Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto III. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 11. ček. račun št. 12.686' Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekovdom UST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 1. junija 1938 Ta strašna negotovost Družabni položaj je danes tak; človeška družba je razdeljena v glavnem v dva dela, v dva odbijajoča se razreda: v razred »kapitalistov« in v razred »proletarcev«. Z izkoriščanjem iznajdb in zlasti z uporabo strojev se stalno z neverjetno naglico povečava proizvajanje. Seveda to samo po sebi še ni nikako zlo, saj je to le kopičenje dobrin. Zlo je samo v tem, da se te dobrine kopičijo v korist le enemu razredu. Dobiček se steka samo lastnikom kapitala (tovarn, strojev, surovin, denarja), delavske plače so pa za življenje po večini neprimerne, ker so nezadostne*-S temi plačami bi morda mogel shaj^^teamec, toda z njimi delavec navadno mtre zadostno preživljati družine, ne sL z;*gotoviti življenja, ko bo svoje moči izčrpti^l tir se bo postaral ali vobče onemogel. Še дааћј je poskrbljeno za primere, če delavecidce umrje in ostane vdova z nepreskrbljenimi mladoletnimi otroci brez vseh sredstev. Toda danes nočemo govoriti o plačali. Poka-zuti hočemo samo na zle posledice neurejenega proizvajanja. Proizvajanje izdelkov je danes po-Polijgma prepuščeno tovarnarju, podjetniku. Prosto mu je dnno, ali dela sploh kaj na zalogo ali pa samo za odjem sproti. Prosto mu je tudi, ali nakopiči zaloge, kakor mu drago. Ker nad proizvajanjem ni nobenega nadzorstva in pri današnji nepovezanosti stanov podjetniki niti ne morejo imeti zadostnega pregleda, koliko lahko proizvaja konkurenca in koliko je konkurenca mogoče že natrpala zaloge in nasitila trg, se dogaja, da proizvodi obleži jo. Posledica je ta, da se mora obrat skrčiti ali celo ustaviti. Navadno je to sicer tudi proizvajalcu v škodo, toda neprimerno bolj zadene taka ustavitev obrata delavca, ki kar na lepem postane brezposeln. Kolikokrat gre delavec zvečer k počitku z lepimi načrti, kako si bo "redil življenje, čeprav s skopim zaslužkom, — toda ko pride drugi dan v tovarno ali obrat, ga mrzlo obvestijo, da se bo ta ali oni del obrata skrčil ali ustavil in da je čez 14 dni brez dela, to se pravi, brez zaslužka, brez hrane, njegovo življenje je zavozilo v temno ulico, ki je ne pozna in ne ve, kako dolga je in ali vobče vodi v svetlobo ... Negotovost spada med najstrašnejše oznake današnjega delavskega položaja. Kes je, da tudi kmet ne živi v nebesih in si mora s trdim delom in potom v obrazu izbijati vsakdanji kruh iz zemlje. Tudi njega zadevajo nesreče in tudi on ni nikoli brez večjih ali manjših skrbi. Polje mu lahko uničijo nevihte in neurja, živini vgiMA preti bolezen in mu lahko kar na Lepeat'^^gine, na trgu padejo cene njegovihrirjeMkov, zrastejo pa cene blagu, ki ga on'--kti]^je. Toda popolno uničenje kmetu v ftsAici nikoli ne preti. Pri vseh nezgodah jrt«'Hekaj še vedno ostane. Pri delavcu je pa"žet6 pogosto, da se mu z izgubo službe zapre edini vrelec, iz katerega zajema telesno življenje. Pri urejevanju teh razrvanih družabnih razmer, katere je rodil liberalni kapitalizem minulega stoletja, imamo načrte in cilje. Mi smo prepričani, da je v stanovski ureditvi države in človeške družbe najbolj naravna in najhitrejša od-pomoč temu strašnemu zlu. Storiti moramo vse, da ta cilj kar mogoče hitro dosežemo. Toda čez noč se to vendar ne more izvesti. Do končnega cilja nas loči prehodna doba. V tej prehodni dobi je treba z zasilnimi odredbami pomagati in celiti vsaj najhujše rane. Med te spada prav gotovo v prvi vrsti zgoraj omenjena negotovost. Trenutno, dokler nimamo niti take zasilne odredbe — zadeva je pereča že sedaj, ta mesec, danes — moremo apelirati le na socialni čut podjetnika. Pri sprejemih delavcev naj ima podjetnik pregled za daljšo bodočnost o uspevanju obrata. Naj vodi točne račune, koliko sme proizvajati na zalogo, koliko proizvaja konkurenca, ali je trg stalen itd. Delavec, ki je sprejet v obrat, naj bi se čutil varnega glede svojega zaslužka, v kolikor je to odvisno od sposobnosti in modrosti poslovanja vodstva. Le izredni dogodki, ki nikakor ne morejo biti predvideni, dajo podjetniku upravičenost, da odpusti delavca. Delavec nikakor ne sme biti podjetniku postavka, s katero bi lahko kakor na borzi igral... Pri tem igranju lahko izgubi, kakor se to dogaja pač pri vsakem igranju. Toda te zgube navadno ne plača podjetnik, ampak delavec, ki postane .Jjrezposeln ... To je pa zlo, ki ga človekovo dostojanstvo nikakor ne more prenesti m nikomur ni dana pravica, da bi ga s tem ubijal in uprizarjal tovrstne umazane eksperimente buš na delavcu-trpinu. Izboljšajte zdravniško ordinacijsko službo pri krajevni bratovski skladnici na Jesenicah Vedli« pogostejše so jjritožhe, da pri bratovski *klu(|iiici v ordiiiacijski službi ni tistega reda iii "utaiičnosti kot je to potreI)no. Dogaja se nain-da v dopoldanskih urah. ko je ena ura dolo-^i'Ha tudi za zdravniški pregled obolelih družinskih članov, ordinirata v eni in isti ordiiiacijski sobi istočasno po dva zdravnika, da se nahaja v "jej istočasno po več pacientov, katerim je to iiiučno in skrajno neprijetno, posebno ženam in otrokom. Ne čudimo se, da je žen ti nekega zavarovanega člana, ki je Sla s svojim obolelim otrokom v dopoldanskem, za to določenem času k zdravniškemu pregledu, izjavila, da v primeru obolenja rajši umre. kakor bi se pustila zdravniško preiskati v takih okoliščinah, kakor je to doživela s svojim otrokom. Pričakujemo od krajevne hratovske skladnice na Jesenicah, da bo ordinacijsko službo svojih Z Jesenic Mestna občina bo s sodelovanjem Vincencilfe ve konference tudi letoSj^očitniško le-tov%5_ie revnih in boleh. otrok. Ni še dokončno določeno, kam bodo otroci šli. Oziralo se bo seveda v prvi vrsti na to, da bosta kraj in preskrba splošno primerna okrepitvi slabotnih otrok. Pri odbiri kraja se bo oziralo na to, da prevoz otrok ne bo predrag, ker bo s tem večje število zdravljenja potrebnih in revnih otrok lahko deležno telesne okrepitve in razvedrila. Prihodnja »Slavnostna številka« našega lista 1к) izšla v pomno'ženi nakladi in v večjem obsegu pred zaključkom Slovenskega tedna dne 11. junija. Prosimo vse krajevne in okoliške tvrd-ke, da v to številko prispevajo svoje oglase! Vse naše naročnike, ki lista ne prejemajo redno, prosimo, da nam vsak tak primer takoj sporo-če in obenem javijo svoj točen naslov, da se nered nosti odpravijo. Obenem prosimo vse cen j. naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino. Gorenjci. naročajte naš list! Znaki slovenskega tedna naj bodo viden znak naše skupnosti in enotne miselnosti. Ne odklanjajte ga in storite svojo dolžnost. Današnji številki so priloženi programi Slovenskega tedna. Pokažite ga tudi drugim. Obisknjte prireditve in vabite svoje prijatelje! Majhno senzacijo ima naše mesto. V seznamu * boljše< družbe je nastala neljuba vrzel, ki je kljub njenemu ranjenemu ponosu ni mogoče zamašiti. Je res križ z avtomobilskimi vožnjami, posebno ponoči, ko človek nič ne ve. pa naj bo še tako ]K)šten in previden, kje bo zadel ob paragraf. Z Jesenic gre seveda glakdo, pri Kranju je pa že toliko skritih ovinkov, da se mu je zdelo potrebno naprej javiti svoj prihod. Pa so ga pričakali ter mu častno uniformirano spremstvo dali. Kranjčani res nič ne dajo na lepe obraze in premišljeno na-rejenost. Ko so mu raz-kazali znamentosti Kranja. so ga potem spremili v Ljubljano. Ob za- 2 kljufku tega poročila pa ogled mesta še ni končan. Njegovi prijatelji naj se pomirijo, ker ima dobro spremstvo in varno zavetje. Res, kdo bi si bil mislil. Narcisno cvetje v nižjih legah Sv. Križa polagoma gine. Sveža bela polja se odpirajo v višjih pasovih proti poboč-' ju Golice in zeleno po-' pje je že skoro do samega vrha. Toda že na- grej se je bati, da bo v inkoštih spet pravo pu-■etošenje od strani izletnikov, ki bodo v trumah zasedli Golico in njene predele. Kljub našim po-npvnini prošnjam se k zasPiti te florne vrste, ki kaže kmalu i)ostati redka. ni pristopiTb. .Zakaj vendar ne. ko je v intf-> resu nas vseh. iK)soi)no še tamošnjega prebivalstva, da ee ohrani največja privlačnost tega gorskega letovišča v pogledu na značaj, ki mu ga to cvetje daje. Vsaka tosmerna akcija ne sme poznati nobenega kompromisa, ker obiskovalci tudi ne poznajo nobene meje pri uničevanju. Če se ne zgane ne oblast in ne tujsko prometno društvo, naj to zadevo uredijo sami sve-tokrižki kmetje, ker bodo samo oni čutili porazne posledice uničevanja njihovega naravnega bogastva. Treba je samo energične prepovedi ter kazenske sankcije za kršitev. Zdanite se vendar! Vzvišena in potrebna je misel, zanimati se in skrbeti za življenje naših ljudi, ki so v bližini mej naše domovine. Vsak čas je velika možnost inozemskega vpliva, da se ti naši ljudje odtujijo. >j\a mejah* je list, ki je potreben in ga mora brati vsak, ki resnično ljubi svoj narod. Nobena slovenska hiša ne sme hiti brez našega lista in ne sme biti gorenjskega kraja, ki bi ne dopisoval vanj. Ceste na Miirovi so kakor zaklete. Ne pomaga nobena prošnja in nobeni dokazi, da je treba v interesu Jesenic, kot izhodni turistični točki, posvečati več pozornosti ne samo sredini mesta, ampak tudi periferiji, ki je zaradi svoje lepše lege izpostavljena ostri kritiki tujcev, ki jim je merilo le najslalxsi vtis. Geste na Mu rovi, posebno Koso ve ulice so moramo sramovati, ker so njene hibe takšnega značaja, da bi se z malo dobre volje v najkrajšem času odpravile. S prepovedjo, naj bi se preprečilo polivanje ])omij in metanje različnih ostankov, celo ])epela, ki ob dežju za|)ro odtočne žle-lx)ve ob njih, tako da teče voda po cestiščih in odnaša nasuti pesek. Povsod jo treba napraviti vsaj odtočne žlebove in ne tako plitke kakor so Bolgarski pevci na Jesenicah Na svoji turneji po Jugoslaviji je bolgarski moški pevski zbor priredil na Jesenicah v Sokol-skem domu koncert narodnih in umetnih pesmi. Zasluga za vsestransko uspelo gostovanje gre mestni občini, ki je z dobro organizacijo pripravila bratskim gostom pač vse, kar more nuditi podeželsko mesto. V nabito polni dvorani, v kateri so bili poleg ostalih tudi zastopniki vseh krajevnih korpora-cij in društev ter predstavniki oblasti, je zvenela pesem za pesmijo v ubrani zvočnosti in enotni barvni zlitosti. Silno basovno težišče je pod skoraj da sugestivnimi gibi dirigenta krotilo tonsko obsežnost, da se ni vzpelo nad nekoliko šibkejših in mehkih višin tenorja, ki je v slehernem spevu zvenel kot srčna struna v bogastvu tonskih odtenkov. V tem je pač bistvo prave umetnosti, ki j/y^^je zbor pod vodstvom dirigenta visokih kvalitet razgalil hvaležni publiki, ki je bila zadeta v živo. Proyee^^e je zaključil s »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa УчЦЈапа stoje. Po koncertu je prirediii»>4jjpstna občina banket, na katerem je pozdravil brat« j^^lgare mestni župan g. Tine Markež, ki je v klenih ^^preprostih besedah poudaril pomen medsebojnih stw kov za uresničenje velike slovanske misli. Za njim so pozdravili Bolgare zastopniki organizacij. Med prijateljskim razpoloženjem, prepletenim s slovanskimi in slovenskimi s%)evi. smo obsuli vodjo bolgarskega zbora g. Peševa z vprašanji, toda ne iz gole radovednosti. Kako ste zadovoljni z uspehom? »Mislim, da je to vprašanje odvišno. i^oglejte obraze mojih varovancev; ti so najboljši dokaz, da so s koncertom popolnoma zadovoljni. Da, srečni so. Odkar smo prišli med Slovence, se nam zde vsi dnevi kot najlepši prazniki.« G. PešeA je srečen in zna se smehljati. Kaj mislite o Slovencih in naši pesmi? »Mnenja sem, da misel ne more obseči tega, kar čutim do Slovencev. Od nas se ne razlikujejo po ničemer drugem kot po jeziku. So odkritosrčni, veseli ljudje, z globoko čutečo dušo in veliko prirodno inteligenco — narod, ki stoji na vrhu slovanske skupnosti- Kljub krasoti in izvirnosti pa me včasih slovenska pesem zaboli, ker je v nji toliko ubitega hrepenenja in vriska, pomešanega s pelinom, toliko odtenkov prestanega gorja in trpljenja, toliko dokazov tlačenega, za svobodo borečega se naroda. In vendar je baš to spet nov dokaz, kako globoka in neizčrpnega bogastva polna je njegova duša.« Smehljal se je in ni se sramoval svoje ginjenosti. In Slovenija sama? »Imam vtis, da je Slovenija prostor, na katerem so nakopičene vse lepote v dovršeni obliki. Zdi se mi, da vsa ta prirodna barvitost odmeva v značaju Slovenca, katere lepote je umel zliti v vsa svoja dela, posebno v narodni pesmi. Jesenice z okolico skoraj na las nalikujejo Plovdivu z njegovo okolico in baš tu je iskati vzrok, zakaj se med vami počutimo tako brezskrbno domače in srečne. Odkrito vam povem, da bi najrajši ostali kar'fWksj lued vami in peli z vanfi. kakor znajo peti samo Skm ani.« Ci. Peše\ je po\'eoživili gibanje gorenjskih katoliških dijakov, ki je v takem razmahu, da bo ob Priliki jeseniškega Slovenskega tedna ])ostavljen ))rvi S|X)menik Zvezi gorenjskih dijakov. Na peti dan Slovenskega tedna »odo z dramskim prikazom Žnpanči-'■eve »Dume« otvorili prvo zborovanje (iDZ. ki naj Začrta bodoči program in vrže sidro na tleh gorenjskega prosvetnega žarišča. Prav je, da se poslednji stanovski odtenki v organizacijah zavarujejo in potrebno je, da se s tem pkrrpi zavest skupnosti in samozavest poedincev. '''druženje naše milajše katoliške inteligence pa moramo tem bolj iskreno pozdravili, ker se organizira cvet naroda, iz katerega bodo izšli katoliški voditelji 'u katoliški narod. C'e bi jeseniški Slovenski teden ne dosegel niče-sur aše kulturno življenje, najvažnejši činitelj vsega bodočega dela. Zapiski uredništva A. V. v L. V svojem dopisu se razpisujete o gnevu, ki vaui je »pokvaril ves apetit in razpoloženje« zaradi članka v naši zadnji številki pod naslovom »Priznati je treba«. Na koncu pisma pribijate, da so »takile članki pravcata zloraba tiskovne svobode«. Res ne vem, ali naj priznam tem besedam duhovitost šale, ali naj dam prednost prepričanju, da je vaš pojem o svobodi pomanjkljiv. Vsekakor pa sem vam dolžan hvalo za dobrohotno, čeprav nepotrebno svarilo. Hvala in na svidenje! Aliil, Jesenice. Pismo sem kljub vaši bojazni, da se bo tnogof e izgubilo, prejel in — vsa čast naši pošti — tiidi |)rebral s priloženim dopisom vred. Vaš članek bi bil kar dober, če ne bi Wlo v njem preveč osebnih podatkov, ki bi vas utegnm*i*;Uati. Svetujem vam. da se ^ bodoče držite strogo objektiviietfa merila, kajti le tako boste lahko koristno sodelovalr ; • A. S. J. Vprašate me, zakaj se ne razpišemo o - najbolj perečem vprašanjtt jeseniškega življenja, ki da je v vzročni zvezi z industrijo«. Menda ste prezrli to-poglednim potrebam krojene članke v prejšnjih številkah lista, ali pa so se vam zdeli — ker ste pač mladi — |)remalo udarni, če je tako, potem naj zadostuje: vse o pravem času, ki daje tudi t lan kom koristno dejstvovanje in upoštevanja vredno merilo. Potrpite! S. J. Kranj. Vašega članka ne morem priobčiti, ker je — oprostite izrazu — nesramen. Če hočete biti koristni, kakor pravite, potem molčite. Z. V. J. Naš list ni organ za razna posredovanja in tudi ne mesto, kamor naj bi se odlagale smeti. Vaš predlog ])a močno diši še po nečem drugem. Ne pričakujte ničesar in ne zamerite. K. L. R. članek priobčimo prihodnjič, /.glasite se osebno. Poravnajte naročnino za naš list! JUSTI PUČKO, JESENICE Kralja Petra cesta šte^. 12 Velika zaloga svetovno znanih dvokoles, kakor tudi vsi h kolesom pripadajoči deli. Kolesa se dobijo na ugodne mesečne obroke! pri prvih popravilih dohodnih poti, ampak bolj globoke, katerih namen je treba prilagoditi nagnjenemu cestišču. Drugače ti žlebovi nimajo pomena, ampak nasprotno služijo odlaganju odpadkov in smeti, ki tam gnijejo in povzročajo v toplih dneh neprijeten duh. Dokaz, da naj se vzporedno s popravili in regulacijo poti na Mu-rovi in Kosovi ulici posveča več pozornosti kanalizaciji, je cesta k cerkvi, ki je bila lepo urejena, pa jo je zadnji naliv razkopal in naplavil ves pesek na glavno cesto. Tako delo vsekakor ni koristno in ne gospodarsko, zato naj bi v bodoče tozadevni urejevalec podredil svoj regulacijski načrt zahtevam po trajnosti javnih del in radikalni izvedbi, ne pa samo čim hitrejši in začasni okrasitvi. Skupina nemških železničarjev je prispela v nedeljo, dne 22. maja 1.1. na kratek oddih v Jugoslavijo. — Na jeseniški postaji so jih pozdravili slovenski tovariši in jim v kolodvorski restavraciji priredili večerjo. S posebnim vlakom so nadaljevali pot v Split, na povratku si bodo ogledali gorenjske znamenitosti in naravne lepote. Krajevni vlaki Jeseni-ce-Podnart-Kropa in obratno so začeli s 2;. majem redno voziti. Vlak, ki je dosedaj odhajal z Lesc-Bleda ob 5.13, odhaja iz Podnart-Krope ob iA7, iz Otoč ob 4.52. iz Radovljice ob 5.05. Vlak, ki je odhajal z Jesenic ob 6.25, prihaja v Radov-Ijico ob 6.58, v O t oče ob 7.07, v Podnart-Kro)H) ob 7.12. Vlak pa. ki odhaja sedaj z Jesenic ob 22.30, bo prihajal v Radovljico ob 22.59, v Otoče ob 23.10 in v Podnar - Kro])o ob 23.16. Prošnja. Vincencijeva konferenca nujno potrebuje za ženo čevlje ištcv.'Se;-'še bolje štev. 39. Morda imate doma kake čevlje, ki bi jih' 'lutko pogrešali, a bi koristili* ubogi. Prosimo, da naše prošnje ne prezrete! Čevlje pa, ki jih nameravate ])odariti, oddajte v trgovini Krekovega doma. S Koroške Bele Jugoslovanski nac-iona-listi so v drobnih skibeh zaradi simpatij ZZD do »Jugorasa« in poskušajo udnšiti svojo osamljenost v vpitju o fašistični ideologiji, ki da že pro-nika v organizacijo ZZD, katera baje že uvaja fašistični sistem. Mi dobro vemo, da je vse to vpitje le golo ljubosumje zaradi hitrega razvoja ZZD, ki dobiva vse trdnejše in razsežnejše polje .svojega delovanja in grozi ustaviti politično razbijanje jugoslovanskih na- cionalistov v delavskih vrstah. Smo na poti, ki bo odločila organizacijsko sposobnost in življenjsko vrednost delavskih organizacij, zato je razumljivo to kričanje, ker vedo, da bi bili oni — jugoslovanski nacionalisti namreč — med prvimi, ki bodo morali umakniti svoje roke od snovanja delavske solidarnosti za enotnost delavskega gibanja pri nas, ki naj mu enkrat za vse-Ije uit rdi pravico do enakopravnega življenjskega deleža med stanovi in mu da pečat plemenite borbe za pravično rezani kruh. Temu načelu pa se bo morala podrediti vsaka dvoreznost, kar se pa seveda strašno upira pokvarjenemu nacionalnemu želodcu. Bliža se čas birme in prvega sv. obhajila. V ta namen potrebujete za svoje otroke molitve-nike, rožne vence, venč-ke, slike, albume itd. Vse to dobite lepo in okusno ter po zmerni ceni v trgovini Krekovega doma. Slavko Savinšek: Шed iHeSxddiO'^ Ш1есО' (Dalje) »Čemu? Saj so ti že oni povedali. Če bi bila jaz tvoj fant, ne bi pustila kaj takega s svojim dekletom, da veš!« A že je ihta pri kraju. Anica krene dalje, pred njo družba, ob njeni strani Jože. Z očmi visi na kipečih Aničinih ustnicah, tih in nem; v njem pa se drobi, kakor bi kdo tri orehe, naglo, šiloma. Družba zavije že med prve hiše v vasi. Nekam tihi so vsi, nič se noče prav razviti razgovor med njimi. Nekaj kakor mora leži vsem na duši, kakor tista neznosna tišina pred viharjem, predne se zasveti prvi blisk in udari prva strela. Govore samo posamezniki; pa še ti pritajeno, kakor strahoma. Anica pripoveduje obotavljaje se Joži dogodek. Skoro trgati mora Jože iz nje besedo za besedo. »Čemu mi očitajo vse častnike in uradnike! Ali morem kaj za to, če nore vsi za menoj? Sicer pa to ni nič hudega! Kaj sem še storila, da bi mogel kdo kamen vreči vame? Seveda, nevoščljivi so mi, ker z menoj vsi radi govore, zanje pa se nihče ne zmeni. Sem mar jaz kriva, če niso vse lepe?« »Hudobni so, Anica, in ti zavidajo, verjemi. Saj so meni tudi pravili vse mogoče; še celo gospod kaplan Tone mi je oni dan pripovedoval, da se včasih ne vedeš kot se spodobi- Pa sem mu povedal, da te dobro poznam in vem, da nisi nič hudega storila.« »Še temu se je treba vtikati vame! Ali naj samo doma sedim in šivam in molim in kvečjemu še v cerkev hodim?« V tem in takem pridejo do gostilne pod klancem prav na drugem koncu vasi in krenejo vanjo. V drugi, manjši sobi, je prijetno toplo, sonce sveti vanjo skozi okno in brž posedejo okrog edine mize. Anici in Jožetu puste prostor na kraju. V začetku noče pogovor nikamor, vsi se love za besedami. Mihec skuša zapeti, pa nihče noče pritegniti. Urška predlaga, da se gredo kapuci-narja, pa nikdo ne potegne z njo. Fantje hlastno pijo in tudi deklice več kot navadno. Seveda, že-gen je bil slan včeraj in danes in pot izžeja. No, pa pride z vinom počasi dobra volja. In z dobro л'о1јо pesem in šala in smeh. Počasi se dvigne oblak, ki je ležal na srcih, v očeh; mora popusti, ki je tiščala duše. Mladost ne prenese grenkobe. Posebno pomladi ne! Celo skozi rane prši sneg, skozi kri se rdeče smeje zdravje in razposajenost. Košir Jože, Jcscnicc moda, konfekcija, manufaktura IVAN BERNIK JESENICE, GOSPOSVETSKA CESTA Imam vedno sveže goveje in svinjsko meso, teletino, klobase, salame in šunko, suho meso in slanino po najnižjih dnevnih cenah Priporočam se za obilen obisk X _ •d IlKi' Pijte in jejte poceni in dobro Kdor hoče poceni jesti, pride V Xreicov dom Kdor hoče dobro jesti, se abonira V Ljudski Icuhinji Kdor hoče dobro in poceni piti. mora priti V Katalcombe Prišla je velilNa mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.