Poštnina plačana v gotovini.
LETO XL ŠTEVILKI 1.—2.
Slovenski Pravnik
Izdaja društvo ..Pravnik" v Ljubljani
VSEBINA:
1. PROF. DR. LAPA3NE: Za odpravo pojma ..zakonski zadržek" 1
2. DR. RUDOLF ANDREJKA: Nove smeri v našem upravnem posto-
panju 12
3. VIKTOR KOROŠEC: Nove smeri v romanistiki                              28
4. Književna poročila 36
5. Razne vesti 43
6. Kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 47
PRILOGI: Odločbe stola sedmorice v kazenskih stvareh Notarski Vestnik
V LJUBLJANI NATISNILA ..NARODNA TISKARNA"
1926
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja: Dr. Rudolf Sajovic Za Narodno tiskarno: Franc Dezeršek
SLOVENSKI PRAVNIK
Leto XL. Ljubljana, 1926.        Št. 1. in 2.
Za odpravo pojma »zakonski zadržek".
Prof. dr. Lapajne. I.
1. Za veljavnost vsakega pravnega posla zahtevamo po naravi sami in po določbah pozitivnih prav: osebno sposobnost poslujočih, možnost in dopustnost pravnega posla, izjavo poslovne volje, ki mora biti pri pogodbah vrh tega sporazumna, in — za veljavnost določenih pravnih poslov še sklepanje v določni obliki. Tudi ženitev je pravni posel in sicer pogodba (§ 44 o. d. z.). Zato bi pričakovali, da je postavil zakonodavec tudi zanjo pravkar navedene zahtevke veljavnosti: ženitno sposobnost zaročencev, možnost in dopustnost nameravane zakonske zveze, resnično in sporazumno izrečeno ženitnovoljoin — tukaj vedno — sklenitev v predpisani obliki. A temu ni tako. Skoro vsa pozitivna prava, tudi najnaprednejša, operirajo s Doimi »zakonski zadržek« in »zakonska prepoved«. (Zadnje se ne tičejo veljavnosti ženitne pogodbe, ža to se ž njimi v nastopnem, ni dalje baviti.) — S pojmom »zakonski zadržek« je to, kar se zahteva za veljavnost pravnih poslov pozitivno, za ženitno pogodbo izraženo negativno. To bi še ne motilo. Kar moti in kar dela norme o zakonskih zadržkih nejasne, ie, da jih pravni redi postavljajo pod precej drugačnimi sistematičnimi vidiki, kakor smo jih uvodoma spoznali za druge pravne posle.
2. Rimskemu pravu pojem »zakonski zadržek« še ni bil znan. Zato tudi ne more zahtevati zase tisto naprejšnje zanesljivosti, ki smo jo vajeni pri pojmih tega prava. Pojem se je pojavil šele v 12. stoletju in sicer za one zapreke, s katerimi je cerkev omejevala sklenitev zakonov. (Knecht: »Orundriss des Eherechts auf Grund des codex juris canonici,«, 1918. 1.) Obsegal je izvestne osebne lastnosti in stvarne okolnosti, ki so
i
2
Za odpravo pojma .zakonski zadržek"
branile osebam, ž njimi obremenjenim ali od njih prizadetim, se veljavno poročiti po cerkvenem pravu. Pozneje se je pojem nenaravno razširil na v s e bistvene zahtevke za sklepanje zakona; tudi na pomanjkanje resničnega privoljenja v zakon in prostosti volje, celo na pomanjkanje predpisane oblike. Novi codex juris canonici se je deloma že povrnil k ožjemu razumevanju pojma »impedimentum«, pa ga še ni opustil.
3. Najmlajše švicarsko ženitno pravo je obstalo, rekel bi, na pol pota razvoja, po katerem naj bi se prenesli na ženitno pogodbo isti zahtevki veljavnosti, ki jih poznamo za druge pogodbe. Švicarski civilni zakon postavlja najprej (v čl. 96—99) pozitivne zahtevke za »ženitno sposobnost« (ženitno zrelost, ženitno razsodnost in pri poslovno omejenih zaročencih zahtevek privoljenja njih zastopnikov); potem (v čl. 100—104) prehaja na »zakonske zadržke« (sorodstva, svaštva, ligamina, čakalne dobe) ter rabi ta izraz. Zahtevki za »ženitno sposobnost« in za »zakonski zadržek« stoje v skupnem (II.) odstavku, takoj za L, ki razpravlja o zaroki. Poseben (III.) odstavek se v švic. civ. zak. otvarja za »oklice« in »poroko« kot zahtevke oblike, a zadnji (IV.) za uveljavljanje ženitnih vicijev, pri čemer se dela znana razlika med »ničnostjo« in »izpodbojnostjo« sklenjenega zakona. Ko razpravlja o izpodbojnih razlogih, navaja švic. civ. zak. še nekaj okolnosti (zmoto, prevaro, silo), katere smo mi vajeni šteti k zakonskim »zadržkom«.
4. N e mi š k i drž. zak. se je ognil pojmu »zakonski zadržek«, a tudi vsaki sistematični razporeditvi zahtevkov za veljavno sklenitev zakona. V I. naslovu (I. odst, IV. knj.) razpravlja o zaroki, v II. naslovu o »sklenitvi zakona« in v III. naslovu o njegovi »ničnosti« in »izpodbojnosti«. V §§ 1303—1315 (I. n.) so določeni zadržki starosti, poslovne nesposobnosti, ligamina, sorodstva, svaštva, prešestva in čakalne dobe; v §§ 1316 do 1322 (II. n.) zahtevki oklicev in poroke; s §§ 1323 in sled. (III. n.) je urejeno uveljavljanje ženitnih vicijev, ob kateri priliki so tudi v tem zakoniku določeni zadržki zmote, prevare in sile.
5. N a š slov. dalm. o. d. z. se poslužuje pojma »zakonski zadržek« v najširšem, logično sploh ne več možnem pomenu te besede. (Prim. nadpise k §§ 48, 60, 69.) Po § 47 »sme skleniti
Za odpravo pojma .zakonski zadržek*.
3
ženitno pogodbo vsakdo, ako miu ni na poti noben zakonit zadržek«. V nadaljnih paragrafih so pod nadpisom »zakonski zadržki« določeni v s i zahtevki za njegovo veljavno sklenitev, vštevši predpise za obliko. — Ti zahtevki, oziroma (negativno) ti zadržki so razvrščeni po teh vidikih:
a) zadržki, izvirajoči iz pomanjkanja privoljenja, b) zadržki iz pomanjkanja »zmožnosti za smoter«, c) zadržki iz po-mankanja bistvenih oblilčnosti. Zadržki ad a) se dele dalje na take, ki izvirajo iz nezmožnosti dati dovoljenje, in na take, kjer nedostaje resničnega privoljenja (kljub zmožnosti zanjo).
Zadržki ad b) se dele na skupino pomanjkanja telesnih zmožnosti za smoter in na skupino nedostatka nravne zmožnosti za smoter.
Če vzporedimo te zadržke o. d. z. z zahtevki istega zakonika za veljavnost drugih pogodb, je moči (a le vobče) ugotoviti, da gre pri zadržkih »pomanjkanja zmožnosti za privoljenje«: za ženitno nezmožnost, nesposobnost zaročencev; pri zadržkih »nedostatka resničnega privoljenja« za nedoseženo sporazumno izjavo resnične ženitne volje; pri zadržkih »pomanjkanja telesne in nravne zmožnosti za smoter« za nezmožnost in nedopustnost nameravane zakonske zveze; končno pri zadržkih »pomanjkanja odličnih predpisov« za ¦zanemajrjeno obliko sklenitve.
Iz te vzporeditve in njenega rezultata sledi, da se je naš zakonodavec, ko je postavil zahtevke za veljavno sklenitev zakona, dasi je uzakonjeval cerkveno pravo in njegove izraze, še v precejšnji meri držal onih zahtevkov, katere postavlja za veljavnost drugih pogodb. Vendar premalo strogo!
6. Celo vrsto zakonskih zadržkov imamo, v pogledu katerih nastanejo, ker se Le zakonodavec držal preveč cerkvene in premalo lastne sistematike, utemeljeni dvomi, za pomanjkanje katerega (izmed štirih) zahtevkov veljavnosti gre pri njih. V notranjedržavnem konubiju ne pridemo radi tega v zadrego. Tukaj ostane zakon neveljaven, naj je neveljaven n. pr. radi ženitne nezmožnosti zakoncev ali radi nedopustnosti ženitne zveze med njima. Tem večjo napoto pa dela razvrstitev o. d. z. — pri presojanju veljavnosti »mednarodnih« in »medpokrajinskih« zakonov. Tu je včasih odločilne važnosti,
l*
4
Za odpravo pojma .Zakonski zadižek"
ali spada zakonski zadržek nacijonalnih pravnih redov v skupino onih, ki se tičejo ženitne zmožnosti zakoncev, ali onih, ki se tičejo dopustnosti (možnosti) njiju ženitne zveze, ali končno onih, ki izvirajo iz pomanjkljivega izrečenja ženitne volje. Le za presojanje veljavnosti mednarodnega (medpokrajinskega) zakona v pogledu oblike (četrtega zahtevka) te napote ne občutimo, ker se presoja veljavnost oblike po posebni kolizijski normi (lege loci actus).
7. Drugi zahtevki: Zenitna zmožnost, dopustnost (možnost) zakonske zveze, ženitna volja in njeno sporazumno izre-čenje se presojajo lege nationali vsakega nupturijenta. Tako že po §§ 4, 34 našega o. d. z., enako po čl. 1 haaške (I.) konvencije z dne 12. junija 1902, ki je za te tri zahtevke veljavnosti ustvarila celo nov terminus »pravica do sklenitve zakona« (droit de contracter mariage). Za lajika je ta novi izraz dober, jurist pa se mu bolje ogne. Norma namreč, da se ravnajo vsi trije ž njim izraženi ženitni zahtevki po lege nationali »vsakega nupturijenta«, ne pomeni za vse tri eno in isto. Za ženitno zmožnost pomeni, da mora biti podana za vsakega nupturijenta po njegovem lastnem domovinskem pravnem redu brez ozira na to, ali je podana tudi po domovinskem pravnem redu sozaro-čenca. Naša 15letna nevesta je ženitno zrela tudi za ženina, po katerega domovinskem pravu bi postala zrela šele s 16 letom. Kadar pa gre za presojo ženitne dopustnosti (možnosti), izhaja iz stvari same, da ž e n i t e v ni dopustna, če jo dopušča samo lex nationalis enega zaročenca, lex drugega pa jo reprobira. Naš stari stric ne more poročiti male nečakinje, za katero velja pravno področje, ki pozna zakonski zadržek sorodstva brez izjeme v četrto koleno, dasi s tem zadržkom po § 65. o. d. z. ni obremenjen. Tukaj torej ne sme biti ovire proti dopustnosti zakonske zveze niti s strani legis nationalis sozaročenca. Iz teh dveh primerov izhaja odločilna važnost okolnosti, ali se tiče kakšen »zadržek« domovinskih pravnih redov zaročencev njiju ženitne zmožnosti ali pa dopustnosti od nju nameravane zveze. (Seveda le tedaj, kadar izhajata iz različnih pravnih področij; ako sta pripadnika istega področja, vprašanje ni važno, kakor ni v notranjedržavnem prometu.) Pri tretjem zahtevku veljavnosti (sporazumno izrečenje ženitne volje) pri-
Za odpravo pojma .zakonski zadržek'.
5
haja do kolizij pravnih redov redkeje. Pri njem gre za resnično privoljenje vsakega zaročenca v zakon in za skladnost teh dveh privoljenj. V zadnjem pogledu se kolizija pravnih redov da komaj zamisliti, dočim so v prvem kolizije možne. Kadar bi nastale, bi morala biti istinitost sporazuma podana i s stališča ženinovega i nevestinega pravnega reda. resnično privoljenje v zakon pa samo po enem pravnem redu: ženinova po njegovem, nevestina po njenem. Razlikovanje in razlogi zanje so isti, kakor pri razlikovanju med ženitno zmožnostjo in dopustnostjo.
8. Za mednarodno zasebno pravo potrebujemo torej predvsem jasnega odgovora na vprašanje, kateri »zakonski zadržki« našega o. d. z. se tičejo ženitne zmožnosti naših državljanov in kateri ženitne zveze, ki jo nameravata skleniti, čim se tiče zakonski zadržek zadnje, je nemožna zakonska zveza s tujcem, habilitiranim po lastnem, dishabilitiranim po našem pravnem redu. Čim se tiče zakonski zadržek le ženitne zmožnosti, mu taka dishabilitacija ne dela napote. Zaželenega jasnega odgovora na stavljeno vprašanje naš o. d. z. pri mnogih zakonskih zadržkih n e podaja. Danes n. pr. nihče ne ve, ali sme Slovenka poročiti češkoslovaškega (iz svojega stanu izstopivšega) duhovnika ali meniha, ker ne vemo. ali se protivi naš (v čsl. odpravljeni) § 63 o. d. z. le ženitvi takih oseb (exreligiosov) ali tudi ženitvi ž njimi. Zakonodavec je imel, kakor razumljivo, pred očmi, le potrebe notraniedržavnega konubija, kjer vprašanje ne nastane. Mednarodni konubij 1. 1811. skoro še ni bil nič razvit. Bodoči zakonodavec pa mora računati s tem: razvitkom in izpolniti vrzeli dosedanjih norm, ki jih je odkrilo mednarodno zasebno pravo. Katere so te vrzeli, pokažem v podrobnem pod II. Vrzeli ne bi bile nastale, če bi bil zakonodavec tudi za sklenitev ženitne pogodbe dosledno izvedel tisti shema zahtevkov, ki ga postavlja za veljavno sklenitev drugih pogodb.
II.
A. Nesporno se tičejo:
1. ženitne zmožnosti: zadržek nezrelosti (nedoraslosti) po § 48 o. d. z.; zadržek nerazsodnosti, vsled ka-
6
Za odpravo pojma .zakonski zadržek"
tere je postal zaročenec nesposoben, uvideti posledice svojega privoljenja v zakon (trenutne ali trajne); zlasti zadržek duševne bolezni brez ozira na to, ali je bil zaročenec preklican ali ne, po §§ 48 cit.; zadržek popolnega preklica (§ 3 pre-klicnega reda); zadržek poslovne nesposobnosti za privoljenje v zakon, vsled katere potrebuje zaročenec privoljenja s strani druge osebe (očeta, varstva, skrbništva). Sem spadajo zlasti nedoletniki, omejeno preklicani in osebe, glede katerih je podaljšana očetovska oblast ali varstvo. Zenitna zmožnost našega državljana je podana, čim je zrel, razsoden, poslovno sposoben (in ni preklican) po našem pravnem redu. Strožji pravni red sozaročenca — tujca ga ne more dishabi-litirati, kakor bi ga milejši ne mogel habilitirati. V pogledu nerazsodnosti pride do kolizij med pravnimi redi težko, tem lažje v pogledu zrelosti in načinov, kako se dopolnuie manj-kujoča poslovna zmložnost.
2. dopustnosti (možnosti) nameravane ženitne zveze:
zadržek zakonske vezi po § 62 cit.,
zadržek sorodstva po § 65 cit.,
zadržek svaštva po § 66 cit.,
zadržek prešestva po § 67 cit.,
zadržek streženja po življenju soproga enega izmed zaročencev po § 68 cit., končno
zadržek udeležbe na razvodnem razlogu po § 119 cit. Naš državljan se zato ne sme poročiti s tujcem1, ki je obremenjen z enim teh zadržkov po našem pravnem redu, dasi ž njim ni obremenjen po svojem lastnem. Zadržke zakonske vezi, sorodstva, svaštva in streženja po življenju soproga poznajo tudi drugi pravni redi, a so drugje v splošnem milejši, kakor pri nas. Zadržkov prešestva in udeležbe na razvodnem razlogu nekaj tujih zakonikov ne pozna. Zato so kolizije pravnih redov v vseh teh pogledih možne. Sklenitve zakona ne bo dopustiti, čim pozna te vrste zadržek pravni red le enega zaročencev.
3. resničnega privoljenja v zakon: zadržki sile, otmice in zmote po §§ 55, 56, 57 o. d. z.
Za odpravo pojma .zakonski zadržek"
7
Neveljavno je privoljenje našega državljana v zakon, čim ga je dal prisiljen, v stanju otmice, ali čim se je pomotil v osebi sozaročenca (error in persona oz. error in qualitate in errorem personae redundans). Ne smejo pa okrniti veljavnosti privoljenja našega državljana po določilih našega pravnega reda pomanjkljivosti, ki jih pozna pravni red sozaročenca, ne pa tudi naš. Silo in zmoto v osebi uvažujejo sicer vsi pravni redi, zato v teh pogledih do kolizij ne bo prišlo. Neveljavnost privoljenja radi stanja otmice (ne prisiljenosti) pa je zadržek, specifičen našemu pravu. — Da je tudi zaročenec resnično privolil v zakon, se bo (analogno) presojalo po njegovem domovinskem pravnem redu, ne po našem, tudi ne po obeh.
B. Veliko manj jasen in cesto sporen je odgovor na zanimajoče vprašanje pri nastopnih zadržkih:
1. Telesne nezmožnosti po § 60 o. d. z. Res ima ta določba v mislih le imp. coeundi, ki je tako naraven zadržek, da v praksi ne bo prišlo do kolizij pravnih redov. (Če se poročita starčka, ne smeta uveljavljati tega zadržka privati juris po § 96 cit., ker jima je bil zadržek ob poroki znan). A tuja prava so strožja in poznajo cesto zakonski zadržek imp. generandi, spolnih bolezni itd. Nastane vprašanje, ali bremene ti zadržki zgolj na osebi bolnega zaročenca, tako da je njemu nemožno stopiti v veljaven zakon, ali nameravani zakonski zvezi, taiko da tudi ž njim ni možno skleniti veljavnega zakona. V poslednjem slučaju bi se utegnila izpodbijati veljavnost zakona, sklenjenega od Nemca ali Švicarja s spolno bolno Avstrijko ali od zdrave Avstrijke s spolno bolnim Nemcem ali Švicarjem, dasi poznata zakonski zadržek le nemško in švicarsko, ne tudi avstrijsko pravo. V prvem slučaju bi Avstrijka (živeča po istem žen. pravu, kakor mi) zadržka ne utegnila uveljaviti, ker ga njena domovina ne pozna. Odgovor na vprašanje ravno v tem slučaju ni težaven: Gre za očuvanje zdravja zakoncev in njih potomcev, zato bolni zaročenec ni le osebno ženitno nezmožen, ampak je tudi nedopustna ženitna zveza ž njim. Če je njegov domovinski pravni red milejši, postane dishabilitiran po strožjem pravnem redu sozaročenca. Pravilnost tega odgovora podpira uvrstitev našega § 60 med zadržke pomanjkanja zmožnosti za »smoter«.
8
Za odp'avo pojma .zakonski zadržek*
2. Zadržek zmote v pogledu, da je žena nosna žezdrugimv smislu § 58. Tu ne gre za zmoto v dej. stanu (poslu), kakor pri zmoti v osebi, temveč za lastnost neveste, ki stoji na poti veljavnosti zakona pod pogojem, da zanjo ženin ob poroki ni vedel (da je bil v »zmoti«). Slučaj je podoben prejšnjemu, zato tudi rešitev analogna. Zakonski zadržek ne dela neveste zgolj osebno nesposobne za ženitev, ampak bremeni na zvezi ž njo. Zato sme zak. zadržek uveljavljati tudi ženin (ki nosečnosti ni poznal) iz takega pravnega področja, ki zadržka § 58 ne pozna; zadostuje, da ga pozna pravni red neveste.
Važna je ta rešitev v praksi za konubij s takimi tujci, katerih domovina dopušča izpodbijanje veljavnosti zakona radi gole t. z v. »zmote v meščanski osebi« sozaročenca. Po § 124 št. 2 švic. civ. zak. sme izpodbijati veljavnost zakona, kdor se je odločil za sklenitev zakona v zmoti o tako važnih lastnostih drugega zakona, da se od njega ne bi pričakovalo privoljenje v zakonsko skupnost, ako bi bil te lastnosti poznal. Podobno se uvažuje kot izpodbojni razlog po § 1333 nem. drž. zak. zmota o takih osebnih lastnostih drugega zakonca, ki bi bile za izpodbijanje upravičenega zakonca ob poznavanju stvarnega položaja in ob pametni presoji bistva zakona odvrnile od sklenitve zakona. — Če bi vse te lastnosti utemeljevale le ženitno nezmožnost ž njim obremenjenih oseb in upraviče-vale le moteče se zakonce za izpodbijanje, bi utegnili pač Švicarji in Nemci izpodbijati svoje zakone s tako diskvalifi-ciranimi inozemskimi osebami (brez ozira na njih domovinsko pravo), ne tudi vice versa. Ker pa stoje lastnosti na poti zakonski zvezi sami (nevarnost njih podedovanja!), se sme na §§ 124, 1313 cit. sklicevati tudi tujec, ki je poročil zakonito diskvalificirano osebo iz švic. in nem. pravnega področja, dasi je njegovi domovini ta izpodbojni razlog nepoznan.
3. Zadržek višjih posvečeni in slovesnih obljub brezzakonstva po § 63; posito (non concesso), da ostane dobljeni charakter še po izstopu iz duh. stanu oz. iz reda indelebilis, in da Unger ne trdi prav. ki je v svoji razpravi »Monchsehen und Pristerehen« dokazoval pomotnost tega nazora.
Za odpravo pojma .zakonski zadržek".
9
Rešitev vprašanja, ali ostane tak duhovnik ali menih zgolj osebno ženitno nezmožen ali postane nezmožna tudi ženitna zveza ž njim, je težavnejša. V notranjem drž. prometu vprašanje ne nastane. Tembolj je pereče v mednarodnem, ker je že večina držav odpravila ta zadržek. Ce bi ostal duhovnik radi višjih posvečen] zgolj osebno ženitno nezmožen, bi utegnila Slovenka poročiti čsl. državljana, ki je zapustil duhovski (meniški) stan; če pa brani § 63 tudi ženitno zvezo s takimi osebami, je veljavna poroka ž njimi nemožna. — Kanonsko pravo, v katerem ima ta zak. zadržek svoj izvor, je jasno: preti z excommunicatio latae sententiae ne le duhovnikom (menihom), ki bi se hoteli poročiti, (dasi le civilno), ampak tudi njih zaročenkam. Seveda ostane kljub kan. izvoru za razlago § 63 merodajno njegovo besedilo in tisti smisel, ki mu ga je dal
državni zakonodajavec. Besedilo » Du h o v n i k i, ki so......
in redovniki ..... ki so ..... ne smejo sklepati veljavnih zakonovj« govori (proti kan. pravu) za zgolj osebno ženitno nezmožnost eksreligiosov. Pripisujem važnost temu besedilu, ker je pri drugih zadržkih, o katerih smo spoznali, da bremene na ženitni zvezi, povsem drugačno: Po § 62 sme
biti »ob istem času poročen en moški le z eno žensko......«;
po § 65 »se ne sme skleniti veljaven zakon« (med sorodniki); po § 66 »nastane iz svaštva zak. zadržek«; po § 67 je »neveljaven zakon« (med prešestniki); po § 68 »se ne sme skleniti veljaven zakon« (med osebami, od katerih je ena stregla po življenju soproga drugega); končno je po § 60 »trajna impo-tenca zakonski zadržek«. Nikjer v teh določbah ne govori zakonodajavec tako subjektivno o ženitni nezmožnosti, kakor v § 63. Smisel § 63 se pa razlaga od Rittnerja, Czyhlarza in v najnovejšem času od Walkerja ravno nasprotno, da ovira ženitno zvezo samo. Sklicujejo se pa vsi ti znanstveniki zgolj na kanonistični izvor določbe in na doslednost staroavgtrijske judikature. Zanj bi govorila tudi uvrstitev zadržka med zadržke pomanjkanja za »namen« (bojazen pred pohujšanjem). Na vsak način je § 63 med tistimi, ki nujno potrebujejo za mednarodni promet avtentične interpretacije s strani zakono-davca. Na njeno potrebo so Avstrijce opozorili že na haaški konferenci 1. 1900 (gl. moj spis o njej v SI. Prav. 1910. str. 168).
10
Za odpravo pojma .zakonski zadržek
4. Zakonski zadržek različnosti vere po § 64: se danes splošno razlaga tako, da brani zvezo med kristjani in osebami ki niso krščanske vere. Kat. Slovenki torej ni moči veljavno poročiti čsl. ali vojvodinskega žida, dasi tema dvema domovinsko pravo ne dela nobene zapreke. (Pred enim letom so publicirali slov. listi oklic zakona, ki ga je nameraval pred vojv. matičarjem skleniti vojv. Žid s katol. Slovenko). Tuje-državna praksa in judikatura interpretirata rada § 64 v milejšem smislu, češ da bremeni zgolj na naših kristjanih (da se ne smejo poročiti s tujimi nekristjani), ne na nameravani zvezi. Po mojem mnenju ne gre, da bi se taka interpretacija udo^ mačila, ker zadržek ni zgolj religijoznega izvora, ampak tudi evgenetičnega pomena.
5. Posebno težavno je internacijonalno razumevanje in uporabljanje našega zadržka katolicizma.
Po dvornem dekretu z dne 17. julija 1835 št. 61 zib. j. z. »ne sme oseba, ki je bila ob sklenitvi zakona akatoliška, pa je kasneje prestopila v katol. cerkev in bila razvedena od svojega nekatoliškega soproga, ob življenju tega skleniti nobenega veljavnega zakona (absolutni zadr. kat.) Po dv. dekretu z dne 26. avgusta 1814 št. 1099 je »razvedenim nekatoliškim osebam ob življenju njih razvedenih soprogov donuščeno. poročiti le akatoliške osebe (relativni zadr. kat., ki ga ponavlja tudi prej cit. dv. dekret iz 1. 1835 z besedami »da katoliške osebe ne smejo sklepati veljavnih zakonov z razvede-nimi akatoliškimi ob življenju razvedene protistranke«).
Oba zadržka sta stilizirana subjektivno. Bremenila bi torej le na akatoliku, ki je postal po sklenitvi zakona katolik (absolutno), in na katolikih (relativno), ne pa na ženitni zvezi ž njimi. Vendar ni tako. Zakonodavec je marveč ravno s statuiranjem relativnega zadržka katolicizma pokazal, da re-probira vsako ženitno zvezo, s katero bi katolik priznaval, da je ligamen poročenega, od soproga razvedenega akatolika še pred smrtjo soproga ukinjen. Zgled: Čsl. akatolik, ki se je kot tak poročil, nato postal katolik in bil od svoje akatoliške soproge razveden, se želi drugič poročiti s slov. kat. nevesto. Lege nationali ni obremenjen z nobenim zadržkom. Vendar ga Slovenka ne sme poročiti. Na poti tej zvezi sicer ne stoji abso-
Za odpravo pojma .zakonski zadržek"
11
lutni zadržek katolicizma (ker ga čsl. pravo ne pozna), pač pa relativni, ker mora Slovenka respektirati obstoj ligamina, dokler živi razvedena ženinova prva soproga. Drug zgled: Slov. samec (kat.) želi poročiti razvedeno čsl. katolikinjo ob življenju njenega prvega soproga. Tudi ta zveza ni možna. Ne stoji sicer na poti absol. zadržek katolicizma, ki bi zadel le čsl. katolikinjo, če bi ga njeno pravo poznalo, pač pa slovenski relativni, ker mora slovenski katol. ženin respektirati obstoj ligamina, dokler živi razvedeni nevestin prvi soprog.
III.
Zadnji zadržek kaže obenem pot bodočemu zakonodavcu, kako naj stilizuje zakonske zadržke (kolikor jih bo sploh pri-držal), da bo iz o. d. z. razvidno, ali se z zadržkom dishabili-tujejo državljani osebno, ali reprobira njih zakonska zveza.
Zaženitnonezmožnost,se naj pridrži subjektivna stilizacija n. pr. nezreli, nerazsodni, popolnoma preklicani, poslovno nesposobni (brez zakonitega soprivoljenja) in duhovniki ter menihi (če se zakonodajavec odloči za to interpretacijo) ne smejo skleniti veljavne ženitne pogodbe.
Da se izrazi ne dopustnost (nezmožnost) ženitve, je treba objektivne stilizacije, ki more biti (po različnosti razlogov nedopustnosti) različna n. pr.:
med sorodniki, svaki, prešestniki, kristjani in nekristjani se ne sme skleniti veljavna ženitna pogodba; ali:
z osebami, ki so že poročene, ki so stregle po življenju soproga ali so udeležene na razlogu, iz katerega je bil njegov prejšnji zakon razveden, ki so impotentne ali so zanosile z drugim moškim in z razvedenimi akatoliki ob življenju drugega soproga, se ne sme skleniti veljavna ženitna pogodba, ravno-tako ne od teh oseb (v zadnjem slučaju, če so katoliške vere).
Da se izrazi neveljavnost ženitne pogodbe, kadar izjavljeno privoljenje v zakon ne ustreza lastni lex nationalis, bo zadostovala stilizacija: Prisiljena, v stanju otmice ali v zmoti glede osebe sozaročenca izjavljeno privoljenje v zakon dela sklenjeni zakon neveljaven.
Pri teh stilizacijah (pri katerih sem seveda opustil opis podrobnega dej. stanu posameznih zadržkov) bo tudi za med-
12
Nove  m ri v na<em upravnem postopanju.
narodni konubij jasno, da se ženitna zmožnost in resnično privoljenje v zakon presojata zgolj po domovinskem pravnem redu vsakega zaročenca (državljana po našem, tujca po njegovem), dočim bremene vsi drugi naši zakonski zadržki na ženitni zvezi sami, tako da dishabilitujejo tudi tuje, po lastnem domovinskem pravu ženitno zmožne zaročence.
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
Dr. Rudolf Andrejka.
Upravni postopek se tiče stvari javnega prava, ki so z zakonitimi predpisi odkazani upravnim oblastvom. Ni treba, da so to vedno upravni zakoni. Tudi civilno pravo od-kazuje v nekaterih pravnih odnošajih, tako n. pr. v bračnem pravu ali v primerih § 1339 o. d. z. upravnim oblastvom pristojnost in postopanje, nasprotno pa predvidevajo upravni (n. pr. vodopravni) zakoni sodno pristojnost. Pojem javnega prava je v raznih državah in dobah različen. Da je stvar javnega ali zasebnega prava, je odvisno od t e g a, ali se smatra, da je splošnost temeljem vsakokratnih nazorov na abstraktno predstavljeni vrsti določnih dejanskih razmer zainteresirana ali ne. Socijalna miselnost in razpoloženje je danes večinoma še samo etična zahteva. Pomagati bližnjemu ob nezgodah ali v nevarnosti, ni še postala splošna zahteva javnosti; le v določnih za javnost važnih slučajih, n. pr. ob požarih je ta etična zahteva dobila pravno sankcijo z določbo požarnopolicijskih redov, da je vsakdo dolžan brezplačno pomagati pri gašenju. Fotografiranje je vobče svobodno vsakomur, v vojni ali pri predmetih vojaške obrambe pa je iz javnih interesov prepovedano; kup in prodaja so zadeve zasebnega prava, nakupovanje in kopičenje najpotrebnejših živ-
Nove smeri v našem upravnem postopa ju.
13
lijenjskih potrebščin pa že zadene na odpor javnosti; najem stanovanj, v normalnih razmerah svobodna stvar privatnega pogajanja, postaja ob pomanjkanju stanovanj javna zadeva, ki jo urejujejo upravna oblastva; svobodno razpolaganje z lastnino sploh je ena glavnih panog privatnega prava — toda ne sme se uporabljati v škodo skupnosti in v zakonih o agrarni reformi, o razlastitvi i. t. d., je ravno naša doba proglasila interese te skupnosti za močnejše, odkazujoč razpolaganje z lastnino v prid javne koristi upravnim oblastvom.
Meje med privatnim in javnim pravom, med sodstvom in upravo niso torej nepremične, ampak se menjajo in prilagodijo potrebam in nazorom javnega življenja vsake dobe. Zato igra v upravnem postopanju moment svobodnega preudarka tako veliko vlogo. Vendar nikakor ne gre, proglasiti ta moment za bistvo upravnega postopanja češ, v politični upravi se dela zgolj po svobodnem preudarku, v sodstvu pa po zakonih. Ta teorija, ki je bila priljubljena v literaturi preteklih desetletij, je danes zastarela, vendar jo je še vedno potrebno odklanjati, ker se skuša v manj razvitih upravnih razmerah policijskemu elementu javne uprave dati prednost njenim sodnim poslom. V vodopravnem, obrtnem, verskem in med-verskem, v domovinskem in državljanskem, občinskem in uradniškem pravu je moment svobodnega preudarka vobče dokaj manj važen; tu je upravnim oblastvom dana prilika in naloga, da sodijo cesto o zelo zamotanih pravnih razmerjih in to ne na podlagi prostega preudarka, marveč po striktnih zakonitih določbah.
Nasprotno imajo tudi sodišča pogosto priliko, uporabljati moment »proste ocene«, ako sodijo po svojem »svobodnem prepričanju« o tem, ali je bil ogrožen »javni interes«, ali in koliko je škoda bila »znatna«, ali je preživnina ali dota »zadostna«, ali je odškodnina primerna, ali je nravnost »občutno« kršena, ali se je kdo »nespodobno« vedel itd. Razen tega vršijo sodišča v nespornem postopanju naravnost upravne posle, n. pr. pri postavitvi varuha, pri določitvi dote ali preživnine, pri polaganju obračunov, v konkurz-nem postopanju itd.
14
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
Pravni viri za upravno postopanje so dani v pestrem številu zakonov in naredb javnega prava, ki določajo v splošnem posamezne njihove faze — enotnega p o-stopnika nimamo, — potem v mnogih specijalnih zakonih in naredbah, ki urejajo predvsem materijalno pravo, a vsebujejo tudi predpise o formalnem postopanju, v zakonih in naredbah, o organizaciji upravnih oblastev in upravnih sodišč; tudi ustava ima glede temeljnih načel upravnega postopanja in zaščite njih zakonitosti nekaj važnih določb. V določnih slučajih, n. pr. v policijskokazenskem in disciplinskem postopanju je izveden naslon na sodno kazenski postopnik, v drugih n. pr. pri poslovanju upravnih sodišč pa na civilno-pravdni red.
Upravno postopanje je slonelo pred vojno pri nas na načelih oficijozne maksime, varstva javnih koristi, sumarnosti, ust n osti in nejavnosti, slednje z izjemami, ki jih je izsilila razvijajoča se zakonodajna tehnika v varstvo isubjektivnih pravic. Načelo materijalne pravne moči oblastvenih odlokov, vpogleda v uradne spise, obrazloženih sodb in odlokov, poduka o pravnih lekih itd., se je le polagoma uveljavilo. Zoper nedelavnost oblastev ni bilo — razen v disciplinskih predpisih nobene procesualne odpomoči, inštančni red ni bil omejen, razen ob soglasnih sodbah dveh stopenj, tako da so sodile ob nesoglasnih sodbah redoma kar tri, časih celo štiri stopnje.
Avstrijski dekreti iz 1. 1799, 1807, 1810 in 1840, ministrske naredbe iz 1. 1850, 1853, 1854, 1855, 1858 in 1860 ter avstrijski zakon z dne 19. maja 1868 o ureditvi političnih upravnih oblastev tvorijo vsled pravne kontinuitete, proglašene v naredbi narodne vlade od 14. nov. 1918 ur. list štev. 111/18 ter v členu 134 ustave deloma še vedno podlago za postopanje upravnih oblastev pri nas in v Dalmaciji. V njih je izražen namen, omogočiti s smotreno organizacijo upravnih oblastev prve in druge stopnje pravilno poslovanje uradniškega aparata v prid javnih koristi. Državna modrost uradniškega aparata je večja in boljša nego mnenje strank, ki naj se uklonijo uradni volji. Uprava je izraz enotne volje deželnega kneza, privatna inicijativa. samostojno zastopanje
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
15
pravic in zahtev ji je tuja in protivna. Od upravnih oblastev se zahteva le inicijativno in simotreno varovanje javnih koristi ter ohranitev reda in miru; — subjektivne pravice strank v javnem pravu pa se upoštevajo le v podrejeni meri.
V ustavni dobi z razvijajočo se deželno zakonodajo, z rastočo veljavo samoupravnih teles, z ustanovitvijo upravnih sodišč so številni predpisi o formalnem postopanju vedno bolj utesnjevali svobodno kretanje upravnih oblastev. Leta 1896. je bil izdan državni zakon o pravnih sredstvih, leta 1903. pa znani Korberjev ukaz na politična oblastva, naj ustrezajo kolikor moči željam strank, naj utemeljujejo svoje odločbe in to tudi v stvareh prostega preudarka, da dovoljujejo vpogled v spise, da vročajo rešitve pravnim zastopnikom itd. Avstrijska uprava je kljub pomanjkanju enotnih procesu-alnih predpisov, čeprav bolj počasi, pa vendar razmeroma dobro poslovala. Ne more se ji odrekati, da je bila vseskozi poštena, da je delovala v resnici nesebično in strokovnjaško za dobrobit ljudstva, zlasti na gospodarskem polju in se posluževala zaeno izvrstnega izvršilnega aparata, slovečega avstrijskega orožništva.
Glavni vzrok, da vsa ta dobro organizovana uprava vendar nikakor ni zadovoljila prebivalstva nenemških dežel, je tičal v germanizatorični, torej protinarodni nameri, ki jo je avstrijska uprava povsod uveljavljala.
Doba sedmih let, ki nas že loči od časa, ko so se z osnovanjem ujedi njene države Srbov, Hrvatov in S 1 o v e n c ev vse politične ustavne in upravne razmere zelo korenito izpremenile, je prinesla mnogo novih smeri v naše upravno postopanje.
1. Pritožbe, da je naš jezik zapostavljali in radi škode in težav, ki so jih povzročale v tujem jeziku izdani in zato nerazumljivi odloki bivših avstrijskih upravnih oblastev, so prenehale. Danes se vrši ne samo zunanje, ampak tudi notranje uradovanje upravnih oblastev izključno v narodnem jeziku. Ta preokret pomeni velik napredek in znatno poenostavljenje upravnega postopka. Če so se prej izdajali strankam le prevodi odločb višjih upravnih oblastev v slovenskem jeziku, se sedaj vroči izvirna odločba višjih oblastev ali sodba upravnih
16
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
sodišč neposredno. Ta okolnost je zelo važna. Sreski poglavar utegne namreč zagrešiti pri prepisovanju ali pri zmotnem tolmačenju tega, kar je za stranko važno, pomote ali druge pogreške, stranka pa ima pravico, da dobi resnično in avtentično rešitev od onega oblastva, na katero je naslovila vlogo. Vročitev izvirnega odloka ali sodbe pa tudi razbremeni preobremenjene sreske poglavarje ter poenostavi, pospeši in pocenjuje njih uradovanje. Oblika rešitve potom razpisa na nižje oblastvo je bila priljubljena v časih, ko je narodni jezik delal težave tujim upravnim oblastvom, danes pa je treba ravno po načinu sodnih oblastev sedanjo enakost uradnega in narodnega jezika porabiti za poenostavljenje upravnega postopanja.
2. Prevrat nam je prinesel tudi skrajšanje policijsko kazenskega postopanja za enkrat le v Sloveniji z uvedbo takozvanih kazenskih nalogov. Naredba deželne vlade od 16. dec. 1919 Urad. 1. štev. 809 pooblašča politična oblastva, da kaznujejo prestopke, ki jih je ovadilo javno oblastvo ali javen organ, na podstavi lastnih službenih opazovanj, do zneska 500 K ali zaporne kazni 5 vini brez prejšnjega zaslišanja s kazenskim nalogom. Šele ako obdolženec v roku 8 dni po dnevu vročitve naloga ugovarja, se uvede redno postopanje. S to uredbo, ki velja samo za državna policijska oblastva, je dokaj razbremenjeno kazensko postopanje političnih oblastev prve stopnje.
3. Upravno postopanje je nadalje pri nas skrajšano in razbremenjeno z določbo člena 18. zakona o državnem svetu in o upravnih sodiščih, v katerem je ustanovljeno pod prejšnjim režimom tolikrat priporočano, a nikdar izvedeno načelo dveh administrativnih stopenj, ne glede na to, ali so sodile v stvari enako ali različno. Vsled tega predpisa so končane, kar je zelo pomembno, administrativne stvari na 2., torej zadnji stopnji pri domačem velikem županu, sodna tožba pa gre na domače upravno sodišče v Celju.
4. Avstrijski upravni postopek ni poznal, — razen dero-lucije po § 6 domovinske novele iz 1. 1896 radi opustitve občinskega odbora in pa nadomestne izvršitve po § 92 in 97 občinskega reda radi nedela županovega, nobene pravdne od-
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
17
pomoči zopor malomarnost upravnega oblastva. Ako je nižje upravno oblastvo s svojo odločbo odlašalo, stranka ni imela drugega pota, kakor da se je obrnila na nadrejeno oblastvo z nadzorstveno pritožbo z opozoritvijo za odpomoč. Pravice izsiliti remeduro od višjega oblastva pravdnim potom stranka ni imela.
Naša zakonodaja nam je prinesla in sicer v členu 2. odst. 22, prej omenjenega zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih tudi v tem pogledu delno izboljšanje, toda praktični pomen še ni ugotovljen, ker je zadevna določba širši javnosti še premalo znana.
Stranka, ki ji ni bilo moči dobiti nobene odločbe od pristojnega upravnega oblastva v 3 mesecih od dne, ko jo je ponovno zahtevala s posebnim spisom, se sme obrniti na upr. sodišče, odnosno na drž. svet za odpomoč. Ako se izkaže, da je navedba resnična, postopa upr. sodišče (drž. svet) na tožbo, kakor da je pristojno oblastvo zavrnilo t o ž i t e 1 j e v o zahtevo. Tu bi bil torej izjemni slučaj, da odloča sodno oblastvo v upravnih zadevah kot prva stopnja. A zakon ustanavlja domnevo, da se je stvar v takem slučaju malomarnosti admin. oblastva negativno rešila, torej vendarle rešila. Z ozirom na določbo členov 18. in 24. točke 3 bi bilo morda še dvomno, ali gre v tem slučaju domneva zakona tako daleč, da je stvar v 2. stopnji negativno rešena. V tem slučaju morali bi tolmačiti določbo, da se mora odločba ponovno zahtevati s posebnim spisom, tako, da je nasloviti spis na nadrejeno oblastvo. To naziranje pa ni vzdržljivo. Res je sicer, da ima stranka tudi po naših zakonih zaprositi oblastvo za odpomoč zoper malomarnost podrejene stopnje, toda ta korak nima, kakor je že prej navedeno, značaja pravdne, ampak nadzorstvene pritožbe. Vrh tega zahteva čl. 24, točka 3, da je pritožba na višje oblastvo podana zoper upravni akt ki ga pa v tem primeru sploh ni. Člen 22 govori tudi o tem, da še ni izšla odločba pristojnega oblastva. Pristojno pa je višje oblastvo za odločbo šele tedaj, ko pride v položaj, da sodi o že izvršeni odločbi prve stopnje. Končno sta vzlic čl. 22 vobče predpisani dve stopnji sodečih oblastev ograničeni le na zgoraj, ne na spodaj.   V posebnih
2
18
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
zakonih, ki so izišli v naši dobi, n. pr. v zakonu v občinskih volitvah v Sloveniji, je reklamacijsko postopanje omejeno le na upravno stopnjo ter je administrativno pravni postopek z odločbo te stopnje zaključen. Tu je torej slučaj, ko bi pritožbe na 2. admin. stopnjo sploh ne bilo moči vložiti.
Jasno je torej in ustreza nameri zakona, ki hoče skrbeti za hitro in izdatno odpomoč, da se sme stranka, kateri pristojno prvostopno upravno oblastvo odreka odločbe, po preteku 3 mesečnega roka neposredno obrniti na upravno sodišče odnosno, če je za odločbo pristojno ministrstvo, na državni svet.
5. Kakor v vseh demokratsko urejenih državah, je tudi v naši državi ustava in upravna zakonodaja prežeta od globoke bojazni pred strankarskimi vplivi na organe vobče, odnosno policijske uprave in pred uveljavljenjem teh organov v javnih in političnih stvareh. Ustava je ustvarila v 8. oddelku, ki govori o upravni oblasti, močno jamstvo zoper tako vplivanje na upravni organizem s tem, da je stavila v členu 107, 2. odstavek vsako izrabljanje oblasti in položaja državnih uradnikov v strankarske namene kakor tudi vsako vplivanje sta-rejšin na državne uslužbence v ta namen pod kazensko sankcijo.
Ta določba je vstavljena v oddelek o upravni oblasti, zato je jasno, da velja predvsem za državne upravne uradnike. O uradnikih samoupravnih oblastev ta člen ne govori. Uradniški zakon je v členu 95 ponovil te ustavne določbe in poglobil, ko je izrekel, da so ondi zabranjena dejanja disciplinski pregrešek, ]x>dvržen strogim disciplinskim kaznim. Ustava pa postavlja še druge garancije. Po členu 73 policijski uradniki (tu so mišljeni po srbski dikciji vsekakor tudi politični, to so uradniki takozv. notranje uprave), finančni in šumarski uradniki ter uradniki agrarne uprave sploh, ne smejo kandidirati pri volitvah, razen če so prestali biti uradniki te vrste leto dni pred razpisom volitev. Drugi uradniki, ki izvršujejo javno oblast, ne smejo kandidirati v volilnem okrožju svoje teritorijalne pristojnosti.
Uradniški zakon razširja in dopolnjuje te določbe v členu 95 s tem, da uradniki, ki nimajo pravice kandidirati, ne smejo
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
19
\obče in ne v volilnem okrožju svoje teritorijalne pristojnosti sklicevati strankarskih in političnih shodov ali biti njih izvrševalec ter da ne smejo organizirati niti predstavljati političnih strank in skupin. Če postopajo drugače, se kaznujejo disciplinsko, če pa kandidirajo, izgube službo.
Vendar pa se zakonodajcu ne zde vsi ti zaščitni predpisi še vedno dovolj varni in učinkoviti. Zato ustanavlja v stvareh, ki jih smatra za važne ali pa posebno podvržene vplivu parlamentarnih strank in njim služečega upravnega aparata, poleg že omenjenih osebnih garancij za organe politične uprave tudi še posebne pravdne garancije, ki jih vidi predvsem v postopanju sodišč. To je logična posledica nazi-ranja, da je upravni ali kakor ga radi imenujejo, policajski uradnik po nujnosti stvari same, ki jo zastopa, pristranski in da mu torej ni moči nepristransko soditi. Srbsko upravno pravo, čigar močen vpliv na upravno zakonodajo naše države ni moči utajiti, namreč ne pozna onega razvitejšega tipa upravnega uradnika, ki ne vrši samo policijskih poslov, ampak sodi tudi o kompliciranih sporih, tožbah in konkurencah javnega prava enako kakor civilni sodnik o civilnih pravdah (prim. obrtne, vodopravne, industrijske, železniške, lovske, gozdne, domovinske, občinske, farne stvari). Upravno sodstvo se pa za srbsko upr. pravo pričenja šele pred upr. sodiščem. To stališče, ki je bilo pred 40 leti v srednji Evropi precej razširjeno v praksi in teoriji, pa je danes v vseh pravnih državah premagano.
Sodno presojevanje uvodnih administrativnih poslov je pri nas ustanovljeno v vseh slučajih pritvora za kaznjivo dejanje, hišne preiskave, prepovedi in razširjanja in prodaje tiskanih del, s posebno strogimi kavtelami, ki določajo uničenje upravnega posla, ako ga upravno oblastvo v 24 urah ne predloži sodišču v potrditev.
Tudi disciplinsko postopanje je v naši zakonodaji v vseh težjih slučajih v nasprotju s prejšnjim odvzeto dosedanjim upravnim disciplinskim komisijam ter odkazano disciplinskim sodiščem, ki so v prvi stopnji upravna sodišča, v drugi pa državni svet. Tudi tu vrše upravna oblastva le kratko predhodno preiskavo (čl. 180 ur. zak.), odnosno, če odredi
2*
20
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
tako disciplinsko sodišče, redno disciplinsko preiskavo. S tem pa je tudi vse upravno postopanje izčrpano, vse drugo: razprava, dokazovanje, sodba je stvar disciplin, sodišča, le izvršitev pravnomočne sodbe je zopet stvar pristojnega upravnega oblastva.
So pa tudi posli, kjer pripušča naša zakonodaja upravnim oblastvom, da sicer postopajo v prvi stopnji, da pa o pritožbah zoper administrativne odloke sodijo redna sodišča. Ta pravdni postopek nalikuje sicer pravdnim določbam avstrijskih obrtnih, vodopravnih, razlastilnih itd. zakonov, ki navajajo stranke s zasebnopravnimi zahtevki na pravno pot, ako ni doseči njih pobotanja v sporazumu, a se od njega bistveno loči po naprej in določno odkazani sodni pristojnosti v 2. stopnji. Tu sem gredo določbe čl. 25 z a k o n a o zaščiti reda in miru v državi, po katerem smejo policijska oblastva sicer razpustiti udruženja, ki so spremenila svoj namen in se pričela baviti z nedopuščenimi ali protizakonitimi agitacijami, pravilnost teh upravnih poslov pa presojajo v slučaju pritožb redna sodišča.
Ista namera je tudi v našem volilnem pravu, kolikor gre za volitve v narodno skupščino, torej zopet za odlične politične pravice, zajamčene državljanom z ustavo (čl. 69—74). V volilnih zakonih iz 1. 1922, ki urejajo reklamacijsko in volilno postopanje, je upravnim oblastvom odvzeta skoraj vsa inge-renca. Že razporedbo poslancev po volilnih okrajih določa posebni državni odbor, sestavljen iz parlamenta in predsednikov najvišjih sodišč, kandidatne liste in potrditev volilnih imenikov so odkazane pristojnim sodiščem, overovljenje mandatov, torej veljavnost volitev pa izvrši poseben verifikacijski odbor v narodni skupščini.
Pa tudi v manj važnih stvareh je odvzeta političnim oblastvom dosedanja kazenska pristojnost. Tako sodijo po novem tiskovnem zakonu o vseh tiskovnih prestopkih sodišča, ravnotako je bila odvzeta pri prestopkih zakona o posesti in nošenju orožja v nasprotju z avstrijskimi zakoni in naredbami policijskim oblastvom vsaka kazenska oblast.
Vse te številne slučaje preveva misel zakonodajca, da je politična ali kakor jo rad imenuje policijska uprava kot iz-
Nove smeri v na}em upravnem postopanju.
21
vrševalni organ vsakokratne gospodujoče parlamentarne večine po svojem bistvu, ustroju in namenu pristranska in da je treba zato pred njenim poslovanjem zaščititi vsaj najvažnejše državljanske pravice in one čine državljanov, ki ustvarjajo državno voljo.
Ker policijska uprava po svojem bistvu ne izvršuje in ni niti zmožna niti poklicana, da se drži zakonov, ampak le, da izvršuje naredbe centralne uprave, ki zopet ni druzega kot vrhovni upravni organ gospodujočih strank, se mora najti drug organ, ki varuje zakon tudi v važnih upravnih stvareh — to pa je po ustavi in po naravi stvari zgolj sodnik. Ali in koliko je to naziranje vsaj za one pokrajine, kjer vrše po pravnikih upravljana politična oblastva važne narodno-gospodar-ske in razsodilne posle, ki jih nikakor ni moči šteti za policijsko pravo, pravilno in ali je to podrejanje javne uprave in njenih akademično izobraženih odločujočih organov na stališče navadnih »policajcev« javni upravi na korist, je vprašanje, ki ga bo razvoj naše uprave sam razrešil.
Ti primeri, ko posega pravosodna oblast, prestopajoč ustavno načelo delitve oblasti, kot nekak korektiv v upravno postopanje, so za enkrat še izjeme.
7. Redoma vrši nadzorstvo nad zakonitostjo upravnih činov šest upravnih sodišč in kot višja pritožna instanca državni svet. Ugotoviti nam je torej dvostopnost administrativnih in dvostopnost upravnosodnih instanc. Poleg tega je državni svet prva in edina pritožna instanca za tožbe zoper upravne akte centralnih oblastev.
Ustanovitev nezavisnih upravnih sodišč in preuredba državnega sveta v upravno sodno oblastvo je bil važen zakonodajni čin, ki je približal našo upravno postopanje upravnemu sistemu razvitih pravnih držav.
S tem, da sodijo ta za določne dele naše države čisto na novo uvedena nezavisna upravna sodišča ne samo o ma-terijalni zakonitosti upravnih činov ampak tudi o pravilni, izčrpni in zakoniti uporabi upravno pravdnih predpisov, je zajamčena upravnemu postopanju večja stalnost, sigurnost in razvojna zmožnost ravno na podlagi konstantne in enakomerne prakse upravnosodnih pravorekov, seveda pod pogojem,
22
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
da upravna oblastva spoštujejo in izvršujejo, kakor zakon veleva, razsodbe upravnih sodišč, odnosno drž. sveta. V tem pogledu je za naše administrativno postopanje važno povsem samosvoje stališče, ki ga je zavzelo naše upravno sodišče v Celju v stvareh prostega preudarka. Dočim je avstrijsko upravno sodišče dosledno odklanjalo vse stvari svobodnega preudarka v materijalnem in formalnem pogledu, je zavzelo naše upravno sodišče drugo stališče. V § 21 odst. 2 svojega pravilnika je to sodišče določilo, da kolikor je upravnemu oblastvu postopati po predpisih občega ali posebnega upravnega postopanja, vprašanje pravilnosti tega postopanja ni stvar svobodnega preudarka, čeprav je imelo oblastvo glede materijalne vsebine upravnega akta pravico, odločevati po svobodnem preudarku. To ne izključuje, da bi ne bilo treba ugotoviti vse činjenice, potrebne za podvajanje stanja stvari pod abstraktno pravno normo. Svobodna ocena teh činjenic in dokazov pa ni smatrati za svobodni preudarek.«
V smislu tega stališča, ki ustreza moderni pravni teoriji o svobodnem preudarku, je upravno sodišče sprejelo in sodilo tudi o policijsko kazenskih stvareh, kolikor je pri njih dognalo kršitve bistvenih oblik postopanja odnosno protislovno ali nepopolno svobodno ugotovitev stanja stvari. To pomnoženo podvajanje zadev svobodnega preudarka pod upravno sodstvo je koristno in potrebno, ker si upravna oblastva noter do ministrstev še vedno v teh stvareh prisvajajo v praksi absolutno svobodo odločbe in ukrepov, meneč da zoper te ukrepe sploh ni ;pritožbe niti na nadrejeno policijsko oblastvo, nikar na upravno sodišče.
V dosedanjih izvajanjih so ugotovljeni novi pojavi in smeri glede našega upravnega postopanja, kolikor se nam javljajo v zakonodaji.
Vobče je tu opazovati določen, čeprav še nesistematičen napredek, iki se kaže v nameri poenostaviti in pospešiti upravno postopanje, obvarovati upravo pred strankarskimi vplivi, odpraviti procesuatnim potom nedelavnost oblastev ter omejiti oblastveno samovoljo.
Preostaja le še kratek pogled v specialno organizacijo upravnih oblastev in njih kompetence, ko-
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
23
likor vplivajo čestokrat v bistvenih vodilih spremenjene, na upravno postopanje.
Umevno je, da država, ki je ujedinila pred sedmimi leti 12 ozemelj z različnimi upravnimi ustroji, ne utegne čez noč ustvariti enotne in brezhibne upravne organizacije.
Priznati je tudi, da je zakonodaja z zakonom o obči upravi, z uredbo o razdelitvi države na oblasti, z uvedbo enotne organizacije stalnega in strokovno usposobljenega uradniškega aparata potom zakona o državnih uradnikih skušala modernizirati našo upravo, vendar so hibe in nedostatki te organizacije še vedno veliki.
Naša uprava počenši od ministrstev pa doli do sreskih poglavarjev trpi na hipertrofiji upravnih organizmov. Stari srbski zakon o centralni upravi, ki velja subsidijarno, dokler ne izide že napovedani novi zakon o centralni upravi, predvideva samo 8 ministrstev, danes jih imamo še 17. Po prevratu je bila, kakor v trgovskem življenju, tudi tu napočila prava zlata doba ustanavljanja in snovanja, čestokrat brez prave potrebe. Vsa ta ministrstva, generalne direkcije najrazličnejših reso-rov, generalni inšpektorati, sindikati, komiteti, v pokrajinah oddelki ministrstev, delegacije, direkcije in komisarijati, inšpekcije in komisije, so se hitro in uspešno osnovale na podlagi enostavnih naredb, včasih tudi zgolj ministrskih internih odlokov. Vsako teh oblastev je ljubosumno čuvalo svojo pristojnost dokazujoč svojo življenjsko potrebo in delavnost z neštetimi in sploh ne več preglednimi uredbami, ukazi, pravilniki, uputi, statuti, propisi in razpisi in to brez ozira na to, ali ne posega z njimi v pristojnost drugih oblastev in ali niso vsled tega v isti stvari izdana morda dvoje ali več nasprotujočih si rešenj od strani več oblastev. Posledice tega mnogo-vladja je bila in je še velika zmešnjava in pravna nesigurnost, ki težko oškoduje in ograža miren razvoj našega gospodarskega življenja.
Že vidovdanska ustava, še bolj pa zakonodaja iz 1. 1922, je spoznala veliko nevarnost, 'ki preti od tega kaosa oblastev in uradov ustavnemu principu trostopne upravne hierarhije.
Zakon o obči upravi je po navodilih ustave pri--držal resorni centralistični sistem v ministrstvih, toda deceu-
24
Nove smeri v našem upiavnem postopanju.
traliziral, odnosno dekoncentriral upravo z ustanovitvijo oblasti in srezov ter poveril srednji in najnižji upravni instanci zaeno tkz. občno upravo, ki ima posle nastopnih 10 ministrstev: ministrstva notranjih del, prosvete. agrarne reforme, poljedelstva in voda, gradb, trgovine in industrije, narodnega zdravja, socialne politike, ver, šum in rud, slednjega z upravo raznih državnih domen. Na čelo oblasti je postavil velike župane, na čelo srezov pa srezke poglavarje kot odgovorne instance.
Posledica te upravne reforme je bil podred raznih do tedaj samostojnih oddelkov ministrstva velikim županom, odnosno zadevnih strokovnih referentov sreskemu poglavarju. Temu podredu so se deloma vprav srdito uprli šefi in predstojniki zadevnih oddelkov in boj traja še danes. V oddelkih, ki so bili izlikvidirani, pa je s poznejšimi uredbami nekaterih ministrstev zopet oživela na podlagi nepravilnega tolmačenja čl. 3 zakona o občni upravi obširna samostalnost referentov,, ki gre tako daleč, da si lasti pravico za sopodpis referenta na poročilih in odlokih velikega župana ter poroča in odloča v tehničnih stvareh, n. pr. pri upravi podrejenih zavodov, celo brez velikega župana, odnosno sreskega poglavarja. Zopet se skuša strokovnjaško stališče, precenjujoč pomen in veljavo svojih tehničnih mnenj in svojega tehničnega poslovanja v srednjih in nižjih instancah, osvoboditi vsake podrejenosti in povrniti že skoraj premaganemu resornemu sistemu v oblastih in srezih absolutno veljavo.
Na drugi strani pa si pridobivajo posebno tehnični strokovnjaki posle, ki so in morajo ostati v vsaki redni upravi domena upravnih juristov. O tem samo en primer. Po § 125 zakona o zaščiti delavcev izrekajo vse kazni, določene s tem zakonom, oblastni inšpektorji dela. Zoper njih sodbe gre pritožba na ministrstvo socialne politike. Pesne pomisleke vzbuja že abnormalno dejstvo, da sodi o takih policijskih kaznih m i -n i s t r s t v o, z načeli upravnega sodstva pa je nezdružljiva določba, da vrše kazensko, torej strogo sodno funkcijo strokovni organi ki so po zakonu o inšpekciji dela izključno tehniško izvežbani.
Nove smeri v našem upravnem postopanju
25
Praktična izvršitev zakona o obči upravi se je tudi sicer pretvorila v nasprotje z namero zakona, dati prebivalstvu hitro delujočo in ceno upravo. V smislu čl. 134 ustave in čl. 25 zakona o obči upravi so bili preneseni določni posli pokrajinskih uprav, ob njih likvidaciji po min. naredbah na podlagi odločbe min. sveta postopoma na že itak preobremenjena ministrstva.
Posledice te nesmotrenc centralizacije, tega kopičenja vedno novih materij pri centralni upravi, so za prizadete stranke zelo škodljive, včasih usodne. V resorih, ki jim danes primanjkuje juridično in strokovnjaško izobraženega uradništva, rešujejo zamotane spise le z velikimi težavami.
Slične razmere vladajo na državnem svetu, kjer se stekajo vse pritožbe zoper spise vseh 15 ministrstev, a tudi zoper sodbe upravnih sodišč cele države. Tudi tu ni enotnih pravo-rekov, kar opažamo zlasti pri provedbi državnih uradnikov. Dobri poznavalci zakonov in razmer posameznih pokrajin in sploh pravniško izobraženi strokovnjaki so v državnem svetu prepičlo zastopani, kar je glavna ovira za temeljit študij spisov in za njih reševanje.
Iz teh kratkih obrisov in slučajev je razvidno, da se v našem upravnem postopanju pojavljajo povsod nove smeri in vidiki, posledice onega kipenja, ki se poraja, kjerkoli se mešajo različno močne snovi. V postopku nižjih upravnih oblastev samem je videti lahno napredovanje v smislu modernih načel delavnosti, skrajšanega postopanja, stalnosti in nepristrano-sti upravnih organov, omejitve njih svobodne volje s pomno-žitvijo strožjih pravdnih predpisov, uvajanje enotne upravne prakse vsled enakomerne prakse pravorekov upravnih sodišč.
V organizaciji centralnih oblastev in njih uredbodajni oblasti je še vse v razvoju. V centralni upravi stroga izvedba birokratskega resortnega sistema z rastočo koncentracijo upravnih poslov, pomanjanje sporazumne rešitve prizadetih ministrstev v enakih upravnih poslih splošnega ali konkretnega značaja.
V obči upravi je sicer formalno uvedeno načelo na zunaj enotno osnovanih in v prvi vrsti odgovornih personalnih instanc, velikega župana in sreskega poglavarja, a prodrto in oslabljeno po zopetnem prodiranju dragega in okornega re-
26
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
sornega sistema in z nesmotrenim uveljavljenjem izključno ali sovrstno pristojnih strokovnih šefov in referentov. S tem namesto ene izvršilne upravne oblasti na zunaj, včasih kar trije reprezentanti te oblasti, kompetenčni in osebni konflikti, zmanjšanje avtoritete na zunaj.
Zaviranje in zastoj upravnega postopanja vsled kopičenja nevažnih poslov na 2. in 3. stopnji; vsled preobremenitve odločilnih strokovnih referentov s posli manipulativne narave in podrejene važnosti nemožnost poglobljenja v komplicirane spise, drage in dolgotrajne intervencije strank v oddaljeni in čestokrat nepoučeni centrali. Škoda in cesto odrekanje pravice gmotno šibkejšim slojem vsled nemožnosti dragocenih intervencij. Pomanjkanje juridično izvežbanega in o posebnih pokrajinskih prilikah zadosti informiranega stalnega in poklicnega uradniškega osebja pri centralnih oblastvih, posledica še ne premaganega nazora o zasebnopravnem značaju upravnega uradnika, ki se menja po strankarstvu, ne pa po javni potrebi. — Odtod obilica pravno nevzdržnih in v določnih pokrajinah neizvršljivih splošnih naredb. Zato nevarnost kabinetne zakonodaje, ki temelji zgolj na zakonitih pooblastilih finančnega zakona ali celo zakona o dvanajstinah in prihaja iz kabinetov ministrskih načelnikov in referentov brez zaslišanja v praksi stoječih velikih županov, še manj pa prizadetih gospodarskih in strokovnih krogov.
Kje in kako naj se organizira odpomoč zoper te težke hibe naše uprave? Odgovor je kratek, a izčrpen: v zakonu!
Načelo zakonite uprave, zakonite ureditve upravno oblastvene organizacije, zakonitim potom urejenega upravnega postopanja tako splošnega kakor kazenskega, bo odpravilo ali vsaj znatno omililo dosedanje hibe in težave.
Vodilna načela reorganizacije oblastev bodijo: sporazumno reševanje stvari v ministrstvih ob dani korealnosti, de-koncentracija ministrskih poslov in prenos manj važnih poslov na velike župane in sreske poglavarje, zato pa močna koncentracija v občni upravi, ukinjenje vseh takozvanih samostojnih ministrskih oddelkov, obstoječih i>od katerimikoli naslovi, in popolna podreditev njih referentov velikemu županu in sre-skemu poglavarju.   Po večini vpliv organov obče uprave na
Nove smeri v našem upravnem postopanju.
27
vse korporacije javnega prava v oblasti, prenos kaznovalne oblasti inšpektorjev dela in njih podreditev občni upravi, iz-vzemši posle strogo tehnične narave; uvedba zakona o ured-bodajni oblasti upravnih oblastev z določeno kompetenco ministrstev velikega župana in sreskega poglavarja, uvedba načela, da se uredba novih ali temeljita preosnova obstoječih upravnih oblastev izvrši edinole z zakonom.
Stroga izvršitev določb uradniškega zakona s postopno in pospešeno uvedbo stalnega poklicnega, fakultetno izobraženega uradništva za konceptno in upravnosodno službo v vseh instancah. V upravnem postopanju omejitev svobodnega preudarka z zakonitimi določbami, priznanje civilnega upravnega sodstva tudi izven mej policijskega kazenskega postopanja ter ob uvedbi zakonitih garancij za zakonito upravo postopna omejitev in končno ukinjenje poseganja sodnih instanc v še nedo-vršeno administrativno postopanje.
Zakonodajca čaka ogromno delo, a razvoj naše hitro konsolidujoče se države ga zahteva. Naj bi se kmalu in srečno dovršila v smislu navedenih smernic. Naj prodre načelo, da politična uprava ni samo s t r a h o v a 1 n a oblast, ampak da je sodnica, prijateljica in pomočnica naroda v njegovih težnjah in težavah. Pod tem vidikom zadobi administrativno postopanje tudi napram sodnemu enakovredno veljavo in pomen. Varstvo in zmaga prava, ki ga predvsem zasleduje sodstvo, je le en del s t r e m 1 j e n j a p o občni blaginji, ki jo skuša doseči država v svoji upravi. Naj bi obveljalo zanjo načelo: Skrb za občno blaginjo v luči pravice!
28
Nove smeri v romanistiki.
Nove smeri v romanistiki.'
Viktor Korošec. Ljubljana.
Rimska pravna veda ubira zadnjih štirideset let nova pota. To nam jasno kažejo številne revije, ki so izključno ali vsaj v velikem obsegu posvečene rimsko - pravnim raziskovanjem, predvsem nemška Zeits_chrift der Savignystiftung fiir Rechtsgeschichte. romanistični oddelek; italijanske: Bulletino deli' Istituto di diritto romano; Archivio giuridico; Rivista italiana per le scienze giuridiche; francoska Nouvelle Revue historique de Droit frangais et etranger; nizozemska Tijdschrift voor Rechtsgeschiedenis. Radi zanimivosti je omeniti, da ima že daljna Japonska svojo romanistično revijo: Kiauto Uoga-kukvvai Zasshi.2
Nastopne vrstice naj podajo kratko in skromno sliko razvoja, ciljev, sredstev ter senčnih strani nove interpolacij-, s k e rimsko - pravne šole. Da je moči razumeti vsa njena stremljenja, je treba, da si v par potezah predočimo celotni razvoj rimskega prava. Ono se pričenja za pravnega zgodovinarja z zakonom dvanajsterih plošč (451/0 pred Kjr.).3 Tu je bil položen temelj za strogo narodno, še zelo oblično pravo: i u s c i v i 1 e. Ker to kmalu že ni več zadoščalo novim potrebam in zahtevam, si je ustvarilo  rimsko  pravo  v pretorju
1 Naveočni članek ima samo informativen namen. Radi tega, zlasti pa iradi oizlko •odmerjenega prostora je bilo treba se omejiti na najsplošnejše obrise. Razprave ki prihajajo v -poštev iz najnovejše literature, so: Fr. Ebrard, !Die Orundsatze der mcdernen Interpolationenforschung, v Kolrlerjevi Zeitschr. f. vergl. Reehtswiss. 36. z>v. 1920, str. 1—27; F. S c h u 1 z, Einfiihrung in das Studium der Digesten, iTiibingen 1916; P. Bonfante, Le interpolazioni (Stona del diritto romano, vol. II., 3. izd. 1923, str. 126 —166); B e s e 1 e r - VVeiB - K ii b 1 e r - Kt e 11 e r, Obersicht iiber die ital. Rechtsliteratur 1915—'1922 v Zeitschrift der Savigny,stift., ram. odd., zv. 45, str. 546—615.
2 B. Kiibler, Geschichte des romischen Rechts, Brlangen 1925. ' Navzlic ostrim ugovorom nekaterih romanistov (Francoz Ed. L a m-
bert in Italijan Ettare Pais) VKtraja vladajoča teorija odločno na tra-dicijonalnem datiranju zakonodaje XII plošč; kolikor je moči presoditi, — upravičeno.
Nove smeri v romanistiki.
29
(urbanus 367, peregrinus 242) nositelja napredka. V svojem ediktu ščiti on pravno — zlasti od lex Aebutia (med leti 149 in 146 pr. Kr.) dalje — nove življenske odnošaje ter tako dejansko ustvarja novo pravo: ius honorarium. Z nastopom principata pa je tudi ta demokratični »magistratus« doigral svojo vlogo in zares zaslužna je bila Hadrijanova odredba, naj se uradniško pravo petrificira kot edictum perpetuum. Med tem je nastopil na pozorišču tretji činitelj, ki mu je bilo usojeno, da spravi rimsko pravo do višine, kakor je doslej še ni doseglo nobeno zasebno pravo, namreč rimski pravniki. V nobenem pravu niso pravniki toliko veljali kakor v rimskem, kjer jim je bila celo poverjena pravica »iura condere« (Gai. 1, 7). Pomisliti moramo pri tem, da imajo Rimljani v vsej svoji zgodovini le eno kodifikacijo: zakon dvanajsterih plošč. Ako se dalje spomnimo, da so bili pretor in sodniki (iudex, arbiter, recuperatores) izbrani iz naroda in so zato pri izvrševanju svojega poklica imeli okoli sebe zbor (consilium) izkušenih in pravno izobraženih mož, katere so morali pred lastno odločitvijo zaslišati, nam bo razumljiv veliki ugled rimskih pravnikov. Njihov vpliv je hotel ravno Avgust izkoristiti v svoje namene, ko je najodličnejšemu juristu svoje dobe, Labeonu, podelil nezaprošeni privilegij, ut ex auctoritate principis respon-deret; na ta način so dobili avtorizirani juristi pravico izdajati odločbe, ki so v danih slučajih sodnika vezale, torej določno pravo ustvarjajočo oblast. S tem pa je bil razvoj prava tudi najtesneje spojen z razvojem principata. Zelo zanimivo je dejstvo, da so prva tri krščanska stoletja — torej doba diar-hije, vlade princepsa in senata — tudi klasična doba rimskega prava, oziroma doba klasikov rimskega prava. Ne le Rim in Italija, marveč tudi province: Afrika (Julijan), Sirija in Fenicija (Papinijan, Ulpijan) so dale svoje najboljše sinove, da s svojo genijalnostjo izpopolnijo ono pravo, ki naj postane za dolgo dobo pravo &y/;h>. Rimski klasiki pa niso delovali le praktično, ampak vsaj v enaki meri tudi znanstveno. Kakor nekoč pretor, tako se tudi oni niso trdovratno oklepali preživelih oblik in zastarelih nazorov, marveč so s svojim finim čutom za časovne potrebe pripomogli, da se je rimsko pravo vedno bolj izpopolnjevalo. Izredno važno je pri tem dejstvo, da so klasiki
30
Nove smeri v romanistiki.
v svojih spisih vedno upoštevali prednike. Tako sta tudi zadnji klasični korifeji Paulus in Ulpijan (t 228) izčrpala in predelala v svojih spisih prejšnje klasike.
Z Dioklecijanom je zaključena klasična rimsko - pravna doba. Iz obeh naslednjih stoletij poznamo le še dva podpovprečna jurista, Hermogenijana in Charisija. Najjasnejši dokaz za duševno uboštvo te dobe v pravnem oziru nam nudi zakon o citiranju iz 1. 426. Ne sodnikova preudarnost, marveč že par sto let mrtvi klasiki naj odločajo o sporu, in med spisi mrtvih duševnih velikanov se odreja natančno urejeno glasovanje.
Ko je veliki Justinijan I. zasedel bizantinski prestol, je živo občutil to neurejenost4 v pravu. Slično kakor skoro 130!) let kassneje Napoleon I. — samo še v mnogo težjih razmerah — je sklenil kodificirati vse veljavno pravo. Ius civile ter ius honorarium je obenem s pravom pravnikov dal zbrati v dige-stah. Pri tem ni uporabljal prvotnih virov (zakona XII. plošč, Julijanovega edikta, zakonov iz republikanske in dijarhične dobe), marveč je obe prvi pravni masi sprejel le v obliki, kot sta jo dobili v pravniških spisih, in sicer je vzel za podlago spise najmlajših velikih klasikov Ulpijana in Pavla. Izmed navodil, ki jih je izdal zakonodajni komisiji, je zanimiva zapoved, naj zastarele določbe izloči.5 V razglasnem zakonu (533) priznava Justijan, ki je iz spoštovanja do starih pravnikov ohranil v napisih posameznih fragmentov njihova imena ter naslove njihovih del, da je mnogo mest v digestah napram klasičnim originalom zelo izpremenjenih.8 Tako torej tudi v digestah nimamo čistega klasičnega rimskega prava, kaže se nam marveč obdano s številnimi bizantinskimi primesmi, ki večinoma niso nič drugega kakor grško pravo. Da je bilo tako ogromno delo mogoče izvršiti v pičlih treh letih, si moremo
4 Const. <Deo auetore, § 1: repperimus autem omne.m legam tramitem uuae ab urbe Roma condita... descendit.. ita esse confusum, ut in in-finitum extendatur et nullius humanae naturae capacitate concludatur.
3 Coaist. Deo auetore § TO.: si quae leges in veteribus libris positae iam in desuetudinem abieriunt, nullo modo easdem ponere pertnittirnus.
8 Const. Tanta oz. grška komst. \ii<,>/.vi. § 10: nrulta et maxima sunt, quae ptropter utilitatem rerum transformata sunt. — iMla «ti &i8l zprd^ujftijvou
Nove smeri v romanistiki.
razlagati le tako, da so bile dotlej izvršene vsaj najnujnejše znanstvene priprave. V to so bile poklicane pač nekatere pravne šole. med katerimi je slovela takrat zlasti ona v Beritu in ki je po dveh profesorjih (Doroteju in Anatoliju) sodelovala pri kodifikaciji. Pokojni romanist P e t e r s (Lipsko) je zastopal naravnost mnenje, da je v Beritu nastal že nekak Praedige-stum, ki je omogočil nato tako bajno hitro dovršitev gigantskega dela. Njegova hipoteza doslej v celoti ni nikjer prodrla.
Izpremembe, ki so jih na klasičnih tekstih zavedno in namenoma učinili Justinijanovi kompilatorji, so bile prej poznane kot »emblemata Triboniani«. dočim jih sedaj nazivamo interpolacije. Izraz interpolacija znači pravzaprav dele, ki so bili naknadno v prvotni tekst vrinjeni. Moderna romanistika pa označuje kot interpolacije vse zavedno in v namenu, da se s tem prvotni tekst i z p r e m e n i, izvršene pre-membe klasičnega teksta. Od interpolacij je treba razlikovati g 1 o s e m e. To so kasnejši na robu ali med vrsticami zapisani dostavki, ki so nastali z namenom, da dele prvotnega teksta pojasnjujejo ali dopolnjujejo, nikakor pa ne izpreminjajo. Ker so se take razlage poznejšim rodovom zdele večkrat dragocenejše kakor pa, jedrnati izvirnik sam, so pri prepisovanju cesto zašle v tekst. Od interpolacij se ločijo bistveno v tem, da nimajo namena prvotnega teksta izpreminjati.
Delovanje moderne romanistike gre za tem, da izlušči iz Justinijanovih digest ter kodeksa — kolikor obsega tudi ta pravne norme iz klasične dobe — čisto klasično rimsko pravo brez bizantinskih dodatkov. Svoje predhodnike ima interpolacijska šola v nekaterih zastopnikih šole elegantne jurispruden-ce v XVII. stoletju: Anton Faber, Jakob Wisenbach ter Jakob Ctiiacius. S svojim zdravim čutom so odkrili ti možje zelo mnogo interpoliranih mest. Ker pa jim je manjkalo potrebnih pripomočkov, niso utegnili svojega stališča dovolj utemeljiti in nasledniki so jih obsodili kot Tribonianomastiges, Briga za interpolacije pa je zopet zaspala. Tudi Savignyjeva zgodovinska šola, ki je sicer tako zelo naglašala važnost zgodovinskega razvoja za umevanje prava, se za interpolacije ni zanimala. V Justinijanovem pravu je videla, oziroma iz njega je hotela — coute que coute — ustvariti enoto. Vsled tega stremljenja, spra-
32
Nove smeri v romanistiki.
viti časovno tako ločene pravne norme v popolno harmonijo, se nazivajo zelo zaslužni pandektisti (Windscheid, Vangcrovv, Dernburg, Brinz i. dr.) kot pandektni harmonisti. Nasprotno pa moderna interpolacijska šola še ni ustvarila velikih sistemov, kakor so jih zgradili ravnokar našteti pandektisti. To dejstvo je tudi povsem razumljivo; najbrže se to v par desetletjih tudi ne bo izpremenilo. To ima svoj vzrok v metodi moderne šole. Ona proučuje poedine pravne institute (n. pr. servitute, capitis deminutio, traditio ficta) in skuša tu ločiti klasične sestavine od bizantinskih ali pa preiskuje klasičnost poedinih za Bizan-tince tipičnih besed ali fraz (licet — attamen, extroquere itd.). S tem se seveda vse sile osredotočujejo okoli vprašanja, ki se raziskuje, interpolacijske študije pa še niso tako daleč, da bi omogočile že sedaj misel na sintetično delo.
Činitelji, ki so omogočili, da se je utegnila razviti v zadnjih desetletjih interpolacijska rimska pravna šola, so zlasti nastopni. Predvsem nam je odkrilo XIX. stoletje dve važni zbifki klasičnega prava: Gajeve institucije (1816) in vatikanske fragmente (1821). Theodor Mommsenin Pavel K r ii g e r sta oskrbela kritično dovršene izdaje institucij, digest in kodeksa. Otto L e n e 1 je restavriral pretorski edikt (Edictum perpetuum) ter v digestah navedena klasična dela (Palingene-sia Iuris Civilis). Izhajati je začel dalje tudi — žal po večini še nedovršeni — Vocabularium Iurisprudentiae Romanae.
Z bizantinskimi interpolacijami so prešla grška pravna načela v rimsko klasično pravo. Zato je bilo možno temeljito interpolacijsko raziskovanje šele potem, ko nam je moderna primerjalna pravna zgodovina odkrila v glavnih obrisih staro grško pravo. Poleg študija atiških govornikov in odkritja gor-tinskega prava pred dobrimi 25 leti je k temu največ pripomogla bujno se razvijajoča papirologija7. Iz grških papirov, ki
7 Temeljno papirološko sistematsko delo je še vedno VVilcken-M i 11 e i s, Orunidziige und Chrestomathie der Papvruskunde, 4 zvezki, Lipslko-Berlin, 1912. Dobri sta tudi krajši deli: P. M. Meyer, Juristische Papyri, Berlin 1920 in W. S c h u b a r t, Einfuhrung in die Papyruskimde, Berlin 1918. Zelo informativna je razprava VV. Schubarta Papvruskunde v Gercke-Norden, Etaleitung in die Altertumsvvissenschaft, I. zvezek, 9. sešitek str. 27—68.
Nove smeri v romanistiki.
33
nam pričenši z letom 312. pr. Kr. nudijo živo sliko skoro tisoč let grškega življenja v Egiptu, razvidimo najzanesljiveje grške pravne norme, ki so tamkaj veljale. Pri mnogih pravnih likih pa tudi lahko opazujemo vpliv grškega prava na rimsko pravo. Naloga bodočih raziskovanj bo seveda, da pojasni, kako je staro asirsko pravo, ki je v romanistu dr. Pavlu K o s c h a -k e r j u (Lipsko) našlo svojega odličnega raziskovalca, vplivalo na grško in ev. tudi direktno na rimsko pravo.
Izpregovoriti je še o znakih, po katerih naj spoznamo, ali je kakšen fragment interpoliran ali ne. Najenostavnejša je rešitev tedaj, če nam je zadevni tekst ohranjen tudi izven di-gest v kaki klasični pravni zbirki (Oajevih institucijah, Pavlovih sentencah, vatikanskih fragmentih i. dr.). Absolutno zanesljiva pa tudi ta pot ni, ker se tudi v omenjenih zbirkah že nahajajo interpolacije. Odkod te? Kakor so se pred 1. 1900. v onih delih Nemčije, kjer je veljalo rimsko pravo, sodišča ravnala bolj po \Vindscheidovih pandektah kakor pa po Cor-pusu iuris civilis, slično je pač tudi sodnik od tretjega do petega stoletja imel v svoji knjižnici kako Gajevo ali Pavlovo delo, v katerem je iskal orijentacije. Ako je izšla nova cesarska konstitucija ali pozneje Codex Theodosianus, si je izpre-membe zaznamoval na robu ali med vrsticami; prepisovalec pa jih je nato cesto pri prepisovanju sprejel v tekst.
Večina klasičnih mest pa nam je ohranjena le v digestah brez zunanjih paralel. Kako naj pridemo tu do cilja? Italijanski romanist B o n f a n t e8 navaja devet kriterijev za spoznanje interpolacij: 1. primerjava besedila s paralelnimi teksti v predjustinijanskih zbirkah, bazilikah ali z leges geminatae; 2. zgodovinski kriterij: tekst, ki se pripisuje klasiku, je za njegovo dobo naravnost nemogoč (ako pravi n. pr. Ulpijan: Per omnia exaequata sunt legata fideicommissis); 3. logični kriterij: nasprotovanje med raznimi teksti istega jurista ali celo v istem tekstu samem; 4. logično juridični kriterij: kompila-torji so omejili cesto stare stroge norme z izrazi: p 1 e r u m-q u e, non s e m p e r, non f a c i 1 e i. dr.; 5. legislativni kriterij:
P. Bonfante, Storia di diritto romano, voJ. II. 3. red. 1923, str. 133.
¦i
34
Nove smeri v romanistiki.
sredi preprostega klasikovega sloga se pojavi oblastni: »sciat«, »faciat«, »definimus«, »generaliter sancimus« i. dr.; 6. sistematski ali metodološki kriterij: v svojem delu je razpravljal klasik o fiduciji, fragment pa govori sedaj o p i g n u s u; 7. jezikovni kriterij: mesto »is« rabijo Bizantinci »ipse« ad effectum perducere (sk š?yov «t[w). dicendum est, ut ali quod (>iyLtv OT0 per omnia (x*tL rcavrac). Zelo se pojavlja tudi vpliv krščanstva, ki je ublažil mnogo starih strogih norm in operira s »humanitas«, »aequitas«, »benigne«, »benignitas« i. dr. Jezikovni kriterij je najvažnejši, toda zelo lahko sam zavede v zmoto. Gotovo je namreč, da poznejši klasiki (mislimo le na Afrikana) niso bili v filološkem oziru popolnoma »klasični«; 8. eksegetski kriterij: iz antinomij se sklepa, da je en tekst komisija izpremenila, drugega prezrla; 9. rokopisni kriterij: Najčistejši digestni rokopis Florentina, ki izvira iz druge polovice VI. stoletja ima kljub temu, da je bila prepisana kmalu po kodifikaciji, vendar precej vrzeli in napak. Dalo bi se sklepati, da so te napake nastale tam v večjem številu, kjer je bil klasični tekst izpremenjen. Prepisovalec je čisti klasični tekst lahko in dobro čital, dočim so mu vrinjena mesta, ki so bila pač manj jasno pisana, prizadevala več težav.
Navedimo samo par slučajev iz najnovejših interpolacijskih raziskavanj. Pringsheim (Kauf mit fremdem Geld) je dokazal, da je v klasičnem rimskem pravu prešla lastnina prodane in izročene (tradirane oz. mancipirane) stvari na pri-dobitelja takoj z izročitvijo (Gai. 2, 20) in ne kakor je to odredil Justinijan (Inst, 2, 1, 41) sklicevaje se celo neupravičeno na zakon XII plošč, da se to izvrši šele tedaj, ko je kupec kupnino plačal ali zavaroval ali dobil odlog plačila. H a y -mann9 in Rabel10 sta dokazala, da je načelo: »periculuni est emptoris« v klasičnem pravu veljalo le za poedine, primeroma redke slučaje, dočim so šele Bizantinci kakor mnoga
9 F. Ha y mann, Textkritische Studien izum romischenObligatioii^n. recht, II. Perioulum est emtoris, Zeitschr. d. Saviignv-Stift, roman, oddelek, 1920, str. 44—185.
10 E. Rabel, Gefahrtragung bedm Kaorf, Zeitschr. d. S.-St, rom. odd., 1921, str. 543-^564.
Nove smeri v romanistiki.
35
druga tudi to načelo posplošili. Longo11 je dokazal, da so klasiki naziv »successio« rabili le za univerzalne sukcesije, dočim naziva »successio singularis« še niso uporabljali. Ugo C o 1 i11 je dokazal, da je klasično pravo poznalo izmed znanih capitis deminutiones le to, ki jo nazivamo minima.
Brez dvoma največja osebnost moderne romanistične smeri L. Mi tteis (1859—1921) je zamislil tudi široko zasnovano zbirko, indeks interpolacij, kjer naj bi bili zbrani rezultati interpolacijskih raziskavanj vseh narodov. Vojna ter smrt nekaterih najodličnejših delavcev na tem polju (M i tteis, S e c k e 1, P a r t s c h) so preprečili, da to za romanistiko ve-levažno delo doslej še ni izšlo. Kot nekak nadomestek je izdal italijanski učenjak A. Guarneri Citati seznam besed in fraz, ki so bile domnevane kot interpolirane z navedbo romanistov in del, v katerih so dokazovali, da je dotična beseda oz. fraza interpolirana (Indice delle parole e frasl rite-nute interpolate nel Corpus iuris, Rim 1923.).
Ako bi hotel našteti vse odlične zastopnike nove interpolacijske šole, bi moral našteti vse romaniste zadnjega desetletja. Seveda so tudi med njimi radikalnejši (Nemec G. B e s e 1 e r,13 Italijan E. A lib eir t a r i o,14 ki so priredili pravcati »lov za interpolacijami« in zmernejša večina, kateri .•zlasti filološki kriterij sam še ne zadošča za dokaz, da dotično mesto ni več klasično pristno.
11 Longo, L'oirigine della successione particolare neTle fonti di diritto romano in Bullettino deli' is t. di dir. rom., tv letnikih 14. in 15.
12 Ugo doli, Saggi cr-itici sulle fonti del diritto romano, I. Capitis demiinutio, Floirenza 1932.
18 Oerhand Beseler, Beitrage zur Kritik der romischen Rech'tsquellen Tiibingen, I. izvezek 1. 1910, II. 19-11, III. 1913, IV. 1920.
14 Izmed številnih razprav le nekatere: Procurator unius rei, Pavia 1921; Responsabilita fino al limite de'H' arricchimento nelle azioni pretorie comces'se in luogo delle azioni penali contro 1' erede (v Rendiconti del R. Istituto Lombardo di sc. e leti 1923.); Note sulle azioni penali e sulla lorio trasmissibilita passiva nei limiti deli' arricchimento deli' erede (v Bul!, deli' Ist. di dir. rom., 26, 1913); Responsabiliita pdst anraum e responsa-bilita degM eredi nell' interdictum unde vi (v Rendiconti del R. Ist. Lomb. 1913).
3*
36
Književna poročila.
Gotovo ima tudi moderna romanistična šola svoje hibe. Predvsem je pojem »klasičnega« rimskega prava nekoliko nejasen. Doba rimskih klasičnih juristov obsega tri stoletja in naivno bi bilo misliti, da se ta čas »klasično« pravo ne bi bilo izpopolnjevalo in razvijalo. Vendar pa lahko iskreno pozdravljamo prizadevanje nove šole, ki bo, ko se ji posreči izluščiti iz digest čisto limsko pravo, utrla s tem ne le razvoju ro-manistike, ampak tudi razvoju modernega prava nova pota.
Književna poročila.
Dr. Metod Dolenc: Dušanov Zakonik. Primerjalni prikaz pravnih \azmev po Dušanovem zakoniku in po istodobnem germanskem pravu — s posebnim ozirom na Slovence. '— Učbeniki. Izdaja juridična fakulteta v Ljubljani. — ///. knjiga. Zalcžba Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. 1925. Str. 214.
Srbska pravna zgodovina pred ustvaritvijo nove naše države ni bila predmet predavanj niti na univerzi v Beogradu; tudi stoliea za slovansko pravo izza smrti profesorja Mijuškoviča, ki je predaval ta predmet komaj par let, na tem vseučilišču že 15 let ni bila zasedena. Na vseučilišču v Zagrebu je obstajala stoliea za hrvatskopravno povest šele od 1. 1911. Ko se je 1. 1919. preustrojila na vseučilišču v Zagrebu stoliea za hrvatsko pravno povest v tako za pravno povest .Srbov, Hrvatov in Slovencev, na ljubljanski univerzi pa ustanovila stoliea za pravno zgodovino južnih Slovanov, a v Beogradu znova zasedla stoliea za slo* vunsko pravo, ni bilo nobenega učnega pripomočka za to vedo, pa tudi če izvzamemo delo Konstantina .lirečka »Staat und Gesellschaft« im mittelalterliehen Serbien«, tudi nobenega sistematičnega prikazo* vanja samo večjega razdobja pravne zgodovine, bodisi Srbov ali Hrvatov ali Slovencev. Zagrebški profesor za jugoslovansko pravno zgodovino, Marko Kostrenčič je izdal 1. 1919. kot prvi učni pripomoček svoja preda* vanja: »Hrvatsko pravno povijest«. To delo obsega zgolj le uvod v pravno zgodovino in deloma viroslovje (fontologijo); v drugi izdaji pa je pridal še dodatek: «Zakonik cara Dušana», v katerem podaja zunanjo pravno zgodovino Dušanovega zakonika. Ta je nedvomno glavni spomenik za srbsko pravno zgodovino, in to ne le srednjega veka, marveč prav do obnovljenja srbske države. Po svojem obsegu in starosti je eden najzanis mivejših spomenikov v pravni zgodovini sploh in znamenit zlasti zato, ker kakor noben drugi evropskih pravnih spomenikov, zrcali iztočno pravo in je slednjič sijajen glasnik državne samostojnosti srbskega naroda v sred* njem veku. Jasno je torej, da mora biti okrog tega spomenika osredoto* čeno prikazovanje starejše jugoslovenske pravne zgodovine, zlasti iztoč* nega dela naroda osobito v naučne svrhe.
Književna poročila.
37
Stojan Novakovič nam je poklonil sicer v izdanjih srbske akademije 1. 1898. vzorno (drugo) izdajo tega spomenika, v kateri nam podaja njegovo zunanjo pravno zgodovino, primerjalno kritiko tekstov, rokopisov, prikaz nekaterih spornejših pravnih ustanov ter komentar besedila. Z Dušanovim zakonikom so se peeeli zlasti tudi ruski pravni zgodovinarji (imenujemo n. pr. le Florinskega), a sistematičnega prikaza celega pravnega stanja po Dušanovem zakoniku doslej še nismo imeli.
Prikaz sistema pravnega razvoja je sicer v pravni povratnici vseh narodov šele drugi, odločilni korak v udejstvovanju, fontologija in zunanja pravna zgodovina sploh, kakor je bilo to tudi pri nas, povsod njen prvi stadij. Nedvomno pod vplivom sedanjega znanstvenega razvoja nemške pravne zgodovine, pokazala se jc pri nas hitreje nego drugod želja, d a podamo čimprej sistem jugoslovanskega prava, kakor s c je oblikovalo v zgodovinskem razvoju, osobito na podlagi Dušanovega zakonika.
Naloga skupnega prikazovanja pravne zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se sestavlja nedvomno iz dokaj različnih kulturnih in tudi pravnih elementov, pa je pokazala hkrati potrebo po primerjanju razvoja pravnih ustanov, zlasti teh na skrajnem vzhodu z onimi na zapadu našega ozemlja, ki so stali pod povsem različnimi vplivi: tam bizantinskospravni vpliv, tu skoro izključno germansko^pravni razvoj.
Obe nalogi, ki jih je naložila naši mladi znanosti delno nova uredba učnega načrta naših vseučilišč v zvezi s prepotrebnim učbenikom, je v neverjetno kratki dobi na mah in — bodi takoj povedano — tudi izredno srečno in uspešno rešil prof. Metod Dolenc. To delo, ki bo tvorilo za vedno mejnik v razvoju jugoslovenske pravnozgodovinske vede, moramo šteti prof. D., ki je že obogatil našo skromno pravno*zgodovinsko znanost, kakor pred njim še nihče drugi z velevažnimi prispevki za razjasnitev naše pravno prošlosti, tembolj v zaslugo, ker se more pečati s pravno zgodovino le poleg svojega glavnega predmeta — kazenskega prava.
Pisatelj si je glede prikazovanja prava po Dušanovem zakoniku začrtal namero, ustvariti knjigo, «po obliki nekako tako, kakor Kadlecevo «Prvobitno slovensko pravo pre X. veka», po vsebini pa tako, «da vanjo sprejme kolikor mogoče izvajanj iz komentarja Dušanovega zakonika po Stojanu Novakoviču, vendar ne da bi mu slepo sledil.« (Str. IV.) V drugi vrsti si je prof. D. stavil nalogo predočiti — ne oziraje se zaenkrat na bogato domače hrvatsko pravo — primerjalno, sinoptično razvojne črte srbskega in slovenskega prava, zlasti v razhodnih točkah. (Str. 3.) Izha= jajoč iz teh vidikov, nam je podal pisatelj zaokrožen in popoln sistem srednjeveškega srbskega prava na podlagi Dušanovega Zakonika.
Knjiga je razdeljena na sedem poglavij, vsako poglavje na več oddelkov (§§). V vsakem oddelku sledi prikazovanju srbskih razmer oris paralelnih germansko»pravnih prilik, ki prihajajo v poštev za slovensko ozemlje. Oba dela se tudi po tisku ločita.
38
Književna poročila.
V prvem poglavju riše pisatelj splošen pomen Dušanovega zako* nika (§ 1) in podaja kratek, a zadostno izčrpen obris zakonodaje do 13. stoletja. (§ 2.)
V drugem poglavju, ki ima napis «Državni predstavniki«, obravs nava splošna ustavna vprašanja. (§ 3.) Primerjajo splošne ustavne razmere Dušanovega earstva z istodobnimi germanskospravnimi, prihaja pisatelj do zanimivega in upravičenega zaključka, «da se je Dušanova država nahajala 'organizatorno nekako v političnih prilikah, kakršne so vladale skoraj pet stoletij prej v karolinški državi.« (Str. 17.) Dalje označuje pisatelj stališče cara (§ 4) in razpravlja o dokaj preporni uredbi sabora (§ 5).
Tretje poglavje označuje pod naslovom «Stanovi» stališče cerkve (§ 6), plemstva (§ 7), meščanov, trgovcev in rudarjev (§ 8) ter prebivalcev na deželi (§ 9). — Četrtemu poglavju je nadel pisatelj naslov »Državni organi«. Tukaj razpravlja o splošni upravi (§ 10), o sodstvu (§ 11), o voj* ništvu (§ 12)1 in o financah (§ 13). — Po t o poglavje vsebuje razvoj zasebnega prava; razdeljeno pa je na tele oddelke: splošni pregled (§ 14), pravna in poslovna sposobnost (§ 15), rodbinsko pravo (§ 16), dedno pravo (§ 17), stvarno pravo (§ 18), obvezno pravo (§ 19). — Šesto poglavje obravnava kazensko pravo [splošna določila (§ 20), posamezni zločini (§ 21) in izvršitev kazni (§ 22)], sedmo poglavje pa sodno postopanje [splošna karakterizacija (§ 23), pripravljavno postopanje, razprave in sodbe (§ 24)].
V prikazovanju srbskih razmer po Dušanovem zakoniku sledi, kakor že omenjeno, v glavnem Novakovičevemu razlaganju. Ob sedanjem stanju znanosti jc tudi težko priti do drugega pojmovanja. Vendar ne sledi, kakor povedano, Novakoviču slepo, marveč zavzema na več mestih drugo stališče (n. p*r. str. 43, 46, 47, 51, 57, 82, 88, 125). S tem pa še ni nikakor rečeno, da se pojmovanje poediriih, sedaj zelo spornih mest ne bo morda spremenilo ali razjasnilo, čim bo raziskovanje srbske pravne zgodovine — zlasti če se nam uresničijo upi, ki jih stavljamo na otvoritev turških, posebno carigrajskih arhivov — in bizantologije sploh napredovalo ter se naši znanosti posreči odkriti vire Dušanovega zakonika. V tem po« gledu otvarjajo izsledki prof. Nikole Radojčiča za člene 171 in 172 Dušanovega zakonika (Snaga zakona po Dušanovu zakoniku. Glas srpske kraljeve akademije, 1924.) prelepe izglede. Pokazati razmerje Dušanovega zakonika k bizantinskim zakonom in tudi k južno»daImatinskim statutom je za bližnjo prihodnost ena najvažnejših nalog pravnoszgodovinske vede v pogledu Dušanovega zakonika.
Pisatelju moramo šteti v veliko zaslugo, da je prikazal ves sistem prava, na katerem temelji Dušanov zakonik, zelo enakomerno v vseh panogah. To je bila tem težja naloga, ker teko viri iz Dušanovega zakonika samega prav neenakomerno. Pisatelj jc občutne vrzeli, ki jih kaže Dušanov zakonik n. pr. v privatnem pravu in postopku, izpolnil na ta način, da kaže na negativno stran zakonika glede posameznih pravnih uredb.
Književna poročila.
39
Germansko*pravne razmere s posebnim ozirom na slo« venske dežele prikazuje Dolenčevo delo v toliko, kolikor je potrebno, da pokaže paralelo z istočasnimi srbskimi pravnimi razmerami. V bo pri* kazovanje je avtor zelo spretno vpletel one «mrvice domačega prava«, kakor pravi, ki jih je večinoma sam — žal, še zelo, zelo osamel obdelovalec neobdelane ledine domače pravne povesti — nabral iz naših skromnih pravnih spomenikov in iz besednega zaklada našega jezika (prim. n. pr. str. 54 i. si., 65, 77, 93 i. si., 108, 121 (!), 126, 134, 144, 172 (!!). Pisatelj nam nudi v teh delih izredno lepo zaokrožene slike iz pravnega življenja, kratke in točne, včasih presenetljive paralele in antiteze med srbskim in germanskosslovenskim pravom. Opozarjam na sestavke n. pr. str. 8—10, 54—57, 170—175.
Vendar bi opozorili na male netočnosti v teh sestavkih. Na str. 10. se glasi glede švabskega zrcala, da je «za Slovence posebno pomenljivo, ker opisuje običaje ustoličenja koroških deželnih knezov na Gosposvets skem polju in je potemtakem njim najbližje.« Točno je, da le nekateri, menda za Koroško namenjeni rokopisi švabskega zrcala, opisujejo ustoličen!je (HasenohrI, v «Arhiv fiir osterreichisehe Geschichte«. 93. Bd., I. del, 1904, str. 284). Tudi se je švabsko zrcalo samo rabilo najhrže tudi-v naših pokrajinah. Kot dokaz za to se smatra, da se je nekaj rokopisov našlo tudi v naših pokrajinah (v Auerspergovi fideikomisni knjižnici v Ljubljani trije primerki in v Mariboru eden. HasenohrI, 1. c. str. 283). Deloma je švabsko zrcalo prešlo v druge pravne spomenike, ki so veljali v naših pokrajinah, n. pr. štajersko deželno pravo in ptujsko mestno pravo (HasenohrI, 1. c. str. 284).
Nedvomno le pisna pomota je, če se glasi str. 10, da obsega saško zrcalo a n g 1 o » saksonsko pravo. Isto velja za str. 55, kjer se navaja med vojvodskimi uradniki v Ljubljani okrajni sodnik.
Začetkom vsakega poglavja je navedena pod črto glavna literatura (tu naj se glasi povsod Amira mesto Amvra in Weiskc mesto Weisske). Za prihodnjo izdajo bi priporočal, da se pisatelj ozira tudi na znamenito delo S. S. Bob če v a. »Istorija na staro bulgarskoto pravo«, Sofija, 1910. ki je morda doslej najpopolnejši sistem kakega slovanskega prava in sloni v veliki meri tudi na Dušanovem zakoniku in drugih, za starosrbsko in bolgarsko pravo skupnih virih.
Za učne namene je zelo važno, da jc pridan v dodatku točen slovenski prevod zakonika po drugi Novakovičevi izdaji (1898.), ker je izvirnik povprečnemu dijaku, ki mu je knjiga predvsem namenjena, težko umljiv.
Obsežno stvarno kazalo (str. 201—214) povečava uporabe nost dela.
V terminologičnem oziru je pisatelj obogatil tudi naš jezik z marsikaterim lepim, točnim in neprisiljenim izrazom. (Glej n. pr. le sedmo poglavje!)
4(1
Vsa knjiga pa je pisana v tistem plastičnem, jasnem, krepkem, lepem slogu, ki smo ga vajeni pri vseh Dolenčevih spisih.
Že sedaj služi kot izboren učbenik velikega dela jugoslovenske pravne zgodovine; bo pa tudi znanstveniku, ki se hoče poglobiti v Duša« nov zakonik, zanesljiv kažipot. J. P.
Prof. dr. Eugen Sladovič: Patentno pravo. Zagreb 1925. 109 strani.
Cena?
Izšel je prvi sistem patentnega prava na osnovi našega zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922, SI. Nov. št. 69. Že zato je delo hvalevredno in dobrodošlo. — Knjiga je razdeljena na dva dela. Prvi obsega obče nauke, drugi se bavi s patentnim pravom v naši kraljevini. Poglavja prvega dela so: 1. pojem patenta in patentnega prava, 2. vsebina, svrha in trajanje patenta in patentne pravice, 3. patentni register, 4. pošto* pek pri podeljevanju patentov, 5. viri patentnega prava a) splošno, b) ure* ditev patentnega prava v naši državi pred izenačenjem, c) mednarodna zaščita patentov, 6. patentna oblastva. Drugi del ima poglavja: 7. viri pa* tentnega prava, 8. pojem patenta, 9. vsebina patentne pravice, 10. dodatni, zavlsni in tajni patenti, 11. postopek pri podeljevanju patentov, 12. patentni register, 13. trajanje in prestanek patentov, 14. osporavanje patentov, 15. patentna oblastva, 16. pozivna tožba, 17. posegi v patentno pravico. — Vidi sc, da se cela snov obdeluje vzporedno na dveh mestih, pisatelj pa sam delitve ni mogel strogo izvesti, in meni bi se zdeh} primerneje, da bi se po kratkem zgodovinskem uvodu splošna in naša pozitivna snov obdelala v poedinih poglavjih skupno. Delo bi bilo še preglednejše in krajše, infor* macija lažja nego sedaj, ko je otežena zlasti še zato, ker manjka stvarnega kazala. Priporočalo bi se morda tudi, da sc 15. poglavje uvrsti pred 11., 12. in 14. poglavje, kajti ta poglavja zahtevajo poznanje patentnih oblastev; priznavam pa, da je sistematika dokaj težja stvar, ponavljanja so včasih neizogibna.
Vsebini knjige ni, da bi mnogo prigovarjal. Snov je obdelana dovolj izčrpno. Da pisatelj ni mogel povsod v globino, je utemeljeno že v obsegu snovi po eni, v obsegu knjige po drugi strani in naj ne bo očitek. Defini* cije pojmov so vobče pravilne, želel bi si nekatere bolj izobličene, ker bo knjiga gotovo služila tudi kot učbenik. Tudi tu se kaže neugoden vpliv gori navedene delitve: marsikaj, s čimer bi se v prvem delu ne mogel strinjati, je v drugem delu pravilno pojasnjeno, včasih tudi že v prvem delu na drugem mestu.
Izmed podrobnosti naj navedem samo nekatera, glede katerih zlasti menim, da bi jih kazalo1 v prihodnji izdaji popraviti ali popolniti. Tu je predvsem vprašanje terminologije. Knjiga je pisana v tako jasnem, lahko umljivem slogu — vendar ne popularno v dvomljivem smislu, da jo bo s pridom čital tudi nepravnik, v tako prijetni hrvaščini, da jo bo brez vseh težav razumel tudi Slovenec, ki se ni posebej bavil s hrvaško (srbsko) ter* minologijo. Vendar pa sem se izpodtaknii nad par izrazi. Zakon sam pravi (!; 8), da se patent da za »nov pronalazak (izum)«. Avtorju očito bolj ugaja
Književna poročila.
41
izraz »izum«, po pravici, ker je naš, domač, dočim je pronalazak ali inven« tion ali Erfindung. Bolje nego z izrazom »izum« ni mogoče povedati, da gre za duševno tvorbo nečesa novega, kot nasprotje z od« kritjem, najdbo nečesa, kar je že bilo, pa ni bilo še ali več znano. Opu« stimo torej pronalazak, ki je v srbohrvaščini nepotreben, v slovenščini nemogoč. — Težko mi je sprijazniti se z »v 1 a s t n i k o m« na patentu, ker ne gre za dominium, držimo se izraza »svojina«, ki nam je skupen in ga pozna zakon sam. Subjekt pravice naj bi se imenoval imetnik (imaoc). — »Oblast« je avtorju naše »oblastvo«, srbsko »nadleštvo« ali tudi »vlast«; Srbu je oblast področje (teritorijalno ali drugačno), nam je abstraetum, (uradna) moč, imperium; izenačenje bi menda ne bilo pretežko1. — Sicer pa je terminologija dobra.
V stvari bi želel, da bi se bil obširneje obdelal pojem izuma kot notranje, duševne tvorbe. Ni treba iti tako daleč, kakor Kohler v »Hand« buch des deutschen Patcntrechtes«, ki je šel po mojem mnenju predaleč, toda pojasnitev pojmov špekulacije, problema, rešitvene ideje, konstruk« cije bi bila koristna, ker se po teh pojmih določa vsebina konkretnega patenta in obseg njegove zaščite. — Nedostatek vidim v tem, da ni jas* neje povedano, kaj značijo- besede »u vidu zanimanja« in »na polju zanat« ske ali industrijske proizvodnje« v § 8 zak., kajti tu je po mojem mnenju naš zakon slabši od svojega avstrijskega vzorca, zlasti če se onim izrazom ne določi pravilni smisel, kolikor pač dopušča besedilo zakona. Gre za pojme obrtnost = Gewerbsmassigkcit v smislu pridobitne delavnosti, obratnost — Betricbsmassigkeit, obrtno = gc\verblieh, v smislu možnosti opetovane uporabe izuma, sposobnosti za ponavljanje. Pri posegu v patent so ti pojmi prevažni. — Pogrešna je trditev, da se »izumom« kemičnih proizvodov odreka sposobnost iz istega razloga, kakor izumom živil in lekov. Poslednjih ni moči patentirati, niti če se ne proizvajajo po kemični poti, iz ozirov na javni blagor, prvih pa zato ne, ker pri kemičnem pio« izvajanju snovi samih ni mogoč izum, nego le odkritje, za odkritja pa naš zakon ne daje patenta. — Precej dvomljiva se mi vidi trditev (str. 64, 65), da besedilo § 25 zak. izključuje ekskluzivne licence. Iz besedila: »Vlas« nik patenta može upotrebu pronalaska dozvoliti i drugim lieima i to za ceo patent, ili samo za jedan deo istoga, na teritoriji cele države ili samo u pojedinim krajevima, sa večim ili manjim ograničenjem, kako to bude ugovoreno« sc da pač tudi sklepati, da jc ekskluzivna licenca mogoča glede vsebine patenta in krajevne., ostalo bi torej le še, da ni mogoča časovno. Da bi bil zakon hotel s pristavkom »sa večim ili manjim ograničenjima < predpisati ravno časovne omejitve, ni verjetno, ta dostavek pomeni pač le, da je pri dobrovoljni licenci vse prepuščeno dogovoru strank. — Glede publicitetnega načela v patentnem registru se mi zdi, da so neka nasprotja med izvajanji na str. 80—83, kar sc tiče pomena vpisa in izbrisa, če pa« tentna pravica materijalno ne obstoji.
Sklepam z željo, da bi nam avtor kmalu podal še ostalo snov zakona o zaščiti industrijske »vajine, če mogoče celotno. Kajti dasi jc žigovno
12
Književna poročila.
pravo dokaj različno od patentnega, sem se uveril pri svojih predavanjih, da se da vse obdelati skupno in da se pri tem najdejo vezi in nasprotja, ki bistveno razbistrujcjo pojme; glede postopanja pa je delo olajšano že po sistemu zakona. Vsekako pa smatram, da kaže v zvezi s patentnim pravom obdelati še pravo vzorcev in modelov, kjer so tudi materijalnopravni stiki jako ozki in se da cela snov obdelati brez znatnega povečanja obsega dela, pa s pridom za znanstveno poglobitev.
Dr. M. Škerlj.
Dr. Čed. Markovič: Zakonik Humurabia, babilonskog kralja (2000 god. pre Hr.). Izdavačka knjižarnica Gece Kona. Beograd 1925. Sfr. 79.
O važnosti in potrebnosti te publikacije ne more biti spora. Drugi veliki narodi imajo že davno cele literature o Hamurabijevem zakoniku, ki so ga najrazboritejši misleci proslavljali kot eno izmed najimenitnejših del v svetovni zgodovini. Josef Unger je napisal 1. 1850 delo o zakonu (braku) v svetovnozgodovinskem pogledu. Bavil se je z najstarejšimi pravi glede regularne zveze dveh oseb različnega spola. Njegovo delo ima danes le še spominski pomen, stvarno ni več na višku, kajti pisatelj ni poznal (šele v letih 1901, 1902 odkritega) Hamurabijevega zakona, niti ne še po« zneje najdenega zakona Tiglct Pilezarja I., kralja Asircev. Oba pa vsebu* jeta zelo mnogo in silno zanimivih predpisov o braku. Kdor se pa hoče danes znanstveno baviti s prvimi početki pravnih institutov, moral bo poseči po teh davnih pravnih virih. Res, da Tiglct Pilezarjev zakon ni sve* toven, vseobsežen zakon, nalik Hamurabijevemu, ali pisatelj Čed. Mar* kovic (ugledni profesor pravne fakultete v Subotiei) bi moral po mojem mnenju vsaj v svojem uvodu, ko govori o značaju Hamurabijevega zakona, posvetiti nekoliko primerjalnih stavkov sorodni, ne mnogo mlajši asirski zakonodaji. Iz izvrstne Ehelolfove izdaje tega zakonika, ki ima obši* ren uvod iz peresa prof. Koschackerja (Lipsko). bi mogel razbrati tudi še kakšno kleno zrno — za svojo razpravo. Kajti profesor Koseha* cker velja med sodobnimi poznavalci stare babilonske in asirske zakono« daje, dasi je ex professo romanist, brez dvoma za prvovrstno moč.
Pa vse te pripombe, ki so se nekako nehote vsilile v pero, nikakor nimajo namena utesniti zasluge, ki si jo je pridobil Čedomir Mar* kovic s tem, da je Jugoslovanom podal sintezo zakonskih določb in pa vsaj deloma komentiran prevod zakona samega. Morebiti je tista sinteza spričo velikanskega pomena zakona celo malo preozka, deloma pa je tudi netočna. Če uči n. pr. pisatelj, da govore za nekdajšno rodbinsko krvno osveto samo še trije predpisi Hamurabijevega zakona, mislim, da to vendar ne drži. Poglejmo namreč § 210, ki pravi lapidarično, če kdo do smrti udari nosečo hčer svobodnega človeka, — ubije se naj mu (napa* dalcu) hči! Ali ni celo telesni plod zaščiten kot zarod rodbine simbolično po talionskem principu?
Prevod se drži v splošnem znane \Vinklerjeve nemške izdaje Hamu* rabljevih zakonov, pa tudi še drugih prevajalcev. Čita sc gladko. Nekoliko opazk iz \Vinklerjevega, Kohlerjevega in še drugih del pojasnuje besedilo.
Razne vesti.
13
Dodani sta kot zaključek publikacije razpravi o Hamurabijevi državi drja. Ludovika Ciumplovicza (1907) in 0 religiji Babiloncev in Asircev Šaloma Reinacha (1918) v srbskem jeziku.
Oznanjeno knjigo Čedomila Markovič a najtople je priporo* eamo, pa ne samo pravnikom, ampak tudi vsem naobražencem. ki se zani* majo za pravno zgodovino. Za informacijo in za lastno razmišljanje o starih pravnih institucijah jim bo dobro služilo.        Dr. Metod Dolenc.
Car/ Seefeld: Das Protokoli im osterreichischen Strafprozesse. Vierte, veranderte Auflage X + 114, Wien 792.5. Osterreichische Staatsdruckerei.
Pisatelj naziva naznanjeno, sedaj v 4. izdaji izišlo knjigo navodilo za sestavljanje zapisnikov in sodb v kazenskem procesu. In to po vsej pra* vici. V knjigi so navedene po obliki in vsebini vse možne vrste sodb in zapisnikov v kazenskem postopku, tako zapisnikov, s katerimi se pošto* panje uvaja (ovadbe), kakor tudi razpravnih, posvetovalnih in drugih. Knjiga pa podaja tudi na čelu vsakega oddelka zbrane vse zakonite določbe s pojasnili vred, ki se nanašajo na dotične zapisnike in sodbe, in navaja ravno s tem mladega pravnika, kaj spada v zapisnik ali sodbo in v kakšni obliki. Navodilo je prikrojeno sedanjemu pravnemu stanju v Avstrijski republiki, vendar so razlike napram našemu kazenskemu procesu tako malenkostne, da moremo knjigo priporočati vsemu našemu pravniškemu naraščaju. To tembolj, ker se sodniki vsled preobilnega zaposlenja ne utegnejo sami več toliko baviti s pripravniki, in trpita vsled tega tako oblika sodnih zapisnikov in rešenj, kakor tudi izobrazba naraščaja vobče. Knjiga pa bo dober pripomoček v prizadevanju, da se ti nedostatki od* pravijo. Dr. R. Sajovic.
Razne vesti.
V Ljubljani,  meseca februarja 1926.
XXXVI. rtdna glavna skupščina društva »Pravnika« se je vršila dne 1. februarja 1926. Skupščino, ki jo je posetilo precejšnje število društveni* kov, je otvoril in vodil g. načelnik dr. Majaron. Po pozdravu je dal besedo tajniku dr. Sajovicu, ki je podal to*le letno poročilo:
Slavna glavna skupščina! Na lanski glavni skupščini izvoljeni odbor je določil za načelniko* vega namestnika dv. sv. Bežka, za tajnika dr. Sajovica, za blagajnika dr. Rutarja in za knjižničarja dr. Krevlja. Odbor je opravil v tekočem letu sedem rednih sej in nekaj izrednih, na katerih se je razpravljalo o pripravah za lanski pravniški kongres v Beogradu. Sklical je izredno glavno skupščino, ki se je vršila 29. novembra 1925 in ki ji je bil namen, infor* mirati društvenike o bodočem pravniškem kongresu, ki bo sklican še letošnje leto v Ljubljano. Člani so se udeležili tega shoda prav številno in se je s tem pokazalo, da so ti kongresi že trdno zasidrani v našem pravniškem življenju.
44
Razne vesti.
Število članov se ni dosti pomnožilo. Šteli smo koncem letošnjega leta enega častnega člana in 614 rednih, napram 606 v letu 1924. Zdelo bi se zbog tega, ker se giblje število članov že skozi par let na isti višini, da so našli že vsi slovenski pravniki pot v skupno organizacijo. Vendar temu ni tako. Veliko jih je, ki še niso včlanjeni pri nas in se ne zavedajo svoje dolžnosti. Tem naj velja poziv, da se priključijo in pomnožijo naše vrste ter podpirajo s tem naše delo.
Smrtna kosa je pobrala med letom 11 članov, in sicer so umrli: univ. prof. dr. Ivan Žolger, odvetniki dr. Franjo Rosina, dr. Henrik Haas, dv. Jo« sip Sernec, dr. Ivan Šusteršič, dr. Josip Kolšek, dr. Ljudevit Peric, notarji Jože Rohrman, Jurij Detiček, dr. Josip Barle, višji sodni svetnik Josip Pogačnik ter bivši člani dež. sod. svet. v pokoju Ivan Klobučar, višja sod. svetnika v pok. Jakob Hren, Jakob Jare in sodnik v pokoju Josip Senčar.
Društvo se je udeležilo dne 21. maja sprejema poljskih vseučiliških profesorjev, ki so posetili našo državo in priredili tudi troje zanimivih predavanj na ljubljanski univerzi. Organiziralo je dalje meseca junija izlet na Janče in Litijo, ki se ga je udeležilo lepo število ljubljanskih in litijskih članov. Podprlo je akcijo za ustanovitev »Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani« ter je član odbora g. prof. dr. Dolenc sodeloval pri redakciji zakonskega osnutka za ustanovitev Akademije. Sodelovalo je društvo tudi pri akciji za ohranitev ljubljanske univerze. Predavanj je bilo v društvu pet: 1. odvetnik dr. Henrik Turna: »Sodnik — zakon« (18. februarja 1925); 2. univ. prof. dr. Metod Dolenc: »Država in politični zl.činci« (26. februarja 1925); 3. univ. prof. dr. A. Bilimovič: »Nekoliko podatkov o delniških družbah v Sloveniji« (11. marca 1925); 4. ravnatelj dr. Ludovik Bohm: »Morska obala v teoriji in praksi (26. marca 1925): 5. univ. prof. dr. Milan Škerlj: »O letalskem pravu« (2. aprila 1925).
Naše glasilo »Slovenski Pravnik« jc dobilo v završenem 39. letniku novo prilogo »Notarski vestnik«, ki se tiska na stroške notarske zbornice. Istregli smo s tem našim notarjem, ki so dobili tako svoje glasilo. Prinaša pa »Notarski Vestnik« tudi za druge pravnike važno gradivo. Pošiljaj se je »Slovenski Pravnik« razen članom še 138 drugim naročnikom in v zameno 10 časopisom (Pravni vestnik v Trstu, Pravnik v Pragi, Pravni obzor v Bratislavi, Časopis po pravni a statni vedu v Brnu, Všehrd v Pragi, Mjesečnik v Zagrebu, Češkoslovenskasjihoslovanska liga v Pragi, Glasnik uprave za zaštitu industrijske svojine v Beogradu, Juridičeski pregled v Sofiji in Gerichtszeitung na Dunaju. Gmotno sta nas podprla ministrstvo pravde, ki nam je naklonilo znatno denarno podporo, in pred« sedništvo Združenih papirnic Vevče, Medvode in Goričanc, ki nam je dalo potrebni papir po znižani ceni. Tzrekamo obema dobrotnikoma na tem mestu največjo zahvalo.
Odbor se je odločil tudi, da stori vse, da se pospeši slovenska izdaja občnega državljanskega zakonika. Kakor znano, je bil prevzel to delo svoj čas pokojni podpredsednik deželnega sodišča Fran Regally. Ta je tudi oskrbel eelotni prevod zakona, ki pa vendar še ni bil goden za tisek.
Razne vesti.
45
Odbor je iskal zato novega prireditelja in izročil delo dv. sv. Bežku, ki se je tega pridno lotil. Po načelih, ki jih je postavil svoj čas odbor za to izdanje in na podlagi od odbora že pred leti izvršene delne korekture Regallvjevega prevoda je dv. sv. Bežek delo nadaljeval in Regallvjev pre= vod prikrojil v smislu teh načel. Tako imamo sedaj občni državljanski zakonik sam v rokopisu dovršen. Seveda je potrebno slovenski tekst še enkrat revidirati in pa odločiti, kateri postranski zakoni naj se sprejmejo v zbirko. Ker pa je glavno delo vendarle opravljeno, smemo upati, da pojde rokopis v drugem polletju v tiskarno in da bomo na prihodnji redni skupščini že poročali, da je občni državljanski zakonik že izšel.
Po tem poročilu so se na povabilo načelnika navzočni dvignili s sedežev in počastili s tem spomin umrlih članov.
Blagajnik g. dr. Ignac Rutar je poročal o društvenih dohodkih in izdatkih ter znaša prebitek.........6.177.3° Din
Neplačane članarine za zadnja tri leta znašajo še   .    17.411.—   »
Proračun za leto 1926 pa izkazuje:
izdatkov.............    .    59.000.—   »
dohodkov..........•   .    .    .    .    58.000.—   »
tedaj primanjkljaja...........1.000.— Din
Po tem poročilu je izjavil pregledovalec računov g. dr. Janko Žirovnik, da so blagajniške knjige v najlepšem redu in predlagal, da se izreče odboru ahsolutorij. Predlog je skupščina soglasno sprejela.
Pri volitvah so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki in oba pre* glednika soglasno
Načelnik g. dr. Majaron je še kratko poročal o delu Stalnega odbora kongresa pravnikov. Skupščina je nato sklenila na predlog g. predsednika dr. Babnika, da se odbor pooblasti, da kooptira v odbor število članov, ki se ho izkazalo potrebno za pripravo pravniškega kongresa, na predlog univ. psof. dr. Dolenca pa, da naj Slovenski Pravnik prinaša poročila o vseh sejah in ukrepih Stalnega odbora in da naj odbor pozove člane, da se priglasijo za referente o predmetih, ki se bodo obravnavali na kongresu.
S tem je bil dnevni red skupščine izčrpan.
Osebne vesti. Iz pravosodne službe. Viš. dež. svetnik Fran Pernuš je imenovan za svetnika stola sedmoriee, odd. B., dr. Robert OgoreutZ za starejšino drž. pravdništva v Ljubljani, sodnik dr. Julij Fellacher za drž. pravdnika v Ljubljani. Za predstojnike okrajnih sodišč so imenovani: svetnik dr. Andrej Novak v Gornjem gradu. okr. sodniki dr. Robert Tomšič za Dolnjo Lendavo, dr. Slavko Šume« njak za Ljutomer, dr. Friderik F a b i a n i za Črnomelj; za okrajne sodnike so imenovani Ivan Brelich za Celje, Srečko Verbič v Ljub« ljani in dr. Josip Dolničar v Celju; za sodnike so imenovani sodniki brez stalnega službenega mesta: dr. Edvard Vra čk o v Brežicah, dr. Karel Tschinkel v Mokronogu, dr. Rudolf Adamič v Mariboru, Fran J u-. h a r t v Murski  Soboti, dr. Fran Kalin v Gornji Radgoni, dr. Josip
46
Razne vesti
Sfiligoj in Alfonz Cepuder v Dolnji Lendavi, dr. Vladimir Muha v Ptuju, Franc Gor ene v Ljutomeru. Za sodnike brez stalnega službe* nega mesta so imenovani avskultanti: dr. Jakob Sket, Miloš Lečnik, Zvomko Dokler, Miloš S e n i c a, dr. Vlado R u p n i k, dr. Stanko Š t r u* k e 1 j, Fran Z a v a š n i k, Fran jo G o r e č a n, Bogomir K o b a 1, dr. Lovro L i p i č in dr. Andrej D o 1 i n a r. V sodniško službo so sprejeti pravni pripravniki Josip Čer ne, Slavko Papež, Mirko Kejžar, Andrej Lev* stik, Zdenko Vrstovšek in Josip Zor ko. Premeščeni so sodniki: Viktor D u r i n i v Novo mesto, Franc Tratnik v Laško, Mirko D e* t i č e k v Celje, dr. Fran M u h i č v Ptuj. — Za vladna svetnika sta imeno* vana sreska poglavarja Ludovik P in kav a in dr. Fran Ogrin, za srez* kega poglavarja dr. Fran Hrašovec in dr. Dragotin Š k r i n j a r, pre* meščen obenem v Maribor, v Celje je premeščen sreski komisar dr. Anton Farčnik. — Za višja pol. svetnika sta imenovana dr. Josip Mlekuš in Alojzij Gerzinič. — Odvetniško pisarno so o t v o rili: dr. Oton Papež v Ljubljani, dr. Stanko Sajovic v Gornjem gradu, dr. Ivan Sket v Mariboru, dT. Igo Šil ar v Kranju, Aleksander Ravni* har v Mariboru, dr. Ivan Sajovic v Kočevju; preselili so pisarno dr. Fran Kandare iz Krškega v Ljubljano, dr. Martin Malnerič iz Ljubljane v Dubrovnik, dr. Alojzij Klemenčič iz Maribora v Celje in dr. Artur VVurzbach v Šmarje pri Jelšah. Izvrševanju odvetništva sta se odpovedala dr. Rajmund S a d n i k in dr. Stanko Lapajne. — V pokoj je stopil predsednik dež. sod. v Ljubljani dr. Oton Papež. — Umrli so odvetniki: dr. Josip S e r n e c, dr. Ivan Š u s t e r š i č, dr. Josip Kol še k, dr. Ljudevit Peri č, dež. sod. svetnik v pok. Ivan Klobučar, viš. dež. sod. svetnik v pok. Jakob J are in notar dr. Josip B a r 1 e.
Kongres pravnikov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dne 13. decembra 1925 je imel Stalni odbor kongresa prvo sejo v Ljubljani, ki je trajala od 15. do V< 20. ure zvečer. Odbor se je konstituiral tako*le: predsednik dr. Danilo Majaron, 1. podpredsednik dr. Ladislav Polic, II. podpredsednik dr. Drag. Arandjelovič, tajnik dr. Rudolf S a* j o v i c, namestnika Mihajlo Zlatanovič in dr. Ivo Politeo; bla* gajnik dr. Metod Dolenc, namestnik dr. B. Markovič; arhivar dr. Janko B a b n i k, namestnik dr. Ante Ve r o n a. Na sestanku so se intenzivno pretresala vsa vprašanja, ki se tičejo prihodnjega kongresa v Ljubljani. Čitatelji se opozarjajo na poziv, natisnjen na zadnji strani navzočnega snopiča, ki obsega vse važne sklepe, ki so bili storjeni na tem sestanku.
Popravek. V članku g. prof. dr. Tasiča «0 parlamentarno m Odboru u Čehoslovačkom Ustavu«, ki je izšel v zadnji številki lanskega leta, ima izpasti drugi odstavek na strani 238, ki se pri* čeja z besedami: «Medjutim deševaju se ... in konča na strani 239 z bese* dami «.. . jedno sredstvo u nuždi».
Kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
47
Kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(Poziv).
Kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je ustanovil kakor stalna institucija na zboru pravnikov iz cele kraljevine v Zagrebu septembra meseca 1. 1924. in ki je imel temeljem svojega statuta prvo svoje zasedanje v Beogradu na dan 18. do 20. septembra 1. 1925., izbral je na zaključni skupščini drugi Stalni odbor, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za bodoče zasedanje Kongresa dodavši enodušni vzklik: »na vidjenje u Ljubljani!«
Po tem je tudi Stalni odbor Kongresa, ki je imel dne 13. decembra 1925 svoj prvi sestanek v Ljubljani, odločil enoglasno, da se II. Kongres pravnikov vrši v L j u b 1 j a n i, in to septembra meseca 1. 192 6.
I.
Radi udeležbe pri tem ljubljanskem Kongresu in radi priprav smatramo predvsem za potrebno, da se iznova prijavijo oni pravniki v kraljevini SHS, koji so se že dosedaj šteli za člane Kongresa, nadalje, da javijo svoj pristop h Kongresu oni, ki dosedaj niso bili njegovi člani.
Radi tega prosimo, da dosedanji člani obnovijo svoje članstvo s pismeno prijavo ali Stalnemu odboru Kongresa v Ljubljani ali pravniškemu udruženju (v Beogradu ali v Zagrebu ali v Ljubljani ali v Subotici), pri kojem so se bili vpisali 1. 1925 kakor člani Kongresa.
Tudi novi člani Kongresa naj se pismeno prijavijo ali Stalnemu odboru Kongresa v Ljubljani ali pravniškemu udruženju, pri kojem so včlanjeni.
Po statutu morejo biti člani Kongresa samo oni pravniki, koji so zajedno člani enega imenovanih pravniških udru-ženj v kraljevini.
Obenem s prijavo treba plačati letno članarino, ki znaša za državne in samoupravne činovnike Din 60, a za pripadnike ostalih poklicev Din 120.—.
Seznam prijav s članarinami vred oddajo pravniška udruženja Stalnemu odboru Kongresa, koji nato izda članske izkaznice (§ 4 Statuta) potom pravniških udruženj.
-48
Kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prosimo, da se prijave izvrše tako pravočasno, da bode Stalni odbor imel do konca aprila I. 1926 na razpolago sezname članov Kongresa in članarine.
Pravniška u d r u ž e n j a pa vljudno prosimo, da v naznačenih smereh posredujejo med stalnim odborom in člani Kongresa in da kakor doslej posvetijo svojo agilnost v svrho čim večje udeležbe pri Kongresu pravnikov in čim popolnejšega dosezanja njegovih statutarnih ciljev.
II.
V pogledu strokovnih nalog Kongresa določil je Stalni odbor začasno, naj bi se na ljubljanskem Kongresu razpravljala radi važnosti in aktualnosti nastopna temata:
1. Izjednačenje bračnih prav v kraljevini.
2. Pitanje valorizacije.
3. Pravni značaj in tehnika naših finančnih zakonov.
4. Pitanje državljanstva.
5. Reorganizacija upravnega sodstva.
6. Odškodnina za neupravičeni preiskovalni zapor. Vabijo se naši pravniki, da se udeleže razprave o teh
predmetih. Vsi oni, koji se je žele udeležiti kakor referenti ali koreferenti, naj to javijo Stalnemu odboru do konca marca 1926 in i)ri tem točno označijo predmet, kojega si izberejo, ter glavne smernice svojega stališča napram predmetu.
Po preteku navedenega roka hoče Stalni odbor defini-tivno določiti i temata i referente ter koreferente.
III.
Baš te dni razpošilja se »Spomenica prvog kongresa pravnika kraljevine SHS, održanog u Beogradu na dan 18.—20. septembra 1925 godine«, kojo je sestavil in izdal I. Stalni odbor Kongresa. Lep je to dokument, kako se potom Kongresa zbližujemo pravniki iz cele kraljevine in udejstvujemo za napredovanje skupnega prava v teoriji in praksi. Vrlo lična Spomenica popisuje točno vse poslovanje Kongresa in se lahko iz nje informirajo zlasti tudi bodoči člani Kongresa. Dobi se pri sekretarju Kongresa gospodu Mih. S. Z 1 a t a n o v i č u, sudiji prvostep. Suda za varoš Beograd.
V L j u b 1 j a n i, sredi februarja 1926.
Za Stalni odbor Kongresa pravnikov kraljevine SHS
predsednik:
Dr. D. Majaron.
Priložene so današnji številki položnice za članarino in naroč-
nino "Slovenskega Pravnika* in pa za članarino za Kongres prav= nikov v Ljubljani. Člani naj izvolijo obe položnici izpolniti in denar čimprej nakazati!
Naročnina za „Slovenski Pravnik"
znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, naj zaostalo naročnino čim prej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v to priloženih položnic, ali naj jo pošljejo blagajniku g. dr. Ignacu Rutarju, direktorju poštnega čekovnega urada v Ljubljani. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Ravnotam se dobe Štefan Lapajne: »Državni osnovni zakoni" in vsi prejšnji letniki „Slov. Pravnika". Cena s poštnino vred za »Državne osnovne zakone" — 12 Din, za »Slovenski Pravnik" letniki 1925, 1924 in 1923 — 60 Din, ostali letniki po 40 Din.