Gospodarske stvari. Zelje ali kapus, njegova pridelava, obdelava in poraba. M. Za krompirjem menda ni bolj občnoznanega, priljubljenega in tudi uži^anega 8o8ivja, kakor je zelje ali kapua. V vseb podobah, sirovo in sladko, kislo in presno, nam pribaja na mizo, 7 jubi ko meana prikuba, da celo 7 štrukljih, in 7«akokrat je nam dobro došlo in z 7e8eljem poažito. Pa tudi ljubi živini daje dobro, rado sprejeto krmn, bodisi koceno^je ali perje. Kra^e po zeljnati hrani obilno molzejo, 87inje se lepo redijo in slanino in okuano meao obetajo. Rea je aicer da komaj 100 kilov zeljnate krme toliko zaleže, kolikor 20 kilov dobrega sena, ali obilico zeljnate krme v dobrih letih le ae zelena turšica presega. V mnogih krajib se zelje le ko živinska krma prideluje, tako imenovano ,,kravje zelje". Nam gro tu pa le za zelje, ki aluži ljudem za hrano in le odpadki njegovi živini za krmo. Zeljnate glave so tudi iskano in večidel dobro placano kup6ijsko blago. Nekteri kraji so zarad svoje zeljereje daleč in široko na glaau. Tako se okoli Tulna na spodnjem Avstrijakem vsako leto po ato in sto tiso6 lepih ko škaf debelih zeljnatih glav pridela. Cele ladje se ga pripelje po Donavu na Dunaj iu lep denar za-nj izkupi. Tudi na Slovenskem, posebno v Ljubljanski okolici, se mnoga lepega in okusnega zelja pridela, ki je že v kupčiji ua dobrem glasu. Ljudje zelo poprašujejo po Ljubljanskem zelju. Tudi na polju med Ptujem in Mariborom se nabajajo pridni zeljerejci, ki vsako leto cele vozove tega priljubljega sočivja na trge v Maribor in Ptuj zvozijo. Moralo bi se posebno na to gledati, da se zeljnate glave kolikor mogoče dolgo 7 zimo lepo čvrste ohranijo, v tem 6asu je zeljna cena že posko6ila, in kmetic bi tako nekaj goldinarjev več za svoje pridelke potegnil. Tudi narejanja kislega zelja bi se moral Poljanec poprijeti in kislo zelje v kupčijo spraviti. Tako bi se mu njeg07 trud morda se bolje izplačal. Iz naaega cesarstva se ae leto na leto po veliko tisoč goldinarjev na tuje kraje posebno na Nemako v Divinaki okraj (Magdeburg) za kislo zelje pošilja. Zakaj bi ta denar ne mogel oatati v cesarstvu doma in zakaj bi ai ga ne mogle zaslužiti pridne Slovenske roke, ki so ga toliko potrebne. Eako se zelje prideluje? Zelje ali kapus le tam dobro stori in proapeva, kjer je kraj vlažen in topel. Ear 8e zemlje tice, se mu mora dobro postre6i. Posebno rado ima močno ilovato zemljo, naplavljene nižave ob rekab so mu posebno priljubljene. Tudi na novo pieoranih tra^nikih vlažne lege kaj lepo doraste. Njiva za zelje se mora dobro pripraviti. Pred zimo že jeseni jo je treba globoko preorati. Skozi zimo naj leži v grudab, da jo mraz močno prekrha. Spomladi se večkrat prepreorje po dolgem in po airokem, da se tako vea plevel že kolikor toliko v korenu zatare. Tudi brana in valjar morata pri tem delu pridno pomagati. Predno se sajenice poaade, ae preorana in prerabljana njiva 7 ogone in grede razdeli. Velike 7ažnosti za zelje je gnojitev. Biti mora gnojitev mocna in sicer z obležapim gnojem se mu mora pognojiti. V nekterih krajib imajo navado, da po hlevih izpod podo7 gnoj podrgajo, kjer se najboljši preležani in najmo6nejši gnoj nabira. To kaže, da zelju stari preležani gnoj najbolj tekne. Tudi s^injski in ov6ji gnoj zelju dobro dene, gnojnica in 61ove6jek mu koristi, lesni pepel mu rast pospešuje in večkratno zamakanje stanšano gnojnico sajeuicam v zeljniku močao pomaga. Zelja je ve6 in raznib sort. Gotov pridelek dajejo le pozne aorte. Etere aorte da najbolj kaže 7 kakem kraju zasajati in zarejati, to morajo skušnje pokazati in učiti. Brunšviška in Tulnska ste dan današnji najbolj v 6islib. Samo pravega 6istega seinena je težko dobiti. Kdor pa dobro in čisto seme ima, mora gledati, da ga čisto naprej zareja. (Eonec prib.) Appeltov sodček, v kterem se puter mede. M. Navadne pinje, v kterib se po kmetih sploh puter mede, imajo dosti napak, kterim bi se vsaka gospodinja pii medenju rada izognila. V ta namen je izdelal po mislib potujočega kmetijskega učitelja Belleville-ja na spodnjem Avstrijskem ključar Appelt v sv. Hipolitu na spodnjem Avstrijskem sodček za medenja, ki ga ho6emo tukaj nekaj pobliže popisati. Sod6ek, ki se pa da seveda v različni velikosti napraviti, najmanjši drži 15 litrov, leži na dveh kozicah, na sprednji in na zadnji. V tečajih na blazinicab teče spredaj in zadaj os, ki pa ne gre skozi sod, ampak je na obeh sodovih dneb močno pritrjena. Osina konca sta primerno močna in lepo uglajena, da v tečajib rahlo tečeta. Na pravem desnem osinem konca je nataknena vinta, s ktero se sod vrti. Sod je ali iz brastovega ali jesenovega leaa narejen. Dverce, skozi ktere se nalija, so dosti airoke, da more človek z roko vanj seči in jo sem ter tje po njem obračati. Zatvora je prav posebna in porabna. Pokrov tako dobro zapira, da ne more ne kaplje smetane izteči. In vendar ni capic potreba, da bi trduo zaprlo. Dvercam nasproti je manjša luknja za vodo in metudo. Ta luknja se 8 pilko zatika, pa tako trdno, da ni nobene capice treba, 8 ktero bi se pilka ovijati morala. Sodček ima ae tretjo luknjico za zrak in 8lap, ki pa ni ve6a, ko l'/a"2 centm. in ktero neko pero zapira. Ako se s peatjo na neko gumbo udari, odpre se zračnja luknja. Celi sodček je 7 železnih obročib, ki so z železnim lakom prevlečeni, lesnina pa je z firnežem ali neko žolto bar^o pobarvana. Smetena se s tremi perotnicami, ki so 7 sodčeku pritrjene, krepko premetaje. Da se sodček izniije in osnaži, se dajo te perotnice iz njega 7zeti. Gena se ravna po velikosti medenega soda. Dobijo se po 18, 21, 26 in po 30 gold., kakor je ve6i ali manjšl. Dobivajo se: F. W. Appelt, Schlo8sermeister in St. Polten in NiederiJaterreicb. Mislimo pa, da bi ga nasi sodarji in klju6arji vedeli narediti. M. Bučelicam dobra paša. Bučelicam dobro pašo daje ovijavna rastlina, kteri je po latinsko Boussingeaultia basaaloides ime. Ta rastliaa bitro raate, ima temnozelene liste, ki na kratkih pecljih prav obilno raatejo in tudi izvrstno prikuho špina6i podobno dajejo. M. Zelske bolhe, kako jih zatreti. Proti tema nadležnemu in akodljivemu mr6esu je le maloktero sredstvo. ki tudi do dobra pomaga. Priporo6a se jih 8 pelino^o 7odo poli^ati. V ta namen se sknha dobro periš6e pelinovoga perja 7 blizo 60 litrov vode in se pnsti, da se ta tekočina okoli 12 nr obstoji. Z njo se rastline poškropijo, kar je treba ve6krat ponoviti. Tudi tobak 'A—Va kila na 50 litrov 7ode kuhanega dobro pomaga. Tudi sledeči pomo6ek se priporo6a: Drobno rezanega pelina se zvari na premerni množini vode in z njo 1 del gnana (tičjega gnoja, kakor se po šta6nnah sem ter tje kupnje), 1 del malca (gipsa) in 4 deli lesnega pepela dobro napoji. Ta zmea 86 potem posnši, zriba 7 prah in z njim roane ali od dežja mokre rastline poštupajo. Sejmovi na Štajerskem. 19. maja Arnož, 87. Lenart, Rogatec; 21. maja Braalo^ce, 87. Lovrenc 7 SI07. gor., Eonjice; 22. maja Loka. Sejmo^i na Eoroškem. 19. maja 7 Celovcu; maja Eotice, 87. Mobor.