Poštnina plačana t gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
16.
t£OS.
V LJUBLJANI, dne 27. februarja 1982.
Letnik
III.
189. Uredba o mestih in trgih, na katere je uporabljati prvi del gradbenega zakona.
190. Pravilnik o proizvajanju in prometu opija.
191. Pravilnik o organizaciji, sredstvih in poslovanju sklada za nezaposlene rudarske in topilniške delavce — bivše elane bratovske skladnice v Jugoslaviji.
192. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za računske uradnike IX. do vštete V. položajne skupine pri ministrstvu za šume in rudnike.
193. Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izp'ta uradniških pripravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo.
VSEBINA:
194. Navodila za oeenianje državnih uradnikov in uslužbencev v resortu ministrstva za šume in rudnike.
193. Navodila za sprejemanje honorarnih uslužbencev in dnev-ničarjev v resortu ministrstva za šume in rudnike.
196. Cenik za preizkušanje gradbenega materiala.
197. Tarifa o pobiranju žigovine za merila in dragocene kovine.
198. Razpis o prepovedi izvoza orehovih debel.
199. Pojasnilo glede zavarovanj v naši državi.
200. Telefonski promet z Avstrijo, Češkoslovaško in Italijo.
201. Razpis o izpremembi št. 30. in 31. uvozne carinske tarife.
202. Popravek k zakonu o lovu.
203. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
Uredbe osrednje vlade.
189.
Na osnovi § 1. gradbenega zakona z dno 16. junija
1931.	se predpisuje
uredba
s katero se odrejajo mesta in trgi, na katere je uporabljati prvi del gradbenega zakona.*
Člen 1.
Odredbe prvega dela gradbenega zakona** je uporabljati na ta-le mesta in trge:
II.	Na področju Dravske banovine:
1.	Bled S	občina
2.	Brežice	mesto
3.	Velenje	trg
4.	Gornja Radgona	trg
5.	Gornji grad	mesto
6.	Dolnja Lendava	vel. občina
7.	Dolenji Logatec	občina
8.	Domžale	trg
9.	Dravograd	trg
10.	Jesenice	mesto
11.	Kamnik	mesto
12.	Konjice	trg
13.	Kočevje	mesto
14.	Kranj	mesto
15.	Krško	mesto
16.	Laško	mesto
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije? z dne 20. februarja 1932., št. 40/XVI/112.
** »Službeni list« št, 297/47 iz l 1931,,
17. Litija	trg
18. Ljubljana	avtonomno mesto
19. Ljubno	trg
20. Ljutomer	mesto
21. Maribor	avtonomno mesto
22. Mengeš	trg
23 Metlika	1 mesto
24. Mozirje	trg
25. Murska Sobota	vel. občina
26. Novo mesto	mesto
27. Ptuj	avtonomno mesto
28. Radovljica	mesto
29. Ribnica	trg
30. Rogaška Slatina	občina
31. Sevnica	trg
32. Šoštanj	mesto
33 Slovenska Bistrica	mesto .
34. Slovenj Gradec	mesto
35. Tržič	mesto
36. Celje	avtonomno mesto,
37. Cerknica pri Rakeku	trg
38. Črnomelj	mesto
39. Škofja Loka	mesto
Člen 2.
Ta uredba stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 16. januarja 1932.; M. G. br. 1271,
Minister za grad bo Nikola Preka s. r. Ministrski svet je pri svoji seji z dne 5. februarja 1932. povsem usvojil prednji predlog ministra za gradbe.
Predsednik ministrskega sveta P. R. Živkovič s. r. Podpisi ostalih ministrov.
190.
Na osnovi §§ 3., 4. in 14. zakona o opojnih drogah predpisujem ta-le
pravilnik
o proizvajanju in prometu opija.*
• %
Člen 1.
Za opij po zakonu o opojnih drogah in tem pravilniku se smatra naravno zgoščeni sok glavic opojnega maka (papaver somniferum), na katerem so se opravili samo posli, potrebni za njegovo odbiranje, vkladanje in prenos.
Člen 2.
Opij smejo proizvajati samo prijavljeni proizvodniki na opijskem področju.
Opijsko področje obseza te-le sreze v Vardarski banovini: žegligovski, kratovski, preševski, skopeljski, veleški, prilepski, kavadarski, negotinski, ovčepoljski, štipski, radoviški, kočanski, carevoselski, maleški, stru-miški, dojranski in devdelijski srez.
Za prijavljenega proizvodnika se smatra samo ona oseba, ki vloži pri občini, v katere mejah proizvaja opij, prijavo po obrazcu št. 1. Občinsko oblastvo mora potrditi duplikat te prijave najkesneje v 24 urah s pečatom in podpisom in ga izročiti vložilcu prijave, da mu služi za dokaz, da je prijavljen kot opijski proizvodnik. Če občinski organi ne izpolnjujejo te obveznosti, se uporabi člen 158. zakona o občinah.
Člen 3.
Občinska oblastva na opijskem področju morajo vročiti sreskemu kmetijskemu referentu ob koncu vsakega leta poročila s točnimi podatki:
a) o količinah opija, obranega v mejah dotične občine med tem letom;
b) o površinah, posejanih z opojnim makom po brat vi opija v tem letu;
c) o količinah opija, ki so ob koncu leta še v rokah proizvodnikov.
Po teh podatkih sestavijo sreski kmetijski referenti pregled o proizvodnji opija, o opijskih zalogah, obstoječih pri proizvodnikih, in o površinah, posejanih z makom v dotičnem letu, in vroče te preglede najkesneje do konca meseca januarja prihodnjega leta po kraljevski banski upravi ministrstvu za poljedelstvo in ministrstvu za trgovino in industrijo (uradu za opij).
Člen 4
• Opij smejo imeti, kupovati in prodajati:
a) podjetja, ki so upravičena izdelovati, uvažati m izvažati opojne droge;
b) javne lekarne, bolniške lekarne, lekarne uradov za zavarovanje delavcev in lekarne zdravstvenih zadrug, samo za lastne potrebe;
c) drogerije na debelo;
d) prijavljeni trgovci z opijem, po členu 5. tega pravilnika.
člen 5.
Za prijavljene trgovce z opijem se smatrajo samo one prijavljene trgovinske tvrdke, ki se vpišejo pri mini-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne la februarja 1932., št, £4/XIV/97f
strstvu za trgovino in industrijo v register trgovcev z opijem.
Trgovinske tvrdke, ki žele trgovati z opijem, morajo vložiti pri ministrstvu za trgovino in industrijo (uradu za opij) prijavo za trgovanje po obrazcu št. 2. Prijava mora biti opremljena z dokazom o protokolaciji dotične tvrdke in kolkom 25 dinarjev. Šele, ko dobe od ministrstva za trgovino in industrijo potrdilo o dotični prijavi in vpisu v register, smejo dotične tvrdke pričeti trgovino z opijem.
Člen 6.
Prijavljeni trgovci z opijem morajo voditi posebne knjige> v katere vpisujejo:
a) količino in datum vsakega nakupa in prodaje opija;
b) ime in priimek prodajalca, odnosno kupca opija;
c) kraj in prostor, kjer je kupljeno blago shranjeno.
Trgovec mora vročati ministrstvu za trgovino in
industrijo (uradu za opij) izpiske iz teh knjig vsake tri mesece. Ta tromesečna poročila morajo izkazovati skupne količine opija, nakupljenega in prodanega v dotičnem tromesečju, kakor tudi stanje preostale zaloge.
Tromesečna poročila se morajo poslati do dne
10.	aprila za prvo tromesečje v letu, do dne 10. julija za drugo tromesečje, do dne 10. oktobra za tretje tromesečje in do dne 10. januarja za četrto tromesečje.
Člen 7.
Z izvozom in uvozom opija se smejo baviti sanio posebej pooblaščene naprave po §§ 10. in 11. zakona o opojnih drogah.*
Za izvoz, uvoz in provoz opija veljajo navodila za izvrševanje zakona o opojnih drogah, ki so objavljena v »Službenih novinah« št. 307—CI z dne 31. decembra
1931.**
Člen 8.
Kdor proizvodi opij zunaj opijskega področja ali kdor ga proizvodi na opijskem področju brez predhodne prijave, se kaznuje z zaporom do 15 dni in z odvzemom blaga.
Kdor neupravičeno opij izvozi ali uvozi, se smatra za tihotapca in se kot tak kaznuje. Poleg kazni, določene s carinskim zakonom, pa se kaznuje tihotapec tudi še z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev v korist opijskega fonda.
Kdor zoper odredbe tega pravilnika ima, kupuje ali prodaja opij, se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev in odvzemom opija, ki se pri njem najde.
Kdor vodi knjige, predpisane s tem pravilnikom, neredno ali nepravilno ali kdor neredno pošilja predpisana poročila, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarje?
Člen 9.
Obveznostim iz člena 5. tega pravilnika o prijavljanju trgovine z opijem je ustreči najkesneje do dne
1.	marca 1932.
Proizvodniki, ki so zasejali mak zunaj opijskega pasu pred dnem 5. decembra 1931., smejo opij obrati v letu 1932. s pogojem, da se prijavijo predhodno pri pristojnih občinskih oblastih kot proizvodniki.
* »Službeni list« št. 652/83 iz 1. 1931.
>** »Službeni Ust« jtt, 48/4 iz 1,1932,
d
Clen 10.
Ta pravilnik stopi v moč na dan, ko se razglasi v >Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 23. januarja 1932.; II. br. 1824/c.
Minister za trgovino in industrijo dr. Kramer s. r. Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovid s. r.
Obrazec št. 1.
Prijava
o proizvajanju opija.
1. Ime in priimek vložilca prijave	
2. Stanovališče (občina, srez)	•
3. Poklic	
4. Kraj, kjer želi opij brati	
(občina in srez)	
5. Lastnik posestva, ki se	
prijavlja za bratev	
6. Velikost površine pose-	
stva, ki se prijavlja za	
bratev	-
	Podpis vložilca prijave
Občinski urad (sud) —	 potrjuje,	da	je
imenovani .................... iz__________________podal	pri-
javo o proizvajanju opija skladno s § 3. zakona o opojnih drogah.
Datum in kraj	Občinski	pečat	Podpis
Obrazec št. 2. Prijava
za trgovanje z opijem.'	1
1.	Ime tvrdke, ki vlaga prijavo
2.	Sedež tvrdke (občina in srez)
3.	Datum in številka proto-kolacije
4.	Kakšna tvrdka je proto-kolirana
B. Kje bo imela tvrdka svoje skadišče za opij
6.	Obveznosti tvrdke
Podpisana tvrdka bo vodi-f la knjige in redno pošiljala ministrstvu za trgovino in industrijo tromesečna poročila o nakupu in prodaji opija in se držala pri poslovanju odredb zakona o opojnih drogah.
Podpis vložilca prijave
Ministrstvo za 0govino in industrijo, urad za opij v Beogradu, št.
Ministrstvo za trgovino in industrijo potrjuje s tem, da je tvrdka ....................... iz -................... pri-
javljena za trgovino z opijem in vpisana v register trgovcev z opijem pod št. ............
Šef urada
l	..
191.
Na osnovi točke 12. člena 3., členov 5. in 12. zakona o ustroju vrhovne državne uprave, § 12. uredbe o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev, člena 1. uredbe o ustroju ministrstva za šume in rudnike, rudarskega resorta, in naredbe ministrstva za šume in rudnike R. br. 4766 z dne 30. marca 1931., izdane na osnovi pooblastila v členu 135. pravil bratovske skladnice z dne 1. decembra 1924. predpisujem
pravilnik
o organizaciji, sredstvih in poslovanju sklada za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev, bivših polnopravnih članov bratovske skladnice v kraljevini Jugoslaviji.*
Organizacija.
§ 1.
(*) Zaradi preskrbovanja nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev, in sicer samo takih, ki so bili polnopravni,- člani bratovskih skladnic, se ustanavlja pri bratovskih skladnicah za zavarovanje delavcev in osebja v rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji sklad za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih delavcev.
Organi tega sklada so:
1. osrednji odbor za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev v Beogradu;
2. glavne bratovske skladnice v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu in Splitu;
3. krajevne bratovske skladnice kot pomožni organi glavne bratovske skladnice.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
29.	januarja 1932, šts 21/IX/62V
(-’) Teritorijalno je pristojen osrednji odbor za vso kraljevino Jugoslavijo, glavne in krajevne bratovske skladcice pa za svoje področje.
(3)	Vplačane vloge za maiopravne člane morajo izročati glavne bratovske skladnice javnim borzam dela, ki podpira ob nezaposlenosti te delavce po odredbah nared-be o izvajanju uredbe o organizaciji posredovanja dela z dne ‘26. novembra 1927. ('Službene novine« št. 183 z dne 10. avgusta 1928.).*
§ 2.
Vrhovni organ za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev je osrednji odbor s sedežem v Beogradu.
Ta odbor' sestavljajo:
1. en delegat ministrstva za šume ir^rudnike, oddelka za rudarstvo, kot predsednik;
2. po en zastopnik, odnosno namestnik poslodavcev in delavcev, ki jih volijo iz svoje sredine glavni upravni odbori poedinih glavnih bratovskih skladnic;
3. en predstavnik osrednjega odbora za posredovanje dela.
§ 3.
(*) Mandat poteče Članom osrednjega odbora, če član:
1. umre;
2. če izgubi častne pravice;
3. če mu poteče mandat odborništva v upravnem odboru glavne bratovske skladnice, odnosno v osrednjem odboru za posredovanje dela;
4. če prostovoljno izstopi;
5. če minister za šume in rudnike na predlog osrednjega odbora mandat zaradi nerednega ali nevestnega izvrševanja dolžnosti razveljavi.
(*) Člana, ki mu je mandat pred rokom prestal ali ki je maudat izgubil, nadomešča njegov namestnik,
§ 4.
Osrednjemu odboru je naloga:
1. da odobrava letni proračun sklada za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev po nabranih prispevkih za poedine glavne bratovske skladnice in da nadzira uporabo odobrenih kreditov po tem pravilniku;
2. da dodeljuje iz svojega deleža pri skladu po potrebi in možnosti poedinim glavnim bratovskim sklad-nicain dotacije zaradi dajanja podpor nezaposlenim rudarskim in topilniškim delavcem, bivšim polnopravnim članom bratovskih skladnic;
3. da vodi nadzorstvo nad poslovanjem glavnih bratovskih skladnic v stvareh sklada za preskrbovanje ne/apcslenih rudarskih in topilniških delavcev, bivših polnopravnih članov bratovske skladnice, da izdaja obča navodila in naredbe zaradi pospeševanja organizacije, izvrševanja administracije in izvajanja odredb tega pravilnika, bodisi iz lastnega nagiba, bodisi po navodilih ministrstva za šume in rudnike;
4. da razmotriva predloge in poročila glavnih bratovskih skladnic, napravlja po njih pripombe in vlaga potrebne vloge pri ministrstvu za šume in rudnike in pri ostalih ministrstvih.
%*. Uradni lisk št. 298/84 iz L 1928.
§ 5.
Za pomožni upravni organ služi osrednjemu odboru začasno upravni pristroj glavne bratovske skladnice v Beogradu, ki ima nalogo:
1. opravljati upravne posle osrednjega odbora;
2. prevzeti začasno posredovanje dela v rudarski in topilniški industriji v vsej kraljevini Jugoslaviji in to posredovanje po navodilih osrednjega odbora za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev in to ob nadzorstvu ministrstva za šume in rudnike organizirati;
3. voditi osrednjo statistiko o gibanju delovne moči v rudarski in topilniški industriji po podatkih glavnih bratovskih skladnic in v zvezi s statističnim odsekom pri oddelku za rudarstvo v ministrstvu za šume in rudnike in sporazumno z osrednjim odborom za posredovanje dela;
4. skrbeti po možnosti za preskrbovanje nezaposlenega domačega rudarskega in topilniškega delavstva v inozemstvu sporazumno z ministrstvom za šume in rudnike in z ministrstvom za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 6.
(*) Osrednji odbor ima svoje redne seje vsakega pol leta, izredne pa po potrebi.
(2)	Izredne seje odreja predsednik iz lastnega nagiba ali po odredbi ministrstva za šume in '•udnike ali na zahtevo zastopnikov dve.i glavnih bratovskih skladnic.
(*) Sklepi osrednjega odbora so polnoveljavni, če so storjeni z večino glasov, če je prisostvovala seji -azen predsednika najmanj polovica članov odbora in če se predsednik z njim* strinja.
Sklepe osrednjega odbora, s katerimi se predsednik ne strinja, razmotri minister za šume in rudnike na osnovi predsednikovega poročila. To poročilo mora predložiti predsednik najkesneje v 8 dneh od dne, ko je bila seja.
(4)	Med sejo vodi poslovodja osrednjega odbora zapisnik. ki ga morajo overoviti vsi prisotni člani in poslovodja.
§ 7.
Da se posli uproste, olajšajo in pospešijo, in po pokazani potrebi se sme sestaviti iz sredine osrednjega odbora izvršilni odbor, ki opravlja tekoče posle osrednjega odbora, razen odobravanja proračuna in reševanja stvari načelnega značaja.
§ 8.
Osrednji odbor mora ustanoviti pri glavni bratovski skladnici v Beogradu takoj svojo pisarno s predsednikom osrednjega odbora na čelu in z enim poslovodjo; ta pisarna prevzame posle za izvedbo sklepov osrednjega odbora in uveljavljanje odredb tega pravilnika. Ta pisarna s potrebnim številom osebja se sme, če se pokaže potreba, odločiti v poseben organ osrednjega odbora.
§9.
Glavne bratovske skladnice imajo kot organi sklada te-le naloge:
1.	izravnavati ponudbo in povpraševanje'po delovni moči na rudarskem in iopilniškem delovnem trguj
2. podpirati nezaposlene rudarske in topilniške delavce, bivše polnopravne člane bratovskih skladnic, naravnost ali po svojih krajevnih bratovskih skladnicah:
3. posredovati delo sporazumno z ostalimi bratovskimi skladnicami in javnimi borzami dela;
4. voditi in objavljati statistiko o gibanju na delovnem trgu v rudarski in topilniški industriji na svojem področju kakor tudi v vsej državi, izročati osrednjemu odboru vse podatke in poročila o zaposlenosti in o činje-nicah, ki vplivajo na zaposlenost pri rudarski in topilniški industriji;
5. sestavljati proračune sklada za svoje področje in v mejah svojih sredstev;
6. skrbeti, da pobirajo krajevne bratovske skladnice prispevke za sklad po predpisih naredbe ministrstva za šume in rudnike R. br. 4766 z dne 30. marca 1931.;*
7. dodeljevati poedinim krajevnim bratovskim sklad-nicam dotacije zaradi preskrbovanja nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev, kolikor se za to pokaže potreba;
8. nadzirati poslovanje in dajati navodila za poslovanje krajevnim bratovskim skladnieam glede preskrbovanja nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev:
9. predlagati svoje sejne zapisnike osrednjemu odboru v odobritev, rudarskemu oblastvu pa v vednost.
§ io.
Krajevne bratovske skladnice kot pomožni organi glavne bratovske skladnice imajo nalogo:
1. skrbeti za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev, bivših polnopravnih članov bratovske skladnice;
2. voditi razvidnost in statistiko o nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcih in priobčevati pristojni glavni bratovski skladnici vso rudarske in topilniške delavce, ki so ostali brez zaposlitve, označujoč njih kategorijo, rodbinsko in imcvinsko stanje;
3. pobirati redno prispevke za ta sklad in odkazo-vati odpadajoče deleže in presežke glavni braiovski skladnici;
4. podpirati nezaposlene rudarske in topilniške delavce, kolikor jih pooblaste pristojne glavne bratovske skladnice po tem pravilniku in po navodilih, ki jih dobe od pristojne glavne bratovske skladnice;
5. ukreniti vse, česar treba, da se ob redukciji ali začasni ustavitvi dela odvrnejo težke posledice, v sporazumu z rudniškimi podjetniki in delavskimi zaupniki in preskrbovati one, ki so ostali brez posla.
§ 11.
Upravni odbori glavnih in krajevnih bratovskih skladnic opravljajo vse posle za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev po odredbah tega pravilnika brezplačno in nepristransko.
§ 12.
Krajevne bratovske skladnice smejo ustanoviti za račun sklada same ali s pomočjo podjetnikov, občin, delavskih organizacij in ustanov začasna zavetišča za nezaposlene rudarske in topilniške delavce; glavne bratovske skladnice pa se naj služijo sporazumno s pristojnimi napravami z že obstoječimi zavetišči v mestih, če ne ustanove lastnih zavetišč.
' * »Službeni lisU št 186/34 iz L 1931,
§ 13.
(‘) Posle sklada pri glavnih in krajevnih bratovskih skladnicah upravljajo njih glavni odbori; ti volijo za reševanje poslov fonda izmed sebe ožje odbore 3 do 3 oseb. V te ožje oibore morajo biti po večini odrejeni predstavniki delavcev, poslodavci pa morajo biti zastopani vsaj po enem članu. Predsednik mora biti predsednik glavnega ali krajevnega upravnega odbora bratovske skl idrJce.
(") Sklepa se z večino glasov. Sklepi so polnoveljavni, če se predsednik z njimi strinja. Drugače stopijo sklepi krajevnega upravnega odbora šele po odobritvi glavnega upravnega odbora v moč, sklepi glavnega upravnega odbora pa po odobritvi osrednjega odbora.
v «
§14-	%
Člani vseh upravnih organov sklada so solidarno odgovorni moralno in materialno za redno in pravilno izvrševanje njim poverjenih poslov.
Sredstva skladas
§ 15.
(l)	Sredstva sklada se sestavljajo iz:
1. prispevkov vseh delavcev, zavarovanih pri bratovskih sld°dnicah, po 1 V-ZVon (en dinar in pol od tisoča) od kosmatega zaslužka, odrejenih z naredbo ministrstva za šume in rudnike R. br. 4766 z dne 30. marca 1931.;**
2. prispevkov rudniških in topilniških podjetij po lJ/2°/oo (en dinar in pol od tisoča) od skupnih kosmatih zaslužkov delavcev;
3 državnih, banovinskih, občinskih podpor, 'podpor delavskih zbornic in drugih teles, naprav in oseb.
Pod točko 1. in 2. navedeni prispevki se smejo zvišati, če se pokaže za to potreba, s posebno naredbo ministra za šume in rudnike.
(s) Člani poedinih glavnih bratovskih skladnic smejo prispevati k skladu tudi višji odstotek, kakor, ga odreja točka 1. tega paragrafa, če to sklenejo 3/r, zavarovanih članov dotične glavne bratovske skladnice. V takem primeru ostane ves višek prispevkov dotični glavni bratovski skladnici na razpolago. O uporabi teh povečanih prispevkov odloča odbor te glavne bratovske skladni«*« samostojno po svoji izprevidnosti.
§ 10.
Delicdki sklada od izrednih podpor, navedenih v § 15., točki 3., se razdelijo tako, da so državne podpore na razpolago osrednjemu odboru, podpore banovin, občin, delavskih zbornic in drugih teles ter oseb pa oni.n glavnim bratovskim skladnieam. ki obstoje pretežno na področju te banovine, odnosno glavnim bratovskim skladnieam, na katerih področju so delavske zborni *e. druga telesa in osebe. Samo če oni, ki izredno podporo da, izrečno določi, katerim delavcem nai se da iz podpore pomoč, se je ravnati po dajalčevi želji v mejah tega pravilnika.
§ 17.
Po potrebi smejo dajati glavne bratovske skladnice skladu za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topil-
^»Službeni lisk št. 186/34 iz 1. 1931.
niških delavcev iz svojih skladov predjeme po 6% obresti. Ti predjemi ne smejo presegati na leto skupnih prispevkov skladu za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev na področju dotične glavne bratovske skladnice.
§ 18.
Tekoči prispevki za sklad, omenjeni v točkah 1. in 2. § 14., se pobirajo prav tako, kakor vlogi v bratovske skladnice po odredbah členov 52. in 53. pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji.
§ 19.
•Glavne bratovske skladnice in osrednji odbor marajo nalagati svoja razpoložljiv - denarna sredstva po odredbah pravil bratovskeT skladnice, ome.njenih v prednjem paragrafu.
§ 20.
0) Za sklad za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev zbrani prispevki se dele po naslednjem ključu:
1. osrednjemu odboru gre 25%;
2. glavni bratovski skladnici gre 75%.
(5) Ministrstvo za šume in rudnike sme po potrebi in na predlog osrednjega odbora s sklepom ta razdelitveni ključ dohodkov sklada izpremeniti.
•
Dajanje podpore nezaposlenim rudarskim in topilniškim delavcem.
§ 21.
Podpore iz sklada za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev, bivših polnopravnih članov bratovske skladnice, sme uživati vsak za delo sposoben rudarski ali topilniški delavec, ki izpolnjuje te-le
PQgoje:
1. da jma najmanj 20 let starosti in da je naš državljan ali državljan države, ki ravna glede preskrbovanja ob nezaposlenosti z našimi državljani enako, kakor s svojimi (n. pr. Nemčija itd.). Če sklene naša država z drugo državo posebno konvencijo za take primere, veljajo določbe take konvencije;
2. da je bil pred nezaposlenostjo najmanj šest mesecev neprekinjeno polnopraven član bratovske skladnice in da ima najmanj tri leta skupnega vštevnega polnopravnega članstva pri bratovski skladnici;
3. da je prijavljen najmanj 5 dni kot nezaposlen in da ni odklonil njemu ponujenega posla:
4. da je neprekinjeno 7 dni brez dela in da nima niti on, niti kateri rodbinski član nobenih drugih dohodkov, ki bi zadostovali za minimalno vzdrževanje, ali da ni prejel nobene odpravnine. Odpravnina, ki jo je prejel ob odpustu za določeni odpovedni rok, se za čas tega roka smatra za zaposlitev.
§ 22.
'Glavne bratovske skladnice dajejo same ali na predlog krajevne bratovske skladnice neposredno ali po krajevnih bratovskih skladnicah nezaposlenim rudarskim in topilniškim delavcem, bivšim polnopravnim članom bratovske skladnice, iz sklada naslednje vrste podpore;
1. denarne dnevne podpore;
2. denarne potne podpore;
3. izredne denarne podpore;
4. podpore v naravi
§ 23.
Podpore, navedene v točki 2. § 22., se dajejo tudi vsem onim bivšim polnopravnim članom bratovske skladnice, ki izpolnjujejo pogoj iz točke 1. § 21. in imajo vsaj eno leto vštevnega polnopravnega članstva pri bratovski skladnici, pa so zaprosili za podporo v 6 mesecih po odpustu iz posla.
§ 24.
(*) Denarne dnevne podpore po točki 1. § 22. tega pravilnika se dajejo za čas nezaposlenosti, toda največ za šest tednov v enem koledarskem letu, in znašajo:
1. za delavca ali delavko do 10-— dinarjev;
2. za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka do
3.— dinarjev, do najvišjega skupnega zneska 18-— dinarjev na dan.
(2) Denarna dnevna podpora ne sme znašati več kot */a povprečnega zaslužka za dotično vrsto delavcev.
(3) Denarna dnevna podpora se daje v enem kratu za šest dni nazaj.
§ 25
Denarna potna podpora se daje osebam, ki izpol-njujejo vsaj pogoje iz § 22. tega pravilnika in o katerih se ugotovi:
1. da je verjetno, da bodo našli posla v kraju, kamor jih pošiljajo;
2. da jim je povratek domov iz zdravstvenih razlogov neobhodno potreben;
3. da se vračajo k rodbini, ki bo skrbela za njihovo nadaljnje vzdrževanje.
§ 26.
(*) Denarna potna podpora po točki 2. § 22. se daje največ dvakrat v enem koledarskem letu in je sestavljena iz
a) zneska za polovično vozovnico 3. razreda za potovanje na državnih železnicah ali ladjah do namembnega kraja, toda ta znesek nikakor ne sme presegati 200— dinarjev;
b) denarne dnevne podpore največ za 4 dni.
(5) Dovolila za potovanje po polovični ceni se izdajajo po odredbah pravilnika o znižani vožnji nezaposlenih delavcev St. br. 37.380 z dne 4. avgusta 1931.*
§ 27.
(l)	Izredna denarna podpora se sme dati največ dvakrat na leto ob skrajni potrebi osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz § 21. tega pravilnika.
(5)	Ta podpora sme znašati na leto največ do 150— dinarjev za delavca ali delavko in do 30-— dinarjev za ženo in vsakega njihovega nepreskrbljenega otroka do najvišjega zneska 150-— dinarjev na leto.
* Pravilnik o znižani vožnji nezaposlenih delavcev z dne 29. julija 1931., St. br. 31.260 gl. »Službeni list« št. 357/56 iz 1. 1931., navodila za izvrševanje tega pravilnika z dne 4. avgusta 1931., St. br. 37.380 gl »Službeni list< št. 358/56 iz L 1931.
-k
§ 28.
Podpora v naravi se daje osebam, označenim v § 2t. tega pravilnika, kolikor je to možno ali dopustno v obliki brezplačnega prenočišča in hrane kot popolno ali delno nadomestilo za denarno podporo.
§ 29.
£e je rudarski ali topilniški delavec v enem koledarskem letu, torej v času od januarja do decembra dotične-ga leta, izčrpal eno vrsto podpore, sme dobiti isto vrsto podpore šele v naslednjem koledarskem letu. Ena vrsta podpore je neodvisna od druge in se ob izračunu, kolikšno podporo je član izčrpal, ne sme seštevati več vrst podpore.
§ 30.
Tudi če izpolnjuje pogoje iz § 21. ne more prejemati denarne dnevne podpore rudarski ali topilniški delavec:
1. ki je po lastni krivdi odpuščen ali ki je posel svojevoljno zapustil. Za presojo, ali je delavec odpuščen po lastni krivdi, so odločilne dotične odredbe službenega reda za delavce tega podjetja. Ne more se smatrati, da je zapustil delavec posle svojevoljno, če dokaže, da so ga prisilile k temu okolnosti, ki so hudo ogražale njegovo zdravje, njegovo moralo ali njegovo čast;
2. ki prejema podporo zaradi bolezni ali delavka, ki prejema porodniško podporo;
3. ki je stopil v stavko ali ki je bil izključen;
4. ki je katerokoli vrsto podpore prevarno izkoristil ali jo dokazano skušal izkoristiti.
Delavci pod točkama 1. in 3. tega paragrafa morejo uživati podporo šele po preteku dvomesečnega, delavci pod točko 4. pa po preteku trom “sečnega roka.
§31-
Pri dajanju podpore po odredbah tega pravilnika je nezakonska žena izenačena z zakonsko ženo, če je mati nepreskrbljenih otrok. Istotako so izenačeni nezakonski otroci z zakonskimi otroki, če delavec popolnoma skrbi za njih vzdrževanje.
Uporaba sredstev sklada za druge namene.
§ 32.
0)	Če razpolagajo nekatere glavne bratovske sklad-nice z zadostnimi rezervami sredstev sklada za preskrbo-vanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev, smejo uporabiti na predlog osrednjega odbora in po odobritvi ministrstva za šume in rudnike razpoložljiva sredstva sklada za dajanje cenenih posojil, da se zgrade stanovanja izključno za rudarske in topilniške delavce.
(2)	Podrobnejše odredbe o načinu, kako je uporabljati sredstva sklada za ta posojila, predpiše centralni odbor s posebno naredbo.
§ 33.
(*) Osrednji odbor uredi z naredbami in navodili vsa Podrobna vprašanja, ki niso urejena v tem pravilniku.
(*) Vse naredbe in navodila osrednjega odbora odo-bruje ministrstvo za šume in rudnike.
§ 34.
Ministrstvo za šume in rudnike in centralni odbor sklada uredita v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko in narodno zdravje in osrednjim odborom za posredovanje dela vzajemna razmerja in sodelovanje glede zaposlitve in preskrbe rudarskih in topilniških delavcev. Osrednji odbor sklada sme v krajih, kjer ni glavnih ali krajevnih bratovskih skladnic, poveriti opravljanje izvestnih poslov sklada na osnovi tega pravilnika in naknadnih navodil in naredb, toda v sporazumu /. njimi, in sicer: javnim borzam dela ali podobnim napravam samoupravnih oblastev, javnim delavskim korporacijam ali korporacijam poslodavcev, dobrodelnim in kulturnim društvom, katerim je posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih delavcev glavni ali tudi le postranski namen.
§ 35.
Ta pravilnik stopi v veljavo od dne, ko se razglasi v »Službenih novinahc.
V Beogradu, dne 16. januarja 1932.; R. br. 726.
Minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik s. r.
*
192.
Skladno s predpisi členov 12., 14., 16. tn 260. zakona o uradnikih predpisujem ta-le
pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita za računske uradnike pri ministrstvu za šume in rudnike za zvanja po zakonu o uradnikih, razporejena od IX. do vštete V. položajne skupine.*
Člen 1.
Pravica, opravljati državni strokovni izpit, se podobi po dovršenem drugem letu pripravljalne službe.
Prijavo k izpitu mora vložiti kandidat po redni poti; prošnji priloži listine o šolanju in dotedanji službi in oceni.
Pravico do opravljanja izpita ugotovi komisija na kandidatovo prošnjo z odlokom, ki se vroči kandidatu pismeno
Člen 2.
Strokovni izpit se opravlja pred komisijo, ki se odreja za vsako leto naprej.
Izpit se opravlja pri oddelku za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike.
Kandidat sme strokovni izpit dvakrat ponavljati. Presledek med izpitoma mora znašati najmanj šest mesecev.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	februarja 1932., št, 40/XVI/113.
Člen 3.
Komisija za opravljanje strokovnega izpita je sestavljena iz treh članov in zapisnikarja.
Predsednik komisije je šef oddelka za računovodstvo in finance pri ministrstvu za šume in rudnike.
Clanii komisije so: en inšpektor oddelka za računovodstvo in finance pri ministrstvu za šume in rudnike in en inšpektor ali svetnik oddelka za šumarstvo pri ministrstvu za šume in rudnike.
Zapisnikar komisije je eden izmed starejših uradnikov oddelka za računovodstvo in finance pri ministrstvu za šume in rudnike.
Sklepi strokovne izpraševalne komisije so izvršni.
Vse odloke podpisuje vsa komisija.
Člen 4.
Predsednik izpraševalne komisije določa dan izpita in se kandidati, ki jim je izpit dovoljenj o tem pismeno obveščajo.
Člen 5.
Izpraševalna komisija vodi zapisnik, v katerega se vpisujejo: kraj in dan izpita; ime, priimek in zvanje predsednika in članov komisije in kandidata, kakor tudi uspeh izpita.
Zapisnik podpišejo predsednik, člani komisije in zapisnikar.
Zapisnik s pismeno nalogo se hrani v arhivu oddelka za računovodstvo in finance pri ministrstvu za šume in rudnike.
Člen 6.
Uspeh kandidata po dokončanem Izpraševanju se ocenja tako-le: opravil z odličnim, prav dobrim ali dobrim uspehom ali pa: ni opravil.
Če so glasovi deljeni, odloča večina.
Glede kandidata, ki pri pismenem izpitu ni pokazal najmanj dober uspeh, odloča komisija, ali ga je treba pripustiti k ustnemu izpitu ali ne. Če komisija sklene, da kandidata k ustnemu izpitu ni pripustiti, se smatra, da kandidat izpita ni opravil.
Predsednik komisije priobči kandidatu takoj sklep komisije o uspehu izpita.
Kandidatu se izda na zahtevo potrdilo o opravljenem izpitu, podpisano po predsedniku, članih in zapisnikarju.
Uspeh izpita se vpiše v uslužbenski list.
Člen 7«
Izpiti so pismeni in ustni.
. Člen 8.
Pismeni izpit je sestavljen iz praktične naloge v mejah programa ustnega izpita in traja najmanj dve, največ pa štiri ure brez presledka.
Pismeno nalogo izdeluje kandidat ob nadzorstvu vsaj enega člana izpraševalne komisije.
Pri izdelavi pismene naloge je kandidatu dovoljeno, uporabljati .vse potrebne zakone.
Ko izroči kandidat komisiji pismeni izdelek, mora hkratu predati tudi vse zaznamke Lu koncepte, ki se nanašajo na izdelavo naloge.
Člen 9.
Program ustnega izpita je sestavljen iz teh-Ie predmetov:
1. ustava kraljevine Jugoslavije;
2. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih;
3- zakon o uradnikih;
4 zakon o gozdih s pravilnikom o uporabljanju zakona o gozdih;
5 zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom za izvrševanje odredb oddelka B — pogodbe in nabave;
6 zakon o neposrednih davkih — odredbe členov 89. do 103. z zakonom o davku na poslovni promet in zakonom o skupnem davku;
7. zakon o taksah;
8. zakon o glavni kontroli s pravilnikom o poslovanju krajevnih kontrol in komisarja za izredne preglede;
9. zakon o organizaciji finančne uprave s pravilnikom o poslovanju oddelka za računovodstvo in finance pri ministrstvu za šume in rudnike in s pravilnikom o poslovanju specialnih blagajn;
10. knjigovodstvo z zakoni in pravili, predpisanimi za voditev knjig v državnem knjigovodstvu;
11. trgovsko računstvo;
12. grajanski zakonik — odredbe o povračilu škode, zastaranju in pogodbah;
13. zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah — odredbe o pristojnosti sodišč, o dokazilih, o tožbi, o rokih, o pritožbi, o obnovi postopanja in o zavarovalnih sredstvih;
14. kazenski zakonik — odredbe o utaji, o poslužitvi, o napravljanju in uporabljanju lažnih listin z zakonom o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti;
15. zakonik o kazenskem sodnem postopanju — odredbe o preiskavi in dokazilih.
Iz predmetov v točkah 6. in 7. mora razpolagati kandidat z najpotrebnejšim znanjem.
Člen 10.
Ta pravila stopijo v moč, ko se razglase v rSlužbenih novinah«; tedaj prestane veljati pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za računsko-blagajniško službo uradnikov II. kategorije pri ministrstvu za šume in rudnike S. R- br. 28.884/29.*
V Beogradu, dne 21. januarja 1932.; S. R. br. 1363.
Minister za šume in rudnike 4r. St. Šibenik s. r.
* »Uradni list« št, 105/23 iz 1. 1929./1930,
Na osnovi odstavka (3) § 14. in § 260. zakona o uradnikih predpisujem
pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumar-ske stroke s fakultetno izobrazbo.*
Namen opravljanju izoita.
Clen 1.
Ta izpit se opravlja, da pridobe gumarski uradniški pripravnici pravico, biti postavljeni na uradniška mesta v državni in Sfimovnravni službi, opravljati samostojno javna dela kakor tudi upravljati samostojno gozdno gospodarstvo po § 132. zakona o gozdih.**
Pri tem izpitu je treba oceniti kandidatovo sposobnost, vršiti dotične poklice v državni in samoupravni službi kakor tudi v privatni praksi.
Pravica, opravljati izpit.
Člen 2.
Za opravljanje tega državnega strokovnega izpita veljajo predpisi III. poglavja, §§ 12. do 17., in VI. poglavja, §§ 55. in 61., zakona o uradnikih.***
Ta izpit se opravlja po zvršetku dvoletne, najkesnejc pa po zvršetku petletne pripravniške službe pri državnih ali samoupravnih telesih ali pri pooblaščenem inženjerju ali napravi ali podjetju, ki mu načeluje v tehniškem smislu pooblaščeni inženjer.
Kandidata, ki se želi koristiti z odredbo odstavka (5) § 14. zakona o uradnikih (strokovni izpit v isti stroki se sme ponoviti dvakrat), se mora javiti za prvo opravljanje izpita najkesneje po zvršetku tretjega leta pripravniške službe.
Uradniški pripravnik v državni službi, ki tega izpita ne opravi v roku, označenem v odstavku (e) § 14. zakona o uradnikih, se odpusti iz državne službe.
Pripravniška praksa.
Člen 3.
Da se omogoči državnemu uradniškemu pripravniku po § 13. zakona o uradnikih, da se uvede v vse vrste poslov, mora oddelek za šumarstvo pri ministrstvu za šume in rudnike skrbeti za to, da se pripravnik med pripravniško službo uvaja v delo pri raznih gumarskih napravah.
Člen 4.
Starešina mora obračati posebno pozornost na izobrazbo pripravnikov. Zato mora uvajati pripravnika v praktično službo smotrno, spremljati njegovo delovanje s trajnim nadziranjem in ga uvajati v vse važne pojave gozdnega gospodarstva in gozdne politike ter ga navajati, da spoznava z bistrim opazovanjem takih pojavov njih vzroke in posledice.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. januarja 1932., št. 11/111/15.
' ** »Uradni Ust« št. 162/35 iz 1. 1929./1930.
’*** »Službeni liste št. 133/25 iz L 1931,
Radi sistematične izobrazbe v stroki morajo določiti starešine, vsakemu pripravniku, kolikor se ne utegnejo osebno posvetiti temu poslu, posebnega uradnika izmed najboljših praktikov pri uradu, ki mora z vso skrbnostjo skrbeti za izobrazbo in vežbanje pripravnikov.
Člen 5.
Kjer {o prilike dovoljujejo, je treba dati pripravnikom možnost, zlasti če jih je več, da svoje strokovno izpopolnjevanje in pridobivanje osnovnega praktičnega znanja dopolnjujejo v posebnih tečajih; pri teh morajo sodelovati najboljši šumarski praktiki kakor tudi drugi sposobni strokovnjaki (univerzitetni profesorji, strokovni učitelji itd.). Minister za šume in rudnike določi za učitelje teh tečajev posebne nagrade.
Kdaj se opravljajo izpitu
Člen 6.
Izpiti se vrše enkrat na leto, in sicer v mesecu maju. Izpitu določa dan pričetka izpraševalna komisija.
Prijave za opravljanje izpita se morajo vročiti komisiji najkesneje do konca meseca januarja istega leta.
Prijave za opravljanje izpita.
Člen 7.
Prijavi za opravljanje izpita se mora priložiti:
a) izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu, v izvirniku ali oblastveno overovljenem prepisu;
b) diplomo o popolnoma dovršeni strokovni gumarski izobrazbi, v izvirniku ali oblastveno potrjenem prepisu;
c) potrdilo nadrejenega gumarskega oblastva o opravljeni pripravniški službi ob navedbi vrste del, ki jih je opravljal pripravnik, uslužbenski list in starešinsko poročilo. Kandidati, ki so bili v nedržavni šumarski službi, predlože takšno potrdilo o opravljeni privatni šumarski službi, potrjeno in overovljeno po državnem gumarskem strokovnjaku pristojnega gumarskega oblastva;
č) kratek popis svojega življenja in delovanja;
d) potrdilo o vedenju, ki ga izda pristojno občinsko oblastvo;
e) potrdilo o podaništvu;
f) popis dosedanje gumarske prakse v službi, odnosno njegovo strokovno delo, opazbe in projekte.
Uradniški pripravniki v državni službi morajo predložiti samo listine pod c), č) in f).
Kraj izpita in sestava izpraševalne komisije.
Člen 8.
Izpit se opravlja v Beogradu in na terenu pred izpr»‘ sevalno komisijo, ki jo določi minister za šume in rudnike vsako leto najkesneje do dne 10. januarja.
Komisija je sestavljena iz predsednika in štirih članov izpraševateljev. Predsednika, člane in zapisnikarja komisije določa minister za šume in rudnike.
Člani izpraševatelji morajo praviloma biti aktivni državni šumarski uradniki s fakultetno ali visokošolsko izobrazbo. Po potrebi se smejo privzeti tudi priznani , šumarski strokovnjaki zunaj državne službe z isto izobraz-[ _bpj toda x takem primeru morajo biti predsednik in
najmanj dva člana izpraševatelja aktivni državni šumar-ski uradniki.
Ob sestavljanju komisije se določijo predsedniku in članom izpraševateljem obenem tudi namestniki.
Clen 9.
Določeni člani komisije morajo v 15 dneh po prejemu imenovanja pismeno javiti ministru za šume in rudnike, ali sprejmejo izbor ali ne; v tem primeru morajo navesti razloge, zbog katerih ne morejo sprejeti.
Člen 10.
Če je član komisije zadržan priti k Izpitu, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika komisije, ki pozove namestnika; če bi tudi ta bil zadržan, zaprosi predsednik ministra, naj imenuje drugega namestnika; v takem primeru lahko predlaga kandidata.
Clen 11.
Sestava izpraševalne komisije, imena tzpraševateljev za poedine skupine predmetov kakor tudi vsi predmeti poedinih skupin, nadalje vsaka izprememba med letom se objavijo kandidatom v »Šumarskem listu« in v »Službenih novinah« in je ta objava za vsakogar obvezna.
Odločba o sprejemu kandidata in določitvi izpraševa-teljev za poedine skupine predmetov.
Člen 12.
Izpraševalna komisija se sestane najkesneje dne
15.	februarja na pismeni poziv predsednika komisije, pregleda prejete prijave in njih priloge in sklene za vsakega kandidata posebej z večino glasov, ali ga pripušča k opravljanju izpita ali ne.
Zapisnikar obvesti o odločbi komisije vsakega kandidata posebej najkesneje do konca meseca februarja po njegovem nadrejenem oblastvu.
Istočasno izvoli komisija izmed svojih članov izpra-ševatelje za poedine skupine predmetov, iz katerih naj se po tem pravilniku izpit opravlja.
O vsem poslovanju pri tej seji vodi zapisnikar zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani in zapisnikar,
Člen 13.
Najkesneje do konca meseca februarja pošlje zapisnikar izpraševalne komisije poedinim članom komisije strokovna dela vsakega kandidata, ki so označena v točki f) člena 7. tega pravilnika, da jih prečitajo in ocenijo,	'	—
Vrsta izpita.v
Clen 14.
Izpit je javen In sestavljen iz štiriE delov; ti so:
1. teza — domača naloga večjega obsega kot pismena naloga;	—
2. pismeni izpit; (
3. ustni izpit;
<4. taranaki
Obseg in opravljanje izpita.
1.	Teza.
Člen 15.
Teza je pismen sestavek širšega obsega, ki ga predloži kandidat ob prijavi za opravljanje izpita; je popis dotedanje kandidatove prakse med službovanjem ali kakšno njegovo strokovno delo ali projekt.
Kot domača naloga iz prakse mora teza obsegati in obdelati strokovne posle, ki jih je kandidat med svojim službovanjem opravljal ali vodil; vtem pismenem sestavku mora navajati kandidat svoje osebne opazbe. Neposredni strokovni starešina kandidatov mora potrditi na tej tezi, da jo je izdelal kandidat samostojno in ali ustreza popis dela in prakse stvarnosti.
Kandidat, ki se odloči obdelati kako strokovno specialno delo ali projekt v obliki teze, mora potrditi na tezi sami, da jo je sam izdelal, in navesti dela, ki jih je pri izdelovanju uporabil.
Svojo tezo mora kandidat pri izpitu v plenumu izpraševalne komisije uspešno zastopati.
Člen 16.
Kandidat, o katerem se izpraševalna komisija uveri, da dela ni samostojno izdelal, se odkloni od nadaljnjega opravljanja izpita v tem roku; če pa odklonjeni kandidat to tudi pri prihodnjem opravljanju ponovi, izgubi za vselej pravico, opravljati državni strokovni izpit.
2.	Pismeni izpit.
Člen 17.
Kandidati za opravljanje izpita se morajo prijaviti, preden se izpit prične, pri zapisnikarju izpraševalne komisije.
Če prijavljeni kandidat k izpitu ne pride, se smatra, da je prostovoljno od njega odstopil, in izda komisija o tem odlok ter ga obvesti po njegovem nadrejenem oblastvu.
Člen 18.
Na dan pred dnem pismenega izpita sestavi izpraševalna komisija iz vsake skupine po tri vprašanja, ki jih hrani predsednik vsako zase zapečatene do dneva izpita. Neposredno pred samim pričetkom izpita izvleče predsednik komisije eno vprašanje po skupinah in ga priobči kandidatom pred vso komisijo.
Člen 19.
Pismeni izpit ne sme trajati več kot dva dni, in to največ štiri ure dopoldne in štiri ure popoldne.
Dana vprašanja se morajo obdelati najkesneje v štirih urah in se mora po preteku tega časa izdelek, najsi ni dokončan, izročiti. Kandidat, ki dokonča pred pretekom tega časa pismena dela, mora po njih predaji takoj oditi iz izpitnega prostora.
Če je izdeloval kandidat pismeno nalogo tudi v konceptu, mora predati izpraševalni komisiji tudi ta koncept z ostalimi beležkami, zapisanimi pri izpitu. Predsednik preda naloge pristojnim članom y oceno in poročanje %
Clen 20.
Ves čas pismenega izpita prisostvuje izpitu in vrši nadzorstvo po en član izpraševatelj izmenoma, določa jih predsednik.
Kandidatom je dovoljeno, da smejo uporabljati pri pismenih izpitih šumarski koledar in službeni zbornik pravil in predpisov kot pomožno sredstvo. Druga pomožna sredstva niso dovoljena.
Kandidati so dolžni, izdelati dobljena vprašanja samostojno, brez čigarkoli pomoči; vsako nedovoljeno kandidatovo dejanje ima za posledico izključitev od nadaljnjega opravljanja izpita v tem roku; o tem odloči izpra-ževalna komisija pri polni seji
3.	Ustni izpit.
Člen 21.
Ustni izpit je javen in sestavljen iz štirih predmetnih skupin; te so:
1. skupina;
zasajanje in vzgajanje gozdov v zvezi z meteorologijo* klimatologijo in naukom o poznavanju tal; pogozdovanje goličav in sviža; gozdna zoologija; gozdna botanika;
uporabljanje in ukoriščanje gozdov; nauk o čuvanju gozdov; gozdna industrija in trgovina; ribištvo in lovstvo.
2. skupina:
ureditev in izračun prednosti gozdov; geodezija z merjenjem — snemanjem gozdov in izdelava situacijskih kart — načrtov.
3. skupina:
go2dno gradbeništvo, kolikor ne spada v višjo tnže-njersko-arhitektonsko stroko, kakor: trasiranje in gradnja gozdnih cest, drč, kolotarnikov, gozdnih železnic; postavljanje lesenih mostov in brvi, kakor tudi manjših betonskih prehodov in propustov; gradnja žag in vseh poslopij, potrebnih gozdnemu gospodarstvu;
• uravnava hudournikov in dr
4. skupina:
1. organizacija šumarske stroke v državi;
2. poznanje zakonov, pravilnikov, uredb, naredb itd., ki jih je izdal oddelek za šumarstvo in oddelek za računovodstvo in finance pri ministrstvu za šume in rudnike;
3. ustava kraljevine Jugoslavije; najvažnejše odredbe naslednjih zakonov:
4. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave;
5. zakona o ustroju vrhovne državne uprave;
6. zakona o ureditvi predsedništva ministrskega sveta;
7. uredbe o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev;
8. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja;
6.	zakona p banski upravi;	1
10. zakona	o	notranji upravi;
11. zakona	o	državnem svetu	in upravnih	sodiščih;
12. zakona	o	poslovnem redu pri državnem	svetu	in
upravnih sodiščih;
13. zakona	o	glavni kontroli;
14. zakona	o občem upravnem	postopku;
15. zakona	o	uradnikih;
16. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje tega zakona;
17. zakona o zavarovanju delavcev;
18. zakona o zaščiti delavcev in inšpekciji dela;
19. zakona j razlaščanju in uredbe in pravilnika, kolikor imajo zveze s šumarsko službo;
20. zakona o tapijah;
21. zakona o taksah s pravilnikom;
22. grajanskega in kazenskega zakona;
23. zakona o katastru s pravilniki;
24. zakona o neposrednih davkih;
25. zakona o Zemljiških knjigah;
26. zakona o ureditvi zemljiških zajednic; '
27. zakona o imovinskih občinah;
28. zakona o razdelitvi kraljevine na sreze in občine;
29. zakona p sreskih in okrožnih sodiščih;
30. zakona o državnem tožilstvu;
31. zakona o državnem pravobranilstvu;
32. zakona o pobijanju zlorab v uradni dolžnosti; >
33. zakona o osebnih imenih;
34. zakona o lovu in ribji lovi, s pravilnikom;
35. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov Civilnih državnih uslužbencev;
36. uredbe o draginjskih dokladah.
Poznanje vseh opravil kakor tudi predpisov in naredb, ki se nanašajo na administracijo in manipulativne pisarniške posle oddelka za šumarstvo pri ministrstvu za šume in rudnike in njemu podrejenih napravah.
Člen 22.
Predsednik izpraševalne komisije vodi izpit; ima pravico izpraševati iz vseh predmetov.
Člani izpraŠevatelji izprašujejo samo iz one predmetne skupine, ki se jim je dodelila po Členu 18! tega pravilnika.
Izpraševalna komisija se mora uveriti, ali je pridobil pripravnik potrebno znanje in sposobnost, da lahko uspešno vrši uradne posle šumarske stroke in samostojno upravlja gozdno gospodarstvo. Zato mofa komisija z izpraševanjem ugotoviti, ali kaže kandidat dovolj izkustva in izobrazbe za uspešno uporabljanje strokovnega znanja, pridobljenega v šumarskih naikih, ali pozna veljavno zakonodajstvo in upravo, kolikšna je v tem pogledu njegova obča izobrazba in poslovna veščina, ali ima smisel za spoznavanje šumarsko-političnih, socialnih in pridobitnih razmer in ali jih pravilno razumeva in končno, kako ume uporabljati zakonske predpise in strokovno znanje na konkretne primere. Ustni izpit smejo opravljati na en dan najmanj 4 kandidati, največ pa 6 kandidatov.
Člen 23.
Po dokončanem ustnem in pismenem izpitu je opraviti terenski praktični izpit na enem izmed urejenih in naprednih gozdnih gospodarstev, kjer imajo kandidati možnost, da svoje strokovno znanje praktično dokažejo.
Kraj In čas za opravljanje terenskega izpita odreja izpraievfclna komisija.
Odlaganje izpita.
Clen 24.
Samo v opravičenih primerili sme kandidat, ki je pripuščen k izpitu, izpit prekiniti ali zaprositi za odložitev roka za opravljanje: o tem odloči minister za šume in rudnike po pribavljenem mnenju izpraševalne komisije. Komisija odloči, ali je potrebno, da predloži kandidat nanovo novo tezo.
Rok se ne sme odložiti, če je to poslednji rok po odstavku (“) člena 14. zakona o uradnikih.
Izid izpita.
Člen 25.
Takoj po dokončanem izpitu odloča komisija o uspehu celotnega (pismenega, ustnega in terenskega) izpita. Pri ocenjanju uspeha vzame lahko komisija tudi starešinsko poročilo o kandidatu v poštev.
Izpraševalna komisija posluje samostojno in njene odločbe glede kandidata so izvršne.
Člen 28.
Pri ocenjanju uspeha je treba najprej z glasovanjem odločiti, vsaj z večino glasov, ali je kandidat izpit opravit; tedaj se glasi ocena izpita: >opravik, lahko se tudi glasi: >opravil soglasno?, če glasujejo za to oceno uspeha vsi člani izpraševalne komisije. Samo izjemoma, če se kandidat s svojim strokovnim znanjem posebno pred ostalimi odlikuje, se sme dati tudi ocena: >opravil soglasno z odliko«.
Prvi glasuje po činu najmlajši; predsednik glasuje poslednji.
Te odločbe se zapišejo na samo kandidatovo prijavo in jih podpišejo predsednik, vsi člani komisije in zapisnikar.
Člen 27
Zapisnik o izpitu vodi zapisnikar; razen osebnih podatkov kandidatovih se vpišeta v zapisnik tudi uspeh izpita in razmerje glasov, s katerimi se je uspeh določil. Zapisnik podpišejo predsednik, člani komisije in zapisnikar.
Komisija mora po izidu komisijskega zapisnika posebej navesti, ali kandidat kaže in ima posebno izobrazbo in nagnjenost za izvestno grano gozdnega gospodarstva.
'	Člen	28.
Uspeh izpita se mora priobčiti kandidatu takoj. Službeno izpričevalo o tem izda izpraševalna komisija proti plačilu predpisne takse in ob povračilu vseh listin, priloženih kandidatovi prošnji ob prijavi k izpitu, toda
brez teze.
Izpričevalo se glasi:
Diploma
o opravljenem strokovnem izpitu za šumarsko službo.
G  ................................-..., rojen dne ------
v  ............„....... je opravil danes pred izpraševalno
komisijo, odrejeno z odločbo gospoda ministra za šume
in rudnike št. _________ strokovni izpit za šumarsko službo
z oceno ____________________   V	dokaz tega se mu izdaja ta
diploma po členu 28. pravilnika o opravljanju državnega
strokovnega izpita za pripravnike v šumarski stroki s fakultetno izobrazbo.
V - — —.........._..., due  ............ 193 ; št. -----..
Zapisnikar:	Člani:
2. ....—
3.	 ___________________________
Člen' 29.
Kandidatu, ki tega izpita ne opravi, se priobči komisijski sklep, ali mora iznova predložiti popis prakse, ko se prijavi k izpitu
Člen 30.
Vse odločbe in spisi izpraševalne komisije o izpitih kandidatov se izroče oddelku za šumarstvo pri ministrstvu za šume in rudnike za njegov arhiv: oddelek objavi te odločbe v »šumarskem listu .
Komisija mora poslati za vsakega kandidata poročilo o uspehu izpita pristojnim oblastvom, pri katerih so uslužbenski listi kandidatov, da se vpišejo potrebni podatki v uslužbenske liste.
Odsotstvo za opravljanje izpita.
Člen 31.
Kandidati, ki so državni uradniki, smejo dobiti zaradi izdelave domačih nalog — teze in za opravljanje izpita največ dva meseca odsotstva.
Nagrada izpraševateljem.
Člen 32.
Predsednik, člani izpraševalne komisije in zapisnikar dobivajo nagrado, ki jo trpe kandidati po pravilniku gospoda ministra za finance D. R. br. 72.100 z dne 4. junija 1927.; če pa stanujejo zunaj kraja, kjer se opravlja izpit, dobivajo iz državne blagajne tudi še pripadajoče potne stroške po predpisih o povračilu potnih stroškov za službena potovanja.
Povračilo potnih stroškov kandidatom.
Člen 33.
Pripravniku v državni službi, ki opravlja strokovni izpit zunaj svpjega službenega kraja, se priznava tudi pravica do potnih stroškov, če izpit opravi.
Veljava pravilnika.
Člen 34.
Ko stopi ta pravilnik v moč, prenehajo veljati vsi drugi predpisi, ki so veljali doslej v kraljevini Jugoslaviji za opravljanje državnega strokovnega izpita uradnikov s fakultetno izobrazbo.
Člen 35.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v >Slu2-benih novinah«.
V Beogradu, dne 18. septembra 1931.
Minister za šume in rudnike , Stanko Šibenik s. r.
194.
Navodila
za ocenjanje državnih uradnikov in uslužbencev šumarske stroke pri oddelku za šumarstvo ministrstva za šume in rudnike in njegovih podrejenih napravah.*
Clen 1.
Uslužbenci oddelka za šumarstvo pri ministrstvu za šume in rudnike in njegovih podrejenih napravah se oce-njajo po odredbah V. poglavja (§§ 31. do 44.) zakona o uradnikih z dne 1. aprila 1931.
Člen 2.
Ooenjanje vrše področne in vrhovne komisije: Področne komisije se sestavljajo pri vsaki direkciji šum, vrhovna pa pri ministrstvu za šume in rudnike. Področne komisije so sestavljene iz treh članov, vrhovna pa iz petih članov.
Komisije za ocenjanje uslužbencev, tako področne kakor vrhovna, obveste o svoji sestavi podrejene urade, čim se sestavijo.
Če se ocenjajo uslužbenci stroke, ki ji ne pripada noben član komisije, stopi na mesto najinlajšega člana komisije po položaju najstarejši uradnik te ali sorodne stroke.
Člen 3.
Ocenjanje šumarskih uslužbencev pri občih upravnih oblastvih, kakor tudi uradnikov krajiških imovinskih občin in inšpektorata za pogozdovanje krasa v Senju se vrši po predpisih zakona o notranji upravi in zakona o banski upravi.
Za ooenjanje učiteljskega osebja pri strokovnih šolah veljajo predpisi odstavka (3) § 31. zakona o uradnikih.
Pri ocenjanju onih uslužbencev, ki vršijo istočasno dolžnost pri upravi državnih gozdov in pri občem upravnem oblastvu, se je ravnati po razpisu br. 27-738 z dne 15. septembra 1930.
Olen 4.
Ko zbira podatke za starešinska poročila po § 36. zakona o uradnikih, mora obračati uradni starešina posebno pozornost na to:
I.
Glede strokovne sposobnosti uradnikove:
a)	ali pozna službeno veljavne predpise svoje službe in kolikšna je njegova obča in strokovna izobrazba; ali ima smisel za hitro in pravilno razumevanje in razsojo po vprašanjih svoje stroke;
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. januarja 1982., št 22/2^66,
b) kako zna uporabljati predpise na konkretne primere; kako so ocenjena njegova strokovna dela pri pregledu po pristojnem oblastvu;
c) ali ga zanimata stroka in služba in ali sledi vedo vobče;
č) ali se je odlikoval v službi ali zunaj nje s kakšnim praktičnim ali literarnim delom, ki bi kazalo na njegove sposoLnosti.
II.
Glede ponašanja v službi in zunaj nje:
a) kakšen ugled ima; kakšen je v službenem občevanju proti nadrejenim, proti sebi enakim, proti podrejenim in proti strankam; ali ima potrebni takt, potrebno ustrežljivost;
b) v kakšni družbi ga je videti in v katerih javnih lokalih se giblje; kako osnavlja svoje obveznosti in kako jih izvršuje in vobče, kakšne lastnosti ga odlikujejo! ali kaze.
III.
Glode marljivosti in zanesljivosti v službi:
a) ali je pri delu produktiven in ali dovršuje posle pravočasno;
b) ali je pri delu natančen in pazljiv; ali so izdelki čisti; skrbno in premišljeno izdelani, stilistično in jezikovno dobri;
c) kako prihaja v službo in kakšen red ima v svoji pisarni;
č) ali ima potrebno energijo in iniciativo v mejah svoje pristojnosti;
d) ali kaže posebno razpoloženje proti družbi in državi; ali zastopa državne koristi in službene koristi resno in odločno; ali ima veljavo;
e) ali je pri delu objektiven in pravičen proti vsem^ ali pa stoji pod kakšnim vplivom.
IV.
0 vrsti poslov, ki jih je opravljal v dobi. za kateroJ se vrši ocenjanje, in o pokazanem uspehu.
Člen 5.
Ko se zbirajo podatki o uradniku, ki je uradni starešina, mora obračati neposredni višji starešina, razen na obče podatke iz predhodnega člena, pozornost tudi na to:
1. v koliki meri se briga za naloge, njemu predpisane z zakoni in zakonskimi navodili; kakšen je glede iniciative; ali varuje državne koristi;
2. v kakšnem stanju so njemu poverjeni uradi, odnosno oddelki (odseki) glede njih celotne ureditve, dela, organizacije, ekspeditivnosti in vzdrževanje reda po njih; ali obhaja podrejena oblastva in organe in vrši, kakor treba, potrebno nadzorstvo nad njih poslovanjem;
3. kako izvršuje starešinsko oblast in kakšno disciplino vzdržuje med organi, ki so mu podrejeni; ali skrbi zadostno za njih izobrazbo;)
4. ali izpolnjuje v mejah svoje pristojnosti povsem svoje dolžnosti in kako; kakšen ugled ima oblastvo med!
^ ljudstvom.^
Ko zbira podatke za starešinsko poročilo o zvanič-niku, mora obračati uradni starešina zlasti posebno pozornost na:
1. potrebno telesno sposobnost in zadostno spretnost za delo, za katero se uporablja;
2. poznanje predpisov o službi, ki jo opravlja;
3. vedenje, zanesljivost	in	marljivost;
4. vrsto poslov, ki jih	je	opravljal,	in	s	kakšnim
uspehom.
Člen 7.
Ko zbira podatke za starešinsko poročilo o sluzi-telju, mora obračati uradni starešina pozornost zlasti na:
1. potrebno telesno sposobnost in zadostno spretnost za delo, za katero se uporablja;
2. pismenost in poznanje predpisov, ki veljajo za njegovo delo, kakor tudi poznanje uradov v službenem kraju;.
3. vedenje, zanesljivost	in	marljivost;
4. vrsto poslov, ki jih	je	opravljal,	in	s	kakšnim
uspehom.
Člen 8.
Odločba komisije za ocenjanje je vedno samo generalna ocena (§ 40. zakona o uradnikih); ker pa se smejo ocenjeni uslužbenci zoper vsako odločbo ocenjevalne komisije pritožiti (§ 42. zakona o uradnikih), mora komisija v svojih razlogih posebej navesti, zakaj je uslužbenec tako ocenjen
Člen a
Ko vzame komisijsko oceno v vednost, zapiše uslužbenec, ki je bil ocenjen, na isti obrazec na določenem kraju, ali je zadovoljen z oceno ali ne in ali hoče vložiti pritožbo zoper oceno. To je potrebno, da se lahko proglase odločbe za izvršne.
Člen 10.
Neposredni starešina mora zapisati na pritožbe, prejete zoper komisijske odločbe, dan prejema, da more vrhovna komisija oceniti, ali se je pritožba vložila pravočasno.
Člen lL
Področne komisije označijo po izvršnosti odločne o oceni na sami izvirni odločbi o ocenjanju uslužbenca, ali je odločba področne komisije na eventualno pritožbo potrjena ali predrugačena in v kakšno oceno je predrugačena.
Člen 12.
Ko postane odločba o oceni izvršna, jo mora vročiti komisija v overovljenem prepisu takoj ministrstva in uradu, pri katerem uslužbenec služi, da se vpiše ocena v njegov uslužbenski list
Člen 13.
Starešinsko poročilo se popolnjuje po priloženem obrazcu.
Član 14
šina sam po § 174. zakona o uradnikih zaradi razvidnosti o sposobnosti takih uslužbencev v državni službi.
Ob nefovoljni oceni mora obvestiti neposredni sta rešina neposrednega višjega starešino o tem.
Y Beogradu, dne 16. januarja 1932.
Minister za Šume in rudnike Stanko Šibenik s. r,
Priloga k navodilom.
(Urad) ..................................................................      _
Pov. br. __________________ 193._____________
	  komisija	za	ocenjanje
pri  „i ______________________________________________________________
Po § 38. Zakona o uradnikih se vroča starešinsko po*
Točilo za g.   ................................    ,
v nadaljnje uradovanje.
V ------------  ,	dne__________________________ 193.
Prejeto pri -------- _....„	komisiji	za	ocenjanje
uradnikov in uslužbencev pri ____________________________________
St.   m...., dne —193___
Odločba
 ................ komisije za ocenjanje uradnikov
m uslužbencev po §§ 40. in 41. u. z., sestavljena z odločbo ---------------št---------z dne ___________  193___.«
Pri svoji seji dne _______________  _	193... je vzela V
oceno g.	  v	letu __
in je na podstavi starešinskega poročila, predloženega
po ----------------------, in svojega lastnega Znanja na
osnovi člena 41. zakona o uradnikih
odločila
da je bil g. „ *.-----------------------------  kot	državni
uslužbenec v letu ___________________________________________   iz______________________________________razloga __________________________________________________________
V------------------------------------------------ dne -193.
Predsednik
Zapisnikar:	     komisije:
Člani:
  s-----------------
(Oblika 21X34 cm) .
Za pogodbene uradnike in dnevtrlčarje ta navodila glede ooenjanja ne veljajo, Ooenja Jih	staneh
Starešinsko poročilo
za leto 193_ po	§§	35.	do	37.	zakona	o	uradnikih.
Zap. štev. ji	Poročilo	Opazke starešine o tem, kar je potrebno za ocenjanje ( )	
		konec meseca junija	konec meseca decembra
1	0 strokovni sposobnosti		
2	0 vedenju v službi in zunaj nje		
3	0 marljivosti in zanesljivosti v službi		
4	0 vrsti poslov, ki jih je opravljal v dobi, za katero se oce-nja, in o pokazanem uspehu		
5	Za katero vrsto poslov ga je zlasti priporočiti		
6	Obče mnenje (§ 37. u. z.)		
7	Predlog:	da ee oceni:	
V  ....................   ,	dne	   ;.........193....
(Oblika 42X24 cm)
Vroča se prednja odločba...................... komisije,
da jo starešina vzame v vednost, jo priobči ocenjenemu uslužbencu in jo nato vrne.
.V ___________________   ,	dne...........-...- 193.—
Predsednik
 ...............komisije:
Danes sem ............................... vzel prednjo odločbo
na znanje.
Prednja odločba _________________________  komisije	mi	je
195.
Na osnovi § 182. zakona o uradnikih z dne 31. marca
1931.	predpisujem ta-le
navodila
za sprejemanje honorarnih uslužbencev, odnosno nadničarjev v službo za začasna dela pri ministrstvu za šume in rudnike in podrejenih napravah.*
Clen 1.
Začasna dela so lahko:
a) strokovno-administrativna in strokovno-tehnična;
b) nestrokovna in manualna.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne 5, februarja 1932, st	'
priobčena danes, dne ....................  193...,	in
vložim zoper njo pritožbo.
O v e r a v 1 j a :
V  ................... ,	dne.................................... 193.
Komisiji
Ker se je odločba vzela v vednost in priobčila, se vrača radi izvršnosti.
V   .............	 ,	dne.....  193......
(Oblika 21X34 cm)
Clen 2.
A.	Sprejemanje na delo osebja za strokovno-aflminlsfra-tivne in strokovno-tehnične posle.
Za opravljanje strQkovno-administrativnili in stro-kovno-tehničnih poslov, kakršni so; izdelovanje zakonskih načrtov, uredb, pravilnikov, navodil, poizkusov, analiz, meritev, črtežev, projektov, opravljanje raznovrstnih proučevanj v zaprtem prostoru in na terenu in vseh drugih podobnih del administrativnega, tehničnega in računskega značaja, njih nadzorstvo in kontrola, kakor tudi za oddajo strokovnih mnenj in ekspertiz se ob nedostatku stalnega osebja lahko najamejo strokovne osebe kot honorarni uslužbenci ali intelektualni nadni-čarji.
Clen 3.
Za Honorarne uslužbence ali intelektualne nadnl-čarje sejmejo jemati pa dela strokpine osebe_iz prostih
poklicev, iz privatne službe in upokojenci. Aktivni uradniki iz državne ali samoupravne službe se smejo jemati na delo samo po dovolitvi pristojnega starešine.
Clen 4.
Zaradi sprejema honorarnih uslužbencev in intelektualnih nadničarjev na delo predlaga pristojni referent predlog, v katerem:
a) obrazloži potrebo, da se izvrše izvestni posli;
b) izkaže, da stalnega osebja nedostaje;
c) predlaga število honorarnega ali intelektualnega nadničarskega osebja;
č) predlaga višino honorarja, odnosno nadnic;
'd) navede vsaj približno trajanje zaposlitve;
e) navede približni račun pričakovanih stroškov;
f) naznači dotično partijo in pozicijo v proračunu, iz katerih naj se ti stroški poravnajo.
Take predloge odobruje pristojni starešina (minister, ban, načelnik oddelka pri ministrstvu, načelnik oddelka pri banski upravi, šumski direktor ali drug pooblaščeni organ).
Clen 5.
Višina honorarjev za honorarne uslužbence in dnevnic za intelektualne nadničarje se mora gibati v mejah onih honorarjev in nadnic, ki jih plačujejo za podobne posle drugi uradi in naprave na zaposlitvenem področju.
Clen 6.
Honorarno osebje dobi honorar lahko v povprečnini za ves čas zaposlitve in vse izvršeno delo ali pa na mesec.
Intelektualni nadničarji se jemljejo na delo za pogojeno nadnico.
Clen 7.
Ce se za mesečni honorar sprejeti honorarni uslužbenec ali intelektualni nadničar iz kakršnegakoli razloga ne bi mogel ves določeni čas zaposliti, mu je 14 dni naprej Službo odpovedati.
Clen 8.
Za honorarne uslužbence in intelektualne nadničarje se smejo sprejemati na delo samo one osebe, ki dokažejo z diplomo ali šolskim izpričevalom, da so sposobne za opravljanje dotičnih poslov.
Osebe iz predhodnega odstavka se smejo zaposlovati po isti odločbi samo do poteka dotičnega računskega leta.
Clen 9.
V pogledu honorarnih uslužbencev se ta navodila ne nanašajo na honorarje, predpisane s pozitivnimi zakonskimi predpisi; istotako se ne nanašajo na ukazno in neukazno osebje ministrstva za šume in rudnike.
Člen 10.
B.	Sprejemanje na delo osebja za nestrokovne in manualne posle.
Za opravljanje nestrokovnih in manuelnih poslov se smejo jemati na delo nestrokovne osebe (risarji, navadni delavci, rokodelci in pod.) za ustno dogovorjeno nadnico po krajevnih cenah kot navadni nadničarji.
Upravitelj del sme jemati na delo in odpuščati osebe iz predhodnega odstavka brez formalne odločbe*
Clen 11.
V izjemnih primerih sme upravitelj del zaradi izvedbe nujnih in neodložnih del ali takih del, kjer so potrebni specialni delavci ali rokodelci, plačevati specialno nadnico, toda mora v takem primeru pristojnega starešino takoj zaprositi za odobritev in to obrazložiti.
Clen 12.
Upravitelj del je osebno odgovoren za umno uko-riščanje po členih 10. in 11. na delo vzetih oseb, kakor tudi za uspeh njih zaposlitve.
Člen 13.
Stroški za zaposlitev teh oseb gredo v_breme kreditov, določenih za izvršitev dotičnih del.
Clen 14.
Vse osebe, zaposlene po teh navodilih, se morajo zavarovati po zakonu o zavarovanju delavcev.
Člen 15.
Ta navodila stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v »Službenih novinah«; tedaj prestanejo veljati prejšnja navodila, ki so se izdala pod št. 4.149 z dne
7.	februarja 1930.
V Beogradu, dne 12. decembra 1931.; št. 33,001/31.
Minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik s. r,
,	196.
Minister za gradbe je pod M. G. št. 31G6, z dne
10.	februarja 1932. predpisal sledeči
cenik,*
po katerem bo zavod za preizkušanje gradbenega materiala pri ministrstvu za gradbe pobiral takse za preizkušanje materiala na zahtevo banovin, občin, samoupravnih teles in privatnih oseb, in to za:
I.	Kamen:
a) ki se težko obdeluje . . . . < . 2000 Din, v kateri vsoti je zaračunjeno: rezanje 420, glajenje 430, preizkušanje trdote 160, obraba trdnosti robov 30, obraba pri trenju 50, preizkušanje na mrazu 750, določitev specifične teže 100, določitev prostorninske teže 60 Din;
b) ki se lažje obdeluje.................... 1500	Din,
v kateri vsoti je zaračunjeno: rezanje 320, glajenje 320, preizkušanje trdote 120, obraba trdnosti robov 20, obraba pri trenju 40, preizkušanje na mrazu 600, določitev specifične teže 50, določitev prostorninske teže 30 dinarjev.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne .^febrjiarja 1932^Jts 37/_XV/103J
II.	Asfalt:
a) celokupno preizkušanje ene plasti
asfalta 	2760	Din,
ki obsega: razločitev asfaltne plasti 52, izločitev bitumna iz 1 kg asfaltne mase 600, določitev razkrojljivega bitumna 250, določitev specifične teže asfalta 72, določitev prostorninske teže, vpijanja' vode in luknjičavosti (poro-zitete) asfalta 110, stopnjo trdote bitumna 37, določitev žvepla v bitumnu 153,'določitev specifične teže bitumna 44, določitev tališča' bitumna 61, določitev kapavišča in dolžine niti bitumna 61, določitev izgube na teži bitumna pri segrevanju do 163° C 86, določitev zapališča bitumna v odprti posodi 61, določitev specifične teže skupka (agregata) 50, določitev zrncaste (granometrične) sestave 143, določitev pepela v bitumnu 37, določitev parafina in olja 387, določitev prirode 'kamna 220, določitev prostorninske teže in luknjičavosti (porozitete) pri mešanju mineralne snovi 104, določitev pronikavosti (penetracije) bitumna 117, dolbčitev' raztezljivosti (duktilitete) bitumna 110 dinarjev;
b) določitev odstofka bitumna ....	250	Din,
c) preizkušanje samega bitumna . . . 1150 Din.
III.	Cement:
15 kg........................................ 600	Din.
(Preizkušanje drobnosti (finosti) mletve, vezanja, stalnosti prostornine, tlačne in natezne trdnosti s 6 poskuski po 7 in 28 dnevih pri navadnem cementu, pri cementu visoke odpornosti pa po 2 in 7 dnevih.)
IV. Opeka:
15 komadov:
a) Preizkušanje na tlak 5 komadov, preizkušanje vpijanja vode 5 komadov........................... 300	Din,
b) preizkušanje na mrazu 5 komadov .	250	Din.
V. Beton:
3 kocke .  ...................................150	Din.
VI.	železo in jeklo:
a) ena palica neobdelana za natezanje (pretrganje) in sukanje (torzijo)........................... 50 Din,
b) ena palica ploščnatega prereza (profila) z obdelavo v zavodu, za natezanje (pretrganje) in sukanje (torzijo)...............................  ,	,	,	150	Din,
c) ena palica okroglega prereza (profila) z obdelavo v zavodu, za natezanje (pretrganje) in sukanje (torzijo)
250 Din.
Za preizkušanje materiala, ki se izvrši po posebnem naročilu in zadevno delo ni predvideno v zgoraj omenjenih taksnih cenah, se mora plačati za vsak primer po posebni rešitvi.
Te takse se morajo plačati v gotovini, ki se mora položiti pri blagajni ministrstva za gradbe v korist državni blagajni kot izredni dohodek.
Ta cenik stopa v moč, ko ga podpiše minister za gradbe in bo objavljen v »Službenih novinahc, in tedaj prestane veljavnost začasnih cenikov M. G. št. 64040/30 in M. G. št. 11861/31.
V Beogradu, dne 10. februarja 1932.
Načelnik računsko-ekonomskega oddelka, Gavrilo Parunovic s. c.
Odobravam:
Minister za gradbe ________i_._____ Nikola Preka s. r.
Iz ministrstva za gradbe, dne 10. februarja 1932., št 3166,	   ------
197.
Na podstavi čl. 29. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi* in na podstavi čl. 16. in 17. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine** ter v sporazumu z ministrom za finance, predpisujem
tarifo
o pobiranju žigovine za merila in dragocene kovine ***
I.	žigovina.
Člen 1.
Za pregledovanje in žigosanje meril in merilnih priprav pri prvem, odnosno občasnem pregledu in žigosanju, kakor tudi za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine, se pobira žigovina, po postavkah, določenih v čl. 2. do 11. te tarife.
Člen 2.
Dolžinske in debelinske mere.
Od 20 metrov do 5 metrov ....	Din	5—*'
Od 2 in 1 metra	„	2‘—
Od 5 in 2 decimetrov..................„	1-—
Debelinske mere: od 2 in 1 metra	.	„	2—■
Manjše od 1 metra . . * . . .	.	„	1—
Konjske mere ... s ....	s	„	2-—
Za precizne dolžinske mere se pobira dvojni znesek teh tarifnih postavk.
Spredaj določene postavke se pobirajo neglede na to, da-li ima dolžinsko merilo eno ali več razdelb.
Člen 3.
Tekočinske mere, priprave za merjenje tekočin in votle mere za merjenje suhih tvarin.
Od 1 hektolitra .  ....................Din	10-—
Od 50 do 10 litrov ......	„	5-—
Od 5 in 2 litrov .......	„	2-—
Od 1 litra do 1 centilitra . . , a	„	1*—
Stekleni baloni do:
vštetih 10 litrov . «	,	.	„	2-—
nad 10 litrov................  ,	„	3-—
Priprave za merjenje tekočin ...	„	10-—
Priprave za merjenje bencina in pod.	„	100-—
Leseni zaboji............................ 5-—
Okvirji za merjenje drv ....	„	5-—
Vrči za mleko:
od 1 do 5 litrov ...	„	1-—
nad 5 do 10 litrov . .	,	.	„	2—
nad 10 litrov .......	„	3-—
Kadi za tropine za vsak hektoliter
prostornine	  .	„	5’—,
Člen 4.
Steklenice in posode za razpečavanje alkoholnih pijač in mleka.
Gostilniške steklenice, za vsako . . Din 0-40 Čaše z enim znakom mere, za vsako .	„	0-40
*
**
Zakon, glej »Uradni lisk štev. 252/70 iz 1. 1928. Zakon, glej »Uradni list« štev. 253/70 iz 1. 1928. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18,decembra 1931., štev..297/XCVI/724,
Čaše z dvema znakoma mere, za vsako Steklenice za mleko, za vsako . . ,
Člen 5.
0-80
0-40
Uteži.
Od 50 do 10 kilogramov . . * , » Din 3'—
Od 5 do 1 kilograma.........................  1-50
Od 50 dekagramov do 1 grama . .	„	0-50
Na precizne uteži se pobira, pričenši od 20 kilogramov do 1 grama dvojni znesek prednjih postavk, od 500 miligramov do 1 miligrama pa za vsako Din 1-50.
Žigovina za pregled in žigosanje specialnih uteži, ki spadajo med Fairbanksove tehtnice, je ista kakor za navadne uteži enake velikosti; za karatne uteži znaša za vsako Din 1-50.
Člen 6.
Tehtnice.
1. Enakoročne in neenakoročne tehtnice, tehtnice z. vrhnimi skledicami, rimske tehtnice in tehtnice most« vnice:
do vštetih 5 kilogramov nosilnosti Din 5—
20
100
200
500
1000
3000
8000
15000
40000
8
15
20
30
50
80
100
200
300
Nad 40000 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (popolnih ali začetih) 1000 kilogramov še po Din 50-—.
Na precizne tehtnice se pobira za vsako dvojni znesek teh tarifnih postavk.
2. Za pregled in žigosanje tehtnic nagibnic, potem tehtnic, katerih konstrukcija je sestavljena iz nagibnic in drugih tehtnic, se pobira do vštetih 500 kilogramov nosilnosti trikratni, nad 500 kilogramov nosilnosti pa dvakratni znesek žigovinskih taks, naštetih pod točko 1.
3. Pri enakoročnih' tehtnicah povprečnicah za specialne namene z avtomatsko napravo za tehtanje porcij (avtomatske tehtnice z vedricami za merjenje gruda-stih ali zrnatih, sipkih tvarin, kakor; žita, moke, sirovega sladkorja, cementa, gramoza, premoga itd.) se določa žigovina tako-le:
a)	za tehtnice, s katerimi se tehta samo ena vrsta tvarine:
do vštetih 20 kilogramov nosilnosti Din 30—
100
200
300
400
500
40— 50—< 60— 80— 100—
nad 500 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (popolnih ali začetih) 100 kilogramov, razen Din 100-— še po Din 10—.
b) za tehtnice, s katerimi se tehta več vrst tvarin, se pobira za vsako vrsto tvarine za 50% večja žigbvina od one, ki je določena v prednji točki a).
c) za pregled in žigosanje uteži za reguliranje se pobira po nosilnosti polovica žigovine pod prednjo točko a);
č) za pregled števčnega mehanizma se pobira po Din 5—.
Člen 7.
Plinomeri.
Če ni količina plina, ki gre v en večja od:
0-25 kubičnih metrov . . , 050	„	„	...
1 kubičnega metra
2 kubičnih metrov
4 6 8 10 15 20 30 50 75 100 nad 100
D
D	■	•	•
a	i	i	a
9	I	i	i
i	l	i	i
ur! skozi plinomer Din
Člen 8. Vodomeri.
S kalibrom od 5—13 milimetrov 11	5»	!>	14:	25	„
,,	,,	,,	26—40	„
n	n	ii 41—50	,,
ii	ii	ii	hi	60	,,
ii	ii	ii	61	/0	,,
ii	ii	ii	71	80	,,
8— 9— 10— 14— 16— 18— 20— 25— 30— 35— 40— 45— 50— 70— 100—
Din 15— 25— 40— 50— 60— 70— 80—
u
»
ii
ii
ii
i, „	„	81	in več milimetrov za vsak mili-
meter kalibra po Din 1*—.
Za kombinirane vodomere se pobira žigovina, ki ustreza vsoti žigovine za oba kalibra.
Člen 9. Taksametri.
'~b
Žigovina za pregled in žigosanje taksametra 50— dinarjev.
Žigovina za pregled in žigosanje prenosne konstrukcije taksametra Din 5-—.
Člen 10.
Sodi.
Do 100 litrov prostornine neglede na to, da-li je sod navaden ali za pivo, se pobira po Din 5‘—.
Za vsakih nadaljnjih 100 litrov po Din 5*—.
Ostanek, manjši od 100 litrov se smatra za polnih 100 litrov.
Člen 11.
Izdelki iz zlata, srebra in platine.
1. za	izdelke	iz	zlata od 1 kilograma .	Din 1000—
2. za	izdelke	iz	srebra od	1 kilograma	Din 50-—
3. za	izdelke	iz	platine od	1 kilograma	Din 2000*—
Spredaj določena žigovina	se odmerja od grama do
grama. Vsak začeti gram se smatra za popoln. Odmerjanje žigovine po prednjih predpisih se ne vrši posamič za vsako vrsto likratu predloženih izdelkov iz zlata, srebra in platine, temveč po celokupni teži, ki se opremi z žigom. Za izdelke, sestavljene iz več vrst dragocenih kovin (iz zlitin iz zlata, srebra in platine), se pobira žigovina, kakor da sq izdelane iz zlata,
II.	Pristojbine.
Člen 12.
Za kemične analize zlitin iz zlata, srebra in platine se pobira:
a) za analize zlitin iz zlata po Din 30-—,
b) za analize zlitin iz srebra po Din 10’—,
c) za analize zlitin iz platine po Din 50'—.
III.	Ležarina.
Člen 13.
Ce se sodi, ki se izroče v pregled in žigosanje, ne odpremijo en dan po določenem roku, se pobira za vsak nadaljnji dan ležarina, in sicer: od vsakega posameznega komada po Din 2’— na hektoliter prostornine. Ostanek, manjši od hektolitra, se smatra kot poln lekto-liter.
IV.	Stroški strank pri delu na mestu samem.
Člen 14.
Kadar žele stranke, da se naj pregledajo njih merila itd. zunaj stalnih ali začasnih prostorov urada, morajo:
1. vložiti pismeno in po predpisih kolkovano prošnjo pri uradu, v čigar področje spada izvršitev dotičnega posla;
2. dati uslužbencu brezplačno na razpolago v vseh primerih poslovanja na kraju samem prostore, ki so pripravni za posel, potrebno postrežbo in material (vodo, plin, premog itd.), ki se potrebuje za preizkušanje;
3. morajo priprave, potrebne pri službenem poslu, same in ob svojih stroških prenesti iz stalnih ali začasnih prostorov urada na kraj poslovanja in obratno, ali pa v kraj, ki ga določi uradnik; v poslednjem primeru samo tedaj, če ni razdalja do tega kraja večja nego razdalja do kraja stalnih ali začasnih prostorov urada;
4. morajo povrniti uslužbencu potne stroške in dnevnice, določene s pravilniki in uredbami, kakor tudi stroške za prenos priprav v primerih, kadar je za prenos moral skrbeti uslužbenec sam.
Pripomba 1. V primerih po prednji točki 1. oceni urad, da-li je ali ni potreben odhod na mesto samo in obvesti o tem stranko.
Pripomba 2. Odredba prednje točke 3. velja za primere, kadar se vršita pregled in žigosanje na mestu samem:
a) v območju stalnega sedeža urada;
b) ob priliki občasnega obhoda v območju središča za občasen pregled in
c) ob priliki občasnega obhoda zunaj območja središča za občasen pregled, če je dotični posel na mestu samem odobren v delovnem programu.
Člen 15.
Ce zahteva več strank, ki stanujejo v območju enega kraja, v skupni prošnji pregled in žigosanje meril na mestu samem, trpijo skupno vse stroške, določene v člena 14. te tarife.
Y. Pobiranje žigovine in drugih pristojbin.
Člen 16.
Zigovina po členih 2. do 9., pristojbine po členu 12. in stroški po točki 4., člena 14. te tarife, se pobirajo od
strank vnaprej, preden se prične uradni posel; zigovina po členu 10. ali 11. se pobira po izvršenem pregledu ali pa preden se izvrši žigosanje.
Ležarina se pobere, preden se izda stranki pregledan in žigosan sod.
Zigovino po členih 2.—13. te tarife plačajo stranke same na čekovni račun poštne hranilnice. Stroški po točki 4. člena 14. pa se plačajo v gotovini pri dotični kontroli mer.
Za večja industrijska podjetja in železnice se sme urediti pobiranje žigovine tudi drugače.
Člen 17.
Za merila in merilne priprave, o katerih se pri pregledu ugotovi, da so nepravilne in se zbog tega ne morejo opremiti z uradnim žigom, se pobira polna žigo-vina po členih 2. do 9. te tarife vsakikrat, kadar se predložijo v pregled in žigosanje.	/
VI.	Oprostitve od plačevanja žigovine.
Člen 18.
Zigovina se ne pobira:
1. če se na prvi pogled, ne da bi se uporabljal kak instrument ali pripomoček, pokaže, da se merilo ne more žigosati;
2. če dospejo merila ali merilne priprave razbite ali če se razbijejo pri pregledu, odnosno žigosanju;
3. za prežigosanje, ki se izvrši na novih merilih, ki so v zalogi radi prodaje;
4. za občasen pregled in žigosanje meril državnih uradov in ustanov, razen pridobitnih;
5. za one izdelke iz zlata, srebra in platine, ki se ne bi mogli žigosati s čistinskim žigom ali ki bi se uničili;
6. za izdelke iz zlata, srebra in platine s težo do 1 grama;
7. za tiste sestavne dele prostih kovin ali drugih snovi, ki so v izdelkih iz dragocenih kovin ali na vde-	* lanem kamenu;
8. za pregledana ali zbog nepravilnosti zavrnjena steklena merila, steklenice, posode in balone, če se žigosajo v steklarnah.
Pripomba 1. Državne urade in ustanove, ki se opra-ščajo v smislu prednje točke 4. plačila žigovine, določi minister za trgovino in industrijo.
Pripomba 2. Oprostitev v smislu točke 6. se ne nanaša na izdelke, kojih skupna teža je večja od 1 grama (na primer: par gumbov, uhanov in slično), kakor tudi na stranske dele predmeta, kakor obročke ure, zaponke verižic itd. Na posebno zahtevo se smejo vzeti v pregled in žigosanje tudi izdelki, lažji od 1 grama, če se plača predpisana žigovina.
VII.	Popusti.
Člen 19.
Pri pregledu in žigosanju meril, merilnih priprav, steklenic, posod in sodov se dovoljujejo ti-le popusti:
1.	Za 10%
pri žigovini po členih 7. in 8. te tarife ob pregledu in žigosanju plinomerov in vodomerov, ki se uporabljajo v obrtih, obrtnih ustanovah in podjetjih, ki so last ali pod upravo banovin, mest ali občin, dalje šol, sirotiščnic, ubožnic, bolnic ali vobče javnih zavodov^
2. za 30°/o
a) pri žigovini po členih 3. in 4. te tarife, kadar se žigosajo steklena merila, steklenice, posode in stekleni baloni v steklarnah;
b) pri žigovini po členih 7. in 8. te tarife v primerih, omenjenih v> prednji točki 1., če dajo dotične stranke (banovina, mesto, občina ali javen zavod) na razpolago prostore, potrebne za delo, dalje aparate in postrežbo;
c) pri žigovini po točkah 7. do 9. te tarife, kadar se vrši ta pregled in žigosanje plinomerov, vodomerov in taksametrov od primera do primera v prostorih industrijskih podjetij, ki so v ta namen urejena;
č) pri žigovini, predpisani v členih 2. do 9. te tarife, kadar se vršita pregled in žigosanje meril in merilnih priprav v stalnih ali v občasnih postajah za kontrolo mer, ki so ustanovljene z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo;
d) pri žigovini po členu 10. te tarife, kadar se vrši žigosanje sodov na mestu samem pri lastniku, izdelovalcu ali popravljalcu sodov;
3. za 50%
pri žigovini po členih 7. in 8. te tarife, kadar dajo ustanove, naštete v točki 1. tega člena, na razpolago kontroli mer svoje aparate, prostore in postrežbo, da izvrši pregled in žigosanje plinomerov in vodomerov, ki so last zasebnih strank.
Pripomba 1. Popust po točki 3. se dovoljuje samo v primerih, če so merila in merilne priprave, predložene v pregled in žigosanje, izdelane ali popravljene v podjetju, pri katerem je stalna ali občasna postaja za kontrolo mer;
Pripomba 2. Popust po točki 3. se dovoli samo po predhodni odobritvi ministra za trgovino in industrijo ob pogojih, ki se predpišejo in ki veljajo samo za plino-mere in vodomere, ki so last ustanov, naštetih v točki
1.	tega člena.
VIII.	Povračilo žigovine in drugih pristojbin.
Clen 20.
Do povračila žigovine in drugih pristojbin, plačanih po	tej	tarifi	(členi 2. do 13.), imajo pravico	stranke, ki
so	plačale, samo v teh-le primerih:
1.	če se	ni izvršil službeni posel, ki se	je plačal;
2.	če se	je po strankini ali uslužbenčevi	pomoti pla-
čala višja žigovina, pristojbina ali ležarina, ko je bilo treba;
3. v vseh primerih, naštetih v členu 18., v katerih se je žigovina plačala vnaprej.
* Člen 21.
Prošnje strank za povračilo plačil po Členih 2. do
13.	te tarife se predlože po uradu, ki jjb je pobral, ministrstvu za trgovino in industrijo (osrednji upravi za mere in dragocene kovine). Prošnje se obravnavajo samo tedaj, a) če se priloži prošnji pobotnica dotičnega oddelka kontrole mer o izvršenem plačilu in b) če se vloži prošnja tekom 30 dni, računši v primeru točk 1. in 2. člena 20. od dneva plačila, v primeru točke 3. člena 20. pa od dneva, ko so se predložila v pregled merila, merilne priprave itd.
IX.	Delovni čas uslužbencev.^
Člen 22.
' Pri poslu na mestu samem so uslužbenci vezani, neglede na to, da-li se ta posel vrši v območju ali zunaj
območja stalnega sedeža urada, največ na osemurno delo Vendar ne smejo delati pred 8. niti po 18. uri.
Prednje ne velja za pregled meril državnih, odnosno zasebnih železniških podjetij; v teh primerih mora uslužbenec, svoj osemurni delovni čas prilagoditi železniškemu voznemu redu.
X.	Končne odredbe.
Člen 23.
Ta tarifa dobi moč po razglasitvi v »Službenih no-vinah« dne 1. januarja 1932.
S tem dnem prestanejo veljati tarife, izdane pod številkama 599 in 600 od 10. septembra 1928. (»Službene novinec od 26. septembra 1928. številka 223/LXXlI)* z izprcmembo od 20. decembra 1928., številka 2151 (»Službene novine« od 26. decembra 1928., številka 301/XCVII1).
V Beogradu, dne 5. decembra 1931., številka 7577/931.
Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r.
Minister za finance dr. Mil. Djordjevič s. r.
109
Razpis.
Odločba o prepovedi izvoza orehovih
debel.
Ministrski svet je sklenil pri svoji seji z dne 17. februarja 1932. na osnovi člena 13. v predlogu zakona o obči carinski tarifi to-le:
»Rok, določen za to, kdaj naj stopi izvozna prepoved orehovih debel iz točke 2. odločbe št. 42.921/1V z dne 15. decembra 1931. v moč, se podaljša do dne 24. marca tega leta.«
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 17. februarja 1932.; št. 5072/IV.
199.
Pojasnilo
glede zavarovanj v naši državi.f
Gospod minister za finance je izdal pod št. II—5777 z dne 3. februarja 1932. naslednje pojasnilo k odločbi št. 11-145.373 z dne 31. decembra 1931-:+f
1.	Odredba iz točke 1. odločbe št. II—145.373 z dne 31. decembra 1931. (»Službene novine« št. 9 z dne 13. ja-
* Tarifo glej »Uradni list« štev. 332/98 iz leta 1928.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	februarja 1932., št. 40/XVI/115. — Glej »Službeni list« št. 78/6 (II.) iz 1. 1932.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. februarja 1932., št. 37/XV/107.
Jf »Službeni listji ŠL 74/6 iz 1. 1932,
\
nuarja 1932.) obsega vse vrste zavarovanja razen prevoznega zavarovanja in zavarovanja denarnih pošiljk in pošiljk vrednostnih papirjev.
2.	Odredba iz točke 3. omenjene odločbe se mora razumeti tako, da se tako osebe kakor tudi imovina, ki se nahaja na ozemlju kraljevine Jugoslavije, ne smejo zavarovati pri zavarovalnih družbah, ki jim ministrstvo ; za trgovino in industrijo ni odobrilo poslovanja v naši državi.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za državno računovodstvo in proračun v Beogradu, dne
5.	februarja 1932.; št. 5777.
200.
Telefonski promet.*
i.
Telefonski promet Jesenice na Gorenjskem— Bistrica v Rožu (Feistritz im Rosentaie, Avstrija).
Minister za promet je odobril z odločbo P. T. št. 1437 z dne 5. februarja 1932., da se vzpostavi telefonski promet Jesenice na Gorenjskem—Feistritz im Rosentaie (Avstrija), ki se sme pričeti dne 20. februarja 1932.
Taksa za navaden pogovor po enoti triminutnega pogovora znaša 1-50 zl. fr.
Iz ministrstva za promet — telegrafsko-telefonskega oddelka, dne 6. februarja 1932.; P. T. br. 1437.
II.
Telefonski promet Maribor—Nachod (češkoslovaška).
G. minister za promet je izvolil z odločbo P. T. br. 4616 z dne 31. januarja 1932. odobriti, da se vzpostavi telefonski promet Maribor—Nachod (Češkoslovaška), ki se sme pričeti dne 10. februarja 1932.
Taksa za navaden razgovor po enoti triminutnega pogovora znaša 4-35 zl. fr.
Iz ministrstva za promet — tele^rafsko-telefonskega oddelka, dne 3. februarja 1932.; P. T. br. 4616.
III.
Zvišanje takse v telefonskem prometu Gornja Radgona—Reka (Fiume, Italija).
G.	minister za promet je z odločbo P. T. br. 114.038 z dne 31. januarja 1932^ izvolil odobriti, da se izza dne
10.	februarja 1932. taksa za navaden pogovor Gornja Radgona—Fiume (Italija) zviša in da se pobira po enoti triminutnega pogovora 2’55 zl. fr. namesto 2’25 zl. fr.
Iz ministrstva za promet — telegrafsko-telefonskega oddelka, dne 2. februarja 1932.; P. T. br. 114.038.
201.
Razpis.
Odločba o izpremembi štev. 39. in 31. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
Ministrski svet je odločil pri svoji seji z dne 13. februarja 1932. na osnovi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi tako-le;
1. Številki 30. in 31. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpreminjate in se glasite: >30 Oljnati plodi: repica, kitajska oljnata redkev, bukov žir in drugi
oljnati, drugje neimenovani plodi prosto presto 31 Oljnato semenje:
1. Solnčnično..................prosto	prosto
2. Sezamovo, makovo in	bučje	.	.	prosto	prosto
3. Bombaževo, laneno, konopljeno
in ricinovo.................prosto	prosto.«
2. Ta odločba stopi	v	moč	na	dan, ko se razglasi v
»Službenih novinah«.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 13. februarja 1932.; št. 4827/IV.
(Ta razpis je objavljen v št. 36. z dne 16. februar-'' ja 1932., katerega dne je stopil v moč.)
202.
III.	No. 2026/1.
Popravek k zakonu o lovu.
V tem zakonu, objavljenem v 7. kosu »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne
27.	januarja 1932. pod št. 84, se mora v § 113. prva vrsta
2.	odstavka pravilno glasiti takole:
»Z dnem, ko dobi ta zakon obvezno moč, prestanejo ...«
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. februarja 1932.
Za bana, pomočnik dr. Pirkmajer s. r. y
Banove uredbe.
203.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No 31527/1.
Objava.
Občina Čermljenšak, v srezu mariborskem, levi breg, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od ICO 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 sadnega mošta Din 5‘—,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17.	februarja 1932., št, 37/XV/110,	1	17.	februarja 1932., št. 37/XV/105.
č) od goveda nad 1 letom Din 10'—,
d)	od prašičev Din 5-—
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1932.
II.	No. 4208/1.
Objava*
Občina Dolič, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	50'—,
c) od bil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. februarja 1932.
II.	No. 31.174/1.
Objava.
Občina Gočova, v srezu mariborskem, levi breg, bo pobirala v letu 1932. naslednji občinski trošarini:
a)	od	100	1	vina Din	50’—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. februarja 1932,
H.	No. 29944/1.
Objava.
Občina Hermanci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932,
II.	No. 1570/2.
Objava.
Občina Horjul, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 piva Din 50*—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8-—,
č) od goveda nad 1 letom Din 15’—
d) od .goveda pod 1 letom Din 10*—v
e) od prašičev Din 10’—,
f) od drobnice Din 3—,
• g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. februarja 1932.
II.	Na 3758/1.,
Objava.
Občina Jurklošter, v srezu laškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932, naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din ISO-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din lOO'«^,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 25'—,
e) od goveda nad 1 letom Din 15’—,
f) od goveda pod 1 letom Din 15'—,
g) od prašičev Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
II.	No. 31.140/1.
Objava.
Občina Kog, v srezu ptujskem, bo pobirala v letu 1932. naslednji občinski trošarini:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 piva Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
II.	No. 2177/1.
Objava.
Občina Krtina, y srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50’—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, i ruma in konjaka Din 5-—.	'	-
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. februarja 1932,
II.	No. 29.822/1.
Objava.
Občina Lahonci, v srezu ptujskem, bo pobirala v letu 1932. občinsko trošarino: j od 100 1 vina Din 50-—,
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II.	No. 30504/L	i	.....
Objava.
Občina Logarovci, v srezu 1 j u tomersko-radgonskem, bo	pobirala v	letu 1932.	naslednje občinske	trošarine:
a) od 100	1 vina Din	100"—,
b) od 100	1 vinskega	mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava	Dravske banovine v	Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II.	No. 30326/1.
Objava.’
Občina Loka, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od neva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100	1 vina Din	100—
b) od 100	1 vinskega	mošta Din 100* ,
o)	od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, -ruma in konjaka Din £•—,
č) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
d) od goveda pod 1 letom Din 5-—,
e) od prašičev Din 5-—,
f) od drobnice Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. februarja 1932.
II.	No. 2554/1.
Objava.
Občina Luče, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50’—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, Zganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. februarja 1932.
II.	No. 30421/1.
Objava.
Občina Lukavci, v srezu ljutomerskem-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	75'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	75'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
II.	No. 2782/1.
Objava.
Občina Preddvor, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v Službenem listu v 1. 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	100—,
c) od	100	1	piva Din	50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. februarja 1932.
.11. No. 145/2,	.
Objava.
II.	No. 31.137/1.
Objava.
Občina Savci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednji občinski trošarini:
a) od 100 1 vina Din 75—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
II.	No. 30328/1.
Objava.
Občina Sp. Ložnica, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
II.	No. 31530/1.
Objava.
Občina Sv. Anton v Sl. gor., v srezu mariborskem, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 l vina Din 80’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 piva Din 25'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 1'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II.	No. 30619/2.
Objava.
Občina Šentovec, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75‘—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
II.	No. 30372/1.
Objava.
Občina Špičnik, v srezu mariborskem, levi breg, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od goveda nad 1 letom Din 20'—,
c) od goveda pod 1 letom Din 15"—,' č) od prašičev Din 10'—
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13, februarja 1932,
Občina Radoviča, v srezu Metlika, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—
c) od 100 1 piva Din 100-—,
č) od goveda nad 1 letom Din 20‘—,	^
d) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
e) od prašičev Din 5—,
f) od drobnice Din 2*—.	'
Kraljevska banska uprava Dravske banovine V Ljubljani, dne IZ, lelwttaH|tjaš2,
S
II.	No. 28444/3.
Objava.
Občina Št. Janž pri Dravogradu, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 65*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 65—,
c) od 100 1 piva Din 50*—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja,
d) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15’—,
!) od prašičev Din 10*-
g)	od drobnice Din 5*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II.	No. 31132/1.
Objava.
Občina Št. Peter v Sav. dol., v srezu celjskem, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	25*—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	25*—,
c)	od	100	1	piva Din	25*—,
č)	od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6*—,
e) od 100 1 sadnega mošta Din 10*—,
f) od goveda nad 1 letom Din 25*—,
g) od goveda pod 1 letom Din 15*—,
h) od prašičev Din 15*—,
i) od drobnice Din 5*—,
j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1932.
II.	No. 29533/2.
Objava.
Občina Teharje, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25*—, >
c) od 100 1 piva Din 50*—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—,
d) od 100 kg izvlečkov esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 200-—,
e) od 100 1 sadnega mošta Din 10*—,
f) od	goveda nad 1	letom	Din	20-—,
g) od	goveda pod 1	letom	Din	10-—,
h) od	prašičev Din	10—,
i) od	drobnice Din	3*—.
j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. februarja 1932.
II.	No. 4950/1.
Objava.
Občina Trata, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	150*—,
b) od	100	1	vinskega	moštp	Din	150*—,
c) od	100	1	piva	Din	50*—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6*—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15*—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10*—,
f) od prašičev Din 10'—,
g) od drobnice Din 2*50,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 12*50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1932.
II.	No. 4184/1.
Objava.
Občina Velika Nedelja, v srezu Ptuj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75*—,
c) od 100 1 piva Din 25*—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Siska In zalaga: tiskarna »Merkur« s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar MicMlek v Ljubljani.
SLUŽBENI USI KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BAK0VŽ1SE
Priloga k 16. kosu letnika III. z dne 27. februarja 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V-No. 138/11-1932.	733—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradbena dela v odseku med kin 52—339 in Km 54_868 banovinske cestne proge Ljubljana—Litija—Radeče
K javno pismeno ponudbeno licitacijo n» dan 10. marca 1932. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki
proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tekn. oddelku v Ljubljani, II. nadstr. soba stev. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoie odobrenega proračuna, ki znaša Din ;'/6.889'99 (devet sto sedemdeset šest bsoč osem sto osemdeset devet dinarjev 99/100).
Podrobnosti razpisa so razvidne iz Oglasa o licitaciji v »Službenih novicah« in ua razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 18. februarja 1932.
❖
No. 75/18/32.	815 3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddaje delnih regulacijskih del Ljubija-dice v Ljubljani
javno p smeno ponudbeno licitacijo da dan 21. marca 1932. ob 11. uri dop.
^ prostorih hidrotehničnega odseka kr. bonske uprave v Ljubljani. Pojasnila /b ponudbeni pripomočki se proti planil napravnih stroškov dobivajo med bradnimd urami Stari trg 34/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta * odstotkih (tudi z besedami) na vsote ?dobrenega preračuna, ki znaša 3 milijone 34.240 Din 93 p.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz Oglasa o licitaciji v »Službenih novi-bah<;
in na razglasni deski tehničnega °ddelka.
^alj. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. februarja 1932.
*• No. 1775/1.
Razpis.
, 783
Na osnovi § 31. zakona o banski upra-in § 43. zakona o zdravnikih se raz-’ ije pri javni bolnici v Brežicah služ-sckundarija s plačo banovinskega
uradniškega pripravnika mesečnih Din 1550.
Prosilci. za to mesto morajo izpolnjevati pogoje po §§ 3. in 4. zakona o uradnikih in dokazati, da so dovršili zdravniško pripravljalno službo.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je vložiti najkesneje do
8.	marca 1932. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, oddelku I.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
Ljubljana, dne 20. februarja 1932.
I. No. 1776/1.
*
Razpis.
785
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi in § 43. zakona o zdravnikih se razpisuje pri javni bolnici v Celju služba sekundarija s plačo banovinskega uradniškega pripravnika mesečnih Din 1550.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje no §8 3 in 4. zakona o uradnikih in dokazati, da so dovršili zdravniško pripravljalno službo.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je vložiti najkesneje do
8.	marca 1932. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, oddelku I.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
Ljubljana, dne 20. februarja 1932.
I.	No. 1021/2.
*
Razpis.
784
Na podstavi pooblastila ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje z dne 8. februarja 1932, S. br. 1731, in § 43. zakona o zdravnikih, se razpisujeta pri cbči državni bolnici v Ljubljani dve mesti sekundarnih zdravnikov s plačo uradniškega pripravnika.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih predpisujeta §§ 3. in 4. zakona o uradnikih za sprejem v državno službo, in morajo dokazati, da so dovršili zdravniško pripravljalno službo (staž).
S kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je predložiti najkesneje do 8. marca 1932. pri kraljevski banski upravi, oddelek I. v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
Ljubljana, dne 20. februarja 1932.
I.	No. 9625/4.
; 786
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v splošni bolnici v Mari-
boru služba banovinskega lekarnarja. Rolnični lekarnar mora imeti kvalifikacijo za samostojno voditev lekarne (§ 6. zakona o lekarnah, odnosno § 20. zakona o bolnicah).
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo in dokazati, da so upravičeni za samostojno voditev lekarne.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je vložiti najkesneje do 7. marca
1932.	pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska nprava Dravske banovine,
Ljubljana, 19. februarja 1932.
I.	No. 1885/1.
739
Razpis.
Na podstavi § 31. zakona o banski upravi in § 43. zakona o zdravnikih se razpisujejo službe banovinskih zdravnikov združene zdravstvene občine Gornja Lendava, s sedežem v Gornji Lendavi, (srez Murska Sobota), Loče, s sedežem v Ločah, in Vitanje, s sedežem v Vitanju (obe poslednji v .srezu Konjicah).
Banovinskemu zdravniku pripada plača uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvarija razporejena od VIII. položajne skupine, t. j. Din 1450-— (III. draginjski razred) in potna povprečnina, ki znaša za združeni zdravstveni občini Gornja Lendava in Loče letnih 6600'— Din, za Vitanje pa letnih 7800-— Din.
Prosilci za ta mesta morajo ustrezati pogojem, ki jih predpisujeta §§ 3. in 4. zakona o uradnikih za sprejem v državno službo, in morajo dokazati, da so dovršili zdravniško' pripravljalno službo (staž) in da imajo vsaj 6 mesecev bol-nične prakse iz porodništva.
S kolkom za Din 5’— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je vložiti naj-kesneje do 10. marca 1932. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, oddelek I. v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine,
v Ljubljani, dne 24. februarja 1932.
VI No. 6003/1.	788
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Černelč Stanko, zdravnik ▼ Lfub-ljani, je bil vpisan v imenik zdravniške' zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
V Ljubljani, dne 17. februarja 1932.
Stran 98.
I'------------------------------
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
U 26/31.	825
V imenu Njega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 31. decembra 1931., U 26/31, da je Leben Marija, rojena 23. maja 1876. v Tupaličah, pristojna v Šenčur, srez Kranj, po poklicu trgovka v Šenčurju št. 62, kriva prekrška po čl. 6. zakona o pobijanju draginje živ-ljenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da dne
19.	decembra 1931. v svoji prodajalnici v Šenčurju ni imela niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznih živ-Ijenskih potrebščin tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bila obsojena s cit. sodbo v zvezi s sodbo deželnega kot | prizivnega sodišča v Ljubljani po čl. 6. j navedenega zakona z uporabo § 261. a. k. z. na 260 Din denarne kazni, mesto katere v primeru neizterljivosti nastopi kazen 2 dni zapora, in po § 389. a. k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega j postopanja in event. izvršitve kazni.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. III., dne 22. februarja 1932.
! U 27/31.	824
V imenu Njega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 31. decembra 1931., ^da je Sajovic Ciril, rojen 7. julija 1903. 'v Velesovem, po poklicu posestnik in trgovec v Velesovem št. 47, kriv prekrška po čl. 6. zak. o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne J špekulacije, storjenega s tem, da dne
21.	decembra 1931. v Velesovem v svoji prodajalnici ni imel rTiti sumarno niti podrobno označenih cen življenskih potrebščin tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.	-
Padi tega je bil s cit. sodbo v zvezi s sodbo deželnega kot prizivnega sodišča v Ljubljani obsojen po čl. 6. navedenega zakona z uporabo § 261. a. k. z. na 46(1 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni na dva dni zapora, in po § 389. a. k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in even-tua'ne izvršitve kazni.
' Okrajno sodišče v Kranju, odd. III., dne 22. februarja 1932.
•j.
! U VII 57/31—4.*	761
Razglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 10. decembra
1931.,	da je Žan Ivan star 35 let, po poklicu mesar v Ljubljani, Bohoričeva ulica 11, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem,, d a kot mesar, ki je dne
23.	novembra 1931 v Ljubljani na stoj-
nici prodajal življenske potrebščine na trgu, ni označil podrobno cene masti.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 12 ur zapora in na 50 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti spremeni v nadaljnjo kazen 1 dan zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIL, dne 29, decembra 1932.
•j;
C 42/32—7.	821
Oklic.
Tožeča stranka Tvrdka J. Maček, konfekcija, Ljubljana, Aleksandrova eesta št. 12, zastopana po dr. Krejči Viljemu, odvetniku v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki 1. Quidenus Rudolfu, bivšemu ravnatelju podjetja »Mlinostav« v Škofij Loki, 2. Quidenus Zofiji, soprogi prvoimenovanega, radi plačila zneska Din 2.030'— s pripadki k opr. štev. C 42/32—7 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 8. marca 1932. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št, 2, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja skrbnikom na čin g. Hermann Franc, upok. mornariški podčastnik v Puštalu, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. II., dne 22. februarja 1932.
*
C 1032—1.	791
Oklic.
Lavrenčič Alojzij, trgovec v Cerknici, je vložil zoper Istenič Franceta, posestnika v Cerknici št. 114, tožbo radi Din 6078-50 s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 24. marca 1932. ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 1.
Ker je bivališče tcžene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika Lovrenc Premrov, finančni upokojenec v Cerknici.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II., dne 22. februarja 1932.
C IV 5/32—2.	792
Oklic.
Tožeča stranka >Diabolo Separator« d. d. Zagreb je vložila proti toženi stranki Tomažič Regini, trg, pomočnici v Mariboru, Tattenbachova ulica, radi nedopustnosti izvršbe k opr. št. C IV 5/82 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 25. marca 1932 ob devetih dop. pred tem sodiščem v izbi štev. 27 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke Tomažič Regine neznano, se postavlja gosp. dr. Logar Fr. pr. pr. pri okrožnem sodišču v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 15. februarja 1932.
C 125/32.	772
Oklic.
Tožeča stranka Kreditna zadrega v Murski Soboti je vložila proti toženi stranki Galu Kolomanu v Krplivniku radi 9620 Din k opr. št. C 125/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 8. aprila 1932. ob 11. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Škerlak Vladimir, odvetnik v Murski Soboti;, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevar-varnost in stroške, dokler ne nastop1 sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. Po dne 13. februarja 1932,
*
C 289/32 in C 238/32.	774
Oklic.
Tožeča stranka Lebar Terezija v KrO* cih je vložila proti toženi stranki Vogrih’ čiču Štefanu v Krncih, sedaj v Amerik1« radi 5365‘50 Din in 10.65650 Din k Qpr< št. C 239/32 in C 238/32 tožbi.
Narok za ustno razpravo se je določi* na 8. aprila 1932, ob 10. uri dop. pr^ tem sodiščem v izbi št. 23, razpravhA dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke znano, se postavlja g, dr, Skerlak Via* dimir, odvetnik v Murski Soboti, za skrb* nika, ki jo bo zastopal na njeno nevari varnost in stroške, dokler ne nastop1 sama ali ne imenuje pooblaščenca.^ Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. dne 13. februarja 1932.
C 123/32.	775
Oklic.
Tožeča stranica Jakič Emerik in fec Katarina, pos. v Markovcih, je vibi žila proti toženi stranki ležeči zapuščini po pok. Bokan Evi, pos. v Markovcih« radi opravičene predznambe k oprav, štev. C 123/32 tožbo.	.
Narok za ustno razpravo se je določi* na 8. aprila 1932. ob devetih pred t«111 sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvo* rana.	..
Toženi stranki se postavlja g. M6*11’ mauer Janez, pos. v Markovcih št. 81« ** skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno h®T varnost in stroške, dokler ne nastop1 sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 13. februarja 1932.
*
Amortizacija.
Na prošnjo Petovarja Lovra, posestnika in narodnega posl. v Ivanjkovci^« za nedl. Rajha Milana, Mirka, Duš&n*j Katike in Nade ter Marte in kot poobW£ ščenec Boksa Jožeta in Kristine« Jj® uvede postopanje v svrho amortizer sledečih vrednostnih papirjev, ki jih J® prosilec baje izgubil, ter se njih im*j‘ nik poživlja, da uveljavi tekom 6 nl®8 I cev počenši od 7. decembra 1931.
Pravice. Sicer bi se po poteku tega roka preglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
. 1. Vlcžna knjižica št. 5920, glaseča na lnje nedl. Rajha Milana, Marie, Borisa, Mirka, Dušana, Katinke in Nade;
2.	vložna knjižica št. 5779, glaseča se na ime Bo-kša Jožefa in Kristine. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. I., dne 21. februarja 1932.
T III 13/32—2.	771
Amortizacija.
Na prošnjo Oswatitsch Maksa, trgovca v Celju, se uvede postopanje za amorti-^cijo spodaj navedenega vrednostnega Papirja, ki ga je prosilec baje izgubil, j? se njegov imetnik pozivlje, da uve-ijavi tekom 6 mesecev, počenši od
26.	februarja 1932. svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka preglasilo, da je vrednostni papir brez moči.
Oznamenilo vrednostnega papirja: Za-varovalna polica zavarovalne družbe ^Herceg-Bosna« v Ljubljani št. 11.248, 2ivot št. 1381 za znesek 50.000 Din, glaseča se na ime Oswatitsch Maks. Okrožno sodišče v Celju* odd. III., dne 16. februarja 1932.
Nc I 404/32—3.	770
Amortizacija.
.Na prošnjo Kovačič Ljudmile, posest, hčere v Pijovcih št. 11, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da Uveljavi tekom 6 mesecev po objavi tega °klica v ^Službenem listu« svoje pravi-C6> sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez ttoči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: 'ložna knjižica Hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah, št. 4153, v vredni 6018 Din 40 p, glaseča se na ime: Kovačič Ljudmila.
Okrajno sodišče r Šmarju pri Jelšah, odd. I., dne 19. februarja 1932.
•g.
A 144/31-26.	764-3-1
Poklic dediča neznanega bivališča.
.Ferlan Ivana, posestnica v Grabono-skem vrhu, občina Cogetinci, je dne 23. JUarca 1931. umrla. Poslednja volja se ni hašla.
p Glasom smrtovnice občinskega urada V°getinci prideta v poštev poleg drugih dedičev tudi Ferlan Alojz in Franc kot dediča.
Ker njuno bivališče sodišču ni znano, °e pozivljeta, da se tekom enega leta I? danes naprej zglasita pri tem sodi-Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z j^podom Poljancem Ljudevitom, porotnikom v Cogetincih, ki je postavljen j? skrbnika odsotnih Ferlan Alojza in fUflca.
Okrajne sodišče Sr. Lenart,
\.dne 17. februarja 1932. ^
A VIII 767/31-3.	782
Poklic dediča neznanega bivališča.
Šetina Franc, posestnik v Zbiljah št. 14, je dne 27. oktobra 1931 v Zbiljah št. 14 umrl. Poslednja volja se ni našla.
Šetina Valentin, rojen 14. februarja 1890, čigar bivališče v Ameriki sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka obravnavala se bode zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Benkovič Ivanom, ki se je postavil za skrbnika odsotnega Šetiue Valentina.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 10. februarja 1932.
-j-
T III 15/32—2.	790
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Šuster Valentin, roj. 18. januarja 1892 in pristojen v občino Kalobje, r. k., oženjen, stanujoč nazadnje v Št. Lovrencu pod Prožinom, je pred 24 leti odrinil iz imenovane občine proti Zagrebu in se odslej ni več javil svoji družini, oziroma sploh nikomur.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1. zak. z dne 31. marca 1918, št. 128 drž. zak., se uvede na prošnjo Šuster Frančiške, delavke, Zagrad št. 51, postopanje za proglasitev mrtvim in se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sedišču.
Šušter Valentin se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 20. aprilu 1933 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 22. februarja 1932.
E 2867/31—11	794
Dražbeni oklic in poziv k napovedi
Na predlog zahtevajoče stranke dr. Antona Božiča, odv. v Celju, bo dne 15. marca 1932 ob deveti uri, pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemlj. knjiga k. o. Višnja-vas vi. št. polovica 167: a) hiša, b) gospodarsko poslopje in kozolec, c) zemljišča (travniki, njive, pašniki, gozd), č) pritikline.
Cenilna vrednost: ad a) Din 8000, ad
b)	Din 10.000, ad c) Din 42.237 80, ad č) 4550; skupaj Din 64.887‘80.
Zavezani stranki lastna polovica znaša torej 32.443 90.
Najmanjši ponudek: Din 21.629-27.
Vadij znaša 3244-39 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Višnjavas, vi. st. 167, spadajo sledeče pritikline: dva vola, en voz, ena slamoreznica, ena samokolnica, dva soda po 140 1, eno lesena volovska oprema in več manjšega gospodarskega orodja v cenilni vrednosti 4550 Din,	^
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 1. februarja 1932.
*
E 1083/31.	772
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. marca 193 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin:
tol o vica posestva zemljiška knjiga k. o.
miklavž, vi. št. 82.
Cenilna vrednost: Din 3660'80.
Najmanjši ponudek: Din 2441-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ne^-emičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko,
dne 19. februarja 1932. I
H5
E 508/31-6.	795
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. marca 193 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Preloka, vi. št. 62, 316, /4 322, J4 338.
Cenilna vrednost: 21.992 Din 14 para.
Vrednost pritikline: Din 1310-—.
Najmanjši ponudek: 14.661 Din 44 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 17. februarja 1932.
E 819/31—5.	796
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. marca 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: na pol lesena, pol zidana hiša z gospodarskim poslopjem, 5 njivskih, 5 travniških, 1 gozdna, 1 vrtna in 1 stavbna parcela zemljiška knjiga Sp. Razbor, vi. št. 40 in 57.
Cenilna vrednost: Din 24.684'30.
Vrednost pritikline: Din 2500-—.
Najmanjši ponudek: Din 16.456-20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slovenjgradec,
dne 19. februarja, 1932,
E 867/31—9.
76:3
Dražbeni oklic.
Dre 3 0. marca 1 932. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemlj. knj. Babni vrt, vi. št. 111, pare. št. 728 hiša z gospodarskimi poslopji, parcele 727 njiva, 729 vrt, 730/2 travnik, 867 njiva, 1061 gozd, 996 njiva, 997 travnik, 1088 gozd, 1090 gozd in 726 vrt.
Cenilna vrednost: 52.125 Din 50 p.
Vrednost pritikline: Din 1650'—.
Najmanjši ponudek: 35.050 Din 32 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na, dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 17. februarja 1932.
*
E 784/31-5.	797
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: hiša z gospodarskim poslopjem, 2 stavbni, 1 vrtna, 3 njivske in 2 travniški parceli: zemljiška knjiga Šmartno, vložna štev. 151.
Cenilna vrednost: Din 301.991'—.
Vrednost pritikline: Din 3660-—.
Najmanjši ponudek: Din 201.327-33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slovenjgradec,
dne 22. februarja 1932.
*
E 591/31-6.
798
Dražbeni oklic.
Dne 1. aprila 193 2. dopoldne ob p o 1 e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Šedun, vložna štev. 107.
Cenilna vrednost: Din 13.019‘62.
Najmanjši ponudek: Din 8679-64.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
\ dne 19. februarja 1932. J
E 771/31—10.	827
Dražbeni oklic.
Dne 5. aprila 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Lambert, vi. št. 3.
Cenilna vrednost: Din 9.450-—. Pri tem vložku je vknjiženo stvarno breme preživitka in drugih izgovoril za Vozelj Frančiško roj. Baš ocenjeno na Din 11.500-—.
Najmanjši ponudek: Din 6.301-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, dne 19. februarja 1932.
*
E 12/32—8.	818
Dražbeni oklic.
Dne 6. aprila 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Obrh, vi. št. 45, 251.
Cenilna vrednost: Din 19.924-95.
Najmanjši ponudek: Din 13.283-30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II., dne 19. februarja 1932.
*
E 1238/31—9.	828
Dražbeni oklic.
Dne 6. aprila 1932. dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin pare. št. 1178/10 hiša, 1178/10 drvarnica, 1178/5 vrt, zemljiška knjiga Stražišče, vi. št. 57.
Cenilna vrednost: Din 42.760-—.
Najmanjši ponudek: Din 28.506-66.
Pravice, ki bi ne .pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kranj, dne 24. februarja 1932.
E 1173/31-8.	799
Dražbeni oklic.
Dne 6. aprila 193 2. dopoldne ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Drulovka, vi. štev. 35, pare. št. 52/1 hiša s hlevom in svinja-
kom, 51 vrt, 98/1 gozd, 368 travnik, 4‘ pašnik, 2562 njiva.
Cenilna vrednost: 8119 Din 85 p. Vrednost pritikline: Din 430'—. Najmanjši ponudek: Din 5412-—- ^ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat* glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 22. februarja 1932 *
E IX 2180/31—31.	800
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1 932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem s°j dišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin-zemljiška knjiga d. o. Lehen, vi. št. 1-Cenilna vrednost: Din 924.219,30. Vrednost pritikline: Din 36.800'—, ** je navedena v gornji cenilni vrednosti-Najmanjši ponudek: Din 616.146-20^
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je ngbit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 10. februarja 1932.
E 15/32-5.	^	S20
Dražbeni oklic.
Dne 15. aprila 1932. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem s0?1] šču v sobi št. 1 dražba nepremičnin-zemljiška knjiga Jazbina, vi. št. 11. Cenilna vrednost: Din 91.619-50. Vrednost pritikline: Din 13.310	.,
Najmanjši ponudek: Din 61.080	-.
Vadij: Din 9.162-—.	~
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja n dražbeni oklic, ki je nabit na uradu deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Prevalje, dne 20. februarja 1932.
on 2
E 54/32-8.	„
Dražbeni oklic.
Dne 16. aprila 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnih-zemljiška knjiga Partinje, vi. št. 116-Cenilna vrednost: Din 21.028-— Najmanjši ponudek: Din 14.018-66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz benem naroku pred začetkom dražb , sicer bi se ne mogle več uveljavlja glede nepremičnine v škodo zdražitelj > ki je ravnal v dobri veri.	-
V ostalem se opozarja na dražbe*1 oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart, dne 17. februarja 1932.
Konkurzni razglasi
s 14/31—102.	781
230.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Lajovic Maks, trgovec z mešanim blagom v Litiji.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. S 14/31—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 169 k. z. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1932.
S 6/32—2.	778
231.
Kon’ urzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Jezeršek Ludvika, trgovca na Javorniku 160.
Konkurzni sodnik dr. Bregar Stanko, starešina okrajnega sodišča v Kranjski gcri.
Upravnik mase dr. Štempihar Ivan, odvetnik na Jesenicah.
Prvi zbor upnikov pri sodišču v Kranjski gori dne 2 9. februarja 19 3 2. ob enajstih.
Oglasitveni rok do 2 7. marca 1932. na sodišče v Kranjski gori.
Ugotovitveni narok pri sodišču v Kranjski gori 5. aprila 1932 ob enajstih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. februarja 1932.
•J;
Sa 19/32—2.	’	762
232.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Zečiroviča Alija, slaščičarja v Mursiki Soboti, Aleksandrova eesta.
Poravnalni sodnik: dr. Šumenjak Slavko, starešina okrajnega sodišča v Murski Scboti.
Poravnalni upravitelj: dr. Valyi Aleksander, advokat v Murski Soboti.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 23. marca 19 3 2. ob enajstih.
Rok za oglasitev do 18. marca 1932. Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. ■ Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. februarja 1932.
Sa 7/32-2.	780
233.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Weit Vinka, čevljarskega mojstra v Domžalah, Ljubljanska cesta 95.
Poravnalni sodnik Hutter Ivan, starešina okrajnega sodišča v Kamniku.
Poravnalni upravnik dr. Janežič Konrad, odvetnik v Kamniku.
Narok za sklepanje poravnave pri °krajnem sodišču v Kamniku dne 31. marca 193 2. ob desetih.
Rok za oglasitev do 2 6. marca 1932 1&a sodišče v Kamniku.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
'N dne 20. februarja 1932.
Sa 6/32—5.	803
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o imovini Brliča Stanislava, neprotokoli-ranega trgovca z mešanim blagom v Stari vasi pri Vidmu.
Poravnalni sodnik: dr. Hočevar Vojteh, starešina okr. sod. v Brežicah.
Ponavnalni upravitelj:	dr.	Zdolšek
Josip, odvetnik v Brežicah.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Brežicah dne 31. marca 1932 ob desetih.
Prijavni rok do 26. marca 1932. Poravnalna kvota: 40% in poroštvo.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. februarja 1932.
*
Sa 8/32—3.*	813
235.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kajfeža Antona, urarja v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 14.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Tominšek Fran, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba štev. 140 dne
2.	aprila 1932. ob enajstih.
Rok za oglasitev do 27. marca 1932. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. februarja 1932.
*
Sa 6/32—2.	779
236.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini tvrdke brata Naglič, izdelovanje in eksport čevljev v Žireh, registrovanih pod isto firmo.
Poravnalni sodnik Premerstein Kajetan, starešina okrajnega sodišča v Logatcu.
Poravnalni upravnik Tavzes Fran, notar v Logatcu.
Narok za sklepanje poravnave pri okraj, sodišču v Logatcu dne 2. a p r i 1 a 193 2. ob desetih.
Rok za oglasitev do 2 7. marca 1932 na okrajno sodišče v Logatcu.
Poravnalna kvota 40%.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932.
*
Sa 9/32—2.	814
237.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Cerar Vilka, urarja v Kamniku, Majstrova ulica 20.
Poravnalni sodnik: Hutter Ivan, starešina okrajnega sodišča v Kamniku.
Poravnalni upravnik: dr. Trampuš Franc, odvetnik v Kamniku.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kamniku dne
5.	aprila 1932. ob desetih,
Rok za oglasitev do 26. marca 1932. pri sodišču v Kamniku.
Poravnalna ponudba: 40% kvota. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III,
dne 23.. februarja 1932.
Sa 41/31—116.	806
238.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Preacem Jakobom, trgovcem z manufakturnim blagom v Mariboru, Gosposka ulica štev. 8, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 8. februarja 1932 sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 10 enakih zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok zapade v plačilo 2 meseca po sklenjeni poravnavi tedaj 8. aprila 1932.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. februarja 1932.
Sa 34/31—54.	805
239.
Potrditev poravnave.
Poravnalna zadeva: Fedran Anton, trgovec z mešanim blagom v Št. Jurjii ob j. ž.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 20. februarja 1932. in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno v celoti 'plačati, ostali upniki pa prejmejo 50% kvoto, plačljivo v 10 mesečnih enakih obrokih, pričenši 60 dni po sprejetju poravnave po upnikih, da k tej poravnavi z 40% pristopi dT. Mikuš, okrožni zdravnik v Vojniku, kot porok in plačnik s posledicami § 60. por. zak.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Ctelju, odd. L, dne 24. februarja 1932.
Sa 29/31—15L	807
240.
Potrditev poravnave.
Poravnalna zadeva: Tvrdka L. Putan, modna trgovina, Celje, Prešernova ulica št. 5; lastnik Putan Adolf — in Putan Justa, žena trgovca v Celju.
Potrjuje se poravnava, ki sta jo sklenili poravnalni dolžnici tvrdka L. Putan, modna trgovina in Putan Justa, žena trgovca v Celju, s svojimi upniki dne
18.	februarja 1932. in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava prvenstveno, v celoti plačati, ostali upniki pa prejmejo 50% kvoto, plačljivo v 16 mesečnih enakih obrokih, pričenši 60 dni po sprejetju poravnave od upnikov, da tej po tvrdki L. Putan sklenjeni poravnavi pristopi Putan Justa, v kolikor ona ni sodolž-nica, kot porokinja in plačnica s posledicami § 60. zak. o prisilni poravnavi izven stečaja.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. februarja 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
'Štev. 521/32.	757
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno licitacijo za prodajo okoli 650 plm v področju šumske uprave v Boh. Bistrici v režiji 1931. izdelanega mehkega tehnično-porabnega lesa, ki se prodaja loko žaga Soteska.
Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1, je vložiti do dne 15. marca 1931. do 11. ure dopoldne pri isti direkciji, kjer se bo tega dne vršila licitacija.
Vsa predmetna pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Boh. Bistrici.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 20. februarja 1932.
' IV. No. 4798.	823
Objava.
Orožni list na ime dr. Perko Milan, (veljaven za nošenje ene lovske puške in enega samokresa, je bil izgubljen in se s tem razveljavlja.
Uprava policije v Ljubljani, dne 23. februarja 1923.
No. 194/1.	776
Razglas.
Čuješu Josipu, rojenemu 22. februarja 1903 v Šmarju pri Jelšah, je s sodbo sreskega sodišča v Šoštanju od 2. decembra 1931. Kps 184/31—21 v smislu § 55. k, z. prepovedano zahajanje v krčmo za dobo enega leta.
Propoved traja do 29. decembra 1932.
Kdor bi imenovanemu v tej dobi postregel z alkoholnimi pijačami, je kazniv po § 268/4 k. z. z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000 Din.
Sresko načelstvo v Slovenjgradcu, dne 17. februarja 1932.
II No. 8053/1.	769
Razglas.
S sodbo okrožnega sodišča v Mariboru, Kzp VII 2290/31, je bilo izrečeno, da ne sme zahajati v krčme od 19. marca 1932. do 19. marca 1935. Budja Metod, rojen 8. aprila 1911. v občini Mala Nedelja, delavec, bivajoč v Moravcih.
Vsakdo, ki bi imenovanemu v tej dobi vede postregel z opojno pijačo, se kaznuje po § 268. k. z.
Sresko načelstvo Ljutomer, dne 17. februarja 1932.
•j*
No. 2823/1.	808
Razglas.
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« štev. 28/125 od 6. februarja 1930.) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slov. gor. z dne 9. februarja 1932. prepovedano Škofiču Karlu, rojenemu dne 4. novembra 1903. v Žikarcih, srez Maribor, levi breg, Dravska banovina, stanujočemu v^ŽLkarcih _št. 45., zahajati s
krčme za dobo 1 leta, to je od 9. februarja 1932. do 9. februarja 1933.
Po § 268. kazenskega zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom.
Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg, dne 18. februarja 1932.
T. No. 187/42.
*
Razglas
832 3—1
o prvi pismeni licitaciji za dobavo lomljenega kamna za regulacijska dela na reki Dravi v občini Stojnci.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek razpisuje v skrajšanem roku prvo pismeno licitacijo za dobavo 730 m3 lomljenega kamna za regulacijska dela na reki Dravi v občini Stojnci, ki se bo vršila v četrtek dne 17. marca 1932. ob 11 uri v pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju.
Pismene ponudbe s kolkom za 100"— dinarjev, glaseče se na dobavo cele potrebne količine z navedbo enotne cene za en kubni meter kamena postavljenega na obali Drave pri km 30.000 in zloženega v pravilne figure morajo predložiti licitanti predsedniku licitacijske komisije najkasneje do 11. ure na dan licitacije v zapečatenem kuvertu z ozačbo: »Ponudba N. N. za dobavo kamna za regulacijska dela na Dravi v občini Stojnci«. Vsi ponudniki morajo izrečno navesti v ponudbah, da so jim znani splošni in posebni pogoji dobave in da se jim podvržejo v celoti.
Pred izročitvijo ponudb morajo licitanti posebej pokazati predsedniku licitacijske komisije potrdilo pristojne davčne uprave, da so poravnali vse državne davke in samoupravne doklade za prvo tromesečje tekočega leta in reverz o položeni kavciji.
Kavcija v višini deset odstotkov od ponujene skupne vsote za dobavo vseh 730 m3 kamena zaokrožena navzgor na 100-— Din se polaga v gotovini v državnih papirjih ali garantnih pismih pri blagajni davčne uprave v Ptuju po predpisih zakona o državnem računovodstvu najpozneje do 10. ure na dan licitacije.
Gradbeno vodstvo za regulacijo Drave si pridrži pravico razpisano količino dobave za 20% zmanjšati ali povečati in dobavitelj je dolžan tako spremenjeno količino dobaviti po ponujeni enotni ceni.
Rok dobave je za eno tretjino količine do 15. aprila, za drugo tretjino do 10. maja in za celo dobavo do 31. maja 1932.
Natančni pogoji dobave so interesentom na razpolago pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru vsak dan v dopoldanskih uradnih urah.
Sresko načelstvo, tehnični razdelek, Maribor levi breg, dne 25. februarja 1932.
I. No. 344.	693	a	2-2
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na državni eesti št 52.
Po nalogu kraljevske banske uprave , Dravske banovine s Ljubljani z dne J
16. januarja 1932., V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izpreir.emb, oziroma dopolnitev, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za razne proge državne ceste št. 52.
Licitacija se bo vršila v pisarni te“' ničnega razdelka v Ljubljani, in sicer dne 22. marca 1932. ob 9. uri dopoldne.
Vse natančnejše podatke glej prilogo objav »Službenega lista« z dne 20. fe' bruarja 1932, št. 14.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 17- februarja 1932.
*
766
Razglas.
Županstvo občine Dobrniče, srez Novo mesto, razpisuje mesto občinske babice s sedežem v Dobrničah.
Letna nagrada znaša Din 1800. Kol-kovane prošnje je vložiti pri županstvu do 15. marca 1932. in jih opremiti z običajnimi dokazili.
Županstvo občine Dobrniče, dne 20. februarja 1932.
Zupan: Grmovšek.
*
777
Opr. št. 2850/23—1931—64.
Razpis.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, bo oddal v svojem zdravilišču Radio-Therma Laško v Laškem dobavo in montažo centralne kurjave in vodovodnih naprav z vsemi pomožnimi zidarskimi deli.
Ponudbe, kolkovane s kolkom Din 100 in z vsemi prilogami naj vlože ponudniki v posebnih zapečatenih ovojih z napisom: »Ponudba za izvršitev centralne kurjave in vodovodnih naprav v Radio-Thermi Laško« v vložišču podpisanega urada v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20 do
15. marca 1932
do 10. ure dopoldne.
Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem razpisnim pogojem, kakor tudi vse naknadno došle ali brzojavno, odnosno telefonsko najavljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Odpiranje ponudb se vrši dne lm marca 1932 ob 10. uri dopoldne v pisarni podpisanega urada, soba št. 200.
Okrožni urad si izrečno pridržuje pravico prosto izbirati izmed prejetih P°" nudb, in to brez ozira na njih višino-Ravno tako si pridržuje pravico razveljaviti licitacijo, ne da bi bil dolžan dajati ponudnikom kaka pojasnila.
Ponudba, kakor tudi vse predpisan® priloge morajo biti spisane na uradnih tiskovinah, ki se dobe v pisarni podpisanega urada Miklošičeva cesta št 20, soba št. 201, proti odškodnini Din 50-~-* Okrožni urad za zavarovan]« del*v«e*\ v Ljubljani,
(Ane 22. februarja 1982.,
Kr/* .705 3—3
Razglas.
Splošna bolnica v Mariboru razpisuje Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. Januarja
1932.,	V. No. 234/1, na podstavi čl. 80. ao 98. zakona o drž. računovodstvu in Pjegovih sprememb, odnosno dopolni-•tev, za dobavo in montažo strojne opre-pri hladilni napravi v splošni bojj-n»i v Mariboru
‘ javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 14, marca .	1982. ob JI. uri dopoldne
v prostorih uprave splošne bolnice v Mariboru. Pojasnila, ofertni pripomočki, načrti, tehnični in splošni pogoji se do-• Pijo med uradnimi urami v pisarni na-yedene uprave proti plačilu stroškov za izdelavo.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotni, uradno odmerjeni Proračunski znesek, ki znaša 99.025-— dinarjev.
Lastnoročno podpisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-— (vsaka priloga s kolkom za Din 2-—), morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo: »Ponudba za dobavo in montažo strojne opreme pri hladilni napravi v splošni bolnici v Mariboru od ponudnika N. N.«, jn sicer v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se Upoštevajo s pogojem, da je ponudnik v njih navedel, da so mu Vsi pogoji »Silani in da jih brez pridržka sprejme.
, Poznejše, nepravilno opremljene in nfiojavne ponudbe se ne bodo uvaže-yale. Vsak ponudnik mora v ponudbi Prečno izjaviti, da v celoti pristaja na v*e splošne in tehnične pogoje ter mora Položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane Din 10.000-—, za inozemce pa vin 20.000-—. Kavcija se mora položiti Pajkesneje na dan licitacije pri blagajni Splošne bolnice v Mariboru bodisi v gotovini ali v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarijem zavodu v smislu čl. 88. zakona o orž. računovodstvu in registriranih v Jnlslu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B. »Pogodbe in nabave«.
Potrdilo o položeni kavciji, potrdilo davčne uprave o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobrene ministrstva zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in Potrdilo pristojne zbornice za trgovino, dbrt jn industrijo, je obenem z vročico ponudbe predložiti odprte pred-Sedniku komisije, odnosno pravočasno Poslati po pošti do pričetka licitacije.
Pooblaščenci morajo predložiti pooblastilo, da smejo zastopati firmo pri «citaeiji.
Kraljevska banska uprava si izrečno Pddržuje pravico, oddati razpisano delo de oziraje se na višino ponujene vsote ®U tudi vse ponudbe odkloniti brez vsa-
ke obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
Uprava splošne bolnice v Mariboru,
dne 16. februarja 1932.
*
Opr. št. 5/10—1932-2.	812
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje radi napredovanja uradovih nameščencev v višje položaje:
1. eno mesto kategorije B položaja IV.
2. dve mesti kategorije B položaja VI. 3- dve mesti kategorije C položaja V.
4. eno mesto kategorije C položaja VH.
5. štiri mesta kategorije C položaja
vin.
6. dve mesti kategorije D položaja IX. Obenem se popolnijo na podstavi gorenjega razpisa izpraznjena službena mesta.
Pogoji za namestitev in službeni prejemki, so razvidni iz službenega pravilnika za nameščence. Razpis teh mest je namenjen napredovanju nameščencev urada, in prošenj zunanjih prosilcev urad ne bo mogel upoštevati.
Lastnoročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami, je vložiti v vložišču urada osebno ali pismeno do vštetega dne
15.	marca 1932. do 12. ure. Resneje došlih prošenj urad ne bo mogel upoštevati.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 23. februarja 1932.
Razne objave
767
Vabilo na XII. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani,
ki se vrši v torek dne 15. marca 1932 ob
desetih dopoldne v sejni sobi zavoda v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50,
z nastopnim
dnevnim redom:
1. Predsednikov nagovor.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1931. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1931.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija.
4. Odobritev bilance za leto 1931. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
5. Predlog glede povišanja delniške glavnice na Din 25,000-000-— in v zvezi s tem glede spremembe § 5. družbenih pravil,
6. Volitev članov upravnega sveta.
7. Volitev članov nadzorstvenega sveta ter njih namestnikov.
Po § 17. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delni-
čarji, ki zalotže vsaj šest dni pred občnim ziborom — najkesneje dne 8. marca 1932 — delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico, pri likvidaturi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, kjer se jim izdado legitimacije.
Posest 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil).
V Ljubljani, dno 23. februarja 1932.
Upravni svet.
❖
811
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani
dne 17. marca 1932. ob 11. uri dopoldne v bančni posvetovalnici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10, z nastopnim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1931, in predložitev bilance ter računa izgube in dobička z dne
31.	decembra 1931.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta
3. Odobritev bilance ter računa izgube in dobička za leto 1931., sklepanje o razdelitvi čistega dobička in o raz-rešnici upravnemu svetu.
4. Volitev upravnega sveta.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Slučajnosti.
Delničarji, ki se žele udeležiti obč-.nega zbora, naj polože 8 dni pred zbo-irovanjem vsaj 5 delnic ali pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani, ali pri njenih podružnicah na Bledu, v Celju, Djakovu, Kočevju, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Somboru, Splitu in Šibeniku. Na občnem zboru daje vsakih 5 delnic pravico do enega glasu.
Upravni svet.
*
»	B10
Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga drž. uslužbencev v Liub*‘ani, Ga jeva ulica št. 9,
naznanja vsem svojini članom, da se bo vršil y ponedeljek, dne 21. marca 1982. ob 19'SO uri v zadružni pisarni, dajeva ulica št. 9, v Ljubljani
57. redni občni zboF
z nastopnim zborovalnim redom;
1. Poročilo o poslovanju in računskem sklepu za upravno leto 1931.
2. Poročilo nadzorstvenega odbora.
3. Odobrenje zadružnega računa in raz-rešenje upravnega odbora.
4. Razdelitev čistega dobička iz 1. 1981.
5. Določitve, odobrenja in sklepanja v smislu člena 42. pravil, odnosno členov IV., V. in VI. pravilnika.
6. Sprememba pravil.
7. Volitve.
8. Slučajni predlogi.
Pripomba: V primeru nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje istotam za rešitev istega dnevnega reda nov občni
L
zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih zadružnikov. Letni račun je v konzorcijalni pisarni, Gajeva ulica št. 9, vsak dan od 15. do 17. ure na vpogled.
Upravni odbor.
*
809
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
»Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d.”
dne 12. marca 1932 ob polenajsti uri dopoldne v Mestni dvorani v Škofji Loki, Mestni trg štev. 16.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Poročilo preglednikov računov.
3. Odobritev bilance in računa izgube in dobička.
4. Slučajnosti.
Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora vložiti svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (Nunska ulica št. 1) v osmih dneh ali vsaj dve uri pred občnim zborom. (Pisarna je odprta vsak delavnik od 8. do 12. in od
14.	do 18. ure). Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime in navaja število založenih delnic in glasov odpadajočih nanje. Škofja Loka, dne 22. februarja 1932.
Predsedništvo.
*
829
Vabilo na izredni občni zbor
tvrdke
Ljudevit M arx, tovarna lakov d, d. v Ljubljani,
ki se vrši na sklep upravnega sveta
dne 16. marca 1932. dop. ob 10. uri v
Ljubljani, hotel Union, srebrna dvorana.
Dnevni red:
1. Volitev nekaterih članov uoravnesa sveta in odobritev kooptacije članov uprave-
2. Odpoklicanje članov pregled ovalnega odbora ter njihovih namestnikov in nova volitev pregledovalnega odi ''ra.
3. Poročilo in sklepanje o izvršitve spremembe pravil ter sklepanje o zvišanju delniške glavnice.
4. Poročilo in sklepanje o stanju zadeve radi neveljavnosti interimnega potrdila g. Adolfa Bematzika.
5. Poročilo o stanju likvidacije ekspoziture, oziroma evidenčnega urada in sklepanje o tem.
6. Poročilo in sklepanje o nekaterih pravnih poslih, posebno onih s člani upravnega sveta.
7. Sklepanje o predlogu za reasumira-nje računskih zaključkov za poslovno leto 1929 in za novo sklepanje o ab-solutoriju.
8. Odgovor na razna od enega de ni-čarja z dopisom od 18. januarja 1932. stavljena vprašanja ter event- sklepanje o tem.
9. Event. sklepanje glede rednega občnega zbora za poslovno leto 1930. Delničarji naj vsaj 6 dni pred občnim
zborom svoje delnice z nezapadlimi kuponi ali event. veljavna na ime se glaseča interinma potrdila založijo pri blagajni tovarne na Količevem ali pri podružnici Splošnega jugoslovenskega bančnega društva v Ljubljani, Aleksandrova ces*a 6, ali pri g. dr. Ivu Benkoviču, odvetniku v Ljubljani.
25 založenih delnic daje pri občnem zbon en glas.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1932.
Upravni svet.
*
830
Vabilo na VI. redni občni zbor
tvrdke	,
Ljudevit M a rx, tovarna lakov d, d. v Ljubljani,
ki se vrši v sredo, dne 23. marca 1932. ob 15 30 v tovarni na Količevem pri Domžalah.
Dnevni red:
1- Poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1930.
2. Poročilo pregledovalnega odbora.
3. Sklepanje o računskem zaključku za poslovno leto 1930 o uporabi čistega dobička in o absolutoriju.
4. Sklepanje v smislu § 28. pravil o nagradi za upravni svet.
5. Volitev novega upravnega sveta.
6. Določitev nagrad pregledovalnemu odboru.
7. Volitev pregledovalnega odbora. Delničarji naj vsaj 6 dni pred občnim
zborom svoje delnice z nezanadlimi kuponi ali event. veljavna na ime se glaseča mterimna potrdila založijo pri blagajni tovarne na Količevem ali pri podružnici Splošnega jugoslovenskega bančnega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 6, ali pri g. dr. Ivu Benkoviču, odvetniku v Ljubljani.
25 založenih delnic daje pri občnem Zboru en glas.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1932. Upravni svet.
*
Vabilo
816
na redni občni zbor,
ki ga bo imela
»UNION« hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani
v četrtek, dne 31. marca 1932. ob 16. uri v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo upravnega sveta c poslovanju in bilanci za leto 1931.
3. Poročilo nadzornega sveta.
4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
5. Sklepanje o uagradi	nadzornemu.
svetu.
6. Volitev petih članov in dveh namestnikov nadzornega sveta.
7. Slučajnosti.
De..ličarji morajo naznaniti eventualne predloge vsaj osem dni pred občnim zborom, najkesneje do 22. marca
1932.	predsedništvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora.	'
Delničarji, ki hočejo izvrševati volilno pravico, morajo položiti oet dni pred občnim zborom, najkesneje do 25. marca
1932.	delnice v pisarni Grand hotela »Union« v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 1, med uradnimi urami.
V Ljubljani, dne 25. februarja 1932.
Upravni svet.
*	817
Oklic dražbe.
Dne 29. t. m. ob 10. uri se bo vršila v skladišču tvrdke Javna skladista, družba z o. z., Dunajska cesta št 33, javna dražba ca. 70 kubičnih metrov hrastovih friz.
Ljubljana, dne 26. februarja 1932.
Javna skladišta družba z o. z.
*
Objava.
768
Ker mi je na nepojasnjen način izg1' nila odpustnica, izdana od upraviteljstva ljudske šole v Novem mestu dne 28. junija 1922. ped št. 23, glaseča se na ime Alojzij Rifelj, roj. 25. junija 1908. v Dol. Ločni pri Novem mestu, jo s tem pr°" glašam za neveljavno.
V Ločni pri Novem mestu, 22. febr. 1932.
Alojzij Rifelj s. r.
.
811
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Ptuju, glaseč se za posest in nošenje lovske puške kal. 1° in brovninga kal. 6-35.
Proglašam ga za neveljavnega.
Šegula Ivan s. r., veleposestnik, Hlaponci*
*
822
Objava
Izgubil sem spričevalo I. meščanske šole v Šoštanju za šolsko leto 1927./23* št. 4. Proglašam ga za neveljavno-
Franc Gruber, Šoštanj.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert ▼ Ljubljani (Tiska in zalaga: Tiskarna Merkui; v Ljubija ni njen predstavniki 0. MicMlek v Ljubljani