sčji alorenald dnevnik Združenih državah m. vse leto - • • $6.00 leta ..... $3.00 York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: GHelsea 3-3878 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, fct the Port Office at Hew York, H. Y.f under. Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 106. — Stev. 106. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 6, 1936—SREDA, 6. MAJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, ITALIJANSKA VOJSKA VKORAKALA V ADDIS ABABO Neodvisnost starodavnega cesarstva je končana HAILE SELASSIE SE NAHAJA NA ANGLEŠKI KRIŽARKI NA POTU V PALESTINO Ameriški poslanik Engert je zapustil pok!aništvo. Ras Nasibu prišel v Džibuti v Francoski Somaliji. — Bivši fašistični generalni tajnik Farrinacci je izgubil roko pri metanju granate. ADDIS ABABA, Abesinija, 5. maja. — Doba abesiriske neodvisnosti, ki je trajala od svetopisemskih časov, je bila končana v torek ob 4 popoldne, ko je v Addis Ababo vkorakala italijanska vojska. Maršal Badoglio se je z avtomobilom pripeljal do mesta, nato pa je za jahal belega konja ter na čelu 30,000 vojakov triumfalno vkorakal v abesinsko prestolico. Takoj nato je bila na poslopju italijanskega poslaništva razvita italijanska trikolora. WASHINGTON, D. C, 5. maja. — Državni tajnik Cordell Hull je naročilu poslaniku Cornelius Van H. Engertu, da zapusti poslaništvo s svojim uradništvom in ameriškimi državljani. Engert je potom Washingtona naprosil angleškega poslanika sir Silney Bartona v Addis Ababi, da mu pošlje nekaj svojih vojakov, da se brani proti podivjanim abesinskim vojakom. Poslanik Barton pa je sporočil, da ne more pogrešiti nobenega svojega vojaka. LONDON, Anglija, 5. maja. — Angleški poslanik v Addis Ababi sir Sidney Barton je sporočil zunanjemu uradu: "Ameriško poslaništvo se je danes zjutraj srečno izselilo.** Iz teh besed je mogoče posneti, da je poslanik Cronelius Van H. Engert zapustil poslaništvo z u-radnimi listinami. Štiri dni so pijani abesinski vojaki oblegal v poslaništvu ameriškega poslanika, njegovo ženo, njegovo uradištvo in nekaj beguncev ter so čakali na prihod Italijanov, da jih rešijo. Do zadnjega se je Engert vstavljal naročilu državnega tajnika, da zapusti poslaništvo ter vedno upal, da se bo mogel ubraniti napadalcev. Toda peti dan se je poslanik odločil, da ne bo več postavljal v nevarnost življenj onih, ki so bin izročeni v njegovo varstvo. Imel je samo malo orožja in le nekaj municije. DZIBUTI, Francoska Somalija, 5. maja. — Poveljnik abesinske vojske na južni fronti, ras Nasibu, ki se je dva tedna upiral ofenzivi generala Gra-zianija, je prišel iz Diredave s turškim generalom Vehib paso. Z odhodom zadnjega abesinskega poveljnika je padla vsa abesirtska obramba proti zmagujočim Italijanom. Medtem ko je italijanska severna armada zmagovito prodirala v osrčje Abesinije, sta ras Nasibu in general Vehib več tednov zadrževala armado generala Grazianija. General Vehib je bil vedno prepričan, da bodo naravne ovire preprečile popolno osvojitev Abesinije. LONDON, Anglija, 5. maja. — Cesar Haile Selassie se s svojo družino nahaja na angleški kri-žarki Enterprise na potu v Jeruzalem. V Hajfi bo neguš sprejet kot gost Palestine in se bo najbrže s svojo družino nastanil v kakem samostanu ob Jordanu. Angleški vnanji minister Anthony Eden je obljubil Haile Selassieu zavetje v Palestini pod po- MADRID ŠE V ZNAMENJU NEMIROV 40 oseb ranjenih. — Zopet so bile požgane cerkve. — Napačno poročilo o redovnicah je množico razburilo. MADRID, Španska, 5. maja. — Ranjenih jo bilo okoli 40 o-seb in poškodovana jo bila dragocena cerkvena lastnina, ko so se ponovili največji proti-klerikalni izgredi izza okto-berske vstajo leta 1934. Xad 1 '2 katoliških cerkva, šol in samostanov je bilo zažganih Do nemirov in divjanja je prišlo, ko so je raznesla med prebivalstvo neutemeljena vest da so redovnice njim zaupanim dekletom dajale zastrupljen sladkor. Dve redovnici ste bili ranjeni, ko ste vodili otroke iz gorečega šolskega poslopja. Madrid je bil ognjišče nemirov; toda tudi v provinci Cadiz je duhovščina preživela težak dan. Goreče haklje so metali v cerkve v mestnih delih Cuadro Caninos in Chaniaron, kakor tudi v Tetuanu. Mirno vozeče avtomobiliste so prisilili, da so pripeljali bencin, da so polili vrata in stene cerkva. Gasilci niso mogli gasiti o-gnja, kajti izgredniki so jim prerezali cevi. V provinci Cadiz so bile požgane tri cerkve in dve župni-šči. Drugače pa z dežele ni poročil o kakih nemirih. V dveh vaseh so duhovnike odvedli do meje župnije ter so jih posvarili, da jim bo šlo za življenje, ako se še k'luj prikažejo- Proti večeru je tudi v glavnem mestu zavladal zopet mir. Močni oddelki policije in orožnikov so korakali po ulicah. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V r'DR DRŽAVAH. HINDENBURG JE PRIPRAVLJEN __NA PO LET Zrakoplov 'Hindenburg' dospe v Lakehurst v soboto.—Dr. Hugo Ecke-ner bo poveljnik. FRIE DRICIIS HA FEN, Nemčija, 5. maja. — Na veliki zrakoplov "^lindeneHlrg', je bil naložen potrebni živež iu 120,000 poštnih 'pošiljk za prvi polet čez Atlantik v Združene države. Ž njim se bo peljalo 4V potnikov, ki so plačali za prevoz po $£00. V Lakehurst, N. J., bo dospel v soboto, dne 0 maja. Navzlic temu, da je Hindenburg napolnjen s 6,700,000 kubičnimi čevlji vodika, ki se zelo rad vname, zavarovalne družbe računajo samo po en odstotek za zavarovalnino. Hindenburg je tudi prvi zrakoplov, ki ima prostor za kadilce. Na krovu bo 90 oseb in zrakoplovu bo poveljeval dr. Hugo Eekener. Vsa teža, ki jo bo Hindenburg vozil, bo znašala okoli 285 ton. LEWISA HOČEJO IZKLJUČI-TljZAFL WASHINGTON, D. C., 5. maja. — Izvrsevalni odbor A-meriean Federation of Labor bo moral poravnati svoj domači prepir. Borim mod zagovorniki industrijske in strokovne unije je postala tem hujša, odkar jo Lewis vstanovil odbor za industrijsko organizacijo. Nekateri opazovalci tega spora so mnenja, da bo sedanja konferenca izvršovalnega odbora ostro nastopila proti Lewisu. Nekateri dobro poučeni krogi celo trdijo. <]a bodo nekateri voditelji skupin za strokovno organizacijo od izvršovalnega odbora zahtevali, da izključi iz delavsko federacije Lewisa in celo premogarske organizacije. MALA ANTANTA BO MALA LIGA Balkanska zveza povdar-ja potrebo male lige mesto Lige v Ženevi. Mala antanta proti oborožitvi Avstrije. pro jem, da ne bo vodil nadaljnega odpora proti Italijanom. ADDIS ABABA, Abesinija, 5. maja. — Abesinski vojaki so pomorili stražo v cesarski palači ter so oplenili zakladnico. Odnesli so vse zlato, ki se je še nahajalo v zakladnici. Pozneje so vojaki rodu Galla roparje napadli in jih več sto pobili. Ostali so zbežali v gore. RIM, Italija, 5. maja. — Bivši generalni tajnik fašistične stranke, Roberto Farinacci, je bil nevarno ranjen v desno roko pri vežbanju z ročno granato v Dessie. Zdravniki so mu morali roko odrezati. Farinacci, ki je imel potem, ko ga je Mussolini odstavil kot tajnika fašistične stranke, v Cremoni svoj časopis, se je prostovoljno priglasil za vojno v Abefeiniji. V prvih dneh fašizma je bil Farinacci Mussolini-jeva desna roka. BEOGRAD, Jugoslavija, 5. maja. — Na konferenci Balkanske zveze je bil stavljen predlog, da se ta zveza preobrazi v majhno Ligo narodov za jugovzhodno Evropo Ker je Liga narodov v zadnjih dveh krizah pokazala, da svoji nalogi ne more biti kos, so male balkanske države v velikih skrbeh za svojo varnost. Vsled tega je bilo na konferenci na dnevnem redu vprašanje, kako nadomestilo naj Balkanska zveza najde za ženevsko organizacijo. Druga sporna vprašanja pa ^o za nekaj časa razpravo te zadeve preložil; toda že sedaj je gotovo, da bo šibkost Lige narodov utrdila vezi med Jugoslavijo, Romunsko, Grško in Turčijo. Celo Grška, ki je bila do sedaj mlačna članica zveze, kaže, da se bo za Balkansko zvezo zavzela brez vsakega pridržka. ('asnikarskim »poročevalcem je grški ministrski predsednik John Metaxas rekel, da je stabilizacija južnovzhodne Evrope neobhodno potrebna in neizogibna. In njegove besede so ob prihodu romunskega vna-njega ministra Nikolaja Titu-lescu našle topel odmev. Z vnanjimi ministri so prišli v Beograd tudi diplomatski veščaki in kot zagotavljajo nekatere govorice, bodo zastopniki balkanskih držav tudi razpravljali o vedno naraščajočem vplivu Italije v Sredozemskem morju iu na balkanskem polotoku. Neko poročilo tudi pravi, da so se države Balkanske zveze že tudi zedinile glede pogojev, pod katerimi bo Turčija utrdila Dardanclc. BEOGRAD, Jugoslavija, 5 maja. — Uradno "Vreme'* razpravlja o naznanilu dunajske vlade velesilam iu državam Male antante, da je vpeljala obvezno vojaško službo in pravi k temu, da dunajska vlada ne more odstraniti utiša, da je kršila st. germaiusko mirovno pogodbo. Za Malo au-tanto vpeljava prisilne vojaške službe še ni rešeno vprašanje. In o tem bodo vnanji ministri Male antante o tem vprašanju razpravljali na konferenci, ki se prične v sredo. OBRAMBNA ZONA OB FRANC. MEJI Ob francoski, belgijski in čehoslovaski meji bo Nemčija postavila 5 kilometrov široko zono. BERLIN, Nemčija, 5. apr. — Nemška vlada je naznanila, da je ob francoski, belgijski in čehoslovaski meji postavila 5 kilometrov široko demilitarizirano zono, da s tem prepreči obmejne spopade. Tozadevni odlok je objavil vojni minister feldmaršal von Blomberg Blombergov odlok pa ne o-menja avstrijske mejo, četudi jt kancler Hitler v svojem govoru 1. maja zavrnil vsako tr-jditev, da namerava Nemčija j vpasti v Avstrijo in Cehoslo-j vaško. | Blombergov povelje se glasi : "Do prihodnjega obvestila prepovedujem vsem vojakom in častnikom v uniformi stopiti v zono potili kilometrov ob francoski, belgijski in čehoslo-vaški me ji. K ruler dela mejo Reia med Nemčijo in Francijo, ta zona ne obstoji. Prepovedano pa je stopiti na most v taki zoni. "Izjeme sme dovoliti samo krajevno annadno poveljstvo. V vojašnicah, ki so nahajajo manj oddaljene od meje kot tri kilometre, bo poveljnik garni-zije izdal potrebne odredbe, da bodo preprečeni obmejni spopadi." STRUPENE KAČE PREPOVEDANE BARTON, Fla., 5. maja. — Kazati strupene kače je v Bar-tonu prepovedano, ker je vsled kačjega pika umrl 35 let stari Alfred D Weaver, ko je v nedeljo pri nekih obredih kazal strupeno klopotače. Koronerjeva porota je odločila, da je Weaver umrl vsled kačjega pika po svoji krivdi. Nek njegov tovariš v kultu pa je rekel, da je bil Weaver vedno pripravljen umreti za Gospoda. Ali ste že naročili Slove ns k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centom HAUPTMANN UMRL KOT MUCENIK- — PRAVI 2ENA KAMEN Z, Nemčija, maja. — Hauptmannova žena Ana je njegovi materi Pavlini Hauptmann pisala pismo, v katerem pravi, da je njen sin u-mrl kot mučenik. V pismu, ki ga je pisala 18. aprila, pravi nfcd drugim: "Tebi je počilo srce, kakor je počilo meni. Bila pa je božja volja, da ga je vzel k sebi. Ljudje nočejo verjeti, da Bog ve, da je Riliard nedolžen in če Bog dopusti, da je država New Jersey postala morilka, tedaj je moralo tako biti-"Bi hard je v duhu še vedno PREM0GARSKA POGAJANJA BREZUSPEŠNA Lastniki rovov in zastopniki premogarjev se ne morejo zediniti. — Delavski podtajnik pdare-duje. Pogajanja med lastniki rovov in premogarji se še vedno nadaljujejo in še ne kažejo, da bi sploh uspela. Pogajanja so v teku že 12 tednov, pa se še nahajajo tam, kot so se pričela. Včeraj so se pogajali ves rlan in proti večeru so imeli odmor samo za večerjo. Pogajanj se tudi udeležuje delavski podtajnik Edward F. MacUra-i fly, ki hoče toliko časa vstraja-j ti na konferenci kot posredo-! valeč, da pride do konečnega sporazuma. — Ako se nocoj ne pogode, bodo pogajanja prekinjena in razglašena bo stavka, v kateri bo udeleženih 105,000 premogarjev, največ iz Penusvlva-n i jo Med odmorom včerajšnje seje jo predsednik operatorjev W. W. Inglis rekel, da "ni nič novega", kar je tudi pozneje potrdil podpredsednik konference John L. Lewis. Premogarji zahtevajo -0 odstotkov povišanja pri plačah, 30 ur dela na tyden ter nekaj prememfb glede delavskih odnoŠajev in delavskih razmer. Lastniki rovov so vse te zahteve zavrnili, rekoč, da jih ne morejo izpolniti, ker je pre-mogarska industrija na zelo slabih nogah in ima mnogo tekme v petroleju in drugi kurjavi. Obe stranki ste z velikim zanimanjem čakali na odločitev zveznega najvišjega sodišča glede Guffeyeve postave, toda sodišče ni ukrenilo še ničesar Ako bi najvišje sodišče izreklo svojo razsodbo, bi operatorji postavili končnoveljavne predloge. Predno so se včeraj pričela pogajanja, so imeli predsedniki in zastopniki 30 največjih premogarskih družb sejo, na kateri je bilo odobreno stališče, katero so pri pogajanjih zavzeli zastopniki premogarskih družb. Predno so se pogajanja obnovila, je rekel Inglis: "Dogovorili smo so, da bomo nadaljevali sejo. Zaprti bomo kot porotniki in seja bo mogoče trajala vso noč. - - Kot je izgledalo sinoči, bi bilo mogoče priti do sporazuma samo, ako premogarji odnehajo od svojih zahtev. pri meni in nekega dne bo "prišla resnica na dan. Vedno bora ponosna na to, da nosim Ri-hardovo ime. Umrl je nedolžen iai mučenik," _ __ __ Mil-f >•■.. ... il. .Vi Fran* Satoer,, President "Glas Naroda" (▲ Corporation) Owned and Published by 8L0TENIC PUBLISHING COMPANY I* Benedlk, Treat. Place of business of the corporation and add Slf, VsailStk Street. Uermmtk of Manhattan, of above officers: Mew York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) lamed Every Dmy Except Sundays and HoLidaya a celo leto velja sa Ameriko In Kanado..................... $6.00 a pol leta ..............................$3.00 a četrt leta.................. $1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda** izhaja vsaki dan IzrzemSi nedelj In praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New Yaric. N. Y. __ Telephone: CHelsea 3—$878 REKORDNI PRIMANJKLJAJ Šest milja nI primanjkljaja bo kazal ameriški proračun ob koncu fiskalnega leta 30 junija. Se nikdar ni vlada Združenih držav v mirni dobi poslovala s tako ogromnim primanjkljajem. Pri tem pa moramo še misliti na primanjkljaj posameznih držav, okrajev Ln mest. Kamorkoli pogledamo, povsod vidimo v vsakem proračunu velik primanjkljaj, ki bo enkrat moral biti poplačan, ali kakorkoli poravnan, da bo od vrnjen bankerot. Sest milijard dolarjev primanjkljaja za fiskalno leto 1935 — 1!>36! Lota vojno in (»oznojša lota prosperitete so nam vzela vsako sposobnost, da «l>i mogli zaj>opj*sti to velikansko število. Četudi je v mnogi meri temu primanjkljaju kriv vojaški bonus, vendar odfpadc velik njegov dol na neumorno prizadevanje vlade, da premaga depresijo. Toda to •prizadevanje je do sedaj imelo le malo uspeha. Depresija je so vedno z nami 111 je nad 12 milijonov ljudi brez dela. Tudi bogata dežele si ne morejo vedno izposojevati. Poznejši rodovi se bodo zahvalili za dolgove svojih oče-tov in se bodo uprli plačevanju. Vsa davčna politika zvezne vlado je izhajala iz loiiwga 11-panja, da jo depresija samo prehodna gospodarska doba. So vedno pravijo nekateri: "Depresija pride, pa zopet odide/* Toda sedaj izgleda, kot da so je depresija, če že za stalno, pa saj za daljšo dobo naselila v deželi, kajti sedaj tudi American Federation of Labor potrjuje teorijo National Industrial Conference Board, da bo tudi v slučaju, da so vrnejo časi prosperitete, so vedno okoli 7 milijonov ljudi brez dela. Sedem milijonov ljudi brez dela! To pomeni, da bo 'St milijonov ljudi — vštevši žene "111 o-troke — živelo na račun javnosti; kajti država ima neovrgljivo dolžnost pomagati vsem onim ljudem, ki bi radi delali, pa ne morejo. Če se hoče zvezna vlada izogniti veliki finančni krizi, tedaj mora kaj kmalu pričeti misliti 11a to, kako bo izravnala svoj primanjkljaj. Tudi tako bogata dežela, kot so Združene di/ave, ne bo vee moffla obrestovati in odplačevati svojega vedno naraščajočega dolga, ki \*o 'M), junija, 1937 znašal že M milijard. Izkušnja svetovne vojne je pokazala, Tak«) hudo so se potem vsi tr* je mikastili, da sta neka pričn in strojepiska pobegnila i a dvorane in da je samo še sodnik gledal bojevnike, ki so razbili steklo na neki omari in tudi okno. Ko se je boj polegel, je sodnik oba vročekrvna odvetnika obsodil na globo, potem pa se je razprava nadaljevala. ZASLEDOVANJE NEVARNEGA SLEPARJA Pred veliko nočjo se je poja-vil v Zagrebu pri nekem ju veli rju elegantno oblečen tujec, ki si je izbral razne dragocenosti v vrednosti 37,IKK) Din. Naročil je, naj mu dragocenosti pošljejo v hotel Milinov z računom, ki bo takoj plačan. Ju-velir je'bil silno vesel bogatega kupca in se je kmalu sam z dragocenostmi napotil v hotel. Tam pa o bogatem gospodu niso ničesar vedeli. Juvelir se jo razočaran vrnil, a v lokalu ga je čakalo nekaj hujšega. Njegovi prodajalci so opazili, da so izginili iz predala dragoceni uhani. Tatvina je bila takoj javi jena policiji, tat pu je že izginil iz Zagreba. Te dni se je pojavil v Beogradu in hudo o-šk od oval nekoga ju voli rja. Izbral si je dve zlati dozi v vrednosti (».(HM) Din ter plačal z bankovcem za tisoč nemških mark. Pripovedoval je, da je prispel iz Nemčije in da še ni utegnil menjati denarja. Tako dober vtis je napravil na juve-lirja, da mu je rad izmenjal nemški tisočak po kurzn. Lopov je dobil dve zlati dozi in še precej drobiža iz nemškega tisočaka, o katerem so seveda prepozno ugotovili, da je bil že davno izločen iz prometa in da ni vreden niti pare. Po opisu je beograjska |>olieija ugotovila, da je nevarni pustolovec neki Pavlu s Roman iz Rige, 1:* g.i zasledujejo menda ž«* vso evropske policije. Pustolovec je iz Beograda izginil brez sledi,. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih drzavaK DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f 2.15...................Dim. 1M I 6.11___Din. 2M t TM___Din. SM •11.75___Din. 5M ttSJ«_____Din. 19M MIM _ Din. MM ▼ ITALIJO • 9.25 $ 18.25 $ 44.M $ 81.55 $174.69 ... lir 1M Lir ' 2M ... Ur BM Lir 19M Ur MM Ur S9M III BE CENE BED A J HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI ▼otjllt BMakor kot wora} uTMeso, bodU ▼ mu tffffth dmttojtaio «9 bolje £9*9j9. Projtinlfr dobi t starem kraja lapla«l> * dolarjih. HIMNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LftTTER ZA PRI- STOJBINO *L— mXXXEtBG PUBLISHING COMPAMY "GUi Narod«" K V. m t Naznanilo in Zahvala Z l»olestj» v srcu naznanjamo si»n*]iiiki»iii, zuiiiuvm in pri-jut«»lj<»ni žalostno vi*st, da nam je neizprosna smrt vzela našo nad vse ljuli1j«'iui soprogi In uiami<-o — R0SIE ULJAN Rojena je lilla ^S. avgusta. 1H8S v Zahirali pri 11. Bistriti. Umrla je »ln«' Lfi. aprila, 1!K»U v Community lM»lnišni<-i v Kane, Pa. — Pokopana je bila due 2!». aprila na St. C«Justus i»okoi»alisee v Ki*ne. Pa. Spadala je k društvu št. 1«:: JSKJ. Kako zelo je bila [lubojnica priljubljena, je ixtksizal nj«'ii velieasteii pogreb. Xajk»pša hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli cent, ki so nosili krsto. Cvetlice in ven«« so darovali sledeči: I>r. 5t. 163 J K J., Kose lienigar, Chicago, 111., Mr. in Mrs. Frank Bcuigar, Cleveland, O., Mr. in Mrs. Andy Gi-riiw. Kiuzua, Pa., bratje iwkojne: Joe. J0I111, Tony Simčič, Joe L'ljun, Mr. in Mrs. John Bizjak, Mr. in Mrs. I»uis SkerL Mr. in Mrs. John Cdovich, Mr. John Zlatnar. Mr. in Mrs. .1«*» Safth-h, Johnsonburgh Friends, Mr. ami Mrs. Mike Ew-kra, Mr. in Mrs. John llossman. Mr. in Mrs. John l'rosen, Mr. in Mrs. Tony Staranja in družina, Mr. in Mrs. Lois Ulejan, Moose I»dgt«. Kane Shirt Kmpliiyii«, Mr. and M/rs. Turk. Frewsburg, N. Mrs. Hribar, Onivllle. X. 1\, Mr. in Mrs Louis Gerziiia, Kane, Pa. — Za maše zadušniee «» darovali: Mr. in Mrs. I»au lu-Lihar, Onoville. X. Y., Mr. In Mrs. Jolm Roje, St. Mary's Pa., Mr. in Mrs. Frank Kuret, Umestim. N. Y., Mr. in Mrs. Touy Ulijau, Kennedy, N. Y., Mr. in Mrs. Joe Faliec, Muwlerf, Pa.. Mr. iu Mrs. Touy Skerl, Highland, Ph., Mr. in Mrs. Tony Rolih. Kane, Pa. — Posebno lepa hvala tudi Mrs. Jaksetic iu Frank Skerl. ki sta prišla iz Toledo, Ohio. Ako je katerega ime isspuHfmio, prosimo, «la nam cfirostite, ker ni nuiuenomu. Se enkrat najlei»ša hvala vsem skuiiaj. Tebi, draga soproga in ljulieca mamica naša. I»n želimo: i»o-čivaj v miru iu lahka naj Ti bode tuja žemljica. Tvojo gomilo Ih»-tnn krasili s cvetjem in zelenjem in ga zalivali z našimi solzami. Ostaneš nam v trajnem sjiominu, do kouca naših dni. Žalujoči ostali: JOSEPH ULJAN, soprog; BOLAN, JOSEPH ln FRANK, rfnovih FRANCES CERBEC, omoiena, MARY JOSEPHINE, ROSE, STELLA in GERTRUDE, Were; Brati: JOE lz Kane. Pa., JOHN is ROCK CITY, N. TONY SIMClČ iz BlairsvUle, Pa. FRANK BENIGAR^ neink, Cleveland, O., ROSE BENIGAR, nefakioja* Chicago, IIL ter en brat in tri sestre v stari domovini in tukaj več sorodnikov v Kane, Pa. PREISKAVA O PO-MLADITVENI OPERACIJI v Novem Sadu, ki jo je izvršil dr. Uzelao in o kateri so obširno pisali naši in tuji listi, še ni zaključena. Neznan je še vodno bogati starec iz Beograda, katerega je skušal kirurg pomladiti na ta način, da mu je vcepil žlezo mladega delavca Marica. Maričeva mati je, kakor znano proti kirurgu vložila tožbo in sedaj jo preiskovalni zdravnik odredil posebno zdravniško komisijo, ki bo preiskala operiranega Mariča, da bi ugotovila način in smoter operacijo, o kateri kirurg dr. Uzelac še vedno noče govoriti. KRVNA OSVETA V LIKI Pravilo "glava za glavo" ki je tako močno uveljavljeno zlasti meti arnavtskim prebivalstvom 11a našem jugu, da so od rodu do rodu iz maščevanja izvršujejo uboji, prihaja v veljavo tudi v raznih drugih pokrajinah. Tako na primer je v sporu dveh kmečkih rodbin v Ldki v 50 letih padlo že 13 glav. Sodišče v Gospiču je nedav:e» razpravljalo o tej stari in trdovratni maščevalnosti. Obtožen je bil 24-1 etni Bogdan Čopič iz Zg. Suvajo, ki je lani iz zasede ustrelil svojo sosedo Marijo Copičovo, da bi maščeval svojega brata Stovana, Igatorega je ubil marijhin mož. Obtoženi mladenič jo na razpravi razložil staro sovraštvo, ki vlada med obema sorodnima rodbinama že 30 let. To sovraštvo jo zahtevalo iz obeli domačij že 15 človeških življenj. Xa vsaka tri lota pride ona žrtev krvne (»svete. Obtoženec jo tudi razložil nekatero prejšnjo uboje, ni pa hotel povedati, kdo je ustrelil sosedo Marijo. Kot ma šcevalea prideta v pošte v samit on in njeirov stari «mV. Vso komisije in tudi zaslišanja vseh vaščanov niso motrln razjasni-t: za vratnega umora. Sodišče jo Bogdana obsodilo na 12 let ro-bije, ker so je sodnikom zdelo nemogoče, da bi bil dejanje izvr il njegov stari oče. DIVJAŠKA BITKA med CIGANI V Xarti pri Bjelovaru, je v neki gostilni popivalo več ciganov in cigank iz »Jovanoviče-vega tabora. Veseli družbi sta se pridružila iz nekoga drugega taborišča cigana Janko in Poro Gjorgjevič. Veselje se je kmalu prtvorilo v prepir 111 Jiinko Gjurgjevič je s unil z nožem cigana Gjura Jovanoviča. Napadalec in njegov brat sta .se »pustila v beg, nasprotniki jki za njima. Ko sta begunca prispela do širokega potoka Cesme, sta skočilo v vodo, ker ni bilo drugega izhoda. Nasprotniki pa so po njima mlatili s krepelci in koli, dokler nista utonila. Divjaški spopad bo imel najbrže tri smrtne žrtve, zakaj tudi ranjeni cigan Jo-vanovič se v bjelovarski bolnišnici bori s smrtjo. Peter Zgaga Dopisi, Brooklyn, X. V nedeljo dne 10. mačja praznujemo "Materni dan". Za ta dan jo pripravila "Domovina" lopo prireditev, ki se bo vršila v Slovenskem Narodnem Domu v Brooklvnu. Začetek bo ob 4. uri popoldne. Na pwgramu so pevske točko mešanega in moškega zbora, ter kratka veseloigra "Trije snubci". Najprej bo pozdravni govor, ki bo na-molijen posebno n.a^im materam, nato bo Danica CVrar do-klamirala pičeni "Vsem materam", ki jo jo six»snil naš ameriški |M»n druge inštrumoiilo, umetni ples, imitator raznih živali, itd. Nastopi tudi kvartet "Štirje sinovi". Iz tega je razvidno, da l»o program poster in zanimiv. Priglašenih jo že precej amaterjev in če so <0 kvzt-tju ali denar naprej. KRAMER'S MEAT MARKET 5301 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND. OHIO Vazno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en meset. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Neki človek, ki govori sedem jezikov, se je poročil. Nevesta govori .-amo en jezik. Možak naj nekoliko počaka. Po treb ali štirih mesecih jili bo ona sedem govorila, dočim ji 011 niti v enem samem ne bo znal odgovarjati. CV moškemu kaj poveš, mu gre pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven. Če pa ženski kaj poveš, ji gre pri ušesu notri iu pri ustih ven. ★ Kako čudovita je narava! — Poglejte slepca! Nič ne vidi, toda njegov čut je izborilo razvit. I11 glušee! Kako glušec vidi! Oe je dala naravna enemu udu premalo, je dala drugemu toliko več. — Tako je modroval profesor. — Če ima kdo levo nogo krajšo, ima desno gotovo daljšo. Znani suliač je imel predavanje- Da natančno pojasni škodljivost pitja, je postavil na mizo kozarec čiste votle in kozarec žganja. Zatem je položil v vodo glisto, in glista je veselo plavala. Ko jo je pa djal v žganje, je takoj crknila. — Gospod, — se oglasi neki v zadnji klopi, — kakšno pa je ti>to žganje? Dajte ga meni. Jaz iuiaiu namreč tudi gliste. * Na svetu 111 ničesar lepšgea kot so ženske in rože ter ničesar bolj kislega, kot ženske in limone. * Mož in žena sta bila v cirkusu. Žena je bila vsa navdušena za krotilca živali. Mož pa pravi: — A, to ni nič. Zverinam dajo prej neki prašek, da [»ostanejo utrujene — Hm, to je čudno, — je odvrnila žena. Ti si večkrat u-trujen. In če v takem slučaju kaj zahtevam, da napraviš, ali veš, kako neumno divjaš? * Lastnik neke strojarne je hotel pritrditi primerno znamenje, ki naj bi označevalo značaj njegove obrti. Končno je prišel na srečno misel. Izvrtal je luknjo v obod svojih vrat ter vtaknil vanjo rep teleta. Nekaj časa pozneje je videl stati zunaj človeka, ki se je o-ziral na znamenje. Strojar ga je nekaj časa opazoval, a nato stopil ven ter ga nagovoril: — Dobro jutro, gospod! — Dobro jutro, — je odvrnil tujec, ne da bi umaknil svojih oči od znamenja. — Ali hočete kupiti usnje? — je vprašal strojar. — Ne. — Mogoče imate kake kožo na prodaj f — Ne — Ali ste farmer? — Ne. — Kaj pa ste potem? — Jaz sem modrijan. Stal sem tukaj >koro eno uro ter skušal dognati, kako je moglo priti tele skozi ono-le lukujo. * Nekih) je tožil svojega soseda. Ravno na dan obravnave je pa moral odpotovati. Stopi k advokatu rekoč: — Vi prav dobro veste moje stališče in poznate mojo zadevo- Dobro 111 e zastopajte, potem mi pa brzojavite izid. Naslednjega dne je dobil brzojavko : — Pravična stvar je zmagala. Takoj se odpravi na brzojavno postajo in pošlje advokatu sledeči telegram: — Takoj vložite pritožbo. J. M.: STROKOVNA POMOC MwK'l, tnalo se je še obotavljal n izginil. "Joj!" je rekla Marieka. 'A-ia!' je zašepetal krog. *'Virt\j sedel rumeno zeleni madež, nodiikasto, okrog njoga je zrači črn rob in čez eno minuto se e roga 1 o na mestu madeža ne-:aj nee je neusmiljeno zasnu«- Vsa hiša je bila pokonci, tsi šč petal a, klicala, vpraševala, u g i bala, svetovala. Ženske so se zbirale, ob vseh vodovodnih pipah so imele majhne-shode, na vseh stopnicah s0 se srečevale, ustavljale in pogovarjale z važnimi obrazi. Hišna postrežni ca Kleopatra Pestevškova je vzdihovala na glas: 14 Seveda — ker sem danes o-čistila stopnice, stopajo po njih gor in dol! Težko je življenj* hišne postreznice ..." V drugem nadstropju je bilo središče vse zmešnjave. Tam »o stale sosede "pred vrati gospodične Maričke, se gnetle, težko dihale in gledale v napetem pričakovanju — sredi kuhinje, sredi nemirnega kroga sočutnih in radovednih žensk pa je stala Marička sama, držala roža sto obleko v rokah, jo vihtela v rokah in tožila: "Samo enkrat v vsem letu hočeš nekam ven — in takrat se mora kaj zgoditi! Prav danes! Prav sedaj ..." "Xa ples je hotela!" so si šepetale na obodu kroga — petnajst let že upa, da se bo še kje ujela ..." Tri potem je zrasla spet Ma- riekina tožba do neba: . .... . Zadnja poročila so vedela po- I oglejte, moje lepo, Sijaj-'ved||tif (la Sl. j(. |MljaviI ginila, Marička seje vsa srečna oblekla in potoni — potem je zažarel na namazanem mestu hipoma bleščeče sinji mnogo-kotnik. Marička je skočila vsa v solzah iz »»bleke. Luka morala prešli šat i marši kakšno hudo in Pepe, drogi sto v prakti-kant, je dejal: "Domača sredstva so neumnost. Stvar je treba obravnavati znanstveno. Jaz vam prinesem nekaj, to bo poni a ga 1 o I»re zpogo j no!" Prinesel jo prašek, ira nasul KUNCI ODKRILI RIMSKO NASELBINO jal. Marička je zajokala, ženicah na mnosrokotnik, mnogokotnik jo rekla užaljeno: "Moja vodica jo že dobra a kdo ve, od kod se vam jo naredil madež, ljuba gospodična! Za takšno moderno packarijo moja vodica seveda ni!" In je šla. Oglasil se jo branjevec Luka, ki je šel slučajno mimo: "Xi-kar ne jokajte, gospodična! Xa ples pojdete prav gotovo! S to obleko! Imam univerzalno stvo." Iu je hipoma izvlekel svojo mažo, krepko namazal za njo rjavo packo, packa je iz- V angleškem mestu Norfolk imajo športniki svoje igrišče, kjer igrajo po največ golf. Ti športniki so že dolgo časa na igrišču opazovali divje kunce,j zlasti pa je bil med njimi eden. ki je venomer kopal na določenem kraju iirrišča. Športniki so živalico dolgo časa z zanimanjem opazovali. Nazadnje so pa zagledali taka naselbina, katero upalo sedaj odkriti. Pota Ljubezni Roman' 43 STRASNI BELA KUN MESARSKO MAŠČEVANJE ODKLONJENEGA SNU-BAČA no, čisto svežo zlikano obleko! Prav na sredi, sprcnlaj, da vsak lahko vidi^je madež! Tn kakšen. Opravlja prevrat, ki naj bi Raš danes! (V bi imela več takšnih oblek, bi gotovo ne bilo madeža. A ker ima'm samo i<», se je moralo zgoditi. Nimam sreče!" Madež je bil res velik, rumeno zelena oaza v rožasti barvi, sto žarkov je žarelo iz njega na vse strani. Obleka je šla od rok do rok, obžalujoče mrmranje je šlo skozi zborovanje. In hipoma je vzkliknila stara Nina iz tretjega nadstropja: "Veseli bodite, da stanujem jaz v tej hiši, gospodična! Imam preizkušnjo vodo za vse madeže! Takoj jo prinesem!" Nina je stekla, krog se je o-glasil: "Seveda — stara vse marsikaj . . ." Se trenili niso z očmi. pa je bila stara že nazaj, vihtela majhno steklenico in krakala: "Tako, tukaj je! Napravljeno je Še po receptu moje babice! f'utili se boste, kako bo madež izginil!" Vse je utihnilo, v svečanem molku so nakapljali tekočine na madež, odgmili so ga z mokro cunjo, in glej: madež jo po- Kun kot odposlanec moskovsko koniiiiterne v Španiji, kj«-r fSHi .Ml* ! .il.rfii Imi'4 lbesobk KN J IGARNAj "GLAS NARODA" g SPREJEMA NAROČILA ZA | VODNIKOVO I DRUZBC MOHORJEVO DRUZBC ■panske končal s proglasitvijo sovjetske republike. Karijera tega moža. ki ga boljševizem postavlja v zasledovanju svojega načrta svetovni1 revolucijo na najbolj ekspo-nirana mesta in ki so ]w»jnvi]a vedno tam, kjer j«- pričakovati odločilnih komunističnih akcij, je dovolj znana. Ko je po zlomu madžarski sovjetske diktature s svojimi ^ pomagači ušel v Moskvo, so ga tam sprej«-li z velikimi častmi in so mu kmalu poverili izvedbo vsakovrstnih kazenskih eks-pedicij. Grozovitost, s katero so je pri tem odlikoval, jo bila takšna, da je presenečala celo 1 >žo rd ži n skega, us t an o v i tel ja čeke. Sovjetom se je izkazal posebno koristnega, ko je skupaj z Vorošilovom, poveljnikom rdeče vojsko, potlačil kmetski upor v Tambovu. Tu je s topništvom celo va>i pomol s površine in je uporno prebivalstvo dobesedno iztrebil. Samo ono hišo v tistih krajih so pustili nedotaknjeno. Ta hiša je bila posest tedanjega sovjetskega zunanjega ministra ( ičeri na. Vse druge so sestrelili in z dinamitom pognali v zrak. Ko se je izkazal na ta način, mu je boljševiška vlada povo- ji1 izginil, vso jo čakalo, a nova barva so iti pojavila. 'Pridite!* je dejal Pope. Marička je z ža-rečinii očmi prijela obleko, tedaj . . . Samo malo jo zašuštelo in tam. kjer jo bil nekoč madež. se ni svetilo sedaj v rosni-ci nič več: zazijala je namreč ogromna luknja. Pope pa jo do--egi-l nov rekord. Veni minuti jo opravil vso razdaljo iz drn-g«-ga nadstropja na cesto iti nn-ko ceste do svojega skla-l * * *. Na strašen način se je mesar .-k; pinuočnik Kranc Hegedu iz Tapioszeezoja na Mad/-n .-kem maščeval nad 19-letnc Margareto Szabrjcvo. ki ga ni j marala za fan*a. (oprav jo lila drugo, nič manj važno na.dekle vsa njeg ?va snubljenja logo. Na Krimu j«' bilo o.-talo! slalno zavračala .:«/ Hegedu s kakšnih 7o,(MK) mož bele Vran-'prišel na velikonočno nedeljo gelove armade. Ti ljudje so zvečer na njen dom. Dekle ga bili verjeli uradnemu sovjet- je >)iet zavrnilo, vendar so g > J skemu zatrdilu, da jih čaka do- povabili na večerjo. Zdelo sei mn popolna amnestija, če polo je že. da se je mladenič pomiril, že orožje. V tej veri so -e klim-J Dejal je namreč, da so bo izseiii jo stil i*- "Poklonil? Pa vendar ne — " "Da, Sepanovi!" "(iromska strela! Kaj bo ž ;:jim? Sa,:f vendar ne bo stanovala zunaj; dohodkov pa tudi ne po-t robu je. ko je sama tako 'bogata." "Ne, pač pa potrebuje nekaj drugega — naslov !" "A za tem grmom tiči zajec." 44Gotovo, sedaj se imenuje lahko z v:-r- pravico grofica AVintersteinska. To vem seveda že d«»l-go, a nisem smel govoriti, dokler ni postala stvar oficijelna. Včeraj je prejela darovnico - "To moramo seveda zaliti, deželni svetnik!" "Referendarček, naročite šampanjca!" Državni pravilnik je vstal. "Dovolite, gospodje, da se preje poslovim; prvič jo prešel moj čas, drugič pa no ljubim preveč razburkanih valov. V četrtek na svidenje!" "Hvala Bogu, da je odšel!" so rekli nekateri. Refenilar je zadovoljno potegnil svoja ušesa izza visokega ovratnika. Zgrabili so za čaše, in oživljajoči se pozivu, ji zadonelo v zboru: "Se.panova naj živi! Živela lepa Vera! Novo porojena grofica AVintersteinska naj živi!" "Če bi vedela moja žena, da pijem na zdravje Sopanovc, se takoj loči od mene." "Svojim dragim ženicam pač ne smemo vsega povedati, dragi asesorčok." "Sicer pa ni tako napačno, da pijemo na njeno zdravje, kajti brez nje bi ležal knez v grobniei, in naš gospodar bi bil mladi tuji princ, njegov bratranec, ki je popolnoma v rokah utrdaniontancev ter bi nam zato naprtil na vrat verske boje. Zato še enkrat: živela Sepa- da bodo \>* njeni rešilni poizkusi zaman. Tako se je po burnih duševnih 'borbah odločila, da se popolnoma žrtvuje in ostane pri njem. In ipoistala je mučenica svoje ljubezni. . - Šele ko je v jeseni listje popadalo z drevja, se je vrnil njega Svetlost. Na kolodvoru je bil slavnosten sprejem; me-sto se je odelo v zastave. Knez svež iu zdrav, kakor nikdar poprej, se je peljal v odprti kočiji v mostni dvorec, ljubeznivo zahvaljujoč se na vse strani za oduševljene pozdrave. Poleg njega je sedel Dernhof. Odslej je prebival vladar v mestnem dvorcu, a se jo vozil po parkrat na dan v "Solitude**. nova: lu razočarali. Posebna komi-i-. v Ameriko. Po večerji ja, ki ji jo predsedoval Bela• poslovil od Margaret i nil Kun, je na Krimu razvila neču- še v v dobri volji. Dok V j" po ven teror. V dveh mesecih so j vabil, naj ga malo spremi. Tega ustrelili kakšnih 40,0<>0 Vran-j mladenka ni odklonila. Ker je gelovcev, ostanek pa so |>oslali j pa ni bilo dolgo nazaj, so jo šli v Sibirijo. To nesmiselno ul.i-1 iskat. Ni bilo treba iti daleč janje je bilo cel<» voditeljem <'e! za njo, k a iti našli so jo prod ke prehudo in IVla Kun se je! vrati z razparanim trebuhom, moral za nekaj časa zadovoljiti. 1'gotovili so, da jo je llogedus z dolom v madžarskem odseku zavratno dvakrat sunil z no-komi.nteme in v komunistični; žom, ki ga je imel pripravljeno-akademiji v Leningradu. Od 1. 1030 daljo pa ga spet uporabljajo za snovanje komunističnih ga. Nekaj pozneje so ga prijeli in je svojo dejanje priznal. prevratov v inostranstvu. Ta-1 ko je imel svojo prste vmes pri 2ENITNA PONUDBA radikalno socialističnih nemi-' Slovenec dobrega značaja, star Po vseh cerkvah dežele so -e brale zahvalne maše za knezovo zdravje, in nebroj častitk je prispelo v maršalski urad Nekaj tednov pozneje je odpotoval knez na Rivijero. Pravili so. da so jo dan preje odpe-J Ijala tudi grofica Wintorsteiiiska, da so mu med potoma pridruži. Vse, kar so govorili o Veri, je bilo resnično. Samo to ni prodrlo v javno-t, da se je hotela krvavečega srea ixltrgati od kneza, ko je bil izven nevarnosti. Toda ko je samo iz njenega vedenja razbral njeno namero, in je samo iz njenega pogleda zaslutil, da ga hoče ostaviti, se mu bolezen iznova poslabšala in kazalo je, Minulo je leto dni, odkar jo ostavila Vera Sepanova hišo svojih sorodnikov. Agata Baerova je bila omožona. Njen prijatelj izza mladih let, Robert Stuormer sedaj dr. Stuormer, je dobil mesto nadučitelja na gimnaziji svojega rojstnega mesta. In srečna, da »ta prispela do cilja, sta se zaročila in potem pa hitro poročila. Malo časa nato jo morala Agata doživeti težko bol. da so se starši in sestra izselili iz mesta N. Od onega hipa. ko jih je zadel usodni u-darec, je gojil tajni svetnik željo, da o s ta vi mesto. Tako hitro pa ni bilo možno tega izvršili, kajti oblast mu je delala težave pri izstopu^ iz državne službe. Mala svetnica bi bila rada ostala v starih lazmerah, kajti bala se je vsega neznanega, in -koraj je soprog že privolili, da vendarle ostanejo, ko je nov dogodek pospešil izvršitev prvotnega načrta Beat in zaročenec je razdrl zaroko pod pretvezo, da bi mu škodovalo v kari-jeri, ako bi se poročil s -estrično knezove ljubice. Po prvi divji bolesti je začela Beata obsipati Vero z najtrpkejšiini, nad vse sovražnimi psovkami, tako da je moral nastopiti oče z vso strogostjo. "Molči ali pa to zapodim ven kakor neposlušnega otroka! Brzdaj so nekoliko, prosim. Kar je storila Vera, tega ni mogoče oprostiti, res. ampak njeni motivi so bili plemeniti. Preklada si. premalo zrela, da bi metala kamen resnica ostane, da nam je z božjo j>o hranila življenje našega vladarja. Zate ne trpim, da bi jo psovala." m nanjo; močjo oi DAJ J E MI D K rili v Avstriji, vodil jo prekn euška stremljenja na Holand-skem in zavzema soda; mesto Mamili-kega, ki jo prej "vodil revolucionarna podjetja v Kv-ropi. Tako je samo ob -ebi u-mevno. da vodi sedaj tudi so-vjctizacijo Španske republike. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovi&. 44 let in sem vdovec, se želim seznaniti s Slovenko ali Hrva-j tico s samsko ali vdovo v svr-j ho ženit ve v starosti od M5 do. 44 let. Tudi vdova z enim ali I no več kot dvema otrokoma ni | izvzeta. Jaz imam svoj dom v dobrem kraju ter stalno delo in dobro plačo. Vse drugo se dogovorimo potom pisanja- — Katero veseli, naj pošlje ponudbo. s pismom tudi sliko. Na zahtevo slike vrnem. Pismo paj naslovi: Slovenski ženin, c. of Glas Naroda. (2) PRIZOR Z ZBOROVANJA V MADRIDU ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati ** Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 f t ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA I -51- ZA MOH0BJBVO DRUŽBO PA — $1.25 — fe Knjige za leto 1937 bodo g g poslane i t stare domovine gp naročnikom po pošti- Knjigarna :: g "Glas Naroda" 21f WEST 18th STREET | - NEW YORK Slika nam kaže zborovanje, na katero je prišla velikanska množica, da sliši, kaj namerava :e razmere. |Z BAG ADA V STAMBUL 4 knjige, • slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mobamed fimina; Karavana smrti; Na bega ▼ G oropa; Dražba En Nacr KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 698 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman Ob Nila; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri čamarlb; Med Jezldl Cena _______________L56 PO DIVJEM XIIRDISTANU 4 knjige, 694 slrani, s slikani Vsebina: Amadija; Bck iz Jefe; Krona sveta; Med drema ognjema Cena ........................1.60 PO DEŽELI SklPKTARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Mlridit; nfJspjBA QO Cena _____________________L5« % SATAN IN ISKAIUOT 12 knjig, s slikami, 1704 straal Vsebina: Izseljenci; Toma Betar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta ; Izdajalec; Na lovu; Spet n- divjem zapadn; BeSeni milijoni; Dediči Cena ---------------«0 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 676 Vsebina: Kovač gimen; Zaroaa z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanskl svet nI k Cena L6t WINLTOV 12 knjig, s slikami, 1153 strani Vsebina . Prvikrat ua divjem za padu; Za življenje; Nšo-tt, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva: Med Komanči in A pači; Na nevarnih i>otib; Winnetovov roman; Sans Ear; I*rl Komančlh; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka Cena ................„.JJi Ž C T 1 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvednm; Jnma draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot Ceoa ........................1.90 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" li 216 West I8th Street New York, N. Y. Kje je Eva? 52 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Pri tej misli pa objame srce lahna bolest. Ali naj Evo zopet kmalu izgubi? Ako Eva ljubi Old«'na in ji Olden vrača ljubezen, tedaj je samo vprašanje časa, ko jo bo zopet moral oddati. In pri tej misli so ga poloti pekoča bolečina. Toda ta občutek premaguje. Sreči svoje hčere ni hotel sebično stati na poti. Ravno nasprotno: njeno srečo je hotel povečati z vsemi sredstvi, ki so mu bili na razpola.no. Toda popolnoma je tudi ne bo izgubil. Majhen prostor mu je moral mož njene ljubezni pustiti v njenem srcu. In — kaj je bilo najbolj pametno v njegovem položaju! Ne izgubiti svoje hčere, temveč pole# nje dobiti tudi sina in tega sina v ljubezni sprejeti v svoje srce in ž njim skleniti prijateljstvo. Tako je |>otekla večerja za očeta in hčer in Ludvika Olde-na pod nenavadnimi občutki, o katerih ni nikdo ničesar vedel. Po večerji se je Ludvik pogosto skušal približati Evi. Hotel jo je prositi odpuščanja. Toda nikdar ni mogel biti ž njo sam, vedno je bila v razgovoru s kom drugim, ali pa se mu je namenoma izogibala. In to je Olden čutil in je bilo v resnici tako. Eva se ni čutila še dovolj mirna, da bi ž njim govorila, navzlic temu, da je opazila, kitko se j<* trudil, da bi bil v. njo kje na samieni. Ta večer se je Eva zelo dobro razumela z Dolly. Iti Dolly jo prosi, da jo obišče. Pravi ji, da je vsak dan popoldne sama doma in tla jo bo veselilo, ako jo obišče, da nekoliko pokramljate. Eva ji rada obljubi. Dolly ji je bila zelo všeč in ji obljubi, da jo obišče. Toda Dolly s to obljubo še ni bila odpravljena. "Dogovoriti se morave takoj kaj določnega drugače ne bo nič. Takoj ni i povejte, kdaj me obiščete!" "Določite vi!" Dolly se smeje. ?te mi všeč! Da, se je pokazalo v popolnoma drugi luči. Toda obstala sem pri tem, da me je njegovo mnenje, da sem postala ljubica bogatega moža, zelo žalilo; toda za to je bil zopet vzrok. Ali nitmoral verjeti, ko so mu povedali in me je pozneje sani videl v dragocenem kožuhu z bogatini možem v hotelu! To bi mu mogla odpustiti. In druga žalitev, da mi je kot mož ali zaročenec druge govoril tako strastne besede, sploh ni bila več žalitev. Popolnoma sem bila vržena iz ravnotežja, zlasti še, ker sem opazila, kako so njegove oči brez sramu zažarele, ko je slišal, da si ti moj oče. Moreš si misliti, kako je v meni vse divjalo. In med večerjo je vedno iskal moje oči, kot bi •me hotel prositi oproščenja, in zatem je storil vse, da bi me mogel dobiti samo. Toda izogibala sem se ga, ker nisem mogla ž njim govoriti. In tako smo se razšli in domov sem nesla srce polno bolečin. In vendar bi mogla vriskati, ker ni imel druge. Tako, oče, sedaj veš vse. Vendar je zelo lepo, da imam človeka, kateremu morem popolnoma odkriti svojo notranjost. Povej mi samo, ali sem se obnašala zelo nespametno?" nrihodniič.1 JUGOSLAVIJE BRZI VLAK OH I5RESIKX IN EVROPA V I'. 11 KM KR-IIA V KX Z A .1 A M C I I' 1 »OISXC> P< JTOVANJ E DO UIBUANE KAKO SE JE POTOPIL "TITANIC' 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York Pišite nam za cene vcanih 11-S stov, reservarljo kabln In po- £ Jasnila za potovanje. \ <4(), potem takoj jutri! Tako zelo pridite jutri dopoldne, prosim!" Eva obljubi, da pride okoli enajstih. Ni pa vedela, da bo ob istem času Ludvik Olden pri njenem očetu. Drugače najbrže ne bi obljubila. Tudi tega veselega družabnega večera je bi*, konec in kmalu nato s»««li Henrik Mantel s svojo hčerjo v avtomobilu :n se pelje domov. V avtomobilu oče in hči ne govorita mnogo. Ko pa prideta domov in je oče hčeri pomagal sleči kožuh, pravi oče smeje:: "Ali bi še pol ure govorila, Eva?" Eva ga pogleda in oče opazi, da je bleda in vznemirjena. "Rada, dragi oče!" Oče jo poljubi na lice. *4Toda prej še obleci gorkejŠo obleko. Lepa si uila nocojšnji večer, Eva; akvamarin modra obleka ti čudovito pristoja. Vedel sem takoj, ko sem te za njo nagovoril. In noben nakit za tebe ni lepši kot akvamarin z briljanti." Eva drži r<;ko od sebe in opazuje prstan in zapestnico. "Kar si moj oče le domisli, da bi me okinčal, že izvede. Mnogo prilizljivih be-ed sem morala slišati glede moje obleke in nakita, toda v resnici je to samo tvoja zasluga." "Tako. tako! Ali so pri tvoji obleki in tvojem nakitu tebe pozabili!" Eva se smeje. "Xo, tudi za mene je bilo nekaj yohvale. Sedaj pa bom naglo zlezla v gorko obleko in bom potem prišla za malo časa k tebi." Deset minut pozneje oče in hči sedita skupaj v majhni sobi. John prinese še čaj, kot vedno, kadar je bil njegov gospodar kak večer zunaj. John postreže očetu in hčeri in izgine, dokler ga gospodar ne pokliče, predno je šel spat. "Sedaj pa mi povej, Eva, kako ti je ugajal ta večer?" vpraša oče. Zamišljena meša Eva z žlico čaj. "Bilo je zelo lepi; vsi so bili tako prijazni in dobri proti nam. Najbolj pa še go>pa Traberjeva in — gospa Dolly Toringova." Tako pride Henrik Mantel mimogrede na glavno točko. Eva prikima iieknliko v zadregi. "Da, takoj sem jo zopet spoznala, ko mi je bila predstavljena in sem tudi takoj slutila, da bo prišel tudi dr. Olden." "To se je pozneje tudi zgodilo. Toda reči, moram, da 5em bil zelo presenečen, Eva, ker si bila tako hladna proti rjemu." Eva gleda ]>re\ s«*, kot bi nekaj hotela zadušiti v svojem srcu. Nato pa dvigne irlavo in ^a ljubeznivo pogleda. 44Ti si moj najboljši prijatelj, oče, in je nepotrebno ti kaj prikrivati. Veš, kako stojim v srcu do Ludvika Oldena. Ko peni ga, ko sem igrala, naenkrat zagledala, mi je bilo, kot bi se morala omotena zvrniti. Toda zbrala sem vse svoje moči in sem igrala do konca." "O, sedaj vem, zakaj si ravno danes igrala tako popolno, zakaj je bilo tvoje igranje tako globoko." "O tem ne vem ničesar, komaj vem, kako sera prišla do lonca. In nato sem bežala sama pred seboj in pred Oldenom iz dvorane, sem se zatekla v tih kot, ker sem najprej hotela biti na jasnem sama s seboj. Toda naenkrat je stal pred menoj, in, oh, oče, ne morem ti povedati, kako čudno mi je govoril. In pomisli, iskal me je v Curihu, je izvedel od gospe Komer, da igrani v kavarni Sehrev. In pričel je, da me najde, da mi pomaga, toda ne vem, govoril je tako razburjeno, ker so 'mu v kavarni ]>ovcdali, da sem postala ljubica bogatega Argentinca. In nato me je videl v hotelu Baur au Lac, ko sem šla po stopnicah s teboj in videl je naju tudi v obedniei. Toda mislil je, da sem izgubljena, in to ga je tako bolelo. Vprašal me je: 44Zakaj ste meni in sebi to napravili?" Oh, oče, ne moreš si misliti, kakšni občutki so padli na mene, saj sem vendar mislila, da je poročen in da mi je tako o£ito odkrival svojo strast, ki me je mogla samo razžaliti. Nisem se mogla braniti, vstala sdm naglo in zahtevala, da gre za. menoj, da mu morem dati pravi odgovor na njegove besede. Tako sa: i- i - ii-i* t i i.....• _______ Kuropu v Bremen sebi. Eni so klicali Boga naj veslo v roke in mehanično sem pomoč, drugi so blaznih ohra- veslal. Izkušeni mornarji so zov divjali po palubi in prosili, nam veleli: 4tCim dalje <»<1 4 1» »m trni* 1/1. 11.6. maja : 1 Ni krat videl. Množica me je me-; je šel do kosti. "Titanic" se 28. maja: tala sem in tja, dokler nisem je dvignil in nato izginil v 11101-priŠel do cevi za ventilacijo, ki . ski globočini. je vezala gorenjo palubo//, do- Obupno smo veslali vsi lenjo. S težavo sem se splazil zmrznjeni neznano kam. Pri-skozi cev in poirledal na irore-jčelo se je daniti. Daleč na obli jo palubo. Rešen? Še daleč zorju smo opazili temno črto in v Cherbourg pa so mirno Ta ga reto je držal v ustih 111 S' 0. maja: Bremen v Bremen l'a ris v Havre Ilex v Genoa IU. maju: Normandie v Uavro maja : Manhattan v Havre 21. maja: Aqultanla v Cherbourg 23. maja : Chaui|>lain v Ha»re Con te dl Savola v t»enoa i j i? ..i smehljal. Takega sem zadnji-1 združilo v en sam krik, ki nami Normandie v Havre ne! Možgani so mi nehali delovati. Pred očmi so se vrstile grozne slike, ljudje so se tlačili v čolne. Vmes so pokali samokresi. sproženi na ti>te moške, ki se ni^o pokorili disciplini. Vmes med tem strašnim metežem pa ^o se slišali glasovi ladijske godbe, ki je venomer igrala smrtno koračnico: "K tebi o Gospod!" Vsak zastopnik izda potrdilo za bto-to, katera Je prejel. Zastopaike topi« UFEAVA "GUd NAKOPA* STAROKRAJSKE KOSE, zvane STONICH zaveslali proti njej. Bil je parnik "('arpatia" ki je iskal bro-doloinccv. XaŠ čoln je bil zadnji rešen. Sprejeli s0 nas na krov in nas odpeljali v New York. Bil sem rešen. Pod nogami sem čutil varna tla. Gorko so nas oblekli in nam dali jesti. Na krovu parnika "Car-patia" sem našel nekega Slovenca. Ta se je rešil samo zato, I ker .je imel pri sebi svojega malega sinčka, katerega je vozil iz domovine v Ameriko, kjer ga je čakala žena in drugi otroci. S Slovencem sem potem odpotoval sk<»zi Chicago na njegov dom. kjer je imel najeto hišo. Tam sem videl Berengaria v Cherbourg 2!>. maja: Eex v fjeDoa Bremei. v Bremen katere imajo re/.ila. da jim niso nobene j svojp rojake vse izčrpane. druge par—kakor tudi motike in drugo —pošiljamo na vse kraje, poštnino plačamo mi Kose Stonich. Ram i, tirane z ritifco in ključem ........................ $2.50 polirank«-. l.olj i>zk<\ samo 32 , par $2.— Ilrnsi, herjf:unn. 50 < «-tit"V: vi ji 75 e<*nti>v M>>tike. rri' i.'i kovane v starem kraju $1.25 Srr«i. veliki .................. Uib.žni za r.po, (.Iva «i<>ž:,| ........$1.5Cjj *(> ])f,«r;ite iši. NemSk>- Hri value britve, iiopolriotna i Saratitir.ini- ]«. ............ $2.75 in $4.50 St;ir krajske tiile. velike z.t žaue brusit. ena v a .s t rj »i za am»-riSkili .65 1'ISITK SAMO NA: Vprašal sem jih. kaj jim je. Odgovorili so mi: "To, kar bo kimal u tudi tel>i!" V tem tre-notku se mi je Amerika zaga-l>ila. Naglo sem se odločil. Prosil sem Slovenca, naj mi km j l>i karto za nazaj v domovino.) J." *85c, kamor sem se vrnil za eno skuŠ- j STEPHEN STONICH C H I S II O L M . M I N" N . Sar oči te se va ''Glas ~Narofla'' največji slovenski dnevnik ?/Ji4. julija: 3. junija: Washington v Havro 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Kiiropa v Kremen C. junija : I'aris v Ilnvm Saturnia r Tn.t 11. junija: lie de Franee v Hatre Aquitaula v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte di Savola v (>enoa 1C. junija : Normandie v Havre 17. junija: Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havro 20. junija: Europa v Bremen Vuleania t Trst Champlaln v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija : Lafayette v Havre Rex v Genoa Aquitauia ▼ Cherbourg 30. junija: Normandie v Havr* 1. julija: Washington t Havre 2. Julija: Berengaria v CherDourg 3. julija: lie de Franee v Havre Conte di Savoia f Genoa 8. julija: Queen Mary v Cherbourg ill. julija: Saturnia v Trst Champlaln t Havre ^.fi rn srvxh BREZPOSELNI V KA PITOLU V TRENTON, NEW JERSEY Normandie J5. julija: Manhattan Havre Havre 16. julija: Aquitania v Chorhourg Bremen v Bremen 18. julija: Bex ▼ Genoa ?3. julija: Ruropa v Bremen lie de Franee v Havre Berengaria v Cherbourg 25. Julija: Vuleania ▼ Trat 20. julija: Queen Mary v Cherbourg Wnnhlneion » Hum Knjigo "NASI NAJLEPŠI KRAJI" smo vsem, ki so bili do nje u~ pravičeni, odposlali. V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $1.— ■ Na sliki so trije člani delegacije brezposelnih na govorni- j KN I IGARN A škem odru v poslanski zbornici v Trentonn, kjer so brez- | , ** MADAnA" poselni ostali deset dni in čakali, da poslanci glasujejo 1 INAKUUA za lijibovo podporo. 216 W. 18 ST., NEW YORK