V NAŠI DRŽAVI. Imenovanje dveh novih banov. Dne 11. septembra je prispela iz Beograda naslednja vesela vest: Z ukazom kr. namestnikov v - imenu Nj. Vel. kralja Petra. na predlog predsednika ministrskega sveta g. dr. Milana Stojadinoviča je vpokojen ban dunavske banovine g. Milojko Vasovič, ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc pa je razrešen dolžnosti bana; za bana dunavske banovine je imenovan g. Svetislav Paunovič, državni svetnik v pokoju, za bana dravske banovine pa je postavljen g. dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani. Novoimenovana gospoda bana sta položila prisego nocoj ob pol 8. uri v predsedništvu ministrskega sveta pred g. predsednikom ministrskega svota. Za novega bana vardarske banovine je postavljen Ranko Trifunovič. Bil je že večkrat okrajni načelnik in je eden najbolj odličnih radikalov. Nekaj iz življenja našega novega bana. Dr. Marko Natlačen se je rodil 24. IV. 1886 v Mančah v Vipavski dolini. Gimnazijo je končal z odliko v Ljubljani. Na Dunaju je dovršil pravne nauke in postal doktor lota 1912. Že kot srednješolec in posobno še pa na visoki šoli je bil veitno rva vodilnem mestu med katoliškimi slovon&kimi visoko§olci. Leta 1919 ie »O3tal v LJubljani samostojen odvetnik in stoji od tedaj v prvih vrstah bivše SLS, v kateri je postal leta 1926 poslovodeči podpredsednik. Pri volitvah v oblastno skupščino leta 1927 je bil izvoljen za oblastnega poslanca in od oblastnih poslancev za predsednika oblastnega odbora. Pod njegovim predseds-tvom je ljubljanska oblast delovala najuspešnej© ter se veselila ožje avtonomije do razdelitve države na banovine 15. I. 1929. — V sedajnem političnem položaju jo g. dr. Natlačen ena najbolj vplivnih' osebnosti med Slovenci in bo zavzemal tudi v novi JRZ vodilno mesto ter bo kot ban mož na svojem mestu. Imenovanja novega bana se je razveselila vsa dobro misleča Slovenija, ki g. Natlačena iskreno pozdravlja, mu čestita in mu želi na tako važnem ter odgovornem mestu dolgotrajnega in z obiliiim božjim blagoslovom spremljanega delovanja! Minister dr. M. Krek med štajerci. V soboto dne 14. septembra se je pripeljal v Maribor g. minister dr. Miha Krek. V dvorani Zadružne gospodarske banke je bilo zvečer najlepše zborovanje, katerega je otvoril, vodil in zaključil g. Franjo Žebot. Govoril je ob splošnem navdušenju in odobravanju g. minister dr. M. Krek. V nedeljo dne 15. septcmbra sta se vršila v Križevcih pri Ljutomeru in pri Sv. Lenartu v Slov. goricah najboljše obiskana ljudska tabora naših mož in fantov. V Križevcih je govoril g. minister dr. M. Krek. dr. J. Leskovar iz Maribora irt Injnii. stranke Marko Krajnc. Zbranili je bilo nad 2000 naših najboljših ljudi. Pri Sv. Lenartu je pozdravljala in odobravala izvajanja govornikov ministra in našega Žebota nad 3000glava ljudska množica. Politični tabor v Konjicah. V nedeljo, dne 22. septembra, po rani sv. maši je v Konjicah velik politični tabor za ves konjiški okraj. Na zboru govori minister dr. Miha K r e k. Možje in fantje, pridite v čim največjem številu! Razširjena Ljubljana. Na predlog g. notrajnega ministra je podpisan ukaz o združitvi najbližjih okoliških občin z Ljttbljano. Pod veliko in razširjeno Ljubljano spadajo občine iz okolice: Moste, Šiška, Vič, južni del Ježice, Polje, Dobrunje in Štepanja vas. Novi celjski mestni svet je bil zapriscžen dne 11. septembra in je novi župan g. Mihelčič prevzel posle že dne 10. septembra od obeh dosedanjih županov. Harmonika — izobraževalno sredstvo! Slovenski narodni vzgojitelj škof Slomšek poudarja v svoji znani pesmi »Veselja dom« to-le: »Prav'ga veselja na rajanju ni: pijance, plesavce veselje beži!« Glasilo Zveze društev kmetskih fantov in deklet »Kmetski list« pa je drugega mnenja ter vneto zagovarja ples. Kar se tiče osebnega mnenja gospodov okoli »Kmetskega lista«, naj so preverjeni, da jim radi pripovščimo ples kot »izraz umetnostnega izživljanja«. Naj plešejo do najvišje umetnostne popolnosti! Kar pa se tiče slovenske ikmetske mladine, ji bomo vedno priporočali Slomšekova navodila ter jo svarili pred pijančevanjem in plesanjem po gostilnah ob »milih« zvokih harmonike. Ob takih prilikah se ne izživljajo »umetnostna« čuvstva, marveč prav mnogokrat čisto drugi nagoni. Kdor pozna kmečko življenje, dobro ve, ikoliko gorja je prišlo s plesišč. Ob koncu svoje vnete obrambe plesa izjavlja »Kmetski list«, da »naša« mladina mimo zabavljanja pojde na delo! Ali so plesne prireditve izobraževalno delo in harmonika izobraževalno sredstvo?! Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ) ima svojo osrednjo pisarno v hotelu »Pariz« v Beogradu. Vrhovno tajništvo stranke bo vodil g. Miloš Ivkovič, bivži generalni ikonzul v Rimu. G. Ivkovič je rodom Hrvat. Srednjo šolo je študiral v Ljubljani, vojake je služil v Trstu. Bil je profesor v Skoplju, odkoder je bil poklican od pokojnega Pa, šiča v zunanje ministrstvo. — JRZ bo imela v Beogradu svoje osrednje in dnevno izhajajoče glasilo. Po ostalih mestih v banovinah se bodo ustanovili tedniki, v kolikor se stranka ne bo naelonila na časopisje, ki že zastopa program in smernice Jugoslovanske radikalne zajednice. V DRUGIH DRŽAVAH. OSOLI VRELE KAŠE. Takšna ikaša jc Abesinija. Veliko mafikov — kaj pomenja ta prispodoba, je vsem jasno — hodi okoli nje. S svojimi gob&ki silijo v njo, da bi utešili svoj glad ali vsa' svoj pohlep. Niso vsi enake nravi. Edcn jc vojaško nastro- jen, da kar piha bojaželjnosti. Drugi je zmcrnejši, ker zna bolje krotiti svojo pohlepnost. Na zunaj najdostojnejši so velekapitalistični mački, 'ki prihajajo ne s kanoni, tanki in letali, marveč z milijoni. Dosegli bi že bili uspeh, ako bi jih drugi ne odrivali od sklede. Zaužitna pa še ta kaša ni za nikogar, ker še ni dovolj ohlajena. Ohlajevalnih poskusov je že bilo veliko storjenih. Poskušala je to ter še vedno poskuša mednarodna politika po svojih hladilnih ceveh. Uspeha pa ni bilo. V lanski zimi — iko jc pri nas zima, je v Abesiniji toplo — so se zgodili znani dogodki v obmejnem ozemlju pri Ualualu, kjer je v mesecu decembru pri nekem vodnjaku obležalo kakšnih 130 Abesincev in Italijanov. Kdo je ikriv? Abesinci so valili krivdo na Italijane, ti pa zopet na Abesince. Saj je na svetu tako, da nikdo noče biti kriv, marveč se hoče vsak lu-ivde iznebiti. In res v tem sporu nobeden ni bil kriv. Tako jo namreč odredilo mednarodno razsodišče, ki je preiskovalo te dogodke. Njegova sodba — salomonska — je ta: radi dogodkov pri Ualualu ne zadcne krivda ne Italijanov ne Abesincev. Sodba je bila sestavljena po receptu: Volk sit, koza cela. Recept pa le ni pomagal: abcsinska koza je do zdaj še ostala cela, toda volk je lačen. In dalje so se vršila posvetovanja, nasvetovanja, pretresovanja. Včasih se je to godilo v prijaznem tonu, včasih pa je volk maio bolj zarenčal, ikoza pa glasnejše zameketala. V tem mesecu je imela Zveza narodov z abesinsko zadevo dosti sitnega posla. Svet Zveze narodov je o njej razpravljal. Na obtožbo, ld je vsebovala največje abesinske grehe, je odgovoril zastopnik Abesinije, francoski profesor dr. Jeze — zakaj neki ima že tako izzivalno ime?! — z govorom, ki je bil povzročitelj velike jeze. Posledica je bila, da ga niso hoteli več poslušati. Sestavili pa so odbor petorice z nalogo, da temeljito prouči abesinski problem (vprašanje) ter stavi zadovoljivc predlcrge. V tem odboru &o zastopniki Anglije, Francije, Španije, Poljske in Turčije. Prvima dvema velesilama — Angliji in Franciji — pripada najvežja naloga. Saj smejo v mednarodnem koncertvi sodelovati kot proizvajalci samo velesile, manjše ali celo majhne države pa imajo samo nalogo, da nosijo in držijo note igralcem. Včasih tudi kakšna manjša država malo udari po bobnu, pa ji kmalu vzamejo udarilo iz rok. Tako svet upa tudi v abesinskem slučaju, da se bo dvema velesilama posrečilo pomiriti razburjene duhove ter svetu ohraniti mir. Ako pa se to ne bi posrečilo (trdno pa upamo, da se bo v interesu sveta in cloveštva to končno vendar lc posrečilo), bi imel tisti maček, ki bo pomolil svoj gobček v vrelo abesinsko 'kašo, težak, težak posel. Dva punta. Minuli teden sta bila udušena dva punta in sicer na Grškcm in na Portugalskem. V Grčiji v Atenah so nastopili nekateri višji oficirji proti prenaglemu monarhističnemu stremljenju podpredsednika vlade in vojnega ministra Kondilisa. Po udušitvi upo- ra je izdala vlada proglas in zatrjuje, da se bo vršil na Gršem plebiscit za monarhijo ali renubliko drugo ali tretjo nedeljo v novembru. — Poskus upora je bil zatrt in v kali udušen na Portugalskem, kjer je zvedela vlada pravočasno za pievratne namene zarotnikov, ki so se bili strnili v skupno protirežimsko fronto iz članov razpuščenih strank, iz tajnih delavskih organizacij, in tej zmesi nezadovoljnežev so pripadali tudi nekateri častniki. Arctirani so ikolovodje prevratnega gibanja. Cerkvena last v Mehiki zaplenjena. Predsednik republike Mehika je podpisal 14. septembra zakon, s katerim zapleni država celotno cerkveno premožonje: zemljiško posest, šole, vso opremo in svetc posode. Razlastitveni zakon se bo izvajal najprej proti katoliški Cerkvi, a za njo bodo razlaščene tudi druge veroizpovedi.