Ustoličenje


V=*'-A

3  IzSf.

3 ms

'V

v Ustoličenje v
koroških vojvod

Kulturnozgodovinske črtice s posebnim ozirom
na pravni in gospodarski pomen za Slovence.

0=0

Po raznih virih sestavil

n.  b.

__ a

Ponatisk iz „Slov. Naroda".

V Ljubljani 1908.

Založila Narodna knjigarna".

v

38285

•A.A-.


Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.

VSEBINA.

Stran

Uvod.

Nekoliko iz zgodovine gorotanskih Slo¬
vencev .

Kdaj se je začelo ustoličenje koroških

vojvod.

Opis knežjega kamna in vojvodskega pre¬
stola ..

Obredi ustoličenja.

Slovenščina pri ustoličenju in nje pravna

veljava v deželi sploh.

Druge pravice Slovencev pri ustoličenju .

Kmet vojvoda.

Posamezna ustoličenja.

Pravni in praktični pomen ustoličenja

1

2

8

10

16

23

28

32

35

41


Gosposvetsko polje! Krnski
grad! Komu ne zbujate ti dve besedi
britkih, a obenem samozavestnih
spominov na najsijajnejšo epobo v
zgodovini slovenskega naroda! Na
Gosposvetskem polju je zibel in ob¬
enem grob slovenski državnopravni
samostalnosti. Tu je nekdaj odloče¬
valo slovensko kmečko plemstvo pra¬
vo za vse slovenske pokrajine. Ljud¬
stvo je narekovalo svojemu vladarju
slovensko prisego ter ga pred celim
svetom prisililo, da je moral očitno
priznati, da je narodova volja »su-
prema lex«, a vladarji so le od na¬
roda nastavljeni in pooblaščeni izvr¬
ševalci narodove volje.

Obred ustoličenja koroških voj¬
vod na Gosposvetskem polju je tako-
rekoč brez primere v zgodovini ev¬
ropskih narodov, a za nas je tem več¬
jega pomena, ker je imel strogo slo-

1

2

venski narodni značaj. Obx*edi so
opisani skoraj v vseh evropskih je¬
zikih, razni pravni liistoriki so se
bavili s to nenavadno tradicijo.
Nemci imajo o ceremonijah in njih
pravnem pomenu celo obsežno lite¬
raturo, le mi Slovenci, ki so se nas
obredi edino tikali, poznamo svoje
staroslavno pravo le iz posameznih
odlomkov, raztresenih po znanstve¬
nih zbornikih, ki več ali manj pre¬
prostemu ljudstvu niti v roke ne
pridejo. Skoraj bi nam veljale bese¬
de učenega nemškega zgodovinarja,
ki je rekel: »Ein Volk, das nicht in-
nerhalb und ausserhalb seiner Gren-
zen unermiidlich vrachsam ist, be-
reitet sich selbst den Untergang.«
Ne prezirajmo in ne omalovažujmo
svojega prava, ako tudi živi samo v
tradicijah! Iz preteklosti se navdu¬
šujmo za življenje in za svojo bodoč¬
nost. Tudi za Čehe in Hrvate nima
njihovo državno pravo praktične
vrednosti, a za narodno vzgojo k sa¬
mozavesti je vendar neprecenljive
važnosti.

Nekoliko iz zgodovine gorotanskili
Slovencev.

Za prihod Slovencev v takratni
Norikum navajajo zgodovinarji leto
595., dasi letnica ni zanesljiva ter je

3

posebno pokojni Davorin Trstenjak
dokazoval, da so Slovenci zasedli da¬
našnje slovenske pokrajine že mno¬
go poprej. Zgodovinsko dejstvo je le,
da je imel leta 595. in 596. bavarski
vojvoda kot vazal Frankov boje s
Slovenci. Slovenci so bili zmagovalci
ter so vdrli na Tirolsko in Bavarsko.
Vendar so Slovenci za dolgo dobo
ostali v odvisnosti nele od Bavarcev,
oziroma Frankov, temuč tudi od
A varov, in sicer najprej do leta 623.,
ko so si izvolili za vojvoda domačega
plemiča Sama, ki je po srečnih bo¬
jih ustanovil veliko slovensko kra¬
ljestvo. Njegova država pa je imela,
žal, le kratek obstoj.

Prvotno so živeli Slovenci v za¬
drugah in županijah. Pozneje so se
županije združile v nekako državno
zvezo, ki ji je načeloval veliki župan,
a za časa vojske je imel naslov voj¬
voda. Kdaj se je to zgodilo, se ne da
natanko dognati. Vsekakor pa so se
gorotanski Slovenci združili v lastno
državno zvezo kmalu po razpadu Sa¬
movega kraljestva. Ta država je ob¬
segala nele skoraj celo sedanjo Koro¬
ško, temuč tudi večji del Štajerske
(do Ptuja), vzhodnjo Tirolsko, del
Avstrijske in najbrže tudi kos da¬
našnje Gorenjske. Sploh je bila Ka¬
rantanija največji in najvažnejši
del slovenske zemlje, tako da sta bili

1 *

4

starim zgodovinarjem imeni Slove¬
nec in Karantanec istovetni.

Prvi znani slovenski vojvoda je
bil Borut  v začetku 8. stoletja. Le¬
ta 738. se je Borut prostovoljno pod¬
vrgel bavarskemu vojvodu Tasi-
1 u , da mu je pomagal odpoditi A va¬
re. Ker pa je bil Ta silo frankovski
vazal, prišli so Slovenci neposredno
pod frankovsko oblast. Takrat je bilo
v Gorotanu še gotovo nad polovico
sveta neobdelanega in z gozdovi po¬
kritega. Po frankovskih nazorih je
tak svet pripadal kralju, ki ga je raz¬
delil med svoje zveste služabnike. In
od takrat že izvirajo nemške koloni¬
je med Slovenci na Koroškem. V te¬
ku let se je nemško koloniziranje po¬
navljalo, nemške naselbine so rasle,
dokler niso bili Slovenci izpodrinje¬
ni iz cele Gornje in deloma tudi iz
Srednje Koroške in Štajerske.

Bavarci so odpeljali Borutovega
sina Ka r a t a in vnuka Ho timi  r-
j a (Kajtimar) na Bavarsko za po¬
roka. Oba so Bavarci vzgojili v kr¬
ščanski veri. Po Borutovi smrti
(750) je frankovski kralj Pipin na
izrecno željo Slovencev posadil na
koroški vojvodski prestol Karata,
po njegovi smrti pa Hotimirja. Oba
sta mu morala priseči zvestobo kot
vazala.

5

Po Hotimirevi, smrti so nastale v
deželi velike homatije. Bavarje so se
osvobodili Frankov, in tako tudi ko¬
roški Slovenci niso imeli pravega go¬
spodar j a.To priliko je porabil bavar¬
ski vojvoda Tasilo, da si je leta 772.
popolnoma osvojil Karantanijo ter
nastavil za kneza Vladuha  (Val-
hun, Valdunk). Ta je bil zadnji vla¬
dar iz starega koroškega knežjega
rodn. Za Vladuhove vlade se je zače¬
lo nasilno pokristjanjevanje koro¬
ških Slovencev. Razvili so se silni
domači boji, ker so Slovenci pod
vodstvom svojih višjih duhovnikov
Droba, Vrela in Drodorja branili ve¬
ro svojih očetov. Bojem je napravil
konec frankovski kralj Karel Veliki,
ki si je leta 788. zopet podjarmil Ba¬
varsko, nakar so se podali tudi goro-
tanski Slovenci pod frankovsko vr¬
hovno oblast.

Karel Veliki je razdelivši deže¬
lo na grofije in marke pustil Sloven¬
cem njihove kneze ter prejšnjo usta¬
vo. Sploh je spoštoval njihov jezik
in njihove običaje. Gosposke so mo¬
rale poslovati le slovensko.

Iz dobe Karla Velikega se v la¬
tinskih listinah Koroška prvič ime¬
nuje Carantanum. Meje vojvodini so
se opetovano spreminjale. V svojem
naj večjem obsegu se je raztegala čez
severne meje današnje Furlanije in

6

Kranjske, na zaljodu do Pustriške
doline v Tirolih, na severu do reke
Schwarze na Nižje Avstrijskem, na
vzhodu pa do Panonije.

Vladarji v Karantaniji so se po¬
gosto menjavali, dokler ni prišla de¬
žela leta 1335. pod Habsburžane. Tu¬
di po svojem združenju z Nemčijo ni
bila Karantanija spojena ž njo v
enotno državo, temuč so slovenske
dežele obdržale svoje pravne običaje
in celo svojo mero in svoj denar.

Prvotno Slovenci niso poznali
razlike med seboj. Vsi so bili svobod¬
ni, vsi so imeli enake pravice. Šele v
teku časa vsled stika s tujci so tudi
pri. Slovencih nastali razni stanovi.
Schwabenspiegel piše: »Sie sechen
auch enkain adel noch gewalt an wan
biderbkait und warhaitt.« Da so ime¬
li poznejše čase tudi Slovenci plem¬
stvo, to dokazujejo razni zgodovinski
viri. Delili so se v tri razrede: 1. ple¬
miči (nobiles, primi), 2. svobodne
(ingenui) in 3. nesvobodne (servi,
mancipia). Tudi sužnje so dobili, ka¬
kor drugi narodi, in sicer so si pri¬
vedli sužnje iz vojen, a svojim suž¬
njem so določili dobo, ko so lahko po¬
stali prosti ter se vrnili domov. Slo¬
venski plemič je bil Samo, dasi bi
radi nekateri zgodovinarji dokazali,
da je bil frankovskega rodu. Ta zmo¬
ta je nastala, ker se je Samo izuril v

7

trgovstvu v inozemstvu. Megiser ga
je imenoval »aus einem gar alten
Windischen Geschlecht«. Odposlanec
naroda mu je ponudil vojvodstvo
»im Namen des gantzen Windisclien
A d e 1 s und gemeinen Manns«. —
Nadalje najdemo v zgodovini, da so
slovenski plemiči dobili od frankov¬
skih vladarjev posestva po celem
Koroškem in celo na Gornje Avstrij¬
skem. Tako je dobil neki Vitogoj po¬
sestvo ob Aniži, Ljubisko na Gore¬
njem Avstrijskem, Svetopolk ob Kr¬
ki, Negomir v Žvirčah, Tešina blizu
Št. Vida. Da je bila v 10. stoletju tu¬
di Gornja Koroška, ako ne slovenska,
pa vsaj mešana dežela, dokazujejo
lepa slovenska imena v raznih listi¬
nah, kjer so bili Slovenci za priče,
tako v brižinskih listinah Vladimir,
Svetuš; v Gornji Beli Tihomir, Go-
stibil, Gostiša, Radogost, Kasne, Ži¬
vina, Ljutica; pri Sv. Andražu v La-
bodski dolini: Zverko, Črnika, Dra-
gožit, Blagica. V bratovščino v Sol-
nogradu so se v začetku pokristjan¬
jenja vpisali sledeči Slovenci in Slo¬
venke iz Gorotana: Vitogoj, Rado-
vin, Kosan, Možic, Dobromisl, Nebo-
mir, Dragovan, Go j mir, Dobrožit,
Višemir, Ljubota, Lepa, Tihomira,
Pribila, Mirica itd.

8

Kdaj se je začelo ustoličenje koro¬
ških vojvod?

Zgodovinarji, med njimi v prvi
vrsti Megiser, navajajo leto 790. za
začetek slovenskih obredov pri usto¬
ličenju vojvod. Megiser namreč pri¬
poveduje, da je koroški vojvoda I n -
go — des Frankischen gebliits —
priredil leta 790. veliko pojedino ter
povabil preproste podložnike (ser-
vos) in plemiče (dominantes eorum).
Nižje sloje, to je kmete, je posadil pri
mizi na prvo mesto, plemiče pa na
zadnjem koncu. Kmetje so dobili
najboljša jedila na srebrnih krožni¬
kih in najžlahtnejšega vina v zlatih
bokalih, pred plemiče pa je ukazal
prinesti slabe jedi na lesenih krožni¬
kih in vode v lončenih vrčih. Ker so
se plemiči vsled tega pritožili, odgo¬
voril jim je Ingo, da so kmetje ple¬
menitejši, ker imajo v srcih pleme¬
nito in čisto dušo ( kmetje so bili že
kristjani, plemiči pa še vedno mali¬
kovalci).*) Valvasor dostavlja k tej
pravljici: »Welcher arglistige Fund
soviel gewurcket, dass die Edelleut
auch sicli taufen lassen und zum
Christlichen Glauben bekehret ha-
ben. Gannenhero Hertzog Ingnou zu

* Nekateri zgodovinarji so mnenja, da
izvira ljudsko nazivanje krščenica za deklo
iz teh časov, ko so nižji sloji že bili krščeni.

9

ewiger Gedachniss, weil die Bauern-
schaft lang vor dem Adel die Ab-
gottery verlassen und zu Christo
bekehret worden, angeordnet, dass
kiinftig die angehenden Lands-Fiir-
sten durch einen Bauern sollten ein-
gesetzt werden,« In Magiser piše:
»Ingo babe die uralte gewonheit mit
der investirung eines landsfiirsten
in dem Fiirstenstuel zu Zollfeld bev
unser Frawen in Saal genannt, an-
fanglichs aufgericht.«

Megiserjev vir pa nikakor ni za¬
nesljiv, temuč so se skoraj gotovo že
domači slovenski knezi nameščali po
staroslavnih obredih. Germanski
vladarji so Slovencem te pravice pu¬
stili iz dobro premišljenih političnih
nagibov. Urban Jarnik,  ki sploh
ni veroval v Ingovo pravljico, piše
v »Historisches Taschenbuch«: »Der
Ursprung dieser sonderbaren huldi-
gung wurzelt im grauen alterthum.«

Daši nimamo direktnih zgodo¬
vinskih dokazov, vendar je skoraj
brezdvomno, da so se že prvi sloven¬
ski knezi za bavarske vlade ustanav¬
ljali na staroslavni način. Vsekakor
so bili že knezi Borut, Karat, Hoti¬
mir in Vladuh svobodno izvoljeni in
svečano ustoličeni ali v Krnskem
gradu ali pa v Blatogradu, ki sta bi¬
la takrat glavna utrjena gradova na
Gorotanskem. To potrjuje tudi kro-

10

nist  Otokar,  ki piše, da so bili ti
prvi slovenski knezi ustoličeni »ri-
tus gentis«. Istotako je tudi dr. Le¬
vec uverjen, da je bil obred ustoli¬
čenja v veljavi že v sredi 8. stoletja
-— a v tej dobi so tudi vladali imeno¬
vani slovenski knezi. Prvi nemški
knez, ki se je podvrgel obredom, je
bil vojvoda Arnulf (879.), ki je bil
rojen v Blatogradu, se nazival karan¬
tanskega vojvoda ter se je sploh ču¬
til Gorotanca; svojemu nezakonske¬
mu sinu, ki mu je podelil okrožje
Breze, je dal slovensko ime Sveto-
polk (Zwentiboch). Staro slovensko
pravo pa je razvidno tudi iz pisma,
ki so ga pisali slovenski veljaki na
bavarski dvor ter prosili,naj jimpoš-
Ijejo domov Hotimirja, da si ga na¬
pravijo za kneza. Kakor bomo vide¬
li pozneje, so tudi Habsburžani pri¬
znavali Koroški slovenski značaj ter
so dalje časa tudi spoštovali narodne
slovenske običaje pri ustoličenju.

Opis knežjega kamna in vojvodskega
prestola.

Priči nekdanje slovenske slave
v Gorotanu sta nam še ohranjeni.
Knežji kamen  — tudi kmečki
prestol imenovan — ki je stal prvot¬
no blizu cerkve sv. Petra pod Krn¬
skim gradom, je shranjen v deželnem

11

muzeju v Celovcu. Kamen ni bil iz¬
klesan v ta namen, temuč je le od¬
lomljeni spodnji del rimsko-jonske¬
ga stebra, a koroški grb so vsekali
vanj šele pozneje. Kamen je nekaj
nad pol metra (65 cm) visok ter ima
pri temelju premer 87 cm. Kamen je
vsekakor iz razvalin nekdanjega
rimskega mesta Virunum, ki je bilo
v neposrednji bližini. Ako pomisli¬
mo, da je kamen, ki je iz navadnega
apnenca, stal do 70. leta preteklega
stoletja vedno na prostem, se ni ču¬
diti, da je na vseh koncih odkršen in
razpokan ter so ga morali povezati.

Vojvodski prestol  je četrt
ure pod Gospo Sveto na takozvanem
Gosposvetskem polju (Zollfeld) ob
glavni cesti Celovec-Št. Vid. Prestol
je sestavljen iz več sii’ovo obklesanih
apnencev. Na vsaki strani (proti
vzhodu in zahodu) je sedež, sredi
med obema pa navpična stena za
skupno naslanjalo. Na prvi pogled je
jasno, da kamni niso bili izklesani za
prestol, temuč so se v ta namen —
deloma nesimetrično — sestavili sta¬
ri kamni, ki so bili brezdvomno tudi
ostanki razvalin Virunuma. Na se¬
verni strani je vdolben vertikalni
napis, ki se čita od zgoraj navzdol:
MA SVETI VERI; na zapadni strani
pa se bere od spodaj navzgor samo
beseda VERI.

12

K vzhodnjemu sedežu, kjer je
ined obredom sedel novi vojvoda, pe¬
ljete dve stopnici, k zapadnemu se¬
dežu, kjer je sedel volilni knez, pa je
samo ena stopnica. Na naslanjalu
je na vzhodni strani tudi nekak na¬
pis, a citati je mogoče le par posam-
nih črk.

Vojvodski prestol je bil že za
časa ustoličenja Habsburžanov v
slabem stanju, ker je cesar Maksi¬
milijan pisal leta 1506. koroškim de¬
želnim stanovom: »Wir schreiben

auch hiemit vnserm verweser vn-
sers vitzthumbs in Kharndten, ainen
stuel darzu macken vnd auffrichten
zu lassen.« Danes so razpoke zalite,
plošče pa zvezane z železnimi kavlji.
Leta 1834. so prestol obdali z železno
ograjo, okoli pa nasadili drevje, da
je videti od daleč liki majhen gozdič
sredi pašnikov. Nad vbodom je ka¬
kor v posmeh slovenskemu značaju
prestola napis: Karntens Herzogs-
stuhl.«

Novejši zgodovinarji, posebno
dr. Puntschart, dvomijo, da bi bili
napisi na prestolu slovenski; priso¬
dili bi jih radi Rimljanom, dasi ne
morejo dobiti dokazov za razlaganje.
Pri tem se sklicujejo na slovanske
učenjake Šafafika, Miklošiča in Kre¬
ka, ki tudi ne omenjajo teh napisov
med starimi slovenskimi. Dr. Kos

13

(»Slovenci za Karola Velikega« —
Zvon 1882) je mnenja, da je prva
dva napisa dal napraviti vojvoda
Ingo, ki je znal pisati ter je bil zelo
vnet za krščansko vero. Profesor
Scheinigg  pa je v »Kresu« leta
1884 (Urban Jarnik) naravnost za¬
pisal: »napis ni slovenski«. Pri tem
se sklicuje na vit. Mora in njegovo
razpravo: »Der Fiirstenstein in

Karnburg und der Herzogstuhl am
Zollfelde in Karnten«. Moro namreč
dokazuje, da so črke rimske in popol¬
noma enake onim, ki se pogosto na¬
hajajo na rimskih kamnih virunskih
razvalin. Nekateri starinoslovci pa
so celo dognali, da so črke iz prvega
stoletja rimskih cesarjev. Zakaj ni
napis na pročelju, oziroma na naslo¬
njalu, kjer bi ga vsakdo videl! Za¬
kaj je treba čitati enkrat napis od
zgoraj navzdol, drugič pa od spodaj
navzgor! Pomisleki niso brez podla¬
ge. Prvotno so bile črke v glavnem
napisu spojene: MASI JETIVERI«

Leta 1861. pa je nekdo čez noč napis
prenovil ter zloge razdelil. S tem je
onemogočil vsako nadaljno znanstve¬
no raziskavanje. To je dalo povod
Nemcem, da so začeli Slovence celo v
šolskih knjigah obrekovati, češ, da so
prvotni latinski (!) napis hudobno
spremenili, da bi dobili slovensko
besedilo (Egger: Deutsches Lehr-

14

und Lesebuch 1882). Glavni in naj¬
tehtnejši pomislek proti napisu pa je
ta, ker se glavni obred, ki je pri
njem stavil kmet - plemič znana
vprašanja na vojvoda, ni vršil pri
vojvodskem prestolu, temuč pri
knežjem kamnu pod Krnskim gra¬
dom. Obred pri vojvodskem prestolu
je bil le za plemstvo, zato se je v ra¬
ni dobi že vršil skoraj gotovo le —
nemško.

Jarnik je v svojem narodnem
fanatizmu razlagal napise tako, da
je stvari s tem več škodoval kakor
koristil. Dočim navaja sicer tanko¬
vestni Megiser napis le v eni besedi
»MASUETIVERI«, jo je razložil
Jarnik samovoljno v tri besede: »ma
sveti veri« ter tolmačil, da pomenijo
v celovškem podnarečju rožanskega
govora »ima sveto vero« ali kot vpra¬
šanje »ima sveto vero 1 ?« To razlago
ovržejo brižinski spomeniki, ki do¬
kazujejo, da ne sega zamolklo izgo¬
varjanje končnih samoglasnikov v
koroških narečjih do tako pozne
dobe nazaj.

Še samolastneje in neverjetneje
je razložil Jarnik vodoravni, danes
popolnoma nečitljivi napis na nasla¬
njalu vojvodskega prestola. Kakor
že povedano, se danes črke ne more¬
jo več čitati, a tudi v prejšnjih časih
jih je čital vsak preiskovalec druga-

15

če. Lacius je čital: D IV — DUX.
DOMIT. M e g i s e r: RUDOLFUS

DUX. — Dr. Levec  je mnenja, da
si je dal vsekati črke Rudolf IV., ki
je zelo pazil na svoje dostojanstvo.
Mommsen  je čital: /IYCR VDO-
WYVE DTDV, Jarnik  pa SI¬
DOL — IVET DUZ:. ter trdil, da je
vsaka beseda zase kratica za celo be¬
sedo; na mestu, kjer so prve pike,
stal je ali M ali A, Z=S. Ako se bere
napis od desne na levo, pokaže se
vprašanje na kneza: Sudija (li) Te
Veroju I Istinoju? I Obranitelj Do¬
ber Ydov Sirota (Mešnikov). Latin¬
ski: Judex num iste in fide et veri-
tate? et defensor pius viduarum, pu-
pillorum et sacerdotuml« . Beri pa
navadno, to je od leve na desno, pa
dobiš z Jarnikom odgovor ljudstva:
(Mešnikov) a Sirot, Vdov Dober
Obranitelj Jest Istinoju I Veroju
Ešče Do Veka Sudija. Sicer pa je
Jarnik tudi sam čutil, kako malo
verjetna je njegova razlaga, zato je
zapisal ob koncu razprave: »Ako pri¬
dejo ti listi v roke možem, kateri so
si prisvojili starinoslovskih vedno¬
sti in ki morejo natanko razsoditi
Spomenke starodavnih časov, mi bo¬
dejo prizanesli ta nepopolni in mor¬
da prenagli poskus.«

Prisega vojvodov se baje ni ni¬
kjer ohranila, vendar navaja besedi-

16

lo Rozman v »Drobtinicah« 1855. sle¬
deče; »Kako mene ie sadai naprei
brano y sapouedano, tako hozhiu stu-
riti y vnse dopernesti, tako meni Bog
pomosi diua Maria Mate bos j a y vu-
se Suetzi.« Zraven pripominja:
»Kdaj ravno je ta prisega bila zlože¬
na, se nič prav ne ve; samo toliko se
sme reči, da med dvanajstim in pet¬
najstim stoletjem.«

Glede slovenske pristnosti teh
napisov je pač najbolje, da se ravna¬
mo tudi v bodoče po besedah prof.
Scheinigga: »Ako še čitamo omenje¬
ni napis po knjigah, ki uče slovstve¬
no zgodovino in po časnikih, smatra¬
ti ga moramo kot sredstvo v probu-
jenje narodne zavesti, kot »pia
fraus«.

Obredi ustoličenja.

Z malimi izjemami opisujejo vsi
stari zgodovinarji (kronist Otokar,
Enej Silvij, vetrinjski opat Janez,
Megiser, Unrest, Valvasor itd.) ena¬
ko obrede ustoličenja. Po vseh pred¬
nikih je posnel Valvasor opis slede¬
če: »Pol ure od cerkve (Gospa Sve¬
tal) je na ravnini takozvani kralje¬
vi (?) prestol. Na Koroškem je nam¬
reč stari običaj, da vsak novi deželni
knez sprejme to deželo od kmeta za
najem (fevd), in sicer na sledeči na¬
čin : Med plemiči  (Edelthiimer)

17

je kmečki rod imenovan vojvodi
Blažjeveški (Blasendorf), ki je iz
starih časov svoboden. Kadarkoli se
na Koroškem umesti novi deželni
knez ter deli najeme, vsede se kmet-
vojvoda vsled dedne pravice na okro¬
gel ploščat mramorni kamen (ki ima
obliko okrogle mize ter stoji v Krn¬
skem gradu nedaleč Gospe Svete).
Kmeta obstopi kmečko ljudstvo zu¬
naj ograje, ki je potegnjena okoli
kamna; potem pride bodoči deželni
knez v preprosti (groben) kmečki
obleki, tudi ima tak klobuk in take
(kmečke) čevlje; v roki drži pastir¬
sko palico. Spremljata ga dva dežel¬
na gospoda, za njimi pa gre vse
plemstvo v nališpanih oblekah z gr¬
bom nadvojvodine Koroške. Pred
njimi gre med dvema banderoma go-
riški grof kot dedni volilni grof na
Koroškem. Zraven deželnega kneza
pa peljejo na eni strani črno govedo,
na drugi strani pa mršavo kljuse.
Kakor hitro se deželni knez približa
kmetu, zakliče mu kmet (schreyet er
dem Lands-Piirsten an) : »Kdo je ta,
ki se tako ošabno bližal« Nato odgo¬
vori okoli stoječe ljudstvo: »Deželni
knez pride.« Kmet vpraša zopet:
»Ali je tudi pravičen sodnik in vnet
za blagor naše dežele 1 ? Svobodnih
lastnosti? Zaščitnik krščanske vere
in vdov ter sirot?« Ljudstvo odgovo-

2

18

ri: »Da, je in ostane.« Nato mora de¬
želni knez za (?) imenovani dve ži¬
vali (um die obgemeldeten zwey
Stnck) pri svoji vesti obljubiti, da
bo pravičen, ako bi tudi zaradi tega
moral postati tako reven, da bi se
moral preživljati s tako živino, ka¬
kor sta bik in konj. Potem vpraša
kmet zopet: »Kako in s kako pravice
me bo odstranil s tega sedeža?« Od¬
govori mu goriški grof: »Odkupil te
bo za 60  vinarjev (pfenig), bik in
konj bodeta tudi tvoja, vzel boš kne¬
zovo (kmečko) obleko, tudi bo tvoja
liiša svobodna in prosta vseh dav¬
kov.« Nato vzame kmet ponudeni ži¬
vali ter se umakne deželnemu knezu,
vendar opomni kneza z rahlim udar¬
cem na lice, naj sodi pravično. To
priseže nadvojvoda, kakor hitro sto¬
pi na stol. Ohrne se parkrat z golim
mečem okrog, zavihti meč v zraku
ter pri tem prisega, da ho brez razli¬
ke na osebe sodil enako pravično vsa¬
kogar. Potem gre v bližnjo cerkev
Sv. Petra na hribu ter sleče po cer¬
kvenih obredih kmečko obleko, oble¬
če pa svojo knežjo. Nato obeduje
istotam s plemstvom in vitezi. Po
obedu jezdi k najemskemu prestolu
(imenovan »kraljevi prestol (?)),  se
vsede panj ter govori slavni deželni
gosposki odkrite glave in s povzdig¬
njenimi prsti običajno prisego, da ho

19

namreč deželni gosposki ohranil vse
stare milosti in svoboščine nespre¬
menjene. Nasprotno pa sprejme po-
klonstvo od svojih plemičev ter jim
deli najeme. Goriški grof se usede za
deželnim knezom na drugo stran pre¬
stola in deli tudi po svoji pravici
svoboščine in najeme. Dedni deželni
maršalek (Valvasor rabi le to obli¬
ko, kar dokazuje, da je bil v rabi le
slovenski izraz), pa vzame konja de¬
želnega kneza; dedotočaj (Erbmund-
schenk) vzame zlato jabolko (Kopff)
in dedostolnik (Erbtruehses) skledo.
Med tem ko sedi deželni knez na pre¬
stolu in deli najeme, imajo Gradniki
(Gradenegger) od nekdaj pravico in
oblast, da kolikor travnikov mox - ejo
med tem pokositi, j e seno njihovo; se¬
no jim potem odkupijo. Ravno tako
imajo Partovčani (Portendorfer) —
in sedaj, ker je ta rod izumrl, go¬
spodje Mordaxi, ki so gospodje na
Kranjskem —- pravico dednega po¬
žiganja, ako se drugače ne pobotajo
ž njimi. Končno odrine deželni knez
z vso gospodo v gosposvetsko cerkev,
kjer se poje »Te Deum laudamus« in
s tem je ta obred končan. Ta obred
se je poporej natančno opravil. Sedaj
(leta 1688 .) so se deželnemu knezu ti
obredi odpustili, vendarle proti pod¬
pisanemu r e verzu, da se s tem dežel¬
nim stanovom glede njihovih pravic

2 *

20

ne prejudicira.« — Potem opisuje
Valvazor, odkod izvira ta običaj ter
navaja že znano pravljico o vojvodu
lugu. Valvazor je v marsičem povr¬
šen. Nič ne pove, da je knez pil pri
obredu vodo iz kmečkega klobuka,
predvsem pa ne omeni najvažnejše¬
ga: da se je obred vršil v slovenskem
jeziku.

Vetrinjski opat Janez,
ki je živel od 1. 1280.—1340. opisuje
ustoličenje Majnharda Tirolskega 1.
sept. 1286. v Liber certarum hi-
storiarum. Njegov opis se krije z
ostalimi kronisti. Razlikuje pa se
njegov opis v tem, ker piše, da je ži¬
vali držal kmet, ki je sedel na kam¬
nu in da so kneza preoblekli v kme¬
čko obleko šele pri kamnu. Kmečka
obleka, ki jo je nosil knez, se je po
slovesni maši razdelila med reveže, a
pri odkupovanju na kamnu se je bi¬
la obljubila kmetu! In vendar je po¬
znejšim zgodovinarjem opat Janez
naj zanesljivejši vir, ker je opisal kot
očividec dvojno ustoličenje, vojvoda
Otona in Albrehta. Izrecno pa nava¬
ja, da je kmet ogovoril kneza v slo¬
venskem jeziku. Samo ob sebi je
umevno, da je tudi knez odgovarjal
slovensko, dasi tega ta zgodovinopi¬
sec ne omenja izrecno; pač pa potr¬
juje to Hansitz (slavicis verbis se
iudicem futurum spondet).

21

Najstarejši opisovalec teh obre¬
dov je štajerski kronist Otokar
(Reimkronist), ki je opisal avstrij¬
sko zgodovino v verzih. Tndi Otokar
izrecno navaja, da je govoril kmet
na knežjem prestolu slovensko. V
ostalem se njegov opis nekoliko raz¬
likuje od poznejših. To je tudi po¬
vsem umljivo, ker se je v obredih te¬
kom let marsikaj spremenilo.

Daši bi bil Otokar lahko očivi¬
dec pri dveh ustoličenjih, vendar
najbrž nobenemu ni prisostvoval, si¬
cer bi ne bil zapisal toliko nejasno¬
sti. Ves čas govori le o kamnu, dasi
ni imel v mislih knežjega kamna pri
Krnskem gradu, temuč vojvodski
prestol na Gosposvetskem polju, ker
piše:

uf ein velt (Feld), lit bi Zol,
daz ist zeguoter maže wit
daruf ein stein lit.

Bika in konja vodi knez, a kme¬
tu odgovarjajo v imenu kneza nje¬
govi trije spremljevalci, ki morajo
tudi zanj priseči. Vendar tudi Oto¬
kar potrjuje, da je kmet govoril s
knezom le slovensko.

Nadaljni opisovalec ceremonij
je Gregor H a g e n , ki pa je v mar¬
sičem površen. O celem dvogovoru
na knežjem kamnu pove le sledeče:
»Der bawr fragt, ob der, der herzog

22

will werden, rechtes christleiches
glaubens sey, nnd ain recliter rich-
ter und beschirmer pfaffen, witti-
ben, und auch waysen.« Potem se hu¬
duje nad Avstrijci, ki so se obredom
posmehovali. »Etleick vnvernim-
ftig zelent die der gewonhait vor ain
tornspill, die der gewonhait haim-
leichkait nicht betrachtendt.«

Obrede ustoličenja je opisal na¬
dalje Enej Silvij Piccolo-
m i n i,  župnik v Slovenjem Gradcu,
poznejši papež Pij II. (1458.—1464.)
Njegov opis se naslanja na opata Ja¬
neza. Tudi Enej Silvij naglasa, da je
kmet govoril s knezom slovensko. •

Med zgodovinarji, ki so opiso¬
vali ustoličenje, je posebno verodo¬
stojen Jakob Unrest,  ki je bil
župnik v bližini Gospe Svete, pri Sv.
Martinu nad Dholico. Tudi Unrest
navaja, da je bil obred v slovenskem
jeziku.

Iz vseh opisov, najsi se v po¬
drobnostih nekoliko razlikujejo, je
razvidno, da so se obredi do konca
srednjega veka vršili v slovenskem
jeziku, da so se slovenski kmetje
smatrali po podedovanih pravicah
za gospodarje dežele ter so sprejeli
kneza le za svoj izvrševalni organ.

Vsi obredi ustoličenja so se de¬
lili v tri skupine: dopoldne je bilo
pri knežjem kamnu pri Krnskem

23

gradu pravo ustoličenje novega kne¬
za, nato je bil cerkveni obred in slav¬
nostna pojedina v Gospi Sveti, a po¬
poldne je knez delil najeme pri voj¬
vodskem prestolu na Gosposvetskem
polju.

Slovenščina pri ustoličenju in nje
pravna veljava v deželi sploh.

Ako se tudi o napisih na vojvod¬
skem prestolu ne more več zaneslji¬
vo trditi, da so slovenski, vendar je
nepobitna resnica, da so se obredi
ustoličenja skoraj do zadnje dobe vr¬
šili v slovenskem jeziku. Vsi kroni¬
sti in zgodovinarji to izrecno potr¬
jujejo.

Ne glede na znano pravljico o
knezu lugu je razvidno tudi iz raz¬
nih zgodovinskih virov, da je nasta¬
la že za časa frankovske in bavarske
vrhovne vlade v Gorotanu kmečka,
in sicer demokratična državna obli¬
ka. Franki in Bavarci so se iz egoisti¬
čnih ozirov zavzemali za kmete, da
stro oblast domačega plemstva in žu¬
panov, ker so v pokristjanjenih kme¬
tih dobili močno zaslombo v slabo za¬
sedeni deželi. Tudi so kmete oboro-
ževali ter dosegli, da so se po Vladu-
hovi smrti kmetje uprli domačim žu¬
panom ter si ustanovili kmečko dr¬
žavno upravo. Kot taki so bili kmet¬
je slabotno in poslušno orodje v ro¬
kah pretkanih Nemcev.

24

Kakor je razvidno iz zgodovin¬
skih virov, so Bavarci že začasa Ka¬
rata in Hotimirja pustili slovenskim
kmetom, da so si sami volili kneze.
Glede Karata pravi zgodovina, da so
prosili zanj na bavarskem dvoru, da
si ga napravijo za kneza (ducem šibi
fecerunt), o Hotimirju pa »ducatum
illi dederunt«. Skoraj brezdvomno je
tudi, da sta ta dva kneza že bila
ustoličena po staroslavnem načinu.

Schwabenspiegel  potrju¬
je, da so Slovenci imeli pravico, za¬
vrniti kneza, ako jim ni ugajal, in
kralj jim je moral poslati drugega
(»und fuegtt er innen nitt, so muoss
j n das Rich ainen andren herren vnd
hertzougen gen.«

Gorotanski Slovenci pa so tudi
imeli v naj starejših časih nekako na¬
rodno zavest, ki je bila prvotno iden¬
tična z vernostjo za njihova stara
božanstva. To dokazuje dejstvo, da
so si izvolili Sama za kneza, češ, da
so Bavarci oholi in vsiljivi s svojim
krščanstvom.

Kakor na svoj jezik in svojo ve¬
ro, tako so bili Slovenci tudi ponosni
na svojo nošo. Fredegar pripoveduje,
da Samo ni hotel sprejeti frankov¬
skega odposlanca Sychariusa, zato
se je ta oblekel na slovenski način ter
tako lahko prišel pred Sama. — V
njihovi upravi je vladala prava de-

25

mokratična enakopravnost. Zato pa
je tudi kmet pri ustoličenju vprašal,
ali je .bodoči knez svobodnega stanu
— o plemstvu ni hotel izpregovoriti.
Da se je tudi v upravi in na dvo¬
ru čislala slovenščina kot edino upra¬
vičeni jezik, o tem priča Ulrik Lie¬
chtensteinski v svoji knjigi »Fra-
wendienst«. Ta čudni vitez je v 13.
stoletju hodil po avstrijskih deželah
preoblečen v boginjo Venero ter se
boril z raznimi vitezi za žensko čast.
Ko je prišel iz Benetk na Koroško,
pričakal ga je blizu Beljaka koroški
vojvoda ležeč s svojimi vitezi na tra¬
vi pri zajtrku. O sprejemu piše Ul¬
rik Liechtensteinski, da so mu knez
in njegovi spremljevalci klicali do¬
bro došel z besedami:»Buge waz pri¬
mi gralva venus!« (Bog vas sprejmi
kraljeva Venus). Da je bila takrat¬
na slovenščina današnji sličnejša, ka¬
kor pa takratna nemščina današnje
mu nemškemu književnemu jeziku,
dokazujejo Ulrikovi verzi:

»Hochgemuote frouwen
ir suit wol gedenken,
getriwen gesellen, vil
stalt ane muote,
daz in iwer huote
behalte, behiiete
mit liebe, mit giiete
vri von ungemiiete.«

26

Enej Silvij poroča v svo¬
jem spisu »Europa«, da so koroški
knezi celo pred cesarjem morali go¬
voriti le slovensko (vocatus in iudi-
cio coram imperatore querelantibus
non nisi sclauonica linqua responde-
re tenebatur). Isto potrjuje tudi Me-
giser. (So findet man in den uralten
Freyheiten, dass ein Hertzog in
Kharndten in Windischer Sprache
ist investirt und eingesetzt worden
und dass ein Fiirst, wenn er bey ei-
nem Romischen Keyser, und dem
gantzen heiligen Reich angeklaget
wurde, dass er sich vor demselben
anders nicbt als in Windischer Spra¬
che verantworten schuldig war).
Kronist Otokar  poroča:

»swer in ouch vor dem rich
an sprichet hezlich
umb deheine schulde,
des riches gunst und hulde
hat er darzuo wol,
daz er dem nilit antwurten sol
wan in windischer sprach.«

Isto potrjuje tudi vetrinjski
opat J a n e z: »Insuper Sclavica, qua
hic utitur prolocutione, in conspectu
imperatoris cuilibet querulanti de se,
et non in linqua alia tenebitur res-
pondere.«

Unrest  piše: »Von allter ha-
ben ali hertzogn von Kerndten die

27

freiliait gehabt, wann sy vor ainen
romischen khayser oder kunig ver-
klagt sincl wordn, oder angespro-
clien, so liabn sy sich in windischer
sprach verant\vurt; darumb das
Kerndtn ain reelits windisch land
ist.« — Tak privilegij sta izrecno
potrdila še cesar Henrik in Rudolf,
kar se zdi dr. Puntschartu »ganz un-
glaubwiirdig«. Tudi so imeli koroški
knezi pravico, da se jim na cesar¬
skem dvoru ni bilo treba odkrivati.
Kronist Otokar  piše o tem:

»swa der keiser hof liat,

so sol in der selben wat

der Kernaere herzogen

daz riche lažen fiir sich zogen

ouch sol im niemen tragen haz,

gegen swem er vermidet daz,

daz er nicht abnimt sinen huot:

durch hochwertigen muot

tuot er si-n niht

wan daz er sin ze rehte giht.«

V teku časa so seveda tudi slov.
pravice zaspale. Vojvodi nemških di¬
nastij so se pač morali naučiti vsaj
slovenskih odgovorov za ustoličenje,
a Schwabenspiegel celo dvomi, da so
vladarji habsburške dinastije sploh
še odgovarjali slovensko na kmetova
slovenska vprašanja. Schwabenspie-
gel namreč piše: »So mag im fiirbas
nieman ansprechen, vor dem Richter

28

des selben landes mnb kam sach,
noch umb kain schlachtt schulde
den ain windischer man der spridit
in wol an, umb scbuld und umb an-
der sachen, aber vor ey, daz er sine
lechen von dem rich enpfache so mag
man in wol anspreclien umb wat je-
man zu j m der da degtt, ick etwais
gutt lierr wie du es man ist das du
mir nitt, dar umb ussriehtung tu st,
dar uff mag, der hertzaug anttwur-
ten, ob er will ich enwaiss gutt frund,
was du manist ich verstan diner
sprach nitt, und da mit hett er im
dann gantz ussgericlitt, und ist von
jm ledig mitt allem rechten« (ne
vem kaj govoriš, ne razumem tvoje¬
ga jezika, in s tem se ga je popolno¬
ma odkrižal).

Druge pravice Slovencev pri ustoli¬
čenju.

Z ustoličenjem so bile v zvezi
tudi razne pravice nekaterih dežel¬
nih rodbin; tako je imela rodbina
Partovčanov (Portendorfer) pravico
požiganja, rodbina Gradnikov
pravico košnje in rodbina Ravber-
j e v pravico ropanja (D- Te rodbine
so prvotno šteli med deželne plemiče,
vsaj Megiser navaja »kureže« med
deželnimi dostojanstveniki. Taka
pravica je namreč bila deželnoknež-

29

ja najemna pravica. Megiser piše:
»Die Portendorfer haben die frey-
heit vnd gerechtigkeit, alldieweil der
fiirst auff bemeldtem lehen stuei
sitzet vnd leibet, mogen sie im land-
brennen, wo sie wollen, wer sich an-
ders mit ibnen nicht huldiget. Diese
Portendorfer seindt alle mit tod ab-
gangen vnd baben die Mordaxen sol-
cbe freylieit mit erbscbafft er-
langet.« Obema rodbinama so take
pravice razni vladarji potrdili, prvi
je to storil vojvoda Leopold leta
1382., zadnji pa cesar Maksimilijan
leta 1553. V vseh teb državnih aktih
se imenuje takšna podelitev najemna
(Lehen) in deželna. Tako je potrdil
nadvojvoda Ernest leta 1414. tak pri¬
vilegij s sledečim pismom: »Wir

Ernst itd. bekhenen als wir unsere
lechen unsers erzherzogthumbs ze
Kherndten auf den suntag Letare
naehtsvergangen ze leicben auf dem
stuei bey Zoll, als dass von alter ist
her kbomen, haben lassen berueffen,
ist fur uns kbomen unser getbreuer
lieber Merttl (Martin) Mordax und
bat uns, das wir im an der erbern
Khathrein (zadnja Partovčanka Ka¬
tarina je bila namreč žena Martina
Mordaxa) seiner hausfrauen statt
geruechen ze verleichen das p r e n n-
a m b t unsers obgenandten erzber-
zogthumbs Kherndten ... das baben

30

wir gethan und haben im an stalt
seiner obgenanten hausfrauen das
obgenante prennambt mit aller zu-
gehorung verleichen und leichen
auch wissentlich mit dem Prief.«

Pozneje so deželne oblasti začele
zametavati privilegij kureža, a Mor-
daxi se niso hoteli odpovedati svoje¬
mu pravu. Tako je leta 1553. Krištof
Mordax zahteval obnovitev svojega
privilegija, in cesar Ferdinand I. je
leta 1559. (tako hitro je bilo takrat
uradovanje!) naročil deželnemu gla¬
varju, naj pošlje poročilo o tem, a
poročila ni dobil. Istotako je cesar
Karel ponovno zahteval poročilo, ka¬
ko je s privilegijem kureža. Šele leta
1602. so odgovorili koroški najemni
komisarji, naj se privilegij kureža
ne dovoli. (»Als ain vnchristliche
vnd immediate wider die lieb des
negsten streitende schedliche frihait
weiter nit mehr verlichen vnd gesta-
tet werden«). Med tem je bil privi¬
legij odkupil od Mordaxov neki Lan-
genmantel, ki se je nerad taki pravi¬
ci odpovedal; za odškodnino je dobil
10 hub.

Privilegij kureža razlagajo kro¬
nisti različno. Najverjetnejše je še
tolmačenje, da so prvotno zažigali
grmade na čast novemu knezu ter so
smeli v ta namen vzeti drva, kjerkoli
so jih dobili. Pozneje so smeli zaži-

31

gati celo lesene kmečke bajte, ako se
lastniki bajt niso odkupili, kar pa sc
je navadno zgodilo. — Drugi viri
menijo, da so si pridobili Partovčani
kot tuji priseljenci tako pravico nad
puntarji, ker so sami ostali verni
vladarju. Zopet drugi menijo, da se
je s požiganjem hotel simbolizirati
prehod iz anarhije k državljanskemu
redu, češ, tako brezpravni ste kmetje,
dokler nimate pravoveljavno ustoli¬
čenega vladarja.

Drugi tak privilegij so imeli
Gradniki (Gradeneck - Gradnik bli¬
zu Gospe Svete). Gradniki so imeli
pravico za časa ustoličenja kositi,
kjer so hoteli in seveda pokošeno tra¬
vo tudi spraviti domov. V starejših
virih o tem privilegiju ničesar ne
vedo. Prvi navaja to pravo Unrest
(»Und als lang der hertzog auf dem
stuell sitzt und leycht, liaben die
Gradneyker von alter gerechtigkait
und gewalt, was sy wysmad dieweil
miign abman, das ist das hew ir, wer
das nicht von in loset«). Taka pravi¬
ca ni v nobenem aktu omenjena, mor¬
da je res nastala le pravljično, ker so
Gradniki imeli koso v grbu. Saj pa
bi tudi ne imela praktičnega smisla,
ker v kratkem času ceremonije se pač
ne bi moglo kaj prida nakositi, vrhu
tega pa se j e včasih vršilo ustoličenje
tudi v dobi, ko ni bilo košnje.

32

Isto tako ni nikjer zajamčeno, da
so imeli Ravberji pravico, pleniti po
celi deželi med ceremonijo. Najbrž
je pravljici dalo povod ime »Rau-
ber«.

Kmet — vojvoda.

Naj zagonetne j ša oseba je histe¬
rikom kmet, ki je imel pravico usta¬
navljati deželnega vladarja. Tak pri¬
vilegij je imela določena rodbina, ki
se o njej zanesljivo ne ve, kako se je
pisala. Po svoji lastnosti so dobili
uradno ime »Herzog«, tudi »Edlin-
ger«, a nekje se imenuje njihov pri¬
imek Schater, a to v poznejši dobi.
Znano je le, da sta bili priviligirane
rodbine last hubi Pokrče (Pogen-
dorf) in Blažja ves (Blasendorf), ki
sta obe blizu Gospe Svete. Še leta
1769. je prosil za obnovitev privile¬
gija Gašpar »Horzog zu Pokers-
dorf«, ki se je opra.vičeval, da zato ni
mogel pravočasno izkazati svojega
privilegija, ker ni vešč branja (dass
ich als ein einfaltiger bauer und der
icb nicbts lessen kann«). Potemta¬
kem so ti kmečki vojvodi imeli le
slavno ime, kakor dandanes marsi¬
kateri obubožani nemški plemič, a
za denar jim je šla navadno trda.
»Vojvoda« Klement je prosil leta
1597. nadvojvoda Ferdinanda za mi¬
loščino ter se v pismu skliceval »weil-
len ich mich an dem schmallen guet-

33

len khumerlich betrage.« Da so bila
taka pisma pisana nemško, to še ne
dokazuje, da so se morda kmečki
»vojvodi« ponemčili, ternuč jim je
pisma sestavljal kak uradnik, ker
sami navadno niso znali pisati. Celo
dr. Puntsckart priznava, da so bili
to pravi slovenski kmetje, ki navad¬
no nemški znali niso, ker je sploh ves
kraj okoli Gospe Svete pred dobrimi
50 leti še bil skoraj popolnoma slo¬
venski. Tudi poznejši vojvodski
kmetje so vlagali prošnje, naj se jim
dovoli miloščina namesto živali, ki
bi jih morali dobiti pri ustoličenju.
Najstarejše tako pismo je ohranjeno
izza ustoličenja nadvojvode Ernesta
leta 1414. Pozneje se ustoličenje ni
več vršilo po starem običaju na Go¬
sposvetskem polju, zato tudi kmet ni
več interveniral, vendar je prišel
vselej zraven s pismeno ali ustno
prošnjo, naj se mu potrdijo stare pra¬
vice. Te pravice so se jim celo raz¬
širile, da so smeli uvažati štiri sode
italijanskega vina mitnine in carine
prosto. Zadnje potrdilo starih privi¬
legijev je dal cesar Prane II. kmetu
Jožefu Edlingerju leta 1801. Istega
leta pa je vojvodski kmet prišel na
nič, da je bil primoran tudi svojo
drugo hubo Blažjo ves prodati. Po-
reška huba je bila prodana že leta
1751. S tem so izginile predpravice

3

34

glede davčne prostosti. Vendar je
Jožefov sin še leta 1823. prosil za ob¬
novitev privilegija, da bi smel pro¬
sto uvažati vino, kar se mu je tudi
potrdilo.

Vojvodski kmetje so bili med
svobodnimi stanovi, zategadelj niso
bili podrejeni deželnim, mestnim ali
trškim sodiščem, temuč le deželnemu
poglavarstvu. Imenovali so se tudi
vazale deželnih knezov. Kot deželni
dostojanstveniki so uživali izredno
čast, da so bili vabljeni k dvornim
obedom. V ostalem pa se niso razlo¬
čevali od drugih kmetov ne po iz¬
obrazbi, ne po premoženju. Zadnji
vojvodski kmet Jožef Edlinger je
imel hišico v Celovcu ter je umrl le¬
ta 1823. Pri pogrebu se je pokazal
značaj tega zgodovinskega kmečkega
dostojanstvenika. Pri mestnih vra¬
tih so truplo prevzeli kmetje ter s
tem pokazali, da se zavedajo, da po¬
kopljejo zadnji spomin na nekdanjo
slavno svojo preteklost. Hubo Blažjo
ves je kupil dr. Rabič, a danes jo
ima upokojeni stotnik pl. Zaduro-
wicz. Ime posestvu je še ostalo ter se
imenuje splošno »Herzoghof«, toda
na njem in okoli njega je že vse
nemško.

Sicer pa niso bili kmečki plemi¬
či edino na Koroškem, temuč tudi na
Štajerskem (teharski plemiči) in na

35

Kranjskem (pri Zagorju). Ti plemi¬
či so tvorili zadnji preostanek iz sta¬
roslovenskega svobodnega kmečkega
stanu.

Posamezna ustoličenja.

Kakor smo videli na drugem
mestu, so si gorotanski Slovenci že
Karata in Hotimirja sami izvolili za
kneza ter ju slovesno (solemniter)
ustoličili. Najbrže se je že takrat vr¬
šilo ustoličenje na način, ki so ga
opisali kronisti šele pri poznejših
vladarjih. Zgodovinskih dokazov za
to pa nimamo. Vsekakor se je ustoli¬
čenje uvedlo med 6. in 9. stoletjem.
Prvo slovesno ustoličenje po staro-
slavnem obredu je omenjeno leta
1161., ko je postal koroški vojvoda
Španhajmar Herman.Prihodnje usto¬
ličenje je bilo vojvoda Bernharda iz
istega rodu (1202.—1256.) Omenja
ga vetrinjski opat Janez (sollempni-
ter sustulerunt.) Tudi češki kralj Oto¬
kar II., ki je imel Koroško od leta
1269.—1276., se je baje dal na tak
način ustoličiti, saj Unrest in Megi-
ser to trdita. — Majnhard Tirolski
je bil slovesno ustoličen 1. septembra
1286. (seeundum eonsuetudinem a
priscis temporibus observatam). Gle¬
de Majnhardovih treh sinov Otona,
Ludvika in Henrika kronisti niso
edini, ali so bili vsi trije ustoličeni,

36

ali samo Henrik, ko je postal samo¬
stojen vladar. — Prihodnje ustoliče¬
nje je bilo 2. julija 1335, ko je pre¬
vzel vlado Oton Veseli, prvi vojvoda
Habsburški. Njegovemu dvoru
(Nemcem) se je zdel običaj sirov in
smešen. — Albreht II. Hromi se je
dal ustoličiti šele leta 1342., ko se je
začel bati, da mu mejni grof Bran-
denburški, ki je imel za ženo Marje¬
to Koroško, prevzame deželo. Obredi
pa ni.so bili popolni, ker se je bilo
treba ozirati na vladarjevo telesno
napako. Njegov naslednik Rudolf
IV. Ustanovnik je bil slovesno usto¬
ličen leta 1360. Nanj se baje nanaša
dvoumni napis na vojvodskem pre¬
stolu »Rudolphus Dux«. O njegovih
bratih Albrehtu III. in Leopoldu III.,
ki sta mu sledila leta 1365., ni zgodo¬
vinskih dokazov, ali sta bila ustoli¬
čena na staroslavni način. Leopoldo¬
va sinova' Viljem in Leopold IV. ni¬
sta bila slovesno ustoličena, temuč je
vojvoda Viljem sprejel zase in za
svoja mladoletna brata leta 1396.,
vlado nad Koroško v Št. Vidu, zato
pa je izdal pismeno izjavo, da se s
tem staroslavni običaj ni opustil
(daz das denegenanten rittern knech-
ten und landleuten von desselben
siczens wegen auf dem stul bei Zol
an iren rechten sol furbazzer von
allen unsern nachkomen kainen

37

schaden bringen ane geverd). — Pač
pa je bil zopet ustoličen po stari še¬
gi vojvoda Ernest Železni 18. marca
1414. (Kak pomen je tedaj imel pri¬
vilegij kosca?) To ustoličenje sta
opisala Unrest in Megiser. Vojvoda
Ernest je baš zaradi tega bil pri ljud¬
stvu zelo priljubljen, ker je oživel
stare običaje; bil pa je tudi zadnji
vladar, ki jesedel na knežjem kamnu.

Ko je postal leta 1440. rimski
kralj Friderik III., prišel je leta
1443. v Št. Vid. Takoj so se zbrali vsi
stanovi v mestu, in le na opetovane
prošnje so mu prizanesli, da se mu
ni bilo treba dati ustoličiti na knež¬
jem kamnu. Megiser piše: »durch
fleissige bitt umb koniglicher wiir-
digkeit willen« so mu opustili sede¬
nje na kamnitem stolu. Izdati pa je
moral stanovom pismo, da vsled tega
v bodoče ne bodo prikrajšani na svo¬
jih pravicah in svoboščinah. — Nje¬
gov naslednik cesar Maksimilijan I.
je imel dobro voljo se ustoličiti po
staroslavni šegi ter je to svojo voljo
sporočil v dveh pismih koroškim de¬
želnim stanovom. Naročil je celo svo¬
jemu oskrbniku na Koroškem, naj
postavi v ta namen stol (?). Maksi¬
milijan je želel obnoviti stare običa¬
je, ker jebil prijatelj ljudskih šeg in
starin sploh, kakor piše o njem Megi¬
ser. Vendar do ustoličenja ni prišlo,

38

ker je imel cesar preveč poslov na
Ogrskem in v Lombardiji. V njego¬
vem imenu sta prisegla deželnim
stanovom mejni grof Krištof Boden¬
ski in grof Eitel-Friderik.

Tudi Karel V. in njegov brat
Ferdinand nista prišla k ustoličenju,
temuč sta določila v ta namen svoje
komisarje. Vendar sta oba vladarja
deželnim stanovom pismeno obljubi¬
la, da se jim ohranijo vsi privilegiji
glede posledic ustoličenja. V takem
pismu pravi Ferdinand z dne 14. ja¬
nuarja 1551. ,da so mu deželni stano¬
vi prizanesli s sedenjem na knežjem
stolu in priseganjem »durch unser
koniglicli wiirdigkaiten willen und
auch von unserer fleissigen bitte we-
gen, dagegen wir jhnen mit unsern
koniglichen vvorten gelobt haben, sie
bey solchen jliren gnaden und frey-
beiten zn halten und bleiben zn las-
sen.«

Ferdinandov sin Karel je bil
ustoličen leta 1564. le na vojvod¬
skem prestolu na Gosposvetskem po¬
lju. Poprej so se vršila več dni poga¬
janja z deželnimi stanovi, ki so hva¬
lili stare običaje kot posebno slavne
ter dokazovali, da sedenje na vojvod¬
skem prestolu vladarja ne poniža, te¬
muč še poviša. Sklicevali so se na ve¬
liko starost teh običajev, češ, da so
bili na ta način ustoličeni vsi vla-

39

darji, bodisi kristjani ali pagani.
Končno se je dosegel kompromis, da
so stanovi odpustili vladarju cere¬
monije na knežjem kamnu, toda usto¬
ličenje se vendar mora vršiti pri voj¬
vodskem prestolu na Gosposvetskem
polju, češ, »sy kunten und wusten je
davon nit zu weichen . .. dan sy wii-
sten ein solches gegen ihren noh-
khomben nit zu verandtwortten«. —
Ustoličenje se je vršilo 17. apr. 1564.
Po sloveni maši v gosposvetski cer¬
kvi je sedel novi vojvoda na vzhod¬
nem sedežu vojvodskega prestola, ki
je bil pokrit z zlatom pretka ni m su-
knom. Ceremonije so bile zelo po¬
manjkljive. Nadvojvoda je prisege]
le deželnim stanovom »bey alleu
jhren gnaden und freyhaiten inhait
jrer liandvesten, landesrechten, al-
tern herkommen und guten gewon-
baiten, wie dann das von alter mit
rech herkommen ist zu halten und
zu handhaben.« Stanovi so mu pri¬
segli zvestobo, a vprašati so ga celo
pozabili po krščanski veri. Obenem
jim je dal vladar reverz, da se mora¬
jo stari običaji ohraniti. — Na enak
način je bil ustoličen njegov sin, po¬
znejši cesar Ferdinand II. leta 1597.
Nadvojvoda je prisegel stoje in go¬
loglav. To ustoličenje je bilo zadnje,
da je koroški vojvoda delil na voj¬
vodskem prestolu najeme. — Njego-

40

va naslednika sta se dala zastopati,
a leta 1651. je bilo sploh tudi zad¬
njič, da se je ustoličenje vršilo po za¬
stopnikih Ferdinanda IV. Leopold I.
je bil leta 1660., Karel VI. pa leta
1728. ustoličen v celovški deželni
hiši.

Pravni in praktični pomen ustoliče¬
nja.

Obredi ustoličenja so imeli pred¬
vsem kmečki značaj. Iz ceremonij je
razvidno, da je vojvodska oblast v
Gorotanu pripadala kmetu, ki jo je
pred vsemi stanovi slovesno izročil
vojvodu. Koroški vojvoda je bil po¬
temtakem kmečki vojvoda. O tem
pričate v prvi vrsti poljedelski živa¬
li, ki ju je prvotno imel deželni knez,
pozneje pa ju je izročil kmetu. Kme¬
čki značaj dokazuje kmečka oprava
na vojvodu, končno pa tudi to, da je
vojvoda pil vodo iz kmečkega klobu¬
ka. Sploh je pri celi ceremoniji bilo
v ospredju kmečko prebivalstvo. Ob¬
redi sami na sebi so bili pravna
uredba, ki pa je seveda s časom iz¬
gubila svoj prvotni pomen. Vendar
je bil narod tako prešinjen pravnega
čuta, da ni smatral ustoličenja za
naklonjenost ali milost, temuč je de¬
želnega kneza takorekoč lahko prisi¬
lil, da se je podvrgel staremu ustav¬
nemu pravu. Še Unrest piše, da je

41

bil vojvoda dolžan, se dati ustoličiti
po starodavnem običaju (»das noch
ein yeder hertzog von Kerndtn scliul-
dig ist, ze thun«). Deželni stanovi so
to svojo pravico dolgo trdovratno
branili ter so poznejši vladarji, ki se
niso hoteli dati ustoličiti, morali pro¬
siti deželne stanove za oprostitev.

Seveda so imeli končno le dežel¬
ni stanovi koristi od ustoličenja ■—
poleg »vojvodskega« kmeta.

Obredi so imeli nadalje demo¬
kratični značaj. Vojvoda je moral
priti v skromni kmečki obleki ter do¬
voliti, da ga je nastavil za vladarja
navaden mož iz naroda, ki ni niti
govoril njegovega jezika, termič je¬
zik večine prebivalstva. Kmet je iz¬
ročil vojvodu pravo in vlado ter mu
podelil deželo takorekoe za najem.
Ves čas med ceremonijo se je vedel
kmet napram knezu kot višja oblast,
kot lastnik dežele. Kot zastopnik ce¬
lokupnega naroda ni bil kmet dolžan
izkazovati knezu časti ali posebne
spoštljivosti. Malomarno sedeč na
kamnu s prekrižanima nogama je
pričakal deželnega kneza in njegovo
sijajno spremstvo; ogovoril ga je
osorno, zapovedujoče. Ni pa vprašal
kmet kneza, ali je plemenitega poko-
lenja, temuč je le zahteval, da je svo¬
bodnega stanu. Kmet pa se niti ni
zadovoljil, da so mu to potrdili kne-

42

zovi zastopniki, temne je zahteval
prisego. Priseči so mn morale tri ose¬
be: zastopnik nemškega kralja in
dva domača plemiča. S tem se je skle¬
nila nekaka pogodba med kmetom
kot zastopnikom naroda in med vla¬
darjem, da ima novi vojvoda res vse
lastnosti, ki jih terja od njega na¬
rod. Potem šele je prepustil kmet
vojvodu deželo in vlado nad njo s'
tem, da mu je napravil prostor na
prestolu, ki je predstavljal deželo.

Vrhunec demokratizma pa je iz¬
ražen v tem, da je kmet udaril nove¬
ga vladarja na lice, češ, da sprejme
vso oblast od naroda. V tem udarcu
tiči pristni staroslovanski običaj.
Znano je namreč, da je starim Slova¬
nom dotaknitev kakega predmeta
značila naj svetejšo prisego.

Končno moramo omeniti zgodo¬
vinarja, ki je nastopil s popolnoma
novo hipotezo. To je bivši kustos
ljubljanskega muzeja Miillner, ki je s
v »Argu« leta .1899. in 1900. dokazo¬
val, da običaj ustoličenja na Koro¬
škem sploh ni bil slovenskega, te-
muč — srbo-hrvaškega izvora. Svojo
trditev utemeljuje s tem, da so tako-
zvani plemiči na Koroškem bili Hr¬
vati, ker se je tudi ves okraj okoli
Gospe Svete imenoval »pagus Crou-
ati«. Nadalje se tudi sklicuje na to,
da so več sličnih vojvodskih presto-

43

lov našli v Bosni in Hercegovini, si¬
cer pa nikjer drugod med Slovani.
Bodisi, da ni izključeno, da so inici-
jativo res dali hrvaški priseljenci,
vendar je gotovo, da so pozneje bili
obredi slovenski.

Ako bi bili koroški deželni sta¬
novi ostali v stiku z narodovim čuv-
stvovanjem in naziranjem, ne bili bi
se tako hitro prilagodili nemškemu
javnemu pravu, temuč bi bili trdo-
vratneje branili svoje narodno pra¬
vo, ki je imelo v slavnih obx - edih vr¬
hunec narodovega pravnega mišlje¬
nja. Toda narod ni imel nikogar, ki
bi ga bil bodril in učil, da:

»Iskat pravde v Nemcih je sramotno,
Pravdo v svetem imamo zakonu,

Ki prinesli so jo nam očetje
V te dežele blage čez tri reke.«

o

Viri:

Dr. P. Puntschart: Herzogseinsetzung und Hul-
digung in Karaten.

Dimitz: Geschichte Krains.

Valvasor: Die Ehre des Herzogthums Krain.

Dr. Krek: Einleitung in die slavische Literatur-
geschichte.

Šuman: Die Slovenen.

Dr. Kos: Slovenci za Karela Velikega (Ljub.
Zvon 1882).

Dr. Kos: Odlomek iz slovenske zgodovine

devetega stoletja (Letopis „Slov. Matice'
1882/83).

Dr. Babnik: Sledovi slovenskega prava (Letopis
»Slov. Matice' 1882,83).

Scheinigg: Urban Jarnik (»Kres 1882).

Dr. Vladimir Levec: Pettauer Studien. — Unter-
suchung zur alteren Flurverfassung (Mit-
teilungen der Anthropologischen Gesell-
schaft in Wien 1905).

Nadalje: Goldmann, Rheimkronik, Otokar,

Ankershofen, »Slovenija' 1849 in 1850,
»Dom in Svet' itd.




NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA