Leto XVm., št« 9i Cpravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul 6 - TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Poiiružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.24L Llttbljaita, četrtek n. aprila 1917 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, S123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Decentralizacija in cestni Sondi Načrt zakona o cestnih fondih, ki je že pred meseci zaradi svojega centralističnega ustroja zbudil živahne komentarje, je sedaj zopet na dnevnem redu. Gradbeno ministrstvo je te dni zakonski načrt v nekoliko spremenjeni obliki predložilo interesiranim organizacijam in korporacijam v ponovno izjavo. Kakor prvotni načrt, polaga tudi novi načrt zakona težišče na državni cestni fond, ki naj bi bil namenjen sodobni ureditvi in vzdrževanju državnih cest, dočim bi bili banovinski cestni fondi, namenjeni za ureditev banovinskih cest, le slabo dotirani. Komentar k načrtu zakona tudi izrecno poudarja, da je treba najprej urediti državne ceste in šele potem naj pridejo na vrsto ba-novinske in druge. Načrt zakona omogoča sicer dotiranje banovinskih cestnih fondov iz državnega fonda, vendar bi se smelo v to svrho uporabiti največ 25% rednih dohodkov državnega fonda. Novi načrt zakona o cestnih fondih prihaja v času, ko je na dnevnem redu vprašanje dalekosežne decentralizacije in izvedbe obširne samouprave. Težko si je misliti ureditev tega vprašanja v tako tesnih mejah, da ne bi vse ceste, tudi one, ki so danes državne, prešle v upravo banovin. Izvedba decentralizacije in uvedba samouprav se označujeta tudi na merodajnih mestih kot neposredno aktualno vprašanje, ki je tik pred rešitvijo. Zato preseneča objava zakonskega načrta, s katerim naj se uvede centraliziran državni cestni fond z letnimi dohodki okrog 120 milijonov dinarjev. Ako se tak fond res ustanovi, bo prevzem cest po banovinah zelo kompliciran in otežkočen, posebno še, če bi se dohodki takega fonda že zastavili za skupna cestna posojila. Dokler bi ta posojila ne bila vrnjena, bi bila nemogoča razdelitev državnega cestnega fonda za banovinske cestne fonde, pa bi morale banovine za ceste nalagati zopet nova bremena. A ne glede na ta državno politični moment načrt o državnem cestnem fondu ne more zadovoljiti. Ustvaril bi namreč nov vir nezaupanja in nesporazumov, prepirov in nezadovoljstva. Centralistična ureditev fonda bi šla zopet v škodo onih pokrajin, ki bi v fond največ prispevale. Zato se je treba tej ureditvi izogniti že v interesu prepo-trebne sloge in v interesu državnega edinstva. Zavedati se moramo, da je prav dolgoletno zapostavljanje potreb raznih pokrajin v znatni meri izzivalo centrifugalne težnje, saj je delalo v širokih slojih prebivalstva mučen dojem, da niso vse pokrajine enake v dolžnostih in pravicah. Dalo bi se govoriti tudi o ustanovitvi osrednjega državnega cestnega fonda, toda njegova naloga bi bila le izravnavanje, tako da bi iz njega dobile primerne prispevke one siromašnejše banovine, ki iz lastnih sredstev ne bi mogle zgraditi niti onega cestnega omrežja, ki je tudi s splošno državnega stališča nujno potrebno. V ta osrednji fond naj bi se stekali predvsem dohodki, ki jih ni mogoče deliti po pokrajinah, kakor so na primer uvozne carine. Uprava vseh cest in skrb za nje pa naj se v celoti prenese na banovine, saj banske uprave že danes vzdržujejo tudi vse državne ceste, četudi iz sredstev državnih kreditov. Za modernizacijo in izboljšanje cest naj bi se ustanovili močni banovinski cestni fondi, v katere bi se morala stekati večina dohodkov, ki so po sedanjem načrtu predvideni za državni cestni fond. Pri taki ureditvi bodo odpadli vsi razlogi za nezadovoljstvo, ker bodo jasni računi o tem, koliko posamezna pokrajina prispeva in koliko dobi, odnosno koliko mora žrtvovati za izgraditev z državnega stališča važnih cest v gospodarsko šibkejših banovinah. Za decentralizacijo cestnih fondov, torej za banovinske fonde proti državnemu, govore tudi čisto gospodarski razlogi. Ceste je treba modernizirati in usposobiti za veliki promet predvsem tam, kjer se ceste zaradi zgoščenega prometa najbolj trošijo. Kjer pa je promet najbolj živahen, so največji tudi dohodki, ki naj bi se po načrtu stekali v državni cestni fond. Iz tega sledi, da ima ona pokrajina, kjer so dohodki cestnega prometa največji, tudi največ potreb v pogledu sodobne ureditve cest. Res se morajo graditi tudi take ceste, ki naj promet šele ustvarijo. To velja zlasti za velike mednarodne ceste, vendar pa morajo biti izdatki za take ceste v pravičnem sorazmerju z izdatki za ceste, ki so zaradi živahnega prometa najbolj potrebne sodobne ureditve. Tudi v tem pogledu izdelani načrt o državnem cestnem fondu ne zadovoljuje, saj predvideva za Slovenijo v prvi etapi le modernizacijo državne ceste iz Zagreba preko Ljubljane do Jesenic, ne pa tudi enako ali še bolj važne ceste iz Št. Ilja preko Maribora do Ljubljane in od tu do Sušaka. In vendar je ravno slednja glavna vpadna cesta inozemskih turistov v našo državo in na njej ni in-teresirana samo Slovenija, marveč tudi vsa Dalmacija, ker ji more le ta cesta Avstrija, Italija in P< DANES BENEŠKI RAZGOVORI Mussolini bo skušal prepričati Schuschnigga da je začasna nevtra-lizacija Avstrije edini izhod iz sedanjega položaja v Podunavju Rim, 21. aprila, b. Po pisanju italijanskega časopisja ni sklepati, da pripisujejo v Rimu jutrišnjim razgovorom med Mussolinijem in Schuschniggom kak poseben pomen, že same naporne priprave za sestanek obeh državnikov dokazujejo, da Italiji v zadnjem času ni bilo veliko do tega, da bi pomirila Avstrijo, ki se je po novem razvoju italijanske politike znašla v nekoliko neprijetnem položaju. V rimskih političnih krogih ne taje, da so se po italijanskem sporazumu z Nemčijo, katerega naravni podaljšek je bil tudi avstrij-sko-nemški sporazum, odnošaji med Italijo in Avstrijo, znatno izpremenili. Odkar se je po aneksiji Abesinije težišče italijanske politike preneslo bolj proti jugu in so glavne komponente italijanske zunanje politike predvsem pomorskega značaja, se rimski vpliv bolj in bolj odmika od Brennerja in s tem tudi od Dunaja. Nova usmeritev italijanske politike se kaže zlasti, odkar je bil general Goring v Rimu. Interesne sfere Italije in Nemčije v Podunavju Tedaj je prišlo, kakor zatrjujejo v tukajšnjih diplomatskih krogih, do razdelitve interesnih sfer med Italijo ln Nemčijo v vsem srednjeevropskem prostoru. Kritična točka razmejitve je bila seveda Avstrija. Italija se je za ceno koristi, ki jih nudi sodelovanje z Nemčijo na splošnem evropskem, zlasti pa sredozemskem področju, odrekla podpiranju legitimistič-nega pokreta v Avstriji, že 25. februarja je dal Virginio Gayda v oficioznem »Gior-nale d' Italia« jasno razumeti, da nima Rim začasno prav nobenega interesa, da bi z restavracijskim strašilom razburjal Berlin, ki mu služi trenutno za kritje hrbta v izvajanju širokopoteznejše sredozemske politike. Pa tudi nova tendenca sodelovanja z nekaterimi srednjeevropskimi državami je Italiji narekovala previdnost v tem vprašanju. Prvega marca je Gayda zapisal v svojem listu drugo svarilo Avstriji, glavni organ fašistične stranke »Popolo d' Italia« pa se je v uvodniku, ki so ga v poučenih krogih pripisali samemu Mussoliniju. celo norčeval iz »gospodiča« (signoretto) Otona Habsburškega in ga ostro napadel. Gayda je v svojem drugem članku zapisal med drugim: V Franciji bi morda želeli Italijo za vselej zapičiti samo na Brennerju. Pri tem pozabljajo, da je Italija imperij, da ima svoje imperialne in evropske interese in da prav sedaj daje svoji politiki širše in trdnejše osnove. Te »širše in trdnejše« osnove so v itali-jansko-nemškem sodelovanju, kakor je prišlo do izraza po obisku generala Gorin-ga v Rimu. Nova misija Avstrije Nemčija je glede Avstrije samo v toliko popustila, da ne želi razvnemati Italije z manifestacijami za »anfilus«, kateremu pa se dejansko samo zato odpoveduje, ker se ji zdi, da utegne to vprašanje notranjepolitično samo po sebi dozoreti. Avstrija naj bi potemtakem predstavljala sedaj samo še nekakšno »mrtvo« ali »nevtralizirano« cono med severno in južno srednjeevropsko domeno, ki sta si jo Italija in Nemčija razdelili iz potrebe medsebojnega taktičnega podpiranja lastnih ekspanzij. V tem smislu je te dni pisalo tudi italijansko časopisje, čim je bil napovedan Schuschniggov prihod v Italijo. Zanimiv je bil zlasti članek v rimski »Tribuni«, ki svetuje Avstriji, naj vodi odslej nekoliko bolj »realno« politiko in postavi obrambi svoje samostojnosti meje, ki ne bodo razburjale »občutljivosti drugih«. V oficioznem »Voce d' Italia« (nedeljski prilogi »Giornale d' Italia«) je Gayda skušal nato pomiriti Avstrijce s tem, da je demantiral vesti o »pojemanju italijanskega vpliva v Avstriji« in z zagotovilom. da bo Italija tudi v naprej nudila Avstriji »vse ekonomske in politične koristi« za vzdrževanje njene samostojnosti. „Mrtva" zveza med nemškimi in italijanskimi načrti Vprašanje avstrijske samostojnosti bo torej glavni predmet beneških razgovorov. Mussolini bo skušal kancelarju Schuschnig-gu dopovedati, da postavljanje vprašanja oblike vladavine za Avstrijo sedaj ni aktualno. Avstrija naj se za sedaj zadovolji le s svojo samostojnostjo in naj tvori nekakšno vez italijansko-nemške kooperaci- prinesti znatnejši avtomobilski promet i z inozemstva. Gradbeno ministrstvo zastopa stališče, da mora za ceste prispevati predvsem oni, ki se jih poslužuje. Po tem načelu so predvideni tudi dohodki cestnega fonda. Ravno iz tega načela tudi sledi, da bi se moral pobrani denar porabiti v prvi vrsti za ceste v onih krajih, ki so te dohodke dali in ki torej ceste najbolj rabijo. Omenili smo že, da se tudi na merodajnih mestih označuje problem decentralizacije in izvedbe samouprav za neposredno aktualno stvar, ki je tik pred rešitvijo. Načrt o državnem cestnem fondu še ni bil obravnavan pred ministrskim svetom in predstavlja zato le predlog enega samega ministrstva, ali še belje, njegovega uradništva. Prepričani smo zaradi tega, da bo doživel še znatne spremembe, preden bo predložen narodnemu predstavništvu, in da bo v celoti prilagojen načelom decentralizacije. je v Podunavju. V tem okviru bo potem mogoče razpravljati tudi o večjem sodelovanju srednjeevropskih držav, kakor si to v lastnem interesu želi danes Avstrija. Italijansko-jugoslovenski sporazum bo v tem pogledu lahko pomenil zelo koristno izhodno točko. Kooperacija z ostalimi po-dunavskimi državami je torej po mnenju italijanskih političnih krogov mogoča, toda le pod pogojem, da se Avstrija v okviru italijansko-nemškega srednjeevropskega sodelovanja zave svoje nove misije v podunavskem prostoru, misije »mrtve« zveze med italijanskimi in nemškimi načrti kot »duhovna« predstraža nemštva. S temi korekturami, ki jih narekuje Italiji njen sedanji položaj, zlasti potreba hrbtnega zavarovanja njene sredozemske politike, ostane politika rimskih protokolov v bistvu neizpremenjena, njih okvir pa mora vsekakor postati nekoliko bolj elastičen kakor je bil do sedaj, ne da bi to škodovalo niti Avstriji niti Madžarski. „Stampa" o sestanku Turin, 21. aprila, o. »Stampa« je objavila daljše poročilo svojega dunajskega po- ročevalca Zingarellija, v katerem beleži kombinacije dunajskih političnih krogov o jutrišnjem sestanku avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga z Mussolinijem v Benetkah. Zingarelli pravi, da bosta Mussolini in Schuschnigg govorila tudi o restavracijskem vprašanju v Avstriji, Restavracija Hibsburžanov bi lahko povzročila nevarne zmede v Avstriji sami, na drugi strani pa bi tudi ne mogla ostati brez posledic za nadaljnji razvoj mednarodnih odnošajev v vsej srednji Evropi. Schuschnigg vodi pametno politiko. V prvi vrsti mu je za to, da ohrani avstrijsko neodvisnost. Vprašanje habsburške restavracije lahko postane aktualno, če bi se na podlagi sedanje avstrijske ustave izvedel plebiscit o Habsburžanih, danes pa ni pogojev za to. Možen bi bil tudi državni prevrat, vsak prevratni poizkus pa bi bil absurden m ni mogoče verjeti, da bi tako akcijo morebitnih političnih zanesenjakov podprl tudi zvezni kancelar. Avstrijski vladni listi so že opozorili legitimiste, naj se varujejo sleherne take pustolovščine. Zingarelli govori tudi o avstrijsko-ju-goslovenskih odnošajih in pravi, da prejš- nja leta niso bfli posebno prijateljski, ker Jugoslavija ni mogla zaupati Avstrijcem, ki so se zavzemali za restavracijo Habsbur-žanov. Če se izvzame to vprašanje, Avstrija sedaj na drugi strani ne more zameriti Italiji, če je sklenila z Jugoslavijo sporazum, kar bo posredno tudi njej še v korist. Dunajski komentarji Dunaj, 21. aprila. w. Vladno glasilo avstrijske vlade »Neuigkeits-Weltblattc piše, da bodo smernice avstrijsko-italijanske in obenem srednjeevropske politike ostale nespremenjene. Beneška konferenca torej ne bo prinesla nobenih presenečenj, res pa je, da bodo posledice beneških razgovorov danes morda večje kakor kdaj prej. V mnogih znakih se opažajo možnosti pomirje-nja. Besede, ki jih je kancelar dr. Schuschnigg izrekel ob priliki svojega obiska v Rimu, da rimski protokoli ne predstavljajo končnega stadija, temveč, da ga bodo skušali še razširiti, so tudi danes aktualne, kakor so bile takrat, ko so bile izgovorjene. Tudi svoječasna izjava predsednika avstrijske vlade, da rimski protokoli ne predstavljajo ekskluzivnih pogodb, še vedno velja-Naravno je, da sodelovanje, ki služi mira, ne bo vplivalo samo na položaj v srednji Evropi, temveč na celotni razvoj v Evropi. Glaise-Horstenau se je vrnil na Dunaj Berlin. 21. a/prila. A A. Avstrijski notranji minter Glačse Horstenaa se je danes vrnil z letalom na Dunaj. Teruel obkoljen Republikanske čete so na aragonski fronti prebile sovražne črte ter odrezale mesto Teruel od zaledja Valencija, 21. aprila, d. Uradno je bilo objavljeno, da so vladne čete zasedle včeraj strateško va2ni kraj Celadas, 16 km severno od Teru&la. Osvojitev tega kraja pomeni velik uspeh za republikance, ker je sedaj Teruel obkoljen od vseh strani. O bojih, ki eo se končali z zavzetjem prodora Celadasa, se poročajo naslednje podrobnosti: Vladne čete se prešle v napad ob 10. dopoldne Pred tem eo sovražne postojanke obstreljevali s topovi. Tik pred napadom je nastopilo še vladno letalstvo rn bombar« di.ralo nasprotne pošto i"ke. Nacionalisti so se najprej umikali v remen razgovorov ki bodo med zunanjim mini. strom Edenom in predsednikom belgijske viade Van Zeelandom. Stališče Washingtona Parjz. 21. aprila. w. Newyorški poročevalec Agence eeonomi-mana Krnica je brezupno. Badoglio v Tripolisu Napoli, 21. aprila. AA. Načelnik glavnega generalnega štaba maršal Badoglio je odpotoval v Tripolis. Spremlja ga ved višjih oficirjev. nih brezposelnih učiteljev in učiteljic, ki jih je 6150. Poleg tega je še 2050 moških in 930 žensk z akademskimi diplomami najrazličnejših strok prijavljenih med brezposelnimi, ki so navezani samo na državno podporo za preživljanje. Slabi izgledi za Budimpešto Beograd, 21. aprila, p. Danes popoldne sla^ bili dve trening tekmi med B teamom državne reprezentance fcn Baskom ter A teamom in SK Budai iz Budimpešte. B team je premagal svojega nasprotnika z realnim rezultatom 4:2 (2:0). V drugi tekmi pa je naša državni reprezentanca v drugem polčasu zaigrala naravnost obupno. Vratar Glaser je docela odpovedal in pušča] žogo za žogo v mrežo. Budai je premagal državno reprezentanco s 5:3. V prvem času je bila igra še izenačena in »e je končala 1:1. V drueem polčasu so spočetka državni re/prezentantj že vodili s 3 goli. Nato pa so povsem odpovedali fn Budai je v zadnjih 20 minutah zabil kar 4 gole. Madžarj so pokazali zelo lepo kom-binacijsko igro. Najboljši igralec jugoslo* venske reprezentance je bil Moša. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno v vsej državi. V večji severni polovici bo od časa do časa deževalo, Ponekod tudi nevihte. T ampera« tura bo padla. Zagrebška: Nestalno oblačno, ponekod deževno in bladno vreme. Dunajska: Izpremenljivo vreana. Maši kraji in ljudje Prof. dr. inž. Hr&sky 80 letnik V zbornici češke tehnične visoke šole v Pragi bo danes proslava 80-letnice zaslužnega prof. dr. inž. J. V. Hraskega. ki jo priredijo rektor, senat in profesorski zbor vzajemno z inženjersko zbornico, upravo kopališča Podebradv in raznimi strokovnimi organizacijami. O zaslugah slavljenca bo govorilo 6 slavnostnih govornikov, med njimi rektor tehnične visoke šole prof. dr. Hvbl in bivši ministrski predsednik Udr-žal. V duhu moramo tudi Slovenci sodelovati pri tej proslavi, zakaj prof. dr. inž. Hraskv je bil med onimi Čehi, ki so nam kot učitelji in pomočniki v dobi našega narodnega preporoda prihiteli na pomoč. Kot mlad inženjer je slavljenec plodovito posegel v naše, iz primitivnosti se dvigajoče razmere. Deloval je kot inženjer v nekdanjem kranjskem deželnem stavbnem uradu v Ljubljani od leta 1886 dalje preko 10 let, bil pa je tudi ljubljanski objinski svetnik. Malo po vstopu v kranjsko deželno •tužbo je prevzel stavbno vodstvo dežel-SK;ga muzeja ter je ob sodelovanju arh. Hinberga projektiral in vodil gradnjo no-▼ega deželnega, sedanjega opernega gledališča. Dalje je izgotovil načrte novega deželnega dvorca, sedanjega vseučilišča. Na izvršitev obeh zgradb pa je seveda vplival deželni odboT ter tako pokvaril marsikatere lepe osnutke. Projektiral in vodil je stavbo celjskega Narodnega doma ter številnih novih hiš v Ljubljani in na deželi. Trasiral in projektiral je cesto čez Bogen-šperk in zgradil železni most čez Savo pri Radečah ter zgradil sam in s pomočjo dodeljenega osebja celo vrsto vodovodov, tako v Begunjah, Črnomlju. Logatcu, Kočevju, Ribnici, Vrhpolju pri Vipavi ter v Novem mestu in okolici. Napravil je tudi načrta za vodovoda za Stari trg ob Kolpi in za Kranj. Projektiral in izvršil je tudi različna obrambna dela ob Savi, Kamniški Bistrici in drugod, napravil načrt za regulacijo Mirne ter zgradil mnoge zgradbe za ukrotitev hudournikov, tako Bele pri Vipavi, Pišnice pri Kranjski gori in drugih. Bavil se je z regulacijo Vipave in njenih pritokov, z odvajanjem visokih voda iz kraških dolin, sodeloval pa je tudi pri osuševanju ljubljanskega barja. Od leta 1887. do 1897. je bil ljubljanski občinski svetnik ter je kot načelnik in poročevalec stavbnega mestnega odseka, zlasti po velikem potresu o veliki noči leta 1895, deloval agilno in iniciativno pri načrtih in gradnji ljubljanskega vodovo-ca, mestne elektrarne, mestne kanalizacije ter je bistveno sodeloval tudi pri novem mestnem regulančnem načrtu. Tako si je dr. inž. Hraskv postavil v Ljubljani in po Sloveniji trajne pomembne spomenike, ki pričajo o njegovi vsestranski temeljiti izobrazbi in o njegovi veliki ljubezni do naroda med katerim je deloval. Ko nas je zapustil, se ta ljubezen do nas ni nikdar ohladila. Z vso prisrčnostjo jo je mnogo- krat izražal. Se lani je bila nek« slovenska ekskurzija globoko ginjena, ko jo je v Po debradih v imenu kopališke uprave pozdravil častitljiv starček v lepi slovenščini. Bil je to prof. dr. inž. Hrisky. Obujal je spomine na dobo, ki jo je preživel med nami, in z vso iskrenostjo in prisrčnostjo nam je želel najsrečnejšo bodočnost, kateri je postavil s svojim vzornim in požrtvovalnim delom mnogo trdnih temeljev. Prof. dr. inž. J. V. Hraskemu čast in hvala! Ob grobu gospe Silve Krisperjeve Umrla je gospa Krisperjeva! ... Omahnila je v prebujajočo se pomlad gospa Silva — mamica dveh otročičkov, družica in svetovalka dr. Toneta Krisperja. Narava je tokrat zahtevala le preveliko žrtev, da zadovolji nesrečno usodo, ki spremlja njen rod. V kratkem razdobju je ona tretja žrtev — največja in najsvetejša. Neusmiljena roka Smrti je posegla v mlado in srečno družino in iztrgala iz nje najdražji zaklad. Sredi cvetja, sredi stotih src je spokojno čakala, da jo zasuje v domu večnega sniva-nja črna prst. Huda bolezen je sicer iz-mozgala telo, a smrt ji je v zadnjem trenutku le pustila na obrazu smehljaj, ki je razodeval konec njenega, a začetek trpljenja njenih dragih. Bil je to smehljaj, s kakršnim smo jo srečavali na domu in cesti; smehljaj, ki jo je krasil kratkih 28 let in razodeval vsakemu njeno vero in zaupanje v življenje. Pred njo so sedaj klonili številni prijatelji in znanci in vsi oni, ki so jo v življenju zaradi lepega značaja cenili, obsuli so jo s tako ljubim ji cvetjem, a niso mogli razumeti velike tragike mlade družine ... Ko je padala težka prst na njeno krsto in sekala boleče udarce v srca vseh, ki so jo spremili na zadnji poti, je smrt mladega življenja še enkrat v globokem sočustvovanju združila vse z nesrečnim Tonetom, s Primožkom, ki se uči izgovarjati besedo »mama« in nekaj mesecev starim Tončkom, ki spada še med angelčke. Gospe j Silvi miren pokoj, a Tebi, dragi Tone, naše najglobokejše sožaljel R. V. Žrtev ljubezni O ljubavni tragediji 23-letnega podnared-nika I. kolesarskega bataljona Ivana Lamberta, ki je po rodu iz Iloka v dunavski banovini, in njegove nekaj mlajše izvoljen-ke Francke Hribarjeve, ki je vodila gospodinjstvo na domu svoje matere na Šmar- (Foto Holinsky) tinski cesti, nas prijatelji obeh pokojnikov opozarjajo na nekatere netočnosti, ki so se vrinile v naše včerajšnje poročilo. Podnarednik Lambert je svoje dekle ustrelil s karabinko v srce, da je krogla izstopila na hrbtu, sebi pa je revolver nameril v prsi. Obe rani sta bili smrtni in nesrečna zaljubljenca sta že v nekaj minutah izkrvavela. Včeraj je prispela v Ljubljano mati pokojnega Lamberta, čigar starši imajo v Iloku lepo premoženje, da uredi vse potrebno zastran pogreba, Francka pa je pri Devici Mariji v Polju našla svoj poslednji dom. V Radgoni na čast Adolftt Hitlerju Gornja Radgona, 20. aprila. 2e pred letom je mestna občina Radgona v Avstriji nabavila in montirala na mestnem stolpu signalno sireno za primer požarov ali drugih večjih nesreč. Na več krajih mesta so montirani signalni gumbi, na katere je treba pritisniti, da se džt znak s sireno in sicer pomenja trikratni znak, da je nesreča izven rejona tamošnjih gasilcev, dvakratni, da je nesreča v rejonu in enkratni daljši znak, da je huda nesreča v mestu samem. V torek 20. t. m. točno ob 4. uri zjutraj je začela tuliti sirena na magistratnem stolpu ter je tulila brez presledka domala 15 minut. Kmalu nato je pričelo biti plat zvona tudi v našem obmejnem trgu Gornji Radgoni. Vse obmejno prebivalstvo je zajel strah, da gre za obsežno požarno nesrečo. Gornjeradgonski gasilci so polno-številno zbrani odbrzeli z avtom čez obmejni murski most v Radgono. Tu so zvedeli, da so znak s sireno dali radgonski hitlerjevci, ki so s stolpa mestnega kina tudi razobesili veliko nemško zastavo s kljukastim križem, vse to v znak proslave rojstnega dne »Fiihrerja«. V mestu samem in po okoliških vaseh Potrni (Laa-feld) ln Zetincih (Sicheldorf) ie bilo raz-trešenih polno zastavic s kljukastim križcem. Hitlerjevci iz Radgone so se s počastitvijo rojstnega dne Adolfa Hitlerja požurili za en dan vnaprej, ker so se pač nadejali na predvečer in na sam Hitlerjev rojstni dan strogih policijskih ukrepov. Ljubezen do bližnjega Zagorje, 21. aprila. V zagorski dolini se med prebivalstvom vedno nabirajo kakšni darovi in milodari v najrazličnejše svrhe. Ljudje ne presojajo, ali je treba dati ali ne. Kateri zmorejo, dajo, drugi odklonijo. Vendar ne bo odveč, če razne gospode, ki prirejajo zbirke, opozorimo na naslednji primer, kjer se da sijajno pokazati ljubezen do bližnjega. Po Zagorju se mnogo govori, da se je morala občinslca reva Filomena Per s svojo hčerjo, ki ima tudi 7-letnega sinčka, vseliti v občinsko živinsko barako, ker drugje ni mogla dobiti stanovanja. Filomena Per prejema mesečno občinsko ubožno podporo v znesku 50 din. Ker je hčerka brez službe, je seveda na dlani, da tri osebe ne morejo s takim denarjem živeti in tudi ne plačevati stanovanja. V živinski baraki, ali po domače rečeno, v skrajno u bornem hlevu ima občina spravljenih nekaj cevi. Na te cevi je položenih nekaj kosov blazin — in tako prenočujejo stara mati, mati in sin in prezebajo cele dolge noči. Seveda, ker poslopje nima nobenega okna, je v baraki tudi podnevi črna noč. če že starejši ljudje trpijo, smo tega navajeni vsi, ki poznamo današnji čas in razmere. Toda da morajo trpeti tudi otroci, to se ne bi smelo aogajati niti v Zagorju, niti kjerkoli drugod. Za nov planinski dom na Bocu Poljčane, 19. aprila V nedeljo je bil tu 8. redni občni zbor planinske podružnice. Dober obisk je pokazal, da se marljiva podružnica bliža zidanju planinskega doma na Boču. Načelnik dr. Hronovsky je posebno pozdravil delegata osrednjega odbora g. Gajška iz Maribora, nakar je kratko orisal društveno delovanje. O podrobnostih je zbor seznanil neutrudljivi tajnik Ritonja. Poročilo je zlasti izražalo željo po novi planinski postojanki na Boču, ki bo nova vaba za planince in prijatelje Boča, predvsem tudi za one, ki bi se radi za dalje časa ustavili na tej priljubljeni gori. Navedel je, kaj je že vse v tem pogledu storila podružnica. Zaprosila je na več mestih za stavbne parcele, oskrbela je načrte, zbirala denar. Da se njen lepi program še ni uresničil, so pač krive največ finančne težkoče, s čimer bo treba računati tudi v bodočem. Vendar pa ne kaže več čakati, ker je iz dneva v dan slabše, gradivo je vedno dražje. Treba se je ■ v&o vnemo h ljubeznijo lotiti dehu da m nam ne bo kdaj očitalo, da amo ostali pre-križanih rok. Poročilo društvenega blagajnika (Zeilhofer), kakor tudi poročilo blagajnika upravnega odbora (Detiček Fr.), izkazuje že prav razveseljiv fond za planinski dom. O poročilih posameznih funkcionarjev je bila živahna debata, ki sc je sukala zlasti okrog nove postojanke. Vmes je posegel tudi delegat Pohvalil je idealno delovanje članov odbora, predvsem nesebično delo predsednika, ki zasluži javno zahvalo in priznanje. Glede nove postojanke je poudaril, da mora biti pred zidavo za podlago reelen proračun amortizacije. Po daljšem razpravljanju so prišli zborovalci do naslednjega sklepa: v tekočem letu si podružnica oskrbi stavbni prostor, ga splani-ra in pripravi ter si na stavbišču pripravi opeko. Podružnica je bila ustanovljena 1. 1929 in je tako upati, da se bo za desetletnico lahko postavila z ličnim planinskim domom, kar ji iskreno želimo. Načelniku je bila za sedemletno vztrajno delovanje pri podružnici poklonjena lična diploma. V upravni odbor so bili izvoljeni gg. Sieber, Detiček in Zeilhofer. Sokolom župe Sami se, bratje, nase naslonimo, iz svojega za rod in dom gradimo, da ena misel zdrava in čestita vodnica nam ostane zmagovita! E. L. Gangl. Pod tem geslom nas kliče v zbor Sokolska kreditna zadruga v Radovljici. Osamosvojitev in neodvisnost hočemo tudi na gospodarskem poprišču. Dohitimo zamujeno! Poverjeniki v društvih in četah župe Kranj, podvojite delo, ker le v njem je življenje! Sokolski borci na plan, v boj, ker le v njem je naš obstanek in napredek! čistite svoje vrste, čistite svoje domove vse navlake, ki ni za delo in borbo, ki ni zmožna sokolskega življenja, gleda samo na svoje lastne koristi in ki ji je požrtvovalnost neznana čednost. Na dan in v borbo vi stari prekaljeni sokolski delavci in graditelji! Zakaj ste zapustili prve vrste naših legij ? Ali kritično opazujete delo mlajših kakor izkušen poveljnik, da poprimete tam, kjer je najbolj potrebno? Nazaj in na čelo teh legij vas kliče sokolska dolžnost! Ne z besedami, temveč z dejanji pokažite, kaj zmore, če hoče, posameznik. Preteklost spada zgodovini, bodočnost je naša, mora biti naša, ftm ptsfii zi itk & **• mm. mil i«m, jotam o*, amnlf m mllh mMmgo a (DID® & zobno pasto ker tako nam veleva naša sokolska dolžnost in če se pri tem ožulijo roke do ramen. Temelj naše Sokolske zadruge mora biti jeklen, neporušljiv. Gradimo ga neumorno, vzajemno, nesebično in požrtvovalno vsi iz naših vrst. Kje ste meceni? Ali čakate, da bo stavba gotova? Premalo nas je še! Bratje v zbor! Zaupajte svoji lastni ustanovi. V tekočem letu dogradimo temelj, čim trdnejši bo, tem mogočnejša bo zgradba, močnejše zaupanje, večje spoštovanje organizacije, večje občudovanje sokolske požrtvovalnosti. Prvo nadstropje te zgradbe je določeno za mladinsko štednjo, drugo sokolski samopomoči v smrtnih primerih, tretje socialni akciji, četrto brezposelnosti sokolskega članstva, peto mogoče zdravju, šesto starostnemu zavarovanju, sedmo izobrazbi itd. Iz tega sledi, da mora biti temelj iz granita, katerega dobavitelj pa mora biti samo Sokolska jeklena volja. Tako se bo dvigal naš nebotičnik do popolne gospodarske in socialne neodvisnosti sokolskega članstva. Bratje in sestre! Naša zadruga mora biti vredna sokolskega imena. Štiri tisoč parov sokolskih rok strnjenih in složnih stori čudeže. Milijoni in milijoni so v teh rokah. Sedaj so brez koristi raztreseni po vseh vetrovih. Združimo jih in verjeli boste v čudeže. Tudi na vas vodnike naših 33 edinic pada dolžnost in odgovornost na uspehu. Zanimajte se za potek in organizirajte delo. Naprej do uspehov v smislu gesla našega prvega podstarešine br. E. L. Gangla, katero smo natisnili v zadružne hranilne knjižice. L. H. Kdaj bo svetovna razstava pripravljena? Mezdna gibanja so zelo zavlekla dozidavo paviljonov Pariz, 21. aprila. Že smo na koncu aprila in pričakujemo, da bo drugo nedeljo (2. maja) svetovna razstava svečano otvorjena. Kes, prav verjetno je, da se bo tega dne pojavil predsednik francoske republike g. Lebrun s spremstvom številnih ministrov in inozemskih predstavnikov in bo s škarjicami prerezal svileni trak pri častnem vhodu »Porte d' honneur«. Prav tam blizu na levi strani gradimo mi svoj jugoslovenski paviljon. Dne 2. maja bo torej svetovna razstava pompozno otvorjena; po krščanskem običaju bo ta dan ? krščena«, »birma« pa bo nekoliko pozneje, nekaj »malega« pozneje. Nikakor ni moj namen, da bi kritiziral stanje v prelepi in bogati republiki Franciji. Vendar pa je treba našim čitateljem sporočiti vse potrebno, da se bodo vedeli ravnati. Svetovna razstava namreč po vsej verjetnosti ne bo prej dovršena in v celoti pripravljena, kakor v začetku junija. Kajti tako, kakor se tu dela, odnosno ne dela, to lahko marsikoga spravi v zadrego. Razen nemškega, italijanskega in sovjetskega paviljona ne bodo ostali paviljoni pravočasno dograjeni. Za časa zidanja je bilo toliko stavk, da jih tu ne morem našteti. Mezde so se zviševale, samo da bi delo teklo dalje. Podjetniki morajo ubogati delavske zaupnike in sindikat in tako noben mojster ne more zaposliti poljubno delavca, pa če mu je še tako všeč in potreben kot strokovnjak. Delavce nameščajo sindikati in zaupniki po svoji uvidevnosti. A tudi sindikati niso pravi gospodarji, kje neki še vlada! Ministrski predsednik Blum se je sam tako uklonil, da je šel na stavbišča tovariško izpregovorit delavcem in jih je prosil zavoljo ugleda francoskega naroda, naj vendar nadaljujejo, da bo lahko razstava pravočasno otvorjena. Sindikat je odločil, da ■ se mora v splošnem interesu delati tudi čez velikonočne praznike. Toda delavci niso ubogali. Odtlej je uveden 40-urni delavnik in se ne dela več kakor po 5 dni na teden. Da bi se dela na razstavi mogla pravočasno — četudi z majhno zakesnitvi-jo — zaključiti, je sindikat odobril podjetnikom in komisarijatu svetovne razstave, da se dela tudi ob sobotah in nedeljah, in sicer z nadomestnimi skupinami. Toda delavci tega ne dopustijo. Stavbni podjetniki so potem priporočili delavcem, naj sami delajo, in so jim ponudili 40 frankov za nadure (to se pravi za en sam dan, za soboto), toda tudi na to niso pristali. Kaj vse še bodo zahtevali, je težko uganiti, lahko pa več kakor z gotovostjo napovemo, da se bo pojavila še kakšna stavka in da bomo prav vsi zadovoljni, ako bodo vsa dela na svetovni razstavi dovršena ne prvega, marveč 31. maja. Tega dejstva ne more spremeniti niti pret-nja generalnega komisarja, ki je napovedal svojo ostavko, ker pač ne želi, da bi ga posetniki svetovne razstave, ki so napovedani že za maj ali najpozneje za začetek junija, smatrali za sleparja, ko bi namesto razstave našli šele golo zidavo paviljonov. O razstavi sami, ki bo seveda nudila mnogo zanimivega, izpregovorim prihodnjič. V naslednjem samo še tole: Ako pridete na razstavo v Pariz, pa se nočete priključiti skupinam, marveč hočete sami bivati tu daljšo ali krajšo dobo in želite stanovati in se hraniti v boljših ali cenejših hotelih, tedaj sporočite pismeno ali brzojavno svoj prihod Jugoslovenski koloniji, ki je nastanjena v Jugoslovenskem domu (Rue Serpente št. 25, Pariz VI). V Parizu pa tudi lahko telefonirate na naslov: Yougopresse, Pariz XV. Tu boste dobili najzanesljivejše informacije in navodila brez slehernih stroškov. Julij Urlep. Izprehodi po prestolnici Od Kalemegdana do Banovega brda — Aprilski vetrovi in pomladne povodnji — Na nemškem vojaškem pokopališča Kdor pozna kraško burjo, mu beograjska košava« ni nič posebnega; toda oni dan, ko je potem vse naše časopisje poročalo o velikanskih nesrečah, ki so se pa po sreči vendarle dogodile večinoma samo v domišljiji prevnetih poročevalcev, je bila tako silna, da je moral človek dobro paziti, da ga ni položila na tla. Sunek za sunkom je udarjal in drug močnejši, za-vratnejši od drugega. Ko sem odhajal iz narodne skupščine, me je butnilo ob veliki steber, in če bi ga ne bil objel z obema rokama, bi se bil — namreč jaz — skotalil po vsem visokem stopnišču. Ulice so bile skoraj prazne. Kdor ni prav moral, ni šel iz hiše, zlasti ne ženske. In klobuki so frleli po uličnem asfaltu, kakor da jih je nekdo sejal. Namenil sem se bil na Kale-megdan, da bi si ogledal silno vodovje, ki se je zgrnilo tam doli pod njim, pa me je minila volja, da bi hodil tjakaj v takem pi-šu. Rajši drug dan. Košava je drugi, tretji dan popustila, pa je prišlo potem vreme, kakor ga more nuditi naši prestolnici res le do skrajnosti muhasti april. Najlepše solnčno jutro, potem pa se hipoma naoblači nebo, ploha ko iz škafa, pa zopet solnce in zopet dež, ko da so odprli tam gori vse zatvornice. In tako ves dan in dan za dnem. Tako sem komaj vjel toliko lepega vremena, da sem prišel do Kalemegdana, do »zmagovalca«, odkoder sem si ogledal naše sedanje beograjsko »morje«. Vode naraščajo, so pisali dan za dnem listi, pa ni čuda. če je potem ob narastku, ki je znašal skoraj osem metrov nad nor-malo, ves pristaniški del Beograda in vsa nižavska okolica pod vodo. Pančevski »rit« (barje) onstran Dunava so pač obvarovali lani dograjeni nasipi. Vsi trije du-otolri so pa popolnoma preplavljeni. Samo kopališča in vrhovi drevja gledajo iz vode.'Veliki savski most in ravno tako tudi dunavski sta se znatno »znižala«, da se zdi, da parniki komaj in komaj še morejo zdrkniti pod njima. Voda sega vse do zemunskega cestnega nasipa. Poplavljeno pa je tudi barje onstran ceste. Tramvajski voz, ki privozi s Terazij na most in se spusti odtod po klančku nizdol, se navidezno zaleti naravnost v vodo, ker sega voda skoraj do vrha cestnega nasipa. Zemunsko kolodvorsko poslopje se vidi s Kalemegdana, ko da stoji tik ob vodi, da mu Dunav izpira prag. Na Kalemegdanu je prava pomlad. Travniško zelenilo je kakor posejano z belimi marjeticami, v vrtnih nasadih pa se šopirijo »lale« (tulipani) v vseh mogočih barvah in odtenkih. Ob lepem vremenu že pobirajo mestni občinski pazniki »stolni-no« od neizkušencev, ki so toliko neprevidni, da se vsedejo na stole, ki jih je mestna občina postavila na najlepše kraje v parku in tako nekako otrošarinila kale-megdansko zelenilo, čisti zrak in pomladno solnce. Da bi si ogledal še drugo stran, savsko, v njenem gornjem delu, nad železniškim mostom, sem sedel v avtobus, ki vozi na čukarico. Voda sega tu prav do železnice in ceste in je pokrila tudi razsežna ozemlja na drugi strani. Da bi imel boljši razgled, sem se povzpel na vrh najskrajnejše točke naše prestolnice, na vrh Banovega brda. Ciganski otok (Ada Ciganlija), s svojimi kopališči in jetnišnico je skoraj ves pod vodo, ki se je razlila tudi še daleč tja proti bežanijskemu letališču. Seveda, Dunav ima mnogo več vodovja ko Sava, pa njegov pritisk ne da, da bi se redno odtekalo savsko, ki zastaja vse od izliva navzgor in se razliva daleč čez bregove. In ker je še »košava« temeljito razburkala valov je, je bilo tu res precej žrtev, toda ne človeških, temveč le stvarnih. Voda je odnesla nekaj kopališč, lesenih stavb, čolnov in takih stvari. Huda nesreča, o kateri je poročal ves naš tisk, da se je dogodila pri Ostružnici, da so savski valovi pogoltnili pet ljudi, ki so bili zaposleni na ta-mošnjem bagerju, pa se jim je prevrnil čoln, ko so se skušali rešiti na breg, pa se je izkazala kot neresnična. Vseh pet se je srečno rešilo na levi savski breg, odkoder so se naslednjega jutra, ko je popustila »košava«, s čolnom vrnili na drugo stran. Na Banovem brdu se mi je ponudila prilika, da sem si ogledal tamošnje nemško vojaško pokopališče. Banovo brdo je bilo torišče najhujših bojev v začetku svetovne vojne. Pod zaščito svojega topništva, ki so ga poraz-mestili tam za »Bežanijsko koso« nad Zemunom, so Avstrijci in Nemci skušali priti čez Savo. Srbsko topništvo je bilo po-razmeščeno tik za vrhom Banovega brda in je odtod potapljalo sovražne čolne, ki naj bi bili prevažali avstrijsko in nemSko vojaštvo na Ado Ciganlijo in odtod na beograjsko stran. Ali je naposled opešala srbska obramba in Nemcem se je posrečilo ugnezditi se na desni savski obali. Sledil je naskok na Banovo brdo. Mož proti možu, z bodalom na puški. Banovo brdo je padlo, toda za ceno stotin in stotin življenj, tu in tam. In sedaj počivajo tu mirno drug ob drugem, tedanji hrabri borci, Srbi in Nemci, Nemci in Srbi. Oskrbnik pokopališča g. Ivan Eller, Celjan, mi je s pravo našo domačo slovensko prijaznostjo razkazal vse pokopališče. Pod krošnjami košatih hrastov, katerim se pa še danes pozna, da so mu vejevje klestili šrapneli in granate, leže ljudje z daljnega severa sredi zelenja in cvetja. Vse pokopališče je skrbno in, rekel bi, naravnost umetniško gojen cvetlični vrt. Na sredi stoji piramida s posvetilom pruskega polka, ki so mu pripadali tu počivajoči borci, do posameznih oddelkov pokopališča vodijo s kamenitimi pločami popločene steze. V belih, položenih nagrobnih pločah so vklesana imena in ta imena so v nekem čudnem neskladu z vsem tistim, kar se dandanes snuje in dela tam gori, odkoder so prišli nosilci teh imen. Skoraj bi rekel, da pravi, pristni nemški priimki niso v večini. Koliko jih je, ki so pristno, najprist-neje — poljski. In jih je tudi, za katere nihče ne more trditi, da niso — židovski. Seveda, tedaj je bilo tako, danes pa je drugače in tisti, ki leže tu, so šli v smrt, ker je bila taka zapoved. Bili so Nemci, pa naj se jim je glasil priimek tako ali pa tako. Storili so svojo dolžnost: slava jim! V posebnem oddelku, ravno tako skrbno in ljubeznivo z zelenjem in cvetjem okrašenem, počivajo srbski borci, ki so padli na Banovem brdu. Dvojezičen napis — pri Nemcih so vsi napisi samo nemški — govori obiskovalcu, da tu počivajo nekdanji sovražniki, toda junaki! G. Eller mi je pokazal tudi vpisno knjigo, v kateri sem čital marsikatero znano ime, med njimi tudi ime moža, ki je danes prvi za »vodjo«, Goring, dalje imena nemških poslanikov na našem dvoru, naših parlamentarcev, ljudi iz vseh mogočih držav, znanih in neznanih, velikih in majhnih. Zapisal sem v knjigo svoje ime in sem si mislil, ko sem odhajal iz oskrbni-kovega doma, kjer so nad vrati vzidani kosi šrapnelov: Ali je bilo treba vsega tega? Pa sem si odgovoril: Bilo! Drugače bi naša Sava še danes tam na oni strani poplavljala — tujo zemljo! —r. V maju izide nova knjiga (Vastetcue z ilustracijami E. Justina. Obsega ca. 400 strani. SUBSKRIBCIJSKA NAROČILA (karton Din 64.—; platno Din 80.—; usnje — bibliofilska izdaja Din 160.—) pošljite na naslov: lika VaSte, Ljubjana, Lavričeva uL 6. Vsa plačila — izvzemši ob dostavitvi in po povzetju — se izvrše po položnicah. Po izidu se odpošlje knjiga brez izjeme šele takrat, kadar bo plačana. Plačila na željo tudi v dveh (Štirih) obrokih. Dodajte za poštnino 4.— Din. KN JIGOTR2NE CENE BODO ZA ENO ČETRTINO VIŠJE! Domače vesti * Z banske uprav©. V peitek 23. t. m. ban dravske banovine g. dr. Marko Natla* če.a ne bo spreiem&l strank, ker bo službeno odsoten. * Redna letna skupščina Gasilske lajed-nlce dravske banovine. V nedeljo 25. t. m. ob 9. se prične v verandi hotela Union v Ljubljani redna letna skupščina Gasilske zajednice dravske banovine. Vsaka župa pošlje na skupščino po dva predstavnika in vsi predstavniki morajo imeti poverilnL ce Gasilske zajednice, s katerimi se izkažejo, da so upravičeni zastopati župo na skupščini zajednice. » Občni zbor invalidov. V nedeljo 25. t. m. ob 9. dopoldne bo v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti občni zbor oblastne invalidske organizacije za dravsko banovino. Invalidi iz vse Slovenije bodo spet zahtevali nov invalidski zakon, ki se že dolgo obljubuje. Na zborovanje so vabljeni vsi invalidi, v prvi vrsti pa oni iz Ljubljane in okolice, vabljeni pa so tudi zastopniki oblastev, uradov in organizaci; ter vse občinstvo, ki se zanima za invalidske probleme. * Sokolska četa Vodice nad Ljubljano pri redj drevj ob 20. v gosiiini Kramar predavanje »Zlata Praga — slovanska Meka« 6 slikami. Predaval bo predavatelj ZKD o. inž. Rus Jože. * Pokojni Josip Premrou kot gospodarski in narodni delavec. »Jutro« je že poročalo. da je v Gradcu izdihnil ugledni indu strijec g. Josip Premrou. Naj sledi zdaj še nekaj podatkov iz pokojnikovega za narod in za narodno gospodarstvo zaslužnega živ_ ljenja. Josip Premrou se je rodil 9. marca 1863 v Martinjaku pr, Cerkniškem jezeru. Dovršil je trgovsko šo'o v Mariboru, potem pa se je podal na Reko. kjer je sodeloval v raznih trgovskih in industrijskih podjetjih. La.stno tvrdko je ustanovil leta 1890. »Fondiarja«. »Riješka ljudska banka« in razne druge gospodarske organizacije in ustanove so bile ustanovljene po njegovj in i; ciativi in z njegovo izdatno pomočjo. Premrou je bil predsednik in podpredsednik reške trgovsko-industrjiske zbornice do pre: vrata, svetnik trg.-ind. zbornice v Sen ju pa preko 40 let do njene združitve z zagrebško zbornico. Na. Sušaku ie ustanovil Zvezo lesnih industrijcev in trgovcev, bil je dolga leta njen predsednik, pozneje na njen častni predsednik. Od leta 192:1 je bfl častni konzul nemške države na Sušaku. V nacionalnem pogledu je bil tudi zelo aktiven in nacionalni pokret je vedno lahko računal z njim kot. s človekom, ki n? samo zelo koristen zaradi svojih velikih sposobnosti, t-pmveč tudj vedno pripravljen na žrtev. Pren-.r'i i ?e jr udeleževal kot delničar pri delniški tiskarni na IJeki v kateri so tiskal,- Sup lov »Novi list«. Ko je leta 1905 umrl vladika Strossmavfcf. :e na svoii hiši na Reki razobesil veliko črno zastavo. Zaradi tega ga je profinarodna druhal napadla Med okupacijo je bil zaprt in še marsikaj drugega je moral predati. Zaslužnemu možu bo ohranjen časten opomin. V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogl. reg. S br. 16. 485-'3& * Pogreb dobrotnika gimnazije v Kragujevcu. Upokojeni artiljerijski polkovnik Milutin Paviovič je, kakor znano, vse svoje imetje zapustil gimnaziji v svojem rojstnem kraju Kragujevcu. Njegov pogreb je bil veličasten, a vendar nenavaden. ker se ga žene niso udeležile. Polkovnik Paviovič ie bil zakrknjen samec in ženstvo Kragujevca je videlo v njem svojega neprijatelja. ženski spol pri velikem pogrebu je zastopalo samo nekaj dijakinj gimnazije in tri profesorice. Na pokopališču se je od mladinoljuba in dobrotnika gimnazije lepo poslovil neki osmošolec. * Novi grobovi. V Slovenjgradcu je v 61 letu starosti umrla go^pa Helena Vaupoto va. Vzorno ženo in mafer bodo jutri, v petek oh 16. spremili k večnemu počitku. — V cvetu mladosti. star šele 24 let. v Mariboru umrl g Vladimir FaIvani, učitelj in rezervni podporočnik, sin edinec gospe Gis zele vdove Fabanijeve. K večnemu počitku bo legel dane? oh, 16. na magdalenskem pokopališču. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskrpnn ;oža!je! * Izlet v Postojnsko jamo bo za bin-koš'i 16 maja posebnimi vlaki, ki b:do vozili iz Ljubljane. Maribora in Jesenic. Ker je cena tako nizka, je omogočeno vsa komur, da s' ogleda lepote Postojnske jame. Cena vožnje z vstopnino vred in kolektivnim potrrm listom znaša iz Ljubljane 79.50 Din, iz Maribora 131 Din in Z Jesenic 101 Din. Za potnike iz Domžal in Kamnika je preskrbljeno za zvezo in bedo zvečer ob povratku vlaka iz Postojnske jame vozili avtobusi v Domžale in Kamnik. Prijave sprejema: Putnik, Ljubljana in Maribor, ter Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana. * Vso letošnjo tako slaho zimsko sezono ni bflo v naših gorah toliko snega, kakor ga je sedaj. Ves mogočni greben Karavank je ena sama krasna snežna ode.;a, globoka preko m Po-ebno smučišča pod Velikim vrhom in Kladvom, na Šiji planini in Pun-gratu eo idealno zasnež^-a in obetajo, da ostanejo taka še ves ta hip ee Medtem ko je še na Kofcah južen snes ležt 100 m v:šje osrenien, na nekaterih mestih celo suh sneg. ki nudi planincem zelo ugodno smuko. Dohod do smučišč ie lahek inkra-tek. Če se pelješ iz Ljubljane v Tržič z vlakom ob 12., si na smučiščih že ob 17. Tako je še istj dan možna smuka izpod Križa; pot tja gorj ni težavna in je skoro suha, kakor poleti. ♦ Ii »Službenega lista«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine« št-32 z dne 21. t. m. objavlja pravilnik k določbam finančnega zakona za leto 1937 38 o davku na poslovni promet ter o izp*-e-membah in dopolnitvah pravilnika za izvrševanje zakona o davku na poslovni promet. jzpremembo navodil za odmero družabnega davka, odločbo o izvozu kož proti plačilu s prostim devizami, dopolnitev čle. na 27 pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih za privatno uporabo dopolnitev člena 7. občnega pravilnika o uvoznih in prevoznih ugodnostih, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38., razglas o proračunu mastne občine celjske za leto 1937-38. in popravek v objavi finančnega zakona. * Da se nstreže željam konsamentov bj Sih cigaret na Francoskem, j© uprava državnih monopolov sklenila, da se bodo na* še cigarete Vardar in Drina, namenjen«* prodaji na Francoskem, v bodoče zavijal® v škatlice rdeče in modre barve, podobne škatlicam prj nas. Po posebnem dogovoru med našim in francoskim monopolom se prodajajo na Francoskem tri vrste naših cigaret, škatlica z 20 cigaretami Vardar se prodaja po 6 frankov, Drina po 5 frankov, škatlica Zeta pa po 4 franke. Opozarjajo se naši državljani na Francoskem, nai zahtevajo in kade naše cigarete, o katerih je znano, da jim niso konkurenčne niti najboljše tuje cigarete. Tudi tiste cigarete Vardar in Drina, ki so namenjene izvozu v druge države, se bodo v bodoče prodajale v škatlicah rdeče in modre barve. Mo-nopolska uprava je že prej opozarjala ka« dilce, da se eksportne cigarete morejo kaditi samo zunaj meja naše države. Da se ognejo nevšečnostim in strogim kaznim, se ponovno opozarjajo, da je kajenja ekspor-tnih cigaret doma prepovedano in da se kaznuje kot tihotapstvo. * Prj zaprtju im motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želode>e kozarec na_ ravne Franc Jožefove grenčjee. * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. »— Akademija Podmladka Rdečega križa bo v nedeljo 25. t. m. ob po l 11. dopoldne v velik) fiihannonHSni dvorani. Spor od bodo fevajali podmJadkarji 6 gimnazij, 2 meščanskih in 3 osnovnjh šol. u— J.n.a.k Edin&tvo. Drevi ob 20. bo v klubovem lokalu predaval g. Sturm: »o narodnem gospodarstvu v organski državi.« Ker so na dnevnem redu še druge važne zadeve, se udeležite sestanka točno in polnoštevilno. Odbor. u— 4 poljske avtorje bomo spoenaLi na Intimnem koncertu Glasbene Matice v ponedeljek 26 t. m zvečer Zastopan je Karel Szvmanov&ki. ki se je komaj pred mesec dnj preseli! v večnost jn zapustil izredno bogato fn zanimivo glasbeno dedščjno. Poleg tega. spoznamo še Koflerja. Mareka in Per-kovskega na sporedu pa e tudi argentinski skladatelj Gianneo. Spored izvajajo Mi-l»*na Verbjčeva. Marta Osterčeva in prof. Pavel :?5v;c. Piodaja vstopnic v knjigarn; Gksbene M&ti'c. u— Sestanek za varstvo živali In psov. Slovensko društvo za varstvo žival; v Ljubljani sklicu ie za četrtek 22 t. m. ob 19. v gostilni »Pri Sokolu« pred Škofijo .štev. 18.. sestanek, na katerem se bo razpravljalo o občutnem povišanju takse na športne m navadne pse. Vabljeni »o vsi prijatelji in ljubitelji psov in drugih živali, brez izjeme ali so člani društva ali ne. u— Bufet »Rjo« v Selenburgov; vam postreže z najokusnejšo Črno in belo kavo. Skodelica. 1.50 Din. Pridite in pokusj+e! Iz Celja ©— Protituberknirani teden. Od 2. do 8. maja bo tudi v Celju protituberkulozni teden, ki ga bo organizirala PTL s sodelovanjem kulturnih, športnih in drugih organizacij. O tej zadevi se je vršila v ponedeljek zvečer na mestnem poglavarstvu anketa. Prispevki naj se nabirajo po stanovih, dame bodo nabirale pri industrij cih, Združenje trgovcev naj bi zbiralo prispevke pri trgovcih po uradih pa naj bi pobirali predstojniki s polarni. Celjska že-lezničarske godba bo priredila v nedeljo 2. maja dopoldne koncert. V sredo 5. maja zvečer bo pred mestnim poglavarstvom koncert CPD, na praznik 6 maja popoldne pa bo na Glaziji nogometni turnir. V kinu Me t ro polu nameravajo predvajati film »Beli angel.« e— Akcija proti radijskim motnjam. Zadnje dni kroži po Celju pela, ki ima namen, da opomni pristojne činitelje na nujno potrebo upoštevanja in rešitve številnih pritožb lastnikov radijskih aparatov, ki jim je zaradi stalnih motenj postalo sprejemanje nemogoče. Upamo, da bo ta akcija uspešna in da ne bo nikogar, ki je ne bi hotel razumeti. Zlasti pa pričakujemo, da jo bodo uvaževali odločilni činitelji. Radijski naročniki zahtevajo po pravici, da jim ustanova za drag denar, ki ga plačujejo, omogoči lahek in razumljiv sprejem. Sedaj pa razni motCTji in aparati za masiranje tako ropotajo in brnijo, da ni mogeče raziuneti radijskih oddaj. Poli, ki sedaj kroži po Celju, želimo polnega uspeha pri podpisnikih in zlasti pri onih, ki jim je namenjena. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Simfonija srca.« (»Pevec njene Visokosti) z Benjaminom Giglijem in tednik, ob 18.30 matineja »šangaj—New-york—Pariz« s Shiriey Temple. e— Kino »Union« razpisan. Uprava celjskega doma razpisuje kino »Union« v Celju. Ponudbe je vložiti do 1. maja. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 »UPORNIKOVA HČI« (Shir-ley Temple). — Ob 18.15 »KRALJ ŽENSKE LEPOTE«. Iz Maribora a— Sokoli podpolkovniku Eriču. Kra-e.n poslovjlni večer so priredil; v torek zvečer Sokoli podpolkovn.ku Eri^u, ki zapušča Maribor. Odhajajočega podpolkovnika in mariborske Sokole je vezala idealna bratska vzajemnost. To so lepo poudarjal;^ v svojih govorih za jezdnj odsek sokolske župe dr. šnuderl, predsednik jezdnega odseka Lenard, podstarosta sokolskega dru« štva v Mariboru I. Mohorko in dr. Forna-zarič v imenu pevskega društva cJadran«. Predsednik jezdnega odseka je izročil po 1-polkovn.ku Eriču dve lepi spoinineki sliki. Pevcj »Jadrana-: so prepevali prj poslovilnem večeru. Ganjen se je rodpolkovn k Erič zahvalil priredite^-m m obmejnemu Sokolstvu, ki ga bo ohranilo v trajnem lepem spomenu. a— šahovske novfo&. V sredo zvečer se je v Centralu odigralo tretje kolo v tekmovanju za šahovsko prvenstvo Mar bora, ki se ie končalo z naslednjimi rezultati: prcf. Stupan je porazil Babiča, Mešiček Albanežeja, Lukež pa Knechtla. Par tija Sever—Lobkov je bila prekinjena, doč!m se je partija Kukovec—dr. Krulc preložila. Stanje po tretjem kolu: Mešiček 3, df. Krulc 2 (1), prof. Stupan in Babi'5 2 točki. Naslednje kolo bo v petek 23. t. m. a_ Na delovnem trgu. Podružnica borze dela išče kleparja, kovača, kolar ja in 2 krojaška pomočnika. a— Požar. Na podstrešju stanovanjskega poslopja posestnice Marije Drizgcve v Klopcah pri Slovenski Bistrici je zaradi pokvarjenega d;mnika izbruhnil požar, ki je v kratkem času vpepelil stanovanjsko 'V'" j in gospodarsko poslopje. Skoda znaša 1 nad 30.000 dinarje/. a_ Zaradi bede v smrt. V potok Voli- čino je skočila Marija Vogrinova iz Strme gore in utonila. Ze večkrat je dejala, da pojde v smrt, ker niima nobenih sredstev za preživljanje in ker jo tare neozdravljiva bolezen. a— Novorojenček v greznici. V neki greznici na Pobrežju na Aleksandrovi cesti so našli pri čiščenju mrtvega novorojenčka, ki je bil vržen v greznico pred Iz Ljtsbljane n— Jubilejna predstava g. Drenovca bo 1. maja »Lojzka« v režij; g. prof. Šesta. V&topnice se prodajajo pri operni blagajni. u— Jurist v notarskem poklicu. Na po- vabilo Društva slušateljev iuridične fakultete je predaval v soboto 17. t. m. na naši univerzi predsednik notarske zbornice g. dr. Josip KrevJ o temi »Jurist v notarski službi«. Gospod predavatelj je najprej prikazal zgodovinski razvoj notarskega instituta in prešel na razpravljanje o po'oža» ju notarja v sedanji dobi. V naš; državi institucija notarja še ni up?ljana v Srbiji, Črni gori. Bosni in Vojvodini. Po mnenju gospoda predavatelja pa se bo notarijat upeljal tudi v te pokrajine. Prj nas je bil uveden tip čistega notarija^ I. 1930., odvetniški na bo kmalu povsem izginil, ker eo ustavljena nova imenovanja odvetniških notarjev. Gospod predavatelj je prešel na izvajanje delokroga in naloj notarja. Notarji so učitelji prava med narodom, njihov delokrog pa je često tudi jako deli-katne narave, kajti oni .* svojim delova« njem posegajo v razne rodbinske skrivnosti. S svojimi nadaijniiri izvajanj; je podal g. dr. Krevl izčrpno sI:ko današnjega 110-tarjjata in je žel o'> koncu predavanja od številnih poslušalcev akademikov živahno odobravanje. u— Predavanje o mednarodni razstavi v Parizu I .1937. in o turizmu v Franciji. G. Jean Bourgoin. ravnatelj lista »Echo de Belgrade« in generalni tajnik centralnega propaga.ndneoa odbora beograjskega za mednarodno razstavo v Parizu leta 1937.. bo imel predavanje o razstavi in o turizmu v Franciji v dvoranj Delavske zbornice na Miklošičevi cest; v četrtek 22. t. m. ob 20. G. Bourgoin bo govoril v francoskem jeziku. Opozarjamo občinstvo na to predavanje kj bo posebnega pomena za tiste, k; nameravajo posetjtj razstavo. u— Zaključno predavanje Jadranske straže. Krajevni odbor JS priredi 28. aprila ob 20. v verandnj dvoranj restavracije »Union« svoje zaključno predavanje. Ker je najavljeni predavatelj g. Ivan Jelačin. predsednik zbornice TOI službeno zadržan in je njegovo predavanje preloženo za prihodnjo sezono, ho predaval naš znan; predavatelj Tulius Budau o temi: »Kraški kraii ob našem Jadranu«. Čez 100 najnovejših skiop; tičnih slik nam bo nudilo priliko, da vidimo krasne in romantične kraje našega Jadrana, ki so marsikateremu obiskovalcu ostali neopaženi Predavatelj, kj je pred kratkim časom obiska! vso našo obalo, je fotografiral one kraie. ki nudijo letov;- j ščarjem užjitek na morski obali in ki imajo j vse pogoje, da postanejo privlačuj onim, ' k so ljubitelji krasa in morja. Krajevni i odbor je naprosil predavatelja, da nam po- , kaže te svoje najnovejše sninike, ker smo I prepričani, da bodo posebno privlačni. O;o- < zaramo vse one. ki nameravajo v letošnji ■ sezoni obiskati sončni Jadran, da izkoristijo priliko ter se udeležijo zanimivega zaključnega predavanja Jadranfkp straže u— Ponovitev predavanja. Ker je pri torkovem predavanju univ. asist. A. Pe-terlina »Kaj je svetloba« moralo mnogo obiskovalcev oditi zaradi prenapolnjene dvorane, se je Prirodoslovno društvo odločilo, da se predavanja ponovi v petek 23. t. m. Predavanje s poskusi bo v predavalnici fizikalnega instituta (univerza pritličje, levo) ob 18. u — Angleško društvo v Ljubljani bo imelo v ponedeljek 26. t. m ob 20. v društvenih prostorih na Kralja Petra trgu št. 8 svoj občni zbor. V proslavo 151etnice društva bo istega dne ob 18 v mali filhar-monični dvorani predavanje uglednega an- ; gleškega publicista W. B. Teelinga. Odlič- j ni gost bo predaval o kronan m angleškega vladarja in o britanskem imperiju. u— Klavirski koncert v mali filharmonič- j ni dvorani. Jutr; v pe*ek koncertira v ma- i lj Mh. dvoran; znamenit; francoski pianist Giiles Guilbert. ki je ;zšel iz pariške in dunajske mojstrske šole. Največji glasben; kritik} hval:jo njegovo umetniško igro in po-davanie skladb vseh mojstrov jn literatur. Ze sestava sporeda samega nam kaže. da v resnici obvlada najrazličnejše skladbe svetovnega ojanrstičinega repertoarja, Z naj- j večio vi.rtuoznn.9tjo gre preko vseh tehničnih težav izredno pJisrčen in globok pa je : tu (i; v močno občutenj melodiji. Na koncert j znamenitega frlancrekega gosta opozarjamo vse prijatelje umetniškega igranja na kla- ! . - virju Sedež^od 25.—_Djn navzdol se dobe | tremi^i štirimi ^Na norčku Poljski župnik je umrl Polje, 21. aprila. G. župnika Janeza Miillerja, ki je vodil 29 let našo župnijo, a je prej med nami že deloval 7 let kot kaplan, ni več med nami. Umrl je zadet od kapi v torek, živi pa bodo stali med občani lepi spomini nanj in na njegovo delo. Župnik Miiller je spadal namreč v vrsto one duhovščine, ki ni nikdar vere in cerkve izrabljala v politične svrhe in ki si je s svojo širokogrudno-stjo pridobila zaupanje in spoštovanje vsega prebivalstva. Pokojni zgledni duhovnik se je rodil 12. avgusta leta 1862 v Žabnici pri Škof ji Loki, •v mašnika je bil posvečen leta 1887, kot kaplan pa je služboval najprej v Smledniku, potem pa 7 let pri D. M. v Polju. Poljski župnik je postal leta 1908. Kot pravi narodni duhovnik je spoštoval ljudske običaje, nikomur ni kratil svobode mišljenja in zato so ga tudi vsi podpirali v njegovih prizadevanjih. Kakor so vsi radi prispevali k njegovim zbirkam za cerkvene potrebe, tako je bil tudi on vedno naklonjen vsem organizacijam, ceneč njih koristi za skupnost. Pri tem seveda tudi Soko! ni bil izvzet in tudi na njegovem domu plapola v znak žalosti in počastitve zastava. Razmerje med župnikom in občani je bilo vedno najboljše Sele v zadnjem času. ko 90 zaradi žup-nikove starosti in bolehnosti prišli do besede mladi ljudje, ki so daleč zaostajali za njegovim srcem in za njegovimi življenjskimi izkušnjami, sc je začelo idealno raz- * K IN O TE4 , • 21-24 x MATICA Film pustolovnih podvigov legendarnega ROBIN HOOD EL DORADA Warner Baxter Ann Lorirrg jSij^jS-dTII 11 Vesela opereta KRALJESTVO SMEHA Stan Laurel Oliver Hardy umira PREMI JERA velikega filmskega dela iz mornariškega življenja po poznanem romanu Claude Farrere-a PRED BITKO v glavni vlogi Victor Francen — Annabella režija M. L. Herbier-a, Glasba Jean Lenoir <721" J&tZ ~ merje kaliti. Župnik Miiller se je dosti ba-vil tudi s poučevanjem preteklosti svoj« župnije in je gotovo zapustil o tem lep rokopis. Pogreb zaslužnega župnika bo jutri v četrtek ob 9. dopoldne na farnem pokopališču. Vsi mu bomo ohranili časten spomin. Zločinski pohodi vlomilca Skapiisa v knjigami Glasbene Matice U— Nameščenci |n kultura je naslov predavanja, kj ga priredi Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani drevi ob 20. v restavraciji Zvezdi. Predaval bo g. prof. Košak Tvan. Vabljeni vsi absol; v on ti. , u— Redni letni občni zbor Obrtniškega društva v Ljubljani bo v scfooto 24. t. m. Ob 20. v restavraciji »Zvezdi«, Kongresni trg. Udeležiha članstva je častna zadeva! u— Društvo »Tabor«. Drev| ob 20.80 članski sestanek v kemriskj predavalnic; realke v Vegovi ulioi. Poleg društvenih zadev je na dnevnem redu predavanje o živ_ lienju in delu pisatelja dr. Ivo Sorlija ob njegov,- šestdesetletnicj. Prijatelji društva dobrodošli! — V nedelje 25. t. m. društveni občm zbor v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Vabimo bratske društva. da se ga udeleže po svojih delegatih. smrti. Iz Trbovelj Gospodu dr. Cizelj Tonetu se tem potom najiskreneje zahvaljujemo, da nam je s hitiy> in uspešno operacijo rešil sigurne smrti našega moža ln očeta. Ob enem hvala tudi čč. sestram usmiljen-kam za požrtvovalno postrežbo za časa njegove bolezni. MARIJA DROFENIK ln otroci, Trbovlje. i* Ptrsja j— Občni zbor Obrtnega društva za Ptuj |n okolico bo v soboto 24. t. m. ob 19 uri v restavracij; »Berlič« pri Pošti v Ptuju, z običajnim dnevnim redom. Na zboru poroča o težnjah obrtništva svetnik zbornice TOI g. Zadravec Jakob iz Središča. Obrtniki vab: Ijeni. Ljubljana. 20. aprila Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Lederhasa je v torek zasedal v pozno popoldne, pred njim pa je defiliralo 11 obtožencev, med katere je bilo razdeljenih za nekaj let kazni. Eden teh obtožencev, 33 letni delavec Ferdinand Tomšič je preje! za tatvino kolesa leto in 10 dni ro-bije, pa še častne državljanske pravice je izgubil za dobo treh let: imel je pač že pestro kriminalno predzgodovino za seboj. Glavno slaščico tega senatnega dne pa so sodniki prihranili za zaključek. Pazniki so pripeljali iz preiskovalnih zaporov šele v popoldanskih urah 35 letnega šoferja Ivana Skaplna in njegovega pajdaša Kornelija Portcllija ki sta oba italijanska državljana, samo s to razliko, da je Ska-pin vendarle Slovenec in pristojen v Vipavo ter ne mara ostati v Italiji, češ da je itak v Ljubljani rojen. Policija pričakuje odlične a nevarne goste Ljubljanska policija je dobila zaupno obvestilo, da se je iz Trsta napotil v Jugoslavijo zlogasni vlomilec Skapin z dvema pajdašema: Portellijem in nekim Cro-cejem. Namenili so se v Slovenijo, da bi oplenili nekaj blagajn in so se v ta namen tudi dobro opremili s strelnim orožjem in vsem vlomilskim orodjem. Ker je bil Skapin policiji že od prejšnjih svojih podvigov dobro znan, so se primerno pripravili na njegov sprejem. Ker jim je bilo tudi znano, da ima v Ljubljani ljubico, so si pač mislili, da ga bo gotovo privleklo najprej k njej. Uredili so vse potrebno, da je bilo nadzorovano vse gibanje njene okolice, vendar Skapina niso mogli prijeti. Medtem se je že ljubljanska kriminalna kronika povečala za nekaj drznih primerov. Ni tudi minilo dolgo, ko jim je padel v roke nepovabljeni odlični gost Skapin. V Jeršetovi delavnici na Tyrševi cesti je stražnik zasledil čednega vitkega fanta Portellija, ki se je bil splazil v delavnico, še preden je mogel napraviti kakšno škodo, ki bi bila sicer prav izdatna, saj je bila shranjena v blagajni večja koiičina denarja. Portellijev pajdaš je sicer pobegnil, a Portelli niti ni tajil, da je bil to Skapin. Pričel se je lov za pogrešancem po Ljubljani in okolici, vendarle se Skapin, ki že od 1. 1919. izpolnjuje ljubljansko kriminalno kroniko z občutnimi obsodbami na robijo za različne vlomne tatvine, nikakor ni pustil zlepa spraviti v keho. Policija pa je morala zaradi informacije, da nosi pri sebi tudi strelno orožje in da je pripravljen temu primemo braniti svojo svobodo, prav previdno ravnati. Pa tudi l«e ni šlo drugače ob njegovo svobodo, dokler mu ni neki stražnik pomeril strela v nogo. šele tedaj se je Skapin vdal. S fronte na fronto z izropanim denarjem Oba obtoženca sta zanikaka, da bi bila vlomila v Zaninovičevo gostilno, kljub izpovedi gostilničarja, ki je zlasti za Portellija pri konfrontaciji trdil, da je bil večer pred vlomom z nekim tovarišem v njegovi gostilni in da si ga je prav točno zapomnil. Portelli je trdil, da sta se s Skapinom spoznala decembra v Trstu in da se je odločil potovati z njim v Jugoslavijo, ker je hotel preko Avstrije k svojemu očetu v Francijo. Priključil se jima je še neki Korošec, ki so ga Imenovali Croce in ta je imel s seboj vse vlomilsko orodje. Dvakrat so v noči poskušali prekoračiti mejo, posrečilo pa se jim je šele vtretjič. Croceja so vjeli graničarji. Portelli in Skapin sta potem res obiskala v Ljubljani ljubico E. A., kjer sta tudi prenočila Potem sta pa prebivala 4 dni v neki šupi v štepanji vasi. Portelli se je družil samo s Skapinom, ker ni znal jezika ln so mu bili tudi kraii nepoznani. S sodniki se je moral Portelli meniti v srbščini, prevladovala pa je tržaška italijanščina, ki jo je obvladal k sreči neki sodnik, da je mogel Portelli bolje saditi »poteku dogodkov«. Skapin je nastopal v zagovoru skrajno mirno, da ie napravil vtis, kakor bi govoril o običajnih kupčijah. Saj zagovori zanj tudi niso nič novega. Začel je 1. 1919. s prvo obsodbo, katerih jih je sledilo še toliko, da nanesejo za skupni znesek kazni doslej že 13 let in pol. Za svoje bivanje v Jugoslaviji, iz katere je bil izgnan, se je Skapin opravičil, češ. da je bil itak v Ljubljani rojen in da je tudi vedno živel v Sloveniji. Po izgonu pred leti je res nekaj časa kolovratil po Italiji in medtem ponovno poskušal pritihotapiti se nazaj. Ko mu pa ni uspelo, so ga kot rednega vojaka poslali nad Abe-since, kjer je prevažal avtomobile s tolikimi energijami, da so ga morali končno poslati domov na Vipavsko na bolovanje in je imel le Še toliko moči, da Je napravil šoferski izpit. S Portellijem pa je hotel v Francijo in če ne bi bilo tam nič zanj primernega, bi jo mahnil na pomoč madridski vladi. V Ljubljani sta si hotela najti sredstev za to popotovanje. Pri Zanino-viču res nista vlomila. A ko sta šla Izpod Rožnika proti mestu, je Portelli tožil, da ima že slabe čevlje ln da mora dobiti boljše. Pri čevljarju Jeršetu bi bila res našla zalogo starih in novih čevljev, Id bi zadostovali za nekaj let, pa so ju prepodili^ povrhu pa še vjeli in spravili v zapor. Državni tožilec povrhu še misli na obnovo postopanja proti Skapinu zaradi vloma pri Bat'i leta 1934, ki je bilo tedaj po 4 mesečnem preiskovanju zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno in so Skapina takrat poslali v svobodo. Naposled na robijo Medtem ko se je senat umaknil na posvetovanje sta se oba obtoženca mirno pogovarjala v lahkotni italijanščini, kakor da bi sedela za kozarčkom dobrega vina. še prav posebno pa Skapin, ki je že takoj po prihodu v Ljubljano opozoril Portellija, da ga čaka najmanj 5 let, če ga policija izsledi, ni kazal najmanjšega vznemirjenja nad bodočnostjo, ki je bila pravkar na tehtnici v posvetovalni sobi. Vendar mu je kri udarila v glavo, ko je predsednik senata razglasil razsodbo, s katero sta bila oba sicer oproščena obtožbe vloma v Zaninovičevo gostilno zaradi pomanjkanja dokazov, za poskušeni vlom pri Jeršetu pa so sodniki naložili Skapina 3 leta in 10 dni dobije ter 5 letno izgubo častnih državljanskih pravic, pri čemer je predsednik celo povdaril, da je to najnižja možna kazen. Portellija so obsodili zaradi dosedanje neoporečnosti le na 10 mesecev strogega zapora in na izgon iz Jugoslavije za vselej. Kdo je utopljenec? Kresnice, 21. aprila. Včeraj so se fantje iz Hotiča namenili na drugo stran reke Save po vrbovje. Reka je poslednje dni nekoliko padla in ni treba dobrim poznavalcem toka posebnega poguma, fp se podajo v čoln: Za veslali so v miren Zc£ok in tu jih je stresla groza. Na obrežni peščini so ugledali truplo neznanega utopljenca Po vsem sodeč je ležal utopljenec že dalje časa v vodi. Obleka je bila močno razpadla pa tudi na telesu so bili sledovi daljšega ležanja v vodi. Fantje iz Zgornjega Loga so obvestili o najdbi litijske orožnike. V Litiji so tudi naročili krsto. S čolnom so potem prebrodili na levi savski breg, nato pa so mrliča z vozom odvedli v hotiško mrtvašnico. Oblastva bodo zdaj poizkusila ugotoviti identiteto. Med ljudmi se je raznesla govorica da je najdeni utopljenec bržkone neki obupa nec, ki se je pred dnevi klatil po okolici Hotiča. Trdil je, da bo šel zaradi zagrenjenega življenja v savske vrtince. Kak dan kasneje je našel Pintarjev Edo obrabljeno usnjato torbo, ki jo je nosil vandrovec okrog ramen. V torbi je bilo njegovo borno premoženje: dve pločevinasti posodici, žlica, vrečica s kosom starega kruha in še nekatere malenkosti, ki jfh rabijo bedni brezdomci za vsakdanjo vporabo. Truplo je močno razjedeno. Iz sodne dvorane: Kromirana KODAK »RETTNA« 8 priborom na odplačilo dobi se pri IJUGOAGENCIJA, Zagreb, Dlca 43/L Zahtevajte brezplačne prospekte. ŠIVALNE STROJE z okroglim čolničkom. šivajo ln vezejo naprej ln nazaj, cena z glavo navzgor 1.500 Din kabinet 1.750 Din.. KOLESA (BICIKLE) 6 prostim tekom in zavoro, moška ženska ln dirkalna, kompletna 750 Din. PISALNE STROJE v elegantnem kovdegu z 80 znaki trt, cirilica ali latinica, cena 1.350 Din. RADIO APARATE, »Nordmark« na vse valovne dolžin«, cena 2.500 Din. Vse blago Je porekla znamenitih nemSklh tvornic. kupljeno v veliki količini ln plačano (s kllrlngom) v zameno za naše Jugoslovenske pridelke, zato Je tako poceni. Možno tudi na obroke. Višino mesečnih odplačilnih obrokov odredi kupec sam po svojih materljelnlh rae-merah. — Zahtevajte cenik za blago, kl Vas lntereslra. Sprelmemo zastopnike »MERKUR — ZAVOD" Beograd, Paitčeva 2., pošt. pretinac 800; telefon 28-02L Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 21. aprila Ljubljana 7. 758.4, 4.2, 93, 0, 10, dež, 8.2; Maribor 7. 756.3, 4.0, 90, O, 10, —, —; Zagreb 7. 757.9, 6.0, 90, W2, 8, —, —; Beograd 7. 758.2, 9.0, 90, 0, 4, —, —; Sarajevo 7. 760.2, 7.0, 90, O, 4, —, —; Skoplje 7. 757.2, 12.0, 60, NW1, 8, dež, 15.0; Kumbor 7. 757.5, 11.0, 80, O, 5, —, —; Split 7. 758.7, 12.0, 70. SI, 7, dež, 0.6; Rab 7. 759.3, 10.0, 60, SSEl. 10, —, —. Temperature: Ljubljana 10.4, 3.2; Maribor 13.0, 2.0; Zagreb 16.0, 5.0: Beograd 18.0, 6.0; Sarajevo 16.0, 3.0; Skoplje 10.0, 9.0; Kumbor —, 10.0; Split 17.0, 10.0; Rab —, 7.0. Prevzetnosti sledi padec, ali kako ie Pepček Zmazek končal! Gospodarstvo Načrt zakona o izkoriščanju električne energije Na torkovi plenarni seji zbornice za TOl je zbornični svetnik dr. Ciril Pavlin podal zanimiv referat o načrtu zakona o izvrševanju proizvodnje in izkoriščanju električne energije, iz katerega posnemamo naslednje: Načrt tega zakona, ki ga je prejela Zbornica v izjavo, je izdelalo gradbeno ministrstvo, in je to tretji načrt tega zakona. Medtem ko vlada sedaj glede gospodarstva z električno energijo še popoln liberalizem. postavlja načrt novega zakona kot načelo prvenstveno pravico države pri snovanju podjetij; če se država za projekt ne zanima, preide prvenstvo na samouprave, tako da se pojavlja privatno podjetništvo šele v tretji vrsti, to je tam, kjer javnopravni faktorji nimajo interesa uveljaviti svojih predpravic. Uveljavljenje takega načela se utemeljuje na eni strani s tem, da sedanji sistem privatne iniciative in svobodne konkurence s stališča sistematičnega izkoriščanja in načrtnega gospodarstva ni dal zadovoljivih rezultatov, zlasti glede na splošne potrebe konzumentov in da je omogočil marsikje monopolni po-sožaj podjetij s politiko cen, ki ni ustrezala interesom napredka in razvoja gospodarstva. V tej zvezi predvideva načrt zakona tudi možnost predčasnega odkupa podjetij od strani javnopravnih faktorjev. Na ta račin naj bi se javni interesi bolje zaščitili in gospodarski razvoj pospešil. Vendar načrt v tem pogledu ne daje zadostnih kav-tel. da se bo to tudi zgodilo. V formalnem oziru predvideva dalekosežno upravno poseganje v električno gospodarstvo, ne samo pri izdajanju dovoljenj in snovanju podjetij. temveč v znatnem obsegu tudi ob drugih prilikah. Tudi tu obstoja resna nevarnost. da se to nadzorstvo, ki je vrhu tega še centralizirano, ne izrodi v malenkostno šikaniranje in oviranje iniciative. Ako motrimo problem elektrifikacije naše države v celoti, tedaj vidimo, da so največje centrale v rokah inozemskih družb, od katerih mnoge niso izpoln le pogojev, ki so bili stavljeni ob sklepu po-gcnib. kakor n. pr. družba »DalmaUerme«, katere pogodba se prav sedaj revidira. Od vseh vodnih sil je izkoriščenih komaj 5°, n, kar kaže na nedostatek privatne iniciative, deloma pa tudi na veliko zaostalost našega gospodarstva Kakšne ugodne posledice ima lahko smotrena tarifna politika v gospodarstvu z električno energijo nam kaže primer Karlovca, kjer je cenena električna pogonsKa sila pritegnila v območje mesta kakih 50 industrijskih podjetij. V dravski banovini imamo poleg dveh važnih faktorjev Kranjskih deželnih elektrarn in elektrarne Fale veiiko število majnnih lokalnih podjetij, csnovanih na zadružni podlagi, ki so morda neracionalna, vendar se jim ne mere očitati, da bi konzumente izkoriščale. Ta majhna podjetja bi morda kazalo spraviti v medsebojno zvezo, pri tem pa je treba na taka zadružna podjetja gledati nekoliko drugače, kakor na ostala podjetja in j-h ne kaže vezati s pretiranimi formalističnimi predpisi. Poleg obratov, ki služijo proizvodnji električne energije za prodajo in onih, Ki delajo izključno za laaine potrebe, imamo vrsto mešanih obratov. Ta bi spaaala v okvir načrta zakona le tedaj, če prodajajo preko 10 kilovatov proizvedene energije. Vprašanje je, ali je ta meja za naše razmere umestno in dobro urejena ali ne. Pod obseg zakonskega načrta ne spadajo naprave rudarskih podjetij in električne instalacije ter centrale za lasten pogon ter za razsvetljavo industrijskih podjetij (.take centrale smejo služiti tudi za razsvetljavo in hišno gospodarstvo nameščencev podjetja, drugam strankam pa ne smejo oddajati več nego 10 kilovatov). Dovoljenja in koncesije, ki so že izdane ostanejo še nadaije v veljavi, razen onih, ki so bile izdane na nedoločen čas in ss morajo prilag-.diti aoločbajn novega zakona. če v koncesijski listini ni izrecno navedena količina električne energije in ni navedeno področje, ki pripada centrali, veljia koncesija samo za aejansk obieg podjetja. O hc to ječe tarife in cene, ki so bile dogovorjene na podlagi zasebnih pogodb, se na zahtevo oo ene zainteresiranih strank lahko spremenijo v smiilu posebnih odredb zakonskega načrta. Tujim podjetjem se bodo dajala dovoljenja po predhodnem soglasju trgovinske ga in gradbenega ministra ter inšpekcije državne obrambe pa pogojih, ki jih bo za vsak primer predpisal ban dotične banovine. Iz tega se vidi, da tudi v bodoče ne bi po tem načrtu imeli enotnega režima v električnem gospodarstvu, ker bodo pogoji za tuja poajetja lahko različni od banovine do banovine. Tako si bodo posamezni inozemci lahko izdejstvovaii še posebne ugoancisiti, kakor je to bilo pri družbi »Daimatienne.« Poleg prednostnih pravic države in samouprav pri izdajanju koncesij določa načrt tudi med privatnimi interesenti prednostne koncasionarje (zlasti lastnike izvora naravne pogonske sile in koncesionarje za izkoriščanje vodnih sil) . Zakonski načrt regulira tudi primere, kadar se na področju malih elektrarn pojavi naenkrat večji projekt, ki zahteva širše področje za svoje obratovanje na katerem že obstojajo izdana dovoljenja. Obstoječim podjetjem daje načrt pravico, da sami osnujejo tako podjetje; če pa tega ne store, so dolžna odvzeti od večjega podjetja električni tok, če jim to večje podjetje nudi tok vsaj 10"/„ ceneje nero znašajo njihovi lastni produkcijski stroški. Za projekt so, kakor rečeno, značilne številne intervencije in kontrole nadzorstvenih oblastev. Važna je določba da morajo električne centrale uporabljati pogonske surovine domačega izvora in da ne smejo staviti kot pogoj za dobavo struje, da centrala sama ali kaka tretja oseba izvrši instalacijska dela. Cene za električno energijo se odobravajo že z izdajanjem dovoljenja za osnovanje podjetja. Težje bo izvajati določbo, da mora elektrarna prilagoditi svojo tarifo, ako se vrednost elementov, ki služijo kot osnova za določanje cen električnega toka, zmanjša za ve** kakor 15°/» Zaradi pospeševanje elektrifikacije dobe centrale, ki »e bodo zgradile v bodočih desetih letih in bodo uporabljala domača pogonska sredstva, davčne olajšave in se jim. bo po določeni skali za 10 do 20 let, odbilo 10 do 50 odstotkov na pridobnino ali družbeni davek. Seveda ne bodo deležna teh olajšav podjetja ki že uživajo olajšave po zakonu o izkoriščanju vodnih sil. Dalekosežnega pomena pa je določba, po kateri se električni tok, ki se uporablja v katerekoli namene, rit- sme obremeniti z nobenim samoupravnim davkom. Kot posvetovalni organ gradbenega in trgovinskega ministrstva predvideva zakonski načrt ustanovitev elektrotehničnega sveta v Beogradu in banovinskih elektrotehničnih svetov, člane državnega elektrotehničnega sveta bi postavil gradbeni minister, člane banovinskih elektrotehničnih svetov pa ban. Glede na važnost tega zakonskega načrta je zbornica sklicala posebno konferenco interesentov, ki se je vršila 14. aprila. Na konferenci so razpravljali tudi o stališču banske uprave, ki je mnenja, da bi zadostovalo, da se vprašanje uredi z novelizacijo obrtnega zakona. Glede na to stališče mora zbornica ugotoviti, da so obrtnopravna vprašanja glede proizvajanja in razpečavanja električne energije že urejena in ni stvarne potrebe, da bi se te obrtne pravice menjale. Posebno poudarja zbornica, da je treba za industrijske centrale, katerim se dajejo po obrtnem zakonu dovoljenja po svobodni oceni, tudi za naprej obdržati sedanji režim. Zbornica se je izjavila tudi proti uvajanju prednostnih pravic pri konkurenčnih projektih. Vprašanje je že urejeno v zakonu o izkoriščanju vodnih sil. Za ostale izvore energije pa se tako postopanje ne da zadostno utemeljiti. Tudi zastopa zbornica stališče, da je sodelovanje central predmet svobodnega sporazuma, ki se lahko izvrši v okviru obstoječih pravnih predpisov, časovno omejevanje koncesij je novost, ki ni v interesu pospeševanja privatne iniciative in gospodarskega napredka in se da utemeljiti le za hidrotehnične centrale. Nevzdržno je tudi stališče, da zapadejo po izteku koncesije elektrarne brezplačno v javno last. Glede elektrotehničnih svetov je stališče gospodarskih krogov, da morajo biti taki sveti sestavljeni iz tehničnih in gospodarskih strokovnjakov in praktikov, ki naj jih delegirajo zainteresirane korpcracije. Davčne olajšave predvideva načrt samo za nove instalacije in bi jih bilo treba razširiti tudi na pasivne investicije (gradnje daljnovodov v pasivne kraje). Pritožbe zaradi kontrole cen naj bi šle pred redno sodišče in ne pred razsodišče. Cene za ve-lekonzumente naj bi ostale stvar privatnih pogodb. Tudi je določba, da se lahko koncesija odvzame, ako neko podjetje ne bi privolilo v spojitev z drugim podjetjem, pretirana in ie lahko tudi škodljiva. Spa-ianie nai se izvrši v sporazumu med podjetji in če se ta sporazum ne doseže, naj bi intervenirala banska uprava v sporazumu z elektrotehničnim svetom. Zisatsto jjovešaitfe ssašega izvoza lesa Čeprav še n;so znani skupni podatki o našem izvozu v marcu so nam vendar že na razpolago globalne Številke o izvozu našega lesa v preteklem mesecu. ZP v februariu se je naš izvoz lesa povzpel na preko 8.000 vagonov v vrednosti 82 milijonov Dim: v marcu pa se je povzpel že na 10.132 vagonov v vrednosti 91.7 miliiona Din in je bil r>r tem oo količini za 4346 vagonov ali za. "5% večji nego lani v marcu, po vrednosti pa je znašalo povečanje 36 milijonov Din ali C\i%. Naš izvoz lesa kaže v prvem letošnjem četrtletju v primerj z i>t,'m raz. d:>l>iem lanekecra leta naslednjo sliko: v vagonih v milijonih Din 1937 1936 1937 19?,6 januar 7549 3589 75.2 37.1 februar 8075 3941 81.9 37.1 marc 10.132 5^S^ 91.7 55.7 l. četrti. 25.756 13.316 248.9 129.9 Naš izvoz lesa je v prvem letošnjem četrtletju dosegel ie količino 25.756 vagonov, t. j. za 12.540 vagonov ali za 92% več nego lani po vrednosti pa se ie dvisrni! na 249 milijonov Din. to ie ta 118 milijonov ali za 00% več nego lani. Gospodarske vesti = Perforiranje obveznic jugoslovenske tranše 7% stabilizacijskega posojila. Finančni min-Rfer je izdal odlok da se morajo vse obveznice jugoslovenske transe 7% mednarodnega stabilnacijskega posojila pz l. 1931 (v nominalnem znesku 77.3 milijona francoskih frankov) katerih številke so navedene v seznamu jugoslovenske tran. Še, perforirati z označbo »Payable en di- nars«. Ker bodo perforirani tudi kupomij. bo s tem olajšana kontrola pri izplačilu kuponov. = Deveti vinarski kongres. Vinarsko društvo za dravsko banovino sklicuje za 12. in 13. junij XI. redni občni zbor, ki bo zvezan z IX. vinarskim kongresom- Občni zbor se bo vršil v dvorani hotela Beograd, vinarski kongres pa v dvorani Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici. Dne 12. junija bo ob 7. uri zvečer seja glavnega odbora vinarskega društva in delegatov podružnic. nakar se bo vršil letni občni zbor, ki ima na dnevnem redu poleg poročil predsednika m ostalih funkcionarjev določitev članarine in volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov dveh preglednikov računov ter volitev uprave trsničarskega odseka. V nedeljo 13. junija pa bo ob 8. uri deveti vinarski kongres z naslednjim dnevnim redom: 1. Peronospora in oidij (poroča Konrad Pečovmk. profesor na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru), 2. Obnova vinogradov v zvezi s trsnim izborom (poroča inž. Ivo Zupanič, referent za vinarstvo pri kraljevski banski upravi), 3. Kako je treba ravnati z mošti in kako ohraniti vina mlada (poroča inž. Sergij Gur-jup, šef agrokemičnega odseka na poskusni kontrolni postaji v Ljubljani. 4. Racionalizacija v vinarstvu Jugoslavije (poroča Klotar Bouvier, veleposestnik v Gornji Radgoni in inž. Ivo Zupanič, referent za vinarstvo pri banski upravi), 5. Resolucije. Popoldne bo Vinarsko društvo priredilo izlete z ogledom slovitih vinogradov v Visolah, Kovači vasi, Ritoznoju in v okolici Konjic. Teh izletov se bodo lahko udeležili oni člani, ki se bodo do 8. junija priglasili v vinarski podružnici v Slovenski Bistrici. = Po naglem padcu so se cene pšenici zopet dvignile. V torek smo poročali, da je Prjzad v ponedeljek ponovno znižal nakupno ceno za pšenico, in sicer za baško vagonsko blago na 160 Din (pariteta Novi Sad), za potijsko ladijsko blago pa na 165 Din. Ker so se cene na svetovnem trgu kmalu popravile, e Prizad nakupno ceno zopet dvignil na 165.50 odnosno 170.&0 Din. Borze 21. aprila Na ljubljanski borzi so se. danes avstrijski šilingi trgovali nespremenjeno po 8.00 za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil prav tako promet v avstrijskih šilingih po 8.00 (v Beogradu po 7.9894) in v angleških funtih po 238, medtem ko je bilo za grške bone povpraševanje po 31.50. Za nemške klirinške čeke je bilo v Ljubljani povpraševanje po 12.20, v Beogradu je bil promet po 12.1189 in v Zagrebu po 12.1250, odnosno za konec maja po 12.12, za konec junija po 12.21 in za konec avgusta po 12.30. Na zagrefcškean efektnem tržišču je bila danes tendenca čvrstejša in je prišlo v Vojni škodi do prometa po 408 in 409 (v Beogradu po 409.50). V ostalih državnih vrednotah so bili tečaji za malenkost višji, vendar ni prišlo do zaključkov. Promet je bil zabeležen samo še v dehreah Šeierane Osijek po 195. Devize Ljubljana. Amsterdam 2390.90—2405.50, Berlin 1754.52—1768.40, Bruselj 735.95— 741.02, Curih 996.45—1003.52, London 214.49—216.54, Newycrk 4333.50—4369.82, Pariz 194.26—195.70, Praga 152.14—153.24, Trst 228.94—232.03. Curih. Beograd 10, Pariz 19.50, London 21.5575, Newyork 438, Bruselj 73.86, Milan 23.04, Amsterdam 239.85. Berlin 176.15, Dunaj 80, Stockholm 111.0750, Oslo 108.3250, Kobenhavn 96.2250, Praga 15.27, Varšava 83.20, Budimpešta 86. Atene 3.90, Efekti Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda 409.-- 409 5,). za maj 108.59 den.. 4% agrarne 52.25—53 4% severne aorarne 51.75 dio 52.50. 6% beorluška 76.12—76.75. 6% d-vlm. agrarne 74 den.. 7"/« invest 8".7"' do 88 7% slabili z. 86.50 den. 7% Drž. hip. banka 99 den.. 7 pomagata torej zoper nespečnost, rumeno in rumeno zeleno spodbujata tek. Modro vpliva vedno pomirljivo. Kakor za človeka in njegovo delovnost ima svetloba velik pomen t.udi za živali in rastline. Pri poskusih v Ameriki so mogli z dodatno umetno razsvetljavo 8praviti razne rastline do tega. da so vzcvetele po tri, štiri tedne prei nego pri normalni dnevni razsvetljavi. Prj takšnih obsevanjih imajo poseben pomen rdeči in rumen,; žarki. V zadnjem časti uporabljajo posebno rdeče žarke in uspehi go zelo dobri. Umetna razsvetljava bo imela v bodočnosti gotovo velik pomen v rastlinjakih. Dr. Kiistner je dosegel z rdečo razsvetljavo ugodne uspehe glede izločevanja hormonov. Ta luč vpliva posebno nerodno na hormon rasti in spolna hormon. Kratkovalovna svetloba (ultra-violetna svetloba) pa napravlja ta hormon neučinkovita. s kg dinamita Podrobnosti o smrti Pavla Veričnika Prvi maj v Rusiji Iz praznika prvega maja nameravajo letoe v Rusiji napraviti zopet manifestacijo sovjetskega militarizma. Po neki odTedbi maršala Vorošilcva bodo pri moskovski vo jaški paradi letos prvič nastopili tudi ko-zaki. S paradnimi uniformami so opremili dve diviziji kubanskih in donskih kozakov. Do lanskega leta je. kakor znano, med Moskvo in kozaki obstojal spor, ki so ga pa poravnali po zaslugi generala Budje-nija, ki je sam izšel iz kozaških vrst. Zračna pošta brez doplačila V Haagu se vrši konferenca zastopnikov holandske, belgijske, danske, nemške, fran cosike ,angleške, norveške in švedske poštne uprave, ki je razpravljala o vprašanju, da bi se zračni promet izkoristil kot navadno prevozno sredstvo za pisma in karte, torej brez posebnih doklad. Pobuda za odpravo posebnih doklad v zračnem poštnem prometu izvira s francoske strani. Edina dežela, ki doslej ni zahtevala posebnih doklad v tem prometu, je bila Holand-ska. Iz tega razloga so izbrali Haag kot kraj konference. Najlepši možje Filmsko zvezdo Madeleino Carrolovo eo naprosili, naj bi naštela desetorico moških, ki jih smatra za najlepše. Dejala je: »Roo-sevelt. Bernard Shaw. EIntransigeantc. >Paris Soir« pripada tekstilnemu fabrikantu Prouvostu im sladkornemu fabrikantu Beghinu. >Iutransigeant€ pripada tvrdki Drevfus. ki mešetari z žitom. Ves francoski tisk je taktično v rokah trustov in industrije. »Temps* pripada jeklarski industriji. »Journal« Pariški bank}, >Pelit Journak in vodilnj podeželski listi iz skuipine Loucheur težki industriji. Najmogočnejša je skupina »Parie Soir«, ki si hoče pridobiti poleg »Intransigeanta« tudi >Ma-tiin». »Matin je pripadaj doslej veledelni-čarju Panamske družbe Bunan-Varillaju. Zračna tekma New York—Pariz Iz Pariza poročajo, da se bo letalska tek ma iz New Yorka v Pariz, ki so jo nameravali organizirati za to poletje, prek žila za eno ali dve leti. To preložitev zagovarjajo s tem. da se Američani boje morebitnih nezgod, ki bi priprave za redne zračne zveze med obema mestoma preko severnega Atlantika morda zavrle. Preroški Balzac Veliko pozornost zbujajo na Francoskem doslej neznana Balzacova pisma iz 1. 1840.. ki jih je objavil Desire Pued. V teh pretežno političnih pisanih piše Balzac med drugim: »Rusija se bo morala sprijazniti z neozdravljivo antipatijo Nemčije proti Rusiji. Danes ni nobene francoske politike če jo pa bomo kdaj spet imeli, tedaj se bo morala opirati na zavezništvo z Rusijo. Ne podcenjujte tudi vprašanja Rusije v Sredozemskem morju. Tudi čez sto let. vprašanje Sredozemskega morja še ne bo rešeno. Francija ee mora čuvati... Zdrava v umobolnici V Parizu se je začela razprava o tožbi, ki jo je vložila grofica Helena de Chateau-briand proti svojim staršem in dvema zdravnikoma. Grofica zahteva odškodnino pol milijona frankov in navaja, da so jo po krivdi njenih sorodnikov, pri čemer sta pomagala tudi neki stric in teta, brez vsake potrebe zaprli v blaznico, kjer so jo držali zaprto mesec dni. Prekop Volga—Moskva Prekop med Volgo in Moskvo so dovršili. Kakor poročajo iz ruske prestolnice, bo na dan 1. maja priplul v Moskvo prvi parnik iz Volge. Prekop je dolg 150 km in za njegovo gradnjo so potrošili skoraj 2 milijardi rubljev. Spomenik čevlju Res staro železo Ia Lfzibone poročajoi. da so tam imu&jH najstarejšo krjžarko, kar so jih imeii na svatu, jn jo prodali kot staro železo. za portugalsko križarko »Vasco de Gaena*. kj bo jo zgradili L 1870. in je odrivaia 3423 ton (moderne križark© odrivajo tadi 86.000 ton). Staro križarko so zadnjič popravila 1. 1903. Poslanik miru Te dni je prispel v Berlin 78 letni angleški poslanec George Lansburv, član laburistične stranke. Obiskal je tudi kancelarja Hitlerja in se z njim razgovarjal o obnovitvenem delu v Evropi. Hitler je Lansburyju izjavil, da bi bila Nemčija pripravljena sodelovati pri morebitni novi svetovni gospodarski konferenci. Tisk vidi v tej izjavi nov korak k izboljšanju zamotanih evropskih razmer 1 ' V San Glorgiu ffl Nogaro m Italijanski alpind odkrili ta^le spomenik nekemu gadlema tovariSu iDr^r^ocd^a - 't?2fr?era 2z*a roaa. 700 dinarjev 10 dni maj — junij stane bivanje v Radenskem zdravilnem kopališču Vse vračunano: stanovanje (sobe po lastni izbiri v vsaki vili ali Terapiji!, tirana (običajna ali dijetnaj, zdravniški pregled in od njega predpisane zdravilne kopel ji, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če je potrebno tudi pregled z Rontgenom. Zahtevajte prospekte! ANEKDOTA Skladatelj Brudkner je bil v ženski družbi vedno v zadregi. Pri nekem banketu bo iposadgtli ipoleg njeiga mlado damo, ki je bila strastna občudovalka njegove rauzike. Na vse nadatkov v zmisln tega razpisa in zlasn. * k?atk;m opisom delov&nj« na sofcoi-Itkem področju, nai se, naslovljene na upravo Ljub-Ijanskega Sokola vložijo najkasneje do 28. aprila CSU7. 10134-1 Hotelsko kuharico prvovrstno, sprejmemo za (lezijsko podjetje. Ponudbe na hotel »Mariborski dvor« Maribor. 10130-4 Prodajalko }rf je dobro isvežbana v delikatesni tTgovmi, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro i-Lepo re>za.Tije Sunke« na osti. ood. Jntra. 301)27-1 Žensko Iri sprejme krpanje nogavic in perila na dom — iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1010EM Frizerko dobro delavko, sprejme takoj Simuaa« Jurij, Kranj. 10104-1 Mlad zdrav fant Pole prost, dobi službo. Dro-(rerija Hermes, Miklošičeva cesta. 101C6-1 Krojaškega pomočnika d^bro izurjenega, za veliko delo ,sprejmem. Naslov v Tft^h poslovalnicah Jutra. lGlčS-1 Slikar, in pleskar. pomočnika ter vajenca sprejme takoj Urbair Viktor. Jesenice. 10120-1 Vsaka besed« 50 pat, to rak 8 Din. ta Sir® aH dajanje S Wn; oai-maajž) tne»ek 13 Din. Trgovski pomočnik mlad, močan, priden in pošten, želi službe v trgovini, skladišču, tovarni ali podjetju za prevažanje bla ga i avtom ali kaj primernega. Ponudbe na Hrastnik Frane, trgovina Anton Cok, Bol tanj - Družmirje. 10125-2 Frizerka starejša moč, išče službe 1. maja ali še preje. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju rod »Dobra frizerka«. 10K-9-2 Gospodična srednjih let, i 1.000 Din kavcije takoj vstopi v trafiko, buffet. pekarno, kavarno, s hrano in stanovanjem v hiš:. Govori nemški, s:'»venski, srbohrv. in tudi precej italijanski. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10C0&-2 Postrežnica ▼ajena vseh hišnih del, — išče kakršnakoli zaposlitve. Ponudbe na podružnico Jutra v Šiški pod »Spretna«. 10117-2 Natakarica srednje steirosti, poštena v vseh osirih, želi službe v Celju ali Laškem. — Kati Kotnik, Šmartno 83, Slo-veojgradec. 10128-2 Potniki Beseda 1 Dia, lavek 8 Din. za Šifro ali dajanj« naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Zastopnika dobro uvedenega v restavracijah in gosflnahj sprejmem proti provizij".. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilničarsko steklo«. 10131-5 Prodani Seseda 1 Dtn, davek 8 Din. za Sifr« lajanje oaslova □ Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Izredna prilika! Umetno sušeni parketl, odpadki, poceni pri F. Vertačnlk, Masarykova 23. 9786-6 Apno nekaj vagronov, oddam za vloge podeželskih hranilnic, Mestne ljubljanske aH Celjske hranilnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Apno«. 10101-6 Živali Beseda t Dm. davek 8 Dn. za Šifro «1! dajanje naslova 5 Din. NajmanjS* tneeek 17 Din Jahalni konj angleške poln-okrvne pasme sta 5 let, z ja;halno šolo, naprodaj. — Perdih Emil. Laško. 10096-27 mmmm Pristen dober jabolčnik liter Dm 2. Prodam 2<"00 do 3000 litrov. Lovrenc K rajnik, Ptuj. 10040-33 Kupim sa Šifro aH lajanje naslova Beseda 1 Din. davek 8 Din, 5 Din. Najman® znesek 17 Din. Peč za kopalnico dobro ohranjeno, malo rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kop. peč*. 10076-7 ragoienošti 2 M Vsakovrstno zlato kupuje p» najvišjih cenah Cerne - juveiir Ljubljana, VVolfova ulica 1. 12-38 ■Obrt Beseda I Din. lavek 8 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Na ima n jši znesek 17 Din Gumbi - plise en tel. ažur predtisk mcn<* grame, hitro izvrši Matek 6 Mikeš. Ljubljana, pole« hotela Štrukelt 85-30 Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro al! dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tne*ek 17 Din. al. planinsek Ljubljana Beethovnova ol 14/1. telefon S5-10. izpoeluje aakup in prodajo hranilnih knjižic vseb denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Informacije daje bre>®p!ačno 39-16 Vloge bivše Slavenske banke kupujemo: Zadruga Zazip Zagreb. Gajeva 7. 946&J1« Posojila dobe državni m samoupravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini m blagovnih bonlb. »Her m esc. Informacije: Tav Carjeva 2. 87-16 Hranilno knjižico Kmetskega hranilnega in posojilnega doma z vlogo Din 100.000, prode m najboljšemu kupcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 100.000 gotovine«. 10036-16 Dobroimetje pri Ljubljanski kreditni banki do 300.000 Din, tudi v delnih zneskih, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promptno 8&®/o«. 101118-20 Družabnika sprejmem za ra-z&vrjenje lesne industrije. Za g« blizu kolodvo-ra, tik plovbene reke. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vodopad«. 10066-16 :DrdibeM iie»«aa t Dtn. daveK 8 Dic sa šifro »11 dajanj« naslovu t Din. NaimanjS! znesek 17 Din. Dražba Dne 28. aprila 1937 ob 11. uri se vrši na postaji Ljubljana, glavni koiodvor, — dražba enega vagona je-lovih drv 11.8-50 kg in enega vagona rjavega premoga 14.300 kg. 10115-32 Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro al! dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Večje število parcel koiapiek-vov. posestev, goz-doVj trgovskih in »tano vanjskib a:š t« vH ima naprodaj gradben: strokov nt izobražen; posredovalec Kuna ver Ludvik Cesta 29. okt. št. d. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj ln sodni eenitelj za nasvete brezplačno na razpolago 69-20 Novozgrajena hiša dvostanovunjska, — ugodno naprodaj v Ljubljani. Ko-noš&eva ul.. Moste. Sovine. 10116-32 Beseda 1 Din. davek 8 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje oddam za maj. Cena 310. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10114-211 Dve trisobni stanovanji Trisobno s kopalnico, oddam 1. maja v Dalmatinovi ulici. — Trisobno stanovanje s kopalnico na Opekarski cesti, oddam cakoj. — Poizvedbe: Gradbena pisarna, Rimska cesta 2/1. 10108-21 Brivski frizerski salon naprodaj v todustrijskem mestu. — Dgodno naprodaj a;iara,t za trajno kodranje in 2 brivska stola. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Salon«. 10091-10 TiJJlL uu Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sobo in sobico s posebnim vhodom in krasnim razgledom, oddam s hiano in oskrbo v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10H3I2-33 Zračno veliko sobo lepo, parket, elektrika, tekoča topla in mrzla voda ter poseben vhod, oddam z vso oskrbo. 5 minut od banovine. Skrab&eva 5. 10133-33 Opremljeno sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom s stopnišča — oddam en: ali dvema osebama za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10107-23 Solnčno sobo oddam dvema gospodoma v sredini mesta » oskrbo ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. maj«. 10118-23 m_ Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Dir. ta dajanje naslova 5 Din: najmanjši znesek Din. »Stalna zaposlitev« 4. april 1937. — Dvignite pismo. 10133-34 Med mestom in deželo posreduje »Jutro v« mali oglasnik Razno Beseda 1 Dta, torek A Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši tneeek 17 Dta. Trenškotl, veternl suknjiči Novosti, lepe vzorce za p um p ari ee, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra o. 14. fwhpxn78ma' spricpiStou soetstd uspefi ;Stm tuicu. uvtratAAm UK« t ftfmaauou UsnmmiL ŽENSKO KOLO z zunanjim lotanjem in mufnami, prvovrstna izdelava din 750.— A. GUTTMANN, Zagreb, Martičeva 4 Strokovna trgovina dvokoles in šivalnih strojev. mti ; ^iintfiiHTiTiMnnHiTTTmnnnitifrmmmTTTnTnmTmTTf Ognjegasni aparati PASTOR pogase vsak požar trenutno. Na Zagrebškem Zboru poskusno gašenje. »PASTOR« — Zagreb, Gunduličeva ul. 9. *. 931, Mlajšega, samostojnega s perfektnim znanjem hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, za nastop 1. maja t. 1. išče ugledna slovenska tvraka na Hrvatskem. — Ponudbe s curriculum vitae in navedbo zahtev je poslati na oglasni oddelek Jutra pod »Dopisnik«. Parketne deščice, trstje za strope, asfaitno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolšnej, strešni lak, katran in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri I, Ljubljana Snr^-S Potrta globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je moj nadvse ljubljeni edinec Beseda 1 Dtn. da\ek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krojaški atelje za dame in gospode, oddam radi mojstrove smrti v najem z vsem inventarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res redka prilika«. 10106-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje ua«lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za poslovne prostore iščem primerno stanovanje dveh do štirih sob, ali pa lokal s stranskimi prostori v strogem centru Ljubljajie, za avgust, no-vember ali preje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 981.1-19 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 82 Tik ob znožju hriba je »Pulex« zadel ob visoko drevo, n® katerem je bilo člo veško bivališče. Težko letalo je izruva-lo drevo b tal, tako da je prebivalce kakor proso raztreslo po okolici. Na srečo so imeli trde glave in so vkljub padcu odnesli zdravo kožo. V tem se je drevo z glasnim truščem podrlo, in hišica se je razbila na kose! UČITELJ IN REZ. PODPOR. danes zjutraj po kratki bolezni v cvetu mladosti 24. let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, 22. aprila t. 1. ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče v Pobrežju. Maribor, Niš, Bratislava, dne 21. aprila 1937. GIZELA vdova FABIANI, mati in rodbini podpolk. KOLNARIČ — Ing. ZVOLSKY Zahvala Ob prebridki izgubi naše predobre žene, matere, sestre, tete in svakinje, gespe Josipine Kalan rof. Dežman soproge nadučitelja v pokoju se najiskreneje zahvaljujemo za vse izraze sočutja. Prav posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi v Kranju 27. t. m. ob 8. uri. STRUŽEVO, 22. aprila 1937. ŽALUJOČI OSTALL Proti listnim ušem in gosenicam na sadnem dnevju, rožah in okrasnem grmičevju SHELL BILJOBRAN POLETNI deluje naglo in izredno, niti najmanj ne škodi listju niti ostalim zelenim delom rastline. Obširna navodila in ponudbe zahtevajte od izdelovalca JUGOSLAVENSKO SHELL D. D. — Zagreb, Gajeva ul. 5 Vsako tDfro mlofša! Drevi Jutri zitifraf Uporabite rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo, ki vsebuje biocel, senzacionalno odkritje dr. Stejskala, profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali. Znanost je ugotovila, da baš zaradi izgube tega naravnega elementa iz kože nastajajo gube. Krema Tokalon, hranilo za kožo, z Bio-celom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kožo spet gladko, čvrsto in mlado. Poglejte, v koliki meri je koža bolj sveža in gladka že po prvi uporabi. V nekaj dneh začno gube izginjati. V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon Od ni mastna). Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko, gladko in belo. Zene 50 let lahko dobijo očarljivo polt, s katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. S M RT PLESAVOSTI! .. M O P AN A" P & AVO ČUDO! MO R ANA' iE USA>^ENA.ODPRAVI.PRHiULEKaMEJAC( IN HRAM USIŠC E. CEHA StAKLEHICI PO POVZETJU DIM 40^P0^HfMA DIN ^ ! j : MODELA WZMETr L 1*T - .MORANA' DIPLOMIRANA Y LONDONU s OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLA J NO TATRA AVTOMOBILI Najbolj trpežni na naših cestah. Razstavljeni na zagrebškem sejmu Paviljon C GENERALNO ZASTOPSTVO: Petovar Lavoslav Tatra-Avto, Zagreb, Gajeva ul. 42. KAPITAL večji, — želim vložiti v solidno podjetje. Samo resne ponudbe pod »Varno« na oglasni oddelek »Jutra«. .HOHNER" najpopolnejše harmonike sveto SEREfcflLttO ZASTOPSTVO | F. SCHIiElVER. Olagpeb. Nikoličeva ul.10. ZAHVALA Vsem, ki ste našega nenadomestljivega soproga, brata, zeta, svaka in strica, gospoda odvetnika v Celju spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in prispevke v dobrodelne namene ter sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čast. gospodu prof. Kardinarju za njegovo tolažbo, gospodu dr. Hrašovcu Juru za ganljivi nagrobni govor, Celjskemu pevskemu društvu in gaberski gasilski četi. CELJE, 20. aprila 1937. Žalujoča soproga HEDA in ostalo sorodstvo. i'.. f Umrla nam je naša srčnoljubljena, preskrbna žena, oziroma mama, tašča, sestra in teta, gospa Helena Vaupot roj. GALLANT previdena s tolažili sv. vere, v 65. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 23. aprila ob 4. uri popoldne. Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 24. aprila ob pol 7. uri v mestni župnijski cerkvi v Slovenjgradcu. A Slovenj gradeč, Maribor, Dolič, Cankova, Ljutomer, Lawamiind, Bregenz, 20. aprila 1937. ŽALUJOČI OSTALI. lllli! II lil II R ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega dobrega moža, očeta, brata ln strica, gospoda MIHAELA VLAJA sočustvovali z nami, vsem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku, mu poklonili cvetje, mu peli ob pogrebu in kakorkoli počastili njegov spomin, izrekamo iskreno zahvalo. LJUBLJ AN A-VAD ARCI, dne 21. aprila 1937. I1™ nn tli ŽALUJOČI. Urejuje Davorta RavTten. fadala a konzordl »Jutrac Adolf Ribnikar, - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Pran Jen* - Za Ineerstnl del * bčecmmm Hoje Novak -Ms Lfrblfcd. '