Leto LXVin Poštnina plačana v gotovini tf Ljubljani, v Četrtek, dne 21. novembra 1940 štev. 268 a lana 2 din Od 1. nov. dal|* naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitar je va ul. 6/I7T. TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. Cek. raS.: Ljubljana št. 10.650 za naročnino In štev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Madžarska je pristopila k trozvezi Rim-Berlin-Tokio Hitler je osebno podčrtal važnost dunajske pogodbe Na jugovzhodu pričakujejo nove dogodke v zvezi z Grčijo, Bolgarijo in Turčijo Krivci, ki jih Francija kliče pred sodišče Včeraj smo brali v »Slovencu«, da so glavne obtožence v procesu proti zločinskim krivcem francoskega poraza in ponižanja iz gradu Chazeron prepeljali v Bourassole, kjer da se bo začelo zadnje poglavje pred javno obtožbo in javnim postopkom. So to bivši ministrski predsednik Daladier, bivši ministrski predsednik Blum, bivši vrhovni poveljnik oborožene sile general Gamelin, bivši notranji minister Mantl lel in bivši letalski minister Guy La Chambre. Bivši letalski minister Pierre Cot na se nahaja na varnem v Ameriki. Kakor mačka svoje mlade prepeljavajo sedaj te može iz enega bivališča v drugo, kakor da ne bi prav za prav vedeli, kaj in kam z njimi. Čim dalje traja preiskovalna preddoba, tembolj usmraja vsa ta zadeva ozračje in se druga za drugo pojavljajo knjige, spisi, članki no časopisju in revijah, ki jx> svoje razlagajo francosko žaloigro in vnašajo v debato o krivcih katastrofe odtenke, ki ji jemljejo resnost in tudi možnost, da bi vplivala vzgojevulno za ves narod, ki se želi izkopati iz razvalin in zaživeti novo, starih tradicij vredno življenje. Vsa francoska književna, revijska in časopisna literatura, ki je do sedaj izšla o tem vprašanju, se v glavnem strinja glede treh imen, ki prod zgodovino nosijo odgovornost za nesrečo, ki je zadela Francijo To so Daladier, Gamelin in Blum. Med njimi pa stoji v ospredju na prvem mestu kot grobokop Francije Jud Bluin. Zakaj Daladier? Daladier je bil dolga leta minister za narodno obrambo. Kot ministrski prer.sednik je imel poleg tega še diktatorska pooblastila in je bil neomejeno svoboden v vseh odločitvah v vojnem ministrstvu. V Franciji se je udomačilo neko prepričanje, da ima ta mož posebno veselje z vojaškimi stvarmi, da je postal strokovnjak za vojaška vprašanja in da je francoska armadu v njegovih rokah varna pred vsakim razkrojevainim vplivom. Fotografi so ga slikali v jKizah narodnega tribuna V svojih govorih na narod je prevzel naglas očeta, ki vse dobro ve in bo vse lepo uredil, brez skrbi. Pa se jo izkazalo, da je vse to bilo le prevara, da je oil Daladier med najslabšimi upravitelji francoske vojske, zagrizen, ozkosrčen in vase zaljubljen, ohol in len politik, ki je kriv, da je francoska armac.a kljub osebnim vojaškim krejiostim moštva in častnikov šla v razkroj, ker ji je manjkala organizacija. Zakaj general Gamelin? Gamelin je bil rfolga leta Daladierov najbližji sodelavec. Njegova dolžnost bi bila, da bi bil svojega ministra opozoril na velike napake, ki jih je oelal, ter na posledice zločinske malomarnosti in lenobe, ki ne morejo izostati. Ali napak ni videl, ni spregledal? Ali je na ljubo ministru, ki ga je držal, zatisnil eno ali oboje oči? Ali je imel premalo volje, da bi se mu bil uprl? Razplet procesa bo pokazal, koliko ie pri Gamelinu kriva pomanjkljivost razuma, koliko pomanjkljivost volje. Pri tem ne bo šlo za to, da se Gamelin osebno obremeni ali opere, kajti ponižani Franciji je danes prav vseeno, kakšno je osebno razpoloženje generala, ki je imel na razpolago čas in sredstva, da hi bil rešil vsaj čast svoje domovine, marveč za to, da bo v prihodnjič francoski narod pri vprašanjih, ki se tičejo njegovega življenja, znal ločiti med čisto politiko in narodno obrambo. Zakaj Jud Blum? To vprašanje je nepotrebno celo pri nas, toliko se je ta temna figura, ki se je pošastno pojavila nad evropskimi obzorji pred nekaj leti, vtisnila v vest narooov, ki so še toliko zdravi, da pravočasno spoznajo bolezni, ki prinašajo s seboj smrt. FVancoski pisatelj Thiebaut je pred tremi leti, takrat, ko so francoski rodoljubi že zagledali pred seboj zijati prepad, v katerega jih je potiskal Blum s svojo ljudsko fronto, napisal knjigo, v kateri je na podlagi študija idejnega življenja tega ošabnega Juda prikazal bodočnost, ki se neizbežno približuje. Prikazal je predvsem dvojeličuost in zahrbtnost, ki je bila osnova v značaju tega marksističnega šefa. Poklical je nazaj v spomin Blumov govor v 1. 1920, ko so se francoski komunisti ločili od socialnih demokratov na kongresu v Toursu. Blum takrat ni šel s komunisti. V svojem govoru je jiovedal, zakaj ne. On oa se s komunisti strinja v vsem, samo v postopku ne. Komunisti zagovarjajo junaško vstajo in odprto revolucionarno horbo. Blum pa način lisjakov, ki počasi zalezujejo žrtev, dokler je ne omamijo in brez boja požro. Blunr je takrat zagovarjal taktiko strupa, ki ima sladek okus in prijeten vonj ter izgleda kot pijača med prijatelji. »Počasi, jjostopno bomo lzpod-jedli sedanjo družlio, je takrat dejal, počasi Imtao zasedli nekaj pomembnejših mest,, potem pa se bomo lahko brez boja polastili vsega in bomo uvedli diktaturo proletarijata.« To je bil Blum. Nič drugega, kakor slabič s komunistično dušo, ki je po tihotapskih potih zalezoval in počasi zastrupljal Francijo, ki mu ni bila domovina, in si v ta namen natikal na obraz razne krinke, ko je kot ministrski pren-sednik ljudske fronte zasikal tja proti sredini in desnici zbornice: .Sovražim vas — je vous haisl To je bil tisti Blum, ki je napisal o zakonu ih družini najgršo jiornografično knjigo ter jo potem kot ministrski predsednik objavil v novi izdaji in poskrbel za angleški prevod, pri tem pa skrival svoj obraz za krinko zmer-neža, ki se je enkrat pohvalil, da odpira svoja okna tja proti katedrali Notre Dame in da • a zaradi tega še ni pogorela! Blum je od leta 1^36 dalje kot preosednik njene vlade opajnl Francijo s svojim strupom in dosegel, da so ga podpirali celo veliki, a naivni rodoljubi, češ da bo odvrnil revolucijo, medtem ko jc bilo le narobe res, da je bila Francija izročena razkrajajočemu. negativnemu in od sovraštvo pijanemu duhu, ki je pohotno užival oblast do katere se je pritihotapil in bil tem holj raz|K)ložen čim bliže je prihajala katastrofa, kakor blaznež, ki skače okrog požara, Dunaj, 20. nov. t. Voditelj Nemčije in državni kancler llitler se je danes dopoldne pripeljal na Dunaj. Na postaji so ga sprejeli zunanji minister Kibbentrop, načelnik nemškega generalnega štaba maršal Keitel, dunajski gauleiter Baldur von Schi-rach ter številni odličniki iz krogov vojaštva, državne uprave in narodnosocialislične stranke. Pred kolodvorom je stala postrojena vojaška četa, ki je voditelju Hitlerju izkazala čast. S kolodvora sc jo voditelj Hitler odpeljal v hotel »Imperiak, kjer so bile zbrane tisočglave množice, ki so mu priredilo navdušen sprejem. Voditelj Nemčije in državni kancler je prišel na Dunaj, da se udeleži slovesne objave pristopa Madžarske k trojni zvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Slovesen podpis pristopne pogodbe Dunaj, 20. nov. t. Danes ob 12.30 opoldne je bila takoj po prihodu madžarskega ministrskega predsednika grofa Teleki/ja in zunanjega ministra grofa Csakyja v palači »Belvedere« slovesno podpisana pogodba, s kalero Madžarska pristopa k trozvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Slovesnemu podpisnemu obredu, med katerim je zastopnik Madžarske izrazil željo svoje vlade, da bi bila pripuščena k trozvezi, sklenjeni v Berlinu dne 27. septembra 1940, nakar je zastopnik Nemčije v imenu osišča odgovoril pritrdilno, so prisostvovali poleg predstavnikov trozveze zunanjega ministra Kibbentropa, zunanjega ministra grofa Ciana, japonskega poslanika v Berlinu barona Kn-ruzu, predstavnika Madžarske grofa Teleki/ja in Csakyja, maršal Keitel in številni odlični člani spremstev vseh naštetih državnikov. Po slovesnem podpisu je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Uradno poročilo in besedilo pakta Med nemškim zunanjim ministrom v.Ribben-tropom, italijanskim zunanjim ministrom grofom Ciancm in japonskim veleposlanikom v Berlinu Kurusujem na eni ter madžarskim zunanjim ministrom Csakyjem na drugi strani je bil podpisan dne 20. novembra na Dunaju protokol o pristopu Madžarske k trojni zvezi, ki je bila 27. septembra 1040 podpisana med Nemčijo- Italijo in Japonsko. Protokol se glasi: Vlade Nemčije, Italije in Japonske na eni ter madžarska vlada na drugi strani ugotavljajo po svojih pooblaščencih naslednje: Cl. 1. Madžarska pristopi k trojni zvezi, ki so jo 27. septembra 1940 podpisale Nemčija, Italija in Japonska. Cl. 2. Kar sc tiče vprašanj, ki po čl. 4 trojne zveze spadajo v pristojnost tehničnih komisij in ki se nanašajo na Madžarsko, bodo pri posvetovanjih komisij sodelovali tudi zastopniki Madžarske. Cl. 3. Besedilo trojne zveze se priključuje temu protokolu kot dodatek. Ta protokol je sestavljen v nemškem, italijanskem in japonskem jeziku. Vsak izvod velja kot original. Protokol stopi v veljavo takoj po podpisu. Uradno po?asn?lo madžarske vlade o razlogih za pristop O priliki pristopa Madžarske k trojnemu berlinskemu- paktu, je madžarska vlada izdala naslednje poročilo, ki ga je po podpisu protokola prebral zunanji minister grof Csaky: Nemčija, Italija in Japonska so sklenile zvezo, ki ima za cilj preprečiti nadaljnje razširjenje vojske, katera toliko tišči človeštvo, ter da svetu zagotovi čimprej trojni in pravični mir. Velesile se bore za uresničenje novega reda, v čigar okviru bo zagotovljen razvoj narodov, ki bodo v mejah svojih prostorov mogli povečati svoje blagostanje. Madžarska je bila s krivičnimi pariškimi mirovnimi diktati zadeta in se je v teku dveh desetletij obračala po poinoč k onim državam, ki so bile zadete od iste usode in krivice in ki so se borile za svoje življenjske pravice ter revizijo vsiljenih pogodb. Edino one so bile poklicane pomagati državam, ki so delile isto usodo ki ga je zanetil in se veseli uničenja. To je bil Jud I.eon Blum, ki je uvedel režim ljudske fronte, režim sovraštva in lenarenja, desorga-nizacije in slabosti. Vojaški poraz je samo prehitel notranjo revolucijo. Ne vemo, katera on' obeh katastrof je hujša. Vse to bo vrhovno sodišče v F'ronciji vedelo vnaprej, ko se bo pred njim pojavila Blumova temna senca. Le takšen mož je bil v stanju Francijo zaplesti v špansko državljansko vojno, le takšen mož je bil zmožen doseči, da je Francija ob izbruhu vojne imela 100 bombnikov in 420 lovskih letal, kakor je sedaj objavil francoski generalni štab. le takšen mož jc bil v stanju razmetati stotino milijard, ki jih jc francoski narod dal za obrambo domovine, v nenasitne žepe svojih in ki so se z oslabljenimi silami borile za boljše življenje. V teku zadnjih desetletij se je Madžarski res posrečilo s podporo Nemčije in Italije brez prelivanja krvi na miren način spremeniti določbe trianonske mirovne pogodbe, prav tako pn so te velesile z dejanjem dokazale, da sc prizadevajo, kako bi izvedle miroljubno revizijo povsod, kjer se kaže vsaj najmanjša možnost za to. S tein so ustvarile v zgodovini evropskih narodov novo dobo, ker so namesto politike sovraštva, ki je dovcdln do prelivanja krvi, začele dobo politike razumevanja in uvidevnosti. Italija in Nemčijn stn zastopali v zadnjih desetletjih politiko razumevanja, ki je dovedla do zveze z Japonsko in ki je njen končni cilj dosega trajnega svetovnega miru, ki bo temeljil na pravičnosti. Ta zveza torej ni naperjena proti nikomur. Istovetni cilji in skupna preteklost določata stališče Madžarske. Madžarska želi ohraniti dobre odnošaje z vsemi svojimi sosedi, ki spoštujejo pravice njenega zgodovinskega razvoja. Madžarska vlada zato pozdravlja s posebno zn-dovoljnostjo čl. i berlinske trojne zveze. Zvesta svoji doslednosti in nespremenjeni zunanjepolitični preteklosti in miroljubni politiki ter dosedanjim uspehom te politike poji trdno vero v bodočnost. Madžarska se pridružuje berlinski trojni zvezi z namenom, da kakor doslej tako tudi tedaj, ko bo končana vojska, v mejnh svojih moči prispeva k boljšemu in srečnejšemu političnemu ter gospodarskemu redu v jugovzhodni Evropi. Ribbentropova iz ava Totem ko je grof Csnky podpisal izjavo madžarske vlade o pristopu k trozvezi, je nemški zunanji minister von Ribbentrop slovesnost zaključil s poudarkom, da je Madžarska sprejeta v skupnost zavezniških sil trojnega sporazuma. Na koncu svoje izjave Je Ribbentrop poudaril, da ima trojni sporazum tri cilje: t. ustvaritev novega evropskega reda in nove utrditve za dolgo dobo, Istanbul, 20. nov. t. Associated Press: Skozi Carigrad odhajajo še vedno čete proti bolgarski meji. Osebni promet na železnicah je bil omejen do skrajnosti, da ne ovira vojaških premikanj. Po nepotrjenih poročilih ima Turčija na bolgarski meji že najmanj 20 divizij, toda verjetno je njihovo število še večje, ker se sliši v turških krogih, da bi pol milijona turških vojakov zadostovalo, da drže Bolgarijo nazaj in preprečijo bolgarski napad nn Solun ali na katero koli drugo točko v vzhodni Grčiji. V Istanbulu so v veljavi izredno strogi ukrepi proti tujcem. Mesto je podobno vojaški garniziji v vojnem času. Carigrad, 20. novembra. A A. DNB. Uradno poročajo, da se bo z ozirom na sedanji položaj s 23. novembrom znatno zmanjšal železniški promet v Turčiji. Na progi Carigrad—Ankara se bo Pred bolgarskim oborožen m nastopom? Atene, 20. nov. t. Associated Press: Zastopnik vlade je da sinočni konferenci časnikarjev v prostorih propagandnega ministrstva sporočil, da ima grška vlada točna obvestila, da namerava Bolgarija v kratkem skupno z velesilami osišča napasti Grčijo nn meji grške Tracije. Grški generalni štab je že dalj časa računal s to možnostjo in je ukrenil vse potrebne vojaške ukrepe, da napad odbije. Sofija, 20 nov. t. Bolgarski list »Sofija« objavlja Članek, v katerem odkritosrčno poudarja pravico Bolgarije do svobodnega dostopa do Egejskega morja. Nikdo nima pravire, piše »Sofija«, da bi Bolgariji oporekal upravičenosti te težnje. Bolgarija upa .da se bo to vprašanje rešilo na miren način in da bo Bolgarija potem mogla utrditi svoje od- somišlienikov in sovernikov in v požiralnike svoje ljudske fronte. Francoski tisk izraža upanje, da bo vrhovno sodišče v teh možeh, predvsem pa v Judu Blumu soc.ilo in obsodilo ne samo osebe, ne samo posamezna zločinska dejanja, marveč režim, ki so ga rodili in predstavljali. Kajti konec koncev, noben Francoz ne bo pozabil, da sta tri leta pred izbruhom vojne, ki je Francijo ponižala v nekaj tednih, Blum _ in Daladier z ratno ob rami korakala jio pariških ulicah in dvigala svoje leve pesti, kakor da bi bila že takrat hotela reči. da se bosta strašno znosila nad Francijo, ki pa jima je takrat naivno ploskala, namesto da bi ju bila kamenjala in sebe rešila. 2. borbo proti vojnim hujskačem in izzivalcem ter proti razširitvi vojske, X obnovitev miru, ki bo narodom priznal njihove življenjske pravice ter jim zagotovil blagostanje. Te cilje, je dejal von Ribbentrop, bodo kmalu priznale tudi druge države in pristopile k trojnemu sporazumu. Po tej Ribhentropovi izjavi so se navzoči prisrčno pozdravili in odšli na sprejem k voditelju Nemčije Hitlerju. Sprejem pri Hitleru Hitler je po podpisu protokola, s katerim je Madžarska pristopila k trozvezi, sklenjeni v Berlinu dne 27. oktobra 1940, sprejel skupno zunanjega ministra Ribbcntropa, zunanjega ministra grofa Ciana, veleposlanika Japonske v Berlinu barona Kuruzuja, ministr. predsednika Madžarske grofa Telek.vjn in zunanjega ministra Madžarske grofa Csnkvjn, ter ostal z njimi dalj časa v razgovoru. Sledilo je kosilo v palači »Belvedere«, h kateremu je Hitler povabil predstavnike držav četverozveze. Grof Teleky in grof Csakv sta ostala pri Hitlerju v hotelu »Imperial« dve polni uri potem, ko je bil končan skupni sprejem državnikov četverozveze. Ko sta madžarska državnika odšla, je Hitler še enkrat sprejel italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki je ostal pri voditelju Nemčije spet dalj časa. General Antonescu že na poti v Berlin Curih, 20. nov. b. Iz Bukarešte poročajo, da je general Antonescu ie nocoj odpotoval v Berlin, kjer ga ho v petek sprejel državni kancler Ilitlrv. V njegovem spremstvu se nahajajo zunanji minister Sturza, nemški poslanik Fabrieina in državni podtnjnik za propagando Constant. Ohisk generala Antoncsca v Nemčiji prihaja prej kot je bilo prvotno določeno. v obeh smereh ukinil na dan po en vlak in štirikrat na teden en nočni vlak. Na progi Ankara— Adana bo ukinjen vlak trikrat na teden. Na progi Bandirma—Smirna bo prav tako ukinjen en dnevni vlak. Na seji parlamentarne skupine narodne stranke je predsednik vlade izjavil, da bo pregledal sprememlK) zakona zaradi zaščite narodnega go-sjKKlarstva. Zatemnitev v Ankari in Carigradu je bila prvič včeraj. Razen po nekaterih glavnih ulicah, na postajah in v pristanišču, kjer so bile žarnice zamenjane z modrimi, ni gorela nikjer drugod v mestu nobena luč. Carigrad, 20. nov.e m. TCP. Danes je imel turški j>oslanik v Berlinu daljšo konlerenco s turškim ministrskim predsednikom. nošaje s svojimi sosednimi državami na trajni prijateljski podlagi. Podobno piše ludi list »Duma«, ki pravi, da so Egejsko morje — pljuča Bolgarije. Bolgarija nima nobenih pustolovskih teženj. To, kar zahteva, je skromno in odgovarja naravnim pravicam bolgarskega naroda. Vsa Bolgarija upira svoje oči proti Egejskemu morju, kamor bo, tako upajo vsi Bolgari, kmalu prišla mirnim potom in tako postavila življenje na svojem skromnem življenjskem prostoru na zdrave in naravnim zakonom odgovarjajoče podlage. »Zarja* objavlja članek, v katerem izraža prepričanje, da se novi dogodki, ki se prikazujejo na obzorjih jugovzhodne Evrope, razvijajo povsem soglasno s politiko Sovjetsko Rusije. List meni. da mir zaradi zadržanja Sovjetske Rusije na Balkanu ne bo ogrožen, seveda pa v objem balkanskega miru ne spada več Grčija. »Zarja« pristavlja, da bo tudi Turčija upoštevala položaj, ki je bil ustvarjen na jugovzhodu Evrope s sodelovanjem Sovjetske Rusije, ki da je sosedna država Tutčije. Snjija. 20. nov. m. TCP. Z današnjim dnem so prične v Bolgariji j>ostopno zatemnjevati ulice v mestih. Oblasti so opozorile avtomobiliste, naj bodo previdni pri vožnji, posebno čez železniško proge. Sofija, 20. nov. m. TCP. Bolgarsko voino ministrstvo poroča, da sta bila dva turška vojaka, ki sta pri vasi Fakie zašla na bolgarsko ozemlje, takoj izpuščena in so jih bolgarske oblasti takoj vrnile domov. To smatraio kot znak dobrih sosednih odnosov med obema državama. Zemunska vremenska napoved: Hladno, po večini oblačno. V dolinah in kotlinah megla. Nekoliko dežja utegne še biti v gorskih krajih ter na južni polovici države. Turčija ima na bolgarski meji polmilijonsko armado Stališče Bolgarije »Egejsko morje - pljuča bolgarskega naroda« . »Malopridneži plešejo na grobovih!« »Seljačko kolo« je prineslo članek Adama Prt. bičeviča, ki ga je vredno ponatisniti vsaj v nekaj 6tavkih: »V takih časih morajo utihniti vsi notra-nj prepiri, ugasniti vse stare zavisti in sovraštva. In odkrito povem: prenehati morajo tudi vse naše osebne skrbi, ugasniti vse naše želje, čeprav bi bile še tako opravičene. Naj 6e boj, če nam bo vsiljen, konča tako ali drugače: z našim življenjem ali z našo smrtjo, vseeno nam bo laglje. Če ne bo drugače, da bomo morali umreti, pa umrimo tako, da bo tudi umreti laglje, kakor poje tista črnogorska pesem: Brat na brata naslonio glavu, da bi lakše ispustili dušu! — Zato je zločinec zoper narod, pa naj stokrat prisega na svoje srbstvo, hrvatstvo, slovenstvo in jugoslovanstvo, najsi bo v družbi še tako visok ali nizek, kdor bi tako ne delal. Toda takih zločincev je pri nas še preveč. — Eni podpihujejo sovraštvo zoper Hrvate, drugi na Srbe, eni zdaj, ko gori streha nad glavo, zahtevajo, naj se popravijo vse stoletne krivice, drugi izvršujejo strankarska maščevanja in nabirajo pristaše za 6vojo stranko, namesto da bi polagali obliž na rane starih maščevanj ter nabirali navdušene borce za domovino. Malopridneži plešejo kolo na grobovih. Zakaj tako? Ne le eato, ker so slepi in jih ni nič prida, marveč tudi zato, ker jih mi ne pobijamo, marveč jih brez ugovora puščamo, da zastrupljajo. Za domovino se ne borimo le 6 puško na fronti, marveč tudi že pred tem bojem s pravo besedo na pravem me6tu, ko pobijamo vse tiste, ki slabe narodno slogo in narodno odločnost ter moralo. Lahko se bomo bojevali, če bomo vsi ie pred bojem odločni. Ln zato naj velja boj do iztrebljenja vsem tistim, ki pozornost našega naroda odvračajo od velikega vprašanja državnega obstoja na druga manj važna vprašanja. Kdor se tako ne bojuje, tisti izdaja domovino in naj ne dolži nikogar drugega, če bi nas zadelo kako zlo: sam ga bo kriv.« Hrvatski ban zoper izdajalce domovine in naroda Te dni potuje hrvatski ban dr. Šubašič po Hrvatskem Zagorju, kjer je obiskal glavne trdnjave HSS, zlasti pa Stubico, rojstni kraj Matija Gubca. Povsod so mu kmetje prirejali navdušene 6prejeme, Dne 19. t.m. popoldne je prišel v Varaždin, kjer je bil nadvse slovesno sprejet. Po pozdravu je ban e balkona mestne hiše naigovoril ljudstvo ter med drugim naglasil zgodovinsko važnost mesta Varaž-dina, kjer so včasih stolovali hrvatski bani ter zborovali hrvatski sabori. Nato je posegel v bližnjo preteklost, ko se jc delal sporazum ter nadaljeval: »Naj nihče ne misli, da je sporazum kaka naslikana podoba brez vsebine. Sporaeum je program in podlaga, ki na njej gradimo zgradbo Hrvatske in ki na njej obenem gradimo zgradbo skupne kraljevine Jugoslavije. Zahtevali smo v svojem bojuj le eno priznanje, priznanje namreč hrvatske narodne samobitnosti. Kadar narod ima to priznanje, vse drugo doseže s svojimi silami po svodih močeh .., Čeprav se je to zgodilo, naj nihče ne misli, da bi bila s tem državna skupnost morda kaj oslabljena. Nikakor ne! Pač «e je celo močno okrepila in Jugoslavija danes trdno stoji. Ker je bilo to veliko in modro dejanje 6torjcno, zato lahko mirno odgovarjate na težko vprašanje: Ako Bog da, bomo ohranili svojo nevtralnost in z njo naš miri Ker je torej tako, naj vedo tisti, ki so nasprotniki te politike, da ne more biti ničesar drugega n da od nikogar drugega ne moremo nič pričakovati! Vse, kar 6e naslanja na levo ali na desno, vse, kar gre čez meje naše domovine, vse to ne more biti več patriotično ter je s tem treba ravnati kakor z izdajslvom države in svojega naroda.« Ubi bene, ibi patria! Sarajevski »Katolički tjednik« v zrvezi z diri. giranim gospodarstvom na Hrvatskem prinaša članek o kapitalu, kjer med drugim pravi: »Kapital nima domovine, narodnosti, imenaa. On drži skupaj, brani svoje postojanke s tako vzajemnostjo, ki mirno prehaja mimo vseh »malenkostnih« razlik. Če mu kaže v Srbiji bolje kakor pa na Hrvatskem, se pač seli tjakaj brez vsakršne sentimentalnosti. S tistim drži, ki bo bolj velikodušno trpel njegovo špekulacijo, izrabljanje in brezvestnost,- Tamkaj je doma, kjer more bolje izigravati postave in kjer manj preganjajo korupcijo in mu manj gledajo na prste. Tudi krščeni kapitalizem tako dela. Krst se je nanj le prilepil, duša in srce pa sla mu ostala poganska. Zlasti pa deluje tako tisti mednarodni kapitalizem, ki veruje le v enega boga — Mamona, ter v eno edino domovino — denar. »Ubi bene, ibi patria!« Kjer mu je dobro, tam je doma. Izključeni funkcionarji HSS v Splitu Zagrebške »Novosti« poročajo 19. t. m. iz Splita: »Podžupan splitske občine Marjan Šegvič je poslal županu dr. Josipu Brkiču pismo, kjer sporoča svoj odstop, ki ga obširno opravičuje. Z ravnanjem g. Segviča je bil soglasen tudi občinski svetnik Andrija Dvornik. Zaradi teh odstopov je bila snoči seja mestne organizacije HSS v Splitu, s katere je bilo izda no tole sporočilo: »Na snočni redni seji mestne organizacije HSS v Splitu je bilo v zvezi e prejšnjim nelojalnim ravnanjem in nediscipliniranim vedenjem do HSS Marina Segviča in Andrije Dvornika kakor tudi zaradi njune izjave, s katero sta odstopila iz mestnega sveta, soglasno sklenjeno, da se izključita iz HSS. Ta sklep je 6orejet na podlagi pravilnika mestne organizacije HSS v Splitu, ker je bilo ugotovljeno, da sta zlobno delovala zoper interese HSS, da sta kršila strankina pravila, hišni red in disciplino ter s tem žalila čustva drugih članov HSS. S tem svojim nastopanjem sta dokazala, da niti poprej niti zdaj nista bila iskrena in prava pristaša HSS.« Madžari se uče jugoslovanskih jezikov Madžarski list »Magyar Nemzel«, ki izhaja v Budimpešti, prinaša članek, kjer med drugim pravi: »Na Madžarskem 6C vedno več ljudi uči jugoslovanskega jezika. Slišimo, da bo tudi stolica za hrvatski in srbski jezik na univerzi v Budimpešti spo-polnjena Čas bi tudi že bil, da bi začeli misliti na uslanovitev »ogrskega kolegija« v Belgradu. Ni treba, da bi bil tako razkošen, kakor je v Berlinu, na Dunaju, v Rimu, ali kakor je »British Council« ali francoski propagandni urad v Belgradu. V takem poslopju bo mogoče nastaniti organizacije madžarske mladine in jugoslovanskih Madžarov. Madžarski štipendisti bi tukaj lahko imeli kako sobo Nobenega dvoma ni, da bi središče madžarskega duha v Belgradu znatno okrepilo in utrdilo in zagotovilo trajnost madžarsko-jugoslovanskih duhovnih vezi,« Akademiki obsodili rovarjenje komunističnih agitatorjev na univerzi Sklep strokovnih društev slušateljev ljubljanske univerze za nemoten potek znanstvenega dela Ljubljana, 20. novembra. Strokovna društva slušateljev univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani so na sestanku svojih zastopnikov dne 20. novembra t. 1., ki ga je sklicala Zveza strokovnih klubov tehnične fakultete, sprejeli naslednjo resolucijo: Predstavniki strokovnih društev slušateljev slovenske univerze kralja Aleksandkra I. v Ljubljani Erotestiramo proti nameri peščice omunističnih agitatorjev, ki bi hoteli po vzoru belgrajskih komunistov tudi na slovenski univerzi pripraviti izgrede in s tem prekiniti redno znanstveno delo univerze. V ta namen širijo razburljive govorice v zvezi s spremembami dosedanjih zakonskih določil o univerzah. Pozivamo vsa akademska društva in vso zavedno/slovensko akademsko mladino, da se kakor vselej doslej, tudi v bodoče otresejo vsiljivega vpliva plačanih agentov Kom interne. Od univerzitetnih oblasti pa pričakujemo, da bodo tudi s svoje strani z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago varovale nemoten potek dela ni univerzi. Gorenji sklep strokovnih društev na ljubljanski univerzi mora vsa slovenska in jugoslovanska javnost z veseljem sprejeti na znanje, zlasti še zaradi ozadja te seje. Po vzgledu komunističnih študentov v Belgradu so nekateri dali pobudo za tako sejo, kjer naj bi razglasili protest zoper sedanje vodstvo naše prosvetne politike ter temu protestu dati poudarek z dijaško stavko na univerzi. Zgodilo pa se je ravno narobe. Slovenski akademiki bo spoznali zlohotne nakane znanih agitatorjev Kominterne ter so njihove nakane ne le prekrižali, temveč tudi njihovo razdiralno delovanje po zasluženju obsodili. Zadnje čase namreč opažamo, kako je komunistično dijaštvo, ki hodi na univerzo ne študirat, temveč razgrajat, se pretepat in z revolverji streljat — kakor vidimo v Belgradu — tudi po drugih univerzah poskusilo svoje razdiralno delo. Ti izvršujoči organi povelj in ukazov, ki jih prejemajo od Kominterne, pod krinko akademikov siu žijo svojemu gospodarju in redniku. Belgrajsko dijaštvo je po večini šlo tem agitatorjem na lim. V čast pa si slovenski akademiki lahko štejejo, da so spoznali njihove nakane ter jih lako javno razkrinkali. Ti agitatorji so v službi Kominterne, ki pa ravno v vprašanju prosvetne politike v Jugoslaviji zadnje čase dela po željah in navodilih lože, kateri hoče preprečiti odločno prosvetno delo, ki se je pri nas začelo. Ker pa sama nima nobene moči več, zato se je poslužila komunističnih oprič-nikov, ki naj to delo za njo in namesto nje opravijo. Slovenski akademik je po svojih strokovnih zastopnikih jasno povedal, da nočo biti za priganjata in pretepača ne Kominterni ne loži, ker jo na univerzo prišel zato, da se tukaj uči ter strokovno usposablja za svoj življenski poklic v službi svojega natroda. Gorenji sklep slovenskih akademikov nam je razkril namere Kominterne in lože z našo pro-sveto ter jih odločno obsodil. Slovensko ljudstvo se zahvaljuje svojim mladim sinovom na univerzi za njihovo odločno dejanje, ki je bilo ne le v čast slovenskemu narodu, temveč prav v teh časih tudi domovini in državi v veliko moralno korist. Nemčija ima sedaj prost© pot proti ju« ovzhodu Danes bo romunski voditelj Antonescu sprejet pri Hitlerju Pričakujejo dlplomatičnega pritiska na Turčijo, da se opredeli Dunaj, 20. nov. t. Associated Press: Na službenih mestih ne dajejo nobenih izjav, izvzemši o pristopu Madžarske k trozvezi, o drugi vsebini razgovorov med nemškimi, madžarskimi in italijanskimi državniki. Zelo pade v oči, da se nahaja na Dunaju tudi načelnik generalnega štaba Nemčije maršal Keitel s številnim spremstvom. Odprta pot Iz krogov konference pa se slišijo nepotrjena poročila, da je s pristopom Madžarske Nemčija dobila možnost, da svojo oboroženo silo pošlje skozi prijateljsko in zavezniško Madžarsko dalje proti jugovzhodu Evrope, kjer nastopajo potrebe za vojaške operacije proti Angliji. Tudi Romunija in Bolgarija Kot nadaljnji korak diplomacije trozveze pričakujejo sedaj še pristopa Romunije, katere voditelj general Antonescu bo jutri že v Nemčiji na uradnem obisku, ter Slovaške. Državam osišča je s tem odprta široka pot tja do Črnega morja, do bolgarske meje in v bližino Turčije. Kajti na Dunaju ne izključujejo, da bo tudi Bolgarija sledila madžarskemu zgledu. Proti Solunu... Turčiji bo sedaj verjetno v najkrajšem času postavljeno vprašanje, da se opredeli in pove svoje stališče za primer, če bi postalo potrebno, da nemške čete ob sodelovanju Bolgarije nastopijo proti Grčiji v smeri Egejskega morja. Ako bi Turčija pokazala sovražilo stališče, bi morale države četverozveze podvzeti skupno z Bolgarijo vojaške ukrepe, ki so potrehni v boju proti Angliji na balkanski obali Egejskega morja. Vedno bolj prihaja do izraza načrt o velikem napadu na — Solun, ki bi se izvedel v soglasju s Sovjeti, ki so ga ob priliki Molotovega obiska v Berlinu z nekaterimi omejitvami odobrili. Berlinske razlage dunajskega pakta »Dobri odnošaji Madžarske s Sovjeti« - »Bolgarija zahteva dohod do Egejskega morja« — »Mir na Balkanu je zavarovan« Berlin, 20. nov. b. Press Association: Sestanek med predstavniki Nemčije, Italije in Madžarske na Dunaju je izzval veliko zanimanje v krogih tujega tiska. V Berlinu poudarjajo pomen dunajskih razgovorov in pravijo, da je podpis oziroma pristop Madžarske k trojnemu paktu prvi dokaz za stvarno zgraditev nove Evrope, ki jo v tem delu vodita Italija in Nemčija. Kakšno obliko bo dobilo sodelovanje Italije in Nemčije z Madžarsko, danes še ni povsem jasno. Danes so dali uradni krogi le kratke razlage, v katerih so poudarili, da je pristop Madžarske k sporazumu med Italijo, Nemčijo in Japonsko, ki je bil podpisan 27. septembra, gotova stvar. Pakt pa bo še nadalje nosil ime trojnega pakta. Zakaj je uprav Madžarska bila prva država v Podonavju, oziroma na jugovzhodu, ki je pristopila k temu paktu? Uradni krogi v Berlinu izjavljajo na to vprašanje, da je Madžarska bila prizadeta z versajsko mirovno pogodbo in je polnih 20 let kakor Nemčija in Italija vodila proti-versajsko politiko. Madžarska se Je borila in je že na miren način dobila tisto, kar ji druge države ne bi nikdar priznale. Na drugi strani pomenja razširitev trojnega pakta, da stopa Madžarska v novi red. ki se ustvarja pod vodstvom Berlina in Rima. Madžarska je s tem dokazala, da je postala sotrudnica osišča v bodočnosti, ki se postavlja na nove temelje. Uradni krogi dalje poudarjajo, da dunajski protokol v prvi točki določa prav tako dobre sosedsko odnošaje med Madžarsko in Sovjetsko Rusijo. Z dunajskimi razgovori pa je utrta tudi pot za bodoči razvoj položaja in se bodo po možnosti na miren način rešila vsa vprašanja pri zgraditvi nove Evrope, vsaj tako tako trdijo v Berlinu. Da se jo tudi B o I g a ri j a postavila na stran osišča, dokazuje nedavni obisk bolgarskega kralja Borisa pri nemškemu državnemu kanclerju Hitlerju. Razgovori med obema voditeljema države so poglobili odnošaje Bolgarije do csišč-nih velesil. Zadnje par dni bolgarski tisk jasno podčrtuje ozemeljske zahteve do z a h o d n e T r a-c i j c. To je bil predvsem povod, da se v Bolgariji pripravljajo na nove dogodke. Če bo Bolgarija postavila uradne zahteve grški vladi, je danes še težko reči. Zanimivo pa je, da so nemški uradni krogi še pred 14 dnevi takšne in slič-ne govorice zanikali in pri tem poudarjali, da ni nobenih razlogov, da bi se karkoli storilo proti miru na Balkanu. Kar se tiče varnostnih ukrepov, ki jih izvaja Turčija v zadnjih dveh dneh, nemški uradni krogi nočejo o tem dati nobenih izjav, temveč le kratko odgovarjajo, da je to notranja zadeva Turčije. Pri tem poudarjajo, da je turški poslanik v Berlinu še vedno v Ankari. Nemčija je mnenja, da je z razširitvijo trojnega pakta na Madžarsko zagotovila mir na Balkanu, s čemer je zavarovala tudi jugovzhod. Angleško mnen:e London, 20. nov. t. Reuterjev diplomatični dopisnik meni, da se s pristopom Madžarske k trojni zvezi položaj ni v ničemer spremenil, ker dunajski protokol samo potrjuje do sedaj obstoječe stanje. Madžarska je že dolga, leta hodila z Nemčijo in Italijo. S tem, da se je priključila trozvezi, še ni rečeno, da se bodo začele takoj vojne operacije. Za enkrat zadostuje, da je Madžarska nemškim četam odprla pot do Črnega morja in verjetno do — Grčije. Nadalje služi dunajski'pakt kot spodbuden zgled za druge države, ki bodo povabljene, naj sledijo madžarskemu zgledu čim prej in da naj ne čakajo na mrazu, dokler ne bo prepozno za nje. Minister Bešlič v Budimpešti Budimpešta, 20. nov. A A. MTI: Državna zveza madžarskih industrijcev in jugoslovanska gospodarska zbornica v Budimpešti sta pri-redili na čast jugoslov. prometnega ministra inž. Besliča večerjo, na kateri je svetnik Koriu pozdravi1 ministra Besliča, ta pa se mu je v madžarščini zahvalit. V torek dopoldne si je minister BesliČ ogledal neknj tovarn, opoldne pa je obiskal zunanjega ministra grofa Czakyja, kakor tudi madžarskega prometnega ministru Vargo, s ka. terima je imel aaljše razgovore. Popoldne je minister Beslič priredil čajanko na čast zastopnikom madžarskih industrijskih podjetij, v torek zvečer pa je bil skupno s svojo soprogo gost pri ministru Vargi. V sredo si je ogledovali tovarne. Pogreb ponesrečenih angleških letalcev Belgrad, 20. novembra, m. V Podgorici bo jutri popoldne pogreb angleških letalcev, ki so se pred dnevi z angleškim bombnikom tipa >Blen-heim< ponesrečili na planini Garac pri Danilov-gradu. Na pogreb sta odšla tukajšnji angleški in ameriški vojaški ataše. Dva huda potresa Belgrad, 20. novembra. AA. Včeraj 19. t m. so aparati potresnega zavoda na Tašmajdanu zaznamovali dva potresa. Prvi, močnejši potres je bil ob 16. uri 13 min. in 29.6 sek. in je moral nastati v daljavi 8900 km od Belgrada. Najhujša sunek je bil ob 13. uri 53 min. in 13 sek. in je znašal 21 mikronov z valovno periodo 16 sekund. Zadnji sunek tega potresa so aparati zaznamovali ob 16.22. Drugi potres je nastal ob 21. uri 2 minuti in 26.8 sekund v daljavi 546 km vzhodno od Belgrada. Najhujši potresni sunek je bil ob 21. uri 28 minut in 54 sekund ter je znašal 12 mikronov z valovno periodo 2 sekund. Konec potresa je bil zaznamovan ob 21. uri 35 minut. Ta potres je imel navpično smer. ^Jubilejne slovesnosti v Spiitu Split, 20. nov. b. Jubilejne slovesnosti 1300-letnice posvetitve katedrale v Splitu se razvijajo po določenem programu. Snoči so odprli grobnico sv. Dujma v prisotnosti splitskega škofa dr. Bonefačiča, predstavnika mestne občine, številne duhovščine in vernikov. Včeraj na sam dan posvetitve katedrale je bila pontifikalna sv. maša. Belgrajske novica Belgrad, 20. novembra, m. Danes dopoldne je bila v kabinetu belgrajskega župana pod predsedstvom ge. Vere Perovič, soproge kr. namestnika, seja izvršilnega odbora za zimsko pomoč. Razpravljali so o organizacijskem delu glavnega odbora in o preskrbi sredstev od države s posebno uredbo, kar bo pomenjalo slalen dotok sredstev za zimsko pomoč. Izvršilni odbor bo v stalnih stikih z vsemi ustanovami v državi. Razpravljali so tudi o izdaji posebnih znamk in znakov, loteriji in drugem. Iz Francija Francoska vlada se bo preselila v Pariz Curih, 20. nov. b. Iz Vichyja prihajajo poročila, j da je v tamkajšnjih političnih krogih izzvalo ve- | liko senzacijo poročilo radijske postaje, ki je pod ' kontrolo Nemčije, da se bo francoska vlada dne j 12. decembra preselila v Pariz. Vladni krogi iz- J javljajo, da pogajanja o preselitvi še niso končana in da zaradi tega ne morejo tolmačiti sporočilo, ki je označeno z datumom Iz Lorene bodo Nemci izselili 120.000 Francozcv »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Berlina: Po nemških navedbah je bilo pri preseljevanju francosko govorečih prebivalcev Lorene (Lota-ringije) dosedaj prizadetih še le 16,000 oseb. Skupni načrt pa predvideva preselitev okroglo 120.000 ljudi, na katerih mesta bodo Nemci naselili polovico od 240.000 obmejnih Nemcev, ki so v začetku vojiie morali proč od meje, odnosno, katerih domovi so bili v teku vojne s Francijo uničeni in so postali brezdomci. V juniju 1940 je bilo pri umikanju francoske vojske tudi mnogo hiš ob meji uničenih. Nemške navedbe pravijo, da je bilo 3500 poslopij popolnoma porušenih, 17.000 pa poo-škodovanih. Nemška vlada ima namen vse te domove po enotnem načrtu obnoviti in naseliti izključno Nemce, tako, da bi narodnostna meja med Nemci in Francozi postala jasno določena, kot je na primer na Tirolskem. To naj bi bil predpogoj za bodoče prijateljske odnošaje med Nemčijo in Francijo. V Berlinu se čudijo, da Francija tega ne razume in da se razburja zaradi preseljevanja francoskega prebivalstva iz mešane Lorene v notranjost Francije. Lyon, 20, nov. t. Havas. Dnevno prihaja na lyonsko železniško postajališče Brotteaux 5 vlakov s izseljenci, ki so morali zapustiti Loreno in jih sedaj pošiljajo v južno Francijo. Na postaji so oblasti poskrbele, da je poskrbljeno za počitek in okrepčilo. Sam škof v Metzu dr. Heintze, ki je moral tudi zapustiti svojo tolnico, prihaja redno k vsakemu vlaku in tolaži begunce in jim daje pogum. Velike povodnji na Hrvatskem Sisak, 20. nov, b. Zaradi stalnega deževja Sava in Kolpa že tri dni naraščata. V ponedeljek je bila Sava W>8cm nad normalo, v torek pa je bilo stan je že 694 cm, davi pa 73b cm nad normalo. Kolpa je bila danes 778cm nad normalo, ob 8 zjutraj pa 820 cm. Sarajevo, 20. nov. b. že tri dni v Bosni in Hercegovini dežuje in so zaradi tega nastale povodnji. Reka Miljačka je prestopila bregove in poplavila sarajevsko polje. Voda je zalila nekntere mostove, zaradi česar so oblasti prepovedale promet. Znraoi hudega deževja je na-rastla tudi reka Rakitnirn in so vsi mostovi, ki vodijo čez to reko. pod vodo Več sto hiš je popolnoma obkoljenih od vode. Ljudie so morali oditi na varnejša mesto. Gasilci so neprestano na delu. Povodenj pa ovira tudi železniški promet. Na progi Ustiprača—Foča je hudournik nanese! na tračnice velike množine zemlje in je proga popolnoma zasuta. Na progi Poboj—'Tuzla je na nekaterih mestih pol metra vode. Promet so morali zarndi tega ustaviti. Prav tako je ustavljen promet na progi Banja —Stjena, kamor je voda nanesla velike množine kamenja. Varazdin, 20. nov. b. Zarad* hudega deževja v Zagorju in Medjimurju so se potoki razlili po poljih. Tudi nekatere reke, med njimi Drava, so poplavile veliko zemljišč. Urava poplavlja že polja od Ptuja naprej. Pri Varazdinu se je voda tako razlila, da je v nevarnosti že periferija mesta.' Promet tei Dravo pri Legradu je ustavljen. Pri 'Ormožu je Drava narasla za tri metre, pri Vara/dimi pa za 3.40 m nad nomalo. Takšnega vodnega stanja že ^0 let ne pomnijo. Razlile so «e tudi recice Bednje, Plitviea in Krapina ter je v"-pouročje od Konjščine do Zaprešiča por. \c!o Viharno morje nosi les, mine m trupla Split. 20. novembra, m. V južnem Primorju vladajo strahovite nevihte. Zo več dni ni iz Dubrovnika odplula nobena ladja Oh južni obali je napravilo valovje ogromno lesa. min in več človeških žrtev. Kljub silnemu viharju se je dan« dopoldne podal na morje motorni čoln pristaniške kapetanije, ki mu je posrečilo izvleči i« morja neko truplo. Identite niso mogli ugotovili Strahovit nočni bombni napad na Birmingham Podobna razdejanja kakor pred dnevi v Coventryju Nemška poročila 50 vagonov bomb je padlo na Birmingham Berlin, '20. novembra. AA. DNB. Nemško vr-aovno poveljstvo poroia: V odgovor na angleške napade na stanovanjske okraje v Hamburgu, Bremenu in Kielu so ponoči med 19. in 20. novembrom velike skupine upniških letal, ki jim poveljujeta maršala Kessel-ring in Sperrle, izvedle hude napade na središče angleške oboioževalne industrije iu oskrbovalno srcdišCe v B i r m i u g b a m u . Bojna letala so zmetala nad 500.004) kg bomb. Vrgla so tudi bombe najtežjega kalibra. Ekplozije in požari so bili mnogo hujši kot pri napadu na Coventry. V noči med 18. in 19 novembrom so nemški letalci spet napadli London in druge važne cilje v južni in srednji Angliji. Vrgli so bombe na celo \rsto letališč na Barhain, Norvich, Leyten in Crormvell Razrušeni so bili hangarji in zavetišča. Izvedni so bili dalje na Liverpool, Southampton in druga pristanišča ob obali Rokavskega preliva. V vodah ob vzhodni Angliji so lahka nemška bojna letala uspešno napadla tr trgovske ladje. Mala podmornica pod poveljstvom kapitana Wohlfarta, k' je — kakor je bilo že sporočeno — pri svojih zadnjih napadih potopila štiri sovražne trgovske ladje s skupno tonažo 23.000 ton, je potopila vsega skupaj 67.500 ton sovražnega brodovja. V noči od 19. na 20. november so angleški letalci metali bombe na nemško ozemlje in sicer na stanovanjske mestne četrti in druge cilje, ki nimajo vojaškega značaja. Protiletalske baterije so pravočasno odgnale sovražna letala, ki so se približala prestolnici. Eno letalo je vrglo.bombe na Potsdam, škoda pa je brezpomembna. Poškodovanih je bilo nekaj stanovanjskih hiš, in spet je bilo zadetih več bolnišnic. Birmingham je središče angleške jeklene industrije in važno uvozno mesto, zlasti glede uvoza volne iz Avstralije, Afrike in Južne Amerike. Tu so največje angleške industrije in trgovske hi-če, velike tovarne municije in avtomobilskih koles. Razen najvažnejših tvrdk je v Birminghamu še nad 8000 manjših in večjih tovarn, ki so razporejene po vsem mestu ter tvorijo v resnici eno samo veliko tovarno. Napadi nemških letal so bili izvedeni jx>d ugodnimi vremenskimi razmerami, tako da so bombe z gotovostjo padle na industrijske naprave. Angleška poročila London, 20. novembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča davi: Po miruejšem dnevu so nemška bombna letala ponoči 7 veliko silo napadla. Poročila, ki so na razpolago, pravijo, da so nemška bombna letala bombardirala številne kraje v Angliji in na Škotskem. Glavni napad pa je veljal srednji Angliji, kjer so nemški napadi začeli takoj po nastopu mraka in so trajali do jutra. Nemški bombni na-fadi so na tem prostoru imeli izredno velik obseg. Vržene so bile eksplozivne in zažigalne bombe, ki so na širokem prostoru povzročile veliko škodo. Zažigalne bombe so zažgale mnogo požarov, med njimi nekaj, ki so bili resnega značaja, toda do jutra so bili vsi pod nadzorstvom. V nekem mestu srednje Anglije so bile podrte številne stanovanjske hiše in druge važne zgradbe. Število človeških žrtev ni znano, toda z ozirom na obseg bombnih napadov se bojijo, da bo visoko. Sestreljenih jc bilo 6 nemških bombnikov. Letalski napadi na London so bili ponoči skromnejšega značaja in je škoda majhna, človeških žrtev pa tudi ni bilo veliko. Drugod, v južni Angliji in na Škotskem je škoda majhna. Zasebni poročevalec Reuterja pristavlja, da so nemški bombni napadi veljali v pretekli noči Liverpoolu, ki je bil napaden v treh zaporednih valovih bombnikov, ter Birminghamu, ki je bil vso noč napaden Napad je bil »zelo resnega značaja« — pravi Reuterjev poročevalec — »in je povzročena škoda zelo huda, število človeških žrtev pa po vsej verjetnosti zelo visoko«. O napadu na London pravi Reuter, da je bil bombardiran spet neki hotel, ki je že prejšnje noči sprejel bombe, toda ljudje so se nahajali v zaklonišču, tako, da žrtev ni. Poročila iz ameriških virov Newyork, 20. novembra, t. Associated Press. Iz Londona poročajo, da so nemška letala v pretekli noči v mogočnem številu — poročila goovrijo o najmanj 500 bombnikih — ter v vso noč trajajočih zaporednih valih bombardirala predvsem Birmingham ter okoliška industrijska mesta. Napad na Birmingham da je bil vsaj tako srdit, kakor napad, ki je skoraj porušil mesto Coventry pred nekoliko dnevi. Iz Nemčije poročajo, da so nemški bombniki v pretekli noči z ogromno silo napadli Birming-bam, kjer so nemški bombniki povzročili 20 veliikh požarov. Nemški bombniki so prihajali v valovih nd 80 do 100 letal. Na Birmingham je bilo po poročilih DNB iz Berlina vrženih več tisoč bomb vseh kalibrov in je bil napad sličen onemu, ki je bil izveden na Coventry. Govor generala Smutsa Pretoria. 20. novembra, t. Reuter. Predsednik južnoafriške vlade general Smuts je imel govor, v katerem je dejal, da je prepričan, da bo Anglija zmagala v tej vojni. Naj se nikdo ne pusti varati po začetnih uspehih Nemčije. V zadnji vojni je Nemčija zmagovala štiri leta in je svoje največje zmago dosegla tik pred svojim končnim polomom. Kar naenkrat se je položaj spreobrnil in je bilo pO njej. Sedanja vojna, v kateri gre za ideale svo-liode in neodvisnosti, 6e bo izvojevala z orožjem, to je res, toda še bolj s surovinami, iz katerih so orožje izdeluje, z denarjem, s katerim se surovine plačujejo in z nadzorstvom nad svetovnimi cestami, koder surovine prihajajo v industrijo. Treba je samo vzdržati. Južna Afrika je postavila sijajno armado, ki dola čast oboroženi sili angleškega imperija v dobi, ko preživlja naivečje dneve svoje zgodovine. Anglija kupi še 50 rušilcev v Ameriki \Vashington, 20 .nov. t. Associated Press. Angleški ]wslanik lord Lothian, ki je na polu nazaj v Ameriko, bo verjetno prinesel s seboj prošnjo angleške vlade, da ji Amerika proda nadaljnih 50 starih rušilcev. Na poučenih mestih izjavljajo, da ameriška vlada Angliji ne bo delala nobenih težav in da se bo našel način za zadovoljitev obeh držav. Dve in pol milijarde dinarjev dnevno za vojno London. 20. novembra, b. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je bilo ugotovljeno, da Anglijo stane vojna dnevno 9.5 mil. buntov, v preteklih tednih pa jo je stala dnevno celo 12.5 milijonov funtov. (V našem denarju znese to dnevno 2 in pol milijardi din.) Vojna na mor u Berlin, 20. novembra. A A. DNB. Nemška bojna letala so potopila v bližini vzhodno angleške obale 8000 tonsko ladjo »Tank«. Razen tega so nemška bojna letala izvedla uspešen napad še na nekatero trgovske ladje. Težko je bila zadeta 3000 tonska ladja Nemški letalci so zagnali bombe tudi na tri ladie, ki so prevažale premog. Newyork, 20. novembra. A A. DNB. Po mnenju strokovnjakov je bilo na parniku »Lancaster«, ki je bil potopljen v juliju t. 1. v Rokavskem prelivu, točno 6000 angleških vojakov, kakor poroča list »Ne\vyork Post«. 4000 mož je utonilo. Na Nemčijo Berlin, 20. novembra, t. Associated Press: Tukaj objavljajo službeno poročilo, da so se angleški bombniki skušali približati nemški prestolnici, toda protiletalsko topništvo jih je zavrnilo. Samo en angleški bombnik ie mogel prileteti nad mesto in vreči nekaj bomb, ki so zadele nek-ij stanovanjskih poslopij in neko bolnišnico. Požari so bili Siam vkorakal v Indokino Tokio. 20. novembra, b. Med Siamom in Indokino so izbruhnile sovražnosti. Siamsko čete so prekoračile reko Mekong in prodirajo v vzhodni smeri. One nameravajo Indokino razdeliti v dva dela. Menijo, da načrt siamske vlade podpira Anglija. hitro pogašeni, Sestreljeni sta bili dve sovražni letali. London, 20. novembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Naši bombniki so ponoči spet v večjem obsegu napadli razne industrijske in vojaške cilje v Nemčiji. Med drugim so bombardirali tudi razne cilje v Berlinu, kjer so nastali požari. London, 20 novembra t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Naši bombniki so ponoči uspešna napadli Škodove tovarne i Plinu, municijska skladišča v Berlinu, pristaniške naprave in ladjedelnice v Kielu, Hamburgu in Brcinenhavenu, kjer so povsodi izbruhnili požari. Lepe uspehe so dosegli prj napadu na čistilne tovarne petroleja v Gelscnkirchenu, na tovarne za umetni bencin v Gelsenkirchenu in v Hamburgu, na električno centralo v Hambornu. Druge skupine so napadle pristanišče Duisburg in Ruhrort ob Renu, železniška križišča v Bremenu in Berlinu, pomorsko oporišče za podmornice v Lorientu (francoska Bretag-ne) pristanišče Harileur ob Rokavu. Tri naša letala se niso vrnila. Izjave italijanskih listov k bombardiranju Bitolja Rim, 20. novembra. AA. Glede bombardiranja Bitolja piše »Giornale d' 11 a I i a«, da je ta incident med Jugoslavijo in Italijo prijateljsko poravnan. S tem je dokazano — piše omenjeni list — da prvi trenutek niso prispele zanesljive vesti v zvezi z bombardiranjem Bitolja. Zaradi hribo-vitosti ozemlja je bilo težko ugotoviti pomoto. Ita- lijanski letalci so po pomoti in nenamenoma bombardirali Bitolj. Pomembno pa je, da je incident zdaj prijateljsko poravnan med Italijo in Jugoslavijo. Z ozirom na to piše »Giornale d'ltalia«, da ta dogodek ne bo mogel služiti tuji propagandi, ki skuša kaliti dobre odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Sredozemska bojišča V Grčiji srditi boji — V Afriki letalski napadi VI 1 a« v v Grško oofisce Italijanska poročila Nekje v Italiji, 20. novembra. AA. 166. uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi: Močni in ponovni napadi jugovzhodno od Korče in na prelazu ceste, ki vodi v Kalibaki so bili odbiti s številnimi in težkimi sovražnimi izgubami. Naše letalstvo je ob tesnem sodelovanju s suhozemsko vojsko bombardiralo z bombami malega kalibra in obstreljevalo s strojnicami sovražnikove čete. Zadete so bile ceste, barake in zbirališča čet. Razen treh sovražnih letal, o katerih govori poročilo št. 165, jih je bilo sestreljenih še pet. Eno naše letalo se ni vrnilo. Grški poročila Atene, 20. novembra, t. Atenska agencija: Poročilo vrhovnega grškega generalnega štaba št. 24 se glasi: Pri Korči boji trajajo dalje. Naše čete so z bajonetnim napadom potisnile nasprotnika iz postojank, ki jih je hrabro branil. Na hribovju Mo-rave grške čete svoje napredovanje z uspehom nadaljujejo. Sovražnik je s svojim letalstvom srdito napadal naše položaje na fronti. V letalskih bojih, ki so se razvili, je bilo včeraj sestreljenih 11 italijanskih letal. Grško letalstvo ni imelo nobenih izgub. Državni podtajnik za propagando, minister Nikoludis, je sporočil časnikarjem, da je Grčija zaprosila angleško vlado, naj ji pošlje čim več razpoložljivih letal, ker je italijansko letalstvo zelo močno in se je samo včeraj nad grškimi postojankami na albanski meji udejstvovalo okrog 400 sovražnih letal. Praske v Dodekanezu Minister Nikoludis je tudi zanikal poročilo italijanskega generalnega štaba, češ da so Grki poskusili zasesti neki otok v italijanskem Dodekanezu in da so italijanske pomorske sile grški napad uspešno zavrnile. Nikoludis je dejal, da ne gre za noben poskus grške vojske izkrcati se na kakšnem italijanskem otoku, marveč da je skupina 12 grških prostovoljcev najela neki motorni čoln in na lastno roko zaplula proti italijanskemu otoku Gajdara, kier je ubila 4 italijanske vojake in spet pobegnila. Njihov motorni čoln je napadlo večje število italijanskih rušilcev in bombnih letal. Motorni čoln pa se je izmuznil in 12 grških predrznežev spet pripeljal na varno. Atene, 20. novembra, b. Atenska agencija: V teku včerajšnjega dne in v pretekli noči so se nadaljevale zlasti ostre borbe na nož na planini Zvezda in na planini Morava. Boji se vodijo izza Konice, kjer so Italijani" zavzeli nove postojanke. Na vseh odsekih so boji zelo krvavi. Obe strani sta vrgli v borbo glavne sile, tako da se je glavna bitka že začela in se mora prihodnje dni končati s porazom ene ali druge stranke. Uspeh Grkov ali lemški načrt o »flamski državi« iz nizozemske in flamske Belgije — Valonci bi prišli k Franciji Italijanov bo bržkone odločilen tudi za nadaljnji položaj. Delovanje angleškega letalstva Atene, 20. novembra, t. Atenska agencija: Angleško vrhovno poveljstvo letalstva poroča: Angleški lovci so v teku včerajšnjega dne v letalskih bojih z Italijani sestrelili 9 italijanskih bombnikov. Angleži niso utrpeli nobenih izgub. Ta angleški uspeh ni vštet v grškem vojnem poročilu, ki govori o sestrelitvi 11 sovražnih bombnikov. Letalska bitka je bila med angleškimi lovci vrste •Gladiator« in italijanskimi bombniki vrste »Fiat CR 42« ter »Fiat G 50«. Prvič smo tudi srečali novo vrsto italijanskih lovcev »Fiat G 50«, ki so nekoliko hitrejši od angleških »Gladiatorjev«, toda naši lovci so se, kakor kaže uspeh, izredno dobro izkazali. Ameriška poročila o bojih Newyork, 20. novembra, b. Poročevalci ameriških agencij javljajo z raznih položajev na grško-, albanski meji, da se vodijo krvavi boji med italijanskimi in grškimi četami. Bojišče se razteza v dolžini nad 200 km. Zlasti hudi boji se vodijo na severu. Pa tudi v sredini so italijanske čete odbile močne napade Grkov, pri čemer sta obe strani utrpeli velike izgube na moštvu. Italijanska vojska še vedno odbija napade, ki ne piopuščajo. V borbah se močno udejstvuje italijansko, angleško in grško letalstvo. Z naše meje Belgrad, 20. novembra, m. O položaju na italijansko-grškem bojišču in o današnjih bojih med grškimi in italijanskimi četami poročajo iz Stenja na albansko-jugoslovanski meji sledeče: Krvave borbe na severnem bojišču še trajajo, toda z zmanjšano srditostjo. Na borbe je vplivalo vreme, ki se je zelo poslabšalo in pa gosta megla, ki ovira operacije. Topniški dvoboj se je začel zgodaj zjutraj in je trajal nepretrgoma tri ure. Kmetje, ki živijo blizu albansko-jugoslovanske meje potrjujejo, da so resnične vse novice o tem, da so borbe na tem odseku krvave in da imata obe strani hude izgube. V teku današnjega dne se je vnela huda borba samo na enem odseku, na levem krilu pri Levku. V središču pri planini Morovo pa so borbe pojenjale. Hudi boji so se vodili samo na planini Zvezda. Tu imajo italijanske čete betonske utrdbe, zato Grki navzlic močnim napadom doslej niso mogli zavzeti teh postojank. Pri napadih na Zvezdo so imeli Grki velike izgube. Manjše borbe so bile danes na planini Morovo pri planini Korči. Italijanske čete še držijo svoje postojanke in bodo lahko uporabili tudi svoje motorizirane enote. S položajev, ki jih imajo na planini Morovi, so pričeli Grki danes streljati s težkim topništvom. Afriško bojišče Italijanska poročila Nekje v Italiji, 20. novembra t. Uradno poročilo št. 166 glavnega štaba italijanske vojske se glasi: V Severni Alriki je eden naših letalskih oddelkov opazil močno skupino sovražnih blindiranih avtomobilov jugovzhodno od Sidi el Baranija ter jih napadel in prizadejal velike izgube. Del teh jc vrgel iz reda, druge pa pognal v beg Tedaj so se naši hitro oddelki spustili z njimi v boj ter jih prisilili k umiku. Naše skupine letal so izvedle napad na sovražna letala zaščitna lovska letala. Sest njihovih letal tipa Gloucester jc v plamenih padlo na tla. Pri tej priliki jc bilo uničenih tudi pet sovražnih oboroženih bojnih vozil, 12 blindiranih avtomobilov in nekaj topov. Vsa naša letala so se vrnila domov. Naša letala so bombardirala pristanišče v Aleksandriji, pristanišče v Pas el Rim. letališča, zasidrane ladje v jezeru Neiis južno od Ismaile, železniške naprave v El Amanu, naprave v El Kasabu in taborišča v Dir-Avani, jugovzhodno od Marsa Matruha. Zanetile so požrr in povzročile eksplozije ter prizadejale očividno škodo. Vsa naša letala so se vrnila. Sovražni letalci so bombardiiali večkrat To-bruk, niso pa pri tem prizadejali škode. Bombardirali so dalje Benghazi, kjer je škode zelo malo in je bila ranjena ena muslimank?.. V Vzhodni Alriki je ena naših patrol zapodila sovražne oddelke, ki so bili v okopih zahodno od Gurafarda. (Gornji Sudanl. Naši letalci so bombardirali sovražna taborišča v Aromi in Ka-sim el Girbu. Ena sovražnih križank je bombardirala naprave v solarni v Danteju Ur prizadejala malo škode. Sovražnik je bombardiral Bardero, De Camero, Koren in Masauo. Žrtev ni bilo, pa tudi tvarna škoda ni pomembna Sovražna letala so poskušala leteti nad vzhodno obaio južne Italije, naletela pa so na hitro reakcijo protiletalske obrambe in so se morala umakniti, ne da bi vrgla bombe. Nekje v severni Alriki, 20 nov >mbra. AA. Italijanska lovska letala so se uspešno bojevala z angleškimi letali nad oazo Siva. Po italijanskem bombardiranju so opazili velike požare Italijanska letala so tudi bombardirala pristanišče v Aleksandriji, kjer je bila povzročena velika škoda, železniško progo pri Hamanu, letališče pri Gazani. Letala so bombardirala tudi angleške trgovske parnike v Sueškem prekopu. Angleška poročila Kairo, 20. novembra t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Sovražna letala so v preteklih dneh v večjem obsegu bombardirala Aleksandrijo in je bilo pri tej priliki ubitih 41 civilnih oseb 70 pa ranjenih. Porušenih je bilo nekaj zgradb. Italijanski bombniki so napadli v peterih zaporednih valovih. Kral| Faruk je nakazal večjo denarno pomoč ponesrečencem. Kairo, 20. nov. t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Včeraj je prišlo do spopada med prednjimi sovražnimi oddelki in angleškimi napadalnimi oddelki na libijski meji. Podrobnosti o tem boju, pri katerem so angleške čete sovražniku pobrale nekaj topov, še niso na razpolago. Na drugih bojiščih nič novega Kairo, 20. nov t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Skupina avstralskih lovskih letal vrste »Gladiator« je nad zahodnim delom egipt-ske in libijske puščave srečala večje šlevilo italijanskih lovcev vrste »Fiat« Razvila se je huda bitka, v kateri so Avstralci sestrelili 6 sovražnih letal. En »Gladiator je bil se«(reljf.n, dr-'gi ie moral zasilno pristati na egiptskem ozemliu. Pilot je London, 20. nov. t, Reuterjev diplomatični dopisnik pravi, da je zvedel, da ima Nemčija pripravljen načrt za ustanovitev nove, tako imenovane »flamske države«, ki bi bila sestavljena iz dosedanje Nizozemske ter iz severnega, to je flamskega dela Belgije, O tem vprašanju dn se bo, odnosne da se jc že raz-povarjal belgijski kralj Leopold 7. nemškim državnim kanclerjem. V londonskih krogih tem poročilom ne pripisujejo velike verodostojnosti Podobni načrti co dozorevali v glavah nemških državnikov tudi že v zadnji svetovni vojni. Ustanovitev love flamske države, ki bi bila seveda pod nekim nadzorstvom Nemčije, bi zahtevala na drugi strani, da pridejo francosko govoreči Valonci pon Francijo, proti čemer pa bi se trdo-glavi Valonci brez dvoma uprli, ker so bili vedno proti temu, da bi prišli v objem francoske države. Vendar pa |e vse to vprašanje — tako naglašajo v angleških diplomntičnih krogih — odvisno od tega, kako se bo končala vojna Nemčija bo imela vso svobodo, da uredi tudi kakšno flamsko državo, če bo zmagalo, ako pa podleže, bodo vsi ti načrti izpuhteli v zraku, kakor so izpuhteli podobni nučrti v zaonji svetovni vojni. Vprašan a fn odgovori v angleški zborn ci London, 20. nov. t. Reuter: Na današnji seji spodnjega doma so bila raznim ministrom stavljena različna vprašanja, na katera 60 odgovarjali, • Na vprašanje, kakšni so odnošajzi med Anglijo in Romunijo, je državni podtajnik Buttler odgovoril, da je romunska vlada sama priznala, da je poklicala nemške čete v Romunijo. Nemške čete 60 od takrat naprej stalno prihajale v vedno večjem številu. Zaradi tega mora angleška vlada smatrati Romunijo kot državo, ki ni več v popolni posesti svoje neodvisnosti in svoje zunanje politike. Nemške čete so Romunom brez dvoma pobrale ves vojni material, ki ga je svoje dni Anglija poslala v Romunijo odnosno so vzele pač kolikor so mogle. Angleški poslanik ostane šc nadalje v Romuniji, da brani nekatere angleške interese. Na vprašanje, če je vladi kaj znano o nemških predlogih za sporazum * francosko vlado v Vichyju, je Buttler odgovoril, da je Nemčija pred vojno in po vojni v vseh svojih javnih izjavah vedno tr. dila, da je predpogoj za vsak sporazum s Francijo, da popolnoma zapusti Anglijo. Vodilna misel nem- ških politikov je, da mora Nemčija obvladati ves evropski kontinent, S takšnim stališčem se nismo nikdar strinjali in ga tudi ne sprejmemo. Na vprašanje, kaj je Indija 6torila za okrepitev angleškega imperija v sedanji vojni, je državni tajnik za Indijo Amery dejal, da je prispevek Indije vedno večji. Za 300 razpisanih mest v indijskem letalstvu se je prijavilo 18.000 prostovoljcev. V mirnem času je znašala indijska armada okroglo 160.000 mož indijskega porekla in 60.000 mož angleškega porekla. Danes dosega ta armada že pol milijona mož, ki so opremljeni in izvežbani po najmodernejših zahtevah sodobne vojske. London, 20. novembra. Odgovarjajoč na neko vprašanje v spodnjem domu, je državni podtajnik zunanjega ministrstva Butler izjavil, da je angleška vlada vložila formalen protest pri španski vladi zaradi španske akcije v Tangeru in da je poudarila, da si pridržuje pravico zavarovati si vse pravice po mednarodni pogodbi, ki se nanaša na Tanger. Nato je Butler dodal: Španska vlada si je potemtakem čisto na jasnem, kakšno je stališče Anglije glede tega vprašanja. Rim, 20. nov. m. TCP: Tukaj je umrl Artnro Bocchini, šef italijanske policije Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je vodil italijansko policijo od 1. 1926 in jo popolnuma moderniziral. Povečanje obtoka kovancev I/ Belgrada poročajo, da je ministrski svet predpisal ureubo o j/premembi uredbe o kovanju in dajanju v promet kovanega denarja. Po tej izpremembi jc pooblaščen finančni minister, du sme nakovali kovancev jm) 50 din v skupni vrednosti 800 milij. din. torej 16 milij. komadov, dočim je smel doslej nakovali samo 10 milij. komadov za ">00 miiij. din. Nadalje je pooblaščen izdati kovancev po 20 din 25 milijonov komadov za 500 milijonov, dočim je bila ooslej najvišja meja zn izdajo teli kovancev 15 milij. komadov za 'MM) milij. din. S tem se tudi zviša najvišja količina kovancev v naši državi od prejšnjih 1.360 milij. din na 1.860 milij. din, za pol milijardo din. V svrho primerjave navajamo sedaj, koliko znašajo količine kovancev, ki se morejo na-kovati: po 50 din 16 milij. kosov za 800 milij. din, po 20 din 20 milij. kosov za 500 milij. din, po 10 din 25 milij. za 250 milij. din, po 2 din 75 milij. kosov zu 150 milij. uin, po 1 din 100 milijonov kosov za 100 milij. din, po 0.50 din 100 milij. kosov za 50 milij. din in po 0.25 din 40 milij. kosov za 10 milij. »lin. Po zakonu iz leta 1931 je znašal najvišji dopustni obtok kovancev 1.212 milij. din, nato ■ pa je bil leta 193" zvišan na 1.360 milij. din, sedaj pa na 1.860 milij. din. Indeks stroškov za prehrano Mestni statistični urad v Ljubljani izračunava dvakrat na mesec (1. in 15.) indeks stroškov za prehrano, torej samo cene prehrane. Ima pa ta inJeks veliko prednost, da je telitan, namreč po važnosti predmetov, dočim so vsi drugi indeksi samo enostaven seštevek cen. V naslednjem navajamo osnovne indeksne številke ljubljanskega indeksa za prehrano, ki so mu podlaga cene v letu 1929 kot ICO, za zadnjo dobo od srede lanskega leta sem: 1. avgusta — 89.0 15. avgusta 73.5 90.3 1. septembra — 94.6 15. septembra 74.4 99.3 1. oktobra — 10S.2 15. oktobra 77.1 109.3 1. novembra 78.7 112.7 15. novembra 80.7 114.2 1. decembra 83.9 — 15. decembra 84.2 — Iz tega je razvidno, da so od 15. avgusta 1939 do 15. novembra 1940 narasli izdatki za prehrano v Ljubljani za 55.4%. Nadalje je razvidno iz teh podatkov da so se stroški za prehrano najbolj povišali v septembru in v prvi |>olovici oktobra, do čim je sedanje naraščanje nekoliko počasnejše. Iz pojasnil k zadnji indeksni številki je razvidno, da je povišanje indeksa v prvi polovici novembra iskati predvsem v zvišanju cen mleka za okoli 50 par pri litru, podražitev mleka je potegnila s seboj tudi cene glavnih mlečnih izdelkov (surovega masla, čajnega masla in vseh vrst sirov). Uvoz moke in pšenice v Slovenijo »V poslednjem času so se pojavile v dnevnikih vesti, češ, da je prevzel razdelitev odpremnih dovoljenj za moko Prevod, ki zahteva za svoj^ posredovanje V/o provizije, kar naj bi po nepotrebnem podražilo moko Nadalje je razširjena trditev, da je prišlo po krivdi Prevoda do pomanjkanja moke. Dasiravno 60 lahko bralci sami uvideli, da je V6e navedeno izmišljeno, smatra Prevod za potrebno pojasniti dejanski položaj, ki je naslednji: Radi večjih nakupov moke in pšenice za določene svrhe je ustavil Prizad pred 14 dnevi dodelitev odpremnih dovoljenj za pošiljke moke in pšenice za Slovenijo. Moko in pšenico, za katero eo bila odpremna dovoljenja že izdana, a ni bila odposlana radi pomanjkanja vagonov, je pokupil sam. Zaloge v Sloveniji, ki ni6o bile velike, so zadoščale samo za 10 dni ter se je kmalu občutdo pomanjkanje in je moral posredovati v najhujših primerih Prevod z moko iz svojih rezerv. Po daljšem prizadevanju je bilo Prevodu obljubljeno, da bo Prizad izstavil začasno 50 odpremnih dovoljenj na teden, a je naprosil Prevod, da mu sporoči kraje, za katere naj bodo predmetna dovoljenja izdana. Prevod je prevzel torej določitev krajev, ki bi prišli v poštev kot najbolj potrebni in je pozval v časopisju vse uvoznike, da mu pripravijo 6Voje nakupe. Izmed pri]av je določil najbolj nujne ter je skrbel, da 60 bili vpoštevani vsi kraji, kolikor je bilo to mogoče z ozirom na pičlo odmero odpremnih dovoljenj. Za svoj posel ni računal nobene provizije niti za stroške. Iz navedenega je tudi razvidno, da je nakup moke še vedno prepuščen trgovini in da ni krivda na Prevodu, ako niso zaloge moke v Sloveniji tolikšne kot bi bilo želeti. Pač pa je potrebno opozoriti vse kupce, da morajo prijavljati 6voje nakupe Prevodu, ker bi sicer njihovi dobavi, telji-mlini ne prejeli odpremnih dovoljenj, za katera morajo prositi pri Prizadu . Gibanje pridobitnih obratov Iz statistike ZI>ornice za TOI v Ljubljani posnemamo, da je bilo v 3 četrtletju letos prijavljenih novih 202 (v 2. četrtletju 242)) obrtnih obratov, 141 (178) trgovinskih, 53 (60) gostinskih in 4 (8) industrijskih obratov, odjavljenih pa je bilo 139 (179) obrtnih obratov, 100 (135) trgovinskih, 4 (5) gostinskih in7 (5) industrij, obratov. Prirastek je bil torej v 3. četrtletju (v oklepajih podatki za 2. četrtletje): 63 (03) obrtnih obratov, 41 (43) trgovinskih obratov, 8 (28) gostinskih obratov, dočim beleži industrija nazadovanje za 3 obrate, še v prejšnjem četrtletju pa je bil zabeležen prirastek 3 obratov. Iz statistike je torej razvidno, da se je tako število prijav in odjav znatno zmanjšalo. Vendar je bil prirastek ol.rtnih in trgovskih podjetij skoraj isti kot v prejšnjem četrtletju, le v gostinski stroki in pa v industriji je nastopilo poslabšanje. Glavne izpremembe so bile v teh-le strokah: žage 16 prijav, 1 odjava; mizarji 13 prijav in 11 odjav; krojači 9 in 11; krojačice 8 in 5; šivilje 6 in 14; čevljarji 20 in 16; peki 15 in 8; mesarji 10 in 5; tesarski mojstri 5 in 5; trgovina z le-so ml3 prijav in 5 odjav; z deželnimi pridelki 5 in 5; z živili 6 in 2; z mešanim blagom 53 in 44; branjarije 8 in 4, trgovske agenture 4 in 1; avto-taksi 7 in 10; 37 prijav in 35 odjav, restavracije 5 in 1; krčme 6 in 6. Lani in lelos je bilo gibanje prijav in odjav naslednje: trgovina prijave odjave 1939 1940 1939 1940 238 180 264 188 Stanje Narodne banke 2. četrtletje 171 178 200 135 3. četrtletje 179 141 139 100 4. četrtletje 167 159 obrt prijave od jave 1939 1940 1939 1940 1. četrtletje 317 258 262 198 2. četrtletie 303 242 186 179 3. četrtletje 258 202 143 139 4. četrtletje 218 189 Iz.kaz Narodno banke za 15. november kaže tele glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 8. nov): Aktiva: Zlata rezerva v blagajni 2.121.6 (+20.1), zluto v inozemstvu 405.9 ( + 25.7), devize 570.7 (+72.9), kovani denar 188.1 (+3.6), posojila: menična 1.530.2 (+21.5), loinbardua 213.6 (+31.2), skupno posojila 1.743.8 ( + 52.b), vrednostni papirji 34-5.4 (+5.0), eskont bonov oržav. obrambe 6.024.0 (+105.0), ruzna uktiva 1.S62.6 (—39.9). Pasiva: bankovci v obtoku 12.944.9 (—43.4), drž. terjatve 56.8 (+17.7), žirovni računi 1.308.1 (—5.2), razni računi 1.308.1 (+272.3), skupno obveznosti po vidu 3.102.9 (+285.9), razna pasiva 338.1 (+4.4). Skupno kritje 25.30 (v prejšnjem izkazu 23 odstotkov, od tega samo z zlatom v blagajnah 21.25 (21.37) odstotkov. Zaposlenost v septembru po strokah Iz statističnega poročila Okrožnega urada za zavarovanje delavcev posnemamo, da se jo v pri-mrei z lanskim septembrom število zavarovancev dvignilo za 11.633, od tega največ v naslednjih strokah: gradnja železnic, cest in vodnih zgradb,, gradnje nad zemljo, javni promet iu hišna služi nčad. Nazadovala pa je zaposlenost v tekstilni industriji ter industriji hranil in pijač. V sezijskem pogledu je vse članstvo Okrožnega urada naraslo za 3.004 in sicer največ pri gradnji želznic, cest in vodnih zgradb, gozdno-žagarski industriji in v predelovanju kože in njenih surogatov. Angleška pristanišča Londonski »Economist« z dne 17. avgusta prinaša zanimive podatke o razdelitvi pomorskega prometa v Angliji. V zunanji trgovini je prispelo od vseh ladij v pristanišča na vzhodni obali 18.5%, v južna pristanišča vključno London 46.5, v zapadna pristanišča pa 32.1%. Največja pristanišča s onaslednja: London 22.8, Liverpool 13.2, Southampton 9.7, llull 6.0, Nevvcastle, Shields 2.4, Cardiff 1.4, Dover 8,5, Glasgovv 4.8%. Od iz-plulih ladij jih je odpadlo na vzhodno obalo 2-1.8, na južno z Londonom 37.6, na zapadno 35.7 in ostala pristanišča 1.9%. Glavne izvozne luke so bile naslednje: London 14.9, Liverpool 11.6, Sout-baniplon 11.5, llull 2.8, Newcastle, Shields 6.1, Cardiff 5.2, Dover 4.8, Glasgovv 5.5%. Približno ista slika velja za obalno plovbo v uvozu in izvozu, samo da je pri izvozu delež Londona zelo majhen, večji pa je pri uvozu (v lokalnem prometu seveda). * Trgovina s koruzo. Načrt uredbe o trgovini s koruzo je že dokončno izdelan ter bo vseboval določila o prisdnem odkupu ene tretjine od onih pro-ducentov, ki imajo več kot 100 metersfcih 6totov. Industrije, ki potrebujejo koruzo kot 6urovino, jo bodo dobile lahko samo od Privatne izvozne družbe * in od Pogodka. Cena koruzi bo maksimirana, veljala pa bo samo do konca decembra 1940, na kar bodo ponovno sklepali o tem, ali naj bo cena še nadalje maksimirana ali pa naj se prepusti svobodnemu gibanju. Uvoz paraiina in obrtniki. Iz Belgrada poročajo, da je ministrstvo trgovine in industrije razdelilo pa-rafin za potrebe obrtnih delavnic v naži državi. Parafn je bil razdeljen z ozirom na razpoložljive količine in z ozirom na 6tvame potrebe, vpoštevajoč tudi že dodeljene količine v teku leta. Obrtniške delavnice bodo lahko takoj dobile 40% dodeljene količine v breme prvega kontingenta 100 vagonov. Obrtniki se morajo v ta namen obrniti na tvrdko Astra d. d. v Zagrebu odnosno v Belgradu. t Mavro Axelrad. V Zagrebu je umrl Mavro Axelrad, ravnatelj zagrebškega paromlina, ki je deloval mnogo tudi v drugih živilskih strokah ter raznih industrijskih in trgovskih organizacijah. Pot viceguvernerja Narodne banke d. dr. Belina . Italijo. Iz Belgrada poročajo, da je v Rim odpotoval prvi viceguvemer Narodne banke g. dr. Ivo Belin. V njegovem spremstvu se nahaiata g. Sofre-novič, višji uradnik Naroan* banke in dr Motika, višji uradnik ministrstva trgovine in industrije. Verjetno bo pri tem razgovor o bližnjem sestanku ;ugo-slovansko-italijanskega odbora za jesensko zaseda, nie. Urediti pa je treba tudi vprašanje oprostitve nekih količin blaga, ki smo jih kupili v prekomorskih državah in so bile zaradi vstop« Italije v vojno zadržane v italijanskih lukah. Trgovinske izložbe v,službi javnosti. Smotrno urejene izložbe trgovin služijo v zelo važnem pogledu tudi narodnim in kulturnim manifestacijam. Lahko rečemo, da imajo izložbe trgovin tudi važno vlogo pri merjenju kulturnega napredka kraja in prebivalstva. V Ljubljani posluje že več ko 8 let Društvo izložbenih aranžerjev, ki je pokazalo zdaj sadove svojega koristnega prizadevanja s tečajem aranžerstva in z razstavo vzornih izložb, ki bo zaključena v nedeljo. Društvo, čigar ustanovuiki in člani izhajajo iz vrst agilnih za napredek stroke iniciativno zavzetih trgovskih pomočnikov, stopa zdaj v razdobje svojega živahnejšega delovanja in bo izvedlo svoj program, na katerem so tudi vzpod-na in strokovno važna predavanja za trgovce, trgovske sotrudnike in njih naraščaj. Na takih predavanjih bodo dane pobude za ureditev trgovinskih izložb v skladu z raznimi važnimi dogodki našega javnega življenja. Tako spada v la program tudi ureditev smotrnih izložb za državni narodni praznik 1. decembra s posebnim povdarkom, da je tradicionalna prireditev tega dne — novinarski koncert — posvečena velevaini akciji: podpori revnih dijakov. 0 položaju trgovine z mnnufakturn na debelo so te dni g. banu dr. Natlačenu predstavniki te trgovske panoge predložili spomenico, v kateri je ined drugim navedeno: Odstotek brutozasluž-ka, ki ga dovoljuje urad za kontrolo cen v Belgradu pri prodaji maniifakturnega blaga, ni enak v vseh banovinah. Tako se v Zagrebu odobrava 15% brutozaslužek pri prodaji na debelo belega in surovega blaga ter cenejših vrst cica, delena iu kretona, za boljše vrste ter za porhanle in hiačevino pa so odobrava 20% brutozaslužek. Manjši ko 15% brutozaslužek se sploh ne odobrava. V Sloveniji pa je odobrenih 6 ozir. 10% bruloznslužka, kar ne zadostuje niti za kritje režijskih stroškov prizadetih trgovin. Režijski s* roški manufakturrte trgovine na debelo pa so v Sloveniji višji, kot na pritno rv Belgradu. Tudi davčne dajatve so večje ko1 drugo in bodo skoro vsi trgovci z manufakturo na debelo plačali letos 100—150% več davko/ ko lani. Tudi socialne dajatve so pri nas večje, ker drugod še ni minimalnih mezd za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje. Davčna uprava v Ljubljani priznava trgovcem z manufakturo na debelo 11 do 13% režijskih stroškov od letnega prometa, kar seveda ni mogče kriti s 6 do 10% brutozaslužkom v stroki, v kateri je kontroliranih C0% vseh predmetov. Nekatera največja podjetja nianufakturne stroke nameravajo opustiti prodajo kontroliranega blaga ali svoje obrate zapreti. S tem hi bila preskrba ljudstva z manufakturo ogrožena in številni nameščenci bi ostali brez dela. Maksimiranje cen kož. Po objavi v »Službenih novinah« je urad za kontrolo cen v Belgradu pooblaščen maksimirati cene kož. Prodaja starih zalog mila. Rok 60 dni za pro. dajo 6tarih zalog mila je podaljšan zopet za 30 dni. Dunajski velesejem. Že sedaj delajo priprave za dunajski 6pcmladni velesejem, ki bo letos od 9. do 16. marca. Ta dunajski velesejem bo predvsem v znaku kmetijstva in bo organiziran v sodelovanju z Reichsnahrstandom. Sejem bo zlasti obsegal predmete, ki 60 potrebni kmetijstvu jugovzhodnih držav. Poleg tega bo obilno zastopana avtomobilska industrija Nemčije in protektorata. Razširjena pa bo bo tudi tekstilna razstava. Potrebne so za to nove zgradbe, katere so že začeli graditi. Mine pred Avstralijo. Angleži javljajo, da jc ožina med Tasmanijo iu Avstralijo zaradi min zaprta za ladjo. Dobave: Ravnat, drž. železnic, prometno-ko-mercielni oddelek v Ljubljani sprejema do 25. novembra ponudbe za dobavo oinaric za vlakovno opremo iz mehkega lesa. — Ravnat, drž. rudnika Velenje sprejema do 25. novembra ponudbe za dobavo tračnikov, kotnega železa, krogličnih ležajev, dimnih cevi, valovitih plošč za pokrivanje streli, črnega platna loščenega, svetilk za kočije, avto-zračnic, motnega stekla in pralne sode; 2. decembra zobatih koles, električne naprave za čiščenje kot-lovskih cevi, U-železa, strešne lepenke, šip za okna, trofaznih elektromotorjev, kisika in disousa, grafitnih loncev, reducirnih ventilov, solne kisline in firneža. Znižanje in zvišanje glavnice. »Jasenicar, d. d. v Belgradu, sklicuje izredno glavno skupščino svojih delničarjev, kjer bodo sklepali o znižanju glavnice od 17 na 8.5 milijonov din, nato pa o ponovnem zvišanju na 25 milijonov din. Drach, lesna industrija, Zagreb. Izbrisana sta člana ravnateljstva Artur Drach in Mavro Robi-tscliek ter prokurist Kohn Siegfried. Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila Slomškova knjigama, družba z omejeno zavezo v Celjju z glavnico 50.000 din zaradi pretvoritve sedanje zadruge. Poslovodja Lukman Franc. — Pri Leo Kudiš »Elka«, tekstilna tovarna Celje, je vpisana izipre-memba v »Elka«, tekstilna tovarna Kudiš in Dobo-vičnik, Celje. Dvo novi delniški družbi. Kr. banska uprava je dovolila Gregorcu Ivanu in Gregorc Veri v Ljubljani ustanovitev delniške družbe »Gregorc & Co. d d., veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom« v Ljubljani. Namen družbe je prevzeti poslovanje preišnje javne trgovskl^ružbe Gregorc & Co. Osnovna glavnica znaša 950.000 din, razdeljena je v 9500 delnic po 100 din imenske vrednosti. Ustanovni občni zbor družbe bo 5. decembra 19-10. Družba bo imela 3 člane uprave in 3 člane nadzorstva. — Nadalje je kr. bams!:a uprava dovolila osno i vanje Delniške gradbene družbe inž. Dukič in drr* v Ljubljani. Družba bo prevzela gradbeno podjetje Dukič in drutf v Ljubljani. Glavnica nove družbe znaša 2,000.000 din in je razdeljena na 2000 delnic po 1000 din imenske vrednosti. V gotovini jc plača, nih 40%, 60% pa bo plačanih v teku enega leta od registracije družbe. Dne 20. novembra 1940. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Filmski operater mora biti včasih tudi dober plezalec. Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 734.204 din, na belgrajski 2,536.000 din, od tega 10.406 mark. 228.000 drahem, 133.381 šv. frankov in 10.773 dol. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 60.000 din. ^ Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt ...,»,< 175.15— 178.35 Nevv York 100 dol. , , , , , , 4425.-4485,— Ženeva 100 frankov , a . , , 1028.64—1038.64 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt ..»,,,. 216.61— 219.81 Nevv York 100 dol....... 5480 -5520.— Ženeva 100 frankov . „ . . , 1271.10—1281.10 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka . , , « . . . 17.72— 17.92 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 41 65—42.35. Sofija 100 din 52 denar. Curih. Nevv York 431, Pariz 9.10, Berlin 172.50, Madrid 40, London 17.10, Milan 21.75, Stockholm 102.50, Buenos-Aires 101. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 444—446 v Zagrebu 444—446 v Belgradu 444.50 denar Ljubljana. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 55 denar, vojna škoda promptna 444—446, begluške obveznice 77— 78.50, dalm. agrarji 69.50—71.50, 8% Blerovo posojilo 100 dpnar, 7% Blerovo posojilo 94.50—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 95—97. — Delnice: Narodna banka 6.500 blago, Trboveljska 340—350, Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 denar, agrarji 55 denar, vojna škoda promptna 444—446 (4451, begluške obveznice 77.50—78.50, dalm. agrarji 70—71.50, 6% Šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 6.450—6.550 (6.500), Priv. agrarna banka 190 denar, Trboveljska 350 denar. I Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.25 denar (99.25), agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 444.50 denar, begluške obveznice 77—78, dal. agrarji 70—70.50, 6% šumske obveznice 70 denar, 8% Blerovo posojilo 101 denar, 7% Blerovo posojilo 95 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar. — Delnice: Narodna banka 6.60 denar, Priv. agrarna banka 196 denar (198). Sitni trs Novi Sad. Ječmen: bač. srem. 342.50— 345, spomlad, ne notira. Vse ostalo neizpremenje-no, Tendenca neizpramenjena. Promet srednji Gene kmetijskim pridelkom Jesenice, 16. novembra. Bela pšenična moka 8.50—9, črna pšenična moka 5.50 din, govedina 12 do 18, teletina 16, svinjina 18—22, ovčje meso 14—15, svinjska mast 24, sveža slanina 22, preka-jeno meso 25 din, fižol 7—10, domača leča 10—12, krompir 2, sladko seno 1.25, pšenična slama 0.70, ječmen 3.50 in ješprenj 6 din za kg. Mleko 3 din za liter in jajca 2 din za komad. Gene živini in kmetijskim pridelkom Litija, 16. novembra. Voli I. vrste 8—8.50, H. vrste 7—8, III. vrste 7—7.50, telice 1. vrste 8.20, II. vrste 7.75, III. vrste 6.50, krave I. vrste 7.50, II. vrste 6.50—7, III. vrste 5—6, teleta l. vrste 11, II. vrste 10, prašiči špeharji 18, prašiči pršutarji 13 za kg žive teže. — Goveje meso 16, svinjina 16— 20, slanina 26, svinjska mast 28, gcveie surove kaže 28—30, telečje surove kože 28—30, svinjske domače surove kože 6, svinjske kože hrvatskih prašičev 3 din za kg. — Pšenica 4,25, ječmen 3.50, rž 3.50, oves 3 75, koruza 3.05, fižol 4, krompir 1.50—1.80. lucerna 1.25, seno 1, slama 0.50, pšenična moka 5—9. koruzna moka 4 75. ajdova moka 6—7.50 din za kg. — Trda drva 110 din za kub. meter, jajca 1.25—1 75 din za komad, mleko 1.50 do 2.50 za liter, surovo maslo 36 din za kg. Ptuj, 16. novembra. Goveje mesc 1. vrste 14— 16 din, II vrste 12—14, telet:na 14—18, svinjina 16—22, slanina 22, svinjska mtst 16, prekaieno meso 30 din za kg — Pšenica 3 50—3.70. ječmen 3.50—4. rž 3.50—3 70, oves 3 50—4 koruza 3.50, fižol 4—6 krompir 1.50, seno 0 75- 1 10, slama 0.50—0.60, jabolka I. vrste 6-8, II vrste 4—6, pšenična moka 5—9. koruzna moka 4.25, ajdova moka 5.50—7 din za kg. — Trda diva 130—150 za kub. meter, jajca 1 50—1.75 din za komad, mleko 2—2.50 za liter, surovo maslo 28—35 din, čajno maslo 40-T-50 din za kg. II. mladinska akademija ZFO in ZDK 30. novembra v >Unionu« P^dprodaja vstopnic v pisarni ZFO Miklošičeva cesla 7-1. Pospešujmo izobrazbo kmečke mladine Vsak kmečki fant naj bo deležen strokovno-kmetijske izobrazbe Izobrazba dviga vrednost kmečkega dela Vesel je kmet, Je daje polje mnogo, ?o so jablane polne žlahtnega sadja, če v vinogradu ble-šče sočne grozdne jagode, saj mu s tem jesen plačuje trud vseh delovnih dni od rane pomladi dalje. Vsa skrb, bojazeu, upi, nade in prošnje, ki so tlele med letom v kmetovi duši ob delu, se v lepi jeseni razrešijo v doživetje lepega, tihega notranjega zadovoljstva, ki umirja in vzpodbuja. Uspeh v delu mu budi nove načrte, misli in nade za delo v naslednjem letu. Pred njim jo zima, ki jo bo tudi preživel v duševnem ustvarjanju. Razmotrivanja o minuli letini bodo dala s čitanjem knjig in listov, poslušanjem predavanj in razgovori rokam in mišicam novega zagona, nove vztrajnosti v delu. V ta dušni tok naj vključi tudi učitelj svoje delo v kmečko-nadaljevalni šoli. Drugače nego kmet dojema jesen kmetijski strokovnjak. Ne zadovolji se s splošnim ogledom sadu, ampak sega kritično v kmetovo delo in življenje prirode. Tu ugotavlja vzroke uspehov in neuspehov, možnosti izboljšanja količine in kakovosti pridelka, umnejšo uporabo delovnih sil in večjega uveljavljenja vseh činiteljev, ki dvigajo pridelek. Pridelek sadja ne zavisi samo od prirodnih prilik, ampak v veliki meri od umnega negovanja sadnega drevja. Tudi pri živini, na travniku, v gozdu, vinogradu in na polju zasledimo mnogo znakov kmetovega znoja in truda, krepke volje in vztrajnosti. Pogled na stanje in rast kmetskih kulturnih rastlin nam jasno kaže stopnjo kmetovega strokovnega znanja in umevanja. Marsikje, kjer se krep-kost kmečkega fizičnega dela druži z dobrim poznavanjem kmetijskih strok, je vsaka letina niz veselih dogodkov, saj pogled na uspelost dela notranje najbolj zadovoljuje. Lahko pa vidimo tudi ogromne količine potrošenih energij mišic, ki, dane zemlji, vendar ne ustvarjajo tako ugodnih rezultatov. Vzrok je v premalo razgibani kmetovi du-ševnosti, pomanjkanju poznavanja zakonitosti iz uspevanja in življenja kmetskih kultur in drugih znanj. Zaradi pomanjkanja duševnega znanja in po njem umnejše usmeritve fizičnih sil je delo v drugem primeru po kvaliteti daleč za prvim. Z dvigom duševne ravni pri kmečkem človeku se dviga tudi vrednost njegovega telesnega dela. Ustvarjati to, je važna naloga kniečko-nadaljevalnih šol. Temeljita splošna izobrazba kmečke mladine jc temelj uspešni strokovni izobrazbi. Obsežne so sodobne ugotovitve kmetijske znanosti. Vsaka kmetijska panoga je v svoji znanstveni obdelavi vezana na temeljito splošno znanje in izobrazbo. Nivo vsake strokovne, zlasti pa kmetijske izobrazbe zavisi od višine splošne izobrazbe. Čim boljšo in temeljitejšo splošno izobrazbo nudi kmečkemu fantu ljudska šola, tem bolj je možna poznejša strokovna izobrazba. Tako nam notranji ustroj in popolnost organizacije ljudskih šol določa kakovost in količino izobrazbe v kmečko-nadaljevalni šoli. Vsaka strokovna usmeritev naše ljudske šole bi našo mladino prikrajšala na možnostih poznejše temeljite strokovne izobrazbe. Izraba neprisiljenih delovnih vezi, ki vodijo tudi v ljudski šoli od splošno izobrazbenih vrednot k dojemanju iz kmečko-strokovnega področja, naj se le vrši prirodno in predvsem v mejah vzbujanja zanimanja, ne pa v okviru kmetijskih strok. Izsledki kmetijskih znanosti se tudi praktično uporabljajo pri racionalizaciji kmetijskih obratov. Na naših kmetijskih šolah se vrše številni kmetijski poskusi, ki vsi streme za izboljšanjem kmetijskih obratov. Mnogega pospeševatelja našega kmetijstva pa boli velika razlika med vzorno ureditvijo veleposestev in kmetijskih šol ter počasnim korakom napredka pri srednjem in malem kmetu. Stremimo za tem, da bi bil vsak slovenski kmet po temeljitem strokovnem znanju vključen v najnaprednejši način kmetovanja. dK^k Posebno pazile, kal bolnik pl)el Pitje nI le n zdravega človeka sel o ražno, temveč tndi ca bolnika mno-^ gokrat vainejSe od hrane 1 Zato pijte VI ln VaS bolnik čim češč« našo najboljšo mineralno vodo, ki Je obenem tmfl zdravilna ono z rdečimi srci! Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Z ustvaritvijo vzporednosti med delom v kmečko-nadaljevalni šoli in gospodarske možnosti racionalizacije kmetijskih obratov bomo najsmotrenejše dvigali življenjsko raven našega kmeta. Tudi vaški učitelj je poklican, da nudi kmečkemu človeku vso potrebne kulturno dobrine. Ce so strokovni kmečki listi preveč splošni in znanstveni v svojih vsebinah, čo predavatelji-strokov-njaki včasih ne sežejo dovolj v kmetov duševni svet, potem je naloga učitelja, da dajo po temeljitem spoznanju kmečkega človeka, vsem potrebnim kmetijsko-strokovnini snovem kakor tudi splošno izobraževalnim dobrinam tiste oblike, ki jih bo kmet lahko doživeto sprejemal in kot svoje uporabljal v življenju. Pri odraslem kmetu, ki je v svojem razvoju že ustaljen, so uspehi tudi pri tem delu včasih manjši. Tako stopa pri izgradnji boljše kmetove bodočnosti na prvo mesto kmečka mladina. Tudi kmečka mladina hrani v sebi mnogo svežih sil, idealizma in želje, biti po vzgojiteljski osebnosti vodena k doživljanju in spoznavanju pravih vrednot dela in življenja poedinca kot tudi družbe. Naše kmcčko-nadaljcvalno šolstvo. Že nad 10 let obstaja pri nas kmečko-nadalje-valno šolstvo. Nastalo je iz potrebo po večji strokovni izobrazbi kmečke mladine. Delo učiteljstva v tem šolstvu je prostovoljno. Prostovljen je tudi Vpis in obisk kmečko mladine. Obiskujejo jo v zimskih mesecih kmečki fantje in posestniki od 16. leta starosti dalje. Razen umskega dela v učilnici se vrše tudi praktične demonstracije. Pri demonstracijah učenci spoznavajo in preizkušajo sodobne načine kmetskega dela. — Učitelju-voditelju kmečko-nadaljcvalne šole pomaga pri organizaciji šole na-daljevalno-šolski odbor. Ta odbor skrbi za kurjavo, nabavo učil in druge potrebščine, ki omogočajo uspešno šolsko delo. Kraljevska banska uprava je razvoj tega šolstva zelo podpirala. Uredila je s pravilnikom poslovanje in delo kmečko-nadaljevalnih šol, vzgajala učitelje v posebnih tečajih za delo v teh šolah ter gmotno omogočala njih delo. Mnogo dela je v razvoj tega šolstva vložil višji šolski svetnik pri kmetijskem oddelku kraljevsko banske uprave gospod Krošl. Njegovemu temeljitemu spoznanju nadaljevalnega šolstva v drugih državah je doma sledila po njem smotreno in uspešno vodena organizacija tega šolstva. Danes ne zaostajamo v tem oziru mnogo za Dansko in Švico, kjer je kmečko nadaljevalno šolstvo najbolj razvito. Znal pa je najti in navdušiti tudi dovolj učiteljev idealistov, ki so temu šolstvu posvečali številne izvenšolske ure. Delo učitelja v kmečko-nadaljevalni šoli je mnogokrat težko, saj mora že pred pričetkoni šole zbuditi v kmečki mladini vse sile, ki jo vodijo na pot večje izobrazbe. Potrebna mu je temeljitejša pedagoška in kmetijska izobrazba, da lahko vsidra šolo v krajevne razmere. Poznati mora življen jske razmere svojega šolskega okoliša, da nc bodo obviscla njegova predavanja v znanstvenem svetu, ampak da bodo segla v stvarni obliki tudi v kmetov življenjski krog. Nc samo izobraženci, ampak v s i kmečki fantje naj v kmečko-nadaljevalni šoli dobe najboljšo oporo in vzpodbudo v razvoju k aktivni izobraženi slovenski kmečki osebnosti. Prostovoljen vstop in obiskovanje kmečko-nadaljevalne šole pušča fante, ki zaradi neugodnih okoliščin ne doživljajo potrebe po nadaljnji izobrazbi, izven tega vzgojnega dela. Tako marsikateri kmečki fant vkljub učiteljevi dobri volji ni deležen strokovnega izobraževanja, akoravno so dani vsi pogoji, razen njegovega spoznanja in volje. Živimo v dneh, ko stopa zavest odgovornosti do družbe vedno bolj v ospredje. Skupno življenje zahteva iz dneva v dan večje podreditve osebne svobode skupnim interesom. — Tudi v pokretu kmečko-nadaljevalne šole je že pred leti dozorela ugotovitev, da je nujna uvedba vsaj fukultativne obveznosti pri obiskovanju kmečko-nadaljevalne šole. V krajih, kjer je usposobljen učitelj /a delo v kmečko-nadaljevalni šoli, bi naj bil obisk kmečkih fantov zakonito obvezen. Skrb za bodočnost slovenskih kmečkih domov zahteva, da se dvigne in organizira izobrazba kmečko mladine tako, da bo vsak bodoči posestnik v svoji mladostni dobi dobil vso izobrazbo in znanje, ki ga sodobni čas zahteva od kmečkega človeka. Velika večina naše mladine je kmečka, zalo moramo tudi njeni nadaljnji izobrazbi posvetiti vse sile in zmožnosti. Tedaj ne bomo imeli na našem podeželju nekaj visoko nad povprečnost dvignjenih posameznih posestnikov ob masi kmečkega ljudstva, ki svojim silam in sposobnostim zaradi pomanjkljive izobrazbe in težkih življenjskih razmer ni mogla dati ono smeri in kakovosti, kot bi bilo možno in za narodov obstoj in napredek nujno. Le z bogatenjem nn doživetjih in spoznanjih pri vseh kmečkih mladostnikih bomo v njih razvijali pogoje sodobne kmetske aktivnosti v obče-stvenem življenju, ki je v svojih vrednotah tudi rezultata gospodarsko-socialnih odnosov. Izgradnja čim več kmečkih osebnosti, ki bodo čutile in doživljale socialno in usmerjale svoje sposobnosti in voljo k ustvarjanju večje zavestne gospodarske in splošno življenjske povezanosti našega podeželja, je važna naloga kinečko-nadalje-valnega šolstva. Dovolj izobražen kmet. ki ohranja ljubezen do domače grude, se bo razvil tudi do zavestnega vrednotenja kmečke stanovske skupnosti. Kmet potem ne bo rabil organizatorjev izven kmečkih vrst, saj bodo umsko razviti in duševno razgibani kmetovalci tedaj sami znali urejevali in braniti svoje neposredne življenjske interese. Učitelj v odnosu do kmeta. Učitelj ne bodi slep za vaško življenje! Z njim bodi v živi zvezi! Sodoživljaj vaške težave, borbe metrov je največja višina, ki jo je dosegel človek. Radio ne pozna meje in prinaša novice iz vsega sveta. 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK Maršal Petain med mladino na stadionu v Vichvju. RADIO d.z o.z., UUBUANA. Miklošičeva cesta 7 RADIOV AL, UUBlIAKA. Uamatlnova ulica 13 ANTON BREME C. CEIJE. MikloSiieva ulica it. 2 L LUŠICK Y, MARIBOR. Korcika cesta štev. 11 in veselje! Z razumevajočo dušo stopaj v kmečke domove h kmečkim očetom, materam in mladini! Govori z njimi prijazno! Spoznavaj njihov duševni in delovni sveti Razmisli o njih utnevanju, čustvih in stremljenjih! Daj vsemu dobremu vzpodbude, ojačuj dobre zarodke in ustvarjaj večjo vaško povezanost v življenjskem in gospodarskem pogledu! Kmetove nazore in misli spoštuj, saj so zraslo iz njegovih razmeri Razumevanje naj ti hodi pred kritiko, polivala dobrega pred grajo, spoznanje stanja in njega vzrokov pred odločitvami delu in zmotni koraki v navdušenem,.četudi iskrenem idealizmu — ki temeljev ne zida na dovolj trdne osnove — bodo izostali. Življenje podeželja raziskuj, opazuj in išči predvsem svoje vključitve v vzgojiteljski dejavnosti! Povsod, kjer so v družabnem, kulturnem in gospodarskem življenju vasi zastoji, išči vzrokov! O njih razmišljaj! Kjer se je rodila zmota v duševnem svetu vaškega ozračja, pomisli, kako jo preženeš. Beseda mnogokrat izzveni v nič, zato je ne troši za izgubo svoje veljave. Kjer je zmota vezana na silo, rešiš sočloveka poti navzdol s tem, da mu telesno in duševno silo vežeš na vrednostno področje. Če je zmota v napačnih nazorih, slabili navadah okolice, ne lotevaj se je z očitno silo. Sila rodi silo, ki se javlja v očitnem odporu. K odporu izzvana sila je nasprotje vesele harmonične delavnosti, ki se poraja v doživetih spoznanjih in smotrih. V svojem delovanju bodi previden, v ukrepih smotren, kar bo vse možno, ako vsako dejansko stanje pravilno dojameš in razčleniš. Bistveni pogoj uspešne vzgojiteljeve delavnosti na vasi pa je stalna razgibanost učiteljeve osebnosti v doživljanju in ustvarjanju vzgojnih in etičnih vrednot življenja. Etične vrednote so vezane na vsa življenjska i področja, kjer se javljajo z znaki harmonije v le-; poti, dobroti in druženju ljudi v občestvo. Ta uco-iovitev daje učitelju ne samo moralno pravico, ampak tudi notranje iu v življenju vsake skupnosti globoko utemeljeno dolžnost sodelovanja na vseh življenjskih področjih. Pri tem delu mora predvsem stalno ohranjati in pospeševati razvoj vrednot, ki imajo svoje bistvo v pojmu etične vzgoje, ne kot abstraktnega dejstva, ampak kot življenjske resničnosti. Junaki morskih globin y kraljestva večne noči. Prarvijo, da je bil Beebe od svojih doživljajev v morju teko prevzet, da je komaj mogel govoriti, ko se je po svojem prvem potopu dvignil na površje. Pri tem je preiskal le deseti del poti. ki jo hoče doseči profesor Piccard. V globini 1000 metrov je videl čudno oblikovano živali, ribe, ki so bile poginoma prilagojene globokomorskemu življenju. Tam, kamor ne prodre nikaka dnevna svetloba, ima vsaka živalca svojo razsvetljavo, kajti vedno nosi s seboj svojo svetilko. Tudi listi mnogovejnatih rastlin, ki so jjodobni koralam, se svetijo v nekem magičnem siju kot bi bili posuti s kresnicami. Temperatura znaša v globini 1000 metrov komaj nekaj nad ničlo in vendar je videl Beebe tamkaj toliko množico živih bitij. Ali je to znamenje, da je v globini 10.000 metrov drugače, da je tam puščava, prazen in mrtev prostor? Vsekakor znanost ni tega mnenja. Zato se priključuje mnenju profesorja Piccarda, ki misli najti živa bitja v tem daljnem svetu, kraljestvu večne noči in večne zime, v svetu, o katerem si ne more naša najdrznejša fantazija ustvariti nobenega pravega pojma in Čigar raziskavanje bi moglo biti za znanost velikega pomena. Tu pride končno do izraza oni silni in nepremagljivi gon, ki žene ljudi v višino, globino in daljavo, da odgrinjajo skrivnosti zemeljske oble. S lotokamero na dnu morja Z ribami velikankami se je srečal tudi znani amriški jiodmorski raziskovalec VVilliamson, ki je iznašel takozvano »VVilliamsonovo kroglo?; njemu je tudi prvemu uspelo napraviti filmske Posnetke na dnu morja. Takole pripoveduje Williamson: »Nikdar ne bom j>ozabil boja med dvanaj-steronožnim rakom in nekim mojim potapljačem. Tedaj smo bili blizu Bahamskih otokov. Globina je znašala okoli 45 metrov. Del za delom gibljive kovinske krogle smo spenjali skupaj, dokler ni dosegla primerne dolžine. Ko smo vse skupaj prizkusili.je moštvo težko tubo spustilo v morje. Krogla je pristala pri najx>l preperelih razbitinah neke ladje, kamor je moral potapljač zlesti. Tako je zahtevalo dejanje v filmu. Ko sem pripravil kamero, sem z grozo opazil, kako je mojega j>otapljača tik pred mojim oknom pograbila lovka nekega velikanskega raka. Začel se je boj na življenje in smrt; trajal je nad pol ure. Šele tedaj se je posrečilo potapljaču, da se je jx) dolgem in hudem suvanju s rtolapljaško sulico oprostil jiošasti. Takoj sem telefoniral gori in naročil še enemu ijotapljaču, naj pride na pomoč. To bitko pa sem ves čas pridno filmal. Film je seveda imel velikanski uspeh, saj se je prvikrat posrečilo t>ošteno »ujeti« pravi in hudi boj na dnu morja in to v vseh njegovih etapah« Ob neki drugi priliki je sedel NVillimson pri oknu svoje (»odvodne krogle in filmal ljubavno igro dveh morskih volkov. Od zanimivega prizora je bil tako zelo prevzet, da se niti spomnil ni, kako je okusni plen dražil zverinama oči. lil tako so je zgodilo, da je strašanski gobec neke zverine segel proti oknu po njegovi glavi. K sreči je steklo preneslo grozni udare in VVilliamson je prišel na površje le močno prestrašen. Od lega dogodka dalje jo imel ta ameriški raziskovalec pred morskimi volkovi skoraj pretiran strah. »Cesto so mi pripovedovali,« je dejal, »da te živali za človeka niso ravno vse nevarne. K takemu in podobnemu čvekanju morem pripomniti le to, da se za svojo osebo ne zanesem niti na enega samega volka več. Kadar so lačni, požro dobesedno vse in nikdar nimajo za- dosti. Videl sem toliko primerov, ko so volkovi pograbili ljudi, da se samo na videz ne zanesem več nanje, čeprav morda vendarle niso vsi »človeških. Zdaj vam moram pa povedali še nekaj drugega o delu jx>lapljača in o nevarnostih, ki jim je izpostavljen,« je dejal Williamson dalje. »Če-slo se mi je primerilo, da sem pri filmanju pustil svoj sedež pri oknu, skozi katero sem opazoval, in sem šel na delo kot potapljač, če sem vedel, da kdo drugi mojih potapljačev ne bi v zadostni meri in povoljno opravil svoje naloge. V bližini Bahamskih otokov so se nahajali veliki predeli morske sipe (mivke) in to me je najKitilo na misel, da bi tamkaj posnel film. Eden potapljačev je moral iti na dno morja v pesek, ki je grozil, da ga bo zasul. Za ta prizor, kj bi bil tako naravno resničen in tako prepričevalen kakor ga je le mogoče napraviti, sem si izbral samoten kraj v bližini neke čeri. Načrt rešitve je bil kaj enostaven: ko bi potapljač zaradi peska ne mogel več iti za ponesrečencem, je bila prva njegova naloga, da je vrgel pogrezujočemu se verigo, nato ga ie pa moral izvleči ven. To je bila izredno nevarna igra, ali s spretnimi in izurjenimi ljudmi se je pa kaj takega že lahko tvegalo. Kar kmalu je bilo vse pripravljeno, jaz pa sem skočil k aparaiu. Od pristaniškega delavca do milijonarja. Le redkokdaj se še zgodi, da pridejo j>otaj>-Ijači do velikih bogastev. K tem maloštevilnim srečnikem spada tudi Jean Negri iz Marseilla. Naziva jo ga »kralj potapl jačev« in to popolnoma u|)ravičeno, saj se je jx>vzpel od delavca v pristanišču do večkratnega milijonarja. V enem samem dopoldnevu je nekoč zaslužil milijon frankov. To se jo zgodilo pred neka i leti. Negri se je nahajal na neki privatni ladji v zalivu lloy pri Marscillu, ko jc videl, da se s parnika »Jiury« vzdiguje gost dim in ognjeni zublji. Takoj je divjal k goreči ladji, da bi s podal na reševalno delo. Ko pa je prišel bližje, je opazil, da kapitan in moštvo brez vseh drugih poskusov rešitve stopa v čolne in skuša čimprej odveslati. Ngriju je prišlo na misel, da ima parnik na krovu najbrž municijo in razstreljivo in da utegne ves tovor vsak hip zleteti v zrak. To pa ni Negrija prav nič zadrževalo, da ne bi divjal na krov gorečega parnika in da ne bi začel z reševalnimi deli. Brizgal in črpal je vodo, z znamenji pa je poklical na pomoč pristaniško požarno brambo. In kar je smatral kapitan »Jiury-ja« kot nemogoče, to se je posrečilo. Združenim naporom Negrija in medtem dospelih gasilcev je uspelo, da so ogenj jiogasili preden je mogla nastati eksplozija. Zdaj je pa Negri prevzel poveljstvo nad ladio in jo zasidral v pristanišču Marseilla. Po mednarodnem pomorskni pravu pa spada parnik. ki ga je posadka na visokem morju zapustila, tistemu, kdor ga spravi. Tako je jx>stal parnik Jiurv Negrijeva last. Krasna nagrada! Pozneje pa je ladijska družba kupila od Negrija parnik nazaj za en milijon frankov. Svojo najbolj nevarno pustolovščino pod v HO-VJLC& Koledar Četrtek, 21. novembra: Darovanje Marije Dev., Kolumba n. Petek, 22. novembra: Cecilija, devica; Filo-mon, mučcnec. Zadnji krajev ob 17.3«. Herschel napoveduje lei>o vreme. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod dr. Viktor Peterlin, gimnazijski profesor v pokoju in rezervni kapitan 1. razreda. Njegovo truplo bodo prepeljali v Ribnico, kjer bo pogreb v petek, 22. novembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti ua župnijsko pokopališče. ■f V Sodrnžici je po dolgotrajnem trpljenju za vedno zatisnila svoje oči gospa Marija Lušiu roj. Kovačič, učiteljeva soproga. Pokopali jo bodo v petek, 22. novembra ob 9 dopoldne ua farnem pokopališču v Sodražici. -f- V Ljubljani je umrla v 81. letu starosti gospa Kornelija Alexandrovits, soproea kr. madž. majorja v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne z Žal, kapelica sv. Andreja. + V Kosezah pri Ljubljani je umrl gospod Jakob Zakotnik, posestnik. Pogreb Ik> danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti Koseze, Draga 44, na pokopališče v Dravljah. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje I Osebne novice = Iz vojaške službe. Na lastno prošnjo so bili upokojeni: inženirski kapitan I. razr. Ordinič Rudolf nižji vojni uradnik I. razr. 2;akula Danilo in nižji vojni uradnik 3. razr. linprl Vinko. Sprejeta je bila ostavka letalskega kapetana 2. razr. 1'ezlja Ivana. Prevedeni so bili rezervni častniki: Franc Smolik, pehotni kapetan 1. razr. v inženirijo, v pehoto pa so bili prevedeni rez. poročniki Emer Ivan, Širer Ivan, Ceboci Franjo in Bak Franjo. Odlikovani so bili z redom Jugoslovanske krone 5. stopnje inženirski kapitan 1. razr. Ordinič Rudolf, nižji vojni uradnik 1. razr. Žakula Danilo in nižji vojni uradnik 3. razr. Imprl Vinko. S srebrno kolajno za zvesto službovanje je bil odlikovan orožniški kaplar Gltihak Josip. = Pri ministrstvu za trgovino in industrijo v Belgradu je napravil izpit za pooblaščenega inženirja tehnične kemije in tehnologije z odličnim uspehom g. inž. Tomazo Nikolaj iz Ljubljane. — Čestitamo! — Gospod ban dr. Marko Natlačen v petek, 22. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. — Darujte knjige za naše izseljence! Knkor vsako leto. tako zbira tudi letos Prosvetna zveza božični dar v obliki knjig za naše izseljence in naseljence po južnih krajih naše državo. Zlasti v današnjih časih je kruh v tujini silno grenak. Izseljenci pogrešajo dobrih listov in slovensko besede. Marsikateri Ljubljančan ima izdatno zalogo žo prebranih knjig, ki so mu eaiuo v na-potje. Teh bi bili prav veseli naši izseljenci. Prosvetna zveza se obrača na cenj. občinstvo, da daruje knjige, listo in niolitveniko za naše izseljence. Vsak dar je dobrodošel in se sprejema dnevno pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 od 8 do 12 in od 2 do 7 zvečer. — Prosvetna društva vabi Prosvetna zveza na maskerski tečaj, ki bo v nedeljo 22. t. m. ob 9 dojioldne v beli dvorani hotela Uniona. Marsikatero društvo pogreša ]»oleg režiserja tudi dobrega maskerja. Da pomaga društvom, je Prosvetna zveza organizirala posebni maskerski tečaj, ki traja z opoldanskim odmorom do 5 zvečer. Vodi ca priznani strokovnjak arh. inž. Ivan Pengov. Tečaj za udeležence prosvetnih društev je brezplačen. Prinesejo pa naj s seboj brisačo, vazelin in šminko. Prijaviti se je treba do 28. novembra pri Prosvetni zvezi. — Zakašnjenja v potniškem prometu, ki jih potujoče občinstvo kaj rado kritizira, povzročajo v mnogih primerih potniki sami. Železniška uprava si sicer prizadeva, da bi potniški vlaki posebno iz izhodnih postaj odhajali redno, ker zamujenega časa med potjo vlaki — posebno na enotirnih progah — ne morejo izravnavati; nasprotno se zamude navadno še večajo. Zakašnjenja v začetni postaji pa nastajajo mnogokrat zaradi netočnosti občinstva samega. Ako ravno žel. postaje pri predvidenem večjem navalu potnikov vse potrebno ure- Slino Hattca telefon 22 4f Predstave ob 16, 19 in 21 Nov ples: La Konga. Moderna amerik. komedija: Polnoč Veseloigra o baronu, ki Jo hit Šofer, o baronici, ki ni Imela mfieSHr, n pariškem bo-irntaSn. ki izn jo varnla iona in o zapeljivcu, ki jo Je končno izktipil. — OdliCnn 7abavn. Vesel film o veRelih ljudeh. Občinstvo se Je pri dosedanjih predstavah izborilo zabavalo Temperamentna irlashn. V ul. vloni Ciaudette Colbert, Don Ameche, John Barrymore. KINO UNION, teL 22-21 ki je bil deležen ogromnega obiska in je vsakdo priznaval njegovo odlično kvaliteto, je danes nepreklicno zadnjikrat na sporedu! Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Prva ženska z urarskim mojstrskim izpitom Urarska in juve-lirska stroka zahtevata , najprej koš jk>-trpežljivosti, potem pa šo več natančnosti pri delu in strokovno znanje. Zato nima ta pedantski poklic kdo-vekaj kandidatov. Nismo pa bili vajeni videti v takem jiokli-cu ženske. V borbi za enakopravnost ženske je padla sedaj tudi trdnjava urarske in juvelirske stroke. Jeseničanka gdč. V i -da Smole jeva je pred izpraševalno komisijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opravila mojsterski izpit za urarja. Gdč. Vida Sniolej je hčerka urar-ja in juvelirja g. Mavricija Stnoleja na Jesenicah, ki vodi znano solidno urarsko in juvelirsko obrt v kraju že 35 let. Prvi mojstrci urarske st-roke v državi iskreno čestitamo. dCcJj plavite.? Živimo v dobi napredku, omike in kulture. Zlasti pri nas v Sloveniji komaj najdeš nepismenega človeka. Vse se uči, vse študira. Res, lepo je razvilo pri nas šolstvo. Zelo se trudijo učitelji(ce), da bi mladim glavam vlili potrebne učenosti. Poskrbljeno je tudi za nadaljevalno, strokovno, oziroma višja šolstvo. Zlasti stopa danes v ospredje meščanska šola. Tako dobivamo v novejšem času razne tipe meščanskih šol: kmečkega, obrtnega in tako dalje. Pravi V vsem se zrcali skrb poklicanih čini-teljev za izobrazbo naroda. V šolah nastopajo učitelji in učiteljice, profesorji in profesorice. Res mnogi prav vestno. Toda zgodil se je slučaj, da je na neki meščanski šoli začela neka profesorica vtepati v glavo učenk in učencev prav svoje pred-potopne nazore. Rilo je pri zgodovinskem pouku. Profesorica razlaga geološki postanek naše zemlje v 3. razredu. Pride do človeka. Dosledno trdi, da se je človek razvil iz opice. Ko jo dijakinja vpraša: tZakaj pa se sedaj človek več ne razvija iz opice?« jo nahruli: »Ti lega ne razumeš. Srda j smo v končnem stanju razvojaZe davno smo, g. urednik, ovrgli zmotne Darvinove opičje nazore. Pa pride v 20. stoletju profesorica, ki jih znova ogreva in z bajkami nasičuje lačna srca naše mladine. Ali še sasluii, da je profesorica in ji> kruh, ki ji ga daje naše katoliško ljudstvo s plačevanjem davkov, ko tako iali njegov verski čut? Ali ne bi bilo treba poskrbeti, da bi laki izrodki, ki so se po lastni trditvi morda res razvili iz opice, prišli tja, kamor spadajo, kjer naj počakajo rkončnega razvoja Verno slovensko ljudstvo in g. urednik, kaj pravita na lot, dijo zaradi neovirane odprave pri potniških blagajnah, se opaža, da prihajajo potniki k odpravi v velikih skupinah zadnje minule pred odhodom vlaka, torej v času, ko ni mogoče odjjraviti vseli jrotnikov pravočasno in najsi bi bilo na razpolago še več blagajn. Zato priporočamo občinstvu, da si nabavi vozne listke po možnosti v predprodaji pn žel. blagajnah ali pri »Putniku«. Kdor pa se oli-loči za pot iz katerega koli vzroka šele na dan potovanja, naj pride na žel, postajo pol ali vsaj četrt ure pred rednim odhodom vlaka, kdor bo prihajal na postajo zadnje, minute pred odhodom vlaka riskira, da bo ob večjem navalu zamudil vlak, ker odslej potniški in brzi vlaki ne bodo več čakali na odpravo potnikov ter bodo odhajali točno po voznem redu. Ob tej priliki pozivamo potujoče občinstvo, naj ob mrzlih dnevih ne pušča odprtih oken in vrat potniških vozov med postanki v postajah. Zadostno ogrevanje oddelkov je mogoče in uspešno Ie v času, ko vlaki stojijo na postajah, do čim se med vožnjo more vzdržati temperatura le na stopnji, ki je bila dosežena pri ogrevanju na postajah, kjer imajo vlaki daljši postanek. — Direkcija državnih železnic. — Tvrdka Šinkovec, nasl. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 18, vljudno vabi cenj. občinstvo na razstavo v nedeljo, 24. novembra t. 1. — Avtoprometna d. z o. z. v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, tla prične z današnjim dnem redno obratovati na progi Ljubljana—Lukovica in obratno. Odhod iz Ljubljane ob 12. uri 5 minut, odhod iz Lukovice ob 13. uri 10 minut. — Razpis služb štirih stalnih vojnih profesorjev. Mornariška vojna akademija v Dubrovniku bo sprejela štiri stalne vojne profesorje in sicer za predmete: oceanografija in maritimna meteorologija, kemijska tehnologija, nacionalna ekonomija, angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina in borjenje. Vpoštev pridejo naši državljani profesorji višjih in srednjih šol kakor tudi docenti, pristavi in asistenti vseučilišč. Vsak kandidat, razen tistega za angleščino, mora obvladati vsaj dva izmed naštetih predmetov. Imenovani kandidat bo postavljen za stalnega vojnega profesorja v tistem razredu višjega ali nižjega stalnega vojnega profesorja, ki odgovarja položajni skupini, v kateri je b'l dotlej kandidat v civilni državni službi. Stalni vojni profesorji napredujejo v službi do stalnega višjega vojnega profesorja I. razreda, ki odgovarja v civilni državni službi 111. položajni skupini 1. stopnje. Pouk navedenih predmetov traja od 1. oktobra do 1. junija. Število tedenskih ur pouka kakor na univerzi. Vojni profesorji uživajo vse ugodnosti vojaških uradnikov. Reflektanti morajo svoje prošnje poslati štabu mornarice v Ze-munu najkasneje do 15. januarja 1941. Podrobnosti se lahko izvedo vsak dan ustmeno ali pismeno v adjuntaturi oddelka štaba mornarice v Zemunu ali v adjuntaturi mornariške vojne akademije v Dubrovniku 2. — Za modernizacijo državne cesto skozi Novo mesto. Pred nedavnim .je bila na tehničnem oddelku banske uprave žo člruga licitacija za dobavo drobnih kock in robnikov, fKitrobnih za modernizacijo državne ceste skozi Novo mesto. Uredila in llakovala naj bi se cesta v dolžini 2 in pol km. Proračun za dobavo koek in robnikov je znašal 2,141.760 din. Podjetje Anton Res, ki ima svoje kamnolome v Podvelkl na Pohorju, je ponudilo na proračun 0.05% popusta, tako da znaša prevzemna vsota 2,140.700 din. Dobava kock za cesto skozi Novo mesto ie torej zagotovljena, troba je le še oddati niodernizucijska in gradbena dela na tej cesti. — Ureditev državno ceste pri Rimskih Toplicah. To dni je bila na tehničnem oddelku banske uprave licitacija za rekonstrukcijo 350 m dolgega odsoka državne ceste Selce—Sv. Marjelu—Rimske toplice. Modernizacijska dela so bila prornčunana na 99.300 din. Najugodnejši ponudnik je bilo gradbeno podjetje Oldo Belin iz Trbovelj, ki je ponudilo 3.3% popusta in bilo voljno prevzeti rekonstrukcijo ceste za 90.000 din. — l)a boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti Imleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svožost. — Obramba Ljubljane, Zagreba in Belgrada pred napadi iz zraka. Du se končno se-stuvi točen spored dela in ukrene vse, da bi se prebivalstvo Ljubljane, Zagreba in Belgrada v tcin smislu discipliniralo, je ravnateljstvo za pasivno obrambo civilnega prebivalstva v Belgradu sklicalo konferenco predstuvnikov in upraviteljev šol za civilno obrambo iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Konferenca se je začela te dni v Belgradu. Iz Ljubljane se konference udeležujejo univ. prof. dr. Makso Samec, referent dravske banovine zn civilno obrambo Nučič in višji komisar ljubljanske občine Grasselli. Na konferenci so v prvi vrsti razpravljali o izboljšanju metod v obrambi civilnega prebivalstvu, — Službeni list kr. banske uprave z dne 20. novembra 1940 objavlja »Uredbo o spremembah zakona o Priv. agrarni bankir, dalje »Uredbo o oprostitvi industrijskih podjetij od plačila taks ob jironosu sedeža v Jugoslavijo«, »Naredbo o spremembi mezdnih razredov«, »Naredbo, s katero se razširja odškodnina za nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev«, »Tabelo denarnega ekvivalenta naturalnih prejemkov za vse območje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev«, »Naredbo o kontroli izvoza fižola«, »Dopolnitev pravilnika o določanju in vračanju varščin«, »Odločbo o izdelovanju obutve in delov obutve iz starega regene-riranega gumija«. »Odločbo o vpisovanju obresti v dobro na dolgove za blago, uvoženo iz inozemstva«, »Novo izdajo poštnih znamk s podobo Nj. Vel. kralja Petra II. v vrednosti po 5 din in 5.50 dint, »Nove takse v telegrafsko-telefonskein prometu med Jugoslavijo in Bolgarijo«, »Pristojbine za odpremo časnikov in časopisov po pošti«, »Prijavljanje zalog lesenega stavbnega materiala«, »Prijavljanje zaloge blaga«, »Odločbo o prijavljanju zaloge premoga« in »Pojasnilo o prijavljanju zaloge kože. — Pred velikim senatom obsojen. Veliki senat, v Ljubljani, ki mu je bil predsednik s. o. s. g. Ivan Kralj in so bili sosodniki gg. Ivan Brelih, dr. Julij Fellaher, Rajko Lederhas in dr. Leon Pornpe, jc včeraj obsodi! Andreja Stegnarja, samskega čevljarskega pomočnika iz Tržiča, na 1 leto in 2 meseca robije zaradi zločina po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker je širil propagando za spremembo političnega in socialnega reda v državi. Stegnar je bil svoj čas že obsojen na 5 let robije zaradi komunistične propagande. Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je proti sodbi prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Trije rokovnjači prijeti Ljubljana, 20. nov. Orožniki na Brezovici, v Domžalah in Vevčah so te dni zaznamovali prav lepe uspehe, ko se jim je posrečilo prijeti 3 zelo nevarne vlomilce, prav rokovnjače. V preiskovalnem zaporu okrajnega sodišča v Kamniku so se nahajali že dalj časa trije vlomilci, dva starejša tipa in en mladoletnik. Proti njim je bila uvedena preiskava zaradi mnogih velikih in manjših vlomov, ki so jih bili izvršili letos po leti jeseni v Ljubljani, ljubljanski okolici in po raznih gorenjskih krajih. Dne 6. t. m. ponoči so vsi trije pobegnili iz zaporov in se klatili po kamniški okolici kakor tudi drugod. Mlajši mladoletnik, neki Ljubljančan je bil pred dnevi prijet v Kamniku in odveden v tamošnji sodni zapor. Kradel je na raznih krajih. France Urankar, 46-letni delavec, delomužnež in poklicni vlomilec, doma iz Kostanja pri Kamniku, in 20-letni France Kokalj iz Male Loke pri Ihanu sta po begu iz kamniških zaporov sprejela v svojo sredo tudi nekega tiskarskega pomočnika Lojzeta Podobnika iz Domžal. Najprej so vlomili v mizarsko delavnico jankota Zajca v Domžalah. Odnesli sp mu razno orodje kakor tudi 2 delavski knjižici, last Zajčevih pomočnikov. Franceta Urankarja, ki ima. na vesti mnogo tatvin, ko je po raznih krajih pokradel mnogo denarjema in raznega blaga, so pred dnevi prijeli orožniki na Brezovici pri Ljubljani in ga odvedli,v Domžale, da so tam dognali razne tatvine. Franceta Kokalja so prijeli orožniki y Vevčah in ga tudi odvedli v Domžale. Kokalj je zelo drzen vlomilec. V nekaj mesecih je napravil razne vlome v Ljubljani in okolici. Pobral je mnogo denarja in blaga. Stranke so bile oškodovane za okoli 25.000 dinarjev. Njima je pomaga! Lojze Podobnik. Domžalski orožniki so davi Kokalja in Podobnika pri- I peljali močno vklenjenega v zapore okrožnega so- I dišča v Ljubljani, Urankarja pa z večernim kam- " niškim vlakom. Kmetje bodo sedaj za nekaj časa varni pred drznimi rokovnjači. Podobnika so včeraj prijeli domžalski orožniki. pO cblžovi * Zagreb je dobil 300 vagonov pšenice. Na seji prehranjevalnega odbora mestnega zastopstva v Zagrebu je bilo sporočeno, da je v Zagreb prišlo okrog 3nedeljek je začela reku Kolpa, kakor poročajo iz Pctri-nje, hitro naraščati. Vorla se še od prejšnje povodnji ni vrnila v svoje korito, pn je spet poplavila ogromne koni|>lekse zemljišča. Od PoKiip^kepa do Petrin je so vsa polja pod vodo * Novi motorni čolni finančne kontrole v Dalmaciji. V Split se je pripeljal inž. Cižek, šef odseka za davčno finančno kontrolo finančnega ministrstva, da komisijsko prevzame novozgrajene čolne za pomorsko finančno kontrolo, ki so bili zgrajeni v splitski ladjedelnici. Skupaj so zgradili JLJui^ Gledališče Drama: Četrtek, 21. nov.: »Romeo in Julija. Red Četrtek. — Petek. 22. nov., ob 15: »Mali lord«. Mladinska predstava. Premiera. Izven. — Sobota: 23. nov: »Lepa Vida«. Izven. — Nedelja: 24, nov., ob 15: »Mali lord«. Mladinska predstava, Izven — Ob 20: »Romeo in Julija«. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Četrtek, 21 nov.: »Figarova svatba«. Red A. — Petek, 22. nov.: zaprto. — Sobota, 23. nov.: »Carmen«. Izven. — Nedelja, 24. nov., ob 15: »Grof Lukseinburški«. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol. — Ob 20: »Baletni večer«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Rokodelski oder Lipnhova komedija »Glavni dobitek« je bila pri nedeljski predstavi sprejeta s toliko pohvalo, da jo bo Rokodelski oder ponavljal v nedeljo, dne 24. t. m. kot popoldansko predstavo. Pričetek bo točno ob petih popoldne, konec ob sedmih. Priporočamo prav obilen obisk priljubljene komedije. Radio Ljubljana Četrtek, 21. novembra; 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Orkestralni koncert (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13,02 Domači kvartet — 14 Poročila — 18 Priljubljeni skladatelji (Rad. ork.) — 18,40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Tercet sester Fin-kovih, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.45 Rcproduc koncert franc. simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Rad. oik. — Konec ob 23. Drugi programi Četrtek, 21. novembra; Belgrad; 21.10 Nar. pesmi — Zagreb: 20 Operetna gl. — Beromiinster; 21, Musorgskega skladbe — Bratislava: 21.25 De-bu6syjeve skladbe — Budimpešta; 18.40 Harfa — Praga; 19.20 Večerni konc. — Sofija; 20.45 Simf. konc. — Sottens 20 Operetne arije — Stockholm: 19.45 Zbor Belgrajska kratkovalovna postaja; YUA, YUB (49.18 m): 19 40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): (130 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko YUG (1969 m): 3,30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Prosvetno društvo za Bežigradom priredi danes zvečer ob 8 Slomškov večer v Prosvetnem domu. Basist Schiffrer ima bleščeč, sijajno fundiran bas z izrednim blagoglasjem. Njegov koncert bo jutri v petek v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice: Matična knjigarna. V nedeljo, dne 24. t. m. priredi dramski krožek Šentjakobske prosvete v dvorani oo. frančiškanov veseloigro »Dva para se ženita Na splošno željo občinstva ponovi Frančiškanska prosveta v sobolo, 23. novembra ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani zabavno Goldonijevo komedijo »Gostilničarka«. Kdor si želi poštenega razvedrila, naj ne zamudi ugodno prilike ter si naj nabavi vstopnice že v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica, ali pa v soboto od šestih dalje pri blagajni. Cene: parter 10, 8, 6, 4 din; balkon 10, 8, 6, 4, 3 din. Stolna prosveta v Ljubljani uprizori v nedeljo, 24. novembra v frančiškanski dvorani dramo v treh dejanjih »Veriga«. Spisal F. S. Finžgar. Začetek točno ob petih. Prodprodaja vstopnic v trafiki Šoukal Pred škofijo. V nedeljo od 10 do 12 v Frančiškanski dvorani ter dve uri pred predstavo. Predavania Spominski večer dr. Jan. Ev. Kreka bo danes zvečer ob osmih v dvorani Šentjakobskega prosvetnega društva. Sestanki Rokodelski oder bo imel drevi ob osmih v društveni sobi Rokodelskega doma sestanek z raznovrstnim poučnim sporedom. Nase dijaštvo AKD »Vir« ima drevi oh R v Akademskem domu članski sestanek s predavanjem g. Ivana Vodopivca »O razvojni teoriji«. Kongregnci.ja akndemičark ima drevi ob Četrt na osem svoj redai sestanek v frančiškanski kapeii. Pridite vse! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 iu mr. Murinayer, Sv. Petra cesta 78. deset čolnov in so že vsi spuščeni v morje, dva sta pa že popolnoma urejena. Čolni so dolgi po 16 metrov, imajo po 120 konjskih sil ter lahko dosežejo hitrost 11 morskih milj na uro. Komisija je pregledala čolne in napravila poskusne vožnje, ki so prav dobro uspele. * Velik pevski koncert v Splitu. V Splitu se mudi delegat hrvatske pevske župe »Matija Gubec , da uredi vse potrebno za veliki koncert, ki bo v Splitu dne 8. decembra ob priliki slovesne otvoritve obnovljenega hrvatskega narodnega gledališča. Na koncertu bo sodelovalo 15 pevskih društev iz raznih krajev Hrvatske s 600 do 700 pevci. * Požar povzročil milijonsko škodo. V vasi Bojište, ki je 60 kilometrov oddaljena od Bitolja in leži v gozdnatih hribih, je nastal ponoči ogenj v dimniku. Ker je divjal hud vihar in so vse hiše v vasi krite s slamo, se je ogenj bliskovito hitro širil. Štirideset poslopij, stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in hlevov z vsem poljedelskim orodjem, živežem in krmo je postalo žrtev plamenov. K sreči so se ljudje pravočasno rešili in tudi živino so spravili na varno. Vas Bojište šteje 100 hiš. Že leta 1924 je bila v vasi podobna požarna katastrofa. Takrat je Bojište štelo 90 hiš, od katerih jih je pogorelo 85. škoda, ki jo je sedaj povzročil požar, znaša poldrugi milijon dinarjev. * Nenavaden dogodek na zagrebškem okrožnem sodišču. Anka Čani; žena znanega vlomilca Ivana Čnnija, ki je v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča v Zagrebu, jo prišla te tlni na sodnijo in pustila pred =obo preiskovalnega sodnika dveletnega dečko in enoletno (Icklctcc. Nato je žena odšla Zn otroka se jo zavzela neka uradnica na sodišču, zadeva p« .je bila prijavljena policiji Otroka bodo oH-dnli v neko kolonijo na stroške banske oblasti Mati, ki so jo poklicali na odgovor, je jokajoča izjavila, da ne more skrbeti zn svoj« otroka, ker je mož v zaporu, zato je pustila otroku prco sobo sodniku. m UUBLUN4 Preprečene intrige marksističnih akademikov V soboto je bilo na oglasni deski tehnične fakultete ljubljanske univerze javljeno, da bo v torek ob štirih popoldne seja vseh strokovnih tehničnih klubov. Med vrstami je z rdečo kredo bilo zapisano: »Bruci, pozor! Pripravite se! Nova uredba.« V torek pa so neki akademiki razbobnali med vsem dijaštvoni, da je izdana od ministrstva prosvete nova uredba, ki naj bi za študente stav-ljala nemogoče pogoje za dovršitev študija. Radi tega je nastalo med mlajšimi tehniki precej razburjenja. Bilo je tudi precej zabavljanja na račun prosvetne oblasti od strani tistih, ki so širili take razburljive novice. Na ponovna poizvedovanja, kako je s stvarjo, so odgovarjali, da uredba sicer še ni izšla, vendar bo pa gotovo v kratkem prišla. Kot protiukrep so zahtevali ti akademiki solidarni nastop s štrajkom vseh akademikov. Popoldne je prišlo na tehnično fakulteto okrog sto akademikov. Predmet razgovorov sta bila nova uredba in šlrajk. Ob pol petih pa je prišel v dvorano akademik s sporočilom: »Sestanek za bruce o novi tehnični uredbi se ne more vršiti, ker nas je nekdo denunciral. Bo pa pozneje enkrat.« Jasno je, da skušajo spet znani razdiralni elementi na naši univerzi delati čisto neumestno razburjenje in nato v kalnem razvijati svojo razdiralno propagando. Tako katoliški kakor tudi uvidevni nacionalistični akademiki so hitro spoznali zastareli trik marksistov, ki se ponavlja že skoraj vsako leto. Zato ie zahteva marksistov po štrajku naletela na gluha ušesa. Opazilo se je pa, da je velik del akademikov bil o značaju te maksistične akcije zelo neinformiran in je hitro nasedel hujskačem. Splošno je znano, da je velika neinformiranost in brezbrižnost mnogih akademikov kriva, da se morejo te prozorne marksistično akcije vsako leto ponavljati na univerzi. Marksistični akademiki neprestano izrabljajo to neiformiranost in napeljujejo vodo na svoj mlin. Zato je edino pravilno, da se akademiki v dvomnih in negotovih primerih vedno obrnejo na dekanat svoje fakultete po potrebne informacije in se naj ne puste varati od neodgovornih ljudi. Očitki marksistov, da je denunciant tisti, ki se obrno n« dekanat, je smešen, brez vsake podlage in ima samo ta namen, da si marksistični akademiki zavarujejo hrbet, drže akademike v ne-informiranosti in izvajajo nad njimi teror. Starejši pošteni akademiki vedo povedati kako taka akcija silno škoduje študentom samim, predvsem zalo, ker se učna tvarina ne da odložiti. Profesorji namreč radi štrajka izgube mnogo predaval-nih ur. S tem so prisiljeni, da isto količino učne snovi razlože v mnogo krajšem času; študent, ki že itak težko sledi, je sedaj v še večjih težavah. Navadno se potem vsi jeze nad prireditelji štrajka, toda po toči zvoniti je prepozno. Sicer jo pa v sedanjem položaju štrajk itak izrazito komunistično sredstvo, zato bodo pošteni in uvidevni akademiki brez razlike nazorov zatrli takoj vsak ]K>izkus tovrstne propagande. ZFO Gg. duhovne vodje obveščamo, da smo razposlali tvarino za delo pri naraščaju na župne urade, kjer blagovolite dvigniti knjižice. Kdor želi še več izvodov, jih naj naroči pri Zvezi fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva 7-1. »Iz naše zgodovine* je naslov simboličnega prikaza, ki ga bo izvajal naraščaj ZFO in ZDK na II. mladinski akademiji na predvečer praznika Ze-dinjenja v un ionski dvorani. Opozarjamo, da so vstopnice že v predprodaji v pisarni ZFO, kjer so na razpolago tudi tiskani programi z besedilom pesmi, ki jih bo recitiral govorski zbor ter označeni odseki, ki bodo na besedilo izvajali posamezne točke. * 1 »Slava Slomšku oh 140 letnici« je naslov 7. prosvetnemu večeru, ki bo v petek, 22. novembra ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. Spored je zelo zanimiv in obsega sledeče točke: 1. Anton Jobst: »Šolarčc-k mlad«; 2. A. M. Slomšek: »Zapuščena sirota«, poje otroški zborček; 3. A. M. Slomšek: Venček pesmi, poje tercet sester Fin-kovih; 4. Dr Vinko Brumen: »Ob 1401ptnici škofa Antona Mart;na Slomška«. — V dneh, ko se spominjamo velikega našega narodnega buditelja in prosvetitelja, ko posebno Lavanlinci slave svojega zaslužnega škofa, je primemo, da se ga spominja tudi naša bela Ljubljana. Zato toplo priporočamo cenj. občinstvu obiske tega večera. Zlasti mladina in vzgojitelji so dobrodošli. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj. 1 50-letnico svojega življenja obhaja danes gospa Marija Medvešek, soproga policijskega nad-stražnika. Gospa Medveškova je vrla krščanska žena, njeno dobro srce poznajo daleč naokrog in nihče, ki potrka na njena vrata, ne gre praznih rok od hiše. Prav rada podpira tudi katoliško časopisje. Blagi gospej želimo, da bi jo Bog ohranil Še dolgo vrsto let zdravo in zadovoljno. 1 Jugoslovanska Katoliška Esperatska Liga naznanja, da so redni sestanki lige vsak četrtek od 7—8 zvečer (izvzemši praznikov) v prostorih Slomškove družbe na Aleksandrovi c. 10 (skozi dvorišče I. nadstr., levo). 1 Prosilce za mestno božično obdaritev opozarja mestno poglavarstvo, da je vpisovanje za božično obdaritev le še vključno do 25. t m. v mladinskem oddelku mestnega socialno-političnega urada na Ambroževem trgu št. 7. Pri tem opozarjamo prosilce na preselitev mest. mladinskega oddelka iz Mahrove hiše na Krekovem trgu v poslopje Mestnega pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu. 1 Sejmski in tržni dan. Včeraj je bil sejniski in tržni dan. Na Sv. Petra nasipu je bilo prav živahno. Zaradi boljšega vremena je bil dovoz krompirja znatno večji kakor v soboto, ko je bilo zelo slabo vreine in ni bilo takrat niti 1 voza krompirja. Pripeljano je bilo včeraj iz raznih krajev nad 30 voz krompirja. Gorenjski krompir je bil dražji. Gorenjci so za krompir zahtevali celo 2 din za kg na debelo. Splošno je bil krompir od 1.75 do 1.90 din kg. Tudi zeljnatih glav je bilo mnogo, do 30 voz. Glave so bile po 1 do 1.50 din. Vse so bile prodane. Včeraj je bil na klavnici živinski semenj. Bil je srednji. Tudi kupčije so bile srednje. 1 Dve stanovanjski podgani. Pred malim kazenskim senatom sta bila sojena zaradi tatvin zlatnine Tone Ahlin, mesarski pomočnik iz Malega Mlačeva, in Ivan Krištofelc iz Štepanje vasi. Stikala sta po stanovanjih in izmikala zlatnino. Posluževala sta se posebnega trika. Vhajala sta v stanovanja, kjer sta slutila, da ni nikogar doma. Ko ju je kdo zalotil, sla se navadno izgovarjala, da iščeta medicinca Toneta Zupančiča. Na negativen odgovor sta navadno pripominjala: '»Ga dobiva pa na univerzi. Z Bogom!« In lepo sta se izmuznila. Naposled sta bila prijeta in izročena sodišču. Tajila sta vse očitane jima tatvine. Strankam sta odnesla razno zlatnino v vrednosti 3.500 din. Bila sta obsojena: Ahlin na 8 mesecev, Krištofelc pa 1 leto strogega zapora. Hodila sta okrog prav lepo oblečena. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazea želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEFc grenčiec. 1 Iznadljivost pa taka! V ponedeljek se je ujel 19 letni brezposelni kleparski pomočnik Milan 1!.. ki je pred nedavnim prišel na svojevrsten do-mislek, ki naj bi mu pomagal do denarja. Prejšnji teden se je Milan spomnil, da pozimi ne točijo v vseh gostilnah nastavljenega piva in da so hladilniki zn pivo marsikje izven obrata. Kot strokovnjak je tudi vedel, da ima hladilnik okrog 3 metre dolgo cev iz cina, težko okrog 2 kg, ki je vredna skoraj svojih 300 din. Pa je izračunal, da bi že samo nekaj takih cevi vrglo lepo de-narce. Ne bodi len, vzel je aktovko, naložil vanjo kleparsko orodje, klešče in drugo ter začel hoditi od gostilne do gostilne. Povsod se je predstavljal za uslužbenca pivovarne »Union«, ki je prišel pogledat, če so hladilniki in naprave za točenje piva v redu. V gostilnah, kjer so imeli nastavljeno pivo, ni mogei opraviti ničesar, drugod se je strokovno lotil pregleda hladilnika ter je medlem previdno odmontiral cinasto cev in jo spravil v aktovko. Ker v gostilni piva niso točili, tudi niso mogli opaziti, da strokovno popravljeni hladilnik ni več v redu. Začel je Milan v Šiški in je v petek in sobolo v šestih gostilnah odnesel drago cinasto cev iz hladilnika. Že v soboto je prodal Milan nakradene cevi, v katerih je bilo vsega skupaj 10 kg cina, ki je po 150 din, tako da jo dobil za nje 1500 din. V ponedeljek pa si je izbral za svoje udejstvovanje Vodmat in je v neki gostilni ludi srečno odmontiral cev. Ko pa je prišel v drugo gostilno na Šmartinski cesti, so bili pa že obveščeni, kakšen strokovnjak hodi obiskovat hladilnike. Zato ga je tam zaustavila roka pravice in odpeljala v zapor. ilARIBOR Maribor le zavarovan z alarmnimi štrenami Maribor, 20. novembra. Dasi je časopisje opozorilo Mariborčane, da se bodo danes dopoldne preizkušale nove alarmne naprave, s katerimi je sedaj mesto opremljeno za slučaj sovražnega zračnega napada, so se vendar meščani vznemirjeni začeli ozirati v nebo, ko so dopoldne ob pol 11 naenkrat zatulile vse tri sirene ter so s svojim presunljivim glasom za nekaj hipov kar ustavile normalni tok življenja na ulicah in v poslovalnicah. Nenavaden glas teh siren je pač v vsakem vzbudil neprijeten občutek, da se okrog nas vrši vojna in da tudi mi ne smemo držati rok križem, temveč da se je treba pripraviti za vsak slučaj. Poizkusi z novimi sirenami so se vršili celo dopoldne, da bi se ugotovile najprimernejše točke za njihovo postavitev ter bi se pokazalo, če zadostuje število teli alarmnih naprav za cel pomerij mariborskega mesta. Marilior je dobil tri take sirene iz Nemčije. Postavili so jih na treh najvišjih točkah našega mesta, od koder obvladajo celolno ozračje nad njim. Ena je nameščena na terasi poslopja Banovinske hranilnice na križišču Gosposke in Slovenske ulice, druga na terasi nove palače Zelez-ničarske nabavijalne zadruge v Cafovi ulici, tretja pa je na vrbu III. deške ljudske šo'e na Ruški cesti. Posebna komisija strokovnjakov, v kateri so bili podpolkovnik Maslač, ravnatelj mestnega električnega podjetja Uršič, inž. Sax ter vodja mestnega zaščitnega urada Kramer, je v raznih delih mesta poslušala zvok siren ter ugotavljala, če je za tiste predele dovolj močan. Ugotovilo se je, da se v sredini mesta okrog Glavnega trga enako dobro slišita sireni z Ruške ceste in s strehe banovinske hranilnice, v Melju je zvok sirene v Cafovi ulici jako močan, v severnih predelih mesta se slišijo vse tri sirene jako dobro, v smeri proti zapndu pa so jih dobro slišali celo do Kam-nice. Prav taiodobne so orjaški gobi ali dežniku, ter obstajajo iz močnega elektromotorja, ki potrebuje 5 kw energije in stroja, ki povzroča s stisnjenim zrakom močan zvok. Zrak se stisne s pomočjo posebne zračne turbine. Vsi tri sirene bodo povezane med seboj, tako da se bodo dale sprožiti s centralnega mesta, pa tudi vsaka za sebe. Pozneje se bo nabavil za vsako sireno še poseben motor, da bodo lahko delovale, četudi bi bil električen tok v mestu prekinjen. m Za proslavo 140 letnice rojstva Slomška v ponedeljek zvečer v stolnici kupite vstopnice v predprodaji Cirilova, Aleksandrova c. 6. Italijanska pehota na pohodu proti Grčiji. m Sestanek Ljudskega odra drevi ob 8 na odru. Predava kaplan g. Z. Kordež. Udeležba obvezna. m Prosvetnim društvom. Prejšnji teden so prejela vsa prosvetna društva in vsi fantovski odseki mariborske podzveze posebne okrožnice z vabilom za udeležbo na narodno vzgojnem tečaju, ki bo v ponedeljek 25. t. m. V zvezi s to okrožnico prosimo, vsa društva in vse fantovske odseke, naj vsaj do sobote pošljejo pismene prijave, da lahko pravočasno poskrbimo za hrano in prenočišče. m Izdatna prispevka za zimsko pomoič. Kakor je znano, je mariborski župan na mariborsko javnost, zlasti pa na gospodarsko močne sloje naslovil poziv, naj darujejo za mestno zimsko pomoč, ki je zlasti letos spričo vojnih razmer še prav posebno potrebna. Kot prva sta se županovemu pozivu odzvala industrijca Fr. Maulhner, ki je daroval 50.000 dinarjev, in M. Rosner, ki je prispeval 25.000 din. Naj tudi drugi 6ledijo njunemu zdedu. m Slava mariborskega pešpolka. Mariborski 45. pešpolk bo proslavil v soboto 23. t. m. kot svojo slavo 6pomin na osvoboditev Maribora. Slovesnsti se pričnejo ob 10.30 na dvorišču vojašnice Kralja Aleksandra v Melju. . . m Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi svoje člane, da se udeležijo slave 45. pešpolka v 6oboto 23. t. m. na dvoriiču vojašnice v Melju. Zbirališče istotam ob 10.20. m Brezposelni siromak — poštenjak. Trgovski pomočnik Edi Kranjc, ki je že dolgo brez posla in se težko preživlja, je našel v Gosposki ulici pred Leyrerjevo trgovino listnico z 1200 din vsebine. Listnico je odnesel na policijo, kjer je izjavil, da se odreče zakoniti najdenini, če je denar izgubil kak revež. m Poroke, V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Kager Rajmund, mizar, in Detiček Jožefa; Divjak Štefan, ključavničar drž. žel., in Pečovnik Jerica; Murko Vid, trgovec in hišni posestnik, in Klobučar Ana; Meglič Alfred, zasebni uradnik, in Primus Margareta; Heric Albert, notarski pripravnik. tn Trobec Olga; Podlesnik Anton, tkalec, in Juršnik Margareta; Vrabl Janez, delavec, in Šmigoc Marija; Jezernik Edvard, ključavničar drž. žel., in Gaiser Karolina; Zavemik Anton, čevljarski pomočnik, in Vidovič Ana. — Bog daj srečo in blagoslov! m 58.000 din izgubil in spet dobil. Pekovski mojster Hinko Celan iz Teznega je izgubil na cesti od Sv. Miklavža na Tezno denarnico, v kateri je bilo 58.000 din. Le del denarja je bil njegova last. Denarnico pa ie našel čevljarski mojster Alojz Ba-bič od Sv. Miklavža, ki je prinesel ves denar nazaj. m Nenavadna nesreča železničarja. Na postaji Ribnica.Brezno v Dravski dolini 6e je ponesrečil 52 letni železničar Ivan Kukec na dosti nenavaden način. Ko je zvečer vlekel signalno svetilko na drog, se je žična vrv naenkrat utrgala in težka svetilka je padla železničarju naravnost na pleča. Kukcu je močno poškodovalo obe rami, ker pa je pod udarcem naglo klecnil, si je poškodoval še nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Dva je podsulo. Na vojaškem skladišču za drva v Jezdarski ulici se je sesula cela skladovnica drv ter je podsula 27 letnega Josipa Zgonca, ki je zadobil precej hude notranje poškodbe. — Na stavbišču palače Vzajemne zavarovalnice na Glavnem trgu pa je podsul star zid 28 letnega delavca Kan-cijana Krušnika ter mu poškodoval obe nogi. Oba ponesrečenca so reševalci pripeljali v bolnišnico. m • Zanimiva tihotapska afera pred sodiščem. Včeraj se je pred mariborskim okrožnim sodiščem nadaljevala razprava, ki je bila 24. oktobra letošnjega leta preložena. Zagovarjal se je železniški kurjač Franc Remer iz Maribora, ki je prišel na zatožno klop na ovadbo Franca Glazerja iz Studencev, ki je znan tihotapec. Glazer navaja, da je Remerju izročil 14.000 din, za kar naj kupi 35 kg saharina. Kupljeno blago bi mu moral vreči iz vlaka pri prvem cestnem prehodu v Studencih. Tako sta 6e bila dogovorila. Domenila sta se pa tudi, da sme Remer tihotapsko blago vreči v lokomotivsko peč in ga sežgati za primer, če bi finančni organi blago izvohali. — Glazer je domenjenega dne čakal pri cestnem prehodu na vlak. Vlak ie odsopihal mimo dogovorjenega mesta, zavoj s saharinom pa m priletel iz vlaka. Remer je nato Glazerju ob priliki prvega ponovnega sestanka povedal, da je blago kupil, da pa so financarjt nekaj zaslutili in da je zato saharin vrgel v peč. Glazer je nato proti Remerju vložil ovadbo, češ da Remer saharina sploh ni kupil in da si je ves denar pridržal in ga porabil zase. Remer je to odločno zanikal in zagotavljal, da je saharin res kupil in ga nato v nevarnosti vrgel v peč. Remer je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora, povračilo škode v znesku 11.100 drav razumete — ni nikaka osebna jeza. Pišem v resnici: sine ira et studio. Nisem na nobenega liberalca osebno niti najmanj hud — pa če me tudi za norca proglašate! Saj vem, če se dva topota, da vsak pograbi, kar mu ravno pod roke pride, ali kol ali poleno ali kamen, da pa vrže v nasprotnika. A jaz imam pretrdo kožo, da bi me taki udarci kaj boleli. Smejam se, kakor sem se iz srca smejal takrat, ko se 1110 zaprli. Kdor hoče, ž njim še bratovščino pijem: on z vinom, če mu diši, jaz 7. vodo ali inalinovcem, kakor mu je ljubše. Amicus Plato. Sed magls amica verltas! Ponavljam, kar sem že rekel: To ni več polemika z Xypsilonom, marveč to je razprava o slovenskem liberalizmu, h kateri mi je XY dal povod. Razprave se navadno pišejo v knjigah ali revijah; a tam jih bero samo omejen krog ljudi. Toda mi se razgovorimo o tem na javnem trgu: v dnevniku! Saj katera zadeva pa je za nas vse važnejša, katera sega bolj globoko v liaše življenje, kakor la; sedemdesetletna ljuta borba na Slovenskem med liberalizmom in krščansko idejo? Edino krvava vojska* bi nas seveda še močneje razburjala in prevzemala. Ona bi nam sekala krvave rane, ta nam seka duševne. Kogar ta naš silni razkol ne boli. ta nima nobenega srca za domovino, ta naj molči o domoljubju! Kdor bi mogel to nekrvavo vojske med nami prepovedati ali vsaj ublažiti, bi storil Sloveniji neizmerno dobroto. Ce pa tega z najboljšo voljo doseči ne more, če 110 pomagajo nobeni dokazi, nobeno prepričevanje, nobene prošnje, potem pa velja stari rek; In mag-nis voluisse — sat est. Še enkrat vprašajmo: Kdo je kriv teh naših neprijetnih in neznosnih razmer? »Jutrot pravi, da »z globokim poznavanjem razvoja slovenskega naroda« mečem vso krivdo na liberalce. Da, tako je! Vsega razdora, vsega sovraštva med rodnimi brati ste krivi vi! To jo vaše herostratsko delo. Vi ste zanesli čisto tuj, neslovenski element v naš narod! Zato izraz »izko-reninjenci«, ki ga je včasih rabil »Slovenec«, ni neupravičen. Vi ne koreninite v našem narodu! To vam je lahko dokazati. Tega razvoja našega naroda ni težko poznati. Slovenski narod je biL— kdo more to tajiti? — vedno veren. Ker je bil vedno trpin, kje pa je hotel opore in tolažbi Iskati, če ne v veri? ln kakšen le naj bil nuš narod bruz vere? Narod divjakov. Krščanstvo ga je olikalo, oplemenitilo. Da je bil res zelo veren, o tem najbolj glasno pričajo vsak dan bele cerkvice po naših vaseh iti naših gričih, ki jih v nobeni deželi na svetu ni toliko, kakor na Slovenskem. Kako versko gorečnost so morali imeti, da so zanesli te hrame božje na tako strme vrhove naših gričev in gora, kakor je kak Kureščok ali Osovnik ali sv. Jakob nad Presko, kjer je cerkvica na strmini skoraj kakor bi bila na bajonet nasajenal Tega ne vidite na celem svelu. Naše številne cerkvice niso znamenja naše suž-nosti, kakor je nekoč napisal znani liberalni prvak, ampak znamenja močne vere našega naroda. Menite li, da so bili res nemški graščaki taki po-božnjaki, da so naše ljudstvo tirali samo cerkve zidat? Še letos so v Veliki Loki pri Višnji gori vaščani pozidali novo cerkvico, za katero so sami med seboj nabrali 100.000 din. Ali je mar tudi 1a cerkev znamenje naše sužnosti?! Verski idealizem je bil, ki je gnal naše prednike, da so z velikim trudom na visoke vrhove stavili hiše božje. Neka sveta tekma jih je gnala. Veselje so imeli nad tem, da so imeli svojo cerkev, ln to povsod. Dokaz: Slovenski narod je bil, od kar je bil po-krist janjen, globoko veren in cerkvi vdan. V cerivvi in veri pa je imel tudi svojo duhovno oporo, svojo tolažbo in moč. ln ko se je začel narodno zavedati, je bilo še vedno tako. Tudi še po letu 18481 Jeran je urejeval svojo Danico, Bleiweiss, »oče naroda«, pa svoje Novice. Oba lista sta živela in delala drug poleg drugega v najlepši slogi. — Študentje slovenski pa so študirali na nemških avstrijskih univerzah. Leta 1808 je nastopila v Avstriji liberalna doba — v kolikor ni bila že prej liberalna. Ta liberalizem jo imel svojo glavno trdnjavo na univerzah. Tega nemško-nvstrijskegn liberalizma so se študentje nalezli na Dunaju in v Gradcu in so ga zanesli na Slovensko, kakor so po vojski zanesli vojaki iz Italije ostudno porko. Slovenski liberalizem je torej nemškega ali avstrijskega izvora. Avstrijakanl-stvo! Pa če bi bil tudi francoskega, zalo ni nič boljši Tuja rastlina je, ki ni doma vsajena, am- Fak iz tujine prinesena in na naša tla presajena. 11 to strupeno tujo zel vi skrbno gojite žo sedemdeset let, da našo domovino razdvaja in naš narod zastruplja. Kaj vse hudega je zakrivil v toliko letih, se ne da popisati. Pa nakratko si hočemo vendar ogledati. Preden pa pridemo do tega. prosim, zavrnite me in popravile ta zgodovinska dejstva, če jih morete 1 _ Pozdravljeni 1 Janez. * »Vojske«, naše stare domače ljudske besede, se zdaj vsi og:bljete, češ da se onn zamenjuje 7. vojsko, ki ponieni armado. Kako pa da ste nanovo navedli in rabite nedomači, neljudski »zakon«, ko imamo že drug zakon, da večkrat ne razumemo, kateri zakon mislite AH kako naj se prevede »Ehe-gosetz«? I11 kako je pridevnik od vojne«? »Vojni« kurnt? Ali bi ne bilo bolj prav, da ostanemo pri stari vojski in stari postavi? Jesenice Cenjenim naročnikom »»Slovenca« vljudno poročamo, da bo zaradi ukinitve nočnega osebnega vlaka začasno dostava dnevnika takoj po prihodu drugega osebnega vlaka iz Ljubljane, kar naj blagovolijo upoštevati. Mestna občina razglaša, da je do preklica zaprta cesta zn vsak vozni promet 7. Jesenic proti Dobravi-Vinlgarju, Eledu m Gorjam. Istotako z obratne siraui. Priprave za letalski napad KULTURNI OBZORNIK France Bevk: Mlada njiva Petdesetletnice Franceta Bevka, katere se je spominjal slovenski dnevni in revijalni tisk pred mesecem, se je spomnila tudi Jugoslovanska knjigama, ki izdaja njegove Izbrane spise, ter izdala ob tej priliki zbirko njegovih prvih črtic in novel iz razdobja 12 let, namreč od leta 1014 do 1926. To so tiste črtice, s katerimi si je Bevk med svetovno vojno pridobil ime pisatelja in so uvod v njegovo pravo pisateljsko delo. Zato jo sedaj to zbirko malo neizvirno imenoval Mlada njiva nekako po zgledu Cankarja, ki si je tudi to ime izbral za svoje prvence, kakor so izšli šele v Zbranih spisih (mimogrede omenjeno: tudi Mirko Kunčič je svoj čas izdal knjigo pod tem naslovom). V tej knjigi novel (Naša knjiga IV., str. 240) je Bevk zbral 31 svojih črtic in novel ter jih razdelil v štiri oddelke, ki jih pa ni posebej poimenoval, dasi je bilo morda želeti. Če bi nosil prvi oddelek naslov Črtice iz svetovne vojske 1014 — 1018, bi bila njih snov mnogo bolj razumljiva tistim, ki ne vedo sicer za zunanje okoliščine, ki so spremljale rojstvo teh močnih, včasih v simbole (Faraon!) zavitih vojnih obtožb, ki so nekako psihološki pen-dant Cankarjevim Podobam iz sanj, pisane za isti čas strahot. Nekaj teh črtic iz tedanjega Roma in sveta je Bevk že svoj čas zbral v knjigah Faraon in Rablji, sedaj pa so zbrani v enoto in celolo ter bodo tako ostale za vse pristopen dokument vojne psihoze ter Bevkovega silnega krika po odrešenju človeštva in duše iz tega pekla, ki duši duše in ubija vest. Te vojne črtice spadajo gotovo med najmočnejša Bevkova dela, dasi so njegovi prvenci. Toda kot prvenci, vredni Čeliova in Rusov, pri katerih se je Bevk tudi največ učil. II. del vsebuje kabinetne psihološke študije kot so Črni piščanec, Most samomorilcev, Na četrti galeriji ali Anuska, ki je velika obtožba hinavske morale, bolj obtožba razmer in sveta, kakor grešnice. V teh črticah, ki jim ni motiv več vojna grozota, še Bevk razmotava čadež: Življenje govori Zgledi iz zgodovine in vsakdanjosti, razvrščeni po vsebini katekizma. Str. 512. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Ta knjiga je ena izmed najvažnejših in najkoristnejših verskovzgojnih knjig, kar jih je zadnji čas pri nas izšlo. Za katehezo in pridigo, za vzgojne govore in za osebne vzgojne stike smo zelo potrebovali tehtnih in prepričevalnih zgledov, ki naj bi ponazorjevali in pod-črtavali verske in nravne resnice. Saj je pač res, da beseda miče, zgled pa vleče. Nazornost budi zanimanje in podpira razumevanje, proži in podpira voljo ter navaja k dejanjem. Kakšne zglede je avtor zbral, v uvodu sam pove: »Pri iskanju me je vodilo načelo: Ne vsiljevati narejenih, negotovih, dvomljivih stvari. Na pomoč naj pride sveto pismo, zgodovina, življenje svetnikov, življenje vzornih in odličnih oseb, do. godki, la jih doživljamo. Skušnja uči, da zgled zgubi moč in učinkovitost, da zbuja celo dvom, če nima potrebnih podatkov: časa, imena, kraja, ali če ne jamči za resničnost vsaj zanesljiva osebnost ali časopts. V času, ko so že mladi ljudje polni skepse, se je treba ludi v tem pogledu varovali vsake površnosti, saj se zgodi, da se celo ob uporabi resničnega, z vsem potrebnim obeležjem opremljenega zgleda oglasi ta ali oni učenec z vprašanjem: Pa je to res?« To načelo je pri zgledih te knjige dosledno izpeljano. Malo manj ko osem sto zgledov nam je pisatelj nabral. Sedanjost in davna preteklost, domovina in daljni svet, 6tara modrost in dognanje znanosti, svetniške kreposti in nravne zablode: vse to stepa pred nas, vabeč in svareč, in nam predočuje in utemeljuje kakšno izmed večno veljavnih resnic. Tu govorijo sama dejstva. Nekateri zgledi so kratki, nekaterih je cela stran ali še več. Koliko tihega, vztrajnega dela je nabranega v tej obširni knjigi! Avtor 6am nam pojasnjuje: »Zbirka teh vzgledov je delo četrt stoletja. Začela 6e je, ko sem urejeval list »Slovenski učitelj«, ki je bil takrat glasilo »Slomškove zveze« in Društva slovenskih katehetov«. V listu je bilo poglavje »Zgledi, uporabni pri katehezi«. Zbiral sem jih sam. Zadnji čas sem pregledal več knjig, ki nudijo bolj ali manj primerne dogodke, in nekatere tudi porabil. Marsikaj sem zasledil v časopisih in listih, ki mi pridejo v roke kot uredniku Bogoljuba.« Mirno lahko trdimo: Taka zbirka zgledov, kakor je Ča-deževa, 6e tudi pri velikih narodih težko dobi. Duhovnikom in drugim vzgojiteljem je pisatelj s to knjigo, ki jo odlikuje tudi prijeten in klen jez;k, napravd neprecenljivo uslugo. Pa tudi za svoje osebno duhovno izpopolnjevanje jo bo vsakdo z velikim užitkom in pridom prebiral, saj mu ponazoruje in utemeljuje to, kar mu mora biti 6veta življenska vsebina Če je današnji čas lačen in žejen senzacij: tu jih je nabranih cela knjiga. In kakšnih senzacij! Tukaj zares »življenje govori«, Dr. Fr. Jaklič. Obširna, okusno opremljena knjiga stane broširana 95 din, vezana pa 115 din. To spričo sedanje naraščajoče tiskovne, književne in knjigo-veške draginje ni veliko. Veliki Duden dušne zapletke povprečnega človeka, kjer bi kdo drugi komaj utegnil videti dramo in tragedijo. Tu so klice njegovih nadaljnjih psiholoških povesti, le da so zajete še v enem samem prizoru iu razgaljene v kratki črtici samo v svojem zadnjem dejanju. V 111. delu pa je iz psihološko etičnih motivov prešel že v socialne podobe (Na ulici, Beda, Steklar Sitne itd), že bolj v realistične podobe tipov (Ženske), v družabno kritiko in erotično problematiko, toda še vedno samo v zgoščenem prerezu, v hipnem pogledu. Šele v Jadrih z beneškim levom in Sobo sv. Boštjana je prešel iz psihološke črtice v pravo novelo, katere mojster se je pokazal že v teh dveh prvih večjih stvaritvah, ki zaključujeta organsko njegovo Mlado njivo. Ta Bevkova zbirka uvaja na najboljši način bralca v Bevkovo pisateljsko zorenje, v njegove inspiracijske osnove in motive, ki se potem v večjih delih samo izpopolnjujejo in razraščajo. Ob petdesetletnici pisateljevi je gotovo na najlepši način proslavila njegov pisateljski napor: saj je nam pokazala temelj, iz katerega je Bevk pognal v svoje vrhove. Kot taka bo imela ta zbirka Mlada njiva — poleg tega, da je močno, raznovrstno in neutruja-joče ter privlačno branje — tudi svoj literarni pomen, ki bo z Bevkovim razvojem še rastel. Škoda samo, da knjiga ni izšla v formatu njegovih Izbranih spisov, temveč v zbirki Naša knjiga IV. Ker pa na naslovni strani ni nikjer označeno, ali pomeni Mlada njiva nadaljevanje Izbranih spisov, ali pa je povsem samostojna knjiga v okviru Naše knjige, ne moremo soditi, v koliko je ta oblika pogrešena. Kljub vsemu jo bo ljubitelj slovenske knjige-z veseljem vzel v roke in jo uvrstil med dobre in pomembne slovenske knjige, pomembne že po svoji lastni notranji vrednosti, pa tudi zato, ker odpirajo ključ v tako slovensko pisateljsko osebnost, v kakršno je dozorel danes France Bevk. td. Zagrebški Grabancijoši v Ljubljani. — Nekaj članov zagrebškega Narodnega gledališča se je združilo v humoristično ali boljše varietejsko skupino Grabancijaši, ki jo v artističnem pogledu vodi eden najboljših igralcev med njimi, Dejan Dubajii. Pod pokroviteljstvom Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani so nastopili dvakrat v Ljubljani, iu sieer v Kinu Sloga, ki ga je občinstvo obakrat napolnilo. Na vrsti je bil najraznovrstnejši spored: kupleli, narodne pesmi, igrski prizori, lajajoča pantominu itd., itd. »Grabancijaši« so izrazito velikomestno ka-baretsko udejstvujoča se igralska skupina ter je tudi temu primerna snov, ki jo servirajo. Poleg lepih narodnih pesmi se v isti sapi dajejo navadili dvoumni šlagerji ali pa naravnost lascivni kupleti. Tudi igrski prizori so »pariško« parfumirani ter v bistvu ilustrirani mondenski vici. Nekajkrat pa je njihova satira zadela v žgoče (Razprava brez besed, Najnovejše vesti Agencije Papagaj) ter je bila tedaj ludi na najvišji stopnji in občinstvu najbolj všeč, kar je dober znak, da Ljubljana po večini še, ni dozorela zagrebškemu spolzkemu kaba-retstvu. Kar se pa tiče igralskega predvajanja, so podali Dubajič, Afrič in drugi iz skupine res prave tipe, ki jih nikdar ne pozabiš, kakor je tudi Vlaho Paljetak podal pravega »grabancijaša« s svojimi izvirnimi kupleti. 9 Lipahov »Glavni dobitek« na Rokodelskem odru. Deset let let po prvi predstavi te Lipahove komedije v treh dejanjih v naši Drami jo je uprizoril Rokodelski oder, kakor bi hotel svojemu občinstvu nekako jubilejno pokazati, da zmoremo tudi dobro domačo komedijo. In občinstvo — bilo ga je dosti, a bi ga bilo lahko še več in ne bilo bi mu žal! — je »Glavni dobitek« priznalo: smejalo se je in ploskalo, da žo zlepa ne tako. Kdo se ne bi smejal upokojenemu profesorju Brvarju, ki s svojimi »prijateljčkih svetniki, s posrečeno filozofijo in z domačim »božjim zdravjem« z gabrških hribov, za katerega poskrbi branjevka sestrična Marjeta, preganja revščino, zadovoljen z družbo krojača Kocjančiča in daljnega sorodnika Krištofa, nejevoljen pa s sinom Brankom, ki igra tenis in se je še zaljubil v hčer bančnega ravnatelja, kar tudi materi gospe Matildi ni povsem všeč, ker se oba bojita, da se ne bi skuhal ričet, ki ga je napovedala branjevka. Ri-čet pa se presenetljivo dobro skuha z novico o zadetku glavnega dobitka, kar čez noč spremeni vse okoliščine v Brvarjevi hiši. Svetniki se morajo umakniti klasičnim grškim olimpijcem, profesor se navduši za šport z vsemi njegovimi zunanjimi značilnostmi, gospa Matilda se košati in postavlja, hišna ponižnost se prevrže v velike razmere, sredi katerih trešči z jasnega — pomota v številki srečke. Brvar se vrne k svojim prijateljčkom svetnikom in k svoji preizkušeni filozofiji, začne se staro življenje, ki ga niti sin s svojim izumom ne more več spraviti iz tečajev, ker je oče tako utrujeen, da končno stoično sprejme dejstvo — milijonskega zadetka. V spretni režiji g. Pirnata, ki je obenem s svojo kreacijo originalnega Krištofa pokazal pravi odrski talent, moremo reči, da je bil »Glavni dobitek«, posrečeno uprizorjen. G. Čekuta ni bil menda še nikdar tako dober kot v profesorju Brvarju, gdčna Plavčeva se je lepo vživela v Matildo, g. Korošec je kot Branko bil neoporečen, prav tako g. Hribar z zadetim krojačem. Branjevka gdčne Župančičeve je pa bila med ženskimi vlogami gotovo najboljša, čejprav so bile tudi Agata gdč. Kostove, Marica gdč. Herharjeve in Ančka gdč. Cankarjeve take, kakršne so morale biti po svoji vlogi. Škrilov bančni ravnatelj Babič pa bi ne smel na zunaj svojega stanu tako karikirali. V nedeljo, 24. novembra, ponovijo predstavo »Glavnega dobitka« ob 5 popoldne. Občinstvu, ki te naše domače komedije še ni videlo, bo nudila repriza v Rokodelskem domu lepo priliko, da jo spozna in se ob njej v teh pustili jesenskih dneh od srca nasmeje I ^ Andersenovc pravljice, z mnogimi izvirnimi, krepkimi ilustracijami H. Smrekarja (esem prilog z barvastim podtiskom poleg 16 ilustracij v tekstu) izidejo za Miklavža. Kakor je menda skoraj vsem znano, so stare mojstrske Andersenovc pravljice, prevedene že mnogokrat na vse kulturne jezike sveta, neminljivo l^pe. privrele globoko iz pesnikovega srca, ki je bilo za »ponižane in razžaljene. globoko zasnovane po idejah in z bujno domišljijo mojstrsko obdelane. Namenjene in primerne so za otroke, še bolj pa za odrasle, oboji jih uživajo že desetletja z največjo naslado in se vedno spet in spet vračajo k njim. — Knjiga kljub lepi opremi ne bo predraga, da bo prav vsem staršem »dosegljiva«. * »Za mlnda grla« je naslov nainovjši zbirki mlad. zbojov, ki jo je v samozaložbi izdal Ciril Dopisnik za letalsko vojno pri londonskem listu »Times« poroča o obisku pri letalskem poveljstvu. Že nekaj dni pred dnem, določenim za napad, so potrebne mnogotere priprave. Ko določi generalni štab dan, uro napada in cilj, kakor tudi natančni čas, v katerem mora biti izveden prvi in v katerem zadnji napad, gre takoj na delo statistični oddelek vrhovnega poveljstva. Na tem oddelku pripravijo močno povečane zemljevide, fotografije pokrajin, v katerih se nahaja določeni cilj, kakor tudi slike, in sicer točne slike cilja samega. Vsak del tovarne, električne centrale, železniške postaje, letališča ali kanala mora biti letalcu znan. Tam pripravijo tudi posebne zemljevide za letalce, da jim omogočijo čim krajšo pot do predvidenih ciljev. Ozirajo se tudi na vremenske razmere, vsaka možnost jo kolikor mogoče natančno pretuhtana. Tri dni pred napadom dobi moštvo te zemljevide in slike. Za posadke letalskih krdel z istimi nalogami je nato v kinodvorani posebno predavanje in predstava. Na platnu spoznajo letalci pokrajino, kjer bo treba izvesti napad, po možnosti tudi cilje. Oficirji in moštvo si nato ogledujejo še fotografije. IzuČeni oficirji jim dajejo pri pregledovanju slik potrebno razlago. Te učne ure so obvezne. Vmes nudijo udeležencem čaj in cigarete. Ko vojaki in oficirji dobro preuče določene cilje, dobe še potrebna obvestila o baražnih balonih, ki se jih je treba izogibati, o krajih, kje se nahajajo protiletalski topovi, o na novo odkritih metodah nasprotnikove obrambe, lz-rečno jih opozore tudi na nevarnosti, ki jim utegnejo groziti. »Najvarneje in najuspešneje je, če napadete od jugovzhoda proti severozahodu.« — »Dobro pazite na težko protiletalsko topništvo, ki so ga včeraj postavili za tisto vrsto dimnikov.« — »Tista tovarna ima 13 dimnikov, torej je ne morete zgrešiti.« — Tako in podobno sc glase navodila pred napadi. Pouka se mora udeleževati moštvo vse eskadrile ali krdela, da bi tako drugi popravili napako, ki bi jo mogoče zagrešilo moštvo enega letala. Tisti dan, ki je določen za polet, natančno preiščejo vso stroje, in sicer tudi vsak najmanjši delček. Ničesar ne smejo pozabiti, vsak monter ima svoje posebno naloge. Oficir, ki poveljuje straži, mora skrbeti, da je moštvo dobro naspano in z vsem preskrbljeno pred odietom. Medtem je meteorološki oddelek sestavil najnovejše vremensko poročilo. Pilot in navigator nato sporazumno določita najugodnejšo smer za polet. Dvajset minut pred odietom se zbero oficirji in moštvo v kazini. Navadno si tam napolnijo ter-mos steklenice z vročim čajem, kajti nočni poleti so mrzli. Vsako letalo se nato dvigne v času, ki je zanj določen. Čez dve ali tri ure prično prihajati poročila o uspehih letal, ki so odšla na svojo dolžnost. Malo pred polnoči pride oficir za operacije, kmalu za njim pa poveljnik letališča. »Prišel sem, da sem tu, če bi bilo kaj posebnega,« se navadno vsak zgovarja. Razveseljivo športno udejstvovanje belgrajskih srednješolcev Belgrajski srednješolci so tudi na športnem polju zelo agilni. Nedavno smo imeli izredno uspeli lahko atletski miting, dalje imajo nogometno prvenstvo, sedaj se pa pripravljajo na prvenstvo srednješolcev v boksu in na prvenstvo srednješolcev v orodni telovadbi Obe prvenstvi lx>sta v prostorih visoke šole za telesno vzgojo narooa v Belgradu in sicer se bodo pomerili boksarji v soboto in nedeljo dne 23. in 24. t, m., orodni telovadci pa v sredo 4. decembra. Delavnost belgrajskih srednješolcev je vse pohvale vredna, kajti taki športi kakor so lahko atletika, boks, plavanje, smučanje in orodna telovadba so za mladega človeka in zlasti za mladega študenta kakor nalašč. Oni v Belgrac.il delajo, pri nas pa počivajo srednješolci ali pa filozofirajo o problemih, ki so že zdavnaj rešeni ali pa o stvareh, ki sploh ne spadajo v njihove vrste v kolikor se tako-zvani »šjiortniki« ne prepirajo med seboj, kdo je boljši v tej ali oni športni panogi in kdo ima večje izglede za nogometno tekmo prihodnje nedelje. Gospoda, ki se le vozil v sredo dne 13. novembra I. I. Iz Beograda v Ljubljano z brzovlakom, ki odpeli e iz Beograda ob 14*23, prosimo, če je pomotoma vzel črno sukneno žensko suknjo s krznenim ovratnikom iz perzijanca, da se javi na .PROPAGANDA« d. d., Zagreb, pošt. pret. 472. NAGRADA ZAJAMČfcNA. Velik spored hrvatskih kolesarjev 15 dni okrog Hrvatske Hrvatski kolesarji imajo za prihodnje leto izredno velik in bogat program. Za občni zbor, ki bo 1. decembra t. I. je izdelan naslednji spored hrvatske kolesarske zveze za prihodnje leto: 2. marca 1941 Cross-country (cyclopede-stre) za prvenstvo Hrvatske. 6. aprila nacionalni kriterij, 1. junija prvenstvo banovine Hrvatske 22. junija do 6. julija »Okoli Hrvatske«, 15. do 17. avgusta »Tri dni skozi Hrvatsko«, 31. avgusta mednarodni kriterij, 7. septembra dirkališčno in 4. oktobra gorsko prvenstvo banovine Hrvatske. Proge za omenjene dirke še niso izbrane izvzemši za dirke »Tri dni skozi Hrvatsko«, ki je ista kakor preteklo sezono ter proga na 14 dnevno dirko, ki je dolga 2250 km in katera je razdeljena na naslednjih 12 etap: I Zagreb — Varaždin — Virje. 2. Virje — Slatina — Osijek. 3. Osijek — Sombor — Subo-tica. 4. Subotica — Petrovaradin — Borovo. 5. Borovo — Brod — Banjaluka. 6. Banjaluka — Travnik — Sarajevo. 7. Sarajevo — Konjic — Mostar — 8. Mostar — Stolac — Trebinje — Dubrovnik. 9. Dubrovnik — Metkovič — Ma-karska — Split. 10. Obrovac — Karlobag — Scn.j — Sušnk in 12. Sušak — Delnice — Kar-lovac — Jaška — Zagreb. IVgelj v Celju. Poleg njegovih skladb (deloma z ljudskimi motivi) so zastopani tudi Mirk, Osterc, 1'nhor in Pirnik. Priznali se mora, da ie po glasbeni vsebini to najboljša Pregljeva edicija, je pa tudi v tiskarskotehničnem pogledu odlična. Prva radijska poročila začno prihajati. Zelo kratka so. Vsako letalo ima svojo črko, po kateri ga je moči spoznati. »Y nad ciljem ob 1 uri 21 min.< Ali »Y zgrešil cilj, bombardiram alternativno Z 21.« Prihajajo tudi slaba poročila ali sploh nobena. Na tabli je n. pr napisano »V se zadnjič javil ob 2.37«. Čeprav poznajo oni, ki so ostali doma, dobro svoje tovariše, so vendar v skrbeh za njih. »Gotovo se je rešil s padalom,« pravijo o tistem, ki ga ni več nazaj. Kmalu se oglasi brnenje motorjev. Letališče je pripravljeno za pristajanje. Zopet je ena naloga izvršena. Po zajtrku je moštvo tovariško. Zasliševanje o tem, kako so izvršili svojo dolžnost, pa je strogo kot izpraševanje na policiji. Vsakega člana posadke zaslišijo posamično. Tako najlaže preiskujejo resničnost poročil. Ameriška letala za Anglijo Alfred Sloan, predsednik upravnega sveta ameriškega podjetja General Motors, je ob neki priliki izjavil v Torontu, da bo v njegovih tovarnah prihodnjo leto Anglija lahko dobila toliko letal, kolikor jih bo rabila. Hasan Sabri paša, egiptovski ministrski predsednik, ki je nenadoma umrl med zasedanjem parlamenta Drobiž iz športnega sveta V Buenos Airesu se je sestal pan-ameriški športni kongres, ki je sklenil, da se prirede leta 1942 pan-ameriške športne igre, Sabljaški dvoboj med Nemčijo in Dansko bo 30. novembra in 1. decembra v Kopen-hagnu. Kolesarsko zmago v dirki okrog Lombar-dije si je izvojeval italijanski dirkač Bartnli. Palermo je postal zopet italijanski boksarski prvak v vvelter teži. Premagal je v nva-najstih rundah Venturija tesno po točkah. Nemški svetovni rekorderski tekač Harbig je tekel v Hildesheinu na 2500 metrov. Premagal je nemškega juniorskega prvaka Peine-ja. V prvem teniškem dvoboju med Berlinom in Barcelono so Berlineani prepričevalno zmagali z rezultatom 4 :1. V švicarskem telovadnem prvenstvu, katerega prvo kolo je bilo preteklo nedeljo končano, so na čelu tabele v mednarodnem svetu znani telovadci Reusch, Mack in Ilorst. Omenjeni trije so tudi zmagali pri zaključku prvega kola, V semifinale, ki se prične 15. decembra pride 36 tekmovalcev. Nov športni šef v Italiji je postal Rino Parenti, dosedanji predsednik olimpijskega oobora, ki je prevzel posle od dosedanjega športnega šefa Starace-ja. Nov francoski rekord v hoji na eno uro je postavil pariški športnik Parisent, ki je z znamko 12.529 m zboljšal dosedanji rekord za 5 metrov. Papež Pij XII. je sprejel v avdijenci odličnega italijanskega kolesarskega dirkača in prvaka Gina Bartalija, ki je podaril svetemu očetu odlično opremljeno kolo v misijonske svrhe. Z Bartalijem je bila ludi njegova mlada žena in sta bila nato sprejeta tudi pri kardinalu — državnem tajniku. Norveški skakalci so že na delu. Na znanj Hannibal-skakalnici v Kongsbergu so že imeli prve skoke. Sicer je bil to samo trening, katerega so se udeležili najboljši norveški skakalci kakor Birger in Asbjoern Ruud, Kongsgard, Ulland in drugi, ki so pokazali mojstrske skoke. a je bila vseeno prvovrstna športna prireditev. Smučarsko šolo, ki ima sedaj že razsvetljene terene tako, da se morejo všiti tečaji tudi zvečer, še vedno vodi Arnold Glatthard. Švicarska zveza ima s svojo šolo malce deficita. Francosko smučarsko iolo vodi začasno predsednik Georges Blanchen. Klubom je bilo naročeno, da zopet prično s poukom. Prvenstvo za leto 1941 bodo izvedli, prav posebno bodo pa gledali na to, da sestavijo dobro reprezentanco. Govorijo o nastopih v Španiji in v Švici. Vesti Športnih zvez. klubov In društev SK Planina — centralni odbor. Redni letni občni zbor kluba bo v petek, 22 t. m. ob 8 zvečer v prostorih Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Načelniki sekcij in odborniki se vabijo da pripravijo do četrtkove seje (21. t. m. ob 20.30 v Akad. domu) svoja poročila. Članstvo kluba pa se vabi, da sc udeleži občnega /.bora v čim večjem številu. SK Slavija obvešča vse člane, da bodo nadaljevalne plesne vaje drevi na običajnem mestu Vabijo se vsi člani Poravnajte članarino! V petek v klubski sobi sestanek vseh nogometašev; važno zarnni nedeljskih tekem. Ob 20 30 istotnm sestanek prireditvenega od; seka; važno zaradi predvidene veselice. Vsi točno in sigurno. O Velikem Dudenu (Der grosse Duden) smo v »Slovencu« poročali že tedaj, ko je izšel prvi zvezek in je vzbudil zmimanje tudi med Sloven-ri. Sedaj je bil našemu uredništvu poslan četrti zvezek na 660 stranek + 133 strani besednega seznama. Veliki Duden je nemški slovar, ki govori samo s slikami in ga izdaja dr. Otto Baslcr s pomočjo biblk grafskega instituta v Leipzigu. Zamisel takega slikovitega slovarja je nastala iz teženj, podati čim nazorneje pomen posamezne besede, ki se je odslej v navadnih besednih slovarjih podajala samo z opisom. Veliki Duden pa razlaga vse pojme z besedo oziroma pravilneje: vse stvari, ki jih vidimo pred seboj, imenuje po pravem imenu ter vsej vidni nazornosti. »Bild-uBrterbuch« imenujejo Nemci ta svoj slovar, katerega glavna stvar je slika, na kateri so vse stvari zaznamovane s Številkami, številkam pa so na nasprotni strani podani ustrezajoči izrazi predmetov v pravilni nemški rabi. Zaradi te nazornosti je Duden pri|>oročljiv predvsem tujem. ki se jezika šele uČe in imajo tako v takem slovarju nejlepšo ppliko, učili se nemških besed na stvarnih predmetih, ki jih vidijo z očmi, pa jim Duden postreže tudi z besedo. Ta Četrti zvezek vsebuje besede, ki se tičejo: človeka, družine in doma; dela in poklica; prostega časa; znanstva, raziskavanj in umetniškega ustvarja-, nja; vere; države, občin in vaškega življenja; gospodarstva in prometa; zgodovine, dežele in prebivalstva; živali in rastlin tei zemlje in ve-soljstva. Mnogovrstna snov in širok obseg. In ves ta obširen zvezek velja vezan samo 4 RM. ter ga vsem, ki se hočejo izpopolniti v nemščini, priporočamo. ŠPORT Siva eminenca maršala čangkajška William Donald, najmogočnejši mož v čungkingu — Vzhodnoazijska kariera — Diplomatski svetovalec Sunyatsena in čangkajška pod lian Nekega pomladnega jutra leta 1905. se je i lal vitek majhen avstralski žurnalist Wil- I Jam Donald v uredništvo lista »Sydney Daily telegraph<. štiri leta je že v ureoništvu. Bil je zastopnik urednika za notranjo politiko. Toda nekaj nenavadnega se je dogodilo to pomladansko jutro. Na pisalni mizi je našel pismo iz Ilongkonga. Poleg primernega čeka je bilo v pismu tudi vabilo, noj pride v llong-kong za glavnega urednika velikegu hongkon-jkega angleškega časopisa, ki je merodajen za ves Daljni Vzhod. Nikdar ni Donald zapustil Avstralije. Bit je zelo presenečen. Spraševal fe je, kako je mogoče, da je prišel do take časti. Ponudbo je sprejel. Ko je čez štiri tedne prišel v llongkong, mu je izoajatelj časopisa pripovedoval, zakaj je padla odločitev prav na njega, neznanega Donalda iz Sydneva. Že pred enim letom je iskal glavnega urednika. Nekega prijatelja, ki ga je poklic večkrat zanesel na pot po Daljnem Vzhodu, je naprosil, naj mu poišče anglosaksonskega časnikarja, ki ne pije alkoholnih pijač, ker je imel s takšnimi zelo slabe izkušnje. Prijatel je šel na pot. Obiskal je uredništva časopisov v Singaporu in Melbourneu, v San Franciscu in Šanghajit, v Kalkuti an Syd-neyu, govoril s časnikarji, jim ponujal viski, in vsak je prijel za kozarček... Naprej je moral. Eno leto je trajalo, dokler ni trčil na Wil-liama Donalda, ki je odklonil kozarček. In tako je prišel na važno, vplivno mesto v Ilong-kongu. Wiliam Donald se je hitro vživel v nove razmere in novo delo. Mlad, marljiv, častihlepen je pridno proučeval kitajska vprašanja in je kmalu postal avtoriteta, znan in cenjen po vsej Vzhodni Aziji. Oče kitajske revolucije, veliki Sunvatsen, je stopil v zvezo z njim že pred letom 1912, ko je padla Mandžu dinastija in je bila ustanovljena kitajska republika Donald mu je dajal nasvete v vseh diplomatskih in gospodarskih vprašanjih, ki so se tikala odnosov med Kitajsko in Anglijo. Ko je ipo revoluciji Sunvatsen izdeloval novo kitajsko ustavo in »Tisoč nravnih pravil«, nekak moralni kodeks nove Kitajske, je bil Donald njegov najvažnejši in najvplivnejši svetovalec. Donald je često zahajal na Sunvatsenov dom, kjer je spoznal tudi njegovega zeta, mladega kitajskega nacionalista Čangkajška. Postala sta dobra prijatelja. Donaldov vpliv na mladega moža je od dne do dne naraščal, čeprav Donald ni nosil obleke diplomatskega nradnika. niti ni znal besedice kitajski, (še do dane* se ni naučil kitajski, ampak vedno brunda samo Shaekspearjev jezik, edini, ki ga zna...) S Čangkajškom je rasel trni1! Donaldov vpliv Ko je postal Čangkajšek šef kitajske I ucionalne vlade, ga je oficielno imenoval »di-| plomatskega svetovalca«. Donald je odložil l/redništvo hongkonškega časopisa, povezal svojo ctilico (Donald je samec) in je šel za svojim velikim prijateljem v Nanking. Ves čas je ostal tam. posredoval pri vseh diplomatič-nih razgovorih med Kitajsko ter Anglijo in Združenimi državami. Pazljiivo je spremljal razvoj odnošajev med Sovjeti in KitajcL Dosegel je sporazum z rdečo kitajsko armado generala Maoa: ta armada je stopila leta 1938 v službo Čangkajškovo. Imel je tako močan vpliv na kitajske generale in guvernerje kitajskih provinc, da je lani mnoge pregovoril, ko so se že hoteli sporazumeti z zmagujočimi Japonci na severnem Kitajskem. Ko se je kita jska vlada po padcu Nankinga preselila v Čungking, je Donald zvesto sledil Čangkajšku. Stanuje v enonadstropni hišici v sončnem predmestju Čungkinga, obdani z velikim vrtom. Tu je sedaj dom diplomatov št. 1. Daljnega Vzhoda, ki v prostih urah obdeluje svoj vrt. Zelo rad prebira časopise, posluša radio, čita in odgovarja na pisma. Vsako jutro gre v Čangkajškov paviljon in igra golf s Cangkajškovo ženo, slavno in zelo ugledno ženo na Kitajskem. Potem se stari sivolasi gospod (ima že natnreč sedem križev) z vednim nasmeškom na obrazu vrača skozi hrupne ulice zopet na svoj dom. Na poti rad počehl ja po glavi kakega zamazanega črnolasega Kitajčka. Dvakrat na teden obleče staromodni, že davno preozki smoking in se odpelje s starim fordom na kosilo h Čangkajšku. Zunanja politika je glavni predmet razgovorov pri teh kosilih. Pri neki taki priliki se mu je posrečilo potolažiti Čangkajška, ki je bil že čisto obupan, ker so Angleži zaprli pot skozi Birmo. Pri nekem drugem kosilu mu je svetoval, nuj izrabi angleško - japonsko napetost in pregovori Angleže, du bodo zopet odprli za Kitajsko življenjsko važno Birmansko pot. Pri naslednjem kosilu je bila »Siva eminenca« — to ime so mu dali Kitajci — ves žareč in izredno dobre volje. Nič se ni oziral na stroga kitajska hišna določila, ampak je že od daleč mahal z rokami in klical Čangkajšku: »Lon-oon sporoča, da bo Birmanska pot zopet odprta.« To je William Donald, neznani, neuradni kitajski zunanji minister, mož, ki je svojo drugo domovino rešil iz mnogih nevarnih, obupnih položajev, ln če je Anglija na Daljnem Vzhodu še ohranila toliko svojih postojank, potem mora biti hvalo/na neznanemu avstralskemu časnikarju, ki igra golf in prezira alkohol, pa ima največji vpliv na največji del sveta. Dekoracija! Montiran;« ustorotl Franc Jager tapetništvo Ljubljana Petra cesta 17 Telefon 20 42 Zaloga najmodernejših Couc.h-zof, otoman, vseh vrst foteliov in žunnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago za prevleko pohištva. Konkurenčne ccne! Solidna izdelava I Celje c Sveti misijon bo na Frankolovem pri Celju od nedelje 24. novembra do 1. decembra. Vodila ga bosta frančiškana p. Hajnšek Odilo in p. Lenarčič Silvin. c V nedeljo ob 3 popoldne uprizori Katoliško prosvetno društvo na Frankolovem spevoigro »Mala pevka«. c Vodovod in elektriko so napeljali v Prosvetni dom na Frankolovem. Vodovjd so na- fieljali tudi v župnišče, dočim električno napeljavo e do cerkve. Ko bo zbranega več denarja, bodo tudi to izvedli. c Kino »Union« odprt. Včeraj so se spet pričele kinopredstave v kino »Union«, dočim so kino »Metropol« začasno zaprli. Včeraj so igrali poljski film »Strah iz ulice«, v nedeljo pa bodo proizvajali krasen češki velefilm »Hej Slovani«. c Smrtna nesreča pri Sv. Rozaliji pred sodiščem. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju se je včeraj dopoldne zagovarjal 30 letni pekovski pomočnik Zupančič Ludovik iz Dramelj pri Celju. 9. septembra tega leta je treščil na znanem ostrem ovinku pri gostilni Lesjak Antona s kolesom v kolesarja Škerla Franca iz Razborja ki se je peljal proti Št. Jurju. Oba sta pripeljala s precejšnjo brzino po sredi ceste in treščila drug v drugega. Škerl je padel v znak in si zlomil tilnik ter na mestu obležal. Odnesli so ga k bližnjemu znamenju, kjer je kmalu izdihnil. Sodišče je obsodilo Zupančiča na mesec strogega zapora po § 205/111. k. z., ker je neprevidno vozil in po sredi ceste. Pripomniti moramo, da je cesta na tem ostrem ovinku nepregledna. c Pojasnilo. K včerajšnji notici, da je policija prišla na sled široko razpredeni tatinski družbi v tovarni Vehovar v Celju in zaplenila za okrog 3500 din raznega orodja, smo dobili pojasnilo, da je prišla orožniška postaja v Celju na sled nekemu mizarskemu mojstru, ki je bil v zvezi z osebjem tvrdke Vehovar in je imel tudi ukradeno orodje. Preiskavo vodi vodja orožniške postaje narednik-vodnik Rehar Franjo. c Naša ugotovitev in »Delavska politika«. List sodrugov iz Maribora se razburja zaradi naše ugotovitve o letnem zborovanju SDSZJ v Celju in nam hoče pripisati denuncijantstvo, kar se mu pa ni niti malo posrečilo. Govori celo o neresnici in podtikanju, ne navaja pa po stari navadi nobenih dejstev, ker upa, da delavci ne bodo opazili takšnih suhoparnih izgovorov, saj vemo, da so-druge boli, da jc bilo na zborovanju le 24 oseb. Ali je to denuncijantstvo, če smo ugotovili ne-kaznjivo dejstvo, da so bili vodilni sodrugi zelo nezadovoljni s tako »ogromno« udeležbi? Kar se tiče denuncijantstva naj se »Delavska politika« potrudi v Trbovlje in vpraša rudarje, kdo je bil denuncijant nad njimi pri zadnji stavki. »Za tako delo pride gotovo primerno plačilo«; krogi okrog »Delavske politike« to že čutijo, ko jim delavstvo obrača hrbet, zato naj drugič ne prihajajo več z grožnjami raznih svojih gromovnikov, c Zadoščenje za grozen pokolj. Marca meseca je prišlo v vinski kleti Anderliča Avguština v St. Vidu do groznega pokolja, ki je razburil vse prebivalstvo šmarskega okraja V Anderličcvi kleti sta bila Stres Leopold in Ivan. Tja so prišli tudi fantje iz sosedne župnije Sv. Križ pri Rogaški Slatini: Kos Stanislav iz Ranikovca, Čcrnoša Franc od Sv. Katarine, Černoša Vinko, Krivec Franc iz Brestovca, Perkovič Janez iz istega kraja, Čonča Anton iz Nezbiš, Prah Janez in Franc, oba iz Brestovca pri Rogaški Slatini. Omenjeni so napadli Stresova in ju hudo obdelali z noži. Podivjani fantje so skoro do smrti ranili Stresova, ki sta se le branila. Obdolženci so ob tej priliki pri Ivanjkovih razbili 39 okenskih stekel ter drugega raznega pohištva in posod v skupni vrednosti 1396 din. Stresova sta namreč pred podivjane! pobegnila k Ivanjkovim, suroveži pa so vdrli v hišo in razbijali okna. Takega pokolja in skoro razbojniškega napada šmarski okraj ne pomni. Ker se je vse to zgodilo celo v bližini znanega letovišča Rogaška Slatina, kamor prihajajo tujci, ki se zgražajo nad takim divjaštvom, zato so visoke kazni, ki jih je odmerilo celjsko sodišče, primerne za podivjano družbo. Sodišče j* obsodilo Kosa Stanka na 1 leto, Cernoša Franca na 1 leto in 4 mesece, Černoša Vinka na 4 mesece, Krivca Franca na 4 mesece, Perkoviča Janeza na 6 mesecev, čonča Antona na 4 mesece, Praha Janeza na 6 mesecev in Praha Franca na 4 mesece, vse na strogi zapor, Kranj Na drugem prosvetnem večeru, ki bo v četrtek ob 8 v zgornji dvorani Ljudskega doma, bo predaval dr. J Herfort o divjadi v naših gorah. Skioptične 6like. Radeče pri Zidanem mostu Električna razsvetljava v Radečah. Pod tem naslovom prinaša mariborski »Večernikt z dne 17. t. m. dopis iz Radeč s podpisom »Radečam«. Dopisnik lega dopisa, ki liani je dobro znan, jo stvarno prizadet, zato se nam zdi potrebno, da nanj odgovorimo in javnosti povemo, za kaj tukaj gre. Predvsem ugotavljamo, da je dopisnik pri naših konsumentih iskal tovarišev za skupno pritožbo na banovino proti naši centrali, ker mu jo centrala odklonila zahtevo, da bi mu dala večje množine toka v industrijski svrhe na razpolago. Centrala mu je morala to odkloniti, ker je vezana na pogodbo s Kranjskimi deželnimi elektrarnami. Te so si namreč pridržale pravico, da za večja industrijska podjetja v Radečah dobavljajo tok same. Kakšen uspeh jo dopisnik pri tem svojem delu dosegel, nam ni znano, najbrž pa slab, kar bi sklepali iz pritožb v »Večerniku«. Neizpodbitna zmota je, da bi bili vsi RadeČani proti naši centrali pač pa le mala skupinica. Res jo sicer, da razsvetljava ni v vsakem oziru brezhibna, trda to se dogaja pri vsaki elektrarni. V veliki meri pa so Radečani s svojimi neprijavljenimi aparati sami krivi motnjam v razsvetljavi, ker jih vključijo ravno zvečer ob času, ko se mirna luč najbolj potrebuje. Tudi se dogaja, da nekateri nalašč povzročajo motnje pri razsvetljavi, kar se je že ponovno ugotovilo. Martinov sejem, v ponedeljek, 18. t. m. Je tudi letos opravičil svoj sloves kot eden najboljših radeških sejmov, saj se je kupcev in prodajalcev kar trlo. Prignano je bilo tudi lepo število živine in sicer: 100 parov volov in preko 100 krav oz. telic. Cena živine je bila za kilogram žive teže sledeča: voli L 8 25—8.75, II. 7.50—8.25, krave 6.25—7. telice 7.75—8.75, prašiči 11.50 do 13.50. S kupčijami so bili zadovoljni kupci in prodajalci. Mežica Zapustila nas je učiteljica ga. Dolenc-Zupan-čičeva, ki odhaja na novo službeno mesto v Šmarje pri Jelšah. Tu je bila 12 let, plodonosno delovala v ljudski šoli in pri društvih. Prenekateremu otroku je omogočila zdravstveno bivanje ob morju ali v bližnjem Št Danijelu. Na novem mestu ji želimo mnogo uspeha. Romunski kralj Mihael in kraljica-mati Helena pri obhodu Hitlerjeve mladine, ki se je udeležila praznika romun skih legionarjev. Predsednik bivšega čsl. senata dr. Souhup umrl Pred nekaj dnevi je umrl v Pragi Franti-Šek Soukup, bivši predsednik bivšega češkoslovaškega senata. Imel je pljučnico. Bil je 69 let star. ze kot dijak se je pečal s politiko. Po promociji za doktorja prava na nemški univerzi v Pragi ,s«j je posvetil odvetniškemu poklicu. Osnovni je list »Pravo Lidu« v Pragi in ga je tudi urejeval. Večkrat je bil izvoljen za narodnega poslanca in senatorja; nazadnje je bil 10 let predseonik senata. Napisni je več političnih del. Mnogo dela je posvetil zadružništvu. Izumili so stroj za pisanje not Po mnogih poskusih je rešeno vprašanje, ki so ga reševali toliko časa, pa niso uspeli. Sedaj poročajo z Dunaja, da so izumili stroj za pisanje not. Pred kratkim so naredili z popolnim uspehom poskuse z modelom tega stroja. Stroj ne piše samo not. ključev, križev in raznih drugih notnih znakov, temveč tudi znake za takt, podatke o tempu in jakosti glasu in nazadnje tudi besedilo pesmi. Vse to je zelo točno in precizno pokazala na novcin stroju neka gospodična, strojepiska za note. Izumitelji so delali na tem izumu dve leti. Če se bo novi stroj obnesel, bo v bodoče prihranjeno mučno pisanje ter kopiranje not. V Ameriki izdelujejo tanke - amfibije Iz Amerike poročajo, da je vlada naročila 200 tankov amfibij, ki jih je mogoče uporabljati na kopnem in na morju. Posadka bo štela 36 ljudi. Vsak bo težek 7 in pol tone. Alphonse Daudett 97 Jakec Prevedel Fišer Frane Njegov oče je bil mrtev, to je res. Toda kdo je pravzaprav bil? Ali je pripadal Bil-lacovim, ali 1'Epanovim? Kdaj je njegova mati lagala? Takrat ali sedaj? Mogoče se pa sploh Bi lagala. Mogoče še sama ni vedela. Kakšna sramota! »Kako slabo izgledaš, Jakec moj!« se je Šarlota ustavila sredi dolge romantične storije o nekem pomorskem kapetanu. »Tako ledene roke imaš, ne bi te smela odpeljati na balkon.« »Nič hudega.« je Jakec komaj odgovoril. »Kako! Že odhajaš. Da, saj imaš prav, bolje ja, oa se prej vrneš... In tako slabo vreme je! No, torej, objemi me.« Ljubeznivo ga je objela, mu zavihala ovratnik pri suknjiču, mu dala svoje volneno ogrinjalo in mu spustila v žep nekaj drobiža. Mislila je, da je zato tako žalosten, ker vidi, kako se vsi pripravljajo na slavnostni večer, ki mu on ne bo prisostvoval; komaj je čakala, tla bi odšel in ko je vstopila njena služkinja, ter poklicala: »milosti jiva, česalec je prišel...,« je izrabila to priliko in pohitela s slovesom : »Vidiš, ločiti sc morava... Pazi nase... In piši bolj pogosto« Počasi, opirajoč se na ograjo, je odhajal Po stopnicah. Oh! Ni bil nocojšnji praznik vzrok njegove žalosti; mislil jc na one druge praznike, na katere v življenju nikdar ni bil povabljen, na Praznike otrok, ki imajo, ljubijo in spoštujejo ?četa in mater, ki imajo svoje ime. svoj dom svojo družino. Želel si je tudi nek drug praznik, ki mu ga neusmiljena usoda ni namenila, praznik srečne ljubezni. Zatopljen v take žalostne misli, se je bližal 'lyonskemu kolodvoru, kjer so najrevnejši okraji in kjer je blato najgostejše, megla najtežja, kjer so hiše črne, jarki oo vrha nagro-madeni z nesnago in kjer človeška revščina dopolnjuje in povečuje grdo okolje. Bilo je ob uri, ko so v tovarnah prenehali z delom. Umazana in utrujena reka ljudi, noseč sabo ves obup in nesrečo, se je vsula po cesti in po hodnikih proti vinotočem, proti tistim bezni-cam, od katerih so nekatere nosile napis »V tolažbo!« kot da bi pijanost in pozaba bila edina uteha nesrečnikov. Jakec je bil tako pobit in obupan, da se mu je kot ta mrzli in deževni jesenski večer, tudi obzorje njegovega življenja zdelo prav tako zaprto in zamnšeno od vseh strani. Obupano je zamahnil in kriknil: »Saj je res, primojdun!... Drugega itak nimaš... Le pijmo!« Bivši kurjač je prestopil enega izmed teh ostudnih pragov in si naročil dvojno merico žganja. Toda glejte: v trenutku, ko je hotel dati kozarec k ustnicam, se mu je sredi hrupnih ljudi, sredi dima iz pip in težke pijanske sopare, med premočenimi delavskimi jopiči, prikazal nebeški nasmeh in globok, prijeten glus mu je zašepetal na ušesa: »Ali pijete žganje, gospod Jakec?« »Ne! Res ne! Nikdar več ga ne bom pil.« Planil je iz vinotoča, pustil poln kozarec na točilni mizi, na kateri je v splošno začudenje zažvenketnl denar, s katerim je plačul. II. Ozdravljenje. Kako je Jakec po tistem žalostnem potovanju zbolel in bil štiranajst dni zaprt na Jel-šovju, kako je zanj skrbel doktor Mirsch in poizkušal nau tem novim Madoujcm svoj novi način zdravljenja z dišavami, kako je prišel gospoo' Rivals, ga rešil in ga s silo odvede k sebi, ga spravil k življenju in ga pozdravil, bi bilo nekoliko predolgo pripovedovati; raje vam kar bež povem, da naš prijatelj Jakec sedi v udobnem naslanjaču pri oknu v lekarni, da ima poleg sebe knjige, okrog sebe pa osvežujoč mir; povsod v hiši je tiho, samo rahel Ce-cilijin korak prinaša prav toliko živahnosti v njegovo brezdelje, kolikor je bolnik, ki je na poti ozdravljenja, potrebuje, da mu hitreje minejo dolgi, tihi dnevi. Tako je srečen, oa niti ne govori; samo oči ima napol odprte in opazuje svojo drago tova-rišico, posluša kako škrta njeno pero po računskih knjigah. »Oh! I a stari oče!... Prepričana sem, da mi polovico svojih obiskov zamolči... Včeraj sem ga dvakrat ujela... Včeraj mi jc zatrjeval, da ni bil pri Goudelouprivih, minuto |xi-zneje pa mi je rekel, da se žena že nekoliko bolje počtiti. Kajne, da ste to opazili, Jakec?« »Prosim, gos|H>dična?«... je dejal in poskoči!. Ni je slišal, ker jo je tako opazoval. Pri njej je bilo vse tako resno, tako globoko; njen pogled je vpijal in izžareval svetlobo. Res je. da je vsaka njena beseda, brž ko jo je izgovorila, postala čudovito živa in sveža; dobili bi isti občutek, kot pri očarljivih akordih Ilaendela ali Pulestrine. Kadar je Cecilija rekla »moj dragi Jakec,« se mu jc zdelo, da ga še nikdnr nobena oseba ni tako imenovala in kadar mu je dejala »zbogom«, sc mu je srce stisnilo, kot da je ne bo nikdar več videl. V posebnem stanju, v kakršnem je človek, ko je na noti ozdravljenja, ko je siino občutljiv in šc slaboten, ie nad vse dovzeten za najmanjše zununje in duševne pojave; zato ni čudno, če so na Jakca Cecilijine ljubeznivosti tako močno vplivale. Oh. kako prijetni in lepi so bili dnevi, ki jih je preživel v tej blagoslovljeni hiši, kako je bilo tam vse kot nalašč, da je čimprej ozdravel. V lekarni, tej veliki, skoraj prazni sobi, okrog in okrog obdani z vzidanimi omarami i/, svetlega lesa, okrašeni z muslinastimi zavesami, ki je imela okna na vaško ulico in zadaj so se videlu po/eta polja, v tej sobi je Jakec dobil svoje zdravje in mir... Okrog njega so dišale suhe trave in se kopičile rože, še vse v cvetovih. Tukaj je narava trkala na bolnikova vrata. Ko so se mu moči nekoliko povrnile, je Jakec poizkušal čitati. Listal je po starih knjigah in našel med njimi nekatere, ki jih je nekdaj še študiral in jih je zdaj, ko je vse bolj razumel, spet vzel v roke. Cecilija je opravljala svoja dnevna dela; ker je bil doktor vedno zdoma, sta mlada človeka ostajala sama pod nadzorstvom male služkinje. To so stare pnmetnjaške matere imele klepetati! Skupno življenje lepe mlade deklice in tako odraslega dečka! Če bi gospa llivals še živela, bi se zadeva najbrž drugače iztekla; toda doktor je bil kot otrok med tem« dvema otrokoma. A končno, kdo ve? Mogoče jc tudi naš oobri doktor imel svoje misli. Toda, ko je d'Argenton zvedel, da se je Jakec nastavil pri Rivalsovih, je smatral to kot osebno žalitev; »ni nam ljubo, da si pri njih.« jc pisala Šarlota svojemu sinu, »kuj si Ivodo mislili o nas... Rekli bodo. da zate dovolj ne skrbimo. Videti je, kot da bi to bilo naperjeno '/roti nam...« Ker je prvo pismo ostalo brez učinka, je pesnik pisal osebno. — Osebno; »Poslal sem ti Hirscha, da bi te ozdravil, toda ti si se raje odločil za starinsko mazaštvo jio-de/elskcga zdravnika in ne za znanost našega prijatelja Bog daj, da bi se ti srečno izteklo, sicer pa, ker vidiin. da si že opomogel, ti dajem dva dni časa, da sc vrneš na Jelšovje: če se v dveh dneh ne vrne?, bom smatral to kot upor proti men; ji, mi tistega trenutka jc mrd nami vso končano. Zdaj torej veš! — Zbogom!« MALI OGLASI V malih oglatih volja vtaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe Mizarskega pomočnika nujno potrebujem. Peter HrastelJ, Laško. Službe iičejo Gospa Železostrugarja Izvežbanega, potrebujemo za takoj. — Ponudbe na »Intex« d. z o. z., Kranj. Sprejmemo takoj več ključavničarjev, zidarja ln mizarja. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13. Mizarskega pomočnika dobro Izvežbanega, takoj sprejmem. Franc Drnovšek, mizarstvo, Zagorje ob Savi. Služkinjo zdravo, pošteno, za vsa dela, katera zna moztl krave, takoj sprejmem. Plača 200—300 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17747. Mehanika za pisalne stroje, izuče-nega, z odsluženim voj. rokom, z nekaj znanja ltnlljanščlne — sprejme novo podjetje v Ljubljani. Ponudbe v upr. »SI.« pod št. 17757. srednjih let, šivilja, s perfektnim znanjem nemščine, želi službo kot gospodinja. - Naslov: Dež-man, Zagorje ob Savi 64. Trgovska pomočnica mlajša, dobro Izvežbana v mešani stroki in deli-katesl, voljna pomagati pri gospodinjstvu, lščo službo. Nastop takoj ali pozneje. Naslov: I. M. v Trbovljah I. (a Akademik resen delavec, klasik, Išče lnstrukcljo. Dopise upravi »Slovenca« pod »Uspešen« št. 17640. (u Vnajeni ODDAJO: Trgovski lokal najmodernejše opremljen (elektrika, plin, vodovod, telefon, lastni WC), pri-kladon tudi za pisarno ali zastopstvo, takoj oddamo na Tyrševl c. 47 b. Nagli tempo našega časa zahteva od nas prekomerni duševni in telesni napor. Zato moramo paziti zlasti na prehrano, ki naj ho lahko prebavljiva, pri tem pa krepilna in zdrava. Zlasti važno je, da pazimo, kaj zavžijemo zjutraj in zvečer. Čaša toplega »Einona« čaja Vas ne bo nikoli razočarala, ker je to resnično zdravi, cvetlični čaj, ki Vam nudi tudi 7. dodatkom mleka, citrone, ruma ali žganja prijetno pijačo. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Balinrcc, Ljubljana. Dobi se povsod. II Pohištvo i Jedilnico lepo, zelo dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Tudi knjižnica« št. 17608. »REALITET/Si« zavod za nakup In prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20 Posestvo s hišo, pripravno za mlin, na lepem prostoru ob cesti, blizu postaje, naprodaj v Kresnicah 24. novembra 1940. Informacije na postaji Kresnice. Hišo z veliko parcelo prodam na periferiji Ljubljane za 15C.000 dih. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vrednost« št. 17801. iHI Kupimo tovorni in osebni avtomobil. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13. Bencin Je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati vaš tovorni aH osebni avto ali stabilni motor na pogon z ogljem. - Prva jugoslovanska generator delavnica v Ljubljani, Tyrševa 13 (Figovec). Natečaj Vojno-zrakoplovni štab sprejme v služho 11 inženirjev (šest strojnih, štiri elektrotehniške in enega tehnološkega) kot pripravniške uradnike VIII. pol. skupine, ter 11 diplomiranih tehnikov (šest strojnih, štiri elektrotehniške in enega tehnološkega) kot pripravniške uradnike IX. položajne skupine. Inženirji bodo po uspešno končani enoletni pripravi postavljeni za inženirske poročnike zrakoplovno-tehnične stroke po toč. 3., čl. 28. Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Diplomirani tehniki pa bodo po uspešno končanem dvoletnem pouku in izpitu postavljeni za nižjega vojno-tehničnega uradnika IV. razreda zrakoplovno-tehnične stroke po toč. 5., čl. 28. Zakona o ustrojstvu vojske in mornarire. Podrobni pogoji objavljenega natečaja se lahko vidijo v tekoči številki »Službenega vojnega lista«, zainteresirani pa jih lahko dobe tudi brezplačno in brez takse, če jih zaprosijo po pošti. Skrajni rok za prijavo je 15. december 1940. Iz pisarne Osebnega odseka v vojno-zrakoplovnem štabu, Zemun V. Adj. št. 7900 z dne 15. novembra 1940. BBI + V globoki žalosti naznanjamo, da nas je po dolgem in mučnem trpljenju za vedno zapustila naša zlata mama, žena, hčerka in sestra, gospa Marija Lušin roj. Kovacič soproga učitelja Pogreh predrage pokojnice bo v petek, dne 22. novembra ob 9. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče v Sodražici. Ljutomer, Sodra žica, dne 20. novembra 1940. Globoko užaloščeni: mož Lojze z otroci, starši, sestra in brata — ter ostalo sorodstvo. Zahvala Ob izgubi našega ljubega ateka, gospoda Jurija Zidanšeka posestnika in cerkvenega ključarja v Špitaliču pri Konjicah se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter se udeležili pogreba, govornikom za poslovilne besede in pevcem za žalostinke. — Vsem, ki ste počastili spomin nepozabnega rajnkega, prav prisrčna zahvala! Spitalič pri Konjicah, dno 18. novembra 1940. Žalujoči ostali. Denar Kupuje - prodaja Hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR li rjTp^j Vsakovrstno zlato brlljante ln srebro kupuje po najvišjih eenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica I Vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah CERNE. juvelir, Ljubljana VVolfova ulica fit. 8 Italijansko cvetje In jajca dobite vedno pri Baloh, Kolodvorska ul. 18. Telefon S9-66. Vsak petek namočena polenovka. pri I. Buzzollni, Llngarjeva ulica I (za škofijo). Kmetski voz samec, za enega konja, proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora ftlška. Ovčja kožuhovina jagenčkove In ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-nlku, Dobrunje pri Ljubljani. Štedilnik železen, dobro ohranjen, proda ABC, Ljubljana, Medvedova e. 8, poleg kolodvora Slška. Razno Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza ln telesa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozoljcl, ogrel, nečistost obraza Izginejo. Pošljite za stroške 8 din v znamkah. »Kemikalija«. Novi Saa 144. V apotekah, dro-gertjah originalni karton štirideset dinarjev. Krojači! Izšla je knjiga modernih moških krojev s 50 slikami raznih konstrukcij, tabel ln navodil. - Lahek opis Izdelovanja. Neobhodno • potrebna vsem krojačem, ki se žele Izpopolniti v modernih krojih. Cena knjige 50 din. - Kdor pošlje denar naprej, dobi knjigo franko. — Razpošilja: »RUBENS« umj. nakl. zavod, Zagreb, Tomlčeva 4 (Bregovita). Mihčeve čudovite dogodivščine (153) Tudi velikanske šaljive železnice, tekoče preproge itd imajo. Mihcu je zelo žal, da ne more imeti nič od vsega tega, ker je pač vse mnogo preveliko in pa sam kot velesejmska zanimivost ne sme zapustiti svojega prostora. (154) V deželi imajo tudi kralja, Neki podanik mu pride pravit, da je na velesejmu razstavljen čudovito majhen človeček. Kralj kar ne more verjeti. »Gorje ti, če mi nisi povedal resnice!« mu zagrozi, + Nenadoma nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric, gospod Jakob Zakotnik posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 21. novembra 1940 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Koseze, Draga 44, na pokopališče v Dravljah. Ljubljana, dne 20. novembra 1940. Žalujoči ostali Žalostnega srca javljam, da me je danes ob 5 zjutraj za vedno zapustila moja ljubljena soproga in teta, gospa Kornelija Alexandrovits soproga Kr. madž. majorja v pokoju po daljši mučni bolezni, večkrat previdena s tolažili sv. vere, v 81. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 21. novembra ob 4 popoldne z Žal, kapelica sv. Andreja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 29. novembra 1940 ob 8 zjutraj v lami cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 20. novembra 1940. Alexandrovfts Anton Kr. madž. major v p., soprog. Umrl nam je naš ljubljeni soprog, najboljši oče, brat in stric, gospod Dr. Viktor Peferlin gimnazijski profesor v pok. in rez. kapetan I. ki. Prepeljali ga bomo iz Ljubljane v Ribnico v petek, dne 22. novembra, kjer ga bomo spremili na zadnji poti na isti dan ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Ljubljana, Ribnica, dne 20. novembra 1940. Globoko žalujoči: Ela, soproga; Peter, Vera in Nada, otroci ter ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič