Katoli&k cerkven list. Danica izhaja I.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja ,o posli za celo leto 3 gld.. za pol leta I :ld. «« kr v .i^karnici sprejemal, i na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 ffld »I kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik. .*.de Dano. dan poprej Te^nJ XVII. V Ljubljani 1. listopada 1864._ i Asi 31. Ajdovska deklica v Ameriki. Doživel in zložil Fr. Pire. misijonar Ko v indijanski B«e deželi. Tukaj blizo Lakroa. Ajdom. ki v temi živeli. Milost aprebernjinja da, Jc rcenico kmal spo/.nala Tudi dobra deklica. Ktera veri se je vdala Vsa iz celega serca. Pridno se je naučila. Kar kristjanu treba je. Kerst in milost zadobila . Kdaj pa čast Bogii daje. Kmal gorečnost razodeva Sc v pobožni deklici. Jo ljubezen Božja ogreva. Tlijc v sveti dušici. Je pohlevna in ponižna, Greha skerbno se boji. Kakor rožca paradižna V Božjem verticu stoji. Rada v cerkev je hodila. Je molila prav lepo. Jezusa čez »>r ljubila . Iu služila mu /.vest«. V boštvu. čistosti živeti, Evangeljski svet spolnit'. In v nedolžnosti umreti. Bil njen sklep je stanovit. Taka čednost tu v pušavi. Deklice! vam lep je zgled; Bolj je anzel na višavi, Kakor človek na tem svet'. Njeni starši pa divjaki Za Boga ne marajo. Govor jih od vere vsaki Kazdražuje prav hudo. Večkrat zanje sem se trudil Jih za vero pridobit'. Učil. prosil, nič zamudil. De b? jih mogel ooiečit'. Pa besede niso zdale . Le prevzetno govore; Serca njih so kakor skale Za spoznanje ble terde. Nisem nesel druj'ga sabo Kakor žulaste pete. Sam tolažil sem se slaho: ,.Tak-le misjonarjem gre!" „K' išemo zgubljene ovčicc. Dc rešili l>i jih zmot. (n oteli njih dušice V indijanski ti samot'; „Ene koj k nam pribeiijo, Drugim zor '•n je naš glas; Ene drujkrat se dobijo. Dru1oje truplo pojde v perst ; \ender zmiraj bom žal vala. Dokler Vas ne vmijc kerst." To je starše prav ganilo. Božji klic poslušajo. Serce se je omečilo. Svctga kersta prosijo. Deklica jc obolela , St* je vlegla v malo dneh; Smertna misel ni grenela, Ker vesti težil ni greh. Starši jamejo ž il vati . Svoje grehe objokvat' . In na pot se pripravljati, Bolno k meni pripeljat. Na saneh sta hčer peljala. Iii jo meni izroč'ta; Sta kleče oba jokala . Iii za kerst me prosita. Tak-le Božja milost sveta Nejevernike meči. Večkrat čudno razodeta K veri zmožne jih stori. Ko sta nauk razumela In spoznala Božjo čast. Sta z veseljem kerst prejela. Greha studila pošast. Deklica pa vsa vesela Milost Božjo zdaj časti, ki nje prošnje je sprejela, De ji starše prerodi. Al že stiska jo bolezen , Ji prihaja bolj hudo; Božja sije ji ljubezen . Ženin klice jo v nebo. Ona v d viški se serčnosti V voljo Božjo vsa poda. Zadnje prejme šc svetosti. Je za smert pripravljena. Si podoUic k sten pripela Zadnji je življenja dan. Kakšen vprašal' me hitela Bil je teh življenja stan ? Zdaj svetnikov djanja, želje \ se razločno ji povem. Tud nrbrsko njih veselje. Ji razkladam, koljknr vem. Od ljubezni Bo/je vneta Se clo smerti veseli. Biti med nedolžne Meta. Priti k Z*nina želi. Se ročice oslabljene .Meni. staiišem pmlii, Za dobrote zadobljene llvali z ginjen fa serca. Nam je tcidno obljubila. De prosila bo Za nas. Naj nas čednost lo blažila. Ajdje |-ot-lušali glas. Sejme /.diltke še polglasne, Zc se I oci itu-ica. Prav lep.'» življenje vgatne. \ temo se ko zvezdica. Satan mora preč bežati. Nima lukaj nie obrest . Treba ji ga ni l>ati. Bla je š« nedolžna vest. Angelci so pristopili Na vosilo in poklon . Lepo du^o so spremili Med častjo pred Božji tron. Nisem vidil katolika. De bi živel tak sveto. Ino tud se nc bolnika. Ki bi v mira! tak lep«. Duša ta je šla vedela Brez zaderžka v sveti raj . \ ene nar lepši jc prejela. Jo bo zaljs il vekomaj. Menim. de zdaj ona prosi Zlo za nas liospod - Boga. Ki po ti pohlevni rosi Rodovitnost veči d.i. Starši 'n druji zdaj obilno l.epi zgled posnemajo. In neverni bolj številno Sveti ktTsl prejemajo. Verni oče ves začuden Milost Božjo prav časti . In za hčerjo iti struden V večno slavo hrepeni. Nosi rožni vene •) n« vrata . In ga moli koder tre. Prejšnjo termo znancu . brata Med solzami dopove. Po pušavi ajdov iše. Dobre -vete vsak mu da. Srečo vernikov popiše. In jih k meai pri pelj*. Tak - le Kožja mi dobrota Poru ara v cev pridobi. Terdovratnost liude pota Zapu.-tiv.ši k men bezi. To prigodbo. ljubi znanci! Popi>uj«ni vam zvesto. De veste, kak Indijanci Tu žive. merjo lepo. Naj se milost Božja znani In prečudna vere moč. Ki sc vidi nad Indjani. Kadar zmot jim zgine noč. O dr mogel bi jeM Kranjccm Indijaiie tje poslat". In v«im mlačnim in zaspancem Za gorrci zgled jih dat'! O dekleta! posnemajte Dolin: deklice ta zgled. In m* iz Indje poslušajte. Kakšen dajem jest vaiu »vet : Klere kriMu ste neveste In n dolžn - še zares. O li».lite vselej zveste. — Krono kaže vam z nebes! Poslušajte učeniki' . Posvečujte lepi Man. Pridno glejte na svetnike. Boljši hnd't« dan na dan ! l.e poniznoM brez blinjavc, Iu ljubezni zlati vir Znamnje čcdnoMi Ma prave. Du*i da.Ma terdni r.ir. I.r ponižnim Bo; odpira \ zaklade iz nebe». Božja milost jih podpira. De pokužni so žare?. Ho;, kater nikolj ne laze. Bmle Vslisal v.»elej va« , I'e »f >»*rce »»m1 »kaže. De ponižno je zare-. In v ponižnosti sklenite barvat bilo lilijo, Zi-n na Jezu>a /volile. Njemu strezite zvesto. Naj kdo tadi vse po«kaša, Re« ni dražjega nikjer. Kakor je nedolžna duša. Ki je Jezus ajen pastir. Kakor seraf Bogu zvesta, Hči je svoj'ga Stvarnika, Jezusova je nevesta, Tempelj svetega Duha. Kožca tavžentkrai jc srečna. Jo napaja Božji duli ; Mana tam jo čaka večna. Ker kerubov ljubi kruh. De hi vender bolj spoznale Čiste duše svojo čast. Za ves svet bi ne menjale. Kar jim da deviška slast. Kdor želi tc 6rečc prave. Naj sc Jezusa derži. Naj spolnuje vse postave ; Vsac'ga greha se boji ! Ktera hoče vselej imeti Modre d vice žlahtno ime. Mora za Boga goreti. Lampira vgasnit' ne sme. Ktere pa ste že zgubile Dragi biser čistosti ln ste pravo pot zgrešile : Išite miru vesti ! K Bogu urno se vernite , Vse v solzah prosite ga, S pokorjenjem grehe zmite. De vam zopet milost da. Ves čas vašega življenja Britkc solze naj rose. De sc rcš'te pogubljenja. De vam sveti raj nc ugre. Po keršansko vsi živite. Bog vaš cilj in konc naj bo; Bolj za dušo vsi skerbite. Kot za časno, za telo. V greh nikolj sc nc v račajte, Zatirajte hudo straM. \sili sku>njav se ogibajte. Delajte Bogii na čast! Pripravljajte se za večnost , Dokler milosti je čas. Vaša delaj zdaj gorečnoM. Dc bo dobro tam za vas. Blagoslov vam pošljem Božji. Vedno naj na vas lije, De v Gospodu vsakter ložji Tu živi ino vmerje. Vi pa ca-me tud molile. De l>i spolnil prav svoj Man. >e na-me ne pozabite. Ko pokoplje me Indjan I. a k r o a v Indii 1. vel. travna l*v)6. Slovo romarjev od .Matere Božje. (Se poje na Planini. Zložil ?). Zazvonilo je premilo. Z«oni pojejo slovo; t »« preteka, rane »eka. Serce mi je žalo*tno. Kaj zasjalo. solnce zalo, Si zbudilo dneva svit? Noč bi bila mi branila Od Marije sc ločit'. Ura bije. od Marije Moram že slovo jemat?. Bog sam večin ve. al srečin Pridem gor se. ljuba Mat'! Kje število vsih, kar bilo Romarjev še tukej je. K' so jokali, pribežali Na Planino k Materi. Ta so bili; — povernili Niso nikdar se nazaj . Zemlja draga, Mati blaga! Al te vidim še kedaj ? Če zdihajem. se zročujera. In se zadnjič tu solzim: Bog ie ob vari na altarji — Pa naj serce zapustim ! Serce moje naj bo tvoje. Srota v dar ga tebi da. Sem tak reven, pa pohleven: Prosim, ae za verzi ga! Ne zaverzi, ne zaverzi. Moj ga revnega serca: Ti ga hrani, ti ga brani, Reši in zveličaj ga. Tvoja roka pa otroka Vodi, varje naj povsod; Ti v življenji, ti v terpljenji. Ti mi v smerti Mati bod'! Naznanila •) Koža i venec ali m o le k je roženkranc. gospoda misijonarja Fr. Pirea do milostnega škofa ljubljanskega, prečast. gospoda Jerneja Vidmarja. V Krov-Vingu v deržavi Mincsota, 3. kini. 1S64. Prečastitljivi, Milostni knez in škof! Iz hvaležnosti, ila sem bil v knežje-škofijskem dvoru ljubljanskem tako priserčno, Ijubeznjivo iu po očetovsko sprejet, iu za uudotuo tako dobrolljivo iu priljudno ravnanje z mano — me dolžnost veže, da svoje pervo misijonsko naznanilo tega leta preponižno ponudim Vaši knežje-ško-fovski Milosti, naj bi se ga ljubi misijonski prijatli v moji nepozabljivi domovini veselo vdeleževali. Naznanjam tedaj, da močni blagoslov Vaše knežje-škofovske Milosti. goreči spomin Vašega izverstnega duhovstva pri altarji Gospodovem, in vnete molitve za moje indijanske misijone mnogoterih pobožnih duš moje ljube domačije — vse to je iz djanja sv. Duhu nar bolj vesel sad rodilo iu je poslednji čas prav veliko dobrega storilo v moje obilno duhovno tolažilo. Nazaj grede iz Kvrope sem prav srečno popotval iu nenadoma prišel k svojim ljubim kristjanom francoskega , nemškega iu poliudijanskega misijona. Vsi so sc razveselili, ko so me zopet vidili, našel sem jih stanovitne v veri in djanji, in opravili so še s spodobno pripravo prav pobožno velikonočno spoved. Hvaljena bodi previdnost Božja, da o moji nepričujoč-uosti ni noben odrašen nepreviden umeri; dva moža v Krov-Vingu pa, ki sta duhovna prav potrebovala, sem na pragu v večnost še dohitel, kterih eden jc še v dan mojega prihoda umeri po prejetih ss. sakramentih, drugi pa je dva dni pozneje, dobro za smert pripravljen, v Gospodu zaspal. Se drug primcrljej me je močno veselil, da sem se pover-nil. Ko pridem v nemški misijon ob Plat-Rivcru iu obiskujem nektere nemške deržine obMisisipu, mi povedo, da neka nemška žena je za sinert bolna ter za pljučnico že skoraj umira; berž tje hitim in najdem polno hišo jokajočih otrok iu sosedov, ki so ženo milovali, da mora brez duhovne pomoči iu tolažila umreti. Ko v hišo stopim, so nehale vse solze. Našel sem ubogo ženo v nezavednosti: dal sem ji naj-pred sveti blagoslov, iu potem precej obiln datek iz svojega homeopatiškega zdravilstva, namreč ako ni ta. Kmalo nato sc jc zavednost tako dobro povernila, da se jc lahko spo-vedala in prejela sv. poslednje olje, ko sem ji pa še v drugo tega zdravila dal, jc do prihodnjega jutra čisto ozdravela in je prav pobožno k sv. Obhajilu pristopila. Ta žena me je že parkrat z veseljem in solznimi očmi zahvalila za otenje življenja in dušno očišenje; jest pa sem njeno hvaležnost obračal na pomoč iz previdnosti Božje, ktera vse okolišiue in primerljeje našega življenja v zveličanje naših duš obrača. Ko sem bil vse misijone svojih belih katoličanov obiskal in dobro oskerbel, sem se podal ua pot v svoje indi- janskc misijone, spremljan od dveh Indijanov, več kot 500 angleških milj pota. Popotval sem nekaj po vodi, nekaj peš po prav težavnih potih; zlo obložen in okovarjen, v veliki poletni vročini, obdajan z velikimi komarji in ter-pinčeti od njih strupenih zbadljejev, ves strudeu in oslabljen seoi srečno prišel k svojim ljubim Očipvanom, iu bil sem povsod tako priserčno in prijazno sprejeman, da sem lahko pozabil vsih pritežnost na popotvanji. V vsakem indijanskem misijonu sem najpred razdelil svoje darila, kakor navadno : možem malo tobaka, ženam šivank in sukanca (koncev ali cvirna j, ua pol golim otrokom koscev pisane robe za nove srajčice, svojim ljubim šolarjem pa kak dober grižljej. Obiskoval sem nadalje pred drugim vse bolnike v tistem kraju in jih ozdravil s svojimi kaj dobrimi hoincopatiškimi zdravili po Božji pomoči skorej vse prav naglo. To mi pristop k nejevernikom in kristjanom prav zlo zlajšujc. Za tim so naslcdvale moje pridige z molitvami in peljem v milem indijanskem jeziku po dvakrat na dan. Ves diugi dnevni čas se je prav koris' j obračal za šolo ali učenje odrašenih otrok v branji. molitvah in petji. Svoje šolarje o misijonskih obiskovanjih učim, le kolikor mi čas pripusti, vender pa pri Božji službi tako lepo pojejo, da meni in svojim staršem prav dopadejo in pretoči se marsiktera vesela solza. To po' sem Indijanom veliko oznanoval, kako potrebna jc katoliška vera, kakošne zveličavne nasledke ona ima. in pa kolike koristi in dobrote izvirajo iz sv. kersta. Vse sem jim spričeval iz besede Božje, iz živih zgledov nekdanjega in sedanjega časa. Zavračal sem svoje radovedne poslu-šavce tudi na znamnja, ki so se v prid njih spreobračanja na nebu prikazovale. V večer pred ss. tremi Kralji 1835 iu zopet 18(i2 se je bil prikazal sv. Križ, postavljen v polnem mescu, v prelepem rajskem sijanji, ovenčan z lepo mavrico. To verjetno naše indijanske nevernike ravno tako k Kristusovi veri kliče, kakor je nekdaj prečudna zvezda ua nebu tri modre iz jutrove dežele pripravljala Kristusa molit. To mojo izlago so si naši Indijani tako k sercu gnali, da so me povsod prosili, naj pri njih ostanem in jih tako dolgo učim. da se bodo mogli za stanovitne kristjane kerstiti. To pa mi pri sedanjih preobilnih opravilih ni mogoče. Razlagal sem jim pa tudi prikazen lanskega leta, ko se je bila 2s. grudna, v večer preti nedolžnimi otročiči, prikazala prelepa moštranca z vidno hostijo v luni v lepem nebeškem sijanji. Rekel sem namreč, da Jezus — prijatel malih — v dan nedolžnih otročičev z nedolžnim znamnjein ua nebu dandanašnje neverske otroke ravno tako kliče k kerstu in na pot zvelicanja, kakor jc še na zemlji živeč male k sebi vabil in jim nebeško kraljestvo obetal. Nato mi je veliko indijanskih mater nosilo svoje male kerstit in Kristusu darovat. Prav rad sem jih sprejemal v imenu Kristusovem, in ko so mi divji starši zagotovili, da bodo svojim otrokom v veri nasledvali, sem jih z duhovnim pre-rojenjem sv. kersta kakor nedolžne jagujiče s priserčnim veseljem preselil k blaženi čedi Kristusovi. Na tem prav težavnem pa silo tehtnem misijonskem popotvanji med divjimi Indijani sem prideloval prav veselega sadu. Veliko nejevernikov sem z Božjo pomočjo po dobro i/.\ol enih pridigah /.a terdno naklonil za sprejetje sv. vere, svoje katoličane pa sem dobro poterdil v spoluo-vanji verskih dolžnost; vender pa sem malo odrašenih ker-stil, ker sem bil s preobilnimi misijonskimi opravili obložen, in nisem imel dosti časa, «la bi bil nevedne divjake v verskih naukih zadosti podučil in kcrstil. Sem pa prav veliko otrok povsod slovesno kcrstil. . .. kterih števila vendar tukaj ne povem, tla kje ne zajdem v skušnjavo nečimerne dopadlji-vosti. ali pa v natolcevanje iieldagc hvalcželjnosti : Deus tantuin sciat. tjui operatur in nobis (le samo Bog naj ve, ki v nas dela), ker mi ubogi misijonarji smo Ic orodje v vsega mogočni roci Božji, tla so misijoni rodovitni. Tukaj, si mislim. me bodo gotovo marsikteri teoretiški gospodje teologi grajali in mojemu misijonskemu djanja oporekali, kaj da poprej keršujem divje neverske otroke, kakor pa njih starše. Veliko učenih bogoslovccv namreč tako djanjc ali prakso prepoveduje, kajti taki otroci kerst onesvetijo, ako njih starši ueverniki ostanejo, ker otroci ne morejo ml neverskih staršev po katoliško odrejevani biti. Temu teologiškemu pravilu pa iz tisučerue skušnje nasproti stavim čversto in tieoveržljivo poskušeusko izjemo. Jest namreč, res tla, pri vsih spreobračaiijih divjih Indijanov vselej verski nauk pričnem s sreujskim poglavarjem iu ožciijciiimi možmi; vender pa nar mlajši otroke vselej keršujem nar perve iz njih deržine, potem po stopnji njh brate iu sestre, pa do staršev. Ta pot se mi vselej zdi naj hitrejši, da se neverska deržina ali pa cela srenja spreoberne in naši sveti veri pridobi. Zc o začetku svojega misijonskega djanja pri divjih Otavancih iu Očipvancih sem opazil, kako močno starši svoje otroke ljubijo, šc prav posebno naj mlajšega, ki ga iz priserčnosti ..zajčka" (vo-bos) imenujejo. .Mati svojega uaj mlajšega otročica vedno in vedno v naročji nosi, dokler nc more tekati; poljubujc. objemčka z vso priserčuostjo svojega majhnieka, in ravno tako ljub jc mali zajček tudi vsi družini. Ako jc tak der-žinski ljubljenec keršen, je misijonarju lahko tlelo vso deržino k veri spreobernili, ker vsi udje kake deržine i/, serca žele lepe sreče svojega ljubljenčka vdeležiti sc. S koper-ncnjcin pričakujejo časa, tla bodo keršcui, naj jc mali ker-šencc živ ali merlcv, ker z njim vred žele srečni bili. Ako pa tak otrok pred kerstom v nejeverstvu umerje. potlej mati tako silno objokuje svojega zajčka, tla se «lo kervi v roke grize, mož pa si iz žalovanja vsak dau skoz celo leto obraz očerni z ogljem, iu vsa deržina žaluje za mertvim ljubljencem. Taki ncvciski deržiui bi misijonar zastonj ponujal sveto vero iu oznanoval priti sv. kersta ter njegove srečne nasledke povzdigoval, ker jim kerst odvzame upanje svojega ljubljenca v drugem življenji viditi. Nekteri zgledi iz sku-njc bodo mojo na videz narobe, pa vendci nar boljši šego zastran kerševanja neverskih otrok še bolj opravičili, l.eta 1S41 grem iz svojega stolnega misijona pri Krivem drevesu t Arbrc eroehe) v deržavi Mičigau pri divjih Otavanib na podružni misijon v Giand Travcrs zav oljo spreobračanja (div jakov j. in naletim iiejc-vernico na smertni postelji zavoljo presilnega žalovanja, ker ji je bila hčerka umcrla. Podučcval sem bolno v katoliški veri z vsem trudom in prizadevnostjo, ji nebesa iu pekel popisoval, jo opominjal da naj sprejme vero iu kerst. ter iskal pridobiti njeno ubogo dušo: pa ni bilo mogoče. — zmiraj je odrck»vala iz tega vzroka, ker je njeno dekelcc brez kersta v iieverstvu umeilo. t uicrla jc iz ljubezni in žalovanja za svojim otrokom v neverstvu... Drug primčrljcj , ki se kaj dobro poda k mojemu misijonskemu djanju. se je dogodil tukaj preti :t leti. Pri«da je tu sem indijanska neka deržina, zboli in umerje pa njen nar manjši otrok v indijanskem stanovanji blizo moje hi*c. Vender pa sem bil umirajočega otročiča uu privoljenje staršev kcrstil in ga keršansko pokopal tukaj ua pukopališu. Njegova žalujoča mati jc vsak dan hodila uu grob jokut po mcrtvciii sinku. Neki tlun stopim k nji in jo vpra-am. zakaj tako nezmerno žaluje za svojim otrokom. Ona pa mi je odgovorila: ..Moj zajček je zmiraj tako rad — ruti jedci in jest sem gu zmiraj dobro nasitovala; zdaj moj zajček žc osem dni leži v grobu brez kacega živeža. — pač mora tedaj lačen biti, ker ne dobi nič jesti!" Razjasnil sem ji. da merlič nc potrebuje nič živeža, ker v tihem spanji počiva. dokler nc bo sodnji dan zbu-jen, ter bo kakor lep angel živ i/, groba vstal; — njegova lepa duša pa sc v nebeški svillobi pii ljubem Stvarniku vsa srečna razveseljuje, ter jc zmiraj uasitovana iu nikoli lakote nc terpi. Tako potolažena mi icčc: „< c jc tako. ljubi oče, li piincsem tudi svoja druga otroka h kerstu. in potlej »prejmeva vero in kerst tudi jest in moj mož, da vsi pridemo k mojemu zajčku v nebesa iu ue bomo nikoli več lakote terpeli. Tako je naj manjši otročič v moje tolažilo v kratkem času k veri in kerstu za seboj potegnil celo deržino. Ne smem pozabiti, da bi še enega lepega, tukaj primernega dogodka ne omenil. V Grand-Travers-u na Mičiganskem pri Otavanih je živel prav imeniten nevernik s svojo ženo in deseterimi otročiči. Večkrat sem ga o svojem misijonarjenji obiskal in iskal ga z učenjem in spodbudovaujem za katoliško vero pridobiti; vselej pa mi je dal sumljivi odgovor: „Panima nagač — potlej pozneje." Obkrajšati ,,1'anima nagač," dobremu možu svetujem: naj mi Ic svojega naj manjšega otroka precej zdaj da kerstiti in ga velikemu Duhu darovati, pozneje pa vsak mesec enega večih otrok za njim. dokler ne pride versta na mater iu na njega. Smeje mi da roko privnlivši; in tako se jc res godilo. .Mali ljubljenček jc privabil blagoslov lložji v hišo, ker od tistega časa dobri starši nobenkrat keršan-skega nauka zamudili niso in njih otroci so pridno hodili v šolo. in skoz leto, in dan jc bila ccla prav dobro podučena der-žina cisto spreobernjena, keršena in olikana ali civilizirana. Ker sc jc pa ljubezen te dobre deržine med seboj s ker-šanstvom šc veliko holj vnela, je rekla mati te deržine, da bi ne imela mini, ako bi vse dni do konca življenja ne vidila svojih otrok skupaj pobožno živeti. Pridni mož jc torej zidal dvastropuo. toliko hišo za svoje otroke in vnuke, da s pomnoženimi mlajši vred do smerti staršev lahko vsi skupaj ostanejo. Pač vesel sem bil o svojem odhodu iz Mičigana. ko sem imel samo v tisti hiši štirdeset katoliških oseb ene same prav pobožne deržine, ki sem bil vse jest kerstil. Deo gratias — hvala Bogu! Tudi druge neverske deržine so posnemale zgled uuc oblagodarjenc rodovine, iu moja šega v spreobracanji ue-vernikov je bila od Boga lako obilno oblagodarjeua, da jc bila imenovana srenja v dveh letih vsa katoliška. Enako sc jc goddo z druzimi misijonskimi občinami pri Otavanih: v l."> letih jc bilo spreobernjenje skorej čisto dopolnjeno. Kavno ta misijonska šega pri spreobracanji divjakov mi služi tukaj pri Ocipvanih; odrašeue začnem učiti, otroke pa precej kersevali. samo da mi starši privolijo. Tako vselej po naj krajši poli svoj namen dosežem. Misijonar mora delati z divjaki svojega misijona, kakor previden pastir s svojo čedo. V lepem novem ovčnjaku pripravi svojim ovčicam dobre piče za zimo, jih kliče in vabi notri: pa zastonj: tudi za hrczovcc nc marajo, da hi vanj šle, ker se jim bolj prileze prosto okrog letati iu po navadi v zelenem pa-ti se. Obide pa pastirja dobra misel, vzame v naročje tiar mlajšega jagnjiča in ga nese v ovčnjak; mati heketa za svojim ljubljencem, zanjo gre oven. pa tudi vse druge enako store ler gredo notri, kjer so mraza in volkov obvarovane, kjer jih ljubi pastir z vsem oskerbljuje, da pri dobri klaji prav zadovoljno žive. Po taki poti sem svoje ljube Olava - ludijaue v Miciganu v kratkem času z Bo/jo pomočjo spiavil v ovčnjak Kristusov, in s to misijonsko šego upam tudi uboge divje Otipvane sklicati v ob-če-tvo svetnikov. Tukaj pa sc odseda to delo veliko bolj počasi kakor tamkej. ker tukaj je moj nograd veliko veči, misijonski pomocki pa so veliko manjši, in tudi moja moč dosti slabcji memo tamkej; še zmiraj namreč sem tukaj čisto sam z dvanajst misijoui te/.ko obložen, ki ni mogoče da bi mogel po potrebi vsim kaj. Ob koncu tega mesca se nadjam v pomoč pridnega č. g. Bulta iu dveh novopo-svecencev, ki bodo z menoj delili težko misijonsko butaro. <1 ko bi mi Milostni knez in škof blagovolili sem poslati par gorečih aposteljnov iz svojega preizverstnega duhov-stva, potem bi doživel še to tolažilo, da bi pred smertjo vidil ocipvanski narod spreobernjeu. Fiat, fiat! Priporočevaje pa se v Vašo dobroto in milost, se z nar večini spoštovanjem podpišem Vaše knežje - škofovske Milosti prepokorni in prepodložni sluga Frančišk Pire, kat. misijonar. Bjer je naj veea sila • die Božja roka mila• (Resnična dogodba iz dni francoske prekucije.*) Neštevilne strahovite morije pripoveduje zgodovina iz prežalostuih časov francoskega punta. Lasje sc človeku jezijo in merzli mravlinci mu mergolijo po herbtu. ako sliši ali bere, kako so klali in mesarili v onih strahovitih časih nečloveški trinogi nedolžne žertve. Ce pa je Božja previdnost tudi pripustila take gnjusobe, jc vendar v sredi najhujših nevarnost marsikakega rešila po očitnem čudežu gotove smerti, iu s tem poterdila staro-veljavui pregovor: Kjer je naj veča bila, Je Božja roka mila. — Zmed stotero izgledov nate, blagi bravci naše spoštovane „Danice," tukaj-le eno resnično dogodbo iz unih časov. — Zazoril jc bil v zgodovini kervavo zaznamovani dan 2. kimovca 1792, dan o kterem je bila zlasti po pariških jetnišuicah grozovitna iu splošna morija, pravo mesarsko klanje. Ne obdivjaua, ampak resnično obsedena je mogla bili tisti strašni dan pariška kervoločua derhal. Kavno tega jutra zve Marjeta Bizard, mlada gospa premožnega pariškega uiestjana. da tudi njen preljubljeni spovednik, pater Evstahij, je umorjen v karmeliškem samostanu. Pater Ev-stahij, sin nekega kraljevega strežej a, je slovel kakor nenavadno vnet in goreč duhovnik; bil je toraj od vsih, ki so ga poznali, neizrekljivo ljubljen in spoštovan. Bolj pa, kakor morebiti vsi drugi, je čislala gospoda omenjena Marjeta. Iu kaj bi ga ue? Sej on je bil njen v pričetku nesrečni zakon v srečnega spremenil, ker je s svojo gorečo zgovornostjo, pa tudi z lepimi krotkimi opomini njenega lahkoinišljcnega, faladračastega in zapravljivega moža v čast vrednega, marljivega, varčnega in zvestega moža prerodih Marjctiua hvaležnost jc bila toraj silo velika, ueiz-rekljivo toraj tudi njeno prestrašilo zavzetje in njena serčna bolečina pri naznanilu o strahoviti smerti njenega ,,angela varha4*, kakor je namreč patra imenovala. Marjeta jc bila prava, iskrena katoličanka, žena moč-nodušiiegu značaja. S samim jokom , s praznim tarnanjem si ni upala vtolažiti žalosti svoje, kaj več hoče in mora storiti. Njen sklep kmalo dozori. Ker ni mogla umorjenemu spovedniku z drugim več pomagati, je hotla mučenika saj v smerti častiti ter pripraviti mu spodoben grob. Al kako zamore kaj taccga? Obsojcnce očitno spoštovati ali celo slovesno pokopavati jc bilo ravno toliko, kakor rado-voljno sam dati glavo pod rabeljtiov meč. — Drugo si toraj Marjeta izmisli. V njeni hiši je stanoval tačas po vsem Parizu dobro znani in zlo čislani rauocelnik, gosp. Makarij Framont . ki je bil tudi iskren prijatel Evstahiju. Marjeta sc posvetuje z doktorjem, kako bi zamogla dobili uiertvo truplo ranjega spovednika, da bi ga zakopala v svoji pod-zemljski kleti tako dolgo, dokler bi se časi ne spremenili iu dopustili spodobni kristjanski pogreb. Frainont si izmisli kmali dobro zvijačo. Sklene namreč, truplo mertvega kar-mclita poiskati ter ga kupiti, češ, da potreboval bi ga za anatomiško preiskavo in svojo umetnost. Njemu kakor ob-čezuanemu zdravniku sc je dalo kaj tacega brez težave in brez vsega suma doseči; Marjeta z veseljem dober svet poterdi, iu ranoceluik zdajci prime klobuk in palico ter se brez pomude odpravi na pot. — Trupla umorjenih so vlačili takrat dalječ zunaj Pariza v globok skalnat prepad, imenovan ,,Fossekamor so jih brez vsega cerkveuega obreda in tudi zagreba metali kakor poginjene žvinčeta. Framont hiti v ulico, ki je deržala proti jami, ,,Fosse," in sreča mu je prijazna; na enem izmed pervih vozov, ki ho peljali umorjene mertvece, zapazi truplo svojega nesrečnega prijatla, spoznavši ga po proti njemu zasukanem, blagem, s kervjo oblitem obličju. Serčno stopi k vozu in pravi, da rad bi si kupil kacega mert-veca za svoje potrebe. V hipu ga obsuje poživinjena truma pijanih rabeljnov. Eden zamolklo zakriči va-nj in reče: „Pravo ! vidim, da tudi ti si izmed naše verste, brate krispusavec; zatorej se ti bo tudi po bratovsko postreglo. Al čuj! z enim mertvecem ni nič, vse inoraš vzeti, celo našo voznino, kar jih tle gor imamo; poštenega števila jih jc deset, in vsacega dobiš za meršev denar, zastari cekin, edino kar je iz starih časov še za rabo." — Komaj zmaga doktor znotranjo grozo o takem divjem besedovanji, vendar pa zasuče po vetru plajš in s srečno ponarejeno sirovostjo pravi: „Vi ste vse preveč dobri in postrežni, bratci! — Mož beseda! tuje moja roka in kupčija velja! Nate deset cekinov, ker pa zdaj za takrat le enega trupla potrebujem, vas prosim, druzih devet tirajte naprej, ter jih zdegajte na moje plačilo v „Fosse." S satanskim krohotom pohvali pijana derhal besede doktorjevc, Framont jim uašteje denar, iu oni mu ukažejo, naj si zdaj zbira po prosti volji. Z umno zvijačo zaznamva truplo zaželenega mertvega karmelita, in brez vsega ugovora ga mu denejo z voza na tlak. Dva najeta težaka zdajci vzdigneta merliča ua široko desko in neseta ga z doktorjem domu. Položivsi merliča sred izbe urno doktor težaka z dobrini plačilom odpravi, potem pa koj hiti Marjeti nazuanit srečni izid svoje dosti nevarne kupčije. Polna žalnega veselja hiti blaga gospa z ranocelnikoin v njegove sobe, da bi vidila obličje svojega prepoštovanega spovednika še enkrat v smerti, in tudi osnovala priprave za začasni njegov pokop. Al kako neizrekljivo je bilo zavzetje Mar-jetino in dokterjevo, ko se o njih vstopu v sobo pater Kv-stahij z deske, na kteri je ležal, siccr s kervavim obličjem in zamazano obleko, vendar pa čverst in zdrav vzdigne, na kolena šine iu s proti nebu povzdignjenimi rokami in iz globočine duše Boga za rešitev prične hvaliti. Veselja pre-sunjena tudi Marjeta in Framont poklekneta, sklcnivša sc s hvaluo molitvijo otetega prijatla. Oez dolgo šc le kar-melit vstane iu zdaj z naj gorkcjšiuii in naj iskrenejšimi besedami izreče tudi zahvalo svojima rešenikoma, ob enem pa čudoviti primerljej tako-le razjasni: „Ze je bila morivna sekira zaslepljenih, napol zdivja-nih in pijanih grozovitnežev veliko mojih bratov in soterpi-nov poklala in jih na mostovž skupaj navlekla; že sem bil, slednji trenutek enake osode pričakovaje, svojo dušo milosti Stvarnikovi izročil, ko mi hipoma nekaj, sladko iu prijetno ko angelski glas, prav razumno na ušesa zašepta besede: „„Bodite priprosti kakor golob in modri kakor kače."" — Začudeno poslušani, pa po kratkem poiiehljcjti pravi kakor z višav doneč ravno taisti glas: „..Zvcmi sc ua tla med poklaue sobrate!"" Nanagloma šinem iz svoje izbicc, iu ne da bi ?uc bil kdo zapazil, padem med merliče. To meje rešilo. Tu tedaj sem ležal med kervavečimi trupli, ki so trepetaje pojemali zadnje zdilie. Kmal navlečejo novih po-klanih žertev; ramečejo jih poleg mene in na mene. iu kmali sem bil čez in čez s kervjo polit. Tam sem ležal precej dolg iu strahovit čas; zavednost me zapusti, in še le takrat sem se zopet zbrihtal, ko sc je pričelo uakladanje na vozove. Bog mi je dal moč, da sem skoz in skoz zamogel ostati potajeu. Bil sem tedaj kakor mertev k mertvim prištet in z njimi vred na voz trešen. Ali težko kaj bi mi bila poslednjič vsa zvijača pomagala, zakaj v prepad „Fosse" zadegati bi bil našel ondi gotov pogin, ako bi me vidva s svojo nepoplačljivo dobroto in skerbjo ne bila rešila." — Pater Kvstahij je ostal potem nekoliko časa pri svojih dobrotnikih v Parizu prikrit, in z njih pripoinočjo je pobegnil kasneje srečno iz Francoskega. Po vstanovljenem iniru in redu se je vernil zopet v Pariz, kjer je živel, zvest svojemu poklicu, še mnogo let zdrav in zadovoljno. Svojim dobrotnikom je bil serčno hvaležen do zadnjega trenutka svojega življenja, in ko umerje, zveršila je blaga Marjeta Bizard svoj že pred mnogo leti — v strašnih kimovcovih dnevih storjeni sklep; preskerbela je namreč svojemu duhovnemu učeniku in prijatlu slovesen pogreb iu vredno zadnje počivališe na pokopališu ,,1'ere Lachaise" , velikem mertvaškem mestu pariškem. Poslovenil Rodoljub P o d r a t i t o v s k i. Ogled po Slovenskem In dopisi• Iz Ljubljane, Naprej, naprej! se vpije povsod in prepeva celo: Naprej zastava slave! Slovenec pa tudi gre naprej ali vsaj želi napredovati, želi sc olikati iu izobraziti v lepih vednostih in umetnijah. I.eto na leto sc šole polnijo iu čedalje več prihaja radovedne ali vcdoželjiic mladine iz vs^h krajev mile naše Slovenije. Samo na gimnazii ljubljanski je neki učencev 733 — toliko, da vse šole latinske — razun IV. iu VIII. — so dvoje, v vsem skupej torej 14 razredov. V 1. lat. šolo se jih je bilo oglasilo 154, in 13 so jih mogli izmed teh spustiti, ker zanje prostora ni bilo. Veselo je slišati. da tako vrejo skupaj slovenski tnladeuči v šolo; žalostno pa. da jih sprejeti nc morejo in jih pošiljati morajo iz Ljubljane — naprej ! V Kranju sc jih je bilo od konca le 26 oglasilo v I. razred. Zakaj tako malo in ali so vzroki tega le viiauji. ali tudi notranji, tega ne vemo. Prav pa bi bilo, da bi se ta reč premislila iu prevdarila, ker tolika množica, kolikoršua je na ljublauski gimnazii. ne bo mogla dolgo skupej os'ati in se od več strani že razodevajo želje, naj bi sc druga samostojna gimnazija napravila v Ljubljani kje pri sv. Ji-kopu, ter sklenila z ondotno samostojno normalko v prid in blagor slovenskemu narodu. Slovstvo. Večkrat je bilo slišati, kako všeč je bil preizverstni iu čisto izvirni ..Pogovor od spovedi" tistim, ki so ga nasproti prebirali v ..Danici." Gospod pisavec M. Smidej jc dal nekaj malo iztisnv posebej natisniti in le ka-cih 30 jc na prodaj pri Gerberji (po 40 kr.); kdor želi to dobro in lično knjižico skupaj imeti, naj torej hiti ponjo. Pač potrebno bi bilo kaj tacega zlasti v vsaki farni bukvar-nici. — Omenimo pa naj o tej priliki, da od ravno lega čverstega pisatelja pričakujemo v kratkem enako uličnega iu podučnega pogovora o drugi nc manj potrebni iu rabui tvarini. Take versko-nravne obravnave, v kterih se o današnjih omehljivih časih resnice, dolžnosti iu zapovedi svete katoliške Cerkve u e o v e r ž I j i v o vterjujejo , j a s n o iu v prijazni podobi razlagajo, so sedaj času popolnoma primerne in silo potrebne. ,.Danica*; hodi po citavnicah. gostilnieah, iu pride mnogim v roke, ki sc po tu|ih časnikih lahko škodljivega strupu, veri in njenim naredbam nasprotnega duha uavzamejo : vsak previdni jc torej gosp. Smoleju iz serca hvaležen, da si jc tako primerne tvarine in tako prijazno obliko izvolil, s čimur veliko svojih rojakov v dobrem potcrjujc. — Ker nam je znano, kako prijubljcuc so mnogim gosp. Pircove pesmi, smo dali dolgo in spodbudno pe>cm ..Ajdovska deklica" v današnji .,Danici" posebej natisniti in dobiva se pri Gerberji ( po 2 kr.) Dobiček bo za Pircov misijon. Za dijake in druge ljubivce lepih poezij je ravno ondi že od poprej tudi nekaj posebnih iztisov dveh druzih daljšeh pesem, pripravljenih za deklamovauje v šolah in drugod. Slovencem tako dražili bukev Getzemani in Gol-gota tretji natis je ravno zdaj prišel ua svitlo iu se dobiva pri g. Gerberji, kteri ima zraven druzega tudi zalogo šolskih bukev za začetne šole. S Kerke. ti. Kjer verhunske ledine , Urinske pečine iu starograjske razvaline v enomer zro proti beli Ljubljani, po goreiiskih širinah in snežnih kopeh. ler po daljnih dolenskih goricah, kjer po \iiih podzemeljskih žlebovih zgornje dolinske vodne pouikvc po neštevilnih izvirkih zopet vervrajo izpod Kala. kjer si kerka po temni visoko obokani jami med skalnatimi stenami, ki so njega dni s paljenji in morjenji kervoločnega turčina tolikanj odmevale milega joka in stoka keršanskih begunov, bobneče in šumeče koplje predor, in sc po 40 sežnjev globocih vertincih zliva ponosno tihotno v strugo široko, da kmalo v materno naročje sprejme bistro Poltarico iu hladno Lipov ko, vmes pa tudi čeravno bolj kalnemu blatnemu ,.Bregu" zatornic nc stavi, in se potem po kerški dolini zdaj vije počasno po globocih tomuuih, zdaj peneče vali čez visoke slapove proti beloprodnim savskim bregovom. Ondi veličastno kraljuje na holinu edina na zemlji slovenski romarska cerkev ss. kozma in Damjana. Slavita u.učenca, imenitna dušna in telesna zdravnika sta si v znožji tihotne kerške doline sredi med ubožnostjo in zadovoljuostjo izvolila častiti sedež, da kakor kerka z neusahljivimi studenci napaja dolince in gorjane,. tudi ona dva pomagata domačini io ptujccm , ako se v sili in nadlogi kakoršni koli s ponižnim zaupanjem njima priporočajo, to lložjo pot obiščejo. - Začetek skoro slednje romarske poti sc izpeljuje iz kake čudovitne dogodbe, ki se je ohranila ali po izvirnih pismih ali pa po jczicih v pozne in pozne rodove, kdaj in kukovo čudo da jc kerški romarski poti dalo pričetek, nam zakriva temna starodavnost, ker, čciavno še razne prigodbe ljudstvo po ptipovcdovauji ob-deržuje v spominu, je vender serpa nemilost neugodnih oko-liscin stare listine skoro vse obsodila v pogin med prahom in pepelom. Pa da tudi začetne čudovitosti niso ravno za terdno znane, o mogočni priprošnji ss. kozma in Damjana nam spričuje brez števila v poznejih časih po čudu zadob-Ijeuih milost in dobrot, iu kdorkoli je kdaj žc ua kerki bil. sc je lahko prepričal, koliko zaupanja da imajo še dandanašnji verni Slovenci do ss. kozma iu Damjana, iu dokler sc bo p res ve ta nekervava daritev na katoliških altarjih opravljala in bo verna množica z mašuikom vred pobožno nudila: ..('ommunicaiites ct iiiemoriani venerantes . . . ss. Co-ma- tt Dainiaui," — tako dolgo naj ta zaupljivost v njihovih sercil: ne samo sc budi, ampak naj vedno raste in živi. Iles. da je bila nekoliko let sem jela nekako pojemati gorečnost Slovencev -/.a kerško romarsko pot, in da svet, če ravno na vse plati bolan iu stiskan, ni nič več tolikanj maral leka in pomoči iskati pri ss. kozmu iu Damjanu. in da so bile poslednje božjepolnc množice proti nekdanjim romarskim trumam Ic piclostevilne. ker stari ljudje piipovedujejo, da se jc njega dni romarjev kar vse terlo. Ali temu je bila ta iu una neugodnost kriva. Poglavitni vzrok tega ponehavanja jc bil, da poprej so Zatiški muilii o«kcrhovali kciško faro. in so toraj romarjem na vse plati lahko postregli, kar sc po zatcrlcm samostanu ni moglo več tako godili. Nadalje kakor diugod. jo je tudi po naši domovini pobožnost ukrenila z navadnih Božjih potov na druge nove, in naposled kakor drugod, je tudi po slo-ven-kih pokrajinah kužni puh znimarne verske zanikave pulil casino minulo-t in iieobčutua dremolnost je zgnji-ladda prejšnjo čverstost. Ali vendar, vkljub vsem tem ne-priii« i n a m romarska pobožnost do varhov vsih betežnikov iu iie-ieinikov še ni ugasnila, in kakor mogočna reka. akoravno »e ji u hudi suši splitvi valovje, in se vidi kernicam njenim d<> dna, vcndai popolnoma nikdar nc vsahne: so se tudi romarske trume še zmiraj od vsili strani na kerko na liožjo pot obetale iu podajale, česar se vsak lahko prepriča, ako o shodnjih dnevih ptidc ua kerko. Kadar mine letnega časa četertiiiski obrok, keilar te pridigar in pratikar opominjala z ribo. da ustom je post, presv. Trojici pa bodi zahvala iu prošnja ter kes; glej. tu doli od Prest rane zderžema prihaja s eulo in z brešuom cvcrsli sin gorenskih ravnin, iu berdiu in zla-ti jeseni, ko urne doleukc ščurek s »ladkim grozdjem proti kerki natira. takrat posebno jo go- renske pete jaderno proti naši dolini pomičejo, hladit si pekoče serčne rane z zdravilom pobožne romaiije. — Kadar za prečastitim praznikom vstajenja Gospodovega milo pomladansko solnce na jasnem nebu prijadra ter prijazno obeta, da kdorkoli se v zali obleki namenja v sveti Kerški hram, mu na večer z lajuom in z močo nadležno in kvarno veselja kalilo ne bode; ali če praznični dan po prihodu sv. Duha čmcriicga obraza ne kaže: glej, kako pezderna neči— murnost ves lišp in svit hitoma tovori na dan , vse plitve predale votlih mošenj preberskuje — na Kerko mora iti, kar po Zagradcu kuje in žebljari, kar po okolici koplje in dervari, po hribih životari in uiotari. Naj bo! sej tej človeški šopiruosti se v uasproto postavlja ter temu dnevu romarsko častitost rešuje božjopotna truma; odkod? Drage, brežine, nekdaj slovenske, po kterih sc zdaj giblje in muči ljud s ptujih krajev v naše domovje pregnan, te po kamnitih stezah suhe Krajine pošljejo svoje prebivavce počastit ss. Kozma in Damjana. Kočevarskih romarjev zaupna gorečnost je časi resnično občudovati, ker prigodi se ne malokrat, da se kteri romar po sto in sto korakov dolgi, dokaj grudavi poti s prosečo ali hvalečo molitvijo po nazih kolenih proti cerkvi pomite. Belo oblečene trume Hočevarjev so njega dni kar zverstoma proti Kerki romale, ali ščasoma je tudi Hočevarjev jelo zmanjkovati. Predrago jim kapelico na Kerki je bil zob časa sčasoma spremenil v hrambo za pokopališčuo orodje. Ondi so imeli o shodu nemško pridigo in mašo; iu ta stara navada jc inogla nehati. Grenka prikazen za romarsko oko in serce. — Pride rožeukrauska nedelja iu od ribniških, sodraških žlebin, iz bloških in loško-potoških merzlih krajin se romarske rajde z molitvijo in s petjem bližajo proti Kerki, se tu poklonijo ss. Kozmu in Damjanu, jo odrinejo ua Zaplaz Mater Božjo počastit, in v saboto popoldne že zopet glasno prepevanje oznanja njihovo povernitev na Kerko. Kaj pa ljudstva romarskega iu druzega privabi sem tako znana Kozmijanova (Kozino-Damjanova) nedelja, to naj oko vidi, pero naj miruje. Letošnjo nedeljsko obhajanje godii prestavnih mu cen cev jc med do-zdanjo otožnost vlilo uadepoluo tolažbo, da minula je doba, ko je romarska noga bolj poredkoma stopala proti Kerki, in se puščobno zaraščala romarska pot. (Konec sled.) Od sv. Petra lilizo Maribora. Pretečeno nedeljo, (t. j., 9. u. m.J je bil za uastv resnici deti veselja in slave Marijine, — al ne le za nas, ampak gotovo za vse, ki so prišli iz bližnjih in daljnih krajev počastit B. D. Marijo, Mater in Pomočnico vsili kristjanov. Cerkva ..gorska," kakor jo navadno imenujemo, — cerkva BI. Device Marije, ki se na prijaznem hribu med vinogradi kaj lepo odlikuje, iu kjer prelep razgled vživaš po bližnjem Mariboru, Po-liorji, po ravnini Mariborski in Ptujski, po slov. goricah itd., — cerkva na tem prijaznem hribu že več ko 400 let stoječa se jc vsa olepšala, tako rekoč v novi obleki blagoslovila službi Božji in časti B. Matere Marije, ter sopet se odpcrla pobožnosti vernega ljudstva. Bila jc prelepa slovesnost, nam nepozabljiva. Veliko število vernego ljudstva iu več ko loo deklic spodobno v belo obleko opravljenih se je zbralo v procesii, ktera se je, počenši v farni cerkvi. lepo vila po prijaznem hribu na ..Goro." Lepo in ginljivo bilo jc viditi, kako so pridne deklice na svojih nedolžnih ramah nesle podobo Matere Božje, namenjeno za veliki oltar, ter so svoji Kraljici v čast in slavo lepe pesmi prepevale. Procesijo, ktere se je vdeležilo tudi več duhovnikov iz sosednjih župnij, in vsi p. n. čast. g g. kanoniki iz Maribora, — so vodili m i I. g. prošt dr. V oš n a k iz Ptuja. Blagoslovili so pa cerkev mil. gosp. stolni dekan M. Pike I j iz Maribora, ki so tudi pervi služili potiti fi kalno meso v novoblagoslovljeni cerkvi. Hvalo pa izrečemo, serčno hvalo pri tej priložnosti znanim verlim pevcem gg. bogoslovcem iz Maribora, ki s o kaj lepo pevali pri sv. mcši lepe Marijine pesmi! Po-vikšali so pa še tudi celo slovesnost iu željam občnim plazi po vsi Nemčii rovarski ogenj, zlasti freimavrarski. po vstregli čast. gosp. špiritval F r. Košar, slavnoznaui govornik, s svojim govorom. Ker je cerkva vsa malana in pa na presno (fresko), — so si za primeren predmet izvolili razlaganje malarij, primerjali malano cerkev bukvam, iz kterih brati more vsak, naj je učen ali neučen, — ter so Marijo slavili kakor Devico in kakor Mater. Povod k tem točkam so jim bile lavretanske litanije, ktere so v napisih iu s primernimi simboli razpeljane po velikem oltarju iu v krasnih slikah po oboku v presbiteriji, — in zgodovinske čer tiče iz življenja Marijinega, ktero pred oči stavijo lepe slikarije po drugih delih te Marijine cerkve. Prepričani smo, da si bodo verni poslušavci dolgo hranili v sercu prelepe nauke. — Kaj bi še zdaj rekel o prenov-Ijenji te cerkve? Umetnost posameznih reči presoditi drugim prepustim, — le toliko še dostavim, da veselja se človeku serce širi, kedar stopi v lepo gotiško cerkv o in vidi krasno malarijo, bogato okinčaue goliške oltarje itd. iu reči mora nehote: „V r e s n i c i, t u k a j jc hiša Božja in vrata nebeške. (_Gen. 28. 17.).t4 Iz vsega se vidi umetnost, velika skerb in marljivost; hvala tedaj pridnim slikarjem; posebno imenujemo dva gg. vse hvale vredna po njuni omiki iu prcblagcm sercu, g. Fautoni-ja iz G ein o ne na Laškem, in g. J. M. Tendler-ja, poštenega Nemca iz Le ob en-a na Stajarskem. Pred vsim pa hvala gre prečast. gosp. tukajšnjemu župniku Marku GI a z e r - j u , častnemu kanoniku in k o n z i s t o r-nemu svetovavcu, kteri so zato početje priskerbeli umetnikov in v svoji veliki gorečnosti za čast Božjo in slavo Marijino darovali celo zdravje svoje. Ali ker človeške hvale niso iskali, jim poverili obilno ves trud Bog in Marija! V tolažbo pa jim bodi prepričanje, da so s tem delom veliko storili k veči časti Božji in dušnemu zveličanju vernikov. Gotovo bo ta cerkva še dolgo pri farmanih spomin njih blagega serca ohranila tudi po njihovi smerti. Stroški so bili veliki, veči kakor je bil v začetku prevdarek, ali nadjamo sc, da pri velikem številu Marijinih častivcev bodo se znašli tudi. kteri bodo svojo ljubezen do blažene Marije Device v djanji pokazali, — saj jim bo Marija obilno povernila! — Iz Maribora. 20. oktobra. „S lomšckove Drobtinice" za leto 18G4 so že donatisnjenc iu v tnalo dneh y.a razpošiljanje pripravljene. Zato prosimo prečastite gospode dekane vseli slovenskih škofij, da bi naročilne pole prej ko prej z obilnimi podpisi nazaj poslati blagovolili. Dostavimo pa tudi prošnjo do vseli slovenskih pisateljev, da bi ta častiti spominek, ki služi zlasti v slavo Slomše-kovga imena iu njegov spomin oživlja, obilno podpirati blagovolili; zlasti potrebujeta dva poslednja predala: ,.Za šolo" — iu ,.Slovenska gerlica*' obilniše pomoči. Pa tudi vse drugo nam bo ljubo in drago, zlasti živijenjopisi ver-lili oseb kmetijskega in rokodelskega stana. (Konec nasl.) Letošnje Drobtinice obširno popisujejo stiske in zadrege Pija l\ iu vabijo sv. Očetu na pomoč; nekoliko pridig od ranjc. Sloinšeka itd. Na čelu je podoba sv. Očeta. Pola za uaročevauje (terdo vez. 1 gold., v pol usuji 1 gold. 10 kr.) je v čitavnici, pri vredništvu Z god. Dan. id. Vse tako kaže, da so kaj izverstne. Je kej novega po širokem svetu'f Vse se eden druzega boji. Zbornice, ministri, diplomati se boje časnikarjev, časnikarji se boje pravde in ječe; vladarji se boje prekucuhov in rovarjev, rovarji se boje resnice in svoje hude vesti, boje sc puš in baganetov, boje se Karlovih varov, Kisiuga in aliatice, torej vpijejo, kakor da bi jim kdo že kožo z života vlekel. „Arinonia" pa tolaži prekucuhe, da naj se nikar preveč ue plašijo, kajti oni, meni ta list, ki so pustili toliko pogodb razdreti, toliko samovladarstev razdjati . . . bodo li spoznali potrebo zediniti se v brambo kimajočega občinskega društva? Vladarji se pomenkvajo zdaj s tem, zdaj z unim; med tem se Rusovskem se množijo skrivne družbe in sc razodevajo s strašnimi požigi. Ako bo ta reč tako dalje segala, meni uni list, bo nazadnje rovarjein ostal premagati le še papež sam, ki jc brez orožja, ki je zapušeu. Zoper tega se vam ne bo treba ne orožiti, ne razoroževati. Ou bo v vaših rokah kakor ga boste hotli. Iu obdali ga hote ob nekem dnevu in ga bote častili s hinavšino, poslednjič ga prosili, da naj se vrednega stoii blagosloviti vaše krivične djanja. tiste djanja. kterim se človeška moč ni vedila in ne znala ustaviti. Papež bo odrekel blagoslov! Vi boste sneli šemo, ga boste zalezovali, mu žugali, dali mu bote krono mučenstva. In papež se bo podvcrgel mučeustvu. ne bo pa hudobije blagoslovil. Ako umorite enega papeža, bote mogli umoriti še druzega; kajti vse papeže boste vidili vstajati z ravno tisto postavuostjo. resnoko, ponižno uepre-strašenostjo, z ravno tisto uadzcmeljsko jasnostjo, ki du tudi življenje za spolnjeujc svete dolžnosti. Poprej bo vam zmanjkalo sape dajati muc čustvo, kakor pa papežem moči ga sprejemati. Poprej sc bo lucifer utrudil Cerkev napadati, kakor pa Bog jo podpirati. Takrat sc jih bode velik«* izmed vas zmodrilo, iu primorani bodo pravega Boga spoznati; in blagor jim. kteri ga bodo spoznali saj takrat: toda trikrat blagor njim. kteri ne bodo odlašali do tje ga spoznati, temuč ga bodo molili vse žive dni iu ostanejo stanovitno zvesti Njegovemu namestniku ua zemlji in Cerkvi katoliški, apostoljski. rimski. Grof Kcchberg jc odstopil in namesto njega so Njili veličanstvo grofu Mensdorf-u zročili ministerstvo ces. hisc iu zunaujstva. Govore, da se Rusija želi z Kimoni zopet spiijazuiti. da utegne celo cesarovič naslednik v Kimu zimovati. Tudi Viktor Kmanvel se ima podati v Nico obiskat ruskega cesarja. Fuako govore, da belgiski kralj tje pride Napoleon je 27. prišel v Nico iu dolgo krcmljal s čarom : kdo ve kaj? Včeraj je imel že spet v Parizu biti. Ilu-ki pa je neki že poprej bil vediti dal, da v Niči noče nič poli-tiškega početi. Govori sc, da naj močnejši vladarji cvropejski se imajo po odhodu ruskega cara i z Niče v Parizu siliti. Ali ui ti Napoleonov kongres ? Pa ta glas se bo najberžc razpočil. kakor toliko druzih. Taisti dobro znani framasunski časnikarji namreč vse /.lag una tako ..pristimujrjo". da bi Avstrija Fraucii po volji storila iu frank«-laško pogodbo po-terdila. Kdo bo dvomil, da tudi v Avstrii ui brez frama-souov, kterim bi bilo všeč. ako bi Avstrija vgrizuila v to kislo franko - laško jabelko ? Itaroš. francoski minister bogočastja. namenja neki okrožnico do francoskega episkopata, v kteri bi zagotavljal, tla se bode deželska oblast papeževa ohranila. Na Francoskem iu povsod so si pa katoličanje svesti zastran ohraujcuja pa-pcškili deržav: ali gosp. Ilaroš si ui tako svest. če sc bo ohranilo cesarstvo na Francoskem. (Arui.) Marsikteri. ko se samemu hlače tresejo, jih začne drugim popravljati. Toliki lagoj o zmagah amerikauskth severcev zoper jugovce se shaja na te-le reči. kolikor novojorški kat. list piše ti. vinotoka: ,,Uni teden je bilo strašno človeško klanje. Vojna o Potomaku jc krenila proti Ričiiioudu iu jc vzela nektere okope iu zunanje terdujave; pa majhni speli je bil drago plačan. Južne vojne so sc bojevale na obup. General Lee je sam veleval." Kmali se je imelo razodeli. če južni puste Petrograil iu Kičmond, ali pa se inora Grant (severni poveljnik) umakniti. Gen. Seridan v dolu Šenandoah ni toliko opravil, kolikor se je govorilo, in Sermanova moč je zasedena za herbtom, železnice in vse dovoznje ji žugajo presekati. Mobile ni vzeto, kakor so naznauovali.— Arnerikanski časniki se še zmiraj pokajo, kdo uaj bi se v bližnji volitvi za predsednika izvolil; demokrati hočejo Mak-lelaua, republikam pa zopet Linkoln-a; od poprejšnjega pričakujejo več miroljubnosti. Za liercegovaskega škofa jc izvoljen prečast. O. Paskal Bucič, lektor v Kimu, po rudu llercegovcc, mlad učen in rodoljuben frančiškan, ki ga vsi Hcrcegovci željno pričakujejo. (Nar. Nov.) V Anglii jc neki Berger razposlal do vsih učenih (•pričevanje, da naj bi ga podpisali. To spričevauje terdi, da med sv. pismom in vedo ni nikakoršnega nasprotja, in da naravoslovski preiskovavee ni treba, da bi bil skeptikar ali dvomljivce zastran bihliških resnic. Ze čez 200 angleških učenih je lo spričevauje podpisalo. Mješniki, jabethtt in tesnih" e. kraljevi prokurator v Torinu je 21. u. m. „Iludobo" pod pečal djal. Kaj vse premore nova Italija! Imenuje pa se tako nek šaljiv list. — Na Dunaju, kakor se bere, večkrat napravijo veliko preiskovanje po mestu, kar imenujejo ..allgemeine Streifungin o taki priliki mesto močno po-trebijo. V noči 23. t. m. so zaperli 231) oseb obojega spola zavoljo pijanosti, potepinstva itd., kterih ene so preč poslali, druge ogibali. v delav nišnice potakuili ild.... Tudi drugod bi kaj taccga dobro delo. — - Komej da se je Viktor Fmauvel laškim prekuetihom v znani pogodbi 15. kim. začel nekoliko umikati, /e ga strašno sovražijo, na njegovem poslopji žaljive napise mažejo itd. Potuhnjeni dopisi tergovce s smertjo »frašijo, ako bi kteri o pričelji zbornice imel prodajalnico odperto, češ. da domovina žaluje. Časnik ,.l)iritto" je naravnost rekel, da si bo narod prekucijo izvolil, ker mu vlada želj ne spolni. — Kuski car je 21. u. m. prišel v Nico. Ni pa tudi cesarsko popotvanje z rožicami posuto, ako ..Opiuion nationale" caru pod nos iu brez kazni sme zabavljati, da car sam je sicer pravi poštenjak, njegova vlada pa da pred očmi stermeče Fvrope vsak dan brez števila hudodelstev izmisli in doverši, pa da mu mora serce kervaveti. ako mu poliiiški vzroki velevajo, kako kervi žejn« porast, nesramnega komuni-la z redom sv. Andreja okincati. .le pa tudi ..Opiuion" pravi daljnogleduh, ki v odstranjeno Rusijo z jastrebovim očesom gleda, Italijo pred nosom pa prezira. — liovaistvo v Algerii zopet hujši ude-iujc in žugajo, da ga nc bo kmali konec. MMnhorshe spremembe. V goriški naiUkolii. Vis. čast. And. Kocman, komenski dekan (ki bo letos ob zahvaluici 13. listop. 50let-nico obhajal), je poslal častni kanonik; v. č. g. dr. Jan. lirami, prof. zgodov. in cerkv. prava, je imenovan tudi vodja v semenišču; v. č. g. dr. K v genij Valusi špi-litval. r. g. Miha Bo I ter, dozd. štanjalski duh. pom., pa podvodja iu gospodar v semenišču. - Zraven teh so še naslednji čč. £g. tako prestavljeni in vinesteni: Dozd. semi-uiščni podvodja gosp. Mat. Primožič za vik. v Šempolaj; od tod g. Jan. Fabian za vik. v Pliskovico; g. Blaž M a doti za fajm. v Sem pas; g. Fr. Mozetič iz Bal za vik. v Veitojbo; v Bate g. Anton Keber za vik.; v Pod-mevec za duh. pom. seur. duh. g. Jož. S k oči r: na Bukovo za lajni, bivši kriški kaplan g. Fr. Žužek; g. And. Brezov šči k (mlajši) /.a duh. pom. in učitelja v Rotiti, od »-d g. Jan. Volf za duh. pom. v Kanal; dozd. jagerški prov. g. Jan. Se lak za vik. v Orchek; Jageršče bo o-skerboval začasno šembreljski g. fajmošter; g. And. Vuga s Šentviške gore za duh. pom. in učitelja v Libušino; od tod g. A n t. Hvalica za duh. pom. v Tinin; iz Tmina g. Jan. K us tri u za prov iz. v dolenje Tribuše. V. č. g. And. Skoči r, biv.-i tmiiiski dekan, je šel v pokoj, in namesto njega pride v Tinin za fajm. iu dek. v. č. g. Jak. Do Ija k, dozd. cerovški vikarij. G. .lan. S in u c gre iz Mirna za vik. v Zabije; g. Ant. I.ukcžič. bivši duh. pom. in učitelj v Bi Ija h. za duh. pom. v Miren; g. Jož. Pušič iz Romansa za duh. pom. v Mošo; g. Jan. Ves ter, nov posv., za duh. pom. v Cirkno, g. I.jud. V od o pivec, nov posv., za duh. pom. in učitelja na Šentviško goro; g. And. l.e ban, nov posv. za duh. pom. v Bovec; v Lokvo za prov iz. dozd. kanalski kapi. g. Štef. Breščak. — Začasno sta stopila v pokoj gg. And. Stepančič in Jan. I.ikar. — Cmeri, je č. g. Jan. K. Vata, penz. korvi-karij in kurat. U. I. P.! — V IjtiMjanski skolii. Faro Smlednik je dobil gosp. Mat. Preže Ij, in Premska fara je razpisana 19. vinotoka 1SG4. V lavantinski skolii. Č. g. Juri Stuhec je postal lokalist v Polcnšaku; — Matevž Pogelšek, namestnik pri sv. Antonu poleg Vuzenic. — Prestavljeni so gg. kaplani: Andrej Vuk na Ptuj; — Mih. korošec v šent-Juri pri Reihcueku; — Anton Drozeg v šma-rije: — Janez Autolič v Lotmerek; — Janez Fe-renc v šent-Peter pri Radgoni; — Blaž Rotil i k v Voj-nik; — Juri Jugovic v Prihovo; — Franc Klav-žar v Climje; — Janez košar v Rcnišeuik. Dobrotni Uarori. Za g. R i h a r j c v s p o m i n c k. G. Jož. Pleivveis, ter-govec 5 gold. Za pogorelce v Me ho ve m. Neki duhoven 2 gold. Za pogorelce v Iški vasi. Iz Zagorja: ,,Bog nas varuj časnega iu večnega ognja " 2 gold. (Ze odraj-tano. Vred.) Za afrikanski misijon. M. Drašler 1 gold.; Mica Pikuš 1 gold.; Uršula Skedl 1 gold.; iz kovorja g. F. V. 1 gold.; iz Tcržiča: M. k. 1 gold.; M. M. 1 gold.; P. M. 1 gold. Darovi za »v. Očeta. Učenci spodnje gimnazije iz čveterili a) razredov 27 gld. sv. Očetu o vseh Svetih za prežico s premilo prošnjo: Po besedah, klere jc govoril naš Gospod Petru „pasi moje jagujeta, pasi moje o več (Jan. 21 j." pasi, o visoki Pastir! naše učenike, pasi tudi nas učence srečno in modro ter blagoslovi nas, da ,,rasteino kakor v letih, tako tudi v modrosti iu Ijubeznjivosli pri Bogu in pri ljudeh** 1 Luk. 2, 52). — J. M. ..Supcr aspidem et basiliscuin am-buiabis, et conculcabis ieonem et draconeui (ps. 90, 13). 3 gld. — Učitelj z ljubljanske realke 2 gld. — Dve keršanske kcršenici prosite blagoslova za zadnjo uro. 50 kr. — Neki duhoven uaj višjemu poglavarju Jezusove cerkve: za odpušaiije grehov 2 ces. cekina. — Neka keršenica: „Da bi mi Bog dal, kar ga prosim" tolarček za 11 grošev. — Za pobožno življenje in srečno siuert neka devica 1 gld. — Za poterpežijivost in srečno sinert. Neka devica 1 gld. G0 kr. sr. — Dve keršenici 45 kr. sr. za blagoslov sv. Očeta. — Vdova, sveti Oče! Vas prosi blagoslova zase in za svojega sina: Dva križavca vsak za 2 gld. iu 12. kr., 1 gld. in 4 pelice, tedaj G gld. 24. kr. st. den. — B. B. prosi blagoslova zase iu za svojo deržino in rodovino, in pa da bi Bog ponižal sovražnike sv. cerkve iu sovražnike sv. Očeta 2 gld. 12. kr. sr. —T. B. Prosi za zdihljej pri sv. Obhajilu za-se iu za svojo deržino; 1 gld. sr. — N. kn. dekla, prosi spomina za srečno zadnjo uro, in spomina za mertvo žlahto 40 kr. sr. st. d. — M. k. Bog daj srečno zadujo uro! 1 gld. sr. — G. M. T. 2 križavca po 2 gld. 12. kr. st. d. — G. Fr. T. 1 križavec za 2 gld. 12. kr. „Ft non tradas Euin in mauum iuimicorum ejus; S. 2 golil. jjCaf^ Zavolj velike gnječe s prostorom bomo darove za sv. Očeta, ki se čez pričakovanje prav veselo množijo, prihodnjič dalje naziianovali; čas za po šiljanje je do 6. t. m. zdaljšan. da se ta reč ob naj vgodnišem trenutku ne preterga.