Naročnina mesečno 23 IJin, za inozem-sivu 4(1 Din — nedeljska izdaja celoletno Ob Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III Telefoni uredništva: dnevna slaiba S99» — nočna 29W, 2994 in 205» Uhaja vsak dan zjatraj, razea ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljulv linnn št. 10 650 ia 10 344 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299J Proč z diktatom! Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani se je torej odkrila, da znova poslavi na dramski re-pertoir Zuc.kmayerjev »Veseli vinograde v Šmal-cevi, sedaj menda nekaj predelani redakciji. Po odločno odklonilnem prvem sprejemu od strani resnega občinstva in kritike si je gledališka uprava za upravičenost drugega naskoka na gledališko publiko izstavila moralno legitimacijo od strani nekaterih sloven. književnikov, ki so podpisali predloženo jim izjavo, da ne smatrajo z »Veselim vinogradom«, kakor je bil podan, »ogrožene slovenske kulture in ponižanega dostojanstva slovenskega.gledališča«. Ne bomo se spuščali v meritorno kritiko takšne izjave. Kdor pozna zadnje desetletje našega slovenskega kullurnega razvoja, bo takoj razumel umetniške vidike, ki so za gospode podpisnike bili merodajni. V posebno bedno luč pa postavlja omenjeno izjavo zlasti to, da si je v njej kar šest gospodov od gledališča dalo samim sebi zaupnico, od teh trije, ki so na škandalu neposredno udeleženi. Povsod drugod na svetu bi funkcionarje, ki si z občinstvom dovolijo tnko burko. onemogočil odpor ljudstva in jih z najjedke šini sarkazmom opozoril, kaj se spodobi in kaj ne. Toda Slovenci so pohlevni in skromni. Na to pohlevnost je očividno računala tudi gledališka uprava, ko je igro zopet postavila na oder. Gledališka uprava je torej svojo publiko prisilila, da se z »Veselim vinogradom« sprijazni ali kakor hoče. »Veseli vinograd« ostane na repertoirju slovenske drame. O delu je bilo že dovolj povedanega. Ne gre za kako slovensko izvirno dramo, temveč za delo nemškega dramatika, ki med Nemci velja zn izrazito naturalističnega, tendencioznegn stvaritelja, čigar dela so radi njihove kulturne razkrajalne vsebine postala zelo priljubljena med drugim tudi na komunističnih odrih.Da mu je židovski tisk delal reklamo, se ne bo nihče čudil. In če so igro ]>o gotovih mestih še in še igrali - drugod so jo zopet izžvižgali — se tudi da razumeti, ko vemo. da je pojmovanje ljudi o kulturi zelo različno, kakor so različne tudi zahteve, ki jih slavijo nn njen niveau. Gotovi publiki je s sviniakom na odru najbolj ustreženo. Toda pred takšnim nemškim kulturnim importom nam Slovencem še ni Ireba pasti na kolena, kar nam bo potrdil tudi g. Laiovic, ki se pogumno bori proti neumestni germanski penetra-ciji slovenske kulture. A vendar se nas hoče k temu prisiliti. Kar doživljamo, je precej otipljiv poskus, koliko se za takšen kullurni boPševizem že tudi pri nas tla godna. Po več drugih poskusnih balončkih je gledališka uprava sedaj spustila še večji poskusni balon, da vidi. kako bo Slovencem ugajala tovrstna kultura. Naš list se je temu uprl. Uprl z vso odločnostjo radi tega, ker mislimo, da težko gospodarsko stanje, v katerem se naš narod nahaja, še nikakor ni tako daleč zrahljalo nravstvenih pojmo\ med slovenskim ljudstvom. Nasprotno, smo prepričani in moremo to tudi ugotoviti, da so težke preizkušnje in stiske naših dni v širokih plasteh našega naroda potrebo za idealnejšimi zahtevami na nravstvenem in umetniškem polju celo zvišale. Uprli smo se s tem večjo odločnostjo, ker smatramo, da ima narodno gledališče še prav posebno izrazito kullurno vzgojno nalogo pri oblikovanju narodne duše in njegove ljudske kulture. Nismo pričakovali, da bi nas v tem stremljenju podpiralo ono časopisje, ki motri tudi kulturna in etična vprašanja edinole pod kratkovidnim, izrazito strankarsko političnim vidikom. V njihovih časnikarskih predalih zaman iščemo tiste resnosti s katero bi moral vsak prijatelj narodnega zdravja in morale pristopati k takim problemom Zato ie tem listom tudi sedanja debata o gledališču bila e dobrodošla prilika, da so zajahali plesnjivega konjička najbolj slepega liberalizma, ki se je politično in gospodarsko že davno ubil - pa ga spu stili na kulturno polje, da s ciničnimi ojiazkami onemogočijo vsako resno kritiko. Kdor ni za njihovo moralno merilo, se ga kratkomalo proglasi za farizeja in hinavca. Vsak, ki zastopa drugačno na-ziranje, je bedak in srednjeveški mračnjak, ki ga je treba osmešiti. Ce je človek bral n. pr. izlive »Slov. Naroda«-je moral dobiti prepričanje, da je sploh naša slovenska kultura ogrožena in da bomo Slovenci izgubili svoj kulturni pomen v svetu, ako se »Veseli vinograd« odstavi z dnevnega reda. Tu pa gre za poskuse kulturnega terorja, ki Jih je absolulno treba v kali zadušiti. Sicer vemo, da takšni, kaj neliberalni argumenti vplivajo kvečjemu na najožji klikarski krog, ker je tudi v nasprotnem kulturnem taboru dokaj ljudi, ki se vsled takšnega neokusnega obravnavanja resnih stvari čutijo močno disgustirane. Terorizirati se da boječe, odvisne ljudi, pa tudi teh ne trajno. Zavedna publika si pa ne bo tako daleč pustila osoliti pameti, da bi radi nekega klikarskega kroga ne vedela, pri tem je. Mi bi pa gospodo, ki se hladi v senci »Veselega vinograda« resno vprašali: Zakaj pa bi ravno na nravstvenem polju ne smelo biti nikakih meja'' Zakaj naj bi v stvari, ki je človeku najsvetejša, bilo vse dovoljeno? Pravite, da pretiravamo in se sklicujete na to, da je bil »Slovenec« svoje dni Judi proti Cankarju, in je danes proti Zupančiču. Kakor da bi n«m Slovencem bil Cankar to, kar nam je radi »UiSe Marije pomočnice«, ki jo je tudi »am jiozneje obsojal, in je niti ni pustil v celoti prevesti n. pr. v češki jezik, ali pa da bo Zupančiča zgodovina slavila, ker je dal vprizoriti »Veseli v,no<-ad«. Moramo že povedati, da »Jutrove-inu« tiskovnemu koncernu ne moremo priznati kom potence, da bi nam razlagal, kaj je krščansko moralno in kaj ni. dokler brani take uprizoritve P» naj za njimi stoji Peter ali Pavel. Bilo bi nam' ljubše, ko bi se borili z odprtim vizirjem in pove dah naravnost, da jim za krščanske moralne pojme Državni proračun za 1933 Državni stroški so bili znižani za 884,873.42t Din - „Skrajni napori za varčevanje v državnem gospodarstvu" Belgrad, 19. nov. 1. Finančni minister dr. Gjor-gievič je v teku današnjega dneva sprejel časnikar-le ter jim dal sledečo izjavo: Iz^va finančnega ministra Novi proračun za 1. 1933-1934, ki sem ga v smi-j slu čl. 10 ustave danes predložil narodni skupščini je sestavljen v prvi vrsti s tendenco, da se drž. izdatki znižajo na najnižjo možno stopno, da bi se tako dovedli v sklad, v kolikor je to sploh bilo mogoče, s sedanjim stanjem državne organizacije in stanjem narodnega gospodarstva. Skupni predlog ' državnega proračuna zna-a 10.138,326 5:5 dinarjev. Proračun za 1. 1932-1933, ki stopi iz ve-j ljave 1. aprila 1933, je bil odobren v skupnem iznosu 11.323,200.000 Din. Razi ka med obema proračunoma znaša torej 884, 73.421 Din. Napram proračunu za proračunsko 1. 1931-32 z naknadnimi in izrednimi krediti se ta razlika še poveča na zmanjšano vsoto 3.8f0,000.000 Din. Predlog proračuna splošne državne administracije, ki se krije s tako-zvanimi fiskalnimi dohodki, je predviden na 6.989,89'-,910 Din in je od sedanjega proračuna nižji za 585,223.755 Din. Predlog proračuna za drž. gospodarska podjetja, ki krijejo svoje izdatke z ostalimi dohodki kot finančno avtonomne ustanove, znaša v izdatkih in dohodkih 3.418,429.669 Din, od sedanjega proračuna torej manjši za 299/49.666 dinarjev. Višek dohodkov nad izdatki pri teh ustanovah, ki služi za kritje dela splošne državne administracije, je predviden na 535,251.967 Din. Od sedanjega proračuna je nižji za 217,702.995 dinarjev. Tako močno znižani predlog za proračunsko leto 1933-34 napram prejšnjim proračunom dokazuje skrajni napor, ki se je izvršil pri odmeri državnih izdatkov. Kako važna je po svojih posledicah ta razlika tako v pogledu obsega državne delavnosti kakor tudi v pogledu kapacitete našega narodnega gospodarstva ni treba še posebej poudarjati. Pripominjam samo to, da imajo vsi ti veliki napori in izredni ukrepi, ki so razvidni iz same sestave predloženega predloga državnega proračuna za skrajno svrho proračunsko ravnotežje, ki se mora držati in obdržati za vsako ceno. Minister Gjorgjevič je nato v kratkih stavkih govoril da hoče s tem vlada potrditi svojo dosedanjo politiko v jiogledu sanacije finančnega položaja, v katerem je država. Detajlno analizo predloga za državni proračun za 1933-34 bo podal finančni mi- nister v [»osebnem ekspozeju, ki ga bo v najkrajšem času predložil narodni skupščini. Pregled izdatkov in dohodkov Raz)ika z letošnjim proračunom Razlike med proračunom za I 1932-33 in 1. 1933-34 so sledeče: izdatki Vrhovna državna upravo: plus 2.268.890 Din. Pokojninski fond in invalidne podpore: plus 42.579.697 Di n. Državni dolgovi: minus 371 milijonov 482-219 Din. Pravosodno ministrstvo: minus 31.311.247 Din. Prosvetno ministrstvo: minus 30,556651 Din. Ministrstvo zn zunanje posle: minus 16,757.725 Din. Ministrstvo za notranje |)osle: minus 18.489.404 Din. Finančno ministrstvo: minus 14.849.708 Din- Vojno ministrstvo: miinus 130,393.<-63 Din. Gradbeno ministrstvo: minus 33,320.593 Din. Prometno ministrstvo: plus 26,810.155 Din. Kmetijsko ministrstvo: plus 6,949.948 Din. Trgovinsko ministrstvo: minus 5.313 658 Din. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje: minus 9.59S.000 Din. Ministrstvo za fizično vzgojo: plus 3.240.623 Din. Proračunski rezervni krediti: minus okroglo 5 milijonov dinarjev. Skupno: minus 585,223.765 Din- Izdatki dri. pod elii in ustanov Razlika med 1. 1932-33 in 1. 1933-34: Prosvetno ministrstvo: minus 1,232.769 Din. Fin. ministrstvo: minus 95,576.765 Din. Prometno ministrstvo: minus 154,078-468 Din. Kmetijsko ministr- stvo: minus 1,655.278 Din. Trgovinsko ministrstvo: ostame isti. Ministrstvo za gozdove in rudnike: minus 41,223.032 Din. Ministrstvo z« socialno politiko in narodno zdravje: minus 5 milijonov 883.354 Din. Skupno: minus 299,649.666 dinarjev. Dohodki Ruzlika med |. 1932-33 in 1. 1933-Vt: Splošni državni dohodki iz neposrednih davkov: plus 145,000.000 Din. Posredni davki: minus 305 milijonov dinarjev. Monopol (višek dohodkov); minus 204,3)4.213 Din. Državno gospodarstvo (vi-.'•efc dohodkov): minus 217,702.995 Din. Rnzni dohodki: mintis 3.206.547 Din. Skupno: minus 585 milijonov 223-755 Din. Dohodki drž.pod etij in ustanov Razlika med 1. 1332 - 33 in 1. 1933—34: Prosvetno ministrstvo: plus 2,209.226 Din; Finančno ministrstvo: minus 100,454.466 Din; Prometno ministrstvo: minus 320,102.9 proračunskih možnostih. O narodnih šolah V čl. 24 zakona o narodnih šolah se ukinjajo, dodajajo in menjajo odstavki v čl. 51 ter se glasi: Najmajše in največje število učencev po oddelkih odreja prosvetni minister. V čl. 84 gornjega zakona se črta poslednji odstavek ter se nadomesti z novim: Učitelji-soprogi imajo, ako so v službi v istem mestu, pravico na samo eno stanovanje (odnosno samo eno stanarino) in kurjavo samo za enega Učitelja, a učiteljica, ki je poročena z neučiteljfm. numn |>nivicp do stanovanja (stanarine) niti dr, kurjave. V čl. 113 se ukinja poslednji odstavek. Ostala ministrstva V čl. 37, točka 11, se daje prometnemu ministru pooblastilo, da porabi dohodke od železnic za odplačilo in odkup vicinalnih prog v letnem znesku 3,565 896.58 švicarskih frankov na podlagi tozadevne rešitve ministrskega sveta od 28 februarja 1931. V čl. 38, točka 3, se daje kmetijskemu ministru pooblastilo, da lahko izplačuje veterinarskim bak teriologom v državnih bakterioloških zavodih |io-sebne dodatke v zneskih, ki jih bo odredil ministrski svet. Cl. 42, točka 6, daje ministru za gozdove tn rudnike pooblastilo, da v soglasju z ministrskim svetom in po potrebi dopolni in spremeni sedanja pravila bratovskih skladnic za zavarovanje delavstva in osebja pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji od 1. decembra 1924. Pri tem se mora ozirati na sedanje gospodarsko stanje, znižanje števila zavarovanih delavcev in na pravične izdatke bratovskih skladnic. V točki 9 ima isti minister pooblastilo, da sme s finančnim ministrom pred|>isa!i uredbo o pavša-hranju potnih stroškov za gozdarsko in rudarske uradništvo. Socialno shrbsfvo Cl. 44 daje ministru za socialno politiko in norabijo viške od predvidenih dohodkov za asanacijo vasi, za bolnišnice, zdravilišča in ostalo ustanove. Točka 10 istega člena predvideva, da sme isti minister odobriti posebne dodatke poleg mesečne plače (Kislovodjem delavnic in mojstrom za *tro-j kovno in nadurno delo, zaposlenih v državnih ortopedskih zavodih in ustanovah za namestitev slepih, gluhonemih in invalidov. Prvim se sme dovoliti po 540, drugim pa po 350 Din mesečno. Točka 11 predvideva, da se uredi to vprašanje z uredbo iz sredstev izseljenskega fonda pri osrednji upravi za posredovanje služb za pomoč in za zaposlitev jugoslovanskih beguncev in emigrantov „Ekonom" z o. z. v L ubliani Cl. 45, točka 8 predvideva: Oprošča se dolga, ki se vodi j>ri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani pod VI. 563-32 /a izdano brezobrestno posojilo Osrednja gospodarska zadruga »K'ko-nom« v Ljubljani od strani ministrstva za ,~oc. j>o-litiko, št. 1560-32, za izvršitev prehranjevalne akcije v Sloveniji, v kolikor se ta dolg do sedaj ni povrnil, in sicer: ostanek dolga Din 63.439 I »in in dolžne obresti za celotno dolžno vsoto 225.746 Din skujmo 289.185 Din. „Sokol K. J." Cl. 46 daje ministru za fizično vzgojo {»oobla-stilo, da vršita likvidacijo jioljKir za Sokola kraljevine Jugoslavije, izvzemši od zakona o državnem računovodstvu in zakona o upravni kontroli, vsake tri mesece po dva ministra in dva člana glavne kontrole, ki jih določi predsednik vlade. Med ostalimi odredbami predvideva čl.. 47, da se izvrši izplačilo vseh mesečnih prejemkov ministrom brez portfelja iz proračunskih rezervnih kre-d i tov. Višek nemške krize er pri Hindenburgu Enourni avdvenca Vojno ministrstvo v čl. 32 finančnega zakona se pooblašča fi iiancni minister, da stavi nn razpoloženje vohi..... i ministru obratni l(H|»ilnl 10.000 000 T)in za nabavo in izdelavo jahalnih naprav zn rezervne časlnike in obveznike^ jahalnih edini,-. To vsoto pa mora vojni minister do konca proračunskega leta vrniti glavni državni blagajni. nič ni ali pa da jih ne razumejo. To bi ustvarilo hitrejše jasno fronlo. Slovensko gledališče je lasi slovenskem katoliškega naroda. Nezavisno od vseh jiolitičnili mnenj, zato ne bomo nehali motriti njegovega delovanja Iudi pod kulturno nazornim vidikom, koliko je njegovo prizadevanje pomembno za ves naš narod. Dobro vemo. da v začetku omenjena izjava še približno ne odgovarja resničnemu razpoloženju slovenske narodne celote. Debaln okrog gledališča pa je bila v loliko dragocena, da je vsakdo lahko spoznal, kje je resna volja ohraniti narodu njegov nravstveni zaklad in kje so ljudje ki s prekrižani mi rokami ali pa celo z aplavzom spreniHnjo pre-njaiije tovrstne kulture ua slovenska tla, kakor je .»Veseli vinograd«. Berlin, 19. nov. tg. Sprejem Hitlerja pri Hindenburgu je trajal nekoliko več kakor eno uro. Kazgovor med njima se bo nadaljeval prihodnje dni, Kar se tolmači v političnih krogih tako, da je Hindenburg prosil Hitlerja, naj stopi v stike z drugimi strankami in ugotovi, koliko more računati na njihovo podporo. Tudi sedaj se zopet poudarja, da bi moral kabinet, ki bi bil pod vodstvom narodnih socialistov, imeti značaj prezid jalnega kabineta in trdno podlago na parlamentarni večini. Pri tem se naglaša, da to ni noben oficijelni nalog za Hitlerja. Razgovori med Hindenburgom in Hitlerjem so se vršili večinoma med štirimi očmi. Očividen je razloček med današnjim spreje-i mom pri Hindenburgu in med sprejemom, ki ga je doživel Hitler 13. avgusta. Takrat sta se moža raz-govarjala stoječ in je bil razgovor končan v par I minutah. Sedaj pa se zdi, da se je Hitler priza j deval odstraniti one nevšečnosti, ki so nastale radi postopanja stranke po 13. avgustu. Hindenburg vztraja na svojem stališču, da bo sam odločal o sestavi prihodnje vlade, ki naj omogoče nadstran-karsko vodstvo države. Glavna stvar je sedaj, nli bo mogel Hitler doseči sporazum z onimi drugimi strankami, ki bi prišle v poštev za sestavo vlade. Pn tem je uvaževati govorice, da voditelj centru-ma prelat dr. Kaas v svojem poročilu pri Hindenburgu ni že naprej odklanjal Hitlerja, ravno tako tudi ne voditelj nemških narodnih socialistov ^ugenberg in voditelj nemške ljudske stranke dr. Uingcldey. V sedanjem stanju stvari se vrše pogajanja, ki pa ne mor,-.V, nrejudieiraH dogolkov. kateri se j " ' • v priliodniih dneh Tri osebe, ki se zdo, da imajo največ upanja, da prevzamejo predsedništvo prihodnjega kabineta, so Hitler in Strasser in kot zadnja rešitev general von S c. hleicher. Taka kombinacija, ustvarjena pod odgovornostjo predsednika republike in z njegovo podporo, bi razpolagala v parlamenlu z večino, razen tega pa bi imela to prednost, du bi nadaljevala dosedanjo politiko predsedniškega in avtoritativnega kabinela, inavgurirano 1. junija t. 1. — pri tem j)a ne bi izzvala ustavnega spora, ki bi utegnil roditi izredno resne posledice. Predsednik republike polaga veliko važnost na to, dn bi imela nn tak način sestavljena vlada veliko zaslombo v prebivalstvu, kar bi napravilo konec čedalje bolj naraščajoči sistematski opoziciji nacionalno-socialistič-ne stranke in delo nemški vladi možnost, da bo na mednarodnih konferencah mogla nastopati z večjo avtoriteto. Berlin, 19. nov. tg. Po današnjem sprejemu Hitlerja in po sprejemu državnega svetnika Schaf-lerja od bavarske ljudske stranke bo sedaj Hindenburg proučeval želje strank, potem pa bo počakal na skupno konferenco voditeljev strank, ki jo sam namerava organizirati in ki se bo vršila morda že jutri ali pa najpozneje v ponedeljek. Cu)e se, da se namerava sedaj pustiti strankam čas da izkoristijo vse možnosti sestave večinsk«-vlade. M................................ ATELJE TVRDKE DRHGO SCHIVH kroji najelegantnejše jesenske obleke in površnike Najmode rnejše jesensko blago zn ob'eke ie dospel. Vabim na ogled in na ugoden nakup 9 Predlog občinskega zakona z gospodarske strani K gledališki debati t Moja izjava Kakor smo prrst nedavnim napisali, jo območje dela sedanjih modernih občin postalo izredno obsežno, saj morajo občine skrbeti za gospodarski, kulturni in socialni napredek, kakor jim to nalaga izrečno predlog zakona o občinah v § 75. Zakonski predlog tudi Se taksativno našteva podrobnejše naloge obč n v g 75. in 70. Široko polje za uvedbo nadaljnjih nalog občin pa je dano z določbami čl. 78. Ta člen namreč določa, da se morejo v novih zakonih poveriti občinam novi posli v sodelovanju z državno upravo. Ta določila so za občine zelo nevarna, ker ni mogočo vedeti vnaprej, kakšne naloge bodo še prišle ua občine, Ze sedaj je znano, da so posebno nekatere občine preobremenjene s posli, ki jih je prenesla nanje država, torej v tako zvanem prenesenem delokrogu. Te vsoto gredo v vsej državi v desetine milijonov in pomenjnjo občutno obremenitev, ker so bili ti prenosi izvršeni posebno v zadnjih letih. Tedaj pa je že pritiskala gospodarska kriza. Državna uprava m je hotela zmanjšati bremena in je prevalila velik del svojih poslov na občine. Obenem pa občinam ni dala iz svojega proračuna dohodkov odgovarjajočega kritja. Tako so bile občine prisiljene po skati novih virov za kritje stroškov prenesenega delokrogu. Ta prenos je pomenil razbremenitev državnega proračuna, nasprotno pa je povečal breme občinskih davščin, t ko oa narodno gospodarstvo ni čutilo dobrih posledic razbremenitve države, pač pa se je skupna obremenitev zvišala, ker so ob stočasno nespremenjenih državnih davščinah narastle občinske davščine. Zvi-!evanje davščin pa je posebno občutno v časih, ko narodni dohodek pada in gre vedno večji odstotni delež dohodka za javne in druge dajatve, kar seveda pooetruje krizo, ker se pretvori denar, ki ga prejemajo javne institucije, takoj v konsum. Danes je skraino težko občinam zbirati potrebna sredstva za svoje financiranje. Kontinuiteto tega financiranja so že itak pretrgali nastopivši izdatki za prenesen delokrog. Kakor Damoklejev meč pa visi zopet nad občinami možnost povečanja agend v prenesenem delokrogu. Sicer je v zakonskem predlogu zapisano, da mora biti istočasno tudi določeno kritje stroškov, ki so z izvrševanjem teh (»oslov zvezani. Iz tega besedila "je razvidno, da gre prav za prav zn nove občinske vire za krtje teh izdatkov odnosno za nove občinske davščine. lllede nalaganja denarja do o nižjih instancah, kakor Jo bil to doslej tudi slučaj. Saj bo tudi tehnično finančnemu ministrstvu zelo triko že samo pregledovanje teh prošenj, kaj šele ekspedi-tivna rešitev. Protislovje vsebuje § 94. V drugem odstavku piše: Ce pristojna oblast ne odobri proračuna v teku meseca dni, računajoč od dne sprejema, so smatra predloženi proračun za odobren.* v naslednjem odstavku pa pravi predlog zakona: »dokler ni proračun odobren, bo veljal stari proračun, izdatki pa se bodo vršili po dvanaistinah tega proračuna.; Doslej smo bili vajeni, dn se je v slučaju, da novi proračun nj bil odobren, avtomatično podaljšal po dvanajetinah stari proračun. S lem zakonskem predpisom pa Je dana tudi možnost, da se tudi predloženi proračun izvrHuV, ne da bi bil odobren. V kolikor v posameznih zadevah ni določena kontrola državne uprave, to predpisujejo 117—181. V nekaterih drugih členih pa smo opazili, da gro ta odvisnost občin od države neko-I ko predaleč, 'lako se nam zdi neumestno, da odobrava osnovanje in pravila občinskih gospodarskih podjetij nn predlog bana minister notrnniih zadev ob soglasju resornih min;strov. Pomisliti io treba, dn zakonski predlog velja za selrfte občne. Ce ostane ta odredba v veljavi, potrm se bo moral spravili ves upravni aparat gori do ministrstev za kakšno majhno institucijo kakine majhne podeželske občine in končno besedo bo spregovoril za gospodarska podjetja minister notranjih zadev. Z novim zakonom borno dobili za občine sedaj v vsej državi enotno zakonodajo. Doslej pa smo imeli v Sloveniji sami za bivše avstrijske dežele različne občinske zakone iz srfde preteklega stoletja. Zdi se nam pa jiotrebno. unglnsiti važno zahtevo. ki dobiva vodno več tal. Zaradi velike socialno in gospodarske razlike med posameznimi kraji in samoupravnimi enotami v državi bi bilo umest-neje, uveljaviti okvirni zakon, ki bi določal samo glavne smernice, prepuščal pa bi banovinam detajle in druge zadeve, ki ne spadajo v delokrog osrednjo državne uprave, katero samo obremenjujejo. Ce bo osrednja državna uprava hotela res ekspeditivno poslovati ter se brigati za važne državne posle, potem ne gre, .la bi morala odločati o vseh, tudi najmanjših zadevah. Zaradi tega bi tudi glede občin široka samouprava prinesla najboljše uspehe. Nismo pa sploh proti kontroli državne uprave v njenih posameznih instancah, loda tn kontrola mora biti res tamo nadzorstvo, ne pa viiieSfivnn v v posle, ki so j m) svoji prirodi samoupravnega značaja. Avstrija ia Bavarska: Avstr. kancler obišče Monakovo t Miinrhen, 19. nov. tg. Gledo sestanka bavarskega ministrskega predsednika dr. Ilckla z avstrijskim zveznim kanclerjem dr Dollfussom, ki se danes sestaneta v Salzburgu, se nagkiša z bavarske strani, da pri tem nc gre za driavno-politično. temveč sa čisto strankarsko-jiolititno diskusijo med voditelji krščanske socialno stranke v Avstriji in ba- V znamenju razorožitve var-ke ljudske -1 m n k c. ki sta si glede svetovne« nazoru tako prijateljski, in da je bila la diskusija ie tlolco dogovorjena. Slimi sestanki so se stalno ponavljali te teč let. Ta ugotovitev se naglasa tudi bito, da se ne bi sicer Sirilo neosnovnne vesti, ki se kolporlirajo o namenih združitve Avstrije i bavarsko. Koliko je bojnih letal London, 19. novembra. V zvszi z angleikim predlogom o znižan u letalskih sil za eno tretjino po izenačenju s sedanjim angeikim stanjem opozarjajo uradni krogi na sedanj« stanje letalstva v posameznih državah, kakor sledi iz zadnjega poročila Društva narodov. Po teh podatkih ima Francija Japonska ofenziva v Mandžuriji I/ondon. 19. nov. ž. Iz Tokija javljajo, da je šef generalnega štaba japonske vojske, general Koiro dopotoval v Tokio na konferenro z vojnim ministrom, generalom Arakijem. Oba sta sc sporazumela o načrtu za veliko ofenzivo, ki jo bo japonska vlada izvršila v Mandžuriji proli vojski kitajskega generala Supingvena in njegovim sotrudni-kom. Japonska se za ofenzivo že pripravlja. General Supingven in drugi kitajski generali, ki se borijo proti mandžurskim in japonskim Četam, se nahajajo s svojimi četami v področju Hejlarija in Man-'mlija. Japonci so te dni zavzeli več strateških položajev in pričeli popravljati železniško progo, dn bi olajšali prevoz svojih čet. Okrog 3000 japonskih vstašev jo pričelo akcijo v dolini reke Sungari ter so se že spopadli s kitajskimi četami. Grof - tihotapec Pariz, 19. novembra, t?. Po sedomurni hiflni ►reiskavi pri grofu de Chabripnac so v znani iferi radi odtujitve francoskega kapitala v Švico našli v privatnem stanovanju tega grofa celo pisarno za tihotapljenje francoskega denarja v Švico potom zver z ženevsko privatno bnnko fflTmbard, Olior in Co. Poseben zantopnik te banke je izplačeval vsak rnesec osebno obresti zu razne glavnice, ki jih jc jx»tem navedeni grof tajno pošiljal svojim strankam, ne da bi se plačeval davek. Celo med hišno preiskavo je klicalo telefonično pet strank, ki so spraševale ?rofa. kdaj morejo dvigniti svoje kmpone in obresti. Grof je bil radi teg»i vznemirjon in je prosil, da mu dovolijo opraviti toaleto, to pa je izrabil za to. da je prenvnl telefonske žice. Tudi gii zalotili pri tem. da je hotel odstraniti pisemski material, ki bi zelo obremenjeval. V ta bančni škandal je poleg že znanih 1018 obtožencev, sednj zapletenih še 400 oseb. Zagrebška vremenska napoved. To večini jasno, 7. lahnimi oblaki, noči hladne z jutranjimi meglami. Dunaj'ska vremenska napoved: Menjaje oblačno, topleje. Vzhodni rob Alp: deloma oblačno, temperatura se zaenkrat Se ne bo mnogo izpremenila, jiozneje pa bodo nastopili svež-i vetrovi od juga. Južne Alpe: oblačno, nagnjenj« k padavinam, vižja temperatura. Kakor som mirno bral vsa pisanja o »Veselem vinogradu«, tako bi mirne duše pustil tudi izjavo »kulturnih delavcev« tam, kjer je izšla. Toda ta izjava jo tako klavrna priča za neki del slovensko kulture, da si jo moram v splošnem interesu javno ogledati. Ne maram se dotikati postanka in podpisovanja te izjave, ki sta mi dobro znana, zavrniti pa moram neprimernost, s katero so tisti, ki je to izjavo sestavil in tisti, ki so jo podpisali, združili troje šifer, ki signirajo stvarno in oblikovno različna pisanja lil s lo neprimernostjo zdaj »najenergičaeje protestirajo . Kar sem jaz pisal, vzdržujem v polnem obsegu še danes, ne bom ničesar omilil in vsem takim protestom ha kljub ponavljam, da je bila uprizoritev »Veselega vinograda* 5. t. m. za slovensko Narodno gledališče v Ljubljani nespodobnost in žalitev dostojnosti. Zato sem stvar označil točno, kakršna je bila, ne da bi se bil pri tem dotaknil kake osebe razen odgovornega faktorja, in nisem niti prireditelja teksta niti režiserja niti igravcev omenjal. Ako stvar odklonim, ne bom iskal njene leiiote. In prav zaradi tega najodločneje zavračam vsako vm^avanje v način svojega pisanja in mi noben kulturni delavec in »kulturni delavec* ne bo predpisoval, kako naj pišem in še prav zato ne, ker sem v dvanajstih letih svojega gledališkega pisanja jiroveilkrat marsikaj dobrohotno zamolčal. Komu naj odgovarjam za način svojega pisanja. Tem podpisanim? Javne izjave se v kulturnem svetu navadno d;.-Jejo v važnih, elementarnih narodnih in človeških zadevah, tudi tedaj morda, kadar kake osebnost: zaidejo preko dostojnih meja. za krajo časv itd Zato mi kulturna borba za »\eseli vinograd ob marsikaterem imenu »kulturnih delavcev* vzbuja različne misli. Vidim jih ludi, ki so prav ob prvobitnih naših narodnih in kulturnih zadevah molčali, umaknili ali odklonili svoj podpis; takele •kulturne izjave* pa so kajpak lažje slvari, zalo mi vzbujajo poseben respekt. Kar vesela je preprostost pa tudi neženiranost jio Ijiisanih. Skupine in Imena estetičnih in kulturnih pravičnikov s e kar šiljivo sporejajo in urejajo. N'aj|>rej je uprava Narodnega gledališča z upravnikom, obema ravnateljema, tremi režiserji, med njimi kajpak tisli, ki je sam reziral. Izjavo podpisuje tisto gledal ii Če, ki »Amo po nekaterih režiserjih dosledno uvaja naturalizem in veliko-mestno plehkost. Gospodje, ki ste uprizorili »Vinograd«, saj vemo, d« sle zanj! Centu še posebej v izjavo -kulturnih delavcev« in povrhu ?e svojo izjavo? U srede tega števila pa so mi najmileje za-smelilja ime — Antona Lajovca, komponista. Saj nas gospo I le deset lel pogumno brani pred germansko kulturo, njegovi afekti in natorni goni ee z vso primarno silo upirajo naši slabi tradiciji m orientaciji t?r z'ahtevajo, da ustvarjamo čisto narodno kulturo in uvajamo res jiravo slovansko ori-enlacijo. Cel6 branje naših študentov konlrolira, on nas brani pred Beelhovenovinii simfonijami. O, la varuh čiste naše nacionalnosti sedaj protestira in še najenergičneje, ko odklanjamo grobo nemško naturalistično rasnost in burševsko lii.tler-jevsko lokalno brkljarijo, zlasti ko je ta »postavljena v našo besedo in na dolenjska tla in se inaliči z našo narodno folkloro! Ampak on protestira in bo jutri jk>I novimi aspekti pisal dolge Članke o na.ši narodni iu kulturni vzgoji. Veselo sem pozdravil ime Josipa Vidmarja — toda ob njem se mi jo obudil spomin na tisto zadevo v »Pravda — kmalu bo dve leti — in ob njej štiri imena v izjavi . Tista zadeva o slovenski literaturi je bila takrat čedna slvar in marsikomu nerodna, toda gg. Fran Albrecht, dr. Ferdo Kozak, Juš Kozak in dr. Slanko Leben so se takrat javno izjavili — ne jiroli Vidmarjevi netaktnosti, ampak zaradi nespodobnega pisanja časopisov; zato se danes zojict izjavljajo —. Proted za vsako cono! Ali bi se ne čudili, ko bi pogrešali oba avtorja etično kajpak najbolj objektivnih del, lo jo Angela Cerkvenika (Naš vsakdanji kruh) in VI. Levstika (Pravica kladiva)? Kaj pa s listini .številom pod|>isanih kulturnih delavčevi, ki mirne duše protestirajo v dobrobit slovenske kulture in za dostojanstvo slovenskega gledališča iu za Veseli vinograd, ki ga niso ne videli ne brali? Naj protestirajo. Taka je tnorulna stran le izjave — zato je niti ne odklanjam. Gg. Oton Zupančič in Pavel Golia sla |>odpi-sala še svojo izjavo. Pravita, da je : Vinograd ena najboljših in najusjielejših sodobnih nemških komedij. Uspelo^ je res relativen jiojem, ki se je to j>o! pri nas prav dobro i/.kazal, toda glc.lr elementarnih zabtt-v dramske umetnosti bi In slabo delo lahko gporedil satno z dramatičnim začet-uiitvom v ;Lo|)ezu. Vlad. linrlola. Tudi trditev, »lo kod more iu sme gledališki pisatelj in prevajalec zajemati iz žive ljudske govorice, da sc razširijo izrazne možnosti odrske slovenščine- so jc sijajno uveljavila. Do tod, da jo grda in da lo ni nič več slovenščina, zakaj za razvoj odrske slovenščine uvaja zdaj pri nas O. Zupančič — žargon. Tako so vse te izjave. V času, ko celo naša primitivna podeželska gledališča dobivajo pobud za duhovno poglobitev in jih z razumevanjem sprejemajo, rešujejo nuši materialistični in naturalistični kulturniki umetnost »Veselega viih „ Int. Zrak postaja lažji in beseda na v se strani svobodnejša! V Ljubljnni, 10. novembra 1982. France Koblar. 2.375 letal, Združen« držav« severne Amer k« 1.752 letal, Japonska 1.639, Italija 1.507, Vciiks Britanija 1.434. Po končani svetovni volni |e imel« Velika Britanija največ letal. Kasneje pa je prostovoljno znižala itevilo svojih letalskih vojaikih sil. Junaška letatka t apeto« n, 19. nov. Pogumna angleika letalka \m v Moli inon-Johnsoa, kj je preletela ogromne razdaljo med Londonm in Capetotvnom v I dneh fl urah in M minutah, je prejela čestitke ii vseh krajev štela. Angleški kralj je čestital v osebni brzojavki. Veliko čestitk je prejela (udi iz Francije. O lelalki in njenem pogumnem podviga *o »daj znane nove podrobnosti. Med poleinm je morala opetovano zastavili ves svoj pogum, rta premaga nepredvidene zapreke in nevarnosti. Ii njenega poročila izhaja, da je imela med potjo defekt in da je v zadnjem trenutka pravočasno op&z-la. tla mora kreniti nazaj do prve zaloge bencina. Tank i bencinom je namreč sačel puščati baš sredi največje divjine. Navzlic tej zamudi pa je postavila s svojim poletom nov rekord. Drobne vesti Barcelona, 19. novembra. Jutri bodo volitve v katalonski jiarlament. Berlin, 19, novembra. Državni svet je sprejel »klep, s katerim obsoja zlorabo državne oblasti proti raznim nemškim deželam. Sklep je bil sprejet z relfko večino. Pariz, 19. novembra. Dsvi je policija v predmestju Saint Honore preiskala stanovanje zastopnika inozemske banke. Gre za nove davčne utaje, ki pa niso v zvezi z dosedanjimi. London, 19. novembra. Danes jc eksplodirala bomba v telefonskem kiosku v Kingstonu blizu Londona. Človeških žrtev ni bilo. Lodz, 19. novembra. AA. Minulo noč je zgorel eden izmed največjih tukajšnjih parnih mlinov. Vsa pomoč gasilcev je bila zaman. Škodo cenijo na milijon zlotov. Okoliške silose se je gasilcem posrečilo obvarovati pred ognjem. Berlin, 19. novembra. Ravnatelj najpomembnejše nemško letalske družbe Wronsky je izjavil, da ne bo dolgo, ko bo Berlin oddaljen samo Se tri dni od Šanghaja. Moskva, 19. novembra. Na Kavkaškem so bili tajni manevri sovjetske vojske. Prisostvovali so jim tudi vojaški delegati iz Nemčije in Italije. Napulj, 19. novembra. Trocki je davi ob 6 prispel na parniku »Praga« iz Pireja v Napulj, Na potovanju ga spremlja njegova žena. Na potnem listu sta se Trocki in njegova žena vpisala pod imenom zakonca S«dov. Škofovska konferenca Zagreb, 19. nov. i. Skofovka konferenca se Je nadaljevala vteraj in dane* dopoldne in popoldne. Seje trajajo nd 9 do t popoldne in od 5 ilo " i večer. Konferenca najbrž ie nocoj ne bo končala svojega dela in bodo škofje ostali v Zagrebu še do ponedeljka. ko ho saklju6eua seja. Zvečer odpotujejo iljemno • konlerenre le oni ikofje. ki ne morejo odgoditi ie prej napovedanih oliUkov. Take odpo-tnje s splitskim brsotlakoin dr. Itonelačič, ki se ii Splita odpelje v Vrgorac, kjer slavijo 200 letnico Čudodelne Matere hoije. ki jo bo kronal. Poleg splitskega Škota odpotuje ivečer tnrii »arajevski nadtkot dr. Sarič. Ostali škofje odpotujejo v ponedeljek in torek. Kakor čnjemo, potujejo r Split v«l dalnmlin-ki ortlinariji. kjer bo v sredo ijuiraj sestanek pri dr. nonetacifu. kamor zahajnjo ordinariji na stojo Iclno pokrajinsko konferenro. ki jo imajo . vsako leto ob priliki konference celokupnega epi-j skopata. Ta konferenca bo letos v Splilu in ne v I Zagrebu it razloga, ker splitski škol ne more dalje ! časa izostali. Na jutrišnji svečani proslavi kv. Al-; berta Velikega v svetišču Matere l»otje l,o daroval pontifikalno sv. maAo dr. Starčevi*, udeleiili pa se . je bodo vsi dalmatinski škofje. Parlamentarne vesti l Belgrad, 19. nov. 1. N.i današnji skupščinski seji je ogromna večina narodnih poslancev proglasila dr. I I i č a za poslanca v okraju Otočac. Prihodnja seja ho v torek dopoldne. — Senat se je razSel in bo sklican zopet pismenim potom. Belgrad, 19. nov. 1. Iz poilamkega kluba JRKD je izJtopil poslanec S t a ž i č ter najavil svoj pristop v Jugoslovanski narodni klub. Pojasnila o pomožni akeri Ljubljana, 19. nov. V popolno razumevanje na-| menov, radi katerih je bil ustanovljen. Osrednji pomožni odbor dravske banovine, se pojasnjuje, da j pomožna akcija tega odbora ni omejena le na pomoč brezposelnih delavcev, ampak 6e bo raztezala tudi na vse ostalo prebivalstvo, v kolikor je ogroženo v svoji prehrani po sedanji gospodarski krizi, zlasti tudi na podpore potrebne male poljedelce. Kaj je še bolj potrebno7 Včeraj smo poročali iz Belgrada. da Je p ros v. ministrstvo srednješolskim dijakom naložilo naslednje verske dolžnosti: Da bodo morali vsako nedeljo hoditi k obvezni šolski maši, vsako leto trikrat k spovedi, da bodo praznovali vso pratnike, ki so po rimskem kodeksu zapovedani itd. Lepo je to od gospoda miuUlra. čeprav vse to pri nas verni dijaki že opravljajo. Zdi sc uain pa, odukn. To jo prva stvar! Se bolj potrebno, ker je nujno in pereče, bi Pa bilo. ko bi za krščanski poduk in duhovno življenje tako vneta prosvetna oblast tudi v drugih prosvetnih in kulturnih zavodih |*xkrbola, da bi versko-nravnim nazorom bilo zadoščeno. Ali naj velja versko-nravna vzgoja, katero zaradi splošne rnzrvanostl priporoča prosvetna oblast, le tn srednješolsko mladino? Ali j« duhovni in moralni razvoj mlade generacije omejen le na Miri etene šolskega razredu? Ko bi to bilo, bi morda gorenje naredbe in okrožnice prosvetne oblnMi pomenile nekaj. Ampak mladina se ne vzgaja le v šolah, ntnpak je njena duhovna rast morda še bolj ko od šolske vzgoje odvisna od splošnega moralnega ozračja, ki Ima mladina vanj dostop. To splošno moralno ozračje pa kužijo elementi, ki so se jim zadnje Čase odprla vrata naših kulturnih hramov. »Naturnost , ki se na ostuden način vlači pred vso javnostjo v našem gledališču, ubija versko nravno prizadevanje v*eh. ki »e trudijo, da bi našo mladino ohranili moralno zdravo in čisto. In to se vse vrši v zavodu, ki v njem odloča taista prosvetna oblast, katera v strahu za vzgojo nove generacijo priporoča versko-uravno vzgojo po šolah. Poglavje o veroučiteljih in pa afera v ljubljanskem gledališču nam dokazujeta mnogo vzgojnih neskladnosti, ki izvirajo iz enega dejstva: Več ko goli birokratični predpisi je duh. ki naj oživlja vzgojno delo vseh, ki so za to poklicani. Tega živega duha pa žal, promnogokrnt manjka. Zato doživljamo te dni to sramoto. Zahvala Vsem, ki so počastili spomin našega očeta, gospoda Josipa Grudna trgovca in sočuvstvovali s težko udarjeno družino: iskrena hvala. Šmartno pri Litiji, dne 19. novembra 1932. Vdova Antonija Gruden. Hčerkica Metoda.