THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Gealo: Zt mo In narod — u pravico in rnnlco — od boja do zmagal GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRU2INE V JOLIETU. — S. p. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — tPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organization«.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 137. CHICAGO, ILL., SREDA 18. JULIJA — WEDNESDAY, JULY 18, 1928. LETNIK XXXVII. DRŽAVNI TAJNIK KELLOGG PRIDOBIL TUDI ITALIJO, DA BO SPREJELA PROTIVOJNI PAKT. — POGODBO BODO PODPISALI V JESENI. — UPAJO, DA BO SENAT POGODBO RATIFICIRAL. Washington, D. C. — V nedeljo so v Washingtonu prejeli iz Francije in Italije poročilo, da so za to. da se ameriški protivojni pakt podpise. Italija se je dolgo časa obotavljala in je bilo že rečeno, da ga ne bo sprejela. Nemčija je pakt že poprej sprejela. Iz Washingtona poročajo, da i-majo zagotovilo od Vel. Britanije in Japonske, kakor tudi od drugih narodov, da bodo sledili po vzgledih drugih in podpisali pogodbo proti vojni, katere besedilo je poslal državni. tajnik Kellogg štirinajstim na-| rodom. j Prihodnjo jesen, tako se gla-i si poročilo, bodo velesile po-j godbo podpisale in bo na razpolago tudi drugim narodom, da podpišejo protivojni pakt. Francija je šele te dni objavila noto, katero je poslala v Washington, glede protivoine-ga pakta. V noti navaja, da sej strinja s Kelloggovimi predlogi navedeni v točkah pogodbo, v katerih je zapopadeno. da je državi, ki je protivojni pakt podpisala, dovoljeno iti v vojno če je napadena od kakšne sile. ki pakta ni sprejela. Državni tajnik Kellogg je z odgovorom Francije zadovoljen in gleda še dalje, da se sklenejo enake pogodbe tudi z drugimi narodi. Kellogg smatra zmago kampanje za protivojni pakt kot najboljše delo, kar jih je še dovršil v svoji karije-ri, s katerim si je pridobil mesto med velikimi možmi v zgodovini, ki ne bodo pozabljeni. Ni dvoma, da ne bi administracija pogodbe ratificirala. Zlasti še zato, ker je bil prvi za tako pogodbo senator Borah. predsednik odbora za zu-. nanje zadeve v senatu in dru-l gi člani, ki so se večkrat o tem i posvetovali s Kelleggom. SIR MOND O FAŠIZMU. London, Anglija. — Sir Al- j fred Mond, ki je pred kratkim postal "peer" in ki je velikan angleške industrije, se je takole izjavil o fašizmu: "Občutki-1 jem fašizem zavoljo njegove-j ga uspeha glede socialnega ( VELIKA VROČINA V EVROPI. miru. Če nas pa skušnje stoletij ne varajo, in če italijansko j ljudstvo ni od angleškega korenito drugačno, potem je težko verjeti, da bo fašizem več dosegel kot pa ustregel kratkotrajni potrebi. Ce skušnje dolgih stoletij ne varajo človeštvo. se nobeno ljudstvo ne bo zadovoljilo z več kot pa kratkim poizkusom zatiranja, brezpravnosti in nasilja, kakršno zdaj vlada v Italiji, katero je uvedel fašizem." -o-— NE BO NIČ S TRIANOM. Pariz, Francija. — Francoski listi s posebnim zadovoljstvom podčrtavajo v komunikeju male antante energični nastop, ki bo madjarski propagandi za revizijo trianonske pogodbe napravil hiter konec. Razvoj male antante je obenem svarilo Mussoliniju. "Pe-tit Parisien" pravi, da bo sklenjena resolucija Mussoliniju vzela vsako iluzijo. V Angliji vlada nenavadno huda vročina. — Nastalo je pomanjkanje leda in mleka. — Strela ubila itiri osebe na Cubi. — Druge nesreče. London, Anglija. — V tukajšnjem mestu in okolici vlada neznosna in neobičajna vročina. V senci kaže toplomer 02 stopinj nad ničlo. V mestu je bilo v nedeljo pet smrtnih slučajev radi vročine. Nastalo je tudi pomanjkanje leda in mleka ; najbolj trpe revnejši sloji, zlasti pa matere z malimi otroki. Havana, Cuba. — V soboto in nedeljo je v tukajšnjem mestu divjalo strahovito neurje; štiri osebe so bile zadete od strele. Poročajo tudi o povodni i. Dunaj, Avstrija. — Vročina muči Avstrijce in je zahtevala ze več žrtev. Od 1. do 15. julija je v Avstriji utonilo nad sto kopalcev. Parix, Francija. — New-vorško vročino so imeli v nedeljo v Parizu, ko je živo srebro prilezlo do točke 95 nad ničlo .— V Belgiji so prišle štiri osebe ob življenje radi vročine. New York, N. Y. — V nedeljo je utonilo v bližini Newyor-ka devet oseb pri kopanju. V mestu je vladala velika vročina. Chicago, III. — Miss Blanche Mareš, stara 20 let, 5409 West 22nd St., je v zapuščenem kamnolomu v bližini La C.range, kjer se je nabrala voda in služi za kopališče, plavala proti kraju. Ko je bila le dvajset jardov oddaljena od kraja, več ni mogla dalje in je utonila. Njen zaročenec, s katerim se je namerava-vala v kratkem poročiti, je priskočil takoj na pomoč, a je ni mogel rešiti. Pozneje so gasilci našli njeno truplo. — V navzočnosti svojih treh otrok je utonil v bližini Calumet City George Janarczyk, star 37 let. — V bližini Lemonta, 111. je v nedeljo utonil Elmer Johnson, star 38 let. Njegova žena, ki je ob bregu sedela v avtomobilu je videla nesrečo, a ni mogla pomagati. STRA2A PRI POSTNEM LETALU. Vsaki dan prinese postno letalo nad $24,000,000 »a Wall Street v New Yorku. Slika nam pokazuje prevzetje postnih vreč z gotovino in vrednostnimi papirji, katere stražijo oboroženi stražniki. AMUNDSEN PRI ŽIVLJENJU? GOZDNI POŽARI V VLAKA TRČILA SKUPAJ; OSEM MRTVIH. Munich, Nemčija. — V bližini tukajšnjega kolodvora sta skupaj trčila dva vlaka; osem oseb je bilo na mestu mrtvih, sedem pa težko ranjenih. Po koliziji je nastal ogenj. Trovers, Francija. — Mrs. Mortimer Hymans iz Newyor-ka, ki je zadobila poškodbe pri železniški nesreči v bližini Bar-sur Aube, je v bolnišnici preminula. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA I General Nobile je jetnik na i-talijanskem parniku. — "Braganza" prinesel rešitev Čuhnovskiju in tovarišem.— "Krasin" napreduje v gosti megli. Stockholm, Norveško. — Tu- kjaanji list Dagblad je prinesel vest, da je general Nobile jetnik na baznem parniku "Citta di Milano". Italijanska vlada mu je prepovedala parnik zapustiti, dokler ne bo pojasnil katastrofe "Italie" in poznejših dogodkov. Sovjetski ledolomilec Krasin je v četrtek rešil pet mož No-bilove polarne ekspedicije, za katere se je splošno domnevalo, da so prišli ob življenje. Isti dan je sovjetsko moštvo tudi rešilo dva Italijana, ki sta imela seboj mrtvega švedskega u-čenjaka dr. Finna M^mgre-na, katere je našel sovjetski letalec Čuhnovskij. Rim, Italija. — Parnik "Cit-j ta di Milano" poroča, da je bil| v nedeljo norveški ledolomilec Braganza, le tri milje oddaljen od kempe, kjer se je ponesrečil letalec Čuhnovskij, a katerim je bil v komunikaciji po radio/ Čuhnovskij se je z letalom ponesrečil v bližini Cape Platen, ko je našel Alberto Mariano in kapitana Filippo Zappi, ka-' tera je potem rešil Krasin. S čuhnovskijem so štirje tovariši. V ponedeljek je Krasin vseh pet rešil. Moskva, Rusija. — Ruski ledolomilec Krasin v gosti megli reže dalje in si prizadeva najti še ostalo skupino moštva ponesrečene "Italie", kjer menijo, da je tudi kapitan Roald Amundsen, za katerega upajo, da je še pri Življenju. — Ni mogoče si predstavljati veselja, ki je zavladalo med skupino petih mož, katere je rešil Krasin v četrtek. Ogromni led je rezal Krasin z velikim uspehom. Največjo zapreko je delala megla, a vendar se je po- Nad sto tisoč akrov polja in gozdov uničenih v Kaliforniji. — Velik ogenj v Red Bluff. — V Heleni povzročil ogenj milijon dolarjev škode. San Francisco,. Calif. — Od San Diego preko severnega de la Kalifornije divjajo katastro falni požari, ki so uničili že nad 100,000 akrov sveta — gozdove in polja. Škoda je o-gromna. Le majhen del ognja je pod kontrolo. Večji del divja kar dalje in grozi, da u-niči farmarska poslopja in pridelke. V Lassen narodnem gozdu je popolnoma uničenih 5000 akrov gozdov. Ogenj se je že razširil na gozdove last Diamond Match kompanije. Ob Elder "creeku", blizu Red Bluff je ogenj uničil vse v obsegu deset milj na dolgost in miljo na širokost in je še vedno izven kontrole. Trideset ranč je v nevarnosti, da jih ogenj uniči. Helena, Mont. — Četrt bloka v osrčju mesta Helena je ogenj uničil in škoda je cenjena na $100,000. Največje department trgovine v mestu so razdejane in več drugih velikih poslopij je uničenih. Kako je nastal ogenj poročilo ne pove. KRIŽEM SVETA. — New York, N. Y. — Proh. agentje so izsledili vire, po katerih se je iz Floride v Newyork izvozilo prepovedane pijače velikanske vrednosti. "Bahama-Miami booze rin^" se imenuje organizacija, kateri so na sledu in ji zaplenili veliko množino žganja. Oblasti imajo v rokah imenik prodajalcev in odjemalcev. — London, Anglija. — Iz u-rada Scotland Yard poročajo o uspehih detektivske službe, namreč, da so lansko leto pojasnili vsak umor, ki je bil izvršen v mestu. Lansko leto je bilo 27 umorov več. kakor leto poprej. — Belfast. — Mrs. Harriet Hollins in Mrs. Jane Sharp, sestri, obe vdovi, ki sta skupaj živeli, sta skupno en in isti dan umrli, trupla so položili v skupni grob. — McDougal, Ark. — Pete Sorro. star 50 let. farmar, je bil napaden od štirih moških, ki so ga tako pretepli, da je mrtev obležal na mestu. Napadalce so izsledili in jih zaprli. — Winnipek, Man. — O-semnajst farmarjev iz Nebra-ske, Severne Dakote in Iovve je kupilo 3500 akrov zemlje v bližini Eatonia ob kanadski železnici. Že dalje časa se farmarji iz Zed. drž. na tem kra,-ju naseljujejo in imajo že precej veliko kolonijo. — San Francisco. — Mlilard McClellan, jetnik v Quentin jetnišnici je zdaj izpovedal vse o dvojnem umoru katerega je izvršil pred dvemi leti v Venice. III. Rekel je, da je s pomočjo tovariša Smitha, ubil dva proh. agenta, ki sta ga hotela aretirati. 'Smith je tudi pod ključem. — Lunenburg, N. S. — Lu-nenburška ribiška flotila se je vrnila z lova, ki pa ni bil tako uspešen, kakor druga leta. I Iz Jugoslavije* NA KOČEVSKEM KOLODVORU SE JE SMRTNO PONESREČILA HČERKA VIŠJEGA DAVČNEGA UPRAVITELJA V LJUBLJANI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. PODRAŽENJE VOŽNJE NA "L". Chicago, 111. — Z današnjim dnem pride v veljavo na chi-kaški nadulični železnici nova naredba, po kateri plačajo potniki po deset centov za vožnjo, ne več tri vožnje za 25 centov. Tedenske karte so tudi odpravljene. Otroci niso po novi naredbi prizadeti, torej plačajo med 7 in 12 letom po tri cente In po 5 centov za dijake.. Smrtna nesreča. Iz Kočevja poročajo: V četrtek, 21. m. m., je v zadnjem trenutku prihitela na kolodvor gdč. Gusti Stalinova, hčerka višjega davčnega upravitelja v Ljubljani, da vjame še vlak. ki odhaja iz Kočevja ob 11:44 v Ljubljano. Ker so bila pa že vrata nn peronu zaprta, se je zmotala pod tovornimi vagoni pri skladišču do vlaka. V trenutki, ko je Starinova stopila na vagonsko stopnico osebnega vlaka, se je z roko prijela za držaj, je vlak potegnil, Starinova je omahnila in padla pod kolo, ki je šlo čez njo in bila je na mestu mrtva. Gdč. Starinova je delj časa bivala pri svoji stari materi gospe Htinig-mann. — Gdč. Gusti je znana kot junakinja, ki je pred dvemi leti rešila žižvljenje na Ljubljanici šoferju Zupančiču. Tedaj jp tvegala lastno življenje. Gojila je sport, bila je vneta veslačica in plavačica. Lahko si je predstavljati težko izgubo njenih svojcev. -o- Nevaren vlomilec v pesteh ljubljanske policije. Pred skoro tremi tedni so neznani vlomilci vdrli v trgovino 1 Franceta Juvana v Srednjih Gameljnah in tam odnesli večjo množino manufakturnega blaga in obleke v skupni vrednosti 3600 Din. Orožniki so za vlomilci kmalu našli sled, kajti v Domžalah so našli pri nekem tamkajšnjem posestniku večji del pogrešanega blaga. Posestnik je izpovedal da je blago kupil od Ignacija Alijan-čiča in Cirila Berganta, dveh oblastem dobro znanih tatov in poklicnih vlomilcev. Sled za meli so tudi to nes?ečo~da so ! Alijančičem je vodila v Ljub- izgubili šest tovarišev, ki so u- ljano- Tu je bl1 na "oprah ves policijski aparat, detektivi in stražniki so prebrskali vsak kotiček, samo da bi našli Alijan-čiča. Toda niso ga mogli najti. Policija se je za Alijančiča po- tonili. ko jih je zalotil vihar. — Redding, Cal. — V petek 13. julija so gasilci imeli posla pri trinajstem ognju tekom meseca, gasilo je trinajst mož, gorelo je poslopje št. 1300)sebno Potr"dila' ker l'e domne-Butte St. in trinajst žensk je »vala ° njem' da je bil morda v srečilo najti nesrečneže, ki so bili razun enega vsi zdravi. Poškodovan je Ciceoni, ki si je pri katastrofi polomil nogi paslo zijale pri ognju. — Leeds, Anglija. — 14 letni Emily Hughes je v jezi zadavil svojo sestro, obsojen je bil v dosmrtno ječo. — Dunaj, Avstrija. — V Čehoslovakiji, Avstriji in na Ogrskem vlada velika vročina, ki grozi, da bo uničila vse pridelke. — Iz Lisbone poročajo o orkanu, ki je povzročil veliko škodo in strahu med prebivalci mesta Belmonte. — Eatoncille, Wash. — V gozdu v bližini Mineral, južno od tukaj raste borovo drevo, za katerega trdijo, da je staro 1024 leta. V premeru meri 15 čevljev, v obsegu pa 48 čevljev. — Oakland, Calif. — Erna Janošek, stara 17 let, je imela jezo na Mrs. Eric Liliencrantz. Hotela se je maščevati in nič drugega ji ni prišlo na misel, kakor da je zadavila 12 mesecev staro dete svoje sovražnice. Pravi, da ji je žal ker je to to storila. *>£~y 'zvezi z vlomom v Kranju, kar 'se pa pozneje ni izkazalo. V četrtek ob pol 11. uri zvečer pa je okoliški nadzornik Fr. Prešeren izsledil Alijančiča, skritega v nekem kotičku na dvorišču gostilne Podobnik v Vodmatu. Čim je Alijančič o-pazil stražnika, se mu je izmuznil in pobegnil v Društveno ulico. Tu ga je stražnik dohitel in prijel. Alijančič se je na vso moč upiral aretaciji. Vrgel se je na tla in kričal: "Živega me ne boste dobili!" Stražniku Prešernu je pritekel na pomoč še stražnik Tome. Tedaj je postal Alijančič nasilen. Krilil je v zrak z rokami in brcal na vse strani, da ne bi mogla stražnika blizu. Šele zdravilo s pend-rekom ga je ukrotilo, nakar sta ga stražnika odpeljala na stražnico. Ves prizor je kljub pozni urf opazovalo veliko število ljudi. Ignac Alijančič, roj. I. 1893 v Ljubljani in pristojen V Kovor, je eden najbolj razvpitih tatov in vlomilcev, kar jih je imela z njimi kdaj opra- viti ljubljanska policija. Radi zločinov proti tuji lastnini je bil že neštetokrat kaznovan in je presedel po raznih ječah že mnogo let. Alijančič ni nevaren samo tujemu imetju, temveč celo svojim tatinskim tovarišem, med katerimi uživa velik respekt in se ga precej boje radi njegove zahrbtnosti. Na vodmatski stražnici je med drugim obdolžil dva svoja tovariša vloma v Kranju, češ, da ju je videl, kako sta pri kartah stavila kar po 100 Din. Njegove obdolžitve so seveda neutemeljene, ker je vlom v Kranju 7 aretacijo Antonina Rouska v Zagrebu pojasnjen. Alijančiča sumi policija še nekega večjega vloma na deželi. -o- Cerkvica sv. Ahacija pri Turjaku. Blizu Turjaka je gora s cerkvico sv. Ahacija, kjer je vsako leto cerkveno žegnanje, letos je bilo v nedeljo, 24. junija. Turjačani praznujejo ta dan spomin bitke pri Sisku I. 1593, ko so na dan sv. Ahacija, 22. junija premagali kranjski vojaki pod poveljstvom Andr. Turjaškega turško vojsko pod Hasan pašo pri Sisku. Hasan paša je utonil v Kolpi. V spomin na to zmago so Turjačani zgradili s pomočjo vjetih Turkov malo cerkvico pv. Ahacija na čast na bližnjem prijaznem griču. — Tu se zbirajo vsako leto pobožni verniki in sredi zelenega smrečja praznujejo spomin na zmago. Ta dan č^ta duhovnik vsako leto sv. mašo v plašču, narejenem - iz plašča Hasan paše. V cerkvici sami je slika bitke pri Sisku, vzidan je turški grb in plošča s turškimi napisi. Glavno ban-dero ima ravno tako sliko bitke pri Sisku. Včasih je sv. Aha-cij slovel kot zelo priljubljena izletna točka. Tam si turisti tudi ogledajo stari turjaški grad, kjer vsako leto na dan sv. Ahacija obuja strel spomin na bitko pri Sisku. -o- Naročajte najatarejil alo> venski liti ▼ Ameriki "Ameri-texnski Slovenec!" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO. Itd. Vasa denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše bank«. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poH-Ijali po teh-le cenah: 500 Din_____$ 9.35 1,000 Din__1&40 2,500 Din__45.75 5,000 Din__91.00 10,000 Din_____181.00 100 Lir ________________$ 6.00 200 Lir_______11.50 500 Lir______27.75 1000 Lir________54.50 Pri večjih svotah poseben popoat Poštnina je v teh cenah le rra£a< Zaradi neetalnosti can Ja nemogoča ▼naprej cena doloiavatL Marodajat so cena dneva, ko denar sprejmemo Nakazila aa Uvrlnjejo po poM a« pa braojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI* POSILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma In poittjke naslovite Ml zakrajSek a cesaric, 411 Wi tfad »T„ NEW TOSS. M. M _ Sreda, 18. julija 1928. AM SRI K AN SKI SLOVENEC Prri la najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustuuvljcn l«ta ISft. Isfecja mk dan ruuo nedelj, p©-•edeljkov in dnavov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov oredniitva in oprave. 184» W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 00M Za celo teto Za pol k ta Naročnina: 45.01 . 2.5C Za Cbicaco. Ksnido in Evropo: Za celo leto___$6.0«: Za pol leta____3.0C The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily* except Sunday, day and the day after holidays. Published bf: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year__——■■■■$5.00 For half a year___2.50 Chicago, Canada and Sarope: For one year..........$6.00 For half a year .........,,.3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točnoj |čor a tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vaaj dan in pol pred dnevom, ko ixide list.—Za zadnjo itevilko v tednu je iti do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne osira.—Rokopisov oredniitvo ne vrača. Entered as second clu. - matter November 10, 1925, at the post office al Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Hibe amerikanskega industrializma. Industrialism je zavzel v Ameriki velikanski, orjaški obseg. Pred nekaj leti je vzbudilo pozornost v javnosti, ako jje kaka skupina obsegala milijon obrtnega kapitala, in majali so z glavami ter opozarjali na nevarnost takega velikana na ekonomskem polju. Kar je nedavno od tega veljalo še velikansko, to je postalo zdaj neznatno. Milijonski velikan je postal pravi palček nasproti in v primeri z novim orjakom, ki obsega v sebi kar bilijone. Milijonski koncerni v obrti in na industrijskem polju so se izpremenili v bilijonske. Ko so se začele porajati velike industrijske skupine, so se začele javljati tudi ekonomske nevarnosti. Morda je bila ekonomska bojazen večja, kakor je bila istinita nevarnost takih skupin, ker skupine nikakor niso izginile, temveč so se še pomnožile in zavzele naravnost orjaški obseg. Gotova nevarnost za javnost pa obstaja, in tak obseg industrializma hrani v sebi hibe, ki morejo dovesti do hudih posledic, ako se ne bo z razvitkom tudi skušalo take hibe odstraniti. Z industrializmom se je javilo tudi neko "industrialsko mišljenje, industrialska mentaliteta", ki pa nikakor ni v skladu z etičnimi načeli, kakršnih se mora držati tudi industriali-zem, ako noče sčasoma propasti, ali vsaj prizadejati veliko škodo javnosti. Hiba amerikanskega industrializma je pred vsem v tem. da preti zamoriti individuelno odgovornost. Nastala je prava manija, da bi se odgovornost posameznika nekako prenesla na zakon, razne določbe in odredbe. V meri, v kakršni se je odgovornost posameznika zmanjšala, je narasla povodenj zakonodajstva. Dolgoletna in dobra izkušnja pa uči. da vrlina kake skupine ne obstaja toliko v zakonodaji, v odredbah in raznih postavnih smernicah, temveč v smotrenem raz v it k u posameznika in smislu njegove individu-eine odgovornosti. Vsak sistem, ki poskuša odstraniti ali zmanjšati odgovornost, mora končno zaiti in propasti. Odgovornost se razteza tako na producenta, kakor na konsumenta. Nihče ne more tajiti,da današnji naš kapitalistični sistem v indu-strializmu v vsem svojem ststavu gr» zi odpraviti to odgovornost ali jo vsaj znatno zmanjšati. Prej ali slej se morajo prikazati razne hibe takega napačnega pojmovanja bolj in bolj na golo stališče uspeha, ('.lavno je, "da nese", se dela denar, da javnost odobrava. Malo ali nič se ne zmeni ta industriali-zem za etične zahteve odgovornosti, pravice in ljubezni. Lahko se doseže neki uspeh, navidezna prosperiteta, a obstati tak sistem ne more, ker sloni na trhli podlagi golega profitirstva. Industrialize!!! objema čim večje kroge. Absorbiral in zatrl je skoroda vsako individualiteto, potegnil je v svoj krog do malega vso obrt, vso trgovino, celo umetnost, slovstvo, vzgojo. Proces industrializiranja raste od dne do dne. S porastom obsega raste tudi nevarnost, da bo tudi indu-strializem polagoma absorbiran po — državi. Država je postala novodoben bog. Obožavanje države se kaže v raznih oblikah, različnih strujah, ki si med seboj navidezno nasprotujejo, in druga drugo pobijajo, a v bistvu stremijo za enim in istim namenom. Povsod se porajajo diktature, ali raste vsaj državna birokracija. To so povsem naravne posledice napačnega "industrielnega mišljenja", ki se je oddaljilo od standarda etičnih načel. Druga hiba je pri sedanjem razmahu industrializma v na-kopičenju ogromnega premoženja v rokah posameznikov. Ako je mogoče, da kdo v teku nekaj let nakopiči vsoto 100 milijonov dolarjev' potem mora biti tak sistem nekje gnil in nikakor ne morejo izostati škodljive posledice za javnost. Industrializem sam mora iskati sredstva, da se pomnoži število takih, ki pridejo do zemlje in doma, da se zaposleaci udeležujejo pri podjetju samem, zainteresirajo za podjetje in zavejo svoje odgovornosti. Obrtni kapital je v zlatu in arebru, toraj mrtev, delavec tvori živ kapital s svojo močjo in pridnostjo. Drug drugemu sta si potrebna, vsakemu pripada primeren delež, kar ostane, ne sme iti v eno roko, ki je že dobila delež, temveč se mora razdeliti po smernicah pravice in ljubezni. Ker ni vse, kakor bi imelo biti po strogih načelih etike in morale, je vse naše amerikansko bogastvo zelo dvomljive vrednosti. Postane lahko kvarljivo, ker ogroža mir v posameznih srenjah, katere lahko izstrada, ali pa nehote celo pripravlja na vojno, ko gre industrializmu le za dobiček, in se ne vpraša, odkod prihaja. Morda nevarnost opozori dotične činitelje, da krenejo na pravo pot in se strogo oklenejo neizprosnih etičnih načel. CLEVELANDSKE VESTI. Cleveland, O. Da nismo Slovenci v Cleve-landu kar tako pod ničlo, kot bi si kdo mislil, imamo dovolj dokazov. Samo malo poglejte naokoli, pa boste videli, kako lepo se gibljejo naši rojaki v tej veliki slovenski naselbini. Dne 21. julija bomo imeli slovenski večer v Gordon parku. Nastopili bodo tudi slovenski pevci in tamburaši. Koncerte prirejajo ljudje vseh narodnosti brez izjeme. Le žal, da se pri takih prilikah ne ozirajo na skupnost, temveč na posamezne pevske zbore. Mislim, da bi bilo dosti boljše, ako bi pevski vodje obvestili vse pevske zbore elevelandskih Slovencev, potem bi lahko posamezno ali pa skupno nastopili. To bi bilo velikega pomena za slovenski Cleveland. Iz dobro poznane družine Mr. Menart, Norwood Rd., se bo v bližnjem času poročila hčerka Josipina, j ako delavno dekle v vseh ozirih, zlasti pa na društvenem polju, in to za splošno korist slovenske fare sv. Vida. Težko jo bomo pogrešali. ker misli odriniti v drugo državo. Iskreno želimo njej kakor ženinu obilo sreče v novem stanu. Hog ju živi! utaborili pri č. g. Judniču. župniku slovenske fare sv. Kotnega venca na Pearl cesti v sredi slovenske kolonije. Takoj smo videli, da je tudi v Denverju v slovenski fari lep, velik in hvalevreden napredek. Ravno do-vršavali so zidarji z delom nove farne šole. Kako velikega pomena je to! To je sedaj tretje krasno poslopje faranov. Lepo zidana velika cerkev z dvema stolpoma, moderno župni-šče in slednjič pa šola. Vsa tri poslopja so postavljena za vr-stjo ob cesti in okoli jih krasi lep vrt, posajen z drevjem ter cvetlicami. Niso si mogli zbrati prijetnejšega kraja, pa tudi nič koristnejšega nego to, da so s šolskim poslopjem dovršili vse, kar so v resnici potrebovali. S šolskim poslopjem so si postavili največji narodni spomenik sebi in slovenskemu narodu v čast za dolga dolga leta; no, sedaj imajo vse. Imajo pravi Narodni dom. kjer se bodo shajali, izobraževali in veselili, z eno besedo rečeno: Slovenci v Denverju so prav tako kakor tudi Slovenci v Kansas City dosegli ter dovršili vsa najpotrebnejša sredstva, v katerih bodo z zadovoljnostjo uživali verski kakor tudi narodni sad, ki je doprinešen z njihovimi rokami. Niso veliki po številu ne v eni listalo živahno tekanje aem in tja. Eden drugemu so šepetali na uho in tajno so se kovali naklepi, ker smo jim načrt prekrižali in prišli en dan poprej. Vendar se jim je posrečilo ga izpeljati izborno, Jcakor so se že poprej odločili. Iz zanimivega Denver j a, ki je eno najlepših mest na zapa-du, je krasen razgled na okolico. Kot bi stal na ljubljanskem gradu in ogledoval naokoli snežnike in druge gore, prav kakor doma, tako se mi je zdelo. O, kako prijetno je bilo v Denverju. Nič zato, da je bilo solnce vroče in pekoče in da ni bilo dežja, vendar suše nismo občutili. V vsaki hiši imajo zdravila, s katerimi su-šonamakajo (irrigation). Pravijo, da se taka stvar dobi v Kaliforniji. Prvi dan čas prav malo zalete. Zvečer smo se sertali z uradniki in uradnicami društev sv. Roka *t nedeljo, 8. julija. Kako smo se imeli pozneje, bom poročal v prihodnjem dopisu. A. Grdina. -o- GIBANJE WAUKEGANCA-NOV NA DRUŠTVENEM POLJU. Waukegan-No. Chicago, 111. Delavske razmere so zelo slabe, kakor povsod v Ameriki. Smo pač v letu predsedniških volitev, ln gospodje delodajalci hočejo na ta način primorati delavca, da voli po njihovi volji. Dasi so piškove delavske razmere, vendar na društvenem pol ju se živahno gibljemo. Smo namreč v sezoni piknikov in izletov. Vsako nedeljo so izleti in pikniki v Možina parku, pri Riverju ali na Dratovni. Naš rojak John Možina ima namreč v prijazni hosti, le par blokov od sredine slovenske našel-113 in Marije Po-'bine, moderno urejen prost or V nedeljo, 8. julija, je praz- in ne v drugi teh naselbin, a ve-noval naš dobroznani rojak liki pa so po delih, ki so jih v Mr. Jakob Križman svojo šest- |teh letih doprinesli za sebe in desetletnico rojstva. Mož je pri 'svoj rod. svojih letih še čil in krepak ter pri dobrem zdravju. Kličemo našemu Jacku: Na mnoga leta! PISMO S POTA. Rock Springs, Wyo. Kakor je fara lepo uJ^evala pod gospodarstvom č. g. župni-(ka John Peršeta v sporazumu ^ farani, prav tako gre lepo na-iprej tudi v Denverju. Rev. Per-še, župnik v Kansas City, so mnogo pripomogli k napredku Ko smo se par dni prav po-lin gospodarstvu s skromnostjo steno spotili v Kansas Cityju, smo odrinili spodaj podpisani, sin, in Rev. James Černe, 5. ju- in varčnostjo. Tako tudi župnik Rev. Judnič v Denverju odstopijo moderno župnišče se- lija zvečer naprej in sicer proti jstram učiteljicam, sami pa se Denverju, kamor smo dospeli zadovoljijo z dvema sobama, drugo jutro ob 9 :30. Zelo smo se čudili med potjo, ker smo vi- ki so zdaj dozidane k cerkvi xm zakristiji. To so v resnici deli, da so po deželi v Kansasu {požrtvovalna dela od strani gg. že mlatili požeti oves. Ko smo (župnikov, da zamorejo v sla-se odpravili od doma, je po bih delavskih razmerah farani vzhodnih državah komaj do-j lažje shajati in kljub temu u-bro zemljo pokrivalo žito, tu- spešno dosezati napredek, kaj pa vidimo, da so za celi! Ko smo si ogledali tudi oko-mesec naprej s pridelki. jlico ter se pozdravili z uradni- Dospevši v Denver, smo se ki in člani društev, je kmalu magaj št. 190 v hiši tajnika, sobrata Fr. Okorna, kjer so nadzorniki pregledovali knjige. — Tudi večer je v veseli družbi kmalu minil. Drugi dan smo pa vporabili bolje. Par avtov smo dobili in pohiteli v mestne parke, da vidimo medveda, videli smo pa še marsikaj več. Med potjo smo se ustavili ter ogledali State Capital, ki je v resnici krasna stavba. Videli smo tudi škofijsko katedralo, potem zverinjak in znameniti muzej; bolj zanimivega še nisem videl. Priporočam vsakomur, kdor bo potoval skozi Denver, da si ogleda ta zanimivi muzej, kjer se vidi toliko različnih zanimivih stvari: živalstvo, rudnine, kovine in drugo. To je bil užitek, ki je bil vreden vsega truda, ki smo ga imeli na potovanju. Avtomobili so nas potem pripeljali pred hišo pijonirja družine John Baudeka, 601 East 49th St., kjer je nas pričakovala obložena miza z najboljšimi jedili — rezultat onega šepetanja prejšnji dan. Razume se, da smo se prav dobro imeli in smo bili židane volje. V naši sredi so bili tudi č. g. župnik Perše; Rev. Cerne so se pa odpeljali v Rock Springs, Wyo. Tukaj smo ostali do časa za odhod na vlak. Zares, bilo je lepo in zabava imenitna, pogovorili smo se veliko med seboj. Čas je bil sicer kratek, a dobro vporabljen. Uradniki in uradnice društev so zelo aktivni, njihova kvota v kampanji bo kmalu dosežena. Obljubili so mi, da bodo še nadalje sodelovali v korist in blagor društev ter Jednote in za složnost v naselbini. Čast jim! Zapustivši hišo Baudeka smo se oglasili še v nekaterih hišah, kakor tudi pri rojaku, ki je bil z nami, namreč Mr. Jerr šinu, gl. tajniku ZSZ. Poslo-vivši se od uradnikov in uradnic društev, so nas spremili na postajo še nekateri člani odbora. Ker so Rev. James Černe odpotovali že prejšnji večer v Wyoming, sva odpotovala tudi midva s sinom tja in odšla iz Denverja ob 6:30 7. julija, in sva dospela ob 9:30 zjutraj v za piknike in zabave. 7.a otroke so razne gugalnice. veranda za one, ki ne marajo plesati, prostor za razna okrepčila kuhati, kakor prostor za isto ser-virati. V zabavo so kletke z udomačenimi medvedi (živimi), razni konjiči in kolesa, ki se za srečo vrtijo. Za močne ljudi je "Bik" na razpolago, za športnike pa Baseball Diamond. V delu je tudi kegljišče in kadar bo izgotovljeno, bo tudi to v zabavo vsem, ki se ga bodo hoteli poslužiti. V nedeljo, 22. julija, bo pa izvanreden dan za KSKJ. Baseball Club. Ta dan namreč priredi veliki piknik na Možina parku. Na razpolago bo v izobilju vsega, za jesti in piti. Naši fantje bodo igrali ta dan dvakrat Baseball z Jolietom. Kakor se čuje, bo velik "fight". Jolietski fantje pripeljejo seboj baje še čez 200 rutarjev in nikakor ne bodo pustili, da bi jih naši "bitali". Mi pravimo, da bodo naši igro dobili. Kaj bo, kaj bo? Najboljše bo, da vsi, prav* vsi. se podamo v nedeljo. 22. julija, v Možina park na piknik žogarjev KSKJ.. da homo videli, kdo bo zmagal. Gotovo se te velezanimive igre udeleži tudi častno zastopstvo iz Chicage, So. Chicage. Milwaukee,Sheboygana in drugih bližnjih naselbin. Vam, dragi gostje iz Jolieta, kličemo dobrodošli v Waukegan-North Chicago 22. julija. M. I., Old Sport. -o- PISMO S POTA. N. Duluth, Minn. Dragi urednik Amer. Slov. Kot potovalni zastopnik vas najlepše pozdravim in tudi vse čitatelje lista. Kličem vam živeli tako dolgo, da bi vsi po-siveli. Dolžnost me veže, da se prav lepo zahvalim Mike Špe-harju in družini za dobro postrežbo, katero sem imel ko sem pri njih bival. Zelo so se z menoj trudili in kazali hiše naših naročnikov in drugih slov. rojakov. Bog vam plačaj stotero. Hvala tudi Rev. A. Pirnatu za priporočilo katoliškega lista. Hvala tudi vsem drugim, ki so mi šli na roko in mi izkazali bratsko ljubezen. Bog povrni stotero vsem dobrotnikom ! Od Chicaga do Dulutha je jako lepa ravnina, so široka polja pa tudi dosti gozdov. Prvi hrib na skali je mesto Duluth. Z ene strani zgleda kakor starodavni gradovi v Evropi, kakor so jih v prejšnjih časih zidali na visoke skale, da ni mogel sovražnik do njih. Tam kjer je slovenska naselbina, je sama ravnina, to je 12 milj oddaljeno od onega mesta na skali. Tukaj imajo tudi slovenskega duhovnika in je vsako drugo nedeljo slovenska pridiga, vsako drugo pa angleška. Kajti pri fari so razne narodnosti. Slovenci delajo tukaj težja dela .kakor je že navada. da se naši ljudje najraj-še tam držijo, kier se težko dela. Zaslužek je pa prav slab, to je od 10 centov na uro naprej. Delajo po 1 ali pet dni na teden. Delo se tukaj t«žko dobi, ne bi svetoval, da bi kdo prišel tja za delom. Vreme je bilo zadnje dni prav slabo, grmelo je in bliskalo, dež je padal štiri dni skupaj skoraj neprestano. To je bilo od 6. do 9. julija. Pozdrav naročnikom John Kramarich, pot. zaat. KRVAVA PUSTNA ZABAVA Zaradi strašno zaključene pustne zabave se je moral zagovarjati 18. junija v Mariboru pred poroto zaradi uboja 211etni čevljar Andrej Čuček iz Župetincev, srez Maribor — levi breg. Letos na pustni torek je bila pri posestniku Alojziju Maleku v Zupetincih domača zabava s plesom. Na zabavo je prišel tudi obdolženi Andrej Čuček. Obdolženec je pridno plesal, dokler ni bilo treba ničesar plačati godcu; ko pa je prišel na vrsto "polštertanc". pri katerem po navadi plačujejo plesalci godcu malenkosti*« zneske, se je obdolženec umaknil v vežo. Po "polštertancu" se je zopet vrnil. Zaradi umika ira je opsoval godec, v prepir so se vmešali tudi drugi in končno so Cucka vrgli iz hiše. Jfan prijatelj« in mnaam fai priporoči jim ga, da li ga na-rote! Sreda, 18. Julija 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Ml Z&p&dna Slovanska DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shuttc, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo. Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Prcdaednik: Dan Radovich, Box 43, Mid vale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav« nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! OOOOOOWHXl^OOOOOOOOOOOOO^ FINANČNO POROČILO ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE, ZA MESEC JUNIJ, 1928. PreostanvU 1. junija, 1923 ....................................................................... $91,893.00 PREJELI OD DRUŠTEV: PREJELI OD DRUŠTEV: St. Smrt. Bolniški I 'oskod. Onnnog. Upravni cir. sklad sklad sklad sklad sklad Skupaj 1. 170.20 285.50 20.50 4.10 51.25 531.61 3. 261.03 M7.40 30.04 > 6.12 76.50 K JI. (.5. 4. 31.05 50.40 3.50 .70 8.75 07.30 5. 152.H4 J4V.40 16.40 3.28 4 i .25 463.17 6. 31.13 (.3.40 3.oO .7 J 9.1 H) 107.85 /. 14X55 200,80 15.40 3.08 38.50 412.33 s. 27. i 3 5(».su 3.(i0 .72 9.00 97.25 0. S J. 53 i (»5.oo 10.so 2. IX 27.25 2X7.76 11. 31.87 (»4.20 4.00 .80 10.00 110.N7 12. 10.44 27.80 1.30 .2(i 3.25 43.05. 13. 14.59 JO,so 1.00 .38 4.75 51.42 14. 61.05 151.20 7. Jo 1.44 25.50 247.20 15. 41% 74.70 3. Ml .(»8 8.50 120.24 lo. 170.43 3« 14.20 21.70 4.34 54.25 554.02 17. 33.48 72.50 4.00 .80 10.25 121.03 J(|. 23.02 3'«.40 2.00 .5 J 6.50 09.04 JI. (i5.J7 120..«) 5.oo 1.18 15.25 207.00 22. 88.40 l(-4.'>0 8.10 1.64 20.75 283.88 23. 52.35 03.70 5.70 1.14 14.25 167.14 JI. 23.80 35.SO 2.7 o .54 6.75 69.68 J5. 25.17 64.50 3:oo .(.0 7.50 100.77 26, 2'). 73 78.30 3.10 .02 7.75 119.40 97 ~ s. !«».K7 53 oo J 00 .40 5.00 80.27 28. 10. «8 _"'.(.(» 2.00 .44 5.50 57.42 29. 63.30 8' ».5o 7.10 1.42 21.35 182.76 30. 58.38 H7..io 4.7(1 .04 11.75 193.07 31. 12.37 32.50 1.60 .32 4.00 50.70 ^ 1 38.83 88.00 4.80 /»S 13.75 140.96 3.1. 17.17 27.90 2.20 .46 5.75 53.48 31. 21.01 56.30 2.o0 .52 6.50 So.".* 35. 10.3o 27.60 1.40 .28 3.50 43.14 3(i. 30.54 41.20 2.40 .48 6.00 • S0.6J 37. 5.23 14.(»o .70 .14 1.75* 22.42 1 S83.00 U J 1.00 M 0.50 42.22 541.60 0099.31 OBRESTI: ( $3.000 l\< iMvrll X. M lionds 00.00 < Ni 22,500 First \f ortgage ln\ *. 1'onds 675.00 < M J .(M Ml Kosti-r ! uildiriK It»> ids ...... ... 30.00 Od 4.000 L.is Animas School Ronds 104.00 Od 2.ooo 1 K* 11 VIT 1 "tu vrrsit v Stadium Bonds- .. 30.00 O.l 2.500 Demcr 1 JU-. T lomi* 1 ir-t Mort«. Itoiif s 75.00 ' M 10,000 Wooden ■i"t Sanitorintn Ilond za 2 me s. 100.00 < M 3.000 Trinidad I'avinR l)i -1 rii-1 Bonds......... 90.00 ? 1.194.99 n v li'no na \liniK"C|tia Itank o t 1'uchlo .. 35.10 1'; iz blagajne nrizolaranili p 'smrtniu 10.23 $45.33 Skupni dohodki z; junij, 1 (>Jf ! $6.099.31 Št. dr. Vplačali vsoto St. dr. Vplačali svoto 1. 23.85 22. 2.55 3. 18.00 23. 1.80 4. 5.40 24. 1.80 5. 10.5G 25. 2.40 6. 1.65 26. 4.35 7. 4.05 27. 4.95 9. 6.75 29. 1,70 11. 1.65 30. 6.20 14. 4.35 31. .95 15. 2.55 32. 2.65 16. 9.60 34. .75 17. 2.70 37. .90 20. 2.55 21. 4.65 Skupni prejemki od dr.....$129.50 •vota $ 7.339.63 $99.232.63 IZDATKI Z. S. Z., ZA MESEC JUNIJ, 1928. IZPLAČALI DRUŠTVOM: M. dr. 1. 3. 4. 5. 7. 8. 9. 14. 15. 16. 17. 21. 22. 23. 24. 26. 28. 29. 30. 32. 34. 36. Smrtnina 500.00 1000.00 500.00 500.00 P.. »In. podp. 211.50 109.00 130.00 79.00 60.00 110.00 82.00 12.00 134.00 52.00 105.00 31.00 30.00 30.00 54.00 97.50 140.00 34.00 4200 Porod. Opera- Xapradc za nagrade cijc uovc člnnc Skupaj —.— 100.00 20.00 100.00 10.00 —.— —.— 100.00 10.00 2.00 2.00 4.00 2.00 6.00 2.00 4.00 2.00 2.00 4.00 o.oo 10.00 ,— —2.00 813.50 1229.00 2.00 140.00 679.00.. 69.00 110.00.. 86.00 14.00 150.00 52.00 107.00 35.00 532.00 30.00 56.00 97.50 4.00.. 146.00 44.00 42.00 2.00 2500.00 1552.00 40.00 300.00 48.00 4440.00 RAZNI DRUGI IZDATKI: Frank Tanko, za najemnino pisarne ........................ 18.00 Dr. J. F. Snedec. za pregled prošenj........................ 121.50 Dr. J. F. Snedec. za poštnino in kuverte ................ 9.00 Poštnina tajnika ............................................................. *}-25 Antony Jeršin. mesečna plača .................................... 12?.00 Skupni izdatki v juniju, 1928 ..............................-.................. OBRESTI: Od $1,000 Ros we 11 N. M. Bonds ................................ 30.00 Ud $1,000 First Mortgage Invest. Bonds.................... 30.00 $60.00 Skupni dohodki v juniju ,1928 .................................................................... $189.25 Vsota IZDATKI V JUNIJU, 1928. # Za umrla članica dr. št. 5, njenim starišem John in Mary Kikcl. $3,291.71 1 450.00 Preostanek 30. junija. 1928 ....................................................................... $2.841.71 Pokojna članica zgoraj omenjenega društva Elsie K&el, v Leadville, Colorado, je umrla dne 6. junija, 1928. Stara ob njeni smrti 15 let in 5 mese-sev. Pristopila v Zvezo 11. februarja, 1923. Njeni stariši"so bili opravičeni do $450.00 posmrtnine, koja svota jim je bila nakazana, dne 29. junja t. 1. Denver, Colo., 7. julija, 1928. Anthony Jeršin, gl. tajnik. SPREMEMBE MED ČLANSTVOM Z.S.Z. ZA MESEC JUNIJ, 1928. K št. 3 pristopil iz ml. odd.: William Kochevar. c. 3814, R. 16, zav. $1.000 in $1. Pri št. 5 susp.: Frank Stevens, c. 2100, R. 16, zav. $1,000 in $1. Pri št. 7. susp.: Dorothy Palcic. c. 3455, R. 16, zav. $1.000 in $1. K št. 9 pristopil iz ml. odd.: Harry Javornik. c. 3815, R. 16, zav. $500 in $1. Pri št. 11 znižajo zav. iz $1,000 in $2 na $500 in $1: Joe Dulhurst. c. 3254 in Frances Dulhurst, c. 3148. K št. 14 pristop.: Rudoloh Ponikvar, c. 3816. zav. $500 in $2. Susp.: Frank Matko. c. 3788, R. 22, zav. $500 in $1. K št. 15 pristop.: Steve Brekich. c. 3817, R. 42, zav $1.000 in $2: Alexander C. Kaskv, e. 381S. R. 35. zav. $1.000 in $2; John Moose, c. 3819, R. 39, zav. $500 in $2: Pete Narancic, c. 3820. R. 38. zav. $1,000 in ?2: Susp.: John Pcrov-sek. c. 781. R. 29, zav. $1,000 in $2. K št. 16 pristop.: Frank Drcmel. c. 3821, R. 20. zav. $500 in $1: Christiana Hochevar. c. 3822. zav. $250 in $1; Frank A. Hochcvar. c. 3823. R. 33, zav. $250 in £1: Marv J. Suscl. c. 3824, R. 28, zav. $500 in $1: Victor Zupnacic. c. 3825, R. 25. zav. "$500 in $1. Iz nil. odd. pristop.: Stephania Lesar. c. 3826. R. 16. zav. $500 in $1. Prestopil k št. 1: Anton Zupancich. e. 2675. R. 27, zav. $500 in $1. Susp.: Mary Korun. c. 2310, R. 19, zav. $1,000 in $1. Pri št. 20. susp.: Theresa Videticli. c. 3253, R. 16. zav. $50o in $1. Pri št. 21 susp.: John Tekavec. c. 2465. R. 29, zav. $1.000 in S2: Mary Tc-kavcc, c. 2125, R. 17, zav $1,000 in $1; Joe Tanko, c. 2867, R. 32. zav. $250 in $2: John Mohorcic. c. 2200. R. 28. zav. $250 in $2. Pri št. 22 umrl dne 15. junija, 1928: Sani Polovina, c. 252K. star 55 let. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopil k Zvezi: 15. aprila. 1922. Zavarovan za $250 in R. 48. K št. 23 pristop.: John Stishnik. c. 3827. R. 22, zav. $500 iu SI. Umrl dne 7. junija. 1928: John Zeleznikar. c. 545, star 39 let. Vzrok smrti: Vnetje mož-ranov. Pristopil k Zvezi dne 11. marca, 1911, zavarovan je bil /a $500 in $1. R. 22. K št. 24 pristop.: John Butala, e. 3828, R. 32. zav. $500 in $1: Marv Butala, č. 3829, R. 25. zav. $500; Anna A. Butala, c. 3830, R. 24. zav. $500; Mary M. Evans. c. 3831. R. 30. zav. $1,000 . ................ K št. 26 pristop, iz ml. odd.: Pauline Zorman. c. 3X32. R. 1<>. zav. $1.000 in SI. Susp.: Anna C.uzo c. 3020. R. 40. zav. $1.000; Margaret Majhrak. c. 3089, R. 35. zav. $1.000 in SI; M.*v Stasko. c. 328X. R. 1«), zav. $1.000 -n $1. K št. 27 pristop, iz ml. odd.: Mary Bozic. c. 3833. R. 16. zav. $500 in $1. K št. 29 pristop.: Mary Novak, c. 3834, R. 36, zav. $500 in SI: Heriuine Simonu-, c. 3S35. R. 44. zav. $1,000 in $1; Juliana Vukmilovič. c. 3830, R. 45, zav. $1.000 in $1; Caroline Ansec. e. 3837. R. 16. zav. $500 in $1; Anna Russ. c. 3838, R. 20. zav. $500 in $1: Emma Trentel. c. 3839. R. 16. zav. $500 in $1: Caroline Vrh. c. 3840. R. 30. zav. $500 in $1: Anna Zibert. c. 3841, R. 21. zav. $500 in $1: Marv Kostanjsek, c. 3852, R. 39. zav. $250 in $1. K š;. 31 pristop.: Anthony Bogolin. c. 3842, R. 39. zav. $250 in $2: Anthony Mihalic. e. 3843. R. 38. zav. $500 in $2: Rudolph Renko, c. 3844, R. 30. zav. Čl/000; Charley Srebot. c. 3845. R. 21. zav. $250 in $2. K št. 32 pristop.: Prank Maras. c. .1846, R. 31. zav. $1,000 in $2: Katarina Maras. c. 3847. R. 32. zav. $1.000 in $2: Frances Rutar. c. 3848, R. 21. zav. $500 m $2: Frank SiUert. c. 3849, R. 48. zav. $250 in $1: Antonia Urankar. c. 3850. R 22. zav. $1.000 in SI: Joseph Urankar. r. 3851, zav. SI.000 in $2. Susp.: Frank Sadar. c. 3542. R. 35. zav. $1.000 in $2. Prestopil od št. 34: Anton Krištof Ir.. c. 3553. R. 1«. zav. $1.000 in $2. P»i št. 34 zopet sprejet: Joseph Bralina. c. 3274, R. 39. zav.' $500 in $2. Suh..: Joseph Wadrll. c. 33o3. R. 41. zav. $500 in $2; Anthonv Ferlat, c. 3276 R. 34. zav. $500 in $2, Pri št. 36 susp.: Anton Jane& c. 3557, R. 36. zav. $500 in $2. Za gl. urad Z. S. Z. Anthony Jeršin, gl. tajnik. Raznoterosti. Ml I ■ ^l^Jpl Vabilo * — NA — IZLET ali PIKNIK katerega priredi v nedeljo, 22. julija 1928 Dr. sv. Jurija, štev. 9SO, Reda Kat. Borštnarjev na farmi čč. oo. frančiškanov v lemont, illinois. Dopoldne ob 10. uri (stari čas) bo sv. maša na prostem, po sv. maši prosta zabava na farmi. Cenj ena katoliška društva in občinstvo v Chieagn ter okolici se tem potom uljudno vabi na našo prireditev. Trucki bodo šli od cerkve sv. Štefana ob pol 9. uri zjutraj. Vožnja v Lemont in nazaj s truckom stane 75c za osebo, za otroke 25 centov. Društvo sv. Jurija bo skrbelo ta dan vse kar mogoče za dobro postrežbo. Vsakdo bo zadovoljen, nikogar naj ne manjka. Vsi dobrodošli. ODBOR. UMOR V SODNI DVORANI NA DUNAJU. Poročajo o senzacionalnem umoru, ki se je odigral v dunajski sodni dvorani na Hiet-zingu, kjer se je vršila obravnava med dvema dunajskima novinarjema, Brunom Wolf-fom in Oskarjem Poefflom. Obravnava je dospela do take točke, da so jo hoteli odgodi-ti. Šlo pa je za stvari, ki so za novinarsko čast nad vse deli-katne — za podkupovanje. Bruno -Wolff je dokazoval pred sodniki, da je obtoženi Poeffl podkupljiva oseba in da je pisal članke v prilog tistim, ki so ga v ta namen posebej plačevali. Poeffl je bil namreč gospodarski urednik "N. W. Journala" in je prejel nekoč za en sam članek 40 milijonov kron podkupnine. Pečal se je tudi z drugimi nečednimi zadevami. Nabirai je oglase za svoj list pod najrazličnejšimi pretvezami in je potem na račun teh oglasov izsiljeval denar od plačnikov. Kadar mu ni bilo kaj všeč, je sel in je napisal članek proti podjetju, od katerega je upal kaj dobiti. Popravil ga je šele potem, ko so mu žrtve plačale zneske, katere je zahteval. Vse te in še dru«re stvari je doznal Bruno Wolff, ki je bil svojčas tudi urednik "N. W. Journala". Hotel je napraviti konec nesramnostim svojega poklicnega tovariša in je šel pred sodišče, da mu dokaže njegove nekorektnosti. Debata pred sodnim dvorom pa je bila ostra, vroča in dolga. Kakor sodnik je govoril Wolff, Poeffl pa je molčal in je naenkrat med razpravo potegnil revolver ter z besedico "zdaj" sprožil samokres ter ustrelil toži-telja. V sodni dvorani je nastala divja panika. Poslušalci so se deloma razbežali, deloma pa so začeli ugibati, kaj bo sedaj. Takoj po dejanju so odpeljali Poeffla na policijski ko-misarijat, kjer je zločinec naprej izjavil, da je nameraval ustreliti samega sebe, da pa je v afektu pomeril na svojega nasprotnika. Šele pri drugem zasliševanju je razkril, da zločina ni izvršil v afektu, ampak po natančnem premisleku in da je že dolgo nosil s seboj načrt, kako bi umoril svojega nasprotnika. Umor se je zgodil v navzočnosti 25 prič, krogle iz Poefflovega samokresa pa so preluknjale Wolffovo telo na treh mestih. En strel ga je zadel v srce. Ves dunajski tisk in ž njim vsa avstrijska javnost najostreje obsoja zločin, ki se je odigral v prostorih sodišča, kjer bi morala govoriti pravica, ne pa orožje. Umorjeni Bruno Wolff je neumorno delaven in KJE SE NAHAJA? Prosim ameriške Slovence in rojake, če je kateremu znano, kje se nahaja moj brat Edvard Skale, po poklicu mesar, rojen v Radečah pri Zidanem mostu. Jalija Pust, roj. Skale, Urbanova ul. 10, Maribor, Jug. je urejeval lokalni del nekega dunajskega lista. Živel je v zelo srečnem zakonu. Bil je kljub svoji temperamentnosti stvaren in oster ter se ni dal zapeljati k nobenemu činu, ki bi omadeževal čast novinske-ga stanu. Nikdar ni onečastil svojega imena in poštenja, za katerega je dal svoje življenje. Poeffl je bil rodom iz Madžarske. služboval je pred vojno v Bukovini, potem je živel v Trstu, kjer je sodeloval pri nemškem listu "Triester Zei-tung". Po vojni se je etabliral kot gospodarski urednik pri "N. W. Journalu". Svoje službe ni niti od daleč jemal resno. Udeleževal se je dvomljivih podjetij in špekulacij na borzi ter se je ob vsaki priliki okoriščal s tujim denarjem. Zanimivo je, da je bil Poeffl zavoljo dokazanega izsiljevanja izključen iz avstrijske novinarske zveze. S svojim zadnjim činom pa se je obsodil sam, izključivši se iz sleherne poštene človeške družbe. $276.75 $ 4,716.75 Preostanek 30. junija, 1928 ........................................................................ $94.515.98 Denver, Colo., 7. julija. 1928. Anthony Jeršin, gl. tajnik. FINANČNO POROČILO ML ODD. Z.S.Z, ZA MESEC JUNIJ, 1928. Freoitanek 1. junija, 1928 J.—.,...................................................-— *J,W2.46 1 J O 5. SNIDER v zvezi M Hartford Undertaking Co. I4S5-S7 Gfeaar Keystone 2779 Stn Etomr, CoU. South 3296 •e priporoča rojakom ca tnfcknjtaort. pagrtW po a*jsKf& nah in v najlepšem reda. V IN IZ JUGOSLAVIJE preko CfctrbMrr« In BrcRtM na največem in najhitrejšem nemikmi parnikom COLUMBUS all s ktkin« dragim paro-b rodom oomjena črte. Samo 7 dni preko morja. Izvrstne kabine tretje«* r«sreda. Nuna sobe. TIKETI ZA 96M IN TJA PO ZXISA1CI CENI Za informacije vprnaajte katerikoli trn lokalnega agenta ali ISO N. La Sale St.. Chicago, I1L NORTH GERMAN LLC med fotografiranjem padla v prepad. Zobozdravnik dr. Retfnanl iz Lvona se je odpravil s svojo ženo in nekim prijateljem na vrh masiva Belledonne. Tam ju je hotel prijatelj fotografirati, toda med to proceduro je izgubila Regnardova ravnotežje, oprijela se je moža in oba sta strmoglavila v 200 m globok prepad. Njiju trupli je našla rešilna ekspedicija popolnoma raztreščeni. -o- hatvany obsojen. Proces proti znanemu madžarskemu publicistu in nasprotniku Horthyjevega režima baronu Ludoviku Hatvany-ju se je v Budimpešti pravkar končal. Hatvany je bil obtožen, da je v tujini s svojimi članki vzbujal mržnjo proti Madžarski in zlasti proti sedanjemu režimu. Sicer se je sam javil sodišču, a so ga vseeno obsodili na strogo kazen 18 mesecev ječe, 150.000 pon-gov "odškodnine" in na 5 let izgube vseh poslov in državljanskih pravic. -o- japonske ujme. Japonski otok Kij uši ju jo obiskalo grozovito neurje, ki je c? v kratkem času preplavilo nad 7000 hiš, pretrgalo vse železniške zveze in odneslo nešteto mostov. Nad 110.000 ljud! je ostalo brez strehe, število mrtvecev še ni znano, a računajo, da jih bo več sto. Rešilno moštvo, ki je štelo 26 oseb, je hotelo n. pr. rešiti družino 4. članov, a zemeljski plaz ga je pokopal. Takšnih slučajev je bilo še več. -o- STEKLENICA NA POTOVANJU. Dne 22. maja prošlega leta je plul parnik "President Roosevelt" na Atlantskem oceanu proti Ameriki. Tedaj je prejel brzojavko o posrečenem pristanku Lindberghovega letala na francoskih tleh. Na parni-ku je zavladalo ^veda veliko navdušenje in nekateri potniki so predlagali, naj bi za spomin na ta dogodek vrgli v morje steklenico, v katero bi zaprli listek s kratkim napisom in s podpisi vseh. To se je tudi zgodilo. Kot zadnji pa se je podpisal zobozdravnik Štefan Hatvani iz Berlina, ki je pristavil, da bo izplačal tistemu, ki bi našel to steklenico, nekoliko dolarjev. Meseci so tekli in Hatvani je bil na dogodek že čisto pozabil. Tedaj je prejel iz maroškega mesta Saffija na obali Atlantika v francoščini pisano pismo z datumom letošnjega maja, v katerem mu je neka tamošnja modistka sporočila. da je našla na sprehodu ob morju to steklenico in da mu jo pošlje, če hoče držati svojo obljubo. Hatvani je "to obljubo seveda z veseljem izpolnil in je sedaj sprejel zanimivi spomin na Lindberghov polet po poštnem letalu. Steklenica je rabila celo leto manj 15 dni, da je priplula do maroške obali! dve človeški življenji za psa. Na obali v Boulogne se je odigrala strašna drama. Neki Cripon je skočil v morje, da bi rešil svojega psa. Zašel je v vrtinec, ki ga je odnesel v glo-bočino. Neka mlada Angležinja je planila za njim, da bi mu pomagala. Tudi njo je zajel vrtinec. Neki pasant, ki je hotel obema nuditi svojo pomoč, se je rešil z največjo muko. Ona dva pa sta se utopila. -o- širite amer. slovenca! RAZPRODAJA KNJIG po znižani ceni. Skupina devetih knjig za 2.00 NA PRODAJ, novo 2 nadstr. poslopje, 5-5 sob, furnace nt., lota 35x125; malo vsoto takoj, ostalo na obroke. M. Simundza, 6459 Archer Ave. — Phone Prospect 7035. „t,t 1.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahk ► ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c 2.) NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............3Qc 3.) SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c 4.) Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................SOc 5.) PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10 SKUPAJ....................$3.30 Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz naše knjigarne in pošljete denar na- * prej, jih dobite sa znižano ceno $2.00 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1349 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. \ - .t. , .-u. ... . XMERIKANS1CV SLOVENEC Sreda, 18. julija 1928. Džungla — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. "Ah, gospod Clayton!" je vzkliknila. "Kaj ste naredili —Veselje, zadrega, strah je govoril iz njenega glasu. "passt —!" je svaril Clayton. "Tiho, da oče ne čuje! Ničesar ne bo opazil razmišljeni gospod profesor, če molčite. Nočem, da bi zvedel — "Pa zakaj —?" "Nikar se ne vznemirjajte, gospodična! Da ste videli, kaka nesnaga in kaka zapuščenost je gospodarila tod, ko sva prišla z gospodom Filandrom pred par tedni sem! Kar misliti si rišem mogel, da bi se vi, gospodična, naselili v tako zanemarjeno gnezdo. Kar sem storil, je le malo! Rad bi bil storil več, pa v tako kratkem času in pri toliki oddaljenosti od vsakega večjega mesta mi ni bilo mogoče —. Še enkrat prosim, nikar ne povejte očetu!" "Ampak gospod Clayton, saj veste, da vam nimamo s čim povrniti —!" je dejalo dekle skoraj jokaje. "Zakaj ste nas tako zelo zadolžili —!" "Nikar, Ine!" je odgovoril Clayton otožno. "Če bi bilo samo za vas, — verjemite, ne bil bi tega storil, ker vem, da bi vas bil užalil. Ampak — ljubi, stari gospod profesor! Ali bi naj stanoval na svoja stara leta v taki luknji? Mislite si prosim, da sem storil vse to le zanj. Ali mi hočete napraviti to veselje?" "Mislila si bom tako. gospod Clayton! Saj vem, da slo bogati in plemeniti dovolj in da ljubite mojega očeta in — oh, Cecil, kako rada bi vam vašo velikodušnost povrnila s tem. kar ste zaslužili, — s tem. kar si sami najbolj želite!" Trenuten molk je zavladal. Proseče jo je gledal Clayton. Končno je dejal: "Pa zakaj ne?" "Ker — ker Jjubim drugega." Spet sta umolknila. Dolg, mučen molk je bil. Ine je povešala oči. Clayton pa je strmel vanjo, kakor bi jo bil videl prvikrat v življenju. Nazadnje je neverno vprašal: "Canlerja —?" "Ne!" "Saj ga poročite —! Sam mi je pravil." Ine je vztrepetala. "Ne ljubim ga!" je odgovorila ponosno. "Koga pa —?" Ine ga je proseče pogledala. "Gospod Clayton! Ne silite me k odgovoru! Naj ostane zakopan na dnu mojega srca! Vem, da je moja ljubezen brezupna, da se ne bo, da se ne more nikdar uresničiti, če bi tudi — Spet sta molčala. Claytonu so begale misli, zaman je ugibal, kdo bi utegnil biti njegov srečni tekmec. "Ne bom .il v vas, Ine!" je dejal otožno. "Le eno uti povejte. Ce ne ljubite Canlerja, zakaj pa ga potem mislite poročiti? Zavoljo tistega denarja —?** Ine je nemo pokimala. Clayton je stopil k njej. "Ine —! Ali res ne morete in nočete meni zaupati? Ali nimam denarja dovolj, mnogo več*nego ga potrebujem? Ali res ne morete vsaj malo ljubiti — mene?" Ine ga je pogledala v oči, mirno, odkrito. "Cecil! Jaz vas spoštujem! Ce se že moram komu prodati, se bom prodala tistemu, ki ga zaničujem. Kako bi mogla živeti z vami, ki vas cenim in spoštujem, če bi se morala dan za dnevom zavedati, da ste me — kupili! Srečnejši bodete brez mene, pa z zavestjo, da vas cenim in spoštujem, ko pa če bi vas morala sovražiti, ker ste me kupili —." Na stopnicah so se čuli glasovi. "Hm, hm —! Jako značilno —! Zelo značilno —!" je modroval gospod profesor Porter sam pri sebi. "Kakor sem že dejal, kdo bi si bil mislil, da se bo pohištvo tako dobro držalo vsa leta sem, odkar je moja ljuba rajna žena zapustila tale svoj dom! In sploh vsa hiša, — kako snažna in čedna je ostala! Jako značilno —! Zelo značilno —! Hm, hm —!" Ine je odbežala po sobah, Clayton pa je ves potrt in žalosten stopil profesorju Porter-ju naproti. Porterji so se kmalu vživeli v nove razmere. V štirinajstih dneh jim je bila farma s svoje samotno okolico ljuba in domača kakor nekdaj živahne baltimorske ulice. Vsak je šel za svojim opravkom kot da ie vse dni živel na farmi. Gospod profesor se je zakopal s svojim tajnikom, gospodom Filandrom, v kupe knjig in nadaljeval svoja učena raziskovanja o, prazgodovini človeštva ter hodil na sprehode. Pa je redno zašel, da je imel ubogi gospod Filander nadčloveške trude in skrbi z njim, preden ga je spet našel in spravil domov. Ine je hodila okrog z objokanimi, suhimi očmi in pomagala Barbi pri gospodinjstvu. Najrajši pa je hodila po vrtu in po bližnjem gozdu, sanjala in mislila. Clayton je žaloval, pa vseh nad le še ni zakopal. Edini nevarni tekmec mu je bil Canler. Oni "drugi" sploh ni prišel v poštev, saj je Ine sama pravila, da je njena ljubezen brezupna. In naredil si je nov načrt, kako se bo iznebil Canlerja. V Ino pa ni. več silil od tistih dob. Rad bi se že bil poslovil, čutil je, da pravzaprav po Inini odpovedi ne sme in ne more več stanovati z njo pod eno streho. Pa zadrževali so ga. In posebno še Ine. Dejala je, da bi ji bilo dolgčas, če bi odšel. In ostal je. Polagoma in tiho so se začele plesti nevidne vezi med Ino in Claytonom, da niti sama nista vedela zanje. Kdo ve, kako bi se bile stvari še obrnile. Tedaj pa se ji je nepričakovano spet pojavil Canler. 2e njegov prvi nastop je pokazal, da se to-pot ne da več odpraviti z izgovori in z odlaganjem. Z vso vztrajnostjo se je lotil starega profesorja Porterja in ga silil, naj vpliva na hčerko. Rekel je, da ne odide, dokler ne dobi Inine obljube. Ine je hudo trpela. Od ene strani ji je prigovarjal oče, zahteval od nje pokorščino in jo prosil in rotil, naj reši čast hiše, z druge strani pa ji je Clayton ponujal pomoč in silil vanjo, naj sprejme v dar tistih deset tisoč dolarjev in naj plača Canlerja, on pa da bo že počakal na njeno naklonjenost. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Piiite nam po cene predno oddate naročilo drugam! IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenftčine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 Wert 22nd Street, CHICAGO, ILL. Naročite knjige iz seznama Naših Knjig. i. POVESTI IN ROMANI. Agitator. Roman. Janko Kerstnik Barvaste črepinje. Zbirka več kratkih povesti---------------- Bele noči.—Mah junak. Romana. Dostojevski----------— Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng ruskih poljan, v dveh delih. Vsak del po----------- Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me- Gangl ----------------—-- Carski sel. Jules Verne. Povest z rimee----------~-- Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja--------- Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest ----------- Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo podučne zgodbice.................. Detela, zbrani spisi! 1. zv. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše, veseloigra ------------------------~— Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v treh dejanjih ----------------------- Duh v Kentervillu. Angl. pravljica .80 »35 M .50 .65 .65 .75 .75 2h .70 .40 .35 •j G <53 ■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt PISANO POLJE .50 .45 .75 1,25 ___________ .60 .30 ... .45 .75 .45 1.50 .60 _____________ .50 __________ .20 Dušica. Roman. Prvi del—...........$-.75 Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve Dovesti s podeželskega življenja Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov..-Furij. Burna novela iz mladeniče- vega življenja --------------------- Glad. Knut Hamstwi. Roman------- Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 po Krist. 2 zvezka skupaj---------- 1.50 GolobovL Novela s podeželskega 1 9K življenja --------------—------------- Gospodarica sveta. Avanturističen roman ..........- Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ..............■ Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza. Starogrška pravljica Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.... Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv._ 2.50 Izdajavec. F. V. Sletnenik. Zgodovinska povest iz turških časov Iz modernega sveta. F. S. Finžgar. Napet roman iz delav. življenja ..............................-.............— Kratke povesti -------------------- Izlet g. Broucka v XV. stoletje. Svatopluk Čeh ~ Iz življenja za življenje. Kratke, poučne povesti . Jagode. T. Stritar. Knjiga za od- rastlo mladino ....................— Jaromil. Češka narodna pravljica Jernač Zmagovac. H. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika ------- Juan Miseria. P. L. Coloma. Span ska povest --------- Junakinja iz Štajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero-------- 1.50 Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman -----—----------------- Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zve- 1. zvezek: .e pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvezfik: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška. 10. zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci, delal, ko je krompir kradel. — Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest--- Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman--------- .50 .30 .35 ______ .50 1.00 1.00 .60 .50 1.20 .50 .75 1.25 .60 .90 1.25 .75 .45 _______ .50 1.25 .45 .35 .70 1.50 .30 .35 .25 ________ .30 .30 ........30 ___1.00 Kmečki punt. Avg. Senoa. Povest iz časov tlačanstva kmetov-- Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode ----—------- Kralj gora. Edm. About. Francoska povest------ Kresalo duhov. P. A. Sheehan. Roman iz irskega življenja- Krištof Dimač. J. London. Povest iz burnega življenja iskalcev zlata v Alaski----------- Krištofa Šmida spisi Vsak zvezek 1. zvezek: Ljudevit Hraatar. — Golobček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. ft. zvezek: Pirhi. — Ivan, tur- 1.00 .95 1.08 1.00 1.00 1.50 .o. ______ .45 ški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata.— Različni sestri. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman________ Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman iz podeželskega življenja____ Krizev pot. Roman češkega duhovnika _______________________________ Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja------ Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom _______________ Ljudska knjižnica, 1. in 2. zvezek. Znamenje štirih. A. C. Doyle. Zanimiva detektivska povest.— Darovana. A. Dostal. Zgodov. povest iz dobe slov. apost.-------- Mali klatež. Mark Twain. Povest iz resničnega življenja ______________ Mali lord. Povest iz angleškega sveta z zelo napeto vsebino---- Mali svet naših očetov. A. Fo-gazzaro. Roman iz Gornje Italije iz časov avstrijske vlade— Malo življenje. Dr. Fr. Detela. Velezanim. pov. iz kmet. življ. Mati božja dobrega sveta. Povest iz časov turških bojev —........— Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več kratkih povesti -------- Misterija. G. Le Rouge. Buren avanturistični roman ................- Mladi gozdar. Izviren roman---- Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka ... Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja ----- Na krvavih poljanah. Iv. Matičič. Popis trpljenja in strahot slovenskih vojakov med svetovno Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. Povest za dečke od 11. do 14 .leta.............. Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov— Narodna biblioteka. 4. snopič. V gorskem zakotju. A. Koder. Zanimiva povest iz gorskega o- kraja .......................... 11. snopič. Za kruhom. H. Sien-kiewicz. Pretresljiva povest a- meriskih izseljencev ................- Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Po vest čerkeskega častnika .... 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turpenjev. Povest iz ru-skesa življenja —...... 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, veseTe povesti 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest -------------------------- 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ........................- 25. in 26. snopič: Beatfn dnevnik. Lujiza Pcsjakova. S srce segajoč roman —....................... 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože —-------- 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest ----- ____________ .75 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ......................... 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ------------------------------- 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca --------------------------- 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože 60. snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-ga življenja--------------- Narodne pripovedke. 1. zvezek: Dominicus -------------------- Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus ------------------ Narodne pripovedke in pravljice. S. Sekolov....................... Naseljenci. Ameriška povest----- Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ------------- Naše življenje. Ks. 'Meško. Črtice iz življenja --------------------- Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja----- Na valovih južnega morja. Pripovedka ----------------- Nc v Ameriko. J. Alešovec. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah ..........................— Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. Povest ---------------------- Nihilist. Iz ruskega življenja--- Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev----- Obrazi Ciril Jeglič. Vesele črtice Ob tihih večerih. Ks. Meško, Kratke črtice------------ Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. - Zanim. pov. iz istrskega življ— Odiseja. Andrei Kragelj. Starogrška pravljica--------—------ Praktični sadjar. i£. Humek. Nauki za sadjerejqe. -- Pravila za oliko. Okrajšano po "Knjigi o lepem vedenju"- .75 Pravoalovje. Dr. F. Grivec_ .43 Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest_________________ .50 >000000000000 _ j jyj Trunk 000000000000 Tudi Gorki j se mrda. Znani ruski pisatelj, Maksim Gorki j, se je spravil s komunisti in se povrnil v Rusijo, kjer je bil sijajno sprejet. Morda so komunisti potrebni nekega priznanja, in predvsem od take strani. Obiskal je tudi novo svetišče komunistov, Leninov grob. Ali se je razjokal, se ne poroča, pač pa je rekel med železničarji o svojih vtisih na grobu: 'Pogled na Leninovo krsto me je napolnil z mržnjo do bedaste narave, ki prisili vse velike ljudi. da morajo umreti." Stvarnik ni bil po volji in so ga potisnili med staro šaro ter se vrgli v naročje — narave. Zdaj pa še ta narava "sili", in je bedasta, da sili na smrt. Kaj kak duh, ko neumna narava s smrtjo vzame praznota. vse? Prazna Mora hladiti. Da kak ateist H. L. Mencken v "American Mercury" objavlja razne cvetke amerikanske-ga žurnalizma, je umevno in naravno, če pride na vrsto kaka prav groba o Kristu. Čitate-lji bodo moderni pagani. Ampak ni ravno naravno, da mora tudi Prosveta prinašati vsaj take cvetke svojim čitate-ljem. ki so popolnoma iz drugih vrst. Ako jih in pomaga smešiti Krista, bo to storila pač, ker kalkulira, kako prijetno mora taka žavba mazati po razgreti vesti tiste, ki vpijejo, da nije nista. pa nikakor niso sigurni, da bi jih kdaj le ne utegnil pogledati kak — Krist. Kjer nič ni. niti kakega zasmeha ni. tako pa . . . komuniste. Zdaj se zopet nekaj prekucuje v Rusiji, in tokrat dviga mužik svojo glavo. Morda ne bo ničesar, morda pa le utegne nekaj priti za komuniste, in nekaj milijonov je vsaj nekaj, ako bi bilo treba vzeti palico in iti v . . . Ameriko. Baje je politično škodljivo, ako kdo skrbi za bodočnost, ampak vsaj boljšeji priporočajo vodo, sami pa so za — vino, kakor tudi razni rdeči socialni reformatorji. -o- RUSI NE DADO NA PRISEGE NIČ. Pri točasni razpravi proti nemškim inženjerjem, ki so obtoženi protirevolucijonarne sabotaže, je predsednik Kri-lenko povedal, da je prejel več zapriseženih izjav z nemške strani v prid obtožencem. Te izjave nimajo nobene vrednosti, ker prisega v sovjetski Rusiji ni dopuščena. Vseeno je priporočal, naj bi te izjave priložili k drugim sodnim aktom. -o- VOLČJAK NAPADEL LASTNO GOSPODINJO. V Novi Pesti se je približala neka Ferdinanda Kachlerjeva hišici svojega volčjaka. Nenadoma je ta planil nanjo, ji raz-mesaril ramo in jo ugriznil v vrat. Z veliko težavo so odtrgali sosedi zbesnelega psa od nje in ga ubili. Ženo so prepeljali smrtno nevarno ranjeno v bolnišnico. -o- Pri brivcu. "Tako, zdaj pa sem vam pol brk obril. Poglejte, če vam ne bo ugajalo, lahko pustimo!" ______ .30 .30 30 .45 .30 .30 .30 .30 .30 .30 .30 .35 .40 .35 ___1.00 .75 40 .35 .85 Dajejo in — jemljejo. Komunisti so menda nekaj dali ruski cerkvi. So morali delati kisle obraze, ker iz srca ni moglo priti, a priti je moralo. Milostno so koncedirali procesije, poslednje olje, ikone, pouk veronauka po družinah. Prepovedali so pa mogočni gospodje čitalnice, šivalne krožke, pevska društva, verske šole. Damo, dajemo, pa tudi vzamemo, jemljemo. Pri zadnjem je še nekaj značilnega, namreč, da so to priliko porabili precej suhi boljšeji za konfiskacijo samostana Trojski. Sicer je "Rabočaja Gazeta" pisala, da je bil samostan središče kontrarevolucionistov in skrajni čas, da ga je vlada zaprla. a stvar o kontrarevolucio-nistih je zelo sumljiva in pri sedanjih razmerah v Rusiji, ko niti kaka misel ni varna pred čeko, skoroda nemogoča. Ampak poročilo pravi iz Moskve, da se bogastva samostana cenijo na 650 milijonov .35 zlatih rubljev. Sapa napeta, to je nekaj pri rdeči suši. "Zapade državi," se slovesno oznanja v poročilu, seve za tiste, ki verujejo vse, kar je na papirju in tiskano. Ubogi na duhu. Vemo, kako je bilo, ko je vladala lakota, je vlada zaple-njevala vse po cerkvah, a so morali lačne hraniti Amerikan-ci, ali pa so lačni pomrli, ker milijoni so izginili za — lačne .50 .40 1.25 .85 1.00 .50 .45 2.00 Naročilu j« prid«jati potrebno svoto v poitnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1649 WEST 22ad STREET, CHICAGO, ILL. Feen?mint • Olajševalno ' sredstvo, ki se) ga lahko žveči kakor žvečilni gum, OKUS PO METL ▼ drogerijah POZOR!" Izdelujem najboljša zdravila na svetu 1 Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi Rosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahcic Fluid proti revmatizmu, trpanju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vr.s v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drugih zdravil, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. JAKOB WAHClC 1436 E. 95th St.. ^ Cleveland. Ohio NAROČNIKOM V MINNE-SOTI naznanjamo, da se nahaja v njihovi državi naš potovalni zastopnik, Mr. John Kra-marič. Pobiral bo naročnino, obenem pa bo imel v razprodaji raznovrstne knjige in gramofonske plašče. Vsem rojakom se najtopleje priporočamo v naklonjenost in jih prosimo, da mu gredo pri njegovem opravilu prijazno na roko. Upravni«tvo A. S. PREVOZ . DRVA . KOLN Rojakom se priporočamo m naročila za premog — drva in prera-ianje pohiitva ob čaou selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt »1. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chicago, GL Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK B» PALACZ, pogrtbaik. LOUI8 J. ZEFRAN, porotnik. 1916 W. 2Žač Street Phone: Čina! 1267, StanoVifljsM Rockwell 4882 In 8740.