Ena giajvažnejših iočk y Sredozemlju Stoletne rnske želje Pravijo, da je med Rusi zopet oživelo načelo Petra Velikega: »Ne zahtevamo zemlje, temveč vode!« Sedanji dogodki, ki se s tolikšno naglico odigravajo, da jim človek komaj sledi, pa čedalje bolj kažejo, da le ni več daleč dan, ko bo Rusija res skušala, če drugače ne bo šlo, tudi s silo uresničiti svoje večstoletne želje in si izvojevati prosto pot skozi Bospor in Dardanele na Srsdozemsko morje, pa če bo to drugim državam, ki si laste izključno oblast v Sredozemlju, prav ali ne. Važnost Dardanel Za Gibraltarjem in Suezom so Dardanele najvažnejša točka v Sredozemlju. Gospodar Dardanel je obenem tudi gospodar Črnega morja. Konferenca v Montreuxu je dala to velevažno ožino, ki je bila vedno predmet sporov med velesilami, Tureiji. Toda že takrat se je pojavilo zaradi tega nezadovoljstvo v angleški in italijanski admiraliteti. Kazalo je, da se bosta obe velesili spopadli pred Dardanelami in potegnili v boj tudi Turčijo in Grčijo. Poleg tega se je oglasila še sovjetska Rusija z zahtevo, da mora dobiti njena mornarica popolnoma prosto pot do Sredozemskega morja. Načelo Petra Velikega: »Mi ne zahtevamo zemlje, temveč vodo«, je ostalo tudi današnji sovjetski Rusiji. Da je ostala Turčija po svetovni vojni z eno nogo tudi v Evropi, se mora zahvaliti samo dejstvu, da se velesile nikakor niso mogle sporazumeti glede Dardanel. Pa saj se vendar ne morejo že dolga stoletja. V bojih proti Turkom so se vedno bale, da bi katera od njih izvojevala končno zmago in postala tako nek^ga dne lastnik tega ključa Evrope in Azije. Zahteva Turčije Lozanska konferenca leta 1923. je določila v Dardanelah demilitariziran pas, dolg 40 km. tako da so mogle vse ladje svobodno in neovirano pluti iz Egejskega morja v Marmarsko in ekozi Bospor v Črno morje ter obratno. Izvajanje določb te konference bi morale jamčiti Italija, Anglija, Francija in Japonska z vso svojo oboroženo silo. Turčija je neprestano zahtevala dovoljenje, da bi smela zopet zgraditi utrdbe na obalah te morske ožine s 3500 metrov širokim vhodom. Narava je poskrbela za obrambo Okrog tega naravnega prekopa med Evropo in Azijo so bile vedno trdnjave. Sledovi utrdb na dardanelskih obalah vodijo v sivo preteklost. V zadnjih letih je zgradila Turčija najmodernejše utrdbe. Na polotoku Galipoli, ki leži na severni, evropski strani, kjer so bili v svetovni vojni hudi boji, je že narava sama poskrbela za obrambo. Strme in visoke obale, ki so dobile še okrogle stolpe s težkimi topovi, morejo v polni meri zaščititi dostop k tej ožini z boka. Evropska in maloazijska obala, ki tvorita nekak zid ob dardanelski ožini, imata že na njenem čelu dva silna stražarja: Kap Hele in Kum Kale. Kap Hele in Kum Kale Ti dve utrdbi spadata med najsodobnejše In najmočnejše sploh. Na galipoljskem grebenu okrog Kapa Hele je kakih 20 utrdb, Kap Hele sam pa ima 13 najtežjih obalnih topov. Na sosedni strani pa je Kum Kale z 11 podobnimi topovi. Vzhodno so štiri močne trdnjave, galipoljsko stran pa varuje še 28 različnih utrdb na kraju, kjer je ožina najširša (7200 metrov). Tu bi sovražnika pred desetimi polji min pričakoval del turške vojne mornarlce, v prvi vrsti nekaj podmornic. Tudi najmočnejši nasprotnik se ne bi mogel prebiti skozi dvojni pas utrdb (20 jih je na maloazijski strani), obalnih baterij (na vsaki strani okrog 30 topov) in min do najširše ožine (1 km) med Klld Baro in Čanko. Od tu pa se veriga utrdb vleče na obalah Marmorakega morja do širine Nagare. Čeprav se morda zdi, da je vsa ta obramba naperjena proti sovražniku lz zunanje, egejske strani, ne smemo pozabiti, da tudi vhod iz črnomorske strani ni zavarovan že pred samim Carigradom. Stiri velika polja min zapirajo pristop k Carigradu, cela vrsta prenovljenih utrdb na azijski in evropski obali bl skušala preprečiti vdor ruske vojne mornarice v Marmarsko morje. Po nekaterih virih ima Rusija zdaj v Črnem morju okrog 150.000 ton vojnega brodovja s sto podmornicami. Na svetu ni nezavzetne trdnjave Dardanele se zde res skoro nezavzetne. Vendar je rekel francoski admiral Darlan pred tremi leti, da ni na svetu trdnjave, ki bi bila nezavzetna, če so njena obrambna sredstva šibka. To je bilo v polni meri tudi dokazano v sedanji vojni. Za uspešno obrambo Dardanel bi bila potrebna večja mornarica, kakor jo ima Turčija, in več protiletalskih topov, kot jih ima vsa turška protiletalska obramba.