (s popustom) že od 16.500 DEM — LANTRA VVAGON Že od 25.700 DEM — LANTRA SEDAN že od 24.700 DEM — SONATA (s popustom) že od 27.790 DEM + GARANCIJA (za vsa vozila Hyundai): 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov in 6 let na karoserijo; Rabljena vozila: H-P°"y l’? n?’ L 90 8.800 dem R-5 disel, I. 91, 5v, bela 8.700 DEM H;P°ny 1,5 GLS sedan, I. 90/9110.500 DEM ciATUTiDrt S0’1,1'3 GLi’191 H -400 DEM FIAT TIPO 2,0,1. 93, 5v 17.400 DEM H-pony 1,5 LSi 3v, I. 94, pod garancijo 13,20*7 FORD ESCORT 1,8 CLXD karavan 18 20® H-SCOUPE 1,5 LSi, I. 92, 14 90® FORD ESCORT 1,4 CLi karavan, I. 94 18.50® H-SONATA 1,8 GLSi, I. 94, garancijo 21.90® Nacionalna Finančna Družba . yrr/yss-Srrs/.s/ jcm /y/jys/ //>/ vJ //ry-)/-/A j/r/s/s/rf • Vabilo k javnemu vpisu delnic tretje izdaje Dolenjski investicijski sklad pooblaščena investicijska družba d.d.. Novo mesto 1. Pooblaščena družba za upravljanje Nacionalna finančna družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Ljubljana, Trdinova 4 (v nadaljevanju NFD). 2. Izdajatelj - Pooblaščena investicijska družba Dolenjski investicijski sklad - Pooblaščena investicijska družba d.d.. Novo mesto, Novi trg 2 (v nadaljevanju Sklad). 3. Vrsta delnice Navadna delnica tretje izdaje, ki glasi na ime. 4. Pravice iz delnice Vse izdane delnice so delnice istega razreda in nosijo enake pravice in sicer: • en glas pri glasovanju na skupščini, • izplačilo dividende v skladu s politiko dividend. • sorazmeren del premoženja v primeru likvidacije Sklada. 5. Nominalna vrednost delnice: 1 000,00 SIT 6. Prodajna vrednost delnice: 1.050,00 SIT. 7. Letna provizija pooblaščene družbe za upravljanje Letna provizija NFD znaša 3% povprečne letne čiste vrednosti sredstev Sklada. V prvih petih letih se 2% provizije plača v gotovini, 1% pa se plača z dodatno izdajo delnic Sklada. Ta se izračunava v višini 1 % od nominalne vrednosti osnovnega kapitala Sklada. Po preteku tega obdobja se obračunava 3% letna provizija v gotovini. 8. Politika dividend Sklad bo izplačeval dividende v višini 90 % ustvarjenega dobička. Ta odstotek se lahko spremeni, če tako sklene skupščina delničarjev Sklada. 9. Investicijska politika Sklad bo vodil politiko varnega investiranja, ter politiko regionalne, sektorske in panožne razpršenosti naložb v delnice podjetij, ki so predmet lastninske preobrazbe, druge lastniške in obligacijske vrednostne papirje ter nepremičnine. Pri tem bo tako aktivno kot pasivno upravljal naložbe in podjetja, v katerih bo imel lastninski delež. 10. Investicijska usmerjenost Sklad bo investiral v perspektivna podjetja ne glede na regijo, sektor ali panogo, ter velikost podjetja - izdajatelja delnic. Pri tem se bo posebej specializiral za naložbe v farmacevtsko-kemijsko, tekstilno in trgovsko dejavnost ter v naložbe na širšem področju Dolenjske. 11. Ocena tveganja glede na naložbeno politiko Opredeljena naložbena politika zagotavlja nizko stopnjo tveganja naložb Sklada. 12. Način vplačila Delnice Sklada se lahko vplačujejo z lastniškimi certifikati, lastniškimi certifikati upravičencev do denacionalizacije in z denarnimi sredstvi. 13. Začetek in konec vpisovanja in vplačevanja delnic Začetek vpisovanja in vplačevanja bo 15.4.1996. Konec vpisovanja in vplačevanja delnic: po preteku 6 mesecev od pričetka vpisa oz. po vpisu in vplačilu vseh razpisanih delnic tretje izdaje. 14. Vpisna mesta Delnice sklada je možno vpisati v ekspoziturah in agencijah naslednjih bank in zavarovalnice: Dolenjska banka d.d., Novo mesto, Abanka d.d., Ljubljana, Gorenjska banka d.d., Kranj, Sanka Celje d.d., Celje, Adriatic Zavarovalna družba d.d.. Koper. 15. Pravne osebe, ki organizirajo, pripravljajo in izvajajo prodajo novo izdanih vrednostnih papirjev Nacionalna finančna družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Ljubljana, Trdinova 4 Dolenjska banka d.d., Novo mesto, Seidelova 3 Abanka d.d., Ljubljana, Slovenska 58 Adriatic Zavarovalna družba d.d.. Koper, Ljubljanska 3a Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleivveisova 1 Banka Celje d.d., Celje, Vodnikova 2 16. Borzni posrednik, preko katerega družba za upravljanje izvaja več kot 15% vseh transakcij z vrednostnimi papirji Dolenjska borzno posredniška družba d.o.o. Novo mesto. Novi trg. 17. Letno poročilo NFD in letno poročilo sklada bo revidiralo podjetje Coopers & Lybrand d.d., Ljubljana. Dunajska 107. Ko bodo revizije poročil zaključene, bodo revidirana letna poročila na vpogled na sedežu NFD in na sedežu Sklada, in sicer najkasneje v roku 8 mesecev od dne sprejema letnih poročil na skupščini NFD oziroma na skupščini Sklada. 18. Prospekt za tretjo izdajo delnic Sklada je na voljo vsem kupcem delnic na vpistnih mestih. Drugi dokumenti so na vpogled na sedežu Sklada in NFD. Za vse. ki vam v javnih prodajah delnic Petrola. Krke. Pivovarne Union... ni uspelo vpisati celotnih sredstev iz vašega certifikata... ... in seveda tiste, ki svojega certifikata še niste nikamor vložili. Še je čas. Naj bodo vaša sredstva varno naložena pri največji in najmočnejši družbi za upravljanje. Pridružite se 132.393 državljanom Slovenije, ki so svoj certifikat že zaupali našim skladom! Doslej smo že kupili delnice nekaterih znanih in uspešnih podjetij kot so: Lek, Krka, Merkur, Mercator, Mura, Lisca, Droga, Fructal... Če menite, da smo pravi, Vam ni potrebno nikamor hoditi, saj lahko vpišete svoj certifikat na naslednji enostaven način: 1 Natančno preberite pooblastilo in ga izpolnite. Vpišite ime sklada, kamor želite vložiti svoj certifikat. 2. Izrežite pooblastilo z izjavo in ga pošljite na naš naslov: Nacionalna finančna družba, Trdinova 4,1000 Ljubljana Kot potrdilo o vpisu Vam bomo poslali izpolnjen izvod lastninske nakaznice in vpisnice. Če potrebujete več pooblastil, upoštevamo tudi izpolnjene fotokopije obrazca. Dodatne informacije: 061 131 03 49 ali 061 131 11 15 Izjava Pooblaščam Nacionalno finančno družbo d.o.o. Ljubljana, Trdinova 4 za vpis in vplačilo delnic v Dolenjski investicijski sklad d.d. Novo Mesto. Novi trg 2 do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Nacionalno finančno družbo d.o.o. Ljubljana za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za moj račun v skupščini Dolenjskega investicijskega sklada d.d. Novo Mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnega otroka Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnega otroka so podatki o imetniku otrokovi, podpiše pa se eden od staršev, ki naj nad svoj podpis izpiše tudi svoje ime m priimek s tiskanimi črkami POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek m ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EM$0 (glej hrbtno stran osebne izkaznice) JI Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: I I I I I I I DAN MESEC LETO KRAJ PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OO STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA 'J.".'"."1,"..".'JU. II. ............. . ..... trgovina talnih oblo PCPPUREBERI I' i»r/»i r'j i Ljubljanska 27, Novo mesto, tel./fax: 068/322-302 Povečana zaloga PVC toplih podov in tepi hov po zelo ugodnih cenah. PARKETNI LAK SYNTEKO za 20 m2 samo 11.544 SIT^ Del.čas: 7.00 -19.00, sobota: 8.00 do 13.00 ure NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! PRODAJA MOTORNIH KOLES ZNAMKE ftsdc SUZUKI !!! Novo mesto, d.o.o Podbevškova 20 (Cikava) 8000 Novo mesto tel.-fax: 068/342-444, 21 -400 $ SUZUKI Ride the winds of change [^vedeževanje numerologija Mftgic line 090 4 123 ^'SNQ p p 34 Uficno Črnuče lf6.SlT/m:n RADIO 107.3 \J |j V 107.5 91.2 OGNJIŠČE tl. 152-11-26 h*. 152-13-62 1 tT^v.’.Tr.Tr:wz*Miimvss^v:tac2^.v.r.r.TZRT.:.T:.T.; > JAVNO PODJETJE Komunala Črnomelj, d.o.o. Belokranjska cesta 24 8340 Črnomelj OBJAVLJA razpis za dela in naloge vodja organizacijske enote finance in Računovodstvo (reelekcija) Od kandidatov pričakujemo: VI. oz. V. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, ' leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, andidati naj pošljejo pisne prijave s priloženimi dokazili o izpol-jevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Javno 5°djetje Komunala, Črnomelj, d.o.o., Belokranjska cesta 24,8340 Črnomelj. Prij*k'r' k°mo kandidate obvetili v 30 dneh po končanem zbiranju Svet Osnovne šole Vavta vas Vavta vas 1, 8351 STRAŽA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS 12/96). Ravnatelj bo imenovan za 4 leta, delo pa bo začel opravljati 1.9.1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako “Razpis”. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. Grama!* Gril d.o.o. SELA PRI DOL. TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE 068/65-695 65-682 Odpiramo nov salon keramike, granitnih gresov, kopalniške opreme, talnih in stenskih oblog, fasadnih materialov in stavbnega pohištva, (okna, vrata) v Selih pri Dolenjskih Toplicah. NOV PRODAJNI PROGRAM: Ves fasadni material: termoomet, demit fasada, barvni in beli zaključni ometi. TERMO omet 780 SIT. DEMIT fasada — izredno ugodno. NE PREZRITE Posebne ugodnosti za obrtnike in izvajalce. Po želji omogočimo izvajalce za vsa gradbena in obrtniška dela, dostavo in svetovanje. VJtaceJ a. i j u »i i. jana ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE DENAR NI LE V DREVESU, KI JE PONOS VAŠEGA GOZDA! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, rdečega bora in topole, debeline od 8 cm naprej, ter žamanje brez lubja. Odkupujemo tudi slabši les, sušice in les dreves, poškodovanih od žleda ali snegoloma. VSE INFORMACIJE NA TEL.: (0608) 21-110 (g. Matjaž Jakše) TPV PODVOZJA, Proizvodnja podvozij, d.o.o. Suhor Bereča vas 1 8331 SUHOR RAZPISUJE PROSTI DELOVNI MESTI 1. KOMERCIALISTA 2. TEHNOLOGA Pogoji: Pod 1: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali strojne smeri - 2 leti delovnih izkušenj na področju zunanje trgovine - aktivno obvladanje nemškega jezika in pasivno obvladanje angleškega jezika Pod 2: - visoka ali višja izobrazba strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj v tehnologiji aktivno znanje nemškega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 6-mesečnim poskusnim delom. Vabimo vas, da svoje pisne prijave s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjem delu in drugimi dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljete v 8 dneh po objavi na naš naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. VIZIJA je na 5. javni dražbi postala delničar PIVOVARNE UNION, RADENSKE IN TISKARNE NOVO MESTO VIZIJA ima v svojem premoženju že delnice KRKE, LEKA, TERM ČATEŽ, KOLINSKE, KOMETA, IGM STREŠNIKA, LESOKOVA, AUREE, INTEREVROPE, LISCE, PETROLA, MELAMINA, ISTRABENZA, HRASTA ŠENTLOVRENC, INTEGRALA STOJNE KOČEVJE IN PAVLIHE. Za delnice in deleže podjetij je zamenjala že 65 % zbranih certifikatov prvega sklada. VIZIJA vpisuje certifikate še do 21. junija 1 996. Vsi delničarji VIZIJE bodo sodelovali v novi nagradni igri. Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. POOBLASTILO Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT DAN MESEC LETO KRAJ POOPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA ZELO UGODNO VEČJA IZBIRA MODELOV CITROEN AX Jk ¥l 16.000 jdsun! Nakup na kredit, leasing, staro za novo. Nudimo posebno ugodnost. Pokličite! AVTOSALON NOVO MESTO KANDIJSKA 13, TEL.: 068 322 066 Pm>btai«';«n *««topntk i* svetovanj«, montaž« in servis ŠMARJE 13. 68310 ŠENTJERNEJ Ul.: OU/tMlt, Im: 068 81-11! Brezplačne osmrtnice na radiu KRKA lahko naročite po tel. 068/341-160. 341-150 vsak dan od 8. do 20. ure. n< O Razvojnoizobraževalni center Novo mesto, p. o. sprejema jDrijave za vpis v IZREDNI STUDU 1996/97 EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Maribor — visokošolski strokovni program »Poslovna ekonomija«, 1. letnik — visokošolski študij ekonomije, 3. letnik VISOKA UPRAVNA ŠOLA Ljubljana — visokošolski strokovni program »Javna uprava«, 1. in 3. letnik FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kranj — visokošolski strokovni program »Organizacija in management«, 1. in 3. letnik VPISNI POGOJI: 1. letnik: zaključni izpit ali matura 4-letne srednje šole 3. letnik: diploma katerekoli višje šole Prijave (do 10. junija 1996) in informacije vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro. RIC Novo mesto, Novi trg 5 telefon: (068) 21-319, 22-341 Svet šole OSNOVNE ŠOLE BREŽICE Levstikova 18, 8250 BREŽICE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, in imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela zavoda. Ravnatelj šole bo imenovan za 4 leta. Začetek dela je 9.6.1996. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako “ZA RAZPIS”. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izbiri. Zavarovalnica ADRIATIC, d.d. Poslovna enota Novo mesto Novi trg 1 8000 Novo mesto tel. (068) 322-761 SL Adriatic zavarovalna družba d.J. vabi k sodelovanju komunikativne in delavne sodelavce za zastopnike na terenu, in sicer za področje občin Trebnje, Novo mesto, Sevnica, Krško in Brežice. Pismene prijave pošljite na sedež poslovne enote v Novem mestu, kjer dobite vse nadaljnje informacije. Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica! V SPOMIN Sonce tvoj dom obseva, žarek išče tvoj obraz, dnevi žalostno minevajo, ker tebe, draga mama, ni več med nas. Bolečina in žalost po tebi kopnita in stik s tabo je le goreča sveča. 20. aprila bo minilo 10 let, odkar je odšla od nas naša ljuba žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta JOŽEFA JEGLIČ iz Orešja pri Šmarjeških Toplicah Hvala vsem, ki se je spominjate! Vsi njeni tem KIA razkošju ni nič potratnega. SEPHIA /> Razkošen, družinski avto lahko dobite že od skromnih 19.990 DEM naprej! A: Električni pomik vseh stekel B: Centralno zaklepanje C: Klimatska naprava D: Servo volan E: Airbag (zračna vreča) za voznika in sopotnika F: ABS zavorni sistem in zadnje disk zavore G: Prostoren prtljažnik M: Garancija: 3 leta ali 100 000 km in 5 let proti prerjavenju Končno ima vsakdo lahko dober avto! AK TRADE d.o.o.. Novo mesto, 068 342 444 • AVT0-R Cven d.o.o. Ljutomer, 069 81 988 • AVTO CAPRIS d o.o Koper, 066 33 143 • AVT0HIŠA MIKLAVC s p . Radlje ob Dravi. 0602 72 988 • AVTOCENTER MIKOLIČ s p . Trbovlje 0601 27 829 • AVTOCENTER T0MŠE s p , Krika vas. 0608 59 095 • AVTOMEHANIKA M AMBROŽIČ, Bled, 064 741 784 • AVT0M0T0R d.d , Celje, 063 441 752 • AVT0LINE Ljubljana, 061 123 11 41 • AVTOSALON PRIMSH0P, Nova Gorica. 065 28 337 • AVTOSALON ŠK0RJANEC. Celje. 063 412 245 • BRANSBERGER E s p Murska Sobota, 069 21 238 • ČREŠNIK d o.o , Medvode, (161 612 250 • F0RI d o.o. Velenje, 063 893 884 • LORI d o.o , Slovenj Gradec, 0602 42 986 • JAN AVTO d.o.o.. Mengel 061 722 509» MULLER d.o.o . Črnomelj, 068 51 059 • NASMEH d o.o . Kranj, 064 223 857 • PAAM AVTO d.o.o. Zavrč, 062 760 104, 761 116 • PS ZA AVTO, Ljubljana, 061 557 166, 557 021 • P&D d.o.o Maribor. 062 221 596 • TEHN0AVT0 d.o.o Sevnica, 0608 82 606 Polje, kdo bo tebe ljubil... V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar smo se za vedno poslovili od naše drage mame REZKE AVGUŠTIN roj. Rauch z Gor. Sušic pri Dolenjskih Toplicah Njeni: Franci, Sonja, Rafko, Vida, Julko, vnuki, snahe in zet Karteljevo, Ljubljana, Smokuč, Jesenice ZAHVALA Ob smrti dragega ata JOŽETA KASTELCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste si prizadevali za njegovo ozdravljenje in mu v zadnjih trenutkih lajšali trpljenje. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter delovnim organizacijam, ki ste se poslovili od njega, nam pa izrazili sožalje, pokojnemu poklonili cvetje in sveče ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njegovi Brezova Reber, 15.4.1996 Podeželski človek v stiski Na televiziji ne bi smeli predvajati nasilja, kriminala in spolnosti - Urediti delovni čas diskotek Med ljudmi na podeželju je vedlo več stisk. Na prvem mestu je finančna, prepad med revnimi in bogatimi pa je vse večji. In čeprav ljudje garajo cel dan, še tistih skromnih pridelkov ne morejo Prodati. Manjše kmetije bi se mo- rale usmeriti v manj različnih kultur, država pa bi morala zagotavljati prodajo teh pridelkov po rentabilni ceni. Tudi zaposleni doživljajo velike stiske. V kolektivih je izginila vsa človečnost, pomemben je le dobiček. Vodilni bi morali priti iz proizvodnje, da bi na svoji koži poskusili, kaj pomeni 8 ur intenzivnega dela za računalnikom ali tekočim trakom. V naših podjetjih se dogajajo grozljivke. Ljudje brez vesti in morale kradejo družbeno premoženje in bogatijo na račun delavcev. Boli me tudi uvedba nivojskega pouka v šoli, saj so z nivoji ponižani starši in otroci. Nujno bi bilo organizirati pomoč in dati vse sile, da bi vsi otroci do konca četrtega razreda tekoče brali, znali računati in lepo pisati. Napačno je mne- nje, “češ če mu ne bo šlo v šoli, bo pa delal”. Le razmišljujoč in nači-tan človek postane notranje srečna in zdrava osebnost. Uvajajo se privatne šole. To je nepošteno in nepravično. Služile bodo namreč le eliti. Na podeželju je velik problem osamljenost, s katero imam kar nekaj izkušenj, saj že tretje leto deluje naše društvo Sonce, ki povezuje osamljene. A karkoli narediš, je povezano z denarjem. Izpovedi osamljenih fantov, če se mi včasih kateri zaupa, so tako stra- hotno pretresljive - vse je en sam krik po ljubezni. Žalosti me, ko vidim, kako ljudje napačno vzgajajo otroke: “Kupil bom satelitsko anteno, da bo šlo otrokom lažje v šoli, kupil bom računalnik...” Kako lepo je bilo naše otroštvo, ko smo pasli krave, delali mlinčke na potoku, izdelovali piščalke in brali. Če bi bili ljudje bolj sproščeni, bolj duhovno bogati, bi se bolj informirali in tudi ne bi bilo toliko problemov z alkoholizmom. Mislim, da bi morali na televiziji nehati predvajati filme, v katerih otroci vidijo orožje, nasilje, kriminal, spolnost. Prepovedati bi morali vroče telefone, zakonsko bi morali urediti delovni čas v diskotekah in prepovedati točenje alkoholnih pijač. Otroke bi morali naučiti kulture branja, posebna skrb bi bila lahko namenjena lepopisu. Tudi plesati bi se morali naučiti že v šoli. Pri verouku pa bi jim morali prav oblikovati vest. TINCA KUHELJ Šentjernej ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica MARIJA KOSEC iz Vel. Brusnic 25 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, vsem ki so darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Srebernjak, župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Banu za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš. V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in boter KAREL ŠTIMPFEL Sela pri Zburah 15 Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje ter pokojnega tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna hvala vaščanom in sosedom, Revozu, Krki- Biološkemu oddelku, Telekomu in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE NOVAK roj. Repar z Dvora 39 pri Žužemberku se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja ter za podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. J Vsi njeni Žužemberk, 15.4.1996 ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in brat ALOJZ BOLTAR iz Birčne vasi 13 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi sosedom na Makutah, pevcem KUD Ruperčvrh in obema govornikoma za besede slovesa. Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA Dolga leta z nami si živela, dolga leta zvesta nam bila, zdaj prehitro si se poslovila, brez slovesa si odšla. Nastale so globoke rane, ki se nikoli ne bodo zacelile. V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, tašča, teta in svakinja ERNA SINKOVIČ roj. Planinc Sotelsko 32, Krško Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Iskrena zahvala g. kanoniku Janezu Zorku za lepo opravljen obred, ge. Francki Stupar za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in zaigrano Tišino. Posebno se zahvaljujemo dr. Šprajcu in dr. Čakarju za vso medicinsko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica MARIJA ' KRAMARIČ roj. Slane iz Slamne vasP23, Metlika Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala osebju Doma počitka Metlika za nego in pomoč, Zdravstvenemu domu Metlika, g. proštu za lepo opravljen obred, ge. Ivanki Vraničar za besede slovesa pred domačo hišo, moškemu cerkvenemu zboru za zapete žalostinke in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani ter pokojnico v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast in stric STANKO NEMANIČ z Grabrovca 7 Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, stali ob nas v trenutkih slovesa, darovali cvetje in sveče ter v velikem številu pospremili pokojnika na njegovo zadnjo pot, izrekamo iskreno zahvalo za izkazano pozornost. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Metlika ter dr. Blažu Mlačku, ge. Francki Težak, Bučarjevim, Petričevim in ostalim sosedom za nesebično pomoč v času smrti in pred njo, zlasti g. Štubljaru, g. Bučarju in g. Vrviščarju za poslovilne besede pred domačo hišo in grobom. Lepo se zahvaljujemo za sočustvovanje vsem sosedom iz Metlike, sodelavkam in sodelavcem Kometa in Beti, gasilcem iz Grabrovca za spremstvo, gospodu župniku Albinu Žnidariču za lep obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala! Žalujoči: sin Franci in hčerka Martina z družinama in ostalo sorodstvo V SPOMIN V naših srcih vedno živita, zalo nas pot vodi tja, kjer mirno spita. Tam luč ljubezni večna gori in naša ljubezen z Tama živi. 13. aprila mineva eno oz. dvanajst let, odkar ni več med nami naših staršev, starih staršev in prastarih staršev ALOJZA IN FRANČIŠKE KUHAR iz Lokev Hvala vsem, ki jima prižigate svečke in ju imate v lepem spominu. Žalujoči: vsi, ki vaju imamo radi Življenje celo si garala, ZAH V ALA vse za dom in družino dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Niti zbogom nisi rekla naših boš ostala. niti roke nam podala, smrt te vzeta je, a v s V 86. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre, tete in svakinje VLASTE DROBNIČ iz Skrovnika 2 pri Tržišču Iskreno se zahvaljujemo vsem za nudeno pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in za sv. maše, izraženo sožalje ter zadnje slovo, še posebej Stanki in Silvu Švare iz Mokronoga, ki sta nam v težkih trenutkih vseskozi stala ob strani. Iskreno se zahvaljujemo sindikatu Inkos Krmelj in lovcem LD Tržišče za darovano cvetje, pevskemu zboru iz Mokronoga za zapete žalostinke, g. Marjanu Jamšku za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ludvik, sinova Jože in Ludvik z ženama, vnuki Tonika z družino, Jože in Bojan, pravnuka Gregor in Jernej, brat Avgust ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 52. letu tragično zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric ANTON LOZAR mizar iz Gribelj 64 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraze sožalja in darovano cvetje, še posebej pa govorniku g. Antonu Kralju za lepe besede slovesa, pokojnikovim znancem in prijateljem. Cigičevim, Žuničcvim in Loparčevim za pomoč in tolažbo. Zahvala tudi Obrtni zbornici Črnomelj, Neodvisnemu sindikatu ESOL-a Črnomelj, razredničarki 5. a razreda OŠ Loka Črnomelj, ge. Plutovi in učencem, GD Griblje, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pavla, otroci Igor, Toni, Marija, tašča in ostalo sorodstvo M TESEN MS Uk M TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM If\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 18. aprila - Konrad Petek, 19. aprila - Ema Sobota, 20. aprila - Neža Nedelja, 21. aprila - Simeon Ponedeljek, 22. aprila - Leonida Torek, 23. aprila - Vojko Sreda, 24. aprila - Jurij 19. in 21. uri) ameriška romantična komedija Francoski poljub. KRŠKO: 18.4. (ob 19. uri), 19.4. (ob 20. uri) in 21.4. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Zlomljena puščica. METLIKA: 19. in 20.4. (ob 20. uri) ameriška romantična komedija Francoski poljub. 21.4. (ob 20. uri) ameriška drama Vročina. LUNINE MENE 18. aprila ob 0.49 - mlaj kino BREŽICE: Od 18. do 21.4. (ob 18. in 20. uri) ter 22.4. (ob 20. uri) akcijski film Zlomljena puščica. ČRNOMELJ: 20.4. (ob 20. uri) ameriška drama Vročina. 21.4. (ob • ZADNJI DNEVI, akcijska kriminalka (Strange Days, ZDA, 1995, 135 minut, režija: Kathryn Bigelon) Konec tisočletja se včasih res zdi kot konec sveta, toda žal je ta magična letnica tako pogosto citirana, na vse kriplje mistificirana in zlorabljena, da kar ne vem več, kako naj človek ohrani zdrav odnos do zadnjih dni. Navsezadnje bomo tudi na prvi dan novega tisočletja jedli isto govejo župi-co in tenstan krompir. “Ni vprašanje, ali si paranoičen ali ne, gre za to, ali si dovolj parmoičen, "je eden izmed mnogih dobrih stavkov, ki jih izreče Tom Sizemore, tudi tukaj negativec, eden najboljših zadnjih časov, in ponovno le v stranski vlogi. Ja, kmalu bo življenje menda hudo živčno. VL.A.-ju, kjer stoji zgodba, je itak hude, čez leto, dve pa bodo ulice polne vojakov v tankih, sprehajalec z mitraljezom bo nekaj povsem običajnega, požgani avtomobili cestna dekoracija, "črne"pa bodo “beli"ravsali še huje kot danes. Jasno, da gre za konec sveta, saj smo doživeli že vse, kar se je dalo. Pa si ne morem kaj, da ne bi iskal po- •drobnosti z dogodkom pred štirimi leti, ko so bledični policaji v taistem mestu brez vzroka do smrti pretepli obarvanega Rod-neyja Kinga, nakar je izbruhnila revolucija, ki jo je utišala šele vojska. Zadnji dnevi so potemtakem preprosto inkorporacija te “rasne" zgodbe v apokaliptično akcijo, ki pri nogah diši po neproblematični znanstveni fantastiki, pri glavi pa smrdi po celofanu, v katerega je ovita čisto navadna in poceni kriminalka. Gre za “zadnja” dneva Lenny-ja Nera, kaotičnega Ralpha Fien-nesa (Kviz), prekupčevalca s prepovedanimi disketkami, na katerih so posnetki iz resničnega življenja, seks, ropanje, pregoni, veselje. Tisti, ki jih gledajo, hitro postanejo zasvojenci nove vrste, saj gre za nov način umetnega doživljanja realnosti, ki ga nič ne ločuje več od “resnice": ob posnetku vidiš realno sliko in dogodek. “Frka" se začne, ko Nero dobi posnetke umora prijateljice, ki je prijateljevala z njegovo bivšo, s Faith, zato ga hudo zaskrbi za njeno preživetje, čeprav gre za Jul-liette Letvis, ki je že sama po sebi slaba. Pa še vse izgleda tako, kot da je storilec on. Faithin patron je nevarni producent, čigar angažirani čmi reper je bil pravkar ubit. Kdo ga je? Kdo je “ta malo "? Mesto je na nogah, sicer pa je itak ves svet na robu z živci. TOMAŽ BRATOŽ Smeh na prepihu V anekdotah in prigodah je Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi z obeh strani Gorjancev, na pobudo Dolenjskega lista, kjer je bilo objavljenih domala tristo zapisov, pa je Dular izbral blizu 250 anek- dot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je nastala lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu. Knjiga stane 1.900 tolarjev, do nje pa ni moč priti le v knjigarni, ampak tudi s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto), s katero vam priznamo 10 odst. popusta oz. je .cena knjige le 1.710 tolarjev. S3- NAR UČILNICA — Naročam ________izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu po ceni 1.710 tolarjev za izvod. Knjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov: Ime in priimek:______________•____________________ Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_ DOLENJSKI LIST r\ IZDAJA TE LJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan l.egan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca l.eskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za I. polletje 4.6S0 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. lelnolS.720lolarjev;;a tujino letno 100 DEM oz. druga valuta le vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo s pr\o številko v mesecu. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.S00 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.S00 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe 1 cm malega oglasu 2.400 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-10624. Devizni račun: 52100-620-107-970-21620-440519 (Dolenjska banka, iid., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, S000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo m računovodstvo (066)121-606. 124-200; ekonomska propaganda. naročniška služba in fotolaboratorij 121-610; mali oglasi in zahvale 124-006; telefax (066)322-696 Elektronska pošla dl@insert.si Internet http:/lwww.irisert.sildlist Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 21-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 11. točke tarifne številke 1. za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavku .Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. kmetijski stroji NOVO MESTO: 18.4. (ob 18.30) ter od 19. do 22.4. (ob 17. uri in 18.30) risani film Svet igrač. Od 18. do 24.4. (ob 20. uri) gansterskadra-ma Casino. SEMIČ: 21.4. (ob 19. uri) ameriška komedija Don Juan de Marco. ŠENTJERNEJ: 19.4. (ob 19. uri) film Nevarna srca. 19.4. (ob 21. uri) film Dolga pot domov. VRTAVKASTO BRANO Cimos, širine 3 m, tribrazdni obračalni plug in kosilnico Vikon 165 prodam. Judež, Prapročc 2, Šentjernej. 4276 MALO RABLJEN TRAKTOR TV 818, letnik 1991, motor CTX 80, letnik 1989, in tehtnico Libela, 300 kg, prodam. ® (0608)65-083. 4296 VOZIČEK za BCS, rabljen, kupim. ® (068)83-729. 4329 NAKLADALKO za seno Europa, v zelo dobrem stanju, prodam ali menjam za Sip, 14 do 15 m3. * (068)49-461. 4330 BALIRKI Welger in John Derre, prodam. * (0609)642-194. 4338 DOBRO OHRANJENO bočno kosilnico za traktor IMT 539 prodam. Jože Žvab, Dolenja vas 2, Črnomelj. 4342 ŽITNI KOMBAJN z adapterjem za koruzo Zmaj 133, avtomatski sadilec krompirja, kombajn za krompir in plug Olt, 14 col, prodam. ® (0608)78-238. 4348 ROTACIJSKI PLUG za Gorenje Muto, skoraj nov, za 35.000 SIT in multikul-tivator, 2 KW, s Tomosovim motorjem, primeren za vrtičkarje, za 250 DEM prodam. Jože Arh, Hrastje 10, Cerklje ob Krki. 4355 CISTERNO za gnojevko, 2200 1, prodam. * (068)78-051. 4357 KOMBAJN Fahr M 900, odlično ohranjen, ugodno prodam. » (0608)75-890. 4362 OBRAČALNIK Sip 2250 in nakladalko Sip, 19 m3, oboje v dobrem stanju, prodam. ® (068)76-373. 4370 KORUZNO SEJALNICO, kot novo, prikolico za TV in 3 terasne mize prodam. ® (0608)80-366 ali 80-456. 4378 OBRAČALNIK - pajk, širine 3.50 m, si-lokombaj Vihar 80, voz in kravo prodam. * (068)53-085. 4389 ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133 in telico frizijko prodam. ® (068)42-355. 4393 TRAKTOR IMT 540 prodam. ® (068)85-954. 4407 MOTOKULTIVATOR Honda Y 620,5 delovnih ur, prodam. ® (068)342-527. 4420 MULTIKULTIVATOR Honda F600,s priključki, rola za sneg in prtljažnik za smuči za R 18, na ključ, prodam ® (0608)64-109. 4450 KOSILNICO Figaro in traktorsko kosilnico prodam. ® (068)83-693. 4453 KOSILNICO Rapid, širina grebena 130 cm, prodam. ® (068)89-046. 4484 DOBRO OHRANJEN kombajn Class Cosmos, 2.20 m, prodam. ® (0608)67-638, zvečer. 4496 ROTACIJSKO KOSILNICO. 1 85 m, in nažagana drva prodam. ® (068)21-605. 4497 TRAKTOR FENDT, 4 x 4, 95 KM. ba-lirko Welgcr za kvadratne bale, silažno samonakladalko, trosilec hlevskega gnoja in pajka za seno prodam * (068)42-925 ali 81-323, zvečer. 4501 TRAKTOR TV 523, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. ® (068)76-509. 4525 DOBRO OHRANJEN traktor IMT 533, letnik 1978, z bočno koso, prodam. * (068)52-472. 4526 ROTACIJSKO KOSO IMT 175 in kravo, 7 mesecev brejo, prodam. ® (068)81-012. 4534 MOLZNI STROJ Vitrex Virovitica prodam. * (068)73-064. 4537 IMT 540, BCS kosilnico, balirko, nakladalko, 17 m3, sejalec za koruzo, pu-halnik, tračne grablje, zadnjo traktorsko kosilnico, dvojni rez, prodam. ® (068)42-773 ali 81-797. 4543 TV 730. letnik 1977, s plugom in v. lokom, prodam. * (068)42-704. 4566 ZETOR 4912. star 15 let. 2500 delomh ur, prodam. ® (068)48-524. 4597 RABLJEN OBRAČALNIK Tajfun sen-tal ugodno prodam * (068)78-273. kupim KUNCE, dalmatinske rcxe, stare do 6 mesecev, kupim. ® (0609)627-504, Duro ali Tatjana. 4643 RABLJEN traktorski plašč, 12.4.28, kupim ® (068)40-008. 4645 motorna vozila Ugodno nova kosilnica BCS DIESEL. Tel.: 24-132. MOTOR PLAGIO PGO 90 ccm, letnik 94, prevoženih 1400 km, črne barve, ugodno prodam. ® 068/321-695. LES za špirovcc, dolžine 8 m, kupim. * (068)49-526. 4319 POČITNIŠKO PRIKOLICO kupim »(0609)635-910. 4353 OTROŠKI avtosedež kupim. ® (068) 45-058. 4364 KAMP PRIKOLICO kupim * (061) 613-533 ali 613-532, po 20. uri. 4463 KVALITETEN KAMEN za škarpo in večje ciprese za živo mejo ugodno kupim. * (068)76-067, zvečer. 4482 RABLJENE smrekove plohe, 5 cm, kupim. * (068)85-698, zvečer. 4530 MANJŠI skobeljni stroj Hoby, rabljen, kupim »(068)22-133. 4590 SALONITNE PLOŠČE, rabljene, kupim »(068)49-063. 4598 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO in les za ostrešje kupim. » (0608)42-514. JUGO 1.1 GX. letnik 1987/88, registriran do 1/97, 91.000 km, dokumentacija vzdrževanja, prodam za 2000 DEM ® (068)28-576. 4269 JUGO KORAL 55, letnik 1989, odlično ohranjen, prodam. ® (068)78-235. 4274 GOLF JX D, letnik 8/88, bel, prodam. * (068)83-775. 4277 JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 11/96, prodam. » (068)76-312. 4283 C 35 RD, letnik 1986, dobro ohranjen, 1800 kg, prodam ali menjam za cenejši avto. * (068)89-267, Damjan. 4286 GOLF JX D, letnik 1987, registriran do 9/96, vzdrževan, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. »(068)67-603. 4287 Z 101, letnik 19888, registriran do 3/97, rdeč, ohranjen, prodam. » (068)68-003. 4290 LADO SAMARO, belo. letnik 9/90, drugi lastnik, prodam » (0608)33-406. 4291 GOLF JX D, letnik 12/88, rdeč, 107.000 km, radio, kljuka, prodam za 10500 DEM. » (068)40-759. 4292 Z 101 GTL 55, letnik 1986, oranžno, ohranjeno, prodam » (068)65-066. 4293 Z 128 SKALA 55. letnik 7/88, 84.000 km, prodam. » (068)52-960, po 15. uri. 4298 GOLF JGL 1.3 bencinar, letnik 1981, registriran do 4/97, ohranjen, prodam za 3000 DEM. ® (0608)62-725. 4299 R 5 CAMPUS, letnik 1993, moder, 3V, registriran do 4/97, prodam. ® (068)84-219, po 15. uri. 4302 JUGO 45 A, letnik 10/86, lepo ohranjen, registriran do 10/96, prodam za 1500 DEM. » (068)52-718. 4304 LADO SAMARO 1300 S, 3V, 5 prestav, letnik 1989/90, ohranjeno, 72.000 km, prodam. » (068)57-197. 4309 GOLF D, letnik 6/90, lepo ohranjen, s štirimi vrati, bel, prodam. »(068)44-800. 4314 JUGO 60, letnik 12/89, registriran do 12/96, radio, prodam. » (068)44-627. 4316 Z 101 GTL 55. letnik 1985, prodam. ® (068)24-319. 4318 FORD ESCORT 1.3 CLX, letnik 3/93, registriran do 3/97,45.000 km, z dodatno opremo, 1. lastnik, prodam. ® (068)58-034, dopoldan ali 59-555, popoldan. 4322 ALFO 33 1.3, letnik 1989, prodam ali menjam za cenejši avto. ® (068)44-594, po 17. uri. 4323 ŠKODO FAVORIT XL, letnik 1993. registriran do 4/96, prodam. ® (068)20-288. ' 4324 Z 101 GTL 55. letnik 12/82, lepo ohranjen, registriran do 12/96, prodam. ® (068)27-593, popoldan. 4332 JUGO 45. letnik 1985, levi blatnik ka-ramboliran, prodam za 600 DEM. ® (0608)79-649. 4333 VVARTBURG limuzino, letnik 1988. prevoženih 65.000 km, dobro ohranjeno, prodam. ® (061)857-142. 4335 JUGO 45. letnik 19886/87, registriran za celo leto, prodani ® (068)22-297. 4337 JUGO. letnik 1989, rdeč, prodam za 2500 DEM. ® (068)83-619, zvečer 4339 GOLF JGL D. S paket, rdeč, letnik 1985, registriran do 11/96, prevoženih 142.000 km, prodam. ® (068)52-400 ali 52-627. 4340 R 5 CAMPUS, 5V, star 3 leta, malo vo-žen, skoraj nov, prodam ® (068)22-418. OPEL KADETI" 1.3 LS karavan, registriran do 4/97, drugi lastnik, lepo ohranjen, kovinske barve, prodam. ® (068)65-047 ali 83-763. 4358 BMVV 316 i, v dobrem stanju, 47.000 km, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. Rimska 21, Trebnje. 4366 R 4 GTL, letnik 1990, rdeč, registriran do 4/97, prvi lastnik, prodam. ® (068)52-909. 4372 Z 750, letnik 1985, prevoženih 85.000 km, v dobrem stanju, neregistrirano, prodam * (068)78-457. 4374 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 2/97, prodam. ® (068)21-527, dopoldan. R 19 RT 1.4, letnik 1994, prvi lastnik prodam. * (068)85-662. 4377 LADO SAMARO 1300, letnik 1987 registrirano do 10/96, dobro ohranjeno ga-ražirano, prodam * (068)28-312. 4390 R 5 DIESEL, bel, letnik 1991, prevoženih 60.000 km, prodam za 7900 DEM « (068)73-720. 4392 R 4 (.TL, letnik 1989, registriran do 2/97, prva barva, rdeč. prvi lastnik, odlično ohranjen, prodam za 4100 DEM ® (068)42-395 43% Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) line in priimek: Ulica in kraj: . I Pošta:.......... Naročniška številka: Datum: . . Podpis: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE S KRITJEM KRITIČNIH BOLEZNI KAJ SO KRITIČNE BOLEZNI Na pragu enaindvajsetega stoletja nas vse bolj pestijo bolezni sodobne civilizacije. Hiter tempo življenja, nepravilna prehrana, premalo gibanja, stresne situacije so glavni krivci za porast nekaterih bolezni, ki v primerih preživetja puščajo trajne posledice. Te bolezni največkrat prizadenejo najbolj aktivno populacijo v socialnem, ekonomskem in psihološkem smislu. 198 KAJ SE ZAVARUJE Zavarujemo se za primer obolelosti za eno od naslednjih bolezni: — srčni infarkt — rak — možganska kap — popolna in trajna odvisnost od tuje pomoči zaradi bolezni * KAJ NUDIMO ZAVAROVANCU Osnovno zavarovalno kritje je še vedno riziko smrti, v primeru poteka police se izplača zavarovalna vsota za doživetje. Če pa je zavarovanec zbolel za katero od naštetih bolezni, zavarovalnica izplača zavarovalnino za primer kritične bolezni. Zavarovanec je še naprej zavarovan (za razliko med osnovno vsoto ob sklenitvi zavarovanja in izplačanim delom) brez plačila nadaljnjih premij. !8 R 4 GTL, letnik. 1990, in ličkalnik prodam. Jablan 23, Mirna Peč. 4397 TOYOTO CELICO STI 16 V, letnik 3/91, črno, dobro ohranjeno, z veliko dodatne opreme, prodam. * (068)323-443, popoldan. 4401 GOLF, letnik 1986, prevoženi te 123.000 km, prodam. S (068)78-062. , M 44' | 126 P. letnik 1987, registriran do oktobra, prodam. ® (068)89-534. 4402 JUGO 45, letnik 1989, prodam S (068)85-707. 4403 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® (068)85-757. 4404 JUGO KORAL 45, letnik 2/90, bel, 57.000 km, prodam za 2900 DEM. ® (068)22-416. 4405 R 4, letnik 11/88, 86.000 km, prodam. ® (068)22-857. 4406 ŠKODO z okvaro motorja ali brez njega kupim ® (0608)82-100. 4411 R 5 PRIMA. letnik 9/95, prevoženih 5.000 km, kovinske barve, garažiran, prodam. ® (068)52-415. 4413 VW PASSAT 1.8 CL, letnik 1992, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)51-001. 4414 JUGO 45, letnik 1988/89, bel, prodam. «(068)65-618. 4421 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 4/93, 17.000 km, belo, zelo ohranjeno, garaži- rano, z dodatno opremo, prodam. Anton Bučar, Zdraviliški trg 1, Dolenjske Toplice. 4422 GOLF D, letnik 1985, S paket, in R 4 GTL, letnik 1987, prodam. * (068)81-080. 4423 126 P. letnik 1986 ugodno prodam ® (068)45-537. 4425 GOLF 1.3, bel, registriran do 6/96, prevoženih 120.000 km, prodam. ® (068)27-396. 4426 CITROEN BX 1.5, letnik 1990, prvi lastnik, servisna knjižica, odlično ohranjen, prodam. ® (068)26-077. 4428 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, prvi lastnik, v odličnem stanju, prodam. * (068)26-077. 4429 JUGO 45, letnik 1987, lepo ohranjen, registriran do 8/96, prodam. «(0608)61-650. 4431 HIUNDAY PONY 1500 GLS, letnik 12/90, 75.000 km, centralno zaklepanje, dobro ohranjen, prodam za 9000 DEM. * (068)65-458. 4434 GOLF XD, letnik 1986, ugodno prodam. * (068)85-655. 4441 HIUNDAYPONY 1.5 GLS, sedan, letnik 8/90, kovinsko siv, 67.000 km, dobro ohranjen, prodam. ® (068)321-077. 4442 TOMOS AVTOMATIC A3 MS, 49 ccm3, prodam * (068)21-145. 4447 HIUNDAY PONY 1.5 GLS, letnik 1990, registriran do konca leta, prodam. »(068)341-236. 4448 CIMOS AX CABAN 1.1 i, nov, bel. neregistriran, tonirana stekla, prodam, tudi na obroke. « (068)323-312. 4451 APN 4 in APN 6S, letnik 1992, dobro ohranjena, prodam ali zamenjam. ® (068)45-202. 4452 BMVV 320 i, letnik 8/87, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (0608)67-041. 4454 JUGO 45, letnik 1984, registriran do 10/96. prodam za 900 DEM * (0608)75-405. 4458 Z 101 SKALA 55, letnik 1990, registrirano do 10.8.1996, prodam ® (068)81-446. 4459 K 4 GTL, prevoženih 81.000 km. letnik 1990, registriran do 6/96, dobro ohramen, bež, prodam za 4600 DEM * (0608)67-149. 4460 R 5 CAMPUS, 5V, rdeč, odlično ohranjen, letnik 1993, prodam. »(068)47-234. 4462 R 4 GTL, letnik 11/90. 87.000 km. registriran do 11/96, ugodno prodam » (068)52-411, popoldan. 4464 DOBRO VZDRŽEVAN opel kadeti, letnik 1979 in pralni stroj Zanussi -Končar prodam. ® (061)773-508, zvečer. 4469 R 19, letnik 1993, 36.000 km, rcgislj ^ ran do 3/97, prodam za 17.200 DEM ; 'o (068)23-004. 447 1 R 5 D, letnik 1993. prodam. ® (068)Jj 477. 44j »< 126 PGL, letnik 1986, registriran * ( 12.9.1996, oranžen, garažiran, lepo oh? 7 njen. prodam. « (068)324-194. 44’ S. FIAT UNO 60 S, letnik 1988, črn, P. , registriran do 22.4.1997, prodam- J j, (068)84-037. 44» , DAIHATSU CHARADE TS bencin? letnik 1990, prevoženih 70.000 km. rd^ prodam za 7300 DEM ali menjam nejši avto. »(068)65-501. PASSAT 1.8 B limuzina, letnik bel, 50.000 km, veliko opreme, tudi kli^J f prodam. ® (068)75-014. & JUGO 45, letnik 1989, prodam. BUJ [ Ždinja vas 9 b, Otočec. -*4J , KADETT 1200 C, 4V, registriranj /OA zszIliAnn ohfinian np/vzlafB I L 10/96, odlično ohranjen, prodali) C ^ 150.000 SIT. « (068)60-243. 447 p ALFA ROMEO 33 1.5, kovinsko zel? j letnik 1985, registriran do 10/96, prodaj ^ » (068)65-109. 44* j) Z 750 LE, letnik 1985, prva registra™ : 12/86, zelo ugodno prodam. » (068rj ^ 071. { OLTCIT, letnik 1991. lepo ohrani F* ugodno prodam.* (068)21-892 ^ iO 8/? i 126 P. letnik 1986, registriran do prodam. » (068)84-297. ^ \ - - - — . ■ I / mn * ■ I A Q 126 P, letnik 6/90, prevoženih km, odlično ohranjen, prodani. ® fcfi 87-560. I MAZDO 323 S, letnik 10/90, r". b R 5 CAMPUS diesel, letnik 1991. N triran do 3/97, kovinsko siv, 5V, teljj * stekla, radio, prvi lastnik, prodam ali1^ njam za R 4 » (068)49-624, zvečer GOI.FJXB 1.3,letnik 1990,3V.bcl £ ^ lo lepo ohranjen, nove gume Michelin* ^ gistriran do 3/97, avtoalarm, prodan* a J 11.500 DEM. * (068)28-813. 4™ I.3UU Ut IVI. tUOo JZo-o I .V J £ JUGO 55 AX, letnik 1988, rcgis‘r,fJ * do 10/96, prodam za 2600 DEM- J ^ (068)73-043 4? R 5, letnik 12/92, 5 V, redno servisi?! prodam * (068)26-642, po 20. uri s FORD ESCORT 1.6 CL. letnik Ojjj. zaradi bolezni voznika prevoženih le "Ja km, prodam. W (068)41-100. ? (068« ? K 4. letnik 1986, prodam ® (06Ej| J JUGO 55. letnik 1989, registrira" a 3/97, prodam. « (068)81-539. R 5 CAMPUS, letnik 1992, regist?* 10/07 v,« ,(UC\U< KOf ■*. do 10/97, prodam. * (068)85-695 /. 101 SKALA, letnik |9Q0. regl**1^ jj' str??! ki do 3/97, prodam. W (068)65-187 4 jlj' egis.Off 7 LADO 1600. letnik 1980. registo" do septembra, prodani. * (068>42- j? i«# MERCEDES MB 1213, letnik , dobro ohranjen, registriran do 4/97. P. J dam za 1.000.000 SIT « (0608)75- FORD ESCORT D. letnik 1991. k*”f J* ske barve, prodam za 14.700 DEM.^ J non.d.i,« (068)73-474. popoldan. A' JUGO KORAL 55. letnik 1989. J :riran za celo leto. prva barva, prod 1068)73-766. g; 8 4 GTL, letnik 9/90, siv, prodam za |pX) DEM. ® (068)73-069 . 4549 II ALFO 33, rdečo, letnik 1986, prodam. P* * (068)42-611. 4551 I KADETT 1.3, letnik 1989, rdeč, lita pla-^spojlcr, sončna streha, registriran do r prodam. « (068)84-015. 4553' 1 819CHAMADE 1.4GTS,letnik 1990, || |8č,garažiran, ugodno prodam za 11.500 P 'EM. ® (068)44-719. 4556 I! * S CAMPUS, letnik 1990, 5V, rdeč, tetnian do 4/97, 66.000 km, prodam. ^(068)23-679, popoldan. 4561 Golf GTI, letnik 1984, kovinsko siv, "tlam ali menjam. ® (068)42-427. 4562 ALFO 33 1.5 4x4, letnik 1985, 90.000 i J’registri rano do 3/97, prodam za 5.000 “M. ® (068)89-544. 4563 ! 85CAMPUS, letnik 2/93, prodam.® |'p)341-200, 23-421, po 18. uri. 4564 || AX ALLURE, letnik 8/92, registriran | ®8/96,40.000 km, rdeč, nepoškodovan, Mlično ohranjen, prodam za 10.200 | ’EM. ® (068)26-198. 4567 ; GNO 60 CS, bel, letnik 1991, registrirno konca leta, prodam za 7800 DEM. !'(068)24-361, dopoldan. 4568 | .JUGO KORAL 60, letnik 1990, regis-frando 12/96, prodam. ® (068)85-853. 4569 NA ZALOGI imamo rabljena vozila Ni-P4*1- Avtomehanika Vidrih, Otočec, ® ff%5-180. 4571 i kombi renault 1200 d, letnik IP, proda m. ® (068)24-610. 4572 GOLF CADY, dobro ohranjen, pro-*> ® (068)76-014. 4574 K 5 CAMPUS, letnik 10/92, prodam. (068)27-898 . 4578 HlUNDAY PONY 1.3 LS, letnik 1990, m za 8000 DEM. ® (068)28-780. 4579 letnik 10/90 prodam kupcu, ki želi ahi dober in lep avto. ® (068)42-922. 4580 K 4 GTL, letnik 1984, rdeč, prodam. °lsti Vrh 26, Brusnice. 4581 Z 128 JUGO SKALA 55 prodam. ® »1)861-435. 4584 (“EUGEOT 205 GL, letnik 1986, pro-j111 za 5200 DEM. Janez Blažič, Drušče “»Tržišče. 4586 S FIVE, prva registracija 1995, lepo ■ ^ njcn, prodam za 11.200 DEM. « .' *8)76r387. 4587 , CITROEN ZX 16 TLS, letnik 1987, [o°00 km, ugodno prodam. ® (068)25-P- 4588 126 P, letnik 1987, odlično ohranjen, J toženih le 47.000 km, in kvalietno seno ^Nam. 9 (068)84-113. 4589 ŠKODO FAVORIT, letnik 1994, belo, Roženih 12.600 km, prodam. « (068) ./131. 4592 p CNO, letnik 1986, 62.000 km, moped * 50 t-rvv/incl/p harvp in mnnt*H Qtirkn 60, kovinske barve, in moped štirko ■Oam. ® (068)57-800. 4593 V/ECTRO, letnik 1991, in AX allure, r>k 1992, prodam. Pirc, Čučja Mlaka, j A2-997, 4594 r GOLF JGL d, letnik 1982, in 126 P, K H 1987, prodam. ® (068)42-229, po ”. Stri. 4595 t '26 PGL, lepo ohranjen, prva registra-P '/91, 28.000 km, prodam. Kovačič, oar '(068)21-874. 4596 dd FlAT CROMO, letnik 1988, 93.000 ld rahlo poškodovano, in passat 1.6 CL, ^jjik 1989, 90.000 km, registriran do 9$4?'. z dodatno opremo, prodam. « ^>27-027. 4599 (iii 'lATTF.MPRO,letnik 1991,1600ccm, $ Prodam za 10.000 DEM. « (068) ^^396. 4601 /PEL KADETT 1.4 s, letnik 1990, t> rdeč, registriran do 4/97, garaži-?»Ugodno prodam. « (068)81-385, po .|e* \uri. 4602 iaifl- j Cgo 45 A, letnik 1987, in jugo 45 E, 1986, ugodno prodam. « (068)21-,cir.„ 4604 )4l fjUGO 45, letnik 1989, ugodno pro-t4** * (068)22-020. 4608 ,.f. Golf D, letnik 1988, registriran do 21 prodam za 9300 DEM. * (068)27-4612 ,4<: KADi n 1.6 D, letnik 1988, karavan, (V Vodam. ® (0609)616-085. 4613 til l*Ugo 45, letnik 1/91, prodam. ® jit ”)76-166. 4614 lAKADETT, letnik 1977, prodam. « 546^)24-559.' 4616 ■n JUGO KORAL 60, letnik 1990, registri in do 12/96, prodam. * (068)85-853 X . 4619 ’,} tLADO NIVO, letnik 1993, 5 avtogum /din 205/16 in avtoprikolico pro-)■ »(068)87-214. 4620 4 /GO 60, letnik 11/89, in krompir za A 5° ali jedilnega ugodno prodam. « 4 BN0A rvrvrv/vlrlnrv 4624 npih infv/nti.ivuiiK 1993, zclc- [Pjodam. « (068)52-302. 4625 i pMOS BT 50 S. 3.000 km, bel, boljši itfl k.n°v. star 3 leta, izredno ohranjen, ofi h m /a *200 DEM. Gregor Glazer, hlac 133. 4629 za 1200 DEM ^ Ec 133. ^ a^UGEOT 309GR, letnik 6/88, odlič * »»njen. j5(|t (5)59-607 . 4633 tjKranjcn, prodam za 8500 DEM. « , J 759-607 4633 IV LE, letnik 1982, registrirano do (C |ir, *^96, v voznem stanju, prodam. « S V9-352. 4639 4 GTL, letnik 1986, registriran do a » rdeč, ugodno prodam « (068)49-1® 4640 K«! A obvestila jjj IZ JEMAM« NAROČILA /a vse vr-vjj* Jancev, enodnevnih in večjih. Valil- (0608)79-2989 S ^"ovo, Mio Gunjilac,' J,(» JsNICE, mlade jarkicc, pasme hisex, jjt U *ik pred nesnostjo, opravljena vsa ,i* a nrotliiiiinm no /i'lo nunilni <- P)ja, prodajamo po zelo ugodni ceni. sprejemajo in dajejo vse infor- 3E... S| 3ožc Župančič, Otovcc 12, Črno- V Čl * (068)52-806, Gostilna Cepin, rJ. Jcc, Dobova. « (0608)67-578 in Ani-’ j Snežič, Slcpšck 9, Mokronog, V k,-5fi7. i\ i',RANI beli, stari 6 tednov, bodo v 1 \°d 22. aprila dalje. Sprejemamo 1 f Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, 9 V BS 4432 j A N E, težke 2 kg, ter rjave in gra- V A l'esmcc lahko dobile vsak dan Jože y n' Kačje selo, * (068)44-389. 4582 KOKOŠI, rjave nesnicc, prodajamo na farmi v Gor. Lazih, ® 67-108, Perutninarstvo Humek. 4617 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, bele, rjave in grahaste, in za purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ® (0608)89-038 ali (0608) 89-311. 3150 PURANE, težke pasme, bele, veterinarsko nadzorovane, za nadaljnje pitanje, prodajamo. Naročila sprejemamo na ® (068)44-867 ali (068)57-105. 4312 SPREJEMAM NAROČILA za jarčke, 18 tednov, isabraun, po 799 SIT, in za 4 tedne stare piščance, bele brojlerje. ® (061)777-732. 4384 preklici TEREZIJA GRM, Dečja vas 12, opozarjam Jožeta Kastelca, Dečja vas 7, naj preneha z lažmi, ki jih je govoril o meni in o Jožetu Krncu iz Smavra, in naj se javno opraviči, drugače ga bom sodno preganjala. 4326 JERNEJ KRULJAC, Asimetric,sestavljanje predmetov, Vrhovčeva 10, Novo mesto, obveščam, da sem prenehal opravljati dejavnost. 4373 ŠTEFANIJA SIMONČIČ, Orehovica 28, Šentjernej, preklicujem vse žaljive in neutemeljene izjave, ki sem jih izrekla o Liljani Kovačič, Vratno 12, Šentjernej, in se ji opravičujem. 4385 GEM, ANTONIJA DROBNIČ, S.P., Kidričeva 9, Črnomelj, obveščam, da bom s 15.7.1996 prenehala z delovanjem. 4449 ANTON ŠKRBE, Žužemberk, Stran-ska vas 76, preklicujem žaljive besede, izrečene Igorju Grumu iz Žužemberku. posest NA MIRNEM KRAJU v bližini Novega mesta prodam parcelo z brunarico. ® (0609)623-116. 3634 V BLIŽNJI OKOLICI Novega mesta prodam parcelo, primerno za vinograd in gradnjo vikenda. ® (068)26-785. 4271 LOKACIJSKO gradbeno parcelo v Vel. Mraševem, 700 m2, elektrika, voda, telefon čez parcelo, prodam po 11-DEM/m2. ® (0608)78-283. 4295 2 HA ZEMLJE na Mihovcu ugodno prodam ali dam v najem. ® (068)89-529. 4328 STARO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 1 ha zemlje, ob asfaltni cesti, 4Jcm od Trebnjega, prodam. ® (061)372-701. 4356 HIŠO v centru Črnomlja, primerno za lokal, prodam. ® (068)51-767. 4398 MEŠAN GOZD, 82 a, pri Šmarjeti, prodam za 5500 DEM. ® (068)73-348. 4399 STAREJŠO HIŠO, gospodarsko poslopje in 10 a zemlje prodam. ® (068)45-187. 4436 VIKEND - HIŠO blizu Novega mesta prodam ® (068)21-120. 4440 STAREJŠO HIŠO na Uršnih selih, ob glavni cesti, potrebno adaptacije ali možnost nadomestne gradnje, prodam. Cena in oglpd po dogovoru. ® (063)792-042, Bojan ali Darja. 4502 VINOGRAD, 20 a, z zidanico, v Vojniku, voda na parceli, prodam. * (068)73-180, zvečer. 4504 PARCELO, 50 a, s starejšim gospodarskim poslopjem prodam. ® (068)83-580. 4560 VINOGRAD z zidanico - vikendom in večjim položnim travnikom, vse skupaj cca 6000 m2, primeren za gojenje vinske trte, na izredno lepi legi na Debencu tik asfaltne ceste, prodam. ® (068)44-123, od 19. do 21. ure. 4577 12 A VINOGRADA z zidanico v Gorenji vasi pri Šmarjeti (Mevce), prodamo. ® (068)22-047. 4591 VIKEND, 5 km od Novega mesta, zelo primeren za ureditev stanovanjske hiše, prodam. * (068)22-020. 4607 VINOGRAD s sadovnjakom, 32 a, zidanico in nov objekt na Zdolah pri Krškem prodam. ® (064)715-858. 4630 NA NAKLEM pri Črnomlju prodam 20 a zemlje z 200 trtami. ® (068)53-380. ZIDANICO, NA TRŠKI GORI, prodam. * 061/557-259. VINOGRAD na Straški gori, prodam. Lep razgled, tr (068)22-744 po 15.uri. prodam ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodajamo. ® (061)751-432. 4168 SENO, otavo in jedilni krompir prodam. «(068)26-267. 4268 ENO LETO STAR 50-Iitrski bojler Tiki Gorenje in 2 KW termoakumulacijsko peč. W (068)78-460, dopoldan. 4270 HLEVSKI GNOJ prodam. Ivan Štan-gclj, Jama 1, Novo mesto. 4272 DVE DRUŽINI ČEBEL in manjše otroško kolo ugodno prodam ® (068)76-150. 4273 RABLJENO registrsko blagajno za trgovino prodam « (068)59-225. 4275 DOBRO OHRANJEN vzidljiv štedilnik z dvema pečicama in bojlerjem ugodno prodam. ® (068)42-219. 4281 PLEMENSKEGA OVNA in rezervne dele za Z 750 prodam. ® (068)42-071. 4282 KAMEN, primeren za škarpo, prodam. * (068)40-733. 4284 MLADO KRAVO in molzni stroj Viro-vitica, skoraj nov, prodam. « (068)45-531. 4288 SENO prve in druge košnje, balirano ali nebalirano, z dostavo, in plug Olt prodam «(061)781-425. 4289 ROVOKOPAČ Torpedo, letnik 1984, prodam. * (068)67-130. 4294 DOBREGA PSA ovčarja, starega 3 Ic-tt, oddam. «(068)76-400. 4297 SVEŽE svinjske polovice s slanino ali brez, domača hrana, prodam «(068)22-440 4300 POSTELJICO, zložljivo stajico in otroško kolo ugodno prodam. «(068)52-375. 4305 ZAPRAVLJIVČKA v dobrem, voznem stanju ugodnevprodam. ® (0608)87-209,* zvečer. 4306 ALU PLATIŠČA za jugo ali Z 101, Dolničar, ugodno prodam. ® (068)64-005. 4307 OTROŠKI športni voziček in hojico, staro 1 leto, prodam za 10.000 DEM. ® (068)67-168. 4308 STISKALNICO GROZDJA, sode, razno pohištvo, sadike oreha, sejačo in štedilnik na drva prodam. ® (0608)64-461. 4311 DEKLIŠKO OBLEKO za birmo (vijo-ličen hlačni kostim) prodam. «(068)323-320. 4313 TELIČKO FRIZIJKO. staro 3 tedne, in elektromotor, 7.5 KW, prodam. Murn, Obrh 12, Dolenjske Toplice. 4315 KOZOLEC TOPLER in 3 hrastove sode za namakanje sadja zelo ugodno prodam S (061)152-12-80. 4321 VOZNO KOBILO, staro 6 let, prodam. Anton Janežič, Hrastulje 1, Škocjan. 4325 HLADILNO KOMORO VTV, za meso, dolžine 6 m, s stranskimi vrati, prodam ® (061)746-228 ali (0609)627-785. 4334 VEČ rabljenih strojev za izdelovanje nagrobnih sveč prodam. Cena od 4000 DEM dalje. ® (065)32-624 ali (0609)642-122. 4336 4 GUME SEMPERIT dlrection, 185/55/15, prodam. Hrovat, Stopiče 34 a, ali®26-490. 4341 PRIKLJUČEK za Z 750 ter digitalni a' toradio nemške izdelave poceni prodam. ® (068)26-680. SENO in otavo, ročno spravljeno, ter punte razne dolžine zelo ugodno prodam ali zamenjam za hlevski gnoj. ® (068)85- 687. BOMAG 75, likalno prešo in nissan prodam ali menjam za R 5. « (068)26-518. 4346 SENO, koruzo v storžih ter njivo, 30 a, v Metliki, prodam. «(068)60-716, zvečer. 4349 POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria (2 in 1), ohranjeno, obnovljeno, prvi lastnik, prodam. ® (068)26-390. 4354 PSIČKO rotweiler, čistokrvno, brez rodovnikas, staro 2 meseca, prodam. « (068)50-021. 4359 KOZO, dobro mlekarico, z dvema mladičkoma, prodam. « (068)78-030. 4360 HRASTOVE PLOHE, 5 cm, suhe, ugodno prodam. « (0608)67-608, po 19. uri. 4361 OTROŠKO KOLO Rog BMX, 20 col, za starost 6 do 8 let, ohranjeno, prodam. «(0608)21-777. 4363 MIZARSKE STROJE (poravnalko, debelinko in vrtavko širine 52 in rezkar) prodam. « Franc Fink, Meniška vas 30, Dolenjske Toplice. 4365 KOSILNICO BCS na bencin-petrolej, širina 140 cm. « (068)57-559 PSARNA proda iz svojega legla čistokrvne aljaške malamute «(062)681-941 4367 SEDEŽNO GARNITURO in mizo s 6 stoli ugodno prodam. « (068)322-827. 4368 VEČJO KOLIČINO sena prodam in oddam v najem prostor, cca 80 m2, za skladišče ali obrt. « (068)42-749. 4369 STREŠNO KRITINO salonit, 8-valno, 200 kom., nofo, na paletah, in 16 slcme-njakov ugodno prodam. « (068)52-909. 4371 5 TON kvalitetnega sena in otave ter slamoreznico prodam. « (068)73-708. 4375 TRI telice, breje 8 mesecev, prodam. « (068)85-730. 4379 VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. «(068)81-784. 4386 DOBERMANE, vrhunsko leglo, zelo ugodno prodam. « (0608)75-307. 4387 DVA gumi voza, za traktorski priklop, 16 col, za konjsko vprego, 15 col, in kravo za zakol prodam. ® (068)75-125. 4388 KAMIN, keramika, 5x5x2 ter strešno opeko Kikinda 272, cca 1500 kom., prodam. «(068)27-101. 4391 ALU PLATIŠČA z gumami za forda prodam. «(068)26-252. 4394 PUJSKE, težke do 25 kg, prodam. « (068)42-592. 4395 OPAŽ in ladijski pod, smrekov, suh, 7 cm, prve klase, z dostavo, prodam. « (063)451-082. 4408 ETAŽNO CENTRALNO PEČ, 14.000 Kcal in 3 radiatorje, vse nerabljeno, ugodno prodani. ® (068)68-119. 4409 NOV zadnji odbijač za citroen AX Ca-ban prodam « (068)26-847. 4410 PRAŠIČA, težka 100 kg, hranjena z domačo krmo, prodam. Rafko Zupan, Gorenja vas 13, Srn. Toplice. 4412 SEMENSKI KROMPIR sante prodam «(068)83-512. 4418 KOSTANJEVO KOLJE prodam po 150 Sil « (068)22-419. 4424 KRAVO po izbiri prodam. Anton Vidic, Malenška vas 7, Mina Peč. 4427 KRAVO, sivo-rjavo, staro 5 let, brejo 6 mesecev, prodam «(0608)77-128. 4430 BIKCA FRIZIJCA, starega I teden, prodam. « (068H0-788. 4433 KOZE z mladiči za rejo prodam ljubitelju drobnice « (068)57-271. 4435 KRAVO SIVKO z osem tednov starim teličkom prodam « (068)82-220. 4438 KROMPIR za seme dczirc prodam « (068 )48-506. 4443 MOBILNI TELEFON Bcncfon Delta, nov, prodam. « (0608)87-833, od 20. do 21. ure. 4444 TEHTNICO Skalar, 500 kg, generalno obnovljeno, prodam. « (068)25-858 ali (0609)634-799. 4445 KRAVO, brejo 9 mesecev, jedilni krompir in sadno žganje prodam. « (068)45-542. 4461 SEMENSKI KROMPIR sante in dczirc ter jedilni krompir dczirc prodam. « (068)48-505. 4465 KOŠNJO na stoječem, I ha, oddam « (068)78-077. 4466 TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam «(068)23-210. 4468 KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. «(068)25-919. 4470 KRAVE SIMENTALKE, s teleti ali brez, in molzni stroj Wcstfalia prodam. « (068)44-76S 4471 FANTOVSKO OBLEKO za obhajilo in birmo prodam. » (068)73-108. 4474 STREŠNO OKNO in električni bojler, 50 1, prodam. « (068)27-890. 4475 DVE KRAVI in Z 101, letnik 1986, ugodno prodam « (068)76-081. 4476 KRAVO SIVKO prodam. « (068)85-694. 4481 KROMPIR za sajenje dczirc in kifeljčar (kresniček) prodam. ® (064)632-861. 4490 KROMPIR, primeren za nadaljnje sajenje sante in romana, prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, « (061)771-413. 4491 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. « (068)85-831. 4499 ELEKTROMOTORJE, trifazne, raz-.Učnih moči, prodam. « (0601)81-372. 4344 4505 SINTHESYZOR Yamaha PSR 500, 5 oktav, velike tipke, prodam. « (068)65-619. 4508 KVALITETEN cviček ugodno prodam. «(0608)78-056. 4510 TELIČKA, starega 8 dni, prodam. « (068)84-247. 4511 OVCE, dele za rovokopač ICD in tovorni avto MAN prodam. « (068)57-167 4512 SENO in otavo ugodno prodam. « (068)42-919. 4515 TRI KRAVE prodam. « (068)49-519. 4516 KRAVO sivko po izbiri, A kontrola, visoka mlečnost, brejo, pašno, prodam. « (061)872-038. 4519 KOBILO in kravo sivko, 7 mesecev brejosti, prodam. « (068)42-653. 4520 PLEMENSKE OVCE - mladice, 25 do 35 kg, prodam. « (061)805-100. 4522 1 TEDEN starega telička frizijca prodam. «(068)40-788. 4523 BIKCA, rjavega, od simentalke, starega 10 tednov, prodam. ® (0608)81-895. 4524 VLEČNO KLJUKO, deljivo, z A te-stom, za citroen AX, ugodno prodam. « (068)20-360. 4528 LEGLO kratkodlakih istrijanskih goničev, odličnih staršev, prodamo. « (068)42-775. 4529 PAVA, SAMICO, krompir sante, škropilnico Panonija in brejo kravo sivko prodam. «(068)87-554. 4531 VEČ KRAV simentalk prodam. « (068)64-087. 4533 SKEDENJ in mlatilnico s popolnim čiščenjem prodam. « (068)89-527. 4539 TELICO za nadaljnjo rejo prodam. Kastelic, Rakovnik 5, Novo mesto. 4541 ŽREBICO, staro 7 mesecev, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. Ana Župančič, Plcmberk 10, Stopiče. 4546 PEČ za etažno ogrevanje, na trda goriva, z bojlerjem, črpalko in ekspanzijsko posodo ugodno prodam. « (068)28-907. 4548 DOMAČE ŽGANJE in belo vino prodam. ® (068)41-177. 4550 TRIMETRSKO KUHINJO, novo, še zapakirano, prodam. «(068)68-028. 4552 PRAŠIČA, 120 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. « (068)81-286. 4554 CENTRALNO strešno opeko, malo rabljeno, prodam. Vire, Hudo 5, Novo mesto. 4555 FIŽOL, do 50 kg, prodam S (068)49-639. 4557 40 L ŽGANJA sadjevca in 3001 rizlinga prodam. S (068)67-138. 4558 KOTNO sedežno garnituro, staro 2 leti, prodam za 60.000 SIT. « (068)45-009. 4565 MOTOR AVTOMATIK, žensko kolo in radiokasetofon stereo, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Stane Humar, Žapužc 15, Mirna. 4570 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. S (068)73-559. 4573 LOVSKO PUŠKO karabin CZ, kal. 8.57, ugodno prodam. « (068)57-680. 4575 BELO KUHINJO Marles, kuhinjsko pipo, kuppersbusch in enojno ležišče z jogijem prodam. « (068)65-405, zvečer. 4585 TELICO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev, prodam. «(068)22-222. 4609 KOBILO, staro 6 let, in molzni stroj Vitreks Virovitica prodam. Mirko Medle, Potov Vrh 16. 4611 KROMPIR, bel, za seme, prodam. « (068)47-079. 4615 MEŠANO belo vino z diplomo prodam. « (0608)87-065, od 20. do 21. ure. 4618 NOVO GARAŽO, Nad mlini, prodam. «(068)321-575. 4622 OTROŠKI VOZIČEK Inglcsina, kom-biniran, prodam «(068)23-052, Jakčeva 19, Novo mesto. 4623 KVALITETNO OGLJE, leska, gaber, bukev, prodam po 90 SIT. « (061)857-392. 4626 GOSPODINJSKI OVERLOCK Privi-leg 4000 prodam. « (068)51-752. 4627 KOZLIČKA, starega 7 mesecev, srna-stc pasme, brez rogov, prodam « (068) 52-615. 4628 8 TEDNOV starega telička, sivega bikca, primernega za nadaljnjo rejo ter rdeče in belo vino prodam. Zorko, Smalčja vas 10, Šentjernej. 4632 4 T dobrega sena prodam. « (068)67-032. 4634 DVE KOZI ter motor, šipe in menjalnik od Z 750 prodam. « (068)49-326. 4638 TELICO SIVKO, brejo 6 mesecev in pol, prodam « (0608)80-477. 4641 VINO, belo in rdeče, prodam po 200 SIT/1. ® (068)44-395. 4642 PORAVNALKO, širine 40 cm, s cirku-larjem, prodam. « (068)42-858. 4644 razno STEKLARSTVO SELIŠKAR Zastek-ljujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. «(061)272-381, od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. 3645 PROSTOR, cca 80 do 120 m2, primeren za tekstilno proizvodnjo, iščemo. « (068)321-501. 4278 SNOGOLOVE vseh vrst izdelujemo in montiramo. ® (068)83-147. 4303 VELIKO STAVBO v okolici Novega mesta, primerno za vsako dejavnost, oddamo v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 4327 V CENTRU Novega mesta oddam pi- sarniški prostor, 30 m2. ® (068)322-110, popoldan. 4331 TIPKANJE diplomskih nalog od vnosa do vezave opravljamo. « 21-202. 4380 GRADBENI ENGINIRING, PGD in PZI projekti, promet z nepremičninami, upravni postopki, legalizacija ter izvedba vseh gradbenih del. ® (0609)630-883. 4416 PEČARSKO- KERAMIČARSKA DE- LA opravljamo. Garancija za opravljeno delo! ® (0609)630-883. 4417 V CENTRU Novega mesta oddam poslovni prostor. « (068)21-120. 4446 V CENTRU Škocjana oddam poslovni prostor, primeren za trgovino ali drugo. «(068)76-003. 4467 22. APRILA 1996 vas vabimo na otvoritev tgovine Chemo v Metliki, CBE 67. PO ugodnih cenah nudimo barve, premaze, čistila idr. 4545 IŠČEMO mlajšo upokojenko, ki bi bila za primerno plačilo pripravljena skrbeti za starejšo gospo na njenem domu v Novem mestu. « (068)323-785. 4600 V CENTRU Novega mesta oddamo v najem opremljen trgovski lokal, 20 m2, s 23 m2 skladiščnega prostora. Taje primeren tudi za mirno obrt. S (068)24-646, po 16. uri. 4606 POSLOVNI PROSTOR, 45 m2, oddam v najem. « (068)27-669. 4610 V STROGEM CENTRU Sevnice od dam v najem opremljen lokal, 20 m2, parkirišče. «(0608)82-820. 4637 SKLADIŠČE, 123 m2, v Ul. Slavka Fabijana 4 v Črnomlju damo v najem ali prodamo. Informacije Horvat. « (068) 52-251. 4646 službo dobi TRGOVKO za delo v butiku iščemo. Možnost stalne zaposlitve. Kandidatke se lahko zglasijo v butiku Azzuro, P.K., d.o.o., Rozmanova 6, Novo mesto, 29. in 30. aprila, od 10. do 14. ure, ali pošljejo ponudbe na zgornji naslov. 4279 KOMERCIALISTE IŠČEMO Pogoji: izpit B - kategorije in lastno osebno vozilo, 5 let delovnih izkušenj, srednja komercialna ali ekonomska šola, komunikativnost in urejenost. Prosimo, da pisne ponudbe s telefonsko številko in dokazili pošljete na naslov: IN TIME TNT, d.o.o.. Ljubljanska 27, Novo mesto. KV ZIDARJA zaposlim. « (068)41-048. 4320 V PICERIJI v Novem mestu honorar- no zaposlimo kuharico in dekle z veseljem do dela v strežbi.«(0609)622-268 4350 V PICERIJI in gostilni v Litiji takoj za- poslimo 2 dekleti za strežbo. Možnost stanovanja.«(061)881-290 4381 ZA DELO v novoodprti vulkanizerski delavnici iščemo fanta, ki je usposobljen za samostojno delo. Zaželjeno je znanje iz avtomehanike. « (0608)69-153 ali (0609) 628-725. 4381 NOVOODPRTA TRGOVINA s talnimi oblogami išče delavca z izkušnjami, po možnosti z znanjcn polaganja. « (0608) 69-153 ali (0609)628-725. 4382 AVTOELEKTRIČARJA, usposobljenega za samostojno delo, zaposlimo. « (0608)69-153 ali (0609)628-725. 4383 DEKLE za strežbo v lokalu redno ali honorarno zaposlim. Informacije osebno v Piceriji Oaza ali na « (068)26-356. TRGOVCE za delo na terenu in v trgovini iščem. Potrebna izobrazba! Resni kandidati pokličite na « (068)67-129. DODATEN ZASLUŽEK, pri katerem boste srečni in presenečeni ob svojih spodobnostih. Odločite se! « (068)75-015, Andrej. 4439 MLADO, prijetno dekle, Slovenko, za delo v gostinstvu, lahko tudi za priučitev, iščemo. Nudimo stanovanjc. « (061)16-„ 13-256, po 13. uri. 4492 V TRGOVINI s talnimi oblogami zaposlimo prodajalca. Pogoji: poklic trgovec ali komercialni tehnik, poznavanje stroke, dve leti delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Cesar, d.o.o., Šmihel 40, 8000 Novo mesto. 4540 ZA DELO V BISTROJU zaposlimo dekle za delo v strežbi. « (068)341-077. KUHARICO redno zaposlimo. « (068)322-308. 4583 AVTOMEHANIKA ali pripravnika zaposlim. «(0609)642-905. 4605 REDNO ZAPOSLIMO dekle ali fanta s srednješolsko izobrazbo in veseljem do dela s strankami. « (068)81-111. 4621 TAKOJ ZAPOSLIMO delavce za priučitev v kamnoseški stroki in vzdrževalca strojev, lahko tudi delavca s poklicem. Hrana in stanovanje zagotovljena. « (064)47-845.. 4647 1 VI »v v službo išče DEKLE s srednjo kmetijsko šolo in veseljem do vrtnarjenja išče zapsolitev. « (068)49-683. 4513 stanovanja DVOSOBNO stanovanje v pritličju na Mestnih njivah, prodam. « 28-680. DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, družbeno, zamenjam za garsonjero proti nagradi. ® (068)23-750. 4301 TRISOBNO STANOVANJE, 81 m2, v centru Črnomlja, prodam ali menjam za starejšo hišo. « (068)51-070. 4352 PROFESORICA išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. « (068)315-615, v službi. 4400 V KRŠKEM, na Ul. 4. julija, prodam dvoinpolsobno stanovanje, 67 m2, za 56.000 DEM. ® (068)322-282. 4455 V NOVEM MESTU, na Ul. Slavka Gruma, v prvem nadstropju, prodam enosobno stanovanje, 42 m2, z opremljeno kuhinjo, za 65.000 DEM. « (068)342-470. 4456 V NOVEM MESTU, na Seidlovi, prodam dvosobno stanovanje, 67 m2, za 79.000 DEM. ® (0609)633-553. 4457 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 62 m2, na Ul. Slavka Gruma, prodam ali menjam za manjše. « (068)27-565. 4472 ODDAM v najem dvosobno stanovanjc v Novem mestu. Pismene ponudbe pod šifro ‘ DRVA". zahvale NAJLEPŠE SE ZAHVALJUJEM gdč. Sandri Benčič, zaposleni v Piceriji Eldo-rado v Irči vasi, za poštenost, ki sem je bil deležen od nje. Franc Berus. 4351 ženitne ponudbe KMEČKI FANT, 40 let, Belokranjec, z lepim posestvom in novo dvonadstropno hišo, poročim zdravo kmečko dekle, staro 26 do 32 let. Šifra: »KMET«. 4285 50 LETNA VDOVA išče prijatelja za izlete in občasna srečanja. Šifra: »POMLAD PRIHAJA«. 4310 32- LETNI FANT išče dekle ali mamico, staro 24 do 36 let. En otrok ni ovira. Šifra: »BELI NAGELJ«. 4635 /----------------------------\ GOTOVINSKA POSOJILA ZA OBČANE GARANCIJA ČEKI TR Novo mesto, tt (068) 26-749 v V VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po w 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL! Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na o (068) 321-926, g. Zdenko POTOČAR. MERCATOR DELNICE Ste svoj certifikat vložili v Mercator in želite prodati delnice? Kupimo jih po dnevnih cenah in brez provizije. Cyber, d.o.o., IT (061) 133-94-32 KNJIGOVODSKI SERVIS RAČUNOVODSTVO POSLOVNI NAČRTI REGISTRACIJE s.p. FELIX, d.o.o. Vodimo poslovne knjige za s.p. in d.o.o. po zelo ugodnih cenah, posredujemo pri urejanju kratkoročnih in dolgoročnih kreditov. Pe. Kostanjevica in p.e. Novo mesto, Seidlova 29, informacije od 8. do 15. ure, ir (0608) 87-194. COLOR SERVIS ZVONE GABRON, s.p. Ragovska 16 NOVO MESTO Slikopleskarstvo in montaža gips elementov. Armstrong spuščeni stropi, knauf predelne stene, spuščeni stropi in obloge. Vse vrste slikopleskarskih storitev z najnovejšimi materiali. Ragovska 16, Novo mesto, B /fax (068) 24-383 -obloge. Vse vrste slikopleskarskih storitev z najnovejšimi materiali. PORTRET TECjA TEcIlNA Amalija Zore “Še črnega kruha ni bilo včasih, ko sem bila rulada. Takrat se ni dalo zasluziti tako kot danes, če hočeš delati, ” se spominja svoje mladosti na suho-krajinski skopi zemlji Amalija Zore iz Selc pri Dobrniču. Njeni primerjavi, ko vleče vzporednico z današnjimi razmerami, ko je veliko ljudi, predvsem mladih in žensk, brez dela največkrat ne ravno po svoji krivdi, utegne marsikdo med temi, ki so pristali na borzi dela oziroma na cesti, oporekati. Po drugi plati Pa ki poznajo Malko iz Čužnje vasi, kamor se je primožila leta 1949 na kmeti- jo, vedo, da ne govori kar tja-vendan in in ne da bi znala opa- zovati razmere. Dobrega pol stoletja že pomaga pri Rdečem križu in se nesebično razdaja ljudem. Zato je trebanjska območna organizacija predlagala zanjo najvišje, priznanje v tej družbeni organizaciji, in sicer naj bi te dni prejeta zlati znak Rdečega križa Slovenije. Namestnica generalnega sekretarja RKS Darja Horvat je zadnjič v Trebnjem povedala, da ni ovir, da bi Amalija bila to priznanje. Doma v Selcah je bilo pet otrok, med živimi sta le še najstarejši, 83-letni brat in ona kot najmlajša. Tudi Malka je povila 5 otrok: dva sina in tri hčere. Sin Franci je ostal doma, na kmetiji z družino. Malka rada obiskuje svoje otroke, pa tudi oni radi vidijo, da se oglasi kakšen dan dva pri njih, da malo skuha in popazi otroke, da lahko oni postorijo, kaj drugega, na primer hči kaj zašije itd. Po 2. svetovni vojni je Malka pomagala pri delu krajevnega ljudskega odbora (KLO) v Knežji vasi kot tajnica, zatem je bila v odboru v Dobrniču, nato pa so jo takratne oblasti z dekretom poslale na delo v Čužnjo vas, spet za tajnico KLO. Na pobudo soseda Alojza Plavca je začela delati pri Rdečem križu. Predvsem so pomagali pri razdeljevanju hrane in oblačil. Koliko kilometrov so prehodili takrat aktivisti, ko ni bilo niti koles! Ko je Malka vendarle prišla do kolesa, je ogromno prekolesarila, zlasti do “centrale” v Trebnjem in nazaj. Največ je delala ob koncu tedna, ob nedeljah. Mož je imel obilo razumevanja za ženino človekoljubno delo, čeprav je bil bolehen, saj je bil kot vojak bivše Jugoslavije vojni ujetnik v Nemčiji, kjer je v nečloveških razmerah zbolel. Malka je že 16 let vdova. Takoj ko se je poročila, je pustila službo, saj, kot pravi, vse troje hkrati: kmetija, družina in služba, le ne bi šlo. Do predlani je še vodila krajevno organizacijo Rdečega križa v Čužnji vasi, rojstni vasi prvaka SKD Lojzeta Peterleta, s katerim je tudi nekaj v sorodstvu. Članov je bilo običajno med 80 in 100. Izpregla je, ko je ugo- tovila, da “starost noče biti sama ”, da tudi ona ni več tako trdnega zdravja in si mora vzeti na jesen svojega življenja čas tudi zase. Čeprav delo z ljudmi sploh ni preprosta reč in terja zvrhano mero potrpljenja, še zlasti pri tako občutljivi dejavnosti, kakršno opravlja organizacija Rdečega križa, Malki ni bilo nikoli žal, da je pristala med njenimi najbolj vnetimi aktivisti. Zadovoljstvo jo navdaja že pomisel na drobne utrinke iz dolgoletnega dela, izraze hvaležnosti ljudi, ki so se znašli v stiski ali osami, pa na-jdelc lavci nje Malka in njeni soc niso pozabili. PAVEL PERC Vinski šampion iz Sturmove kleti Končano ocenjevanje za razstavo vin v okviru Vinske vigredi - Rumeni muškat-pozna trgatev Otmarja Šturma je z oceno 18,6 točke postal šampion lanskega vinskega letnika METLIKA - Minuli konec tedna je bilo v tukajšnji vinski kleti ocenjevanje belokranjskih vin za vinsko razstavo v okviru Vinske vigredi, ki bo v Metliki od 24. do 26. maja. Ocenjevali sta dve petčlanski komisiji pod vodstvom dr. Dušana Terčelja in dr. Mojmirja Wondre. Čeprav je bila lanska letina povprečna, so vinogradniki oddali v oceno kar 628 vzorcev, kar je le 32 manj od lanskega rekorda. Zaradi lanske povprečne letine so bile tudi povprečne ocene letos ' nekoliko nižje kot pri lanskem ocenjevanju, izločenih pa je bilo tokrat 84 vzorcev. Vendar je bilo tudi letos nekaj novosti. Tako sta ocenjevalni komisiji, ki sta predi-katne vzorce vin ocenjevali skupaj, prisodili 18,6 točke kot najvišjo oceno na tokratnem ocenjevanju sivemu pinotu-pozna trgatev družine Plut iz Drašičev in rumenemu muškatu-pozna trgatev Otmarja Šturma iz Metlike. Z dodatnim pokušanjem pa so se ocenjevalci odločili, da si laskavi naslov šampiona za lansko vinsko letino zasluži Sturmovo vino. Letošnja novost je bila, da so ocenjevali tudi vina starejših letnikov, da se je prvič znašel na ocenjevanju vzorec nove sorte scheurebe ter da so prav tako prvič ocenjevali vrsto vina, ki so ga poimenovali “zvrst”. Gre za belo vino, ki poleg značilnih sort za belokranjsko belo vino vsebuje tudi boljše sorte. Največ, kar 276, je bilo vzorcev belokranjskih belih vin, najboljšo oceno med njimi (16,5 točke) pa si je prislužilo vino Milana Malna-riča. Najboljše ocene ostalih vin so si sledile tako: zvrst (16,8), modra frankinja-barrique (17,1), modra frankinja-klaret (16,5), modra frankinja-barrique 1. 94 (18,1), modri pinot-pozna trgatev-bar-rique (17,4), modri pinot-pozna trgatev-barrique 1. 94 (18,0), vsi Otmar Šturm; beli pinot (17,7) Janez Hozner, Sardone (18,0) Janez Janžekovič, kerner (17,3) Peter Glaser, kraljevina (15,8) Stane Vraničar, laški rizling (17,7) Matija Absec, renski rizling (18,0) in rumeni muškat (17,5) Jože in Anica Prus, sovinjon (18,2) Milan Malnarič, sovinjon-barrique 1. 91 (16,5) Alojz Hoznar, sivi pinot Halo tukaj je bralec Dolenjca! V Podturnu bi radi urejeno vas ■ Delavke Dolenjke čistijo zelenice, na Kolodvorski 6 smrdi kontejner - Se v Praprotnici kolje na črno - Lačni na maturantskem plesu Katja Vidmar iz Prečne je prek telefonske slušalke poslala željo, ki naj bi jo uslišal za sedaj še neznani voznik bleščečega motorja znamke Suzuki ali BMW, ki večkrat na dan dobesedno preleti naselje Prečno z več kot 120 km/ h. Z njim bi se rada peljala in ugotovila, če je to res tak užitek, še posebej, če bi s ščitom motorja spravila s ceste katerega od otrok. Povedala je, da so jo prav včeraj dvakrat ustavili policisti. Kazni sicer ni plačala, bi jo pa zgotovo morali krepko zaračunati mlademu postavljaču. Janez Avguštin iz Podturna se je ob aprilski akciji Očistimo naše okolje spomnil tudi na svojo vas Podturn in nam v skrbi in prizadevanju za red in čistočo povedal dve težavi. Prva zadeva hišo s št. 32, v kateri je že pred leti razneslo plinsko jeklenko in hišo porušilo. Zenska, ki je živela v njej, je bila hudo poškodovana in sojo potem Halo, tukaj DOLENJSKI UST.' Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le Opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. na svoj dom vzeli otroci, hiša pa je ostala takšna do današnjih dni. Propada in dela sramoto vasi. Janez je povedal, da bi se vaščani lotili obnove, če lastnica ne bi imela svojih otrok, ki bi zlahka poskrbeli, da bi se sramota odpravila. Naslednja težava je bivši mlin v Podturnu. Nekdo, ki ni iz tega kraja, ga je kupil, za silo obnovil in pustil. Ga. Rupnikova z Drske vsak dan skozi okno opazuje prodajalke Nakupovalnega centra, kako,-pobirajo papirčke in drugo nosna-go po zelenicah. Pravi, da papirčki padajo iz otroških rok, zato bi bilo prav, da bi otroke navadili na smetnjake ali pa na čistilne akcije. Zlata Jovanovič sicer ne živi v Črnomlju, poklicala pa nas je v imenu svojih staršev, ki imajo hišo na Kolodvorski 6. Zaradi kontejnerja, ki je postavljen le nekaj korakov od njihovega okna, je bil oče že večkrat na občini, pa do sedaj nihče ni nič ukrenil. Iz kontejnerja, ki naj bi bil namenjen le steklu, še posebej v poletnih mesecih zaudarja. Ker ga uporabljata bližnji gostilni, bi bilo najbrž že prav, da bi stal pod njihovimi okni. Andreja iz Novega mesta je pohvalila slaščičarno Gostišče na trgu. Moti jo le, da v vitrini ni cen za posamezne sladice. Pograjala pa je njihovo javno stranišče, ki ga zavoha vsak, ki zapušča slaščičarno. Meni, da bi ga morali temeljito obnoviti in zaposliti čistilko, ki bi se lahko preživela iz pobranih prispevkov. Olga L. nam je napisala pismo, ker nas prek telefona ni mogla priklicati. Bolijo, ker v Praprotnici koljejo govedo kar na dvorišču pred stanovanjsko hišo. Na pomoč kliče vsaj inšpektorje, če že ne tudi Društvo proti mučenju živali. In še klic Ivana Božiča iz Novega mesta, ki je bil na velikonočni petek na maturantskem plesu v hotelu Terme Čatež. Večerjo so zaračunali vsakemu od 350 udeležencev po 30 nemških mark. Zaradi postnega časa so bile na mizi ribe in problem je prav v tem, ker niso bile ribe, temveč ribice. Po Slavkovih besedah ne bi nobena na tehtnici potegnila prek 20 dkg. Razočaranje je bilo toliko večje, ker so ribe dišale po zažganem olju, kot prilogo pa so na krožniku postregli še z nekaj mrzlega krompirčka in zelenjave. Od vsega je bila še najbolj normalna skodelica juhice in košček torte. Solata je bila sparjena, zavita palačinka s skuto za predjed pa je bila mikroskopsko majhna. Gospod Božič meni, da je bilo nezadovoljstvo popolno in da so v Hotelu Terme na njihov račun kar krepko za- J. P. služili. ENODRUŽINSKA HIŠA V SLOVENIJI 45 - 95 LJUBLJANA - V Likovnem razstavišču Rihard Jakopič na Slovenski cesti 9a je od prejšnjega četrtka na ogled razstava z naslovom Enodružinska hiša v Sloveniji 45 - 95. Pripravilo jo je Društvo arhitektov Ljubljana in Likovno razstavišče Rihard Jakopič, na njej pa se predstavlja tudi Novomeščan dipl. inž. arhitekture Marijan Lapajne. (15,9) Dušan Brine, scheurebe (16,4) Anton Konda, šipon (15,6) družina Petrič, traminec (17,0) Jure Matekovič, zeleni silvanec (16,2) družina Mavretič, belokranjsko rdeče vino (16,6) Franc Bahor, metliška črnina (16,6) Martin Črnugelj, modra frankinja (17,2) Branko Rožman, žametna črnina (16,7) Pepca Barbič, belokranjsko rose vino (16,9) Anton Kostelec, šardone-pozna trgatev (18,5) in sivi pinot-izbor (18,5) družina Kostelec, laški rizling-pozna trgatev (18,2) družina Imširovič, renski rizling-pozna trgatev (18,5) Ivan Suhorepec, sivi pinot-pozna trgatev (18,6) družina Plut. Izven konkurence pa so ocenili dva vzorca predikatnih vin, ki nista imela odločb, in sicer laški rizling-pozna trgatev (18,4) Matije Absca in renski rizling-ledeno vino (17,8) Alojza Hoznarja. M_ BEZEK-JAKŠE OCENJEVANJE VIN ZA VINSKO VIGRED - Letošnji ocenjevalci belokranjskih vin niso imeli veliko manj dela kot lanski, četudi je bila lanska vinska letina zgolj povprečna, medtem ko je bila predlanska odlična. (Foto: M. B.-J.) V opombo! Poleg Dolenjskega lista, ki nepretrgano izhaja že 47. leto, imajo med 19 časniki in časopisi, ki so do druge svetovne vojne na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini prihajali na svetlo, Dolenjske novice najdaljšo življenjsko dobo. Leta 1885 je namreč ta tednik oziroma polmesečnik priklical v življenje novomeški tiskar in kasnejši založnik, urednik in izdajatelj Janez Krajec. Časnik je izhajal do decembra 1919, torej celih 35 let. V tem času se je pri listu zvrstilo deset urednikov, od katerih je Krajec opravljal uredniške posle dvanajst let. Časnik je bil v glavnem nepolitičen list, namenjen takratnim meščanom, redkim uradnikom, obrtnikom in kmetom. Njihovim potrebam in zanimanju so tudi bili prilagojeni sestavki, poročila in članki, ki so govorili o domačih dogodkih, kmetijstvu in obrtništvu, uradnem poslovanju, šolstvu, prometu, o bližnji gradnji dolenjske železnice... Seznanjali so bralce z delom v deželnem in državnem zboru, z volitvami, zanimivostmi v svetu in drugem. Vmes pa so našle svoj prostor tudi vesele prigode in šale, ki naj bi razvedrile bralce. Te dogodivščine, ki jih sicer ne zasledimo v vsaki številki (včasih so bili kar dolgi meseci brez njih), so izhajale pod naslovi: Smešnice, Kratkočasnice, Razvedrilo in podobno. Niso prezahtevne; v splošnem so bile skromne zgodbe in humoristični pripetljaji, resnični ali izmišljeni, ki pa so takratnim bralcem le izvabljale smeh ali vsaj vzbujale tiho zadovoljstvo. Naj te kratkočasnice po dolgih desetletjih razvedrijo tudi vas! J. D. rOolenjske Novice. JAZZ TRIO PRI SLONU NOVO MESTO - Dane«, 18. aprila, bo ob 20. uri Pri slonu nastopil Jazz trio, ki ga sestavljajo odlični slovenski jazzisti: Ralko Divjak, bobni, Primož Grašičč, kitara, in Blaž Jurjevič, klaviature. 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular Zakon A: “Ljubi moj, kako je v zakonu ?" B: “Izvrstno! To ti rečem, če jaz svojo ženo le pogledam, pa sem že kar omoten!" A: “Verjamem, ti nisi nikoli mogel veliko prenesti!" Dobro je zasolil Postarana dama (priliznjeno): “Koliko let mi prisodite, gospod?" Gospod (jezno): “Nič! saj jih imate že tako zadosti!" Nevolja Mati: “Moji otroci me vedno osramotijo, če dobim obisk. Najprvo se skrijejo pod tltoj predpasnik, poleni pa zijajo skozi njegove luknje! Dobro vino Vinski agent: “Ste bili z zadnjič poslanim vinom zadovoljni? Baronov sluga: “Pa še kako! Tri dni sva se z baronom tikala!" Neškodljivo Zdravnik: “Sedaj vam lahko dovolim zopet pivo piti!" Bolnik veselo: “Torej je moje zdravstveno stanje vedno boljše?" Zdravnik: “To ravno ne... ampak pivo je vedno slabše!" * KOMPRESORJI t Veliki pomladni popust kompre sorjev od 50 do 500 litrov. Možnost obročnega od plačevanja. Lj KOP LONGAR )U| tel. 068/83-147 | Dober koncei NOVO MESTO - Po kraji premoru je bil v Piceriji Trati Novem mestu prejšni petek, aprila, spet koncert, ki je priv ogromno zabave željnih. Nasti la je skupina Sank rock (po no' Shank Rock) iz Velenja in ob priložnosti predstavila tudi svl zadnjo ploščo. Šankrockovci nastop začeli brez spremljevi skupine. V prvem delu koncerti predstavili nekatere svoje tret no največje hite, med drugim t “Pravljico o mavričnih ljudeh”, odmoru pa so se skupaj z obči vom spomnili svojih starej skladb. Na novomeškem konce so dokazali, da so zares profe nalna skupina, ki odlično obvla je oder in komunikacijo z publi skladbe pa izvaja povsem brez pak. Omeniti je treba, da je za sT pine, kakršna je Sank rock, Pici ja neprimeren lokaL J.GOR FRANČIŠKI ZA 104. ROJSTNI DAN - Kot že vrsto let do sedaj je predsednik krajevne skupnosti Stara Cerkev Ciril Jasenc tudi letos Frančiški zaželel vse najboljše ob njenem visokem jubileju in ji v imenu krajanov izročil simbolično denarno darilo. (Foto: M. L.-S.) Frančiška Želeli je dočakala 104. rojstni dai Ena najstarejših Slovenk če že ne najstarejša KOBLARJI PRI KOČEV JU - 7. aprila je Frančišk Žele iz Koblarjev pri Kočevj* dočakala svoj 104. rojstni dan. Čeprav v prazničnen);|| pa dan pri Želetovih ni min tudi v vzdušju proslavitve vM sokega jubileja, ki Frančišk* uvršča med najstarejše š<| živeče Slovenke. Kot prav njena snaha Angelca: “M*,, ma za kaj takega ni več pU močeh ne telesno ne dušen no. Še pred štirimi leti je bil čisto drugače. Čeprav je bil' že takrat vezana skoraj sam11 na posteljo, ker so ji nog* odpovedovale poslušnost-Tedaj je še malo videla, slab* slišala in nam še marsikaj povedala o svojem dolgem I* težkem življenju. Ob svoje** stotem rojstnem dnevu sej' namreč še dobro spominja)* marsikaterega dogodka *n leta, ko seje zgodil. Kljub sedanjim zdravstvi nim težavam ji ob skrbni ne# snahe Angelce, ki ji nekolik* pomaga tudi sin, življenj* teče dalje, čeprav večinoma' dremežu in le še občasni* svetlih prebliskih duha. En*j ga takšnih pa smo doživel' skupaj s predsednikom kr*' jevne skupnosti Stara Cerke' Cirilom Jasencem, kije priŠ* v imenu krajevne skupno* Frančiški čestitat za njen yj' šoki jubilej. Ob slovesu j* nam podala roko in zaželel* nasvidenje. M. LESKOVŠEK-SVE' / M /I) šale izbira Bo Primerjava Profesor vpraša študent*1 nomije: 1 “Povejte primer neprodukl1' vloženega denarja.” Študent malce pomisli pa Pr “To je, na primer, če namesto*, jega dekleta povabiš v kino gostilno svojo sestro.” Vojakova smola Mornar pripoveduje prijaj “Veš, želel sem služiti v v.^ mornarici samo zato, da bi Ul čimveč sveta, imel pa sem s*" ker so me dodelili k podih* čarjem.” Dovolj časa spi “Koliko ur spite dnevno “Največ dve do tri ure." a “To je premalo,” meni zdr* . k “Že, že,” pravi pacient, "P0 pa spim celo do deset ur ' . *