Poštnina plačana v gotovini. 57. V Ljubljani, dne 27. junija 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebin«.: Iz »Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. Izpremembe v osebju. 187. Pravila za babice. 188. Pravilnik o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest. 189. Naredba o delovnem času pri upravi za zaščito industrijske svojine. 190. Odločba, s katero se zvišuje kazen, določena v § 57. zakona o evidenci katastra v Sloveniji. 191. Naredba o pobiranju občinske davščine na igre za denar v gostilnah in kavarnah v občini in zdravilišču Rogaški Slatini. 192. Naredba o pobiranju uvoznine in tržnine v mestni občini ljubljanski. 193. Naredba o pobiranju občinskega davka na vozila v Ljubljani. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvala i Slovenaca". Številka 139 z dne 21. junija 1924.: Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 88. maja 1924., s katerima se (postavljata po zadnjem odstavku člena 141. uradniškega zakona v stanje pokoja višja računska svetnika Janko Košir in Štefan R o j mik — oba v Ljubljani. Številka 141 z dne 24. junija 1924.: Uka/z Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. junija 1924., s katerim se postavi ja za čas, dokler se bo minister za finance, dr. Milam Stojadinovič, mudil v inozemstvu, za njegovega namestnika T. U z u n o v i č, minister za. socialno politiko. Objavi mimfetrstva za pošto in telegraf: Preme-Sttani so: tajnik III. razreda Anton Suhač iz Ljubljano k ministrstvu za pošto in telegraf; poštar V. razreda Milo Trošt iz Ljubljane v Beograd; po-Stariea VI.razreda Hilda Kavs iz Kranja v Podnart. Izpremembe v osebje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja1 z dne 14. junija 1924., št. 38.474, jo bil postavljen Ivan Zemljič, dežalnosiodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ormožu, za de&elnosodnega svetnika v I. kategoriji 4. skupini pri okrožnem sodišču v Mariboru. Sodnik Franc Z o r e r je premeščen od okrajnega sodišča v Litiji k 'okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici, sodnik Karel! Novak od okrajnega so-dišča v Slovenski Bistrici k okrajnemu sodišču v Litiji. Premeščena ste: sodni sluga Franc Bebar od okrajnega sodišča v Ložu k okrajnemu sodišču v Žužemberku, sodni sluga Mavrus Zalar od okraj-nega sodišča v Žužemberku k okrajnemu sodišču v Ložu. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Uredbe osrednje vlade. 187. Na poiistavi točke 15.) člena 15. zakona o ure-ditvi sanitetne stroke in oi čuvanju narodnega zdravja, točk 1.) in 2.) člena 33. istegia zakona in Člena 1. uredbe o ustroju ministrstva za .narodno zdravje predpisujem ta-lo Pravila za babice.* * Razglašena v .Službenih Novinah kraljevine Srha, Hrvata i Slovenaca* št. 130, izdanih dne 10. junija 1924. (Prilog XXVIII. — 1924.) Člen 1. Vsaka babica mora imeti nastopne priprave': 1. ) Irigatar irz kovine, držeč en liter, s 1% metra dolgo cevjo iz gume, dve stekleni cevi s po eno veliko odprtino za nožnico (vagino) in dve kovinasti cevi (eno večjo' in eno manijšio) za felistiranje. 2. ) Poipkarico (škarje za, prerezovanjie, popkovin6), iPonikljano in razložno. 3. ) En ženski ponikljan kateter. 4. ) Trakove iz belega platna za podvemovanje popkovine, prekuhane in položene v škatlo iz stekla ali dobro polirane kovine. 5. ) Škarje in ponikljano rašpo za nohte. 6. ) Dve 10 cm dolgi in 4 cm široki ščetki za, roke. 7. ) Maksimalni toplomer. 8. ) Toplomer za vodo. 9. ) Sto gramov čistega lizola v steklenici z vžganim napisom. 10. ) Kozarec 30 g za merjenje lizola. 11. ) Predpasnik iz belega platna s kratkimi rokavi, nerabljen od poslednjega pranja. 12. ) čisto brisačo, nerabljeno od poslednjega pranja. 13. ) Sto gramov čisto vato v čisti beli platneni vrečici. 14. ) Sesaljko za izvlečho bradavice in dve kapici iz gumo za bradavice. 15. ) Kos mila. 16. ) Trak, dolg en meter in razdeljen na centimetre. 17. ) Nekoliko čistih tamponov iz vate v panik]ja,ni ali stekleni škatli za tampomiranje nožnice. Sto gramov sterilne ali z jodoformom napojeno gaze v originalnem zavoju, nerazvite, za tampomiranje nožnice. 18. ) Peščeno uro za štet,je žilnih utripov. 19. ) Kos neprodirnega voščenega platna, en meter dolg in en meter širok. 20. ) Torbo, ki ,se d;i lahko prati in v katero se dado spravljati vse navedene stvari. Razen tega mora imeti babica »Učbenik*, predpisan po ministrstvu za narodno zdravje, da se vselej, kadar jo treba, lahko pouči iz njega. Vse stvari, navedenu pod 1.) do 20.), mora vzeti babica s seboj, kadar igre k porodnici, ter jih mora imeti vedno v pravilnem stenju; q pravem, času mora poskrbeti, da dopolni stvari, pokvarjene z uporabo ali drugače, z novimi in pravilnimi. Pri porodnici mora vzeti' babica, ko si je umila in razkužila roke, iz torbe one stvari, ki jih potrebuje. Popkarica in trakovi za popkovin O' in kateter se izkuhajo v vodi in ostanejo do uporabe, v vodi, v kateri so se kuhali; toda posodo je treba do takrat pokriti. Kateter se mora, pred vsako uporabo iznova izkuhati. Irigator se mora pred vsako uporabo in po vsaki uporabi dobro umiti,; zlasti je trelia cev iz gumo izplakniti z vročo vodo. Cevi za nožnico se morajo izkuhuiti pred vsako uporabo; pri ženskah, ki imajo gnojen izliv, sifilido in druge kužne bolezni, nadalje pri ženskah, pri katerih čišča smrdi in ki imajo zvišano tetesno temperaturo, pa se morajo cevi za nožnico izk uhati pred ui[K)rab.o in po uporabi. Prav teko se morajo izkuhati cevi za klistiranje po vsaki uporabi, da te cevi, umazane z izmetkom, ne | umaže jo v torbi drugih priprav in da, se ženi telo I s tem ne okuži in ne zboli na smrt. Če bi imela porodnica eno ali drugo izmed naštetih stvari (n. pr. irigator), jo sme uporabiti babica samo, ako jo ta stvar nova ali v neoporečnem stanju,, ali tudi v tem primeru samo, če jo skrbno umije z: vrelo vodo in lilzolno raztopino ali če jo iz-kuiha. Steklene cevi za nožnico prekulia pri porodnici in otročnici ter jih položi v čisto, veliko steklenico s širokim vratom, napolnjeno z dvoodstotno raztopino lizola. Proden dene babica v torbo one stvari^ ki jih je uporabila pri porodnici, jih mora vse skrbno očistiti. Če v ponodničini hiši ne bi bilo vrele vode ali česa dragega, kar je potrebno za točno umivanje, zavije uporabljene stvari v čist prt, jih, ko pride domov, umije in očisti ter jih v redu dene v torbo, kakor bi morala neutegoma oditi k drugi porodnici. Kadarkoli odredi pristojni zdravnik, mu mora dati babica vse našteto stvari v pregled, prav teko pri ponovnih izpitih in ,ponovnih kurzih. Pristojni zdravnik se zdaj pa zdaj uverja tudi v babičinem stanovanju, ali ima priprave popolno. Nobene izmed naštetih stvari ne' sme puščati babica pri že,ni, katero neguje. Paziti mora, zlasti na lizol, ker v močnih raztopinah razjeda in ker je strupen. Člen 2. Pravico do prakse in do občinske službe imajo samo one diplomirane babice, ki* so dobile za to dovolilo od ministrstva za narodno zdravje. One liabice, ki so diplomirane v inozemstvu, dobe dovolilo za prakso šele, kadar opravijo v beograjski, zagrebški ali ljubljanski bafoiški šoli z dobrim usi>e-hom babiški izpit ter dokažejo, da so veščo srbskemu jeziku, da so dovolj pismene in popolnoma zdrave. Babice, ki se hočejo zaradi prakticiranja preseliti v drugo občino, smejo to storiti šele, ko jim dovoli ministrstvo za narodno zdravje. Člen 3. Babice nadzirajo oblastni ali sreski sanitetni referenti, v Beogradu pa sanitetni referent uprave mesta Beograda. V krajih, kjer ni državnih zdravnikov, opravljajo to nadzorstvo občinski zdravniki. Babica se mora, preden začne s prakso^ prijaviti občinskemu oblastvu in pristojnemu zdravniku, ki ji d d potrebna navodila; zdravnikovim naredbam se mora pokoravati in breiz njegovega dovolila no sme niti za 24 ur oditi iz svojega bivališča. Člen i. Babico morajo biti poštenega vedenja, vljudnega in uslužnega ponašanja; pri delu skrbljive in marljive. Med seboj se morajo vesti prav teko vljudno; prezirati ne smejo druga druge in se ne izpodrivati, poudarjajo svoje storitve, ali na drug nedovoljen način. Člen 5. Babica mora biti vsak čas, podnevi ali ponoči, pripravljena, da pride na poziv pomagat nosečim ženam, porodnicam in otročnicam. Skrbeti mora za to, ; storila vse to, ji dovoli pristojni zdravnik, iznova prakticirati. Če ja kdo izmed babičinih domačinov botem za kužno boleznijo, je babici praksa prepovedana, dokler bolezen no mine in dokler se babica ne razkuži po predpisih. Če je babica primorana, streči bolni otročnici, ne ami:>i negovati tudi novorojenca, ker lahko prenese' bolezen nanj. Če ne more poveriti kopanja novorojenega deteta in skrbstva zanje komu drugemu, naj najprej opravi posel z zdravim novorojencem in šele potem naj streže bolni materi. Prav tako naj opravi babica, če je novorojenec bolan za kužno boleznijo, posle pri materi im šele potem naj pride k bolnemu novorojencu. Če se pojavi nalezljiva bolezen v babičini hiši, mora babica prav tako to pismeno naznaniti pristojnemu zdravniku; ko mino bolezen, pa mora dobiti od njega pismeno dovolilo, dla sme zopet nar daljevati babiško prakso.. člen 7. Babica si mora roke kar najskrbneje umiti in razkužiti neposredno ne .samo pred preiskavo in negovanjem nosečih žena, porodnic, otročnic in novorojencev, nego tudi po preiskavi in negovanju; priprave, ki jih hoče uporabiti, pa mora pred uporabo izkuhati ali razkužiti po predpisu v »Učbeniku za babice*. Roke si umiva najmanj pet minut s ščetko in milom v vroči vodi ter jih drgne zlasti na nohtih in koži med prsti, na dlani, hrbtu roke im vsej pod-tahtnici do Dehti. Potem izgrebe s pripravo za čiščenje nohtov izpod nohtov in »sovražnikov* vse, kar se dd izgrebsti odtod; nato si iznova pet minut umiva roke in z mnogo vode izpere z njih milo. Potem razkuži roke v vroči dvoodstotni raztopini lizola (na liter vode 20 gramov lizola), ščetka je jih v tej raztopini najmanj tri minute. Šele, ko to stari, sme ženo z mokrimi, neohrisanimi rokami preiskati znotraj; paziti pa mora, da se predi preiskavo ne dotakne drugega mesta na telesu ali umazane podloge. Pred notranjo preiskavo je mazanje 'prstov z vazelino, tolščami, oljem škodljivo in kar najstrože prepovedano. Pred vsako novo preiskavo si mora (prav tako roke umiti in razkužiti. Pred zunanjimi in notranjimi preiskavami mora babica ženi tudi umiti telo od zunaj z umitimi in razkuženimi rokami, ko je postrigla predolge dlake s ispolniih usten, namazala mali trebuh do presredka z milom,, nadalje milnico z dvoodstotno raztopino lizola, napravljeno s čisto in, če je mogoče, izkuha-no vodo, izprala iz irigatorja in potem z vato ali čisto izkuhano krpo izprala z isto raztopino iz irigatorja nožnično ustje, presredek in naposled okolico čmara. Prepovedano je, izpirati z gobo. Po tem mora ženo preiskati odzunaj. Zunanje preiskave mora vršiti pri nosečih ženah im porodnicah kar najvestneje, da se čimbolj ogiblje notranjim pre.isika.vam, pri katerih se ženi telo vkljub vsakršni pazljivosti lahko okuži in .smrtne zboli za porodniško vročico. Zaradi tega sme izvršiti babica pri pravilnem porodu notranjo preiskavo samo dvakrat, in sicer vselej s skrbno umitimi in razkuženimi prsti: začetkom poroda in ko poči plodni mehur. Kosci vate ali krpe; iz dvoodstotne raztopine lizola, ki so bili že rabljeni ali .so se drugače umazali (n. pr. če so padli na. tla), se ne smejo več uporabiti, nago se morajo spraviti v posebno posodo, in pozneje sežgati. Člen 8. Babica mora preiskati vsako nosečo žensko, ki zahteva njen nasvet, in ono, ki misli, da je noseča. Če qpazi, da jo ta žena noseča^ jo mora babica obvestiti o njenem stanju ter ji kar najtopleje priporočiti, naj varuje spočetek, če. neče bite kaznovana kot morilko, afco bi se. ga drznila odpraviti kakorkoli. Če opazi pri preiskavi, da je žena drugače bolna, zlasti za kužnima boleznima sifilido in kapavico, ji mora nasvetovati, naj .si poišče zdravniško pomočL Člen 9. Babica ne sme podpirati med prebivalstvom starih zmot o negovanju porodnic, otročnic in otrok kakor tudi ,o zdravljenju poedinih bolezni, nego naj si prizadeva, kolikorkoli je mogoče, z nasveti in zgledom, da se tako zmote in taki predsodki med prebivalstvom iztrebijo. Ob teh nasvetih naj se drži onih naukov, ki jih je dobila v baltiški šoli. Zlasti naj gleda na to, da se noseča žena pred porodom okoplje, da rodi v čisti postelji itn čistem perilu, da ni v postelji stare navlake, da se pospravi iz sobe zamazano perilo; nadalje naj gleda na to, da .se to perilo dobro Lzluži, zamazana tla umijejo, da se žena dočista, toda obzirno preobleče. Stare kipe, predpasniki, suknje, itd., se no smejo rabiti za podloge. Razen tega naj gleda na to, da žena, tudi če prebije otroško posteljo pravilno, ne zapusti postelje pred desetim dnem; čie je mogoče, pa še dlje ne, da ne opravlja težjih del in .da ne deli moževe postelje pred šestimi tedni po porodu. Člen 10. Babica ne smo zapustiti porodnice, dokler ta ne porodi in dokler pri pravilnem porodu ne minejo tri ure po porodu posteljice in porodnici ne preti nevarnost krvavenja. Pri porodu posteljice mora po^ sebno paziti na navodila, dobljena v babiiški šoli, ter vestno postopati j»o njih. Babica ne sme ob istem času posečati dveh porodnic in hoditi zdaj k eni, zdaj k drugi, ker bi jima utegnila tako prizadeti škodo. Samo če druge diplomirano babice ni v tej .občini, a je neizogibno treba, drugi porodnici dati pomoč, srne zapustiti prvo porodnico za malo časa; toda pri drugi porodnici si mana pripasati drug, čist predpasnik. Vselej je babici, n© glede na imovinsko istanje, bližja ona porodnica, pri kateri je negovanji:! že prevzela, od one, ki jo je poklicala pozneje. Člen 11. Babica mora ne samo pri negovanju porodnic, ampak tudi pri negovanju novorojencev postopati točno po navodilih., dobljenih v babiško! šoli. Popkovino .sme podvezati .samo s svežo izkuhanimi in, razkuženimi trakovi ter jo prerezati z razkuženo popkarica. Šele, ko so posteljica popcILnoma porodi in ne preti porodnici več n: Ivarnost krvavenja., smo novorojenca očistiti .in okopati. Ostanek mora negovati tudi pozneje po predpisih v »Učbeniku*, misleč na to, da se utegne po Ostanku popkovine ih po ranici na popku dete okužiti in dobiti po navadi smrtno bolte|zen — tetanus. Vsak primer krvno okužitve mora babica v 24 urah naznaniti' pristojnemu zdravniku. Obmrlega novorojenca mora babica po navodilih v »Učbeniku* nemudoma oživljati; če ga ne more oživiti tako#, naj gleda: na to, da se čimprej pokliče zdravnik. Otrokom ornih porodnic, ki trpe za kapavico ali imajo samo gnojem izliv iz nožnice, kane po porodu v vsako oko po navodilih v »Učbeniku* po eno kapljo onega zdravila, ki ga predpiše zdravnik. Toda gledati mora, da se pokliče zdravnik, čim zapazi, da se cedi iz očesa več sluzi ali da so očesna veka otekla ali rdeča, kar kaže, da je ta sluz. tudi za druge osebe okužljiva in da utegne Bete zaradi tega celo oslepeti. Če pa se porodnica vendarle upre, da bi poklicala zdravnika, naj naznani babica ta pri* mer pristojnemu zdravniku. Babica naj pazi na to, da se dete pravilno hrani; kjerkoli je mogoče, naj mati .sama doji svoje dote. Č© mati iz kakršnegakoli razloga ne more .dojiti, se da materino mleko1 naj-boljet nadomestiti z dojiljinim mlekom. Ali je žena, ki se pomudi, sposobna za dojitjio; to. izreče vselej zdravnik, ki jo mora vselej! najprej preiskati. Če ne more dobiti dete ne materinega ne dojiljinega mleka, ga je treba umetno hraniti s kravjim mlekom po predpisih v »Učbeniku*. Babici je dolžnost, opozoriti roditelje ali varuhe, da se morajo detetu cepiti kravje koze v prvem letu življenja, in sicer nikoli pred tremi meseci starosti, najsi je novorojenec zdrav. Člen 12. Babica mora v prvih devetih dneh otroške postelje prihajati k ženi po dvakrat na dan, pa tudi pozneje, če je mogoče, po enkrat na dan. Pri tem posečanju jo mora skrbno negovati po navodilih v »Učbeniku*. Zlasti mora prvih devet dni po dvakrat na dan. umivati zunanja Spolovila z mlačno, prej prekuhano dvoodstotno raztopino1 iz irigatorja, ko si je roke skrbno umila in razkužila (glej člen 7.). Nožnica se .izpira v otroški postelji .samo po zdravnikovi naredbi. Razen tega ji je glavna dolžnost, prvih‘devet dni meriti ženi telesno toploto po dvakrat na dan; če bi se ta toplota zvišala največ na 38-S" C, mora nasvetovati,, naj se pokliče zdravnik, ko. jo o tem obvestila pismeno najkesneje v 24 urah pristojnega zdravnika, ki ji da nadaljnja navodila in brez čigar dovolitve me sme iti k .nobeni porodnici ali otročnici (glej člen 6.). Člen 13. Babica mora, nasvetovati, naj se pokliče zdravnik,, čim zapazi kakršnokoli nepravilnost ali nevarnost pri noseči ženi, porodnici, otročnici, pri rojenem ali še nerojemem detetu. Če se porodnica upre tej zahtevi, mora babica po možnosti čimprej o tem obvestiti pristojnega zdravnika. Babici ipa je prepovedano, celo če ni nikakršnih nepravi!nesti, bi se zaprečii ali ©dgodil poziv detičnega zdravnika, ako to zahteva porodnica, ali otročnica ali njena okolica. Vselej mora pričakati zdravnikov prihod ter mu točno ini po resnici povedati vse, kar ve o tej ženi; točno, mora izvrševati zdravnikove naredbe ter se vesti proti njemu skromno in spoštljivo^ Če se kliče zdravnik zaradi nepra.vilno&ti pri porodu, obvesti babica, zdravnika pismeno, za kaj gre, ter označi obenem porodničino stanovanje in čais, ko jo poziv oddala, da se zdravnik lahko ravna po tam. Babica mora izreči, da je zdravniška pomoč brezpogojno potrebna in da drugače no moru prevzeti odgovornosti: 1. ) Če. ima noseča žena ali porodnica kužno zunanjo bolezen. 2. ) če .so žile pri noseči ženi razširjene ali otekle ali če ji je telo. vodenično napeto. 3. ) Če noseča žena preveč bljuje in če se ji preveč cedi iz maternico. 4. ) Ce se (nazaj nagnjena) maternica zagozdil. 5. ) Če zastane seč ali če dobi zapeko ter ji ne niiorij pomagati tako, kakor se je učila v »Učbeniku*. 6. ) Če ima noseča žena, porodnica ali otročnica krče. 7. ) Ob vsakem močnejŠPim krvavenju, če je .sedež posteljice nepravilen iin če jo krvavenje slabejše. Semkaj se, štejejo: splavi, mola (snet), naprej ležeča potica (plateenta), pretrgana maternica, nepopol.no-ma skrčena maternica v tretji porodni dobi in po porodu, natrgana nožnica in natrgan presredek, poveznjena maternica., otekla žila z napravljanjem krvnega otoka iin krvavenje v otroški1 postelji. 8. ) Ce je kaj nepravilnosti na, spolovilih, če otiplje na robovih materničnega ust|ja n. pr. brazgotino ali navznoter zavlečeno trdo mesto ali grčo, in če se maternično ustje vkljub močnim porodnim popadkom ne razširi; če najde, v nožnici na poedinih mestih brazgotinaste ali pretdnaste zožitve; če otiplje v nožnici otok itd. 9. ) Če, dete nepravilno leži,, če je lega obrazna ali čelna, zadnjična ali povprečna. 10.) Če lože v Jlegii glave udje ali popkovina naprej, isto ob ostalih nepravilnostih, popkovine, namreč: če more v materničnem ustju skozi ovoje otipati utripanje popkov,nih žil ali če .se je popkovina odtrgala od popka. 11. ) Čc je ugotovila <>t' porodu tesno medenico, takoj; če pa- j<’ imolai priliko, že mod nosečnostjo ugotoviti t.(vsaro medenico, mora ženo o pravem času poslati k zdravniku. 12. ) Vselej, kadar sr* v dveh urah, ko se je popolnoma odprlo maternično ustje, ne pokaže glava v sramni odprtini, bodisi zaradi detetove prevelike glave (vodena glava), bodisi zaradi slabosti ]j<»|Ktd-kov — trebušnega pritiska^ 13. ) če opazi ob izgonu, dai začne detetu srce počasneje utripatL 14. ) če stoji glava več nego pol ure v sramni odprtini ter se oči,vidno ne game. 15. ) če so porodni popadki krčeviti, prav tako če je voda okoli deteta umaza/na alli smrdljiva. 16. ) Če v eni uri po det e tove m porodu ne more ma navadni način iztisniti posteljice, mora poklicati z/n' vnetju dojk, če dobi otročniea kakršnokoli drugo betežen. 21. ) Če je novorojenec v poJmrtvem stanju. 22. ) Če ima novorojenec nepravilnosti v rtizvoju ali potvoro. kakršne so: vodena glava, zajčja ustnica, volčje žrelo, kopitasta noga, zamašen emaritd. 23. ) če. ima novorojenec vuote oči. 24. ) Če dobi dete kakršnokoli bolezen. člen 14. Babica se ne, sme z nikakršnim izgovorom lotiti zdravljenja, sicer se kaznuje ]h> členu 16.. točki 7.), zakona o ustroju sanitetne stroke v denarju od 50 do 200 dinarjev v korist narodnega sanitet,nega fonda ali pa z zaporom od 10 do 20 dni. Te kazni izreka oblastno samitetno-policiijsko oblastvo. Bahiei je dovoljeno, izpirati in tamiponirati nožnico, kate-trirati sečni, mehur, podvezati im odrezati popkovino, klistirati. če je porodničino in spočet,kovo življenje v nevarnosti hi se zdravnik ne more |»oklicati o pravem času, ji je dovoljeno, kakor to določa «Uč-benik*, dajati tudi druge večjo pomoči, ki spadajo drugače v zdravnikovo področje, in sicer razpreg-niti plodni mehur, izvršiti zunanji obrat, izvleči dete. če sc rodi v medenični legi in se je rodilo do popka, a porod ramen in glave zastaja. Člen 15., Babica mora izposlovati, da st* vsako mrtvorojeno dete. bodisi v katerikoli dobi razvoja, zdravniški pregleda v krajih, kjer se vobče pregledujejo mrliči. Člen 16. Babica mora vestno čuvati tajnosti onih oseb, ki so se ji zaupale; drugače se kaznuje po odredbah kazenskega zakona. Samo kadar gre za kazensko dejanje, ga sme naznaniti policijskemu (političnemu) oblast,vu, istotako kadar jo zasliši policiijsko (politično) aiii sodno oblastvo. Člen 17. Ona babica, ki izvrši splavitev, detomor, ki zapusti dete, ga podloži ali pa zataji, ki izvrši umor iz nepazljivosti ali ki sodeluje pri vsem tem. je. za to odgovorna po odredbah kazenskega zakona. Član 18. Vsaka babica si mora nabaviti pri ministrstvu za narodno zdravje beležnico, v katero vpisuje točno, čisto in vestno vse porodnice in one, ki so splavile; v beležnici izpolnjuje tod e razpredel,ke: 1. ) Redno število porodov v tem letu. 2. ) Porodničino ime in nje priimek, starost, prebivališče (stanovanje), moževo ime. 3. ) Dam in uro poroda. Kdaj je babica prišla k porodnici. 4. ) Kateri je porod (semkaj se šteje tudi splav). 5. ) V kakšni legi se je dete rodilo. ti.) Ali je dete moško ali žensko. 7. ) Ali se je rodilo dete živo ali mrtvo. 8. ) Ali je dete donošeno, nedonošeno ali splavljeno. 0.) Ali .je b£o treba pri porodu umetne pomoči in kakšne. Zdravnikovo ime. 10. ) Ali je ostala mati zdrava, Ali je v otroški postelji zbolela. Ali je umrla in katerega dne je umrla. 11. ) Ali je bilo dete do desetega dne zdravo, Ali je umrlo in katerega dne je umrlo. 12. ) Pripombe. Po teh zapiskih priobčuje lnibica krajevnemu oh-činsikeinu oblastvu tedenska poročila. Razen tega predlaga babica pristojnemu zdravniku začetkom vsakega leta, in sicer najkesneje do dne 31. januarja. letna poročila jh> nalašč za to predpisanih obrazcih, ki jih ji izdaja pristojni zdravnik brezplačno in v katera vpisuje po zapiskih v beležnici pregledno vse porode in splave, ki jih je vodila v minulem letu. V teh letnih poročilih navaja tudi one porodnice, za katere je zvedela, da iso jim bile ni porodu laži-baibice, katerih imena označi v «pri porabah*. Popisane beležnice mora babica, hraniti ter jih vedno dajati v pregled pristojnemu zdravniku kakor tudi upravniku habiške šole pri ponovnih kurzih in ponovnih izpitih. Člen 19. Babica mora biti na/vzočna pri detetovem krstu in mora povedati duhovniku ali onemu, ki vodi cerkvene knjige, vse podatke, ki jih zahteva zakon, in vse, kar se tiče roditeljev ali samo matere (če je dete nezakonsko), nadalje svoje ime, svoj priimek in svoje stanoval išče. Če je dete slabotno, obratio ali drugače, v veliki nevarnosti, mora babica po pristanku roditeljev ali samo materinem (če je dete nezakonsko) delte krstiti, kakor sp je naučila v šoli. To mora čimprej naznaniti pristojnemu duhovniku. . Člen 20. Babica je upravičena, pobirati za poscite, učinjene pred porodom im po poroditi, kakor tudi za ostala baltiška opravite (ki isti,ran je, izpiranje nožnice itd.) 7,50 dinarjev d;o 15 dinarjev v notranjščini države, 15 do 30 dinarjev pa v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani; za porode 150 dk> 225 dinarjev v notranjščini države, 225 do 375 dinarjev jta, v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani; toda juri porodu je obseženo v tej taksi tudi vso potrebno poslovanje po porodu kakor tudi negovanje v otroški postelji v prvih devetih dneh. Občinske babice poslujejo pri siromašnih nosečih ženah, porodnicah in otročnicah brezplačno; toda občinsko oblastvo jim mora dati za vsak porod pri siromašnih porodnicah brezplačno vsaj 200 gramov lizola. Člen 21. Babici je prepovedano, jemati v svoje stanovanje ženske zaradi poroda, če ni dobila predhodno in za vsak primer parbe pismenega, dovolite od pristoje nega zdravniika. Člen 22. Zarasli izpopolnjevanja in kontrole babiškegsi zmimja so ustanovi .jeni, v babiškili šolah v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu in na ginekoloških oddelkih v državni bolnici v Novem Sadu, Sarajevu in Splitu ponovni kurzi in ponovni izpiti Ponovni kurzi trajajo 15 dni. V ponovne kurze pošilja oblastno* sanitetno-policijsko oblastvo babice, ki prakticirajo, vsako četrto leto. Po vsakem dovršenem ponovnem kurzu ojjirav-Ijajo babice izijtit h onega, kar so se učile, pred komisijo. ki jo sestavljajo: upravnik babiške Me (šef oddelka v bolnicah, kjer ni babiške šole), upravnik bolnice in oblastni sanitetni inspektor, odnosno sanitetni referent mesta Beograda, ali njih namestniki. Če babica ne opravi tega izpita z dobrini uspehom, mora pohajati še en ponovni kurz ter opravlja po tem kurzu izpit drugič. Če ga ne opravi niti takrat z dobrim uspehom, izgubi pravico do prakse, dokler ne dovrši pojKilnega babiškoga kurza in ne opravi koncem tega kurza, z dobrim uspehom predpisanega babiišketgta izpita. Babic", v notranjščini, države imajo, dokler traja ponovni kurz, brezplačno stanovanje in hrano v ba-biiški šoli ali v bolnici, babico, ki stanujejo v istem kraju, kjer so vrše ponovni kurzi, pa imajo pravico do brezplačnega enodnevnega jedilnega obroka, dokler traja ponovni kurz. Ponovni izpiti se opravljajo prav tako v baltiških šolah j »red omenjeno komisijo vsako leto. Babice, ki ne opravijo j h m lovnega izpita z dobrim uspehom, ga morajo iznova, opravljati čez tri mesece; če ga ne opravijo tudi, takrat z dobrim uspehom, morajo hoditi v i>onovm kurz, za katerega veljajo tudi v tem piri,meni navedene odredbe. A tudi če pristojni zdravnik dvomi o zadotstnem babičnem zimuju (glej člen 23.), ,smejo oblastna sa-nitetno-polioijska oblaistva ali uprava, mesta, Beo-graida odrejati babice v .ponovni kurz ali na ]>onio\nii izpit v babiški šoli. Člen 23. Babico, ki prekrši odredbe sanitetnega zakona, kolikor se tiče ta zakon babic, ali ta navodila, kaznuje, četudi ne bi bil učinjeni prekršek nikakor v škodo ne materi ne detetu: 1. ) oblastno sanitetno - policijsko oblastvo ali uprava mesta Beograda,: z opominom, v denarju od 50 do 150 dinarjev ali z zaporom od 1 do 10 dni,, s ]tonovnkni izpiti ali s ponovnimi kurzi ob lastnih stroških (glej člen 23.); pritožbe zo]>er te kazni se vlagajo na ministra za narodno zdravje v treh dneh; 2. ) minister za narodno zdravje po zaslišanju glavnega, samdtietnega sveta: z odvzemom pravice do prakse. Vse te kazni vpisuje pristojni zdravnik v babičino konduitno listo; denarne se izrekajo v korist narodnega sanitetnega fonda. Čl«! 24. Ta navodila veljajo za vso kraljevino', v veljavo pa stopijo z dnem, ko ,se razglase v »Službenih No-vinah»; takrat prestanejo veljati vsa navodila In vsi pravilniki, kar jih je bilo izdanih v kraljevimi in s katerimi je bilo urejeno to vprašanje. V Beogradu, dne 27. februarja 1924.; Z br. 7455. . Minister za nanodno zdravje: dr. Sl. Miletič s. r. 188. Pravilnik o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest, izdan na podstavi člena 289. finančnega zakona za leto 1924./1925. Člen 1. ! Oblastim, okrožjem, županijam, srezom im občinam se prepuščal, da popravljajo in vzdržujejo ceste, poverjene njih upravi in vzdrževanju, ali z dokladOi ali z uporabo ljudskega, dela tako, kakor je to predpisano s tem pravilnikom. Če sklene eno izmed teh samoupravnih obla,štev, bodisi po svoji iniciativi, bodisi na predlog gradbenega ali političnega oblastva, da je treba ceste, poverjene njegu upravi in vzdrževanju, popraviti z ljudskim deltom, mora vsak davčni zavezanec v njegovem okolišu ugoditi pozivu na delo pri popravi teh cest. Od tega se izvzemajo dijaki, vojaki, državni uslužbenci in one osebe, ki so za delo nesposobne im so pri tem siromašnega, stanja. Zu državne ustntbance je treba smatrati tudi duhovniki' vseh priznanih konfesij. ki dobivajo svoje denarne prejemke pri državnih blagajnah. Župani (predsedniki občin, kmetovi) in občinski delovodje, ki vodijo kot taki (telo pri popravl janju cest, so oproščeni vsakega drugega osebnega dela. Ženske osebe so oproščene osebnega dela, rte pa tudi zamene, če so davčne zavezanke in niso siromašnega stanja. Za davčne zavezance je smatrati tudi delniške družbe, razne komsorcije, banke in vse druge pravne osebe, ki delajo za dobiček. Člen 2. Občinska, oblastva morajo vsako leto sestavki sezname,k davčnih zavezancev v dotični abčimi. ki ph zadeva dolžnost, opravljati to delo. Poleg vsakega zaveeanca se mora, označiti velikost njegovega ne-polsrednjega davka, da se mu sorazmerno z neijMi-,srednjim davkom odredi tudi delež, ki ga mora jm)-Itravki, ali količina dela, ki jo mora izvršiti. Davčna oblaistva (uradi) morajo poslati na zahtevo občinskega Oblastva v sedmih dneh občini se-znaimke. o obremenitvi njenih prebivalcev z nepo-,srednjim davkom im s tem omogočiti občinskim oblastveni sestavo gorenjih seznamkov. Za malomarnost v tem pogledu so davčna oblastva odgovorna ministru za finance. Ta iseznamek mora bitii 'sestavljen im razgilašen v vsaki občini najkesneje do dne 1. marca vsakega leta. * Razglašen, v »Službenih Novinah kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca' št. 139, izdanih dne 21ega i juni jti 1924. (Piilog XXX. — 1924.) Te »'ffluiinke sestavljata' županisbvo (opštimiski sud) im odbor diotafine občine po navodilu in ob nadzorstvu ivpraivinega (političnega) oblastva. Kjer .ne bi bilo iavioljeinih občiniskih uprav, sestavljajo te seizmainke ustrezna ui[>ra\’na oblaistva, ki so odgovorna za njih toonost im pra\Tll'iiost. V te se znamke se ne vpisu .jejo one ose.be, ki so izvzete ,po članu 1. tega pravilnika.. Visi ostali daivčmi zavezanci morajo biti, ne glede na svojo starost, vpisani v te seznamke. Člen 3. Seznamiki zaveza n cev, sestavi juni {>o členu 2. tega praviilmiika, morajo biti sestavljeni v treli izvodih, ki jih morata overoviti županstvo in občimski odbor, kjer pst teh ni, jih overovil pristojno upravno ob-last.vo. lamied teh seznamkOiV se mora liraniti em izvod pri žiipanstvu, jio eden pa se pošlje gradbenemu in upravnemu političnemu oblastvu. Pritožbe zoper nepravilno sestavljene seznamke se priobčujejo političnemu oblastvu ter .se morajo reševati) kot nujne v treh dneh. Zoper odločbo političnega oblastva se sme nezadovoljna stranka, pritožiti v sedmih dneh na ministrstvo za notranje posle, čigar odločba, je izvršna.. Če ne dobi gradbeaio obflastvo od občim e teh sc-znamkov o pra vem času, zahteva ipo madziorstvernem apravmieanu Oblastvu, naj se mu izroče čimprej, tor kaznuje odgovorne osebe za mlačno izvrševanje njih dolžnosti. Omenjeni sezmamki imajo te-le razpredelnice: 1. ) redno .številko; 2. ) zavezančevo ime in njega priimek; 3. ) njega j>aklic; 4. ) kraj, odkmler je.; 5. ) koliko plačuje iw posredmjega davka po davčnem predpisu za dotično leto ali za minulo leto. Ti iseznaimki so p o d s t a v a za ipopravo vest t ljudskim dolom ali |>a, podstava za zameno Ijud-skegia dela v denarju pri onih občinah. k.i sklenejo, da popravijo svoj dele« po pod jetnikih. Člen 4. Ceste .se ]K)pnavljajo po deležili. Te deleže porazdeljuije na poedine občine upravno oblastvo v|pričo vseh županov in ob sodelovanju in-ženjerjev okrožne samoupravne gradbene sekcije, in sicer z ozirom na .sestavljene soznaimke zavezancev po poedimih občinah, skladno .s členonr 2- tega pravilnika. V štrka, občina mora ilobit i svoj delež sorazmerno s številom .svojih davčnih zavezancev in .s svojim imovinskim stanjem. Te deleže porazdeljujejo na poedine zavezance občinska ali pa, kjer občin še ni, ustrezna upravna oblastva, .sorazmerno z imovinskim stanjem poedi-nih zavezancev. — Zadrugam se odreja, delež sorazmerno z njih imovinskim stanjem in s številom zadružnikov, sposobnih za delo. Pritožbe zoper nepravilno porazdelitev teh deležev rešujejo politična oblastva, vsako za svoj srez. Na željo prebivalcev dotične občine se sme dovoliti občini, da popravi ves svoj delež coste tudi s skupnim delom vseh svojih prebivalcev ali' pa po podjetnikih, sorazmerno z ineposrednjim davkom svojih prebivalcev. Bodisi da se popravlja cesta skupno, bodisi po deležih poedimih zavezancev — [.oprava sc smatra za, končano šele takrat, ko odrejeni inženjer pregleda delež im ga spozna za pravilnega. Samo v tem primeru .smatra ,i»odiitiično ohlaistvo, da, je poedin.ee ali občima izvršila svojo dolžnost, in sme ljudi odpustiti z dela. Na popravo cest so ne sme nihče, pozvati in tudi se mu ne sme odrediti ddež zunaj sreza njegovega, domicila in sosednjih mejnih srezov istega, okrožja. Člen 5. Vsak državljan ima pravico, za popravo svojega deleža ali .svojega dela svoje osebno delo zamenjati z drugo osobo, sposobno za delo, ki ne sme hiti mlajša od 18 in ne starejša, od 50 let. Če bi kdo ne ugodil pozivu za popra.vijanje cest in me bi prišel osebno na delo ali če ne bi poslal zase zamene, izvrši občinsko oblastvo popravo nje-govegai deleža s plačanimi delavci na njegov račun ter izterja stroške takoj eksekutivno, da popolni svojo blagajno. Deleže onih oseb, ki niso hotela delati osebno in tudi me [loslati zamene na delo, oddajajo v dcilo občinska oblastva po javni licitaciji na licu mesta ob delu .samem vpričo političnega Oblast va. — k,lep občinskega Oblastva. o oddaji tega posla je izvršen, čie se v treh dneh ne vloži, pritožba. Pritožba .se rroči krajevnemu političnemu oblastvu in to mora v 24 urah potrditi ali razveljaviti sklep občinskega Oblastva. Odločba- političnegiai oblastva je izvršna. Člen (>. Nihče sc ne sme brez svojega pristanka pridrževati na, delu daljo nego zdržema štiri dni. Če se poprava ceste v tem času me more dokončati, se pozovejo prebivalci na delo izmenoma v dveh oddelkih. člen 7. IM popravi cest z ljudskim delom se morajo izvrševati samo preprosti posli, kakršni so: čiščenje ceste od navadne in snežne navlake in blata,, kopanje in čiščenje jarkov vzdolž ceste, trebljenje zamašenih proipustov in mostov, zasajanje brežin z robiš nijami in drugim drevjem, zagrajanje cest zoper hudournike, kopanje, sejanje in prevažanj.« gramoza vzdolž ceste, prevažanje kamenja in tolčemca od kamenoloma ali železniške in [na,miške postaje na cesto, razsipanje gramoza in tolčemca po cesti, izdelovanje tolčemca iz izkopamnga gotovega. ,kamenja in temu podobno. Vsi ti posli, se morajo izvrševati ob neposredmiji kontroli in po navodilih političnih in gradbenih ob-lastev. Samoupravna oblastva skrbe tudi za potrebno orodje, s katerim prebivalstvo ne razpolaga,, kakršno .so: ročni, vozički, vzvodi, tolkači za ralzbijamje kamenja, mreže za. sejanje gramoza in temu podobno. Preprosto orodje, ki ga u,porablja prebivalstvo vsak | dan, kakor motiko, kramp, lopato itd., mora vsak j zavezanec prinesti s seboj na, delo. Člen 8. Umetni objekti (mostovi, propusti, obložili, podporni zidovi, zavarovanja itd.) se popravljajo, kolikor se ne morejo popraviti z ljudskim delom, po podjetnikih ali v reižiji |»o predpisu zakona o javnih suhozemskih cestah in zakona o postavljanju javnih zgradb. Člen !>. Male in neznatne .popravo na teh cestah morajo takoj in ob vsakem času izvrševati občinska, oblast va, sama z ljudskim delom ono občine, skozi katero drži cesta. Če občinsko ohlaistvo tega ne bi .storilo takoj, mu odredi pristojno upravno oblastvo, da mora to izvršiti v t reli dneh. Za, izvršitev tega pasla je odgovorno upravno oblastvo. Upravno oblast vo mora paziti, da so ceste vedno v dobrem stanju, da se vzdržujejo čiste in. da se takoj ukre- j ne jo in izvrše nujne poprav.e na njih. Dnevne mezde, uporabljene za, te poprave, se zar računavajo ob rednih popravah. Člen 1». Poprave cest, v tcbničln.e.m oziru vodijo samoupravno gradbene sekcije, a kontrolo nad tehničnim izvajanjem okrožne gradbeno .sekcije, politična oblastva pa samo glede reda pri delu in kontrole nad delom občinskih ofolastev ali pravilne uporabe ljudskega dela. Člen. 11. Med delom mora prisostvovati delu poleg potrebnega števila: občinskih organov tehnično in politično osebje, da se ljudsko delo okoristi čim bolje in da .se cesta popravi čim bolje im čim pravilneje. Zato se ne popravljajo ob istem času vse ceste v okrožju, ampak zaporedoma, druga, za drugo, zaradi boljše in močnejše kontrole, — Za slab uspeh dela je tehnično in politično osebje odgovorno svojemu nadrejunemu oblastvu, občinski, organi pa so odgovorni svojemu nadzorstvenemu oblastvu. Tehnično osebje mora paziti na to, da so vsa dela izvršena pravilno im solidno. Pri trebljenju kanalov mora paziti na njih pravilnost glede osi in ni-.vdete kanalov, pri nasii[»anju. ceste pa na kakovost materiala (prst in p e s e k se n e s m e t, a u p o -r a b 1 j a t i. z a n a sipa n j e)., na napetost, in širino cestišča, ki ne sme biti manjše od 4 do 4*5 m. Gramoz se mavaža na cesto po možnosti samo presejan. Na pravilno posutih in makadamskih delih ceste se uporablja, za, popravo izključno tolčen ec. Kamenje ,za tolčen ec mora samoupravno gradbeno oblastvo preskrbeti o pravem času. Člen 12. O delih dovršenih v eni sezoni, sestavijo gradbena oblastva pregled izvršenega posla, v katerem točno popišejo, kakšno je bilo stanje cest pred zar četim delom, kaj vse in kako se je izdelalo in v kakšnem stanju so druge ceste v dotičnom okolišu, V tem pregledu (poročilu) naj navedejo gradbena oblaistva tudi svoje opazbe in pripombe o načinu dela. Ako in kadar zapazijo, da jt: treba, v prilog delu samemu kaj izprememb v tem pravilniku, naj .podado gradbena oblastva obrazložene predloge za te izpremembe, Te predloge smejo podajati tudi. občinska in politična oblastva po ministrstvu za notranje posle. Člen 13. Pritožbe zoper nepravilno postopanje organov gradbenega oblastva se vlagajo na ministra za, gradbe, pritožbe zoper nepravilno uporabo ljudskega dela im postopanje političnih organov |>a na, ministra za notranje [Kisle. Pritožbe zoper občinske ali upravne organe se vlagajo pri nadzorstvenem političnem oblastvu. Člen 14. S tem pravilnikom se nadomešča pravilnik št, 20.285 z dne 20. julija. 1923* V Beogradu, dne 2. junija 1924.; št, 14.011. Minister za gradbe: M. Trifunovič s. r. 189. Naredba o delovnem času pri upravi za zaščito industrijske svojine.** iPo referatu predsednika uprave za zaščito industrijske svojine in po izkazani potrebi, da mora biti delovni čas uprave nezavisan od delovnega časa pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter sc mora odrejati skladno z naredbo ministra za trgovino in industrijo z dno 17. novembra 1920., nadalje na podstavi člena 204. finančnega zakona za loto 1924./ /1925. je odredil gospod minister za trgovino im industrijo dne 7. junija 1924.: Prvi odstavek § 16. naredbe inina.stra za trgovino in industrijo z dne 17. novembra 1920. se izpreminja ter se. glasi: »Detavrni čas upra.ve je neprekinjen in traja šest in [>ol ure. Pričetek dela odreja predsednik U|>ravc, in sicer ]»o letnem času*. 190. Odločba, s katero se zvišuje kazen, določena v § 57. zakona o evidenci katastra v Sloveniji.*** V § 57. zakona o evidenci katastra za Slovenijo, ki velja, tudi za Dalmacijo, je določeno, da imajo državni geometri pri delu pravico, kaznovati prebivalce, kr ne ugode pozivu ter svojega izostanka ne opravičijo z zadostnimi vzroki, z 2 K v korist državne blagajne. Ker imata dandanes določeni 2 .kroni vrednost 0-50 Din, kii ne znaša niti toliko, kolikor stane obrazec '/.a poziv, in ker zaradi te |ovseni male im neznatne kazni pozvani prebivalci ali sploh ne prihajajo iiia poziv geometrov ali pa, prihajajo povsem neredno, tako da, geometri no morejo dovrševati dodeljenih poslov pravočasno in kakor bi jih morali, s čimer se prizadeva velika škoda državni blagajni in javni službi, je izvolil gosfliod minister za, finance, uvaževaje, da, je bila predvojna kroma enake vrednosti s švicarskim frankom, odrediti na predlog’ generalnega direktorja katastra pod št, 2090 z dne 16. maja 1924.: Kazen, določena v § 57. zakona o evidenci katastra za Slovenijo, ki velja tudi za Dalmacijo, z 2 K, se iizrarvmava « današnjo vrednostjo denarja in zvišuje na 30 Din. Ta odločba stopi v veljavo dne 1. junija 1924. Iz pisarne generalne direkcije katastra v Beogradu, dne 17. maja 1924.; št, 2090. * Uradni (list pod št. 260 i« leta 1923. ** Kazglašmi v »Službenih Novinah kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca* št, 137. izdanih dne 19ega junija 1924. *** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 139, izdanih dne 2 lega junija 1924. (Prilog' XXX. — 1924.) Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti. 191. Naredba velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranju obžinskeg-a davka na vozila v Ljubljani. Na podstavi § 81. oboinisikega mda za mesto Ljubljano dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da se veljavnost tukaj-šujiih naredb * dne 4. januarja 1921., Ur. 1. št. 19 z dno 19. decembra 1922., Ur. 1. št. 437, in z dne 9. avgusta 1923., Ur. 1. št. 270. podaljša do konca leta 1924. z nastopnimi izza dne 1. januarja 1924. veljav nami iizprememibami §§ 1. in 4. prvoimenovane naredbe, ki se morata glasiti odslej tako-le: § 1. Davčni objekt. Na podstavi sklepov občinskega sveta, z dne 12. Oktobra 1920. iiu z dne 22. novembra 1923. pobira mestna občima! od vsake zasebne konjske akipaže (kočije) in gage, od vsakega zasebnega konjskega breka in avtomobila v korist mestnemu zakladu po-se.lien mestni davek. § 4. Izmera davka. I. Kočije: a) od enovprežne konjske akipaže v za- sebni posesti in uporabi letnih . . . 250 Din, b) od dvovprežme letnih............... 500 Din. Vprezanje .|m> več rurgo dveh konj v en voz (n. pr. ruske trojke, športne četvorke ali šestonke), ako se vrši le izjemama, ni ohi.lavčevaiti joosebe. Pni stalnih takih vpre--uih je vsakega, konja nad število dveh vračunjati posebe z letnimi...........50 Din. H. Breki in g i g i: Od vsakega zasebnega konjskega breka in od vsake zasebne konjske gige letnih . 150 Din. lil. A v torno bili: Od osebnih avtomobilov v zasebni posesti in uporabi: m.) od vštetih efektivnih 30 HP letnih . . 1500 Din, b) nad vštetih efektivnih 30 HP letnih . 2500 Din. Od tovornih avtomobilov v zasebni .posesti in uporabi: a) do 3 ton nosilne zmožnosti letnih . . 1000 Din, b) nad 3 tone nasilne zmožnosti letnih . . 1500 Din. V Ljubljani, dne 22. junija. 1924.; št. 13.484. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. 192. Naredba velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranju uvoznine in tržnine v mestni občini ljubljanski. Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano odrejam sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da »e veljavnost naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo o pobiranju občinskih davščin: uvoznine in tržnine v mestni občini ljubljanski z dne 12. avgusta 1922., Ur. 1. št. 282, iz | »remen,jene z naredbo z dne 20. junija 1923., Ur. 1. št. 222, )wwlaijša do konca 'koledarskega leta 1924. V Ljubljani, dne 25. junija 1924.; št. 14.642. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Uredbe velikega župana mariborske oblasti. 193. Naredba velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinske davščine na igre za denar v gostilnah in kavarnah v občini zdravilišču Rogaški Slatini. Na podstavi zakona z dne 15. maja 1894., dež. zak. št. 41, in sklepa občinskega odbora z dne 23. februarja. 1924. dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme občina zdravilišče Rogaška Slatina od dne, ko se razglasi tar naredba v Uradnem listu, do dne 31. decembra 1924. pobirati posebno občinsko davščino na igro v gostilnah in kavarnah po naslednjem pravilniku: § t. '/a igre, pri katerih uporabljajo igralci kvarte ter igrajo za denar ali denarne vrednosti, pobira občina zdravilišče Rogaška Slatina od dne. ko se raz-gllasi ta naredba v Uradnem listu, ob pričetku vsake vrste igre posebno občinsko davščino, ki znaša za vsakega igralca in za vsako vrsto igre po 2 Din. Davščina se steka v utoožni zaklad. Igralcem, ki bi odklanjali plačilo te davščine, ne sme gostilničar ali kavarn ar dovoliti igranja. § 2. Za pravilno pobiranje te davščine od igralcev ob vsakokratnem dnevnem ali nočnem času so odgovorni koncesionarji ali zakupniki dotičnih loika-lov. Izgovora podjetnikov na obrtno u služben stvo ni vpoštevati. Koncesionarji in zakupniki si morajo pri občinskem uradu vselej pravočasno preskrbi ti proti takojšnjemu plačilu primerno množino davčnih blokov. Vsak lis tok toga davčnega bloka jo perforiran. da je mogoče odtrgati potrdilni datirani kupon, ki ga prejme igralec ob pričetku vsake vrste igre. Vsak podjetnik mora- skrbeti za to, da mu potrebna, množina blokov ne pojile, dokler si ni priskrbel novih. Dotočili*, da je pobirati davščino že ob pričetku vsake vrste igre, je strogo vpoštevati zaradi mož-nostii ikoutrole, ki jo izvršuje občinski urad v lokalih po svojih 'Organih, katerim mora biti ob vsakem času dovoljeno, vstopiti v vse gostilniške in kavarniške prostore. Vstop se sme zabraniti kontroliitcanu orgami samo. če se na zahtevo ne more do\x>ljno legitimirati. $ 3. Vsak davčni blok je opremljen s tekočo številko bloka in listka. Podjetnik ne sme uporabljati bloka z višjo tekočo št* vil kp, dokler ni porabljen blok s prejšnjo nižjo številko. Enako se smejo rabiti listki posameznih davčnih blokov le po vrsti od najnižje do najvišje tekoče številke. Igralci morajo potrdili ti kupon obdržati, dokler ne končajo iste vrste igre, ker ga morajo pokazati občinskemu kontrolnemu organu, če jih pozove k temu. Igralci kakor tudi druge navzočne osebe (natakarji) morajo na zahtevo kontrolnega organa dajati vsa pojasnila, ki se tičejo davščine, odnosno se morajo legitimirati. Tudi ne smejo odhajajoči igralci puščati potrdilnih kuponov v (loka lu, temveč jih morajo, zapustivši lokal, uničiti. § 4. Davščino, pobrano v enem mesecu, mora podjetnik (zakupnik) najpozneje do petega dne prihodnjega meseca; na podstavi obračuna izročiti občinski blagajni. Za vsak izgubljeni blok mora podjetnik plačati vso vrednost bloka. § 5- Za prestopke te naredbe je smatrati: a) če uporablja podjetnik neuradna potrdila, to je taka, ki jih ni prejel od občinskega urada; b) če se gost. vkljub pozivu brani, plačati davščino; c) če [tlača gost sporazumno s podjetnikom davščino brez potrdiai; č) če podjetnik davščine ne pobere. § 6. Za vsak prestopek te, naredbe, storjen iz malomarnosti, sme občina podjetniku ali gostu, ne da bi uvedla zoper njega kazensko postopanje, pred- pisati desetkratni iznos prikrajšane davščine, za namenoma storjene prestopke .pa dvajsotkratni iznos. Ce se -višina prikrajšane davščine ne more določiti ali če se pri' podjetniku prestopki naredbe [KMiavljajp, se določa vsota; ki jo mora, plačati, v znesku od 200 do 2000 dinarjev. Ce zakrivi prestopek gost sporazumno s podjet-nikom, sme občina zgoraj določene zneske predpisati vsakemu in oba jamčita vzajemno za plač' predpisanih zninskov. (Primere, ki merijo na goljufijo, je naznaniti državnemu pravdništvu. § 7. V' vseh stvareh te naredbe je zoper odloke Ln odredbe županstva dopusten priziv na občinski odbor, zoper sklejoe občinskega odbora pa na velikega, župana mariborske oblasti. Priziv je vložiti v vsakem primeru pri občinskem uradu v 14 dueli od dne, ko se vroči stranki odlok županstva, ali obvestilo. § B. Pričujočo davščino je smatrati za javen občinski davek. Ce ,se ta davščina ne plača v določenem roku (§ 4.), jo je izterjati po i>oliitični poti. Na isti unčam se izterjajo tudi premalo oddani zneski, če se ne plačajo v 14 dneh jm) vročitvi plačilnega, poziva. Prizivi nimajo odložilne moči. Glede zastaram ja te davščine veljajo določila zakona z dne 18. marca 1878.. drž. zak. št. 31. § 9- Ta naredba stopi v veljave z dnem razglasitve v Uradnem listu in velja do dne 81. decembra 1924. V Mariboru, dne 21. junija 1924.; št. 548/3. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. Razglasi velikega župana ljubljanski oblasti. Št. 11.359. 3_2 Razglas. Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani je predložil načrte, opremljene s tehničnim poročilom, za regulacijo potokov: 1. ) Malega grabna od jeza pri Kozarjih do izliva v Ljubljanico; 2. ) Gradaščice od jeza pri Kozarjih do izliva v Ljubljanico; 3. ) Glinščice od Herzmanskega do izliva v Gra-daiščico. Namen regulacije je v glavnem ta,, da se kolikor toliko ad 1.) omeji zagiramozovanje Malega grabna, ter izvrši utrditev bregov, ad 2.) tla se kolikor toliko zmanjšajo poplave Gradaščice^ ki provzročajo vsako leto veliko škodo. Poleg uravnave potoka in utrditve bregov so projektirani štirje novi objekti, in sicer: skupni jez v Kozarjih, leseni mostiček v km 0.606, leseni most pri Bocu na Gl,inčah in končni jez ali prag na GradaščicL Obstoječi objekti se bodo samo popravili, odnosno prenesli, ad 3.) Ker je Rožna dolina zamočvirjena, so je morala Glinščica poglobiti tako, da bi se dala Rožna dolina uspešno kanalizirati im osušiti. Ker je naravni padec potoka prevelik, so projektirani v strugi trije leseni pragovi in eden iz betona. Načrti, ki se izvrše, bodo služili za ustanovitev vodne zadruge, ki bo obsezala [K> vsej priliki približno nastopni kompleks v mejah: cesta v Mestni log, cesta do Vrtačnika na Viču, pot, ki drži od Vrtačnika v vas Vič, vznožje viškega hriba do poti z Brda na Večno pot, Večna pot do ceste ,ua Rožnik, cesta na Rožnik do prelaza bivše južne železnice, bivša južna železnica do konca tobačne tvornice im proti Koleziji, od Kolezije pot na »Zeleno pot* do ceste v Mestni log. Ker je mestna občina, ljubljanska udeležena pri uravna,Inih delih kot stranka že po zakonu r dne 23. avgusta 1877.. kram j. dež. zak. št. 14, razpisujem na podstavi § 54. in po zaiprosbi po § 60. vodo-pravnega zakona z dne 15. maja 1872., kram j. dež. zak. št. 16, komisijski ogled in obravnavo ma licu mesta in razlastitveno postopanje s tem sporedom: L) V torek dne 2 9. julija 1 9 24.: Sestanek ob devetih pri Kozarjih, in sicer pri raz,toku Gradaščice in Malega, grabna. Splošna, pojasnitev projekta, nato obhod vzdolž Gradaščice do vtoka Glin- š&ca, obravnavanje i,n nato se«tava zapisnika na V'iću v občinski (pisarni. 2. ) V sredo dne 3 0. julija 1 9 24.: Sestanek ob devetih na Viču pri občinski pisarni, nadaljevanje s prejšnjega dne z obhodom od početka irrav-nalnih del vzdolž potoka GiLiniščicc do vtoika v Gra-daščico in nato vzdolž Gradaščice, do koder seza,jo f«-ojektirana uravnalna dela, obravnavanje in nato sestava zapisnika takoj sproti mesi obravnavanjem. 3. ) V četrtek dne 31. julija 192 4.: Sestanek ob devetih v Kozarjih, nato obhod Malega grabna, do koder sezajo uravnalna dela, obravnavanje in sestava zapisnika takotj sproti med obravnavanjem. Ako se obravnavanje ne bi moglo, zaključiti, se bo nadaljevalo in zaključilo naslednjega dne po ustnem dogovoru glede, sestanka in pričetka uradovanja. Načrti in pripomočki so razgrnjeni med uradnimi urami pri sreskem poglavarstvu v Ljubljani vsakomur na vpogled. K obravnavi na licu mosta se vabijo vsi' udeleženci s pristavkom, da morajo prijaviti, odnosno .podati eventualne ugovore zoper nameirijamo podjetje ustno ali pismeno do zadnjega dne pred početkom obravnave' pri sreskem poglavarstvu v Ljubljani, odnosno pri ljubljanski oblasti^ odseku za kmetijstvo, (Marija nišče, pritličje), majkesneje pa pri komisijski obravnavi sami, ker bi se sicer smatralo, da udeleže,noi pritrjujejo namerjanemu podjetju in zanje potrebnemu odstopu ali obremenitvi svojega sveta, ter bi se razsodilo v zadevi brez ozira na kesneje podane: ugovore. V Ljubljani, dne 17. junija 1924. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodna zdravje. Št. 41196. Razpis. Pri javni bolnici v Brežicah razpisujem mesto p o m o ž ,n ega zdravnika s prejemki I. kategorije 9. skupine zakona, o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. Zadostno kolkovane prošnje in opremljene, z dokumenti, ki jih predpisuje člen 12. navedenega zakona, naj se vlože pri podpisanem inšpektorju naj-kesneje do vštetega dne 3 0. julij a 1 924. V Ljubljani, dne 21. junija 1924. Ne 1 6622/24—l. Proglasitve za mrtve. 910 Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Franc Mešiček, rojen leta 1888. v Pokleku, pristojen v Blanco, okraj Brežice. Franc Krošelj, rojen dne 28. maja 1894. v Slogonskem št. 37, pristojen v Kapele, okraj Brežice. Odšel ob mobilizaciji leta 1914. k 87. pehotnemu polku v Celje in odrinil leta 1916. na italijansko fronto, odkoder zadnjič pisal dne 10. julija 1916.; od takrat pogrešan. Odšel ob mobilizaciji leta 1914. k 26. domobranskemu pehotnemu polku v Maribor ter odrinil leta 1917. na italijansko bojišče. Ob prevratu leta 1918. prišel v italijansko ujetništvo; od takrat pogrešan. j Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Brat Alojzij Mešiček v Pokleku št. 8, pošta Blanca pri Sevnici. Oče Jožef Krošelj, posestnik, v Slogonskem št. 37, okraj Brežice. 20. 5. 1924.; T 1 29/24-2. 20. 5. 1924.; T 1 30/24—5. Rudolf Napotnik, rojen dne 7. aprila 1895. v Graški gort št. 42, naposled hlapec pri Juriju Brezniku v Zgornjem Podgorju. Odšel leta 1917. k 87emu pehotnemu polku v Celje in nato na italijansko fronto, odkoder pisal enkrat domov. Od leta 1917. pogrešan. Janez Pohovnikar, p. d. Orel, posestnik v Zgornjem Podgorju št. 49, okraj Slovenjgradec. 20. 5. 1924.; T I 31/24-2. Jožef Lampret, rojen dne 10. marca 1896. v Golavibuki št. 18, okraj Slovenjgradec, in tja pristojen. Odšel meseca aprila 1915. k 40. pehotnemu polku ter zadnjič pisal meseca julija 1915.; od takrat ni več glasu o njem. Brat Ivan Lampret, posestnik v Golavibuki št. 18, okraj J Slovenjgradec. Franc Burja, rojen dne 23. novembra 1893. pri Sv. Florijanu št. 22, pristojen v Gornji grad, samski posestnikov sin. Janez Lončar, rojen dne 27.oktobra 1879. j v Zabukovju, okraj Sevnica, in tja pristojen. Franc Camlek, rojen dne 13. novembra 1876., oženjen tvorniški delavec v Šoštanju. Odšel ob mobilizaciji leta j 1914. k vojakom ter služil na ruski fronti pri 20. lovskem bataljonu, 11. pehotni stotniji, odkoder zadnjič pisal dne 5. junija 1915.; od takrat ni več glasu o njem. Odšel dne 15. avgusta j 1915. k vojakom, služil do konca vojne pri poljskem topniškem polku št. 6 ter prišel jeseni leta 1918. v italijansko ujetništvo, odkoder zadnjič pisal začetkom leta 1919.; od takrat pogrešan. Odšel ob mobilizaciji leta 1914. v Greifenburg na Koroškem, odrinil meseca novembra 1914. s 27. pehotnim polkom na rusko fronto ter zadnjič pisal dne 5. marca 1915.; od takrat pogrešan. Oče Janez Burja, p.'d. Ramšak, posestnik pri Sv. Florijanu št. 22, okraj Gornji grad. Žena Ana Lončar, | zasebnica v Zabukovju, ’ okraj Sevnica. ! Žena Marija Camlek, šivilja v Topolščici pri Šoštanju. 20. 5. 1924.; T I 32/24-2. 20. 5. 1924.; T I 33/24—2. 20. 5. 1924.; T 1 35/24—2. ; 20. 5. 1924.; T 1 36/24-5. Oklicni rok poteče dne 1. januarja 1925. 1. januarja 1925. 1. januarja 1925. 1. januarja 1925. 1. januarja 1925. 1. januarja 1925. 1. januarja 1925. Inspektor minjutmtva za narodno z