ISSN 0350-5561
za konectedna
Padavine bodo zajele vso državo. Po nižinah bo deževalo.
številka 5
četrtek, 5. februarja 2009
1,30 EVR
IEAIMO
VELENJE
Prešernovanja
BojanaŠ pegel
Zima, zima bela ...
V začetku tedna so obilnejše snežne padavine nekaterim znova povzročile nevšečnosti v prometu, druge pa so spodbudile k rekreaciji, kar pravijo za kidanje snega.
Vremenoslovci pravijo, da se zima še ne misli kar tako posloviti. Tudi prav. Do koledarske pomladi je še kar nekaj časa, nenazadnje pa so pred vrati še zimske počitnice.
Proračun pod streho
Šmartno ob Paki, 3. februarja - Na prvi letošnji seji so svetniki občine Šmartno ob Paki sprejeli predlog občinskega proračuna za leto 2009. Težak je nekaj več kot 2,7 milijona evrov.
Župan Alojz Podgoršek je povedal, da so pri-pravljalci proračuna v veliki meri upoštevali pripombe obeh odborov (za gospodarske in negospodarske javne službe) ter podanega amandmaja stranke SDS. Bo pa med letom precej težko izpolnjevati proračunske obveznosti v taki meri, kot so ga spreje li.
Tako kot svetniki občin Velenje in Šoštanj so tudi šmarški razveljavili odlok o RR-u, o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskr-
be ter objekta odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009 - 2020. Po mnenju nekaterih razpravljal-cev se težave na področju komunalne nadgradnje z njegovo razveljavitvijo v tamkajšnjem okolju šele začnejo. Ker ne vedo, od kod naj bi pridobili denar za izpolnitev zahtev EU in zakonodaje, so nekateri razmišljali tudi o uvedbi samoprispevka. Več v prihodnji številki Našega časa.
■ tp
Kot vsako leto okoli praznika slovenske kulture bo ta v teh dneh spet na piedestalu. Letos bo praznična nedelja, zato morda tistih, ki so se tega, da praznujemo dan, ko je umrl naš veliki mojster rim France Prešeren, niti ne bodo zavedali. To je namreč že nekaj let tudi državni praznik in s tem tudi dela prost dan. Ce seveda ne »pade« na nedeljo.
A v nedeljo mnogi ne bodo počivali. Tudi v številnih kulturnih zavodih, organizacijah in društvih v Šaleški dolini so se odločili, da bodo praznovali. Delavno, seveda. Da pokažejo in prikažejo pestro paleto ustvarjalnosti, ki jo v tej dolini zagotovo imamo. Pa naj gre za ljubiteljsko ali profesionalno kulturo. Naj gre za glasbo, likovno umetnost, gledališče, ples, muzejsko dejavnost ... Ne le da jo imamo in da je množična, imamo tudi presežke. Takšne, kijih opazijo tudi na vseslovenskih in meddržavnih srečanjih in tekmovanjih. Jih nagradijo, pohvalijo in to tudi glasno povedo. In tako se velikokrat pokaže, da so doma še najmanj cenjeni. Slovenski sindrom, bi lah ko rekli.
Resnici na ljubo je treba dodati, da imamo v Velenju, Šoštanju in tudi Šmartnem ob Paki iz leta v leto več kulturnih dogodkov, ki jim obiskovalcev ne manjka. Tudi to, da se povsod ukvarjajo tudi z mladino, ki jim kulturo približujejo na njim všečne načine, slej kot prej pokaže učinke. Kdor kot otrok ne bere, ne riše, nikoli ne vidi kakšne lutkovne ali gledališke predstave, bo ljubezen do vsega tega težko odkril šele v najstniških ali odraslih letih. In tu je treba priznati, da je bilo v preteklih letih veliko narejenega, tako z uvedbo novih abonmajev kot več prireditvami za otroke in mladino. Morda je praznina le še pri najstnikih, srednješolcih. Res da so v letih, ko jih zanima vse ali pa skoraj nič, ker imajo velikokrat preveč težav sami s sabo in najstniškimi problemi, a kakšen abonma, prilagojen njihovim željam in potrebam, bi bil verjetno kar dobrodošel. Ceprav smo ga pred leti že imeli, pa obisk ni bil najboljši. Prepričana pa sem, da je vse odvisno od ponu dbe.
Samo spomnimo se lanskega poletja. Festival Velenje, ki skrbi tudi za program in delo Kina Velenje, je uvedel poletne filmske predstave pod milim nebom. Dopolnjene z gostinsko ponudbo in večernim druženjem v času, ko se mesto zaradi dopustov izprazni, so bile iz tedna v teden bolje obiskane. Počasi so prihajali tudi mladi, ki so se sicer družili v parku, kjer so lani prvič lahko to počeli ob njim všečni glasbi. Ko se je začel vrteti film, so jo namreč ugasnili. Posedli so se po travniku in gledali. In ugotavljali, da kino pod zvezdami ni slaba reč. In da je kino zanimiv tudi, če nove filme gledaš v velenjski kino dvorani in ne v kakšnem multikinu. Tudi letošnjo osrednjo velenjsko proslavo ob prazniku bo zaznamovala prav mladost. Štirje pevski zbori, ki so v lanskem letu dosegli velike uspehe na glasbenih tekmovanjih, bodo zapeli na njej. Na odru se bo zvrstilo več generacij, od otrok pa do pevcev v zrelih letih. Slavnostni govornik bo mladenič Uroš Kuzman, izjemno zanimiv fant, ki ob tem, da mu je matematika, ki jo študira, »mala malca«, od nekdaj tudi rad poje. Je član Študentskega okteta, kije lansko leto močno opozoril nase. In prav tako požel niz nagrad...
Prešerno bo tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Prešerno bo povsod. In povsod se bo o kulturi lepo govorilo. Pa čeprav v njej vedno ni vse tako rožnato. Tudi v našem okolju ne. Letos bomo prvič v času praznovanja v Velenju imeli štiri samostojne javne kulturne zavode. Vsi so dediščina nekdanjega velikega Kulturnega centra Ivana Napotnika. V Evropi se že dogaja, da zavode s področja kulture, ki so jih v prejšnjih letih delili na koščke, spet združujejo pod eno streho. Ker je tako ceneje in bolj racionalno. Pri nas se proces deljenja šele ustavlja. Prav zanima me, koliko let bo preteklo, da bomo spet združevali. Po mojem ne prav veliko.
huumel gorenje
15. krog DP
petek, 6. 2. ob
gorenj
vs.
www.rk-gorenje.com
9770350556014
lokalne novice
Pet poslovnih načrtov za zmagovalno idejo
Velenje - Na natečaj SAŠA inkubatorja Zmagovalna ideja za najboljše start-up podjetje SAŠA regije, ki je potekal do 23. januarja 2009, je prispelo pet prijav, torej pet izdelanih poslovnih načrtov, ki se potegujejo za zmagovalno idejo SAŠA regije. Natečaj je SAŠA inkubator pripravil skupaj z osrednjim regionalnim partnerjem Mestno občino Velenje in partnerjem znanja Tovarno podjemov ter pod generalnim pokroviteljstvom Premogovnika Velenje. Prispele poslovne načrte bo ocenjevala strokovna komisija, ki ima za to ustrezne izkušnje. Zmagovalca bo komisija izbrala na podlagi skupine devetih kriterijev - inovativnost podjetniške ideje, podjetniška skupina in podjetje, tržna privlačnost podjetniške ideje, poslovni model, trženjski pristop, finančno načrtovanje in poslovanje, primernost opisa podjetniške ideje, upravljanje človeških virov ter pomen podjetja za širše družbeno okolje.
Vnagradnem skladu je 6.000 EUR za najboljše tri ideje, zmagovalci natečaja pa bodo razglašeni 6. marca 2009 v okviru podjetniškega dogodka, ki bo potekal v Velenju.
Žlička za zdravje
Celje - TUŠ holding Celje in Henkel Slovenija sta tudi letos združila moči v dobrodelni akciji Žlička za zdravje in celjski bolnišnici darovala opremo za boljše počutje najmlajših pacientov: pet otroških stolčkov za hranjenje najmlajših, slinčke in lesene igrače za igralne kotičke. Enako darilo je dobilo še 11 slovenskih bolnišnic z oddelki za otroke. Lani sta družbi v teh bolnišnicah družno opremili bralne kotičke.
Denar za to so zbirali na akciji, ki je potekala v trgovinah Tuš, in sicer ob prodaji Henkel izdelkov. Zbrali so približno 12 tisoč evrov.
Trgovska družba Engrotuš nameni za najrazličnejše dobrodelne projekte na leto blizu 500 tisoč evrov, Henkel Slovenija več kot 100 tisoč evrov na leto. Tako oba dokazujeta, da sta družbeno odgovorni podjetji.
Takšnih daril so seveda v celjski bolnišnici zelo veseli, saj za opremo in drobnarije, ki naredijo bivanje prijetnejše, nimajo denarja. Na pediatričnem oddelku zdravijo na leto blizu 2000 mladih bolnikov. Imajo 60 postelj, ki so v poprečju zasedene 70-odstotno.
■ tp
Predvidene novosti z vrtcem še aktualne
Po nekaterih informacijah odcepitev šmarške enote vrtca od javnega zavoda Vrtec Šoštanj in priključitev k šmarški osnovni šoli naj ne bi bila več aktualna zadeva.
Informacije smo preverili na občinski upravi, kjer nam je župan Alojz Podgoršek dejal, da ni tako. Na osnovi dogovora na seji občinskega sveta iz lanskega avgusta postopke nadaljujejo. Pred dvema dnevoma so organizirali sestanek, na katerem so se dogovorili še o potrebnih zadevah ter določili delovno skupino. Podgoršek pričakuje, da bosta z novim šolskim letom otroško varstvo ter vzgoja in izobraževanje v tukajšnjem okolju organizirana nekoliko drugače.
■ tp
>Smeti bodo drage kot žafran« (2.)
»
Opravičilo in pojasnilo
Velenje - V prejšnji številki Našega časa smo na prvi strani časopisa objavili članek z naslovom »Smeti bodo drage kot žafran«. V njem sta se mi zapisali dve neljubi napaki, ki potrebujeta obširnejšo razlago.
Svetniki so na zadnji seji sveta namreč dali soglasje k predlagani lastni ceni predelave bioloških odpadkov in povprečni ceni predelave in obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka na regijskem centru za ravnanje z odpadki RCERo v Celju. MO Velenje je kot sovlagateljica in bodoča uporabnica regijskega centra RCERO, v okviru katerega je tudi regijsko odlagališče, morala dati soglasje k predlagani lastni ceni za predelavo bioloških odpad-
kov (80 evrov za tono bioloških odpadkov) in povprečno ceno obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov (za tono so potrdili ceno 96 evrov). Ti dve ceni so tudi potrdili. Julija 2009 poteče okoljevarstveno dovoljenje odlagališču v Velenju in zato bo potrebno odpadke, skladno z državnim operativnim programom, voziti na regijsko odlagališče Bukovžlak. V članku sem povzela predstavitev Miljam Britovšek iz MO Velenje, ki je svetnikom predstavila, kaj bi nove storitve v Celju pomenile pri strošku za uporabnika, če bi za izračun uporabili sedaj veljavni normativ pri količini zbranih in odloženih odpadkov po trenutnem stanju. Povedala je, da bi bile cene višje za 97 %, ali za 2,59 € na prebivalca ne mesec, da danes na občana zberemo 290 kilogramov mešanih odpadkov (podatek o odloženih odpadkih za leto 2007), strošek za zbiranje, odvoz, okoljsko
dajatev in odlaganje, vključno z DDV, pa je sedaj 2,67 evra. Ob novo sprejetih cenah bi bil končni strošek vključno z DDV 5,26 evra na osebo, ob pogoju, da bo kon-cesionar za ravnanje z odpadki, za katerega je bil objavljen razpis po modelu javno-zasebnega partnerstva, predlagal tarifni sistem, podoben sedanjemu. Svet MO Velenje je dal s sprejetjem sklepa soglasje lokalne skupnosti k ceni v regijskem centru, ni pa s tem potrdil cene na prebivalca, saj gre le za informativni izračun. V teku je namreč izbor koncesionarja, ki bo v MO Velenje zbiral in odvažal odpadke do Bukovžlaka, dokončno ceno pa bo po predhodni odobritvi vlade v okviru tarifnega sistema določil prav izbrani koncesionar. Britovškova nam je še pojasnila, da letni strošek za ravnanje z odpadki v Sloveniji ne bi smel znašati več kot 80 evrov na osebo, po njenih izračunih pa v Velenju
verjetno ne bi presegal 64 evrov na osebo.
Druga neljuba napaka se mi je zapisala pri dodelitvi koncesije družbi SIMBIO. Dobila naj bi jo za »opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov v MO Velenje«. Točno tak je naslov osnutka odloka, temu sledi še obravnava predloga, nato šele podelitev koncesije z upravno odločbo. A to ne pomeni, da bo družba SIMBIO v Velenju pobirala odpadke in jih vozila v RCERO, ampak je dobila koncesijo za ravnanje z odpadki v RCERO-u. Trenutno ima koncesijo za zbiranje in odvoz smeti v MO Velenje PUP Saubermacher. Kot že rečeno, pa je v MO Velenje že v teku izbor koncesionarja po principu javno-zasebnega partnerstva. In šele ta bo natančno izračunal, koliko nas bo po zaprtju odlagališča komunalnih odpadkov v Velenju stalo zbiranje in odvoz ter odlaganje smeti.
■ Bojana Špegel
Iz občine Šmartno ob Paki
Prehod preko železniške proge
Občinska uprava je pred dnevi prejela odločbo Ministrstva za promet o ureditvi površin za pešce (pločnik) na nivojskem železniškem prehodu ceste Šmartno ob Paki-Gorenje. Na občini so sicer dosegli polletni odlok naložene obveznosti, saj morajo prej pripraviti ustrezen projekt.
Se pa lokalna skupnost pridružuje prizadevanjem ostalih slovenskih občin, da bi breme urejevanja nivojskih prehodov prenesle na Direkcijo RS za ceste in Slovenske železnice, saj ni razumljivo, da lokalne skupnosti urejujejo in plačujejo stroške urejanja infrastrukture, ki ni njihova.
Tudi občasne notarske storitve?
Današnji čas zahteva veliko takšnih in drugačnih administrativnih postopkov, ki jih morajo občanke in občani ob različnih priložnostih postoriti. Med te gotovo sodijo tudi notarske storitve.
Na podlagi nekaterih pobud v občini razmišljajo, da bi tudi te storitve občasno približali občanom. Kako, sicer še ne vedo. Obljubljajo pa, da bodo
kaj kmalu posredovali to informacijo.
Kot smo že poročali, se je o približanju storitev občanom občinsko vodstvo pred iztekom lanskega leta dogovorilo s Centrom za socialno delo Velenje. Strokovna delavka centra je občanom, ki želijo urediti bodisi denarno in druge vrste pomoči, oddati vlogo za pridobitev kakšen pravice s področja socialnega varstva, na voljo vsak četrtek od 14. do 16.ure.
Usoda plinskih cistern še ni znana
Sredi lanskega septembra so v Tovarni keramičnih ploščic v vasi Gorenje prešli na nov vir energije - zemeljski plin.
Obstoječe cisterne so izpraznili, jih delno z dušikom konzervirali, potekla so tudi dovoljenja za njihovo uporabo. Podjetje sicer v tem trenutku še nima končnega stališča, kakšna bo njihova usoda. Je pa v tem času jasno, pravi vodja programa Keramika Notranje opreme Gorenje Peter Letonja, da ne razmišljajo več o oddaji ali prodaji cistern zainteresiranim podjetjem, ki se ukvarjajo s skladiščenjem tekočih goriv. ■ tp
Finančne pomoči pri zaposlovanju
Možnost pridobitve subvencij za zaposlitev brezposelnih oseb
Ljubljana, Velenje, 30. januarja - Zavod za zaposlovanje je v petkovem Uradnem listu objavil dva razpisa, ki delodajalcem v gospodarstvu omogočata pridobitev subvencije za zaposlitev brezposelnih oseb.
Prvi razpis je namenjen spodbujanju zaposlovanja iz ciljnih skupin brezposelnih, med katerimi so starejši od 50 let, mlajši od 25 let, iskalci prve zaposlitve in drugi, za polni delovni čas. Zanj je namenjenih 15,5 milijona evrov, predvideva pa 3.850 zaposlitev. Delodajalci lahko prejmejo 4.000 evrov subvencije za enoletno zaposlitev oziroma 8.000 evrov za dvoletno zaposlitev.
Drugi razpis je namenjen spodbujanju zaposlovanja za krajši delovni čas (za 4 ali 6 ur dnevno), in sicer za eno leto oziroma pol leta. Zanj je namenjenih 1 milijon evrov, predvideva pa zaposlitev 400 brezposelnih oseb.
Oba razpisa sofinancira Evropski socialni sklad v višini 85 odstotkov, nacionalni del sredstev pa zagotavlja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Delodajalci oddajo prijave na Območne službe zavoda za zaposlovanje.
■ mkp
»Prometni zamaški« na še nerojeni hitri cesti \
Odsek ceste med Velenjem in Šentrupertom ohlaja sever z juga - Rihterjeva in Kontič vsak na svojem koncu ceste - Velika regija »bolana« na vzhodu in zahodu - Škofi zapuščajo Celje: po rokometnem še pravi
Po tem, ko je na »hitrocestnem« področju zadnji čas vladalo nekakšno zatišje, je civilna iniciativa Braslovč v ponedeljek znova udarila. V bistvu je sicer ponovila, na kar opozarja že precej časa: da trasa med Velenjem in Šentrupertom ni pravilno ovrednotena. Pa seveda tudi, da je veliko sprejemljivejša trasa Velenje-Arja vas. Tokrat so na pomoč poklicali še poslanca Spodnje Savinjske doline. Žalskega, ki je tudi župan te občine, Lojzeta Posedela, in celjsko poslanko Andrejo Rihter. Oba naj bi jima pomagala, da bi država resneje vzela njihovo zahtevo po reviziji sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta. Kot pričakujejo, naj bi revizija pokazala, da je ta gradnja po inačici F 2 (Velenje Šentrupert) dražja, rešuje manj prometnih zagat in uničuje najboljšo kmetijsko zemljo. Zato navijajo za traso Arja vas-Velenje. Njihova pobuda je naletela na soglasno pritrjevanje vseh: od predstavnikov celjske in žalske ter braslovške občine, gospodarstva tega območja ter kmetijcev in gozdarjev. Seveda je bilo slišati, tudi iz ust obeh poslancev, da vse skupaj nikakor ni naperjeno proti velenjski občini, ki se seveda zavzema za traso Velenje-Šentrupert. Vse to pa seveda tudi kaže, da so na šaleškem koncu delali račun brez krčmarja, ko so od »države« zahtevali, da se gradnja ceste začne na jugu, ker so stvari rešene. Ob tem je tudi zanimivo, kako se bosta o zadevi soočila poslanca iz iste stranke - Rihterjeva in Kontič (SD), ki sta ob tem problemu vsak na svojem koncu ceste.
In ko eni pravijo, da to nerešeno vprašanje - ko vsak po svoje dokazuje, kje naj bi se ta cestna os res najbolje vrtela po razvojni osi - kaže na nezdrave odnose na širšem regijskem območju, so težave zdravstvene narave res prisotne tako na vzhodu kot zahodu tega še skupnega območja. V Zgornji Savinjski dolini se že nekaj časa odločajo, kje naj bo sedež zdravstvenega doma, na vzhodu, na območju Kozjanskega in Obsotelja, ob zapletih v zvezi z dežurstvom nekateri predlagajo, naj »primat« prevzame Rogaška Slatina. Ker je občina z največ prebivalci, največjih ima tudi sam kraj, ob tem je tu še veliko turističnih gostov. Pa naj bi bil tu tudi sedež dežurstva, če že ne more biti bolj enakomerno razporejen po vsem razprostranem območju. Čeprav marsikje poudarjajo, da težave nastajajo le zaradi denarja, ki ga ni dovolj, vedno le ni tako. Običajno imajo vmes prste še ljudje. Pri skoraj vseh težavah. Pri težavah, ki so jih predvsem prejšnji teden čutili ljudje po raznih koncih naše dobre stare regije, pa je bilo krivo vreme. Sneg je ni toliko zagodel voznikom kot elektrikarjem. Neposredno pa seveda prebivalcem, ki so ostali brez elektrike. To so bili dnevi, ko ni bilo biti prijetno delavec Elektra. V snegu in mrazu na težko pristopnih terenih zamenjevati drogove in napeljevati težke žice res ni mačji kašelj. Ob tem pa še ljudje godrnjajo, kdaj jim bo posvetila luč. Stresno, ni kaj! Celje pa je v zadnjem času ostalo še brez dveh škofov. Najprej je tisti -rokometni vratar Škof- odšel s trebuhom za kruhom v Zagreb, zdaj pravi celjski škof in škof celega celjskega območja, seveda celjske škofije, Anton Stres s »klicem« papeža zapušča Celje in gre za pomočnika mariborskemu škofu. Tja, kjer je bil pred prihodom v Celje pomožni škof. In kdo pride v Celje? Odločitve še ni, slišati pa je, da naj bi bil to Marjan Turnšek, kije sedaj škof v Murski Soboti. Ta je res pravi Celjan, medtem ko je bil Stres rojen pod Donačko goro pri Rogatcu. Pa še to: vse bolj se bliža pust. V politiki je to že opaziti. Nekateri si že nadevajo maske. Še večje takih, ki jih po volitvah snemajo!
■ k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
»Velenje ima prepogosto oznako industrijskega mesta«
Razvoj turizma v Velenju bo temeljil na tradiciji, zgodbah in atrakcijah - Novogradenj bo malo - Dobra povezanost lokalne skupnosti in gospodarstva
Velenje - Mestna občina Velenje je druga slovenska občina, za turistično najbolj razvitim Piranom, ki ima izdelano strategijo razvoja turizma od leta 2009 do leta 2013. Najprej so jo strokovnjaki s portoroške fakultete za turizem Turistica prejšnji teden predstavili novinarjem, potem pa na javni razpravi v Novi še zainteresirani javnosti. Odziv te je bil velik, saj gre za področje, od katerega si v razvojnem smislu v prihodnjih letih v Velenju veliko obetamo. Med drugim tudi veliko novih delovnih mest - strokovnjaki menijo, da bi jih lah-
ko bilo okoli 200 - in to tudi takih, ki prinašajo višji dohodek (kulturni animatoiji ...).
"Mesto je izredno lepo"
Kaj so pri pripravi strategije razvoja ugotovili strokovnjaki, nam je povedala vodja projekta docentka dr. Maja Uran. »Naša skupina se je prijavila na javni razpis, ki ga je MO Velenje objavila maja lani in bila izbrana kot najboljši ponudnik.
Pri izdelavi strategije smo želeli postaviti vizije, ki bodo iz Velenja naredile pravo turistično destina-cijo. Pri tem gre za preskok iz prepogoste oznake industrijskega mesta v prijazno okolje za turiste. Naredili smo zelo temeljito analizo stanja. Na več delavnicah smo informacije pridobivali tako v gospodarskem kot zasebnem sektorju, veliko podatkov pa smo dobili z obsežno anketo med domačini, kje ti vidijo razvoj turizma. Bistvo vizije razvoja turizma je, da smo avtorji povezali vse deležnike in našli
skupen imenovalec, v katero smer naj bi se velenjska turistična desti-nacija razvijala.«
Kot osnovo so strokovnjaki vzeli področje okoli velenjskih jezer, kjer naj bi se tudi v prihodnjih petih letih največ dogajalo. »Področje je zanimivo tako za rekreativni turizem, kot turizem za otroke in doživljajski turizem. Želimo razvijati tudi tiste oblike turizma, ki se vežejo na industrijsko dediščino mesta,« pravi sogovornica, kije prepričana, da bodo obiskovalci hitreje postali turisti, če bomo v Velenju znali
izpostaviti atrakcije. »Veliko možnosti vidim pri področju športnega turizma, ki bi lahko privabilo tako rekre a tiv ne kot vrhun ske športnike v mesto za več dni skupaj. Velike možnosti so tudi na področju otroškega turizma. Mesto je izredno lepo, parkovno urejeno, priznano do mamic z vozički, imate pa tudi zelo lepa otroška igrišča. To je dober temelj.«
Uranova poudarja, da je prenočitvenih kapacitet v mestu še premalo. »Dobro bi bilo, če bi se odločali za gradnjo tematskih in ne klasičnih hotelov in nastanitvenih obratov. Vse več ljudi išče doživetja, zato smo na delavnicah izpostavili možnost ureditve podzemnega hotela, opuščenih rudarskih območij. Meni zelo ljubko naselje je Kunta Kinte, ki bi se ga dalo zelo dobro uporabljati v turistične namene,« je še dodala naša sogovornica.
»Usmeritev je prava«
Župan Srečko Meh je zatrdil, da je strategija razvoja turizma pokazala, da je usmeritev mesta prava, saj potrjuje dosedanja prizadevanja na tem področju. »Ne pove kon-
Hitrost razvoja področja turizma je po besedah dr. Maje Uran odvisna od razvoja infrastrukture. Danes Velenje letno obišče 600 tisoč obiskovalcev, kar je veliko. Od obiskovalca do turista je potrebna vsaj ena noč bivanja. Za primerjavo naj povemo, da ima Ljubljana, ki ima res veliko obiskovalcev, v povprečju le 1,7 dni obiska.
kretno, kaj moramo narediti, dobro pa opredeli področja. Tisto, kar že imamo, moramo izkoristiti, novega ne bomo delali. Pa naj gre za kulturni, doživljajski, športni, podjetniški ali adrenalinski turizem. Izkoristili bomo svoje danosti; imamo čista jezera, prekrasno urejeno okolico jezer, odlično industrijsko dediščino, ki jo bomo izkoristili, kolikor se bo dalo. Gre tudi za leto 2012, ko bomo del Evropske prestolnice kulture. Naša prednost je, da smo prijazni in da je mesto lepo. Ponosni smo, da smo že dobili priznanje, da smo najlepše mesto v Evropi, pa tudi na nacionalnih tekmovanjih posegamo po najvišjih mestih v urejenosti mesta.«
■ Bojana Špegel, foto: S. Vovk
Na Premogovniku Velenje smo preverili, kako je z lastništvom zemljišča za vodno mesto, ki gaje BTC prodal brez vednosti MO Velenje in Premogovnika. Izvedeli smo, da je novi lastnik podjetje Tax group, ki ima po Sloveniji že več bowling centrov. Tega naj bi zgradili tudi ob Velenj skem jeze ru, ob njem pa še center savn. Predstavniki podjetja so vodstvu Premogovnika te načrte že predstavili. S spremembami zazidalnih načrtov za novogradnjo ob Velenjskem jezeru pa na Premogovniku, ki je BTC-ju zaradi velike podpore gradnji vodnega mesta tudi prodal zemljišče, niso najbolj zadovoljni. Zdi se jim, da je ta prostor predragocen za tovrstno dejavnost, kije lahko umeščena kjerkoli v mestu.
V Velenju je že znana lokacija za nov hotel. Prostor zanj bo na travniku med velenjsko pošto in reko Pako. Gradnja pa še ne bo stekla, saj bodo na tem prostoru začasno, med gradnjo garažne hiše v centru mesta, uredili parkirišče.
Na travniku nad čolnarno ne bo vodnega mesta. Novi lastnik naj bi zgradil bowling center.
Občina odpisala za skoraj pol milijona dolgov
Dolžniki so bili tako pravne kot fizične osebe, dolg pa so odpisali le tistim, kjer izterj ava ni več mogoča
Velenje, 27. januarja - Na januarski seji velenjskega mestnega sveta so svetniki in svetnice obravnavali in potrdili odpis terjatev dolžnikov do Mestne občine Velenje tako pravnim kot fizičnim osebam. Ker gre za visoke zneske, smo preverili, kako so dolgovi nastali in zakaj je do odpisa dolgov, ki bi v občinski proračun prinesli dobrih 45O tisoč evrov, sploh prišlo.
Na javnem delu seje so svetniki in svetnice najprej obravnavali predloge za odpis terjatev do Mestne občine Velenje trem pravnim osebam, kjer terjatev zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ni bilo več mogoče izterjati. Dolg so tako odpisali podjetju Aci Avto, d. o. o., samostojnemu podjetniku Alešu Vavhu in podjetju Pav, d. o. o. Znesek odpisanega dolga z obrestmi vred je visok, kar dobrih 412 tisoč evrov. Od tega znaša glavnica dobrih 186 tisoč evrov, obresti pa kar 226 tisoč evrov. Dolgovi do občine so nastali iz naslova neplačanih kupnin za stavbna zemljišča in najemnin za stavbna zemljišča.
Na naše dodatno vprašanje, kako je sploh prišlo do tega, da dolg ni več izterljiv, so nam v občinskih pravnih službah pripravili odgovor, v katerem pravijo, da seje izvršilni postopek na sodišču prekinil, ker je bil nad dolžnikom pričet postopek stečaja. Upnik, torej MO Velenje, je prijavil terjatev v steča-
jno maso, vendar je ostal brez poplačila iz ste čaj ne mase, saj se je kot upnik z ločitveno pravico prijavila banka, do poplačila iz stečajne mase pa so imeli prednostno pravico dolgovi iz naslova socialnih in drugih prispevkov zaposlenih pri dolžniku in davki Durs-a. V stečajni masi pa je zmanjkalo sredstev še za poplačilo dolga do Mestne občine Velenje. V enem primeru pa ob objavi stečaja v stečajni masi sploh ni bilo sredstev in se je stečaj-ni postopek takoj zaključil. Po zaključku stečajnega postopka so vse tri pravne osebe prenehale obstajati. Podlaga za odpis takih dolgov je zakon o izvrševanju proračuna za posamezno leto in zakon o javnih finan cah.
V nadaljevanju so zaradi varovanja osebnih podatkov sejo zaprli za javnost, ker so svetniki obravnavali odpis terjatev fizičnim osebam, torej občanom in občankam. Na naše dodatno vprašanje, kolikšen dolg so jim odpisali in koliko je bilo dolžnikov, smo izvedeli, da so dolg odpisali 15 dolžnikom. Višina glavnice je dobrih 18 tisoč evrov, obresti pa znesku dodajo 23 tisoč evrov. Skupen odpisani dolg je tako skoraj 42 tisoč evrov. Najmanjši posamezen odpisan dolg brez obresti je znašal 153 evrov, največji pa 5.822 evrov.
■ bš
Energetika je veliko več kot le proizvodnja električne energije
Odprto pismo vladi RS, pristojnim ministrstvom in svetom vrsta pobud za celovito ureditev področj a energetike - Socialno naravnava pobuda za znižanje DDV-ja
TatjanaP odgoršek
Že septembra 2007 sta Inštitut za daljinsko energetiko s sedežem v Velenju ter Grozd daljinske energetike naslovila na tri pristojna resorna ministrstva pobudo za znižanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) na področju centraliziranih sistemov daljinskih ogrevanj s toplo vodo, in sicer iz 20 na 8,5 odstotka. Ker od tam ni bilo nobenega odgovora, stajo naslovila še na kabinet prejšnjega predsednika vlade RS. »Odgovora še sedaj nismo prejeli. Po neuradnih informacijah naj bi bila naša pobuda nekje v proceduri v Državnem zboru,« je pojasnil direktor Inštituta za daljinsko energetiko Velenje Miran Zager. Pred nedavnim pa sta inštitut in grozd poslala vladi RS, pristojnim ministrstvom, strateškemu svetu za energetiko, agenciji RS za energetiko in še nekaterim odprto pismo in v njem vnovič predlagala pobu do za zni ža nje stop nje DDV, tej pa sta dodala še množico drugih pobud za celovito ureditev vprašanj s področja energetike.
»Pobudo o znižanju stopnje DDV z 20 na 8,5 odstotkov smo ponovno obrazložili ter jo dopolnili še z idejo, da bi bila lahko med 8,5 in 20 odstotki variabilna stopnja DDV, ki bi bila odvisna od racionalne rabe energije. Centralizirani sistemi daljinskih ogrevanj izvajamo monopolne gospodarske javne službe na lokalni ravni in naša storitev ni nič drugačna od zagotavljanja hladne vode.
Miran Zager:» Našap obuda je za končneu porabnikee nergije zelo socialna.«
Naša je pač topla.«
Po mnenju Zagerja je pobuda inštituta in grozda zelo konkretna pobuda v prizadevanjih za učinkovito rabo energije in zanesljivo bolj učinkovita kot financiranje raznih zloženk in drugega propagandnega gradiva.
Na vprašanje, kaj pomeni za uporabnike toplotne energije in nenazadnje sama izvajalska energetska podjetja, je Miran Zager dejal, da za slednje nič, ker podjetja dobijo poravnane neto stroške, za uporabnike -torej gospo dinj stva in gospo dar stvo - pa je zelo socialno naravnana. Ti bi bili v bruto stroških za toplotno energijo razbremenjeni za 11,5 odstotkov obveznosti.
Poleg omenjene pobude so v odprtem pismu zapisali še množico pobud za nujno celovito ureditev in s tem tudi trajnostni razvoj celotne energetike. Kot je še povedal Zager, opozarjajo na potrebo po prenovi starega energetskega programa, tudi energetskega zakona, posledično o potrebnosti sprememb zakona o davku na dodano vrednost. »Obstoječe strateške dokumente so oblikovali strokovnjaki, ki so imeli v mislih proizvodnjo in distribucijo električne energije. Energetika pa je mnogo več. Sistemi daljinskega ogrevanja, oskrbe z zemeljskim plinom so glede na proizvodne zmogljivosti prav tako veliki kot vse elektrarne v državi.«
Zager pričakuje, da bodo pobude naletele na prava ušesa, da bodo naslovniki povabili k sodelovanju strokovnjake z izkušnjami na tem področju tudi iz gospodarskih družb v Sloveniji, saj imajo ti tudi v lokalnih okoljih veliko konkretnih in inovativnih idej, kar je nekaj drugega kot teoretično pisanje zakonodaje.
Posledic krize ne smejo nositi le kmetje
Zadružniki Koroške, Šaleške in Zgornje Savinjske doline na posvetu Zadružne zveze Slovenij e izpostavi li težave pri odkupu mleka in lesa - Leto 2009 odločilno glede povezovanja zadrug
TatjanaP odgoršek
Gaberke, 29. januarja - Na regijskem posvetu, ki ga je organizirala Zadružna zveza Slovenije na kmečkem turizmu Apat v Gaber-kah za zadružnike Koroške in Sav-injsko-šaleške regije, so največ pozornosti namenili delovnemu programu zveze za naslednja štiri leta, stanju zadrug in aktualnemu dogajanju v omenjenih regijah ter možnostim skupnega sodelovanja.
Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je med drugim dejal, da so slovenske kmetijsko-gozdarske zadruge v minulem letu ustvarile več kot 607 milijonov evrov prihodkov, združevale so nekaj manj kot 17 tisoč članov in slabih 3000 zaposlenih. Na Koroške ter v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini delujejo tri zadruge, ki skupaj ustvarijo desetino celotnega prometa vseh zadrug članic zveze. Sodijo med večje slovenske zadruge in uspešno poslujejo. Naj-
večji delež pri odkupu predstavlja odkup mleka, govedi in lesa.
Prav v teh dejavnostih pa se posledice gospodarske krize najbolj odražajo, na kar so opozorili tudi ude ležen ci raz prave. Anema-rija Gerold, podpredsednica zveze, je povedala, da so razmere na področju mlečne proizvodnje v Slo-
veniji bistveno drugačne, kot so bile lani v tem času. Če so zadruge in mlekarne spodbujale proizvodnjo mleka, se danes že pojavljajo tržni viški, za nameček pa se vrača na domači trg tudi četrtina mleka, ki seje v minulih letih odli-vala iz Slovenije v Italijo. Cene mleka so v nekaterih državah EU že
lani precej padle, v Sloveniji bodo do marca od 10 do 11 odstotkov, za naprej pa je težko načrtovati, kako bo. Zagotovo pa bodo padle še za kakšen cent. Tudi mlekarnam trgovci podaljšujejo plačilne roke, zaradi česar se te srečujejo z likvidnostnimi težavami. Zadružniki so menili, daje prav, če slovenske mle-
karne, ki se ne oskrbujejo v celoti s surovino iz domačega odkupnega območja, to najprej odkupijo od slovenskih proizvajalcev. Tudi tistih, ki se vračajo na slovenski trg, ven dar po ceni in pod pogoji, ki vladajo trenutno na trgu. Pričakujejo, da bodo slovenske mlekarne znova razmislile o povezovanju. S tem bodo zmanjšale stroške in si zagotovile večjo konkurenčnost na trgu. Prav tako so prepričani, da posledic gospodarske krize ne smejo nositi le kmetje.
Nič bolje se ne godi kmetom, ki se ukvarjajo s prodajo lesa. Tudi tu se zaloge kopičijo. Vsega lesa zadruge ne bodo mogle odkupiti,
zato bi bilo potrebno razmisliti o potrebnosti sečnje v gozdovih.
S projektom povezovanja zadrug se zveza ukvarja že nekaj časa. Kljub nekaterim uspešnim povezavam v preteklosti te aktivnosti tečejo prepočasi. Po besedah Petra Vriska bosta zato zveza in tudi evropsko združenje kmetijskih zadrug COGECA, katere podpredsednik je, namenila poslovnemu organiziranju zadrug posebno pozornost. Pripravili so dva modela poslovnega sodelovanja, in sicer kapitalski vstop v že obstoječo družbo, kije vodilna na trgu za oskrbo kmetov, drugi model pa predlaga poslovno sodelovanje v obliki franšize in oblikovanje kolektivne tržne znamke zadružnih trgovin. »Člani upravnih odborov zadrug bodo o predlogih letos morali razmisliti in nekaj postoriti. Leto 2009 bo pri tem odločilno, ker se bo kriza še poglobila in zadruge morajo pravočasno odreagirati, sicer bodo posledice lahko tudi negativne,« je še pouda ril Peter Vrisk.
Udeleženci regijskega srečanja (predsedniki, direktorji, člani upravnih in nadzornih odborov zadrug ter zaposleni v zadrugah) so soglašali, daje potrebno povezati nabavne tokove predvsem pri oskrbi kmetov in pristopiti k oblikovanju skupne znamke zadružnih trgovin.
Z regijskega srečanja oziroma izobraževanja
Predstavili turistično ponudbo doline
Za domiselno in vsebinsko predstavitvijo turistične ponudbe Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki na mednarodnem turističnem sejmu TIP 2009 prejeli pohvale strokovne javnosti in obiskovalcev
Ljubljana - Zaprla so se vrata sejma Turizem in prosti čas ter Salona plovil (22. 1.-25. 1. 2009) na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Letos se je na na 7.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 142 razstavljalcev iz osmih držav, na Salonu plovil pa so na 2400 kvadratnih metrih razstavljala predvsem manjša plovila 24 podjetij iz dveh držav. Veliko pozornost so namenili idejam za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, sejem pa je v štirih dneh obiskalo 15.000 ljudi.
Pod skupnim sloganom »Premog je oblikoval Šaleško dolino« so se na sejmu predstavili posamezni nosilci turistične ponudbe Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Zasnovo in organizacijo sejemske predstavitve je izvedel TIC Velenje, predstavili pa so se Muzej Velenje, Muzej premogovništva Slovenije Velenje, TD Velenje, Festival Velenje s Piko Nogavičko, občina Šoštanj in TD Šmartno ob Paki z Mladinskim centrom Šmartno ob Paki. S to predstavitvijo so snovalci želeli predstaviti in opozoriti javnost o izjemnem razvoju doline, naporih prebivalcev in strokovne javnosti ter gospodarstva, da bi živeli v lepem in urejenem okolju, prijaznem njim samim in tudi turis-
tom. S to zgodbo se je predstavilo prav Velenje, ki v letošnjem letu praznuje svoj 50. jubilej. Prva dva sejemska dneva so se predstavljali turistični ponudniki Velenja, še posebej prijazno je bil sprejet Rudi Strm čnik, ki je obisko -valce vabil na partijo »šnopca«, igro s kartami, ki so jih v starih včasih v gos til nah igra li pozno v noč. Brez dobrot Ani ce Oblak iz TD Velenje tudi tokrat ne bi bila kulinarična ponudba popolna. Tretji dan je bil »Dan Šoštanja«, ki je predstavljal turistič-
nemu prostoru pa so marsikoga pritegnili tudi člani Čebelarskega druš tva Šmart no ob Paki, ki letos praznuje 80-letnico delovanja. S
Obiskovalci so lahko igrali staro igro šnopc.
stavitev in zgodbo. Del stare gostilne iz muzej ske zbirke na Velenj -skem gradu in del prav tako muzejske zbirke »knapovskega« stanovanja izpred 50 in več let sta ob zanimivi kulinarični in vsebinski predstavitvi zagotovo prispevali, da je bila letošnja predstavitev še posebej opaže na. Ves čas sej ma so tudi predstavniki TIC-a Velenje skrbeli za predstavitve turistične ponudbe; predstavili so kar 16 različnih možnosti izletov in ogledov turistič-
Skupna predstavitev Šaleške doline je bila ocenjena za zelo izvirno in domiselno.
no ponudbo s poudarkom na kulturni dediščini usnjarske obrti in projekt »Muzeja usnjarstva«, četrti dan pa je bil »Dan Šmartnega ob Paki«, ko so članice TD Šmartno ob Paki z vinarji in medičarjem s svojo ponudbo z degustacijami različni slanih, sladkih bučnih dobrot, bučnih pralinejev in celo bučnega golaža razvajale obiskovalce. Okusne dobrote so dopolnjevala izbrana vina šmarških vinogradnikov, ki so upravičeno ponosni na svojo žlahtno kapljico, k razstav-
posebnim promocijskim gradivom so predstavili tudi izgradnjo centra za mladinski turizem, ki ga v sodelovanju s kohezijskimi skladi uspešno izvaja Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki. Ta je z zloženko predstavil tudi mnoge svoje dejavnosti in mladinska prenočišča.
Obiskovalce in strokovno javnost je še posebej privabila scenska postavitev, na kateri so se predstavljali avtentični muzejski eksponati, vkomponirani v celostno pred-
nih znamenitosti Velenja in okolice, delili promocijske materiale ter izvajali anketiranje obiskovalcev. Ob koncu sejma so našteli kar 489 pravilno izpolnjenih anketnih lističev.
Naj zaključimo še z mnenjem enega od obiskovalcev: »Mimogrede moram priznati, da ste imeli najbolj domiselno narejen razstavni prostor na sejmu. Vaša predstavitev je bila res na nivoju«.
Voda, industrijska
cona in ...
V Občini Ljubno letos za naložbe v infrastrukturo skoraj polovico letošnjega občinskega proračuna - Za tri večj e proj ekte pridobili tudi evropski denar
TatjanaP odgoršek
Letošnji proračun občine Ljubno je »težak« približno 3 milijone evrov, od tega je slaba polovica (1,3 milijone evrov) namenjenih za naložbe v infrastrukturo. Anka Rakun, županja Občine Ljubno, ob tem ne skriva zadovoljstva. Sploh, ker ima v občin ski blagajni že zagotovljenih 600 tisoč evrov, ki jih je občina pridobila na razpisih evropskih strukturnih skladov, na 300 tisoč evrov iz tega naslova pa še računa. Upa namreč, da bodo uspešni tudi na letošnjem razpisu. In za kaj bodo porabili »investicijske »evre?
»Po treh letih moramo do letošnjega septembra končati ureditev poslovno-industrijske cone Loke. Predvidevamo, da bomo po polet nih počit ni cah ponudili bodočim investitorjem komunalno opremljena zemljišča za izgradnjo obrtnih delavnic in jim tako omogočili uresničitev njihovih podjetniških idej. Morda bodo odprli še kakšno novo delovno mesto, kar bo za naše okolje še kako dobrodošlo.«
Drugi večji projekt, s katerim so uspe li na raz pi su skla dov EU, je projekt Vodovodi Ljubno. Lani so iz tega zgradili vodovodno omrežje za naselja Meliše, Juvanje in Okonina, letos pa bo imel prednost vodovod Radmiije. Tu bodo poleg zamenjave vseh cevi uredili »rezervni vir zdrave pitne vode«. Na letošnji javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev pa bodo prijavili projekt za posodobitev
mreže lokalnih cest. Rakunova pravi, da so bili v preteklosti znani po tem, da so tudi v naseljih, oddaljenih od središča, gradili asfaltne ceste. V zadnjem času pa so več pozornosti namenjali reševanju
Anka Rakun:» Glede na predvidenav laganja bo leto 2009r azvojno leto.«
drugih infrastrukturnih vprašanj. Letos naj bi posodobili nekaj manj kot 6 kilometrov cest - poleg ceste v naselje Meliše še precej daljši odsek ceste v Primož.
Zanemarljiva ne bodo vlaganja v tako imenovane neproduktivne naložbe, kot so revitalizacija trškega jedra med zdravstvenim in zadruž nim domom, obnova kultur nih domov, kjer je Raku nova izpostavila dom v Radmirju. Tu bodo letos praznovali 155-letnico šolstva in do takrat naj bi načrtovana večja obnovitveno vzdrževalna dela tudi že uresničili.

GOSPODARSTVO, ZDRAVSTVO
Zavedanje o pomembnosti domačega energenta
Premogovnik Velenje obiskali predstavniki GZS ter EZS - Domači viri energij e nadvse pomembni - Naložbe v energetiko so naložbe v prihodnost
MilenaK rstič- P laninc
Velenje, 29. januarja - V četrtek sta Premogovnik Velenje obiskala generalni direktor in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič in Zdenko Pavček ter direktor Energetske zbornice Slovenije Niko Martinec. Sprejel jih je direktor Premogovnika dr. Milan Medved in jim predstavil »tovarno premoga« - izraz za Premogovnik, ki ga uporabi, kadar
želi še posebej poudariti pomembnost dobro utečenih procesov znotraj podjetja.
Z izrazom so se, po vrnitvi iz jame, kjer so si ogledali delovišče odkopa Y v jami Pesje, strinjali tudi gostje. Posebej predsednik GZS Zdenko Pavček. Prvič je bil v jami. Navdušili so ga sodobna tehnološka opremljenost, zavedanje vodstva Premogovnika o pomembnosti lastnih energetskih virov ter pomembnosti prenosa znanja in tehnologi-
je v prostor jugovzhodne Evrope. »Polno podporo jim dajem. Zavedati se moramo, da so domači viri energije izjemno pomembni in da so naložbe v energetiko naložbe na dolgi rok, v prihodnost,« je rekel. »V jami Premogovnika sem bil pred natanko desetimi leti. V tem obdobju je bil narejen, kot sem se prepričal danes, izjemen tehnološki razvoj,« pa je bil navdušen tudi mag. Samo Hribar Milič.
Direktor Premogovnika dr. Milan
Vizija razvoja bolnišnice
Bolnišnica Topolšica naj bi postala najpomembnejša sekundarna bolnišnica za pulmologij o
Velenje, 27. januar - Na januarski seji velenjskega mestnega sveta je velenjskim svetnicam in svetnikom direktor Bolnišnice Topolšica Damijan Justinek predstavil Razvojne programe bolnišnice, ki so jih svetniki označili za zelo ambiciozne. Ob koncu razprave so jih tudi soglasno pozdravili.
Da so na seji sveta spregovorili o viziji razvoja Bolnišnice Topolšica, so si lani jeseni, ob odhodu štirih zdravnikov specialistov, želeli svetniki sami. Razlog pa je tudi v tem, da Bolnišnica Topolšica še vedno nima priznane vloge v mreži slovenskih bolnišnic, pri čemer vpetost med dve večji bolnišnici v sosednjih regijah topolški doslej ni bila v pomoč. Tako se v zadnjih petih letih niso uspeli dogovoriti za povečanje obsega storitev, čeprav je število bolnikov naraščalo. Še več. Ob koncu leta 2008 so izvedeli, da morajo spraviti v okvir obseg dela na raven leta 2007, kar pomeni močno zmanjšanje storitev, sploh ambulantnih, saj hospi-talnih ni možno zmanjševati.
Vizijo razvoja Bolnišnice Topol-ši ca je mest ne mu svetu obsež no predstavil direktor Damjan Justinek. Povedal je, da naj bi se bolnišnica razvijala v štirih smereh, med njimi pa na prvo mesto postavil željo, da postane najpomembnejša sekundarna bolnišnica za pljučne bolezni, torej pulmo logijo. Na tem področju je bolnišnica močna že danes, dobro pa sodeluje tudi s KOPA Golnik.
Bolnišnica naj bi se v prihodnosti razvijala še v treh smereh; želijo si, da bi uvedli več lastnih specialističnih ambulant, nekakšno polikliniko, predvsem za dejavnosti, ki jih v regiji še nimamo. Predvsem zato, da bi se prebivalcem naše regije ne bilo treba voziti na preglede v druge regije. Za to bodo potrebovali tudi vsaj delno soglasje bolnišnic v Celju in Slovenj Gradcu.
Razvijali naj bi tudi program rehabilitacije in nege bolnikov, sploh takoj po operacijah, kar naj bi po Justinekovih besedah omogočilo skrajšanje čakalnih vrst za operacije. »Zastoj« naj bi nastajal tudi zaradi pomanjkanja postelj na kirur ških oddel kih. Negoval ni
oddelek naj bi imeli tudi za srčne ter pljučne bolnike.
Četrti cilj je, da Bolnišnica Topolšica postane bolnišnica za izredne razmere, recimo v primeru naravnih nesreč, kot bi lahko bil potres, ali pa večjih epidemij nalezljivih bolez ni, saj ima vse pogoje za to. Za nove programe naj bi uredili opuščene objekte pod bolnišnico, morda tudi po principu javno-za-sebnega partnerstva. Izvedeli smo še, da so v Bolnišnici uspeli odpraviti izgube iz preteklih let. Zal pa dodatnega denarja, ki jim ga je obljubila bivša ministrica Zofija Mazej Kukovič, niso dobili.
Svetniki so v razpravi podprli razvojno vizijo bolnišnice Topolšica, ki je novi minister za zdravstvo

t
l
» 'v* ■ 't
V Bolnišnici Topolšica računajo tudi na podporo lokalnih skupnosti pri svojih razvojnih načrtih.
Mestna občina Velenje
Obvestilo
Občanke in občane obveščamo, da smo s 1. februarjem 2009 začeli z izvajanjem brezplačnega pravnega svetovanja.
V januarju 2009 smo izvedli javni razpis, preko katerega smo za pravno svetovanje izbrali Polono Levar Krajnc, univerzitetno diplomirano pravnico.
Svetovanje bo potekalo na sedežu občine (Titov trg 1, Velenje), in sicer ob torkih med 14. in 16. uro, prvo in drugo sredo v mesecu v času od
12. do 14. ure, tretjo in četrto sredo v mesecu v času od 15. do 17. ure in vsak četrtek od 8. do 10 ure. Stranke prosimo, da se na obisk naročijo na telefonsko številko 03/8961 620.
Prijazno vabljeni!
Medvedje bil vesel podpore v zavedanju pomembnosti domačega energenta. »Torej premoga, ki ga ima Slovenija za naslednja desetletja še vedno na voljo v Šaleški dolini. Predstavili pa smo jim tudi svoje delo pri drugih dejavnostih,
pridobivanje prihodkov na trgih zunaj osnovne dejavnosti in projekte, s katerimi se ukvarjamo v svojih hčerinskih podjetjih.«
Direktor Premogovnikove povezane druž be HTZ dr. Vladimir Malenkovič jim je predstavil podjet-
je HTZ, njegovo poslovanje in usmeritve do leta 2012 (in po njem), s poudarkom na programoma Aquavallis in Sonelex ter trženju rudarskih programov na tujih trgih.
Janez Miklavčič še ni videl. Razprave svetnikov so največkrat izzvenele v smer, da naj se bolnišnica z novimi dejavnostmi znebi sedanjega stereotipa, da je namenjena odpisanim, ampak naj postane tudi preventivna bolnišnica, v kateri bodo usluge namenjene tudi športnikom, menedžeijem in aktivnim ljudem. Zupan Srečko Meh je ob koncu predlagal, da o prihodnosti bolnišnice razpravljajo še v občinskem odboru za negospodarske dejavnosti, in tam pripravijo delovno dokumentacijo, ki bo pomembna pri nadaljnjih pogovorih z Ministrstvom za zdravje. Vse štiri razvojne projekte pa so velenjski svetniki in svetnice podprli.
■ bš
m
Pop rihodu iz jame: mag.Mar jan Kolenc, NikoMar tinec, mag. Samo MiličH ribar, dr. Milan
Medved inZ denko Pavček.( foto: D.J.)
EEKJ-LIsiSO
Zdenko Pavček, predsednik GZS:
»Navdušen sem nad tehnološkim načinom pridobivanja premoga, nad varnostjo... To je res tovarna! Če bi bila osvetljena, sploh ne bi vedel, da sem v rudniku.«
Mag. Samo Hribar Milič: »Kam ste skrili vse krampe in lopate? V Slove-ni ji se še pre ma lo zave da mo, da
potrebujemo tako dobro podjetja, kot je vaše.«
Niko Martinec: »Energetska zbornica, ki je danes samo stoj na, je bila vča sih del gospo dar ske zborni ce. Zdaj z njo zelo dobro sodelujemo. Januarja smo skupaj organizirali posvet Električna energija in podjetja, z željo pokazati, da so naši energetiki spo sob ni po pri merlji vih cenah dobavljati energijo slovenskemu gospodarstvu. Perspektiva energet-
ske oskrbe Slovenije je predvsem na doma čih virih in izra bi teh virov.« Dr. Milan Medved: »Na srečo se Premogovnika recesija v tem trenutku še ni dotaknila. Se pa zaskrbljeno oziramo v prihodnost. Naredili bomo vse, da bomo izpol ni li pogod be ne obveznosti glede količin nakopanega premoga. Zavedamo se, da bo električna energije iz Šaleške doline tudi letos zelo pomemb na.«
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
VPISUJEMO V SPOMLADANSKI SEMESTER
JEZIKOVNI IN SPLOSNI TEČAJI
•	SPLOŠNI TEČAJI ZA ODRASLE in INDIVIDUALNI TEČAJI
•	TEČAJI PO MERI PODJETIJ
•	TEČAJI PRIPRAVE NA MATURO IN DIC/FCE/PET IZPITE
•	IZPITI - TUJI JEZIKI ZA ODRASLE - DIC (februar, junij)
•	SLOVENŠČINA KOT TUJ JEZIK (februar, april, junij)
NOVO: POSLOVNA ANGLEŠČINA Z NARAVNIM GOVORCEM
•	RAČUNALNIŠKI TEČAJI IN ECDL IZPITI
•	STROJEPISNI TEČAJ, TEČAJ RETORIKE
•	SKUPINSKE VADBE IN DRUŽABNI PLESI
•	GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE
•	TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA in TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG ^T NOVO: DIGITALNA FOTOGRAFIJA, MODNO KROJENJE IN ŠIVANJE
ROK PRIJAV ZA TEČAJE: 10. FEBRUAR 2009.
POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
•	TRGOVEC in TRGOVEC - prekvalifikacija
•	EKONOMSKI TEHNIK, GOSTINSKI TEHNIK
•	PROGRAMI S PODROČJA STROJNIŠTVA
•	STROJNI TEHNIK (PTI)
•	ELEKTRIKAR in ELEKTROTEHNIK (PTI)
•	EKONOMSKA GIMNAZIJA in MATURITETNI TEČAJ
^f NOVO: PREDŠOLSKA VZGOJA
ZA VPISE DO 20. FEBRUARJA POSEBNI POPUSTI.
Informacije in prijave: osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure ali na tel. 03 713 35 50
www.upi.si.

'i?
Od jrede do ponedeljka - svet i n domovina
a
a
Sreda,2 8. januarja
Dan je popestrila novica, da so v mednarodnem združenju za Lipico dokazali, da so v kobilarni žreb-ce, obolele za virusnim artritisom, cepili z nedovoljenim cepivom.
Lipicance so zdravili z nedovoljenimi sredstvi.
Sindikati javnega sektorja pa so opozarjali na nekaj drugega, in sicer so dejali, daje vlada na dnevni red brez posvetovanja z njimi uvrstila dve uredbi o izplačilu plač javnim uslužbencem. Vlado so zato pozvali, naj nemudoma opusti takšna enostran ska ravnanja.
In če Pahor, vsaj po njihovem mnenju ni bil uspešen sogovornik, se je premier s predsedniki parlamentarnih strank dogovoril, da bodo pri iskanju ukrepov za rešitev krize sodelovali na podlagi ustnega dogovora. Kot je povedal premier sam, gre za dogovor vseh strank, ki bo začel veljati takoj.
Na delu je bil tudi srbski zunanji minister, ki seje obrnil na 80 držav, ki niso priznale Kosova, in jih pozval, naj pred Mednarodnim sodiščem predstavijo svoja stališča.
Četrtek, 29. januarja
Ko je Pahorja zmotil visok honorar članov mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje s Hrvaško, še posebej pa honorar Mihe Pogačnika, je premier ministre prosil, naj pripravijo seznam pogodb z zunanjimi sodelavci, in napovedal pripravo zakonodaje, ki bo urejala to področje.
Vprašanje gaje verjetno še posebej zmotilo potem, ko mu hrvaški kolega že tretji dan ni odgovoril na klice. Iz Zagreba so pojasnili, da so slovenskemu premierju teden pred tem poslali vabilo, v katerem so povabili na srečanje s Sanaderjem.
Burno je bilo tudi v poslanskih klopeh, a težko pričakovanega zaključka 2. redne seje poslanci, Hrvaška, Albanija in Nato niso dočakali, saj je bila seja do nadaljnjega prekinjena. Tako seje zgodilo zaradi obstrukcije SDS, kjer so pojasnili, da so se za ta korak odločili, ker je Držav ni zbor pred tem zavrnil sprejetje zaključnega računa državnega proračuna za leto 2007.
Bolj pozitivno so na finančne predloge predsednika reagirali v ZDA. Predstavniški dom ameriškega kongresa je, sicer brez podpore republikancev, tako sprejel 819 milij ard dolarjev vreden stimulacijski sveženj, ki ga je predlagal predsednik Obama.
Petek, 30. januarja
Večino medijske pozornosti je ukradel turški premier Tajjip Erdo-gan, ki je po prerekanju z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom jezno odvihral z odra v
Hrvati so zamanj čakali na odločitev slovenskih poslancev.
Davosu, kjer je potekal Svetovni gospo darski forum.
Vlada je odločila, da bo predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2007 znova poslala v obravnavo v DZ, koalicija pa je dejanje SDS-a ob tem označila za izsiljevanje.
Komisija za preprečevanje korupcije je od ministrstva za zunanje zadeve zahtevala, da zniža plačo ministru za zunanje zadeve Samuelu Zbogarju. Drago Kos je v imenu omenjene komisije tako odločili, ker minister Zbogar v zakonskih rokih ni posre doval podat kov o svojem premoženjskem stanju.
Ministra za javno upravo in finance sta predstavila predlog usklajevanja plač v javnem sektorju, po katerem naj bi se usklajevanje zamaknilo za nekaj mesecev. Irma Pavlinič Krebs in Franc Križanič sta predlog že posredovala sindikatom in povedala, da od njih vlada pričakuje, da bodo med krizo delili usodo z gospodarskim sektorjem. Po predlogu, ki ga je v četrtek sprejela vlada, naj se splošna uskla ditev plač 1. julija letos ne bi izvedla. Poleg tega bi se tretja četrtina uskladitve plač javnih uslužbencev s 1. septembra premaknila na 1. januar 2010, četrta četrtina pa s 1. marca 2010 na 1. januar 2011.
Miha Pogač nik je odsto pil z mesta predsednika slo-vensko-hr-vaške komisije pravnih strokovnjakov za reše -vanje mejnega vprašanja. Kot je zapisal, odstopa zaradi »sistematične negativne kampanje« glede višine honorarja, ki gaje prejemal za svoje delo.
Obrambna ministrica pa je bila v Bruslju, kjer je izvedela, daje Nato zaskrbljen, saj se boji, da Sloveniji ne bo uspelo pravočasno ratificirati vstopa Albanije in Hrvaške v zavezništvo.
Sobota, 31. januarja
Da se je prav zde lo vsem, ki so sodelovanje med opozicijo in koalicijo pri reševanju krize zaradi četrtkove obstrukcije SDS-a ocenili kot manj verjetno, je potrdil DeSUS, kjer so po LDS in Zaresu svoje dvome izra zi li naglas. Kot raz log nemožnosti sodelovanja z opozicijo je Erjavec navedel napovedano obstrukcijo glasovanja o ratifikaciji vstopa Hrvaške in Albanije v Nato, pri čemer je četrtkovo dejanje označil kot neprimerno.
Vlada je na delovnem posvetu razmišljala o učinkovitejših načinih za črpanje evropskih sredstev, kar je lahko eden izmed mogočih izhodov iz gospodarske krize. Ministri so se seznanili z vzroki za slabo črpanje sredstev iz evropskih skladov in tem, kaj bi bilo treba storiti za izboljšanje stanja.
Do sprememb je prišlo tudi v Cerkvi na Slovenskem: papež Benedikt XVI. je celjskega škofa Antona Stresa imenoval za nadškofa pomočni-
f
Odstopil je Miha Pogačnik.
ka mariborskemu nadškofu metro-politu Francu Krambergerju.
Po vsej Rusiji so potekali protesti, s katerimi so ljudje opozarjali na slabo življenje, napake vlade in zatiranje drugače mislečih. Nekaj tisoč ljudi je zahtevalo, naj trenutna vlada zaradi vse večj ih gospodarskih težav ponudi odstop. Za glavnega krivca so protestniki, ki so se zbrali na pobudo komunistične stranke, označili nekdanjega predsednika države in zdajšnjega premierja Vladimirja Putina.
V	kenijski prestolnici Nairobi pa so aretirali polbrata Baracka Oba-me, in sicer zato, ker j e imel pri sebi zvitek marihuane. Seveda je požel zanimanje medijev.
Nedelja, 1.f ebruarja
V	finalu izbora pesmi, ki bo Slovenijo zastopala na Euroviziji, so zmagali Quartissimo s pesmijo Love Simphony in si tako pribori-
t: t
poslanskih skupin povedal, da se niso sporazumeli glede 6. člena zakona o žrtvah vojnega nasilja. Pojasnil je, da bodo skušali odpraviti nesoglasja, po katerem se po novem predlogu koalicije pravica do statusa vojne žrtve sodelavcem okupatorja ne prizna.
Y

Vnovič premagani.
li vozovnico v Moskvo. Po izboru gledalcev je bila najuspešnejša skupina Langa z Manco Špik.
Čeprav sta Izrael in palestinsko gibanje Hamas načeloma sklenila premirje, sta na jug Izraela prileteli dve raketi in izraelski premier je posvaril, da se bodo odzvali silovito. In res so se: z bombardiranjem Hamasovega objekta v osrednjem delu Gaze. O žrtvah Palestinci niso poročali.
Na zahodu Kenije je v eksploziji cisterne z nafto umrlo najmanj 111 ljudi, 178 je bilo huje ranjenih. Po navedbah očividcev in reševalcev se je tovornjak s cisterno prevrnil po trčenju z drugim vozilom. Na prizorišče nesreče so kmalu prihiteli tamkajšnji prebivalci in poskušali ujeti iztekajoče gorivo iz pre-vrnjene cisterne, ta pa je eksplodirala, najverjetneje zaradi cigaretnega ogorka.
To pa ni bil edini odmeven dogodek v Afriki ta dan. Afriški voditelji so se namreč na vrhu v Adis Abebi najprej posvetili razpravi o ideji Združenih držav Afrike.
Ponedeljek, 2.f ebruarja
Predsednik republike Danilo Türk je povedal, da ne podpira zahtev po posebnem obravnavanju, ki jih je nanj naslovila skupina generalov in častnikov nekdanje JLA. »Posebej moti ultimativni značaj zahtev v omenjenem pismu, ki so mi ga poslali« je dejal predsednik. Premier Borut Pahorje po sestanku predsednikov strank in vodij
Janši je z vztrajanjem uspelo.
Ministrstvo za delo je podpisalo dokumente, ki omogočajo pocenitev študentskih bonov na področju Ljubljane in Mariboru.
Računsko sodišče so opozorili na različne metodologije pri obravnavi zaključnega računa proračuna za l. 2007, v SDS-u pa so dejali, da to ne vpliva na prisotnost presežka. Kot so pojasnil predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes, je razlog, da se je presežek v izkazih spremenil v primankljaj neustrezno evidentiranje poslovnih dogodkov -prenosa delnic Telekoma Slovenije na Sod.
Predsedniki koalicijskih strank so se seš li na vrhu, na kate rem so se dogovo rili, da bodo popustili glede zaključnega računa, glede partnerstva pa, da ni smiselno, a ga bodo pogojno nadaljevali.
Zaradi naraščajočih nemirov in »večkratnih varnostnih groženj« je Kitajska pozvala k enotnosti oboroženih sil in njihovi poslušnosti Komunistični partiji.
Torek,3 .f ebruarja
Sindikat centrov za socialno delo je razburila izjava varuhinje človekovih pravic, da za dodeljevanje denarnih pomoči drugod skrbijo manj uspešni delavci. Kot so pove-da li, ne bi bilo sporno, če bi bile take izjave izre če ne kot oseb no mnenje, vendar pa je varuhinja nosilka javne funkcije, zaradi česar take trditve delujejo kot pravilo in odraz dejanskega stanja.
Predstavniki policije so predstavili nov kodeks policijske etike, katerega namen je policiste ozave-ščati o spoštovanju človekovih pravic in etičnih načel.
Minister Vlačič je povedal, da dvomi, da bo pri cestninjenju ostalo popolnoma enako kot je. Ob tem je povedal, da se na ministrstvu še niso odločili, kako bodo zaenkrat uredili področje uvajanja krajših vinjet.
Kitajska je britanski vladi izrazila odločno nezadovoljstvo zaradi incidenta, ko je eden izmed pro-testnikov v Ven Džjabaa zalučal čevelj. Incident so označili kot podel in odvraten, a so dodali, da je britanska vlada že izrazila globoko obžalovanje zaradi incidenta in daje policija že vložila ovadbo proti 27-letnemu moškemu, ki je vrgel čevelj v Vena.
Celje bo dobilo novega škofa.
www.uniforest.com
NOVO V NAŠI PONUDBI
-	Za najbolj zahtevne kupce!
■ CEPILNIKITITANIUM
-	sila cepljenja 12t - 25t / dve hitrosti
-	velika hitrost prostega hoda
-	samostojni rezervoar olja
-	miza z razširitvijo - serijsko
-	možna nastavitev širine priklaplanja na traktor
-	mehanska podajalka ali vitlo - opcija
□ GOZDARSKI VITLI OD 30 kN do 80 kN (3t - 81) VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIF0REST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Pelrovče, Tel.: 03/ 713 14 10, info@uniforest.si
1
Slovenska kuh'na
žabjor
perspektiva
Špela Kožar
Čeprav bi bilo slajše pisati o gurmanskih posebnostih, je ena kuhinja, kije nad-poseb-na, ki zajema vse posebnosti vseh ostalih kuhinj, kije skratka TA PRAVA slovenska.
Reče se ji Etna.
Že njena kratica skriva, zakriva oziroma razkriva njeno specialite-to:
E - edinstvena M- manifestacija A - alpskosti
Alpskost je v tem primeru nacionalna specialiteta, narejena iz žlice povprečnosti, dveh lipovih listov samopoveličevanja in ščepca ner-ganja (to so le osnovne sestavine, dobre kuharcepogosto dodajo še rezino zavisti, kapljico samozavesti in žličko vegete). V nedeljo so bili slavljenci Quartissimo, poraženci pa Langa & Manca Špik. Dva pola, le nekaj trenutkov po razglasitvi. Bipolarnost se ni začela s prihodom prejšnje vlade, imamo jo v krvi. Strani zavzemamo že več kot stoletje - odločali smo se med vladarsko Avstro-Ogrsko in nastajajočo Jugoslavijo, partizani in domobranci, Janšo in Pahorjem, Karmen Stavec in Sestrami. No, na kateri strani si? Odgovor ni več le na sončni strani Alp, saj obstaja tudi tista druga, senčna. In navadno je tam veliko več privržencev/poražencev.
Seveda ustvarjalcu ne more biti vseeno, če se zaveda, da je občinstvo glasovalo zanj, pa kljub temu ni zmagal, da mu niti štirikrat večje število glasov ni zagotovilo poti v Moskvo. Pevec Lange je bil upravičeno čustveno razrvan, navsezadnje je Ema tekmovanje in izražanje čustev povsem legitimno. A veliko manj legitimni so odzivi Slovenceljnov, ki morajo komentirati za vsako ceno. Morajo se pač postaviti »na stran«. Na nasprotno stran! Gotovo bi dr. Trste-njak odlično analiziral potrebo po tovrstnem čustvenem udejstvova-nju, zato naj vam zastavim le vprašanje: Ste gledali Emo zato, da bi jo kritizirali?
Joj, kako nemogoča sta bila voditelja. Joj, kako »glupa« scena. Joj, bolje je brez strokovne komisije. Joj, kakšno zapravljanje denarja ... Tudi vi, ki ste polni komentarjev, ste bili med skoraj pol milijona gledalcev.
Priznam, da se vedno znova vprašam, zakaj tak halo zaradi Evro-songa. Dejstvo je, da gre za največje evropsko televizijsko zavezništvo z žlahtno tradicijo, a dejstvo je tudi, da je za zavezništvo malo mar VELIKIM, mi MALI pa se še vedno trudimo, da bi nas opazili. A tudi za trud moraš nekaj pokazati. In kaj kažemo Slovenci? Nič! Vem, pravkar sem se uvrstila v tisto skupino, ki na Emo kaže s prstom, a naša »zahojenost« me resnično raz.... Ko že vrsto let na evropskem odru gledamo šov, naši glasbeniki ostajajo statični, plesalci pa dolgočasni. Dojeli smo le, da je glasba postala dokaj nepomembna (čeprav nam to uspeva povsem slučajno oziroma zaradi skritega talenta netalentiranosti). In tako se vsako leto znova zdi, kot da gledamo ponovitev Eme iz prejšnjega leta. Navijala sem za Quartissimo! Ker so se zavedali pomena prezenta-cije, ne glede na njeno preprostost. Ker so štirje fantje. Ker je pevka Hrvatica! Saj res, se že kaj govori, da nas ne sme zastopati? Ker ni na pravi strani?
Slovenceljni, če smo pametni, izkoristimo ponujeno reklamo in začnimo propagirati drugo plat medsosedskih odnosov. Morda se namesto pogajalcev spreobrnemo v zmagovalce. Saj veste, tisti, ki Evrosonga ne vidi kot še enega izmed mnogih političnih manifestov, ga vrag vzame. Kot je nas lani.
Želite z uporabnimi in aktualnimi znanji začeti ali nadaljevati uspešno kariero? Odločite se in se vključite v program
EKONOMIST ali POSLOVNI SEKRETAR
(redni ali izredni študij) na Višji strokovni šoli Slovenj Gradec in si pridobite VIŠJO STROKOVNO IZOBRAZBO INFORMATIVNI DAN:
•	petek, 13.2.2009, ob 12. uri, v predavalnici Relax(P15) na Koroški ulici 11, za redni in izredni študij v obeh razpisanih programih in
•	v soboto, 14.2.2009, ob 9. uri v predavalnici Relax (P15) na Koroški ulici 11, za redni in izredni študij v obeh razpisanih programih.
Obiščite spletno stran www.sc-sq.net/visia. kjer sta predstavljena oba programa in prijavni obrazec. Za dodatne informacije pokličite 02 884 65 02, vsak dan med 10. in 14. uro. Zadnji dan za prvo prijavo je 9. marec 2009! Za izredni študij vam nudimo ugodne plačilne pogoje.

GOSPODARSTVO, IZOBRAŽEVANJE
Konkurenčnost na trgu delovne sile tudi za invalide
Z rezultati pilotnega programa usposabljanja delovnih invalidov zadovoljni izvaj alci, delodaj alci in udeleženci - Medpodj etniški izobraževalni center poslej učni center tudi za zavod za zaposlovanje?
TatjanaP odgoršek
Minuli petek so na Medpodjet-niškem izobraževalnem centru (MIC) Šolskega centra Velenje končali pilotni program usposabljanja delovnih invalidov Saša regije. Ob tej priložnosti so pripravili zaključno konferenco in na njej širši javnosti predstavili projekt, s katerim so uspeli na javnem razpisu Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in v katerega so se kot partnerji vključila nekatera invalidska podjetja v regiji Saša in na Koroškem. Prav tako pa tudi rezultate enoletnega usposabljanja. Kot je bilo slišati, so z njimi zadovoljni vsi: izvajalci, delodajalci in udeleženci. Oblika programa je primerna tudi za zaposlene, ki lahko skozi izvajanje posameznih modulov povečajo konkurenčnost na trgu delovne sile, kar je - po besedah direktorja Šolskega centra Velenje Ivana Kotnika - eden od osrednjih ciljev centra.
Vodja projekta Srečka Podvržena je povedal, da so v sodelovanju z delodajalci - naročniki razvili 10
programov. Zasnovali so jih modularno, udeležence, med katerimi je bila večina zaposlenih, pa so usposabljali za konkretna delovna mesta. 117 delovnih invalidov iz šestih večjih invalidskih podjetij se je tako prekvalificiralo, pridobilo dodat no upo rab o zna nje, ki jim bodo omogočilo lažje prilagajanje potrebam svojega delovnega okolja. Hkrati pa jim omogočajo večjo konkurenčnost na trgu delovne sile. »Projekt je začetek poti, ki bo šolskemu centru, tukajšnjemu okolju in ude ležen cem v pomoč pri lažjem premagovanju posledic krize in pri nadaljnjih usmeritvah oziroma potrebah družbe.« Prav tako bi bila - je menil Podvržen - ta oblika primerna za usposabljanje vseh brezposelnih oseb. Zato je predlagal, da bi postal MIC učni center za usposabljanje slednjih, da bodo lahko skupaj z Zavodom za zaposlovanje in delodajalci pripravljali ter izvajali že pripravljene in nove programe usposabljanja.
Podjetje HTZ Velenje je v program usposabljanja vključilo največ svojih delovnih invalidov, 56.
SrečkoP odvržen." Naša skupnau gotovitev je, da morap ilotnip rojektp reiti v stalnoo blikof inanciranja usposabljanja delovnih invalidov, MIC pap ostati učnic enter za zavod za zaposlovanje."
Janko Lukner, pomočnik direktorja podjetja, je dejal, da so zelo zadovoljni s pridobljenimi izkušnjami. »Tak pristop v izobraževanju je tudi za podjetje nova izkušnja, saj smo za določeno skupino delavcev oblikovali povsem nove izobraževalne vsebine, ki jih ti pri svojem delu res potrebujejo. Programi so kratki, rezultati konkretni. »Lukner je še povedal, da bodo v HTZ-ju tudi v prihodnje zainteresirani za take oblike izobraževanja in usposab-
JankoL ukner: »Usposabljanjez unaj podjetja je motiv za delavce.«
ljanja, saj pomenijo dodaten motiv za delavce. Predlagal je še, da bi moral sklad za izobraževanje invalidov uvrstiti pilotni projekt med redne oblike izobraževanja invalidov. Veljalo bi razmisliti še o krajšem času trajanja modulov, kjer bi jih usposabljali za še konkretnejša znanja, saj bi bil - po njegovem mnenju - odziv delodajalcev in udeležencev še večji.
Po mnenju Roberta Rajštra, direktorja Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Velenje, je ideja in izvedba projekta za izobraževanje posebne ciljne skupine, kot so invalidi, zelo dobrodošla. Ti imajo
Albin Urše j:" Česar nisem vedel, sem se n au čil in sem tega zelo vesel."
na trgu dela veliko težav pri iskanju zaposlitve in glede na čase jih bodo ime li še več. Kot je še dejal, obstaja mož nost, da bi pilot ni projekt prešel v redni program za usposabljanje invalidov, glede na modularno zasnovo pa bi ga lahko ponudili tudi drugim brezposelnim osebam. Pogoj za to pa je, da takš no možnost pridobitve specifičnih znanj zavod, še bolj pa ministrstvo za delo, pre po zna, pro gram naj -prej uvrsti med pilotne, eksperimentalne programe in kasneje v redne programe aktivne politike zaposlovanja.
Albi na Uršeja je v program usposabljanja napotilo vodstvo podjet-
RobertR ajšter:" Ponudba programovu sposabljanja za posebnec iljnes kupine je zelod obrodošla."
ja Turna. Dodatno strokovno in uporabno znanje je pridobival v programu informacijski organizator. »Delam predvsem z računalnikom. V bistvu sem kar nekaj vedel, kar pa ne, sem se sedaj naučil in sem tega res vesel. Tako kot sam so bili tudi ostali udeleženci zadovoljni s predavatelji, s predavanji in pridobljenim znanjem. Bil bi vesel, če bi se lahko udeležil tudi nadaljnjega usposabljanja v tej smeri.«
Zanesljivost je prednost
Družbo RGP Premogovnika Velenje je v prvih petih letih zaznamovala kontinuirana in visoka rast prihodkov - Nosilni program bodo tudi v prihodnje rudarske gradbene storitve podprte s proizvodnjo betonskih mešanic in kamenih agregatov
Milena Krstič - Planinc
Konec leta 2008 je bilo za družbo RGP tudi konec njenega prvega petletnega obdobja. V tem času so presegli vsa pričakovanja, ki jih je imel lastnik, Premogovnik Velenje, ko se je odločal o ustanovitvi družbe. Danes se RGP ponaša s številnimi referencami, ki so jih dosegli na različnih področjih, pravi direktor družbe mag. Marjan Hudej. Kaj je najbolj zaznamovalo prvih pet let delovanja družbe?
"Gotovo kontinuirana in visoka rast prihodkov, uvedba treh zahtevnih standardov ISO, za kakovost, za okolje in za varnost zaposlenih, izgradnja nove, računalniško podprte betonarne, nakup strojev za zahtevna geotehnološka dela in velika prepoznavnost na trgu. Zaposleni smo v teh letih pridobili veliko novih znanj in izkušenj in to je dobra popotnica za naprej.
Po precejšnjih težavah, ki smo jih imeli v letu 2007 pri projektih na Spodnji Savi, smo uspeli ponovno vzpostaviti normalno poslovanje družbe tako, da leto 2008 zaključujemo z izredno dobrimi dosežki, tudi z nekaterimi rekordnimi.« Kako pa vstopate ali pa ste vstopili v novo obdobje, v letošnje leto? »Ambicije, ki jih imamo, želimo nadaljevati. Na projektih, kjer že dosegamo dobre rezultate, hočemo še naprej ostati pomembni izvajalci, s pomočjo novih naložb in uvedbe novih tehnologij pa delo
razširiti še na druga področja. Nekatere priprave na projekte v našem neposrednem okolju že potekajo in se bodo samo še stopnjevale do pridobitve prvih poslov. Vsekakor bo letošnje leto nov, velik izziv za našo družbo.
Kam no lom Paka je že dolgo prepoznaven v tem okolju. Letos mu bomo namenili posebno pozornost s posodobitvijo strojne opreme in razširitvijo eks-ploatacijske površine.
Druž ba zavze ma pomembno mesto v Skupini Premogovnik, s pri hod njim poslovanjem družbe pa želimo tak status še utrditi. Tudi sodelovanje s kompatibil-nimi dejavnostmi znotraj Sku pi ne dobro pote ka, v pri hod nje ga mora mo nadgraditi za še bolj zahtevne projekte, take, ki bodo še povečali dodano vrednost na zaposlenega.
Mag. Marjan Hudej: »So družbe, ki razmišljajo, da je treba projekt pridobiti, potem bo pa že kako".«
Poslovni načrt, ki ga bomo izvajali v kriznem obdobju, je zahteven, prepričan pa sem, da smo dovolj ambiciozni, izkušeni in tudi motivirani, da bomo
dosegli zastavljene cilje v zadovoljstvo kupcev, lastnikov in nas samih.« Konkretno. Kakšni so lanski poslovni rezultati?
»Leto smo končali s skupnimi prihodki v višini skoraj 13 milijonov evrov in s pozitivnim rezultatom. Skoraj dve tretjini prihodkov smo dosegli na projektih, ki jih družba izvaja po vsej Sloveniji, eno tretjino pa s prodajo betonskih mešanic iz betonarne in s pomočjo prodanih kamenih agregatov iz kamnoloma Paka.«
Številne pomembne pogodbe podpisane
Kje bo glavna teža letošnjih aktivnosti?
»Nosilni program bodo predstavljala geotehnična dela pri izgradnji hidroelektrarn. Nekaj dela bo na reki Soči in na Dravi, glavna teža pa na hidroelektrarnah na Spodnji Savi. Z rudnikom Senovo smo pogodbo podpisali tudi za letos. Zelo se nam je povečalo sodelovanje s Slovenskimi železnicami, za katere bomo nadaljevali dela pri sanacijah tunelov.« Se ukvarjate tudi s saniranjem plazov? »Se in to povsod po Sloveniji. Tudi v Velenju smo pridobili dela pri sanaciji enega plazu, prvega v našem neposrednem okolju.« Črpate evropska sredstva? »Ob koncu leta smo nekaj sodelavcev usmerili v aktivnosti za pridobitev sredstev iz evropskih skladov, pripravili dokumentacijo in se prijavili na enega od razpisov.«
Zanesljivost je prednost
Področje, na katerem, kot pravite, družba RGP ustvari dve tretjini prihodkov, so rudarske gradbene storitve. Konkurenca na tem področju je precej huda. V čem je vaša prednost? »So družbe, ki razmišljajo, da je treba
Ključne aktivnosti družbe RGP Premogovnika Velenje so potekale na projektih pri izgradnji hidroelektrarn na Spodnji Savi, pri zapiranju rudnika Senovo, mnoge projekte so izvajali v »čistem« gradbeništvu (gradbene jame za velike objekte, garažne hiše) in sodelovali pri projektu pridobivanja vode izpod Pece.
projekt pridobiti, potem pa bo že kako. O zapletih in površnosti, ki lahko nastanejo ob takem razmišljanju, so lani pogosto poročali tudi mediji.
Zdaj, ko prihaja kriza, se vedno bolj kaže, da je delo na pridobljenem projektu potrebno tudi znati opraviti. Investitorji se vedno bolj ozirajo po izvajalcih z izkušnjami in referencami. Ocenjujem, da se bo pojav zadnjih let, ko nekatere družbe »dampinško« vstopajo v posle, ki jih ne zmorejo narediti oziroma jih opravijo površno, končal. Naša prednost je v tem, da znamo. Lani smo na novo pridobili še nekaj sodelavcev, tako da nas je že 52. Pridružili so se nam kadri, ki so nujni pri izvajanju zahtevnih del. Gre za vrtalce, geomehanike in minerje.«
Zaposlovanje letos?
»Načrtujemo še nekaj zaposlitev pri geotehničnih delih. Pomanjkanje kadra na tem področju je v Sloveniji veliko, k sreči pa Premogovnik zgledno skrbi za tovrstno izobraževanje. Nekateri mladi, ki čakajo priložnost, bodo letos to dobili tudi pri nas. V odvisnosti od tega, kako bodo potekali projekti in kaj bo s krizo, ki trka na vrata, obstaja možnost, da bomo zaposlili med 5 do 10 delavcev.«
Prihodnost v teh programih pa je?
»Zanesljivo. Vladna politika nakazuje, da bo krizo reševala tudi s spodbujanjem novih gradenj ter nadaljevanjem gradenj na cestnem, železniškem omrežju in tudi na energetskem področju.«

USTVARJALNO £-/W£STO
Problem različnih hitrosti
Heidi in Alvin Toffier sta znana ameriška futurista. Leta 2006 sta objavila knjigo Revolutionary Wealth (Revolucionarno bogastvo), kije rezultat dvanajstletnega dela in v kateri opisujeta, kako bo nastajalo bogatsvo v 21. stoletju, kdo in kako ga bo pridobival.
V prvem delu knjige Heidi in Alvin Toffler opisujeta krizo, ki je posledica "efekta desinhroni-zacije", ko države hitro razvijajo napredno gospodarstvo, najbolj pomembne institucije sistema pa zaostajajo.
Kaj se dogaja, če je ena ustanova v družbi hitrejša v spremembah kot druge pomembne ustanove? Toffleijeva pravita, da ni znanstvenega odgovora na to vprašanje, vendar lahko pogledamo, kaj se dogaja v ZDA, ki predstavljajo najbolj razvito gospodarstva 21. stoletja na svetu.
Da bi to nazorno pokazala, Tof-flerjeva vzameta kot prispodobo avtocesto, po kateri se vozijo razne ustanove ameriške družbe. Ugotavljata naslednje: • Najhitreje, sto milj na uro, se pelje vozilo, ki predstavlja podjetje, institucijo, ki se v ZDA najhitreje spreminja. Podjetje je isto-čas no nosi lec mno gih spre -memb v družbi, sili dobavitelje in distributerje v spremembe. Tako podjetja pospešujejo spremembe v svojih funkcijah, proizvodih, velikosti, tehnologiji, delovni sili, kulturi odnosih s strankami, praktično v vseh sferah svojega delovanja.
•	Z devetdeset milj na uro se pelje civilna družba, ki jo tvori na tisoče nevladnih organizacij. Večina teh skupin zahteva spremembe v okolju, vladnih uredbah, izdatkih za obrambo, človekovih pravicah in drugo. Ker so to majhne fleksibilne organizacije, organizirane v omrežjih, so hitrejše od velikih korporacij in vladnih ustanov. Pravzaprav vse ključne institucije ameriške družbe zaostajajo za podjetji (biz-nisom) in civilno družbo.
•	Šestdeset milj na uro vozi ameriška družina. V 1960ih letih je prevladovalo mnenje, da bo nuklearna družina, ki jo tvorijo zaposlen oče, mati, ki je doma, in dva otroka mlajša od 18 let, ostala v večini tudi v prihodnosti. Danes je manj kot 25 % takšnih družin, obstajajo pa enostaršev-ske družine, izvenzakonske zveze in nedavno legalizirani zakoni istospolnih partnerjev. Pri tem se delo, ki je v indu strij ski dobi bilo preseljeno v tovarne, vrača v družino; enako velja za izobraževanje in skrb za ostarele.
•	Sindikati se vozijo s trideset milj na uro. Niso sledili spremembam v zaposlovanju in delu, ostali so v modelih iz 30ih let 20. stoletja. Leta 1955 je 33 odstotkov vseh zaposlenih v ZDA bilo
v sindikatih, danes samo še 12,5 odstotka.
Vladna birokracija in agencije se vozijo s petindvajsetimi miljami na uro, so ne samo počas ne, ampak zavirajo podjetnost, na primer uvajanje novih zdravil, ki traja leta, zaradi počasnosti
U.S. Food and Drug Administration.
•Ameriški šolski sistem je še počasnejši; premika se z deset milj na uro in stane 400 milijard dolarjev letno. Načrtovan je za masovno proizvodnjo, deluje kot tovarna, upravljajo ga birokrati. Tofflerjeva si postavljata vprašanje, ali šolski sistem, ki sledi spremembam s hitrostjo deset milj na uro, lahko pripravlja študente za delo v podjetjih, ki drvijo s sto miljami na uro?
•	S petimi miljami na uro spremembam sledijo mednarodne organizacije Združeni narodi, IMF, WTO ...
•	Še počasnejše, tri milje na uro, so politične strukture v bogatih državah. Sedanji politični sistem ni bil načrtovan, da deluje v kompleksnem, hitro spreminjajočem se gospodarstvu znanja.
•	Zadnje vozilo, ki pelje samo z eno miljo na uro, je po Toffler-jevih pravni sistem: sodstvo, pravne fakultete, odvetniške pisarne. Poslednje se hitro spreminjajo, a sodstvo in pravne fakultete ne. Tako je bilo v ZDA do leta 1996 področje telekomunikacij, ena najhitreje spreminjajočih se industrij, regulirano z zakonom iz leta 1934. Zakon, ki še danes regu li ra bančništvo, je iz leta 1933.
Iz te prispodobe sledi, da so ZDA soočene z veliko razliko med zahtevami hitro razvijajočega se novega gospodarstva in počasne institucionalne strukture stare družbe. Te birokratske strukture iz časa industrijske dobe zavirajo razvoj naprednega sistema za ustvarjanje bogastva, ki temelji na znanju.
Problem je v tem, da večina politikov, voditeljev civilne družbe in gospodarstvenikov ni jasno razumela preprostega dejstva, da napredno gospodarstvo potrebuje napredno družbo, ker je vsako gospodarstvo proizvod družbe, katere sestavni del je, in je samo odvisno od ključnih institucij te družbe.
Zanimivo bi bilo analizirati, kako je pri nas.
■ Stanko Blatnik
Aktivno državljanstvo v 21. stoletju
Civilna družba in razvoj nevladnega, neprofitnega sektorj a
Civilna družba nikakor ni nov pojem. Ze v starem Rimu so ji namenjali posebno mesto. Pojmovali so jo kot skupine z jasno določenimi in spoštovanimi pravili, ki so bila vselej nad zakoni države. Dodeljeni staji bili legitimnost in ugled, temelječa na moralnih vrednotah in avtoriteti. Slednji sta bili zastopani v obstoječem političnem sistemu kot dopolnilo in ne nasprotje pravu in državi.
Skozi zgodovino je koncept doživljal različne spremembe, zlasti na področju centralizirane avtoritete, vseeno pa je do današnjih dni vendarle ohranil vse elemente moralne avtoritete. Zaradi tega lahko svobodno rečemo, da se moralni temelji obstoječe družbe odražajo znotraj civilne družbe in njenih pobud. Kot takšne nas vselej nagovarjajo k družbeni kohezivnosti, kulturi, svobodi, socialni krepitvi, kajti država sama prav lahko deluje tudi v nasprotju z interesi državljanov.
Danes pod pojmom civilne družbe razumemo slednjo kot eno od treh sfer, ume šče no med trg in državo, ki v skupnih medsebojnih interakcijah tvorijo jedro moderne demokratične družbe. Kot takšna potencialno vrši svojo posredovalno vlogo ter nudi državljanom možnosti za aktivnejšo participacijo, kije s tem istočasno javna in
povečini prostovoljna. Med ostalim je definirana kot pravica do združevanja in svobode govora, politika demokracije, konstituiranje državnih jamstev/zagotovil.
Znotraj te civilne družbe in njenih pobud pa se na podlagi zastopanja interesov državljanov in določenih družbenih skupin oblikujejo različne organizacije. Nevladne in povečini neprofitne. Mno ge izmed njih tudi pro sto -volj ske. V današ njem evrop skem pro sto ru moder ne demo kra cije prevzemajo vse bolj povezovalno vlogo med javnim in zasebnim. Tako so bile v mreži civilnih združenj (organizirane civilne družbe) po vsej Evropi v preteklih letih razvite številne inovativne ideje. Nove, nevladne in neprofitne organizacije so prevzele operativni model kot podporo razvoja družbenih sektorjev, zlasti na področju storitvenih dejavnosti (izobraževanje, sociala, zdravstvo, varstvo okolja, otroško varstvo). S tem pa so hkrati tudi prispevale k povečanemu zaposlovanju v obstoječih storitvah kot tudi h kreiranju in ustvarjanju novih.
Vnovično zanimanje za nevladni, nepridobitno-volonterski sektor, je v večini zahodnoevropskih industrijsko razvitih državah sovpadalo z iskanji možnosti izhoda iz krize socialne države, kije nas-
topila sredi 70-ih let 20. stoletja. Pozornost se je usmerila predvsem v zmanjšanje odgovornosti države pri zagotavljanju skupnih dobrin in storitev, s tem pa bil začet proces prenosa teh odgovornosti tudi na druga področja. Danes ni mogoče več zanikati, daje nevladni, neprofitni sektor objektivna poteza vseh modernih družb.
Pojem neprofitne organizacije pomeni v svoji osnovi pravzaprav drugačno delovanje, kot ga imata sicer podjetje in država, zasebni in javni sektor. Neprofitna naravnanost pomeni, da cilj in glavni namen organizacije ni dobiček kot pridobljena finančna korist, ki se razdeli lastnikom, temveč se ta pridobljena finančna korist vrne nazaj v dejavnost, predvsem v njeno razširitev, posodobitev. »Output« kot opredmetena nova vrednost so spremembe v kvaliteti življenja posameznika.
Lahko rečemo, da predstavlja razvoj neprofitnega sektorja največjo socialno inovacijo 20. stoletja. V pluralnem sistemu blaginje zavze ma ta sek tor pomem ben vmesni, intermediarni prostor, lociran med javno in zasebno sfero, točneje med državo, trgom in skupnostjo. Organizacije v njem so raznolike ter segajo vse od formalnih, poklicnih organizacij, do pro stovolj skih oblik.
Na tem mes tu pa je potreb no poudariti, da je v Sloveniji ta sektor še vedno podcenjen in še vedno »le v razvoju«. Spremembam ekonomskega in političnega sistema v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja niso vzporedno sledile tudi spremembe v strukturi blaginje, zlasti ne odpravljanje javnega sektorja. Nova zakonodaja je sicer formalno odprla prostor za delovanje zasebnih organizacija (tako NVO kot profitnih) na področju socialnih, okoljevarstvenih, izobraževalnih in drugih storitev, hkrati pa ni zagotovila enakopravnih razmer za njihovo delovanje. Ker sodi naša država med države civilnega prava, potrebuje za ta namen vrsto pravnih regulacij, ki bi tovrstne pogoje zagotovili. Predvsem pa: •ustrezno pravno podlago za deregulacijo socialnih in drugih storitev (servisov);
•	uzakonitev različnih pravnih statusov oziroma tipov NVO;
•	oblikovanje subsidiarne zakonodaje za enakopravnejše vključevanje nepridobitnih organizacij v sistem javnega financiranja;
•ugodnejšo davčno obravnavo. Naša dolina je bila vselej usmerjena v inovativnost in razvoj. V njej so se rojevali številni uspešni projekti. Vselej pa je znala poskrbeti tudi za svoj socialni kapital. Na pragu 21. stoletja smo vizije moderne družbe z aktivnim državljanstvom in družbeno odgovornostjo še kako potrebni.
■ SonjaB ercko
Uvodnik
Leto 2009je evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti. Na spletnem mestu http://create2009.europa.eu/index_en.html sem prebral, da je cilj leta ustvarjalnosti povečati zavedanje o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti za osebni razvoj, družbeni in gospodarski razvoj, razširiti dobre prakse, spodbujati izobraževanje in raziskave. Ko sem bral o evropskem ustvarjalnem letu, sem si postavil nekoliko vprašanj. Že leta 2003je Richard Florida napisal uspešnico Vzpon ustvarjalnega razreda, v kateri je jasno pokazal vlogo ustvarjalnosti pri razvoju določenega okolja. Zakaj v Evropi šele leta 2009promovi-ramo ustvarjalnost in inovativnost? Zakaj toliko zamujamo? Floridino knjigo smo izdali v Velenju že leta 2005, veliko prej, kot so to naredili mnogi veliki evropski narodi. In končno vprašanje, kako lahko izkoristimo evropsko leto ustvarjalnosti za razvoj Velenja? Pri tem je več možnosti. Prva so prijave na razpise EUprogramov. Ustvarjalnost in inovativnost sta prioriteti v večini programov. Dejstvo, da smo v Velenju izdali knjigo Vzpon ustvarjalnega razreda vključno z dokumentom Evropa v dobi ustvarjalnosti, izvajali raziskave, izvajamo projekt Ustvarjalno mesto Velenje, katerega del je tudi ta priloga v Našem času in spletno
mesto www.umv.si, so lahko pomembne prednosti prijav na razpise. Poleg tega lahko doma in v tujini močno promoviramo Velenje kot
mesto, ki se resnično želi razvijati na osnovi ustvarjalnosti svojih prebivalcev. Lahko ustvarimo nove stike in povezave z lokacijami in posamezniki, ki razmišljajo podobno. Lahko organiziramo različne dogodke, vabimo zanimivo goste in še veliko je tega.
Upamo, da bomo v Našem času vsak mesec poročali o napredovanju projekta Ustvarjalno mesto Velenje.
■ StanoB latnik
VZPONI i. ' rVA V iA- Nf I
KAiRrL'Al
11? I ^InR^íí
■. 'fids
: ' -^UíFtÍNICA
Stičišče nevladnih organizacij za Savinjsko regijo v Velenju
Zavod IPAK iz Velenja je postal regijsko stičišče nevladnih organizacij za celotno Savinjsko regijo. Sredstva za delovanje stičišča smo pridobili na javnem razpisu za sofinanciranje projektov horizontalnih mrežnih nevladnih organizacij in regional nih sti čišč (sofi nan ci ra ne ga s sred stvi Evropskega socialnega sklada) pri Ministrstvu za jav no upra vo. Sred stva so zagotovljena za leti 2009 in 2010. Stičišče je tako z januarjem 2009 vzpostavljeno in je že pričelo delovati. Naš cilj je preko stičišča povezati kar največje število nevladnih organizacij (NVO), torej društev, zavodov in ustanov v regiji. Cilj projekta je okrepiti nevladni sektor preko izboljšanja infrastrukture, povezanosti in usposobljenosti posameznih organizacij. Prav tako bomo v okviru sti čiš ča opra vi li ana li zo potreb in sta nja nevladnega sektorja. Naš namen je razviti učinkovite podporne informacijske in komunikacijske strukture ter prenesti naše izkušnje s projekti in naša znanja na posamezne nevladne organizacije. Nevladne organizacije igrajo v družbi izjemno pomembno vlogo, ki se bo v prihodnosti zgolj še krepila. Danes nevladni oz. civilni sektor v razvitih državah igra izjemno pomembno vlogo, ker ponuja nova delovna mesta in predvsem ustvarja zaupanje v družbo ter povezanost med ljudi, ki se sicer izgublja. Prav tako ta sektor predstavlja osnovo za civilni dialog, ki se vse bolj kaže kot nujni pogoj preživetja in uspešnosti določene skupnosti. Z večjo povezanostjo NVO in podporo njihovemu delovanju želimo doseči plodnej-še, aktivnejše in še bolj ambiciozno delovanje. Društva, ustanove in zavode iz regije tako vabimo, da preko stičišča razvijajo skupno delovanje v smislu promocije, usklajujejo aktivnosti, izmenjavajo
izkušnje, se prijavljajo na projekte ter s tem pridobivajo sredstva za delovanje. Na pod la gi naših izku šenj, refe renc in mednarodnih stikov vam lahko ponudimo celovito podporo pri delovanju. Dejavnosti stičišča NVO me drugim vključujejo:
*	vzpostavitev spletnega mesta stičišča, ki bo podpora delovanju NVO in temelj za mreženje,
*	oblikovanje in postavitev promocijskih spletnih strani za posamezne NVO v regiji,
*	izvedba delavnic, usposabljanj in individu al ne ga svetova nja za NVO,
*	informiranje NVO,
*	povezovanje in usklajevanje delovanja NVO,
*	oblikovanje celovitega servisa podpornih storitev za delovanje NVO,
*	pomoč pri pripravi projektov in iskanje domačih in tujih partnerjev,
*	organizacija posvetov o potrebah in viziji razvoja NVO,
*	organizacija vsakoletnega festivala NVO ter drugih prireditev in dogodkov,
*	promocija nevladnega sektorja,
*	spodbujanje civilnega dialoga in razvoja civilne družbe v okviru regije. Stičišče bo s svojimi dejavnostmi podpiralo vse nevladne organizacije v regiji, torej društva, ustanove in zavode v regiji. Glede na vaše potrebe se bo prilagajalo vrstam organizacij in tudi posameznim organizacijam. Vse torej vabimo k sodelovanju, bodisi kot uporabnike stičišča ali pa kot njegove pod porni ke. Več na: www.snvos r. org
■ dr.VojkoS trahovnik
OB KULTURNEM PRAZNIKU
Šoštanjski vitez dr. Tone Ravnikar
Galerij a j e krasen prostor za razstave, srečanja, simpozij e, seminarj e - Kultura j e v Šoštanju v zadnjih letih dobila krila
MilenaK rstič- P laninc
Kultura. Skupek dosežkov in vrednot kot rezultat ustvarjanja. Lahko tudi raziskovanje starih kultur. Denimo srednjeveške. Definicij kulture je veliko, zelo priročne so v dneh pred slovenskim kulturnim praznikom.
Zelo »kulturen«, če izhajamo iz prej zapisanega, je gotovo doc. dr. Tone Ravnikar, Šoštanjčan, kije znan po svojem raziskovalnem delu, s katerim je globoko posegel v zgodovino Šaleške doline ter tudi samega Šoštanja. Še več. Posegel in še sega tudi v prej omenjeno srednjeveško obdobje.
Ni pa dr. Ravnikar samo zgodovinar. Je tudi človek, kije vzljubil Šoštanj. V mestu se je ustavil zato, ker je v njem dobil stanovanje. Če bi ga dobil kje drugje, bi mu bilo najbrž ljubo tisto. Šoštanjčani imajo potemtakem srečo. Povabili smo ga na klepet. Kako pa kaj kultura v Šoštanju? Zelo splošno in zahtevno vprašanje. Zanalašč. Že zato, da nanj ne boste mogli odgovoriti z dobro ali slabo. »Zadnja leta je napredek očiten, v smislu, da v Šoštanju ne čemi vse na amaterskih društvih, čeprav jim vsaka čast, ker so odlična; ali na občasnih koncertih godbe in zbora, ki sta tudi zelo simpatična in prijetna ... V zadnjih letih so se stvari začele peljati drugače. Zdi se mi, da se je utrip začel spreminjati z odprtjem mestne galerije. V njej se odvijajo zelo različne razstave, ki privabljalo tudi zelo različno publiko. Galerija pa je tudi krasen prostor za sreča-
nja, druženja, seminarje...«. Denimo tistega o usnjarstvu. O tem v Šoštanju še posebej radi govorite.
»Tudi tistega o usnjarstvu. Rad pa bi poudaril, da ta prostor živi, in to kot krasno kulturno središče.« Nadaljujete. Kako pa kaj kultura v Šoštanju? »Veliko reč predstavlja projekt, ki je bil narejen najprej kot pregledna razstava in potem kot stalna razstava kiparja Ivana Napotnika. Pred leti sem
enkrat uporabil izraz, da je Napotnik shranjen kot drva v drvarnici in bil zato tudi grdo gledan. A je bilo res tako. Danes se stvari drugače odvijajo.«
V prenovi je vila Mayer.
»V njej bo stalna razstava Napotnikovih del, Napot-nikove zbirke, zelo dober izbor iz zbirke Zvoneta Čebula in še kaj.«
Si tudi vi želite kaj v njej?
»Ja, da bi na podstrešju našla mesto zgodovina Šoštanja oziroma zahodne polovice Šaleške doline.«
Veliki premiki so bili v Šoštanju narejeni v muzejski
dejavnosti.
»Absolutno. Muzej usnjarstva Slovenije ni majhna stvar. Ogromen podvig je to. Še bolj zato, ker je rezultat zasebne pobude nekaj posameznikov, od katerih je treba izpostaviti vsaj Danila Čebula in Milana Aplinca, ki sta motor celega projekta.« Sprva je vse skupaj izgledalo precej utopično.
»Točno tako. Projektu seje potem priključil Muzej Velenje, Tehnični muzej Slovenije, kije podprl idejo, da bi bil osrednji muzej usnjarstva v Šoštanju, pridobila so se evropska sredstva in letos bo Šoštanj odprl dva različna muzeja. Eden bo zelo tehnični po vsebini, drugi pa zelo umetniško, kulturno naravnan. »
Rekli bi lahko, da postaja Šoštanj eno majhno muzejsko središče. Koliko pa bo to previdoma lah ko žive -lo?
»To pa bo odvisno od tistih, ki bodo tukaj delali, ki bodo morali prebroditi marsikatero težavo, se boriti z mlini na veter. Ampak nastavka sta odlična. Kot rečeno, sta vsebinsko dve zelo različni stavbi (muzej usnjarstva in vila), ki bosta zahtevali tudi vsebinsko različne pristope po izobrazbi in referencah kustosov, ki bosta morala peljati vsak svojo zgodbo. Če bo teklo tako, kot je načrtovano, jaz pa upam, da bo, bo dejansko to velik korak naprej za šoštanjsko, imenujmo jo polprofesi-onalno kulturo.«
Šoštanjčani vas zelo cenijo. Navdušeni so, ker o Šoštanju vedno govorite z navdušenjem. Ima to opraviti z raziskovalnim delom, s katerim globoko posegate v zgodovino Šaleške doline in tudi Šoštanja? »Stvar je hecna. Jaz sem pravzaprav priseljenec. Tukaj sem našel dom, dobil stanovanje.
Šoštanj je, lahko bi se reklo, ves čuden, ves zanemarjen, ves majhen, ves industrijski, zelo degradiran po eni strani, po drugi ti pa zleze pod kožo. Tako je bilo tudi pri meni. Res pa je, da sem za svojo strokovno kariero začel z raziskovanjem vitezov, imenovanih po Šoštanju. Ta raziskava je predstavljala zagon, mi dala elan, da ima smisel v tej smeri brcati naprej in dati gol.« Kot zgodovinar zelo radi segate v srednji vek. »To pa res. Po Šoštanjskih vitezih sem se začel ukvarjati s srednjeveško zgodovino Šaleške doline, ki je bila popolna neznanka. Nekako je veljalo, da se je Šoštanj začel z Vošnjaki v začetku 20. stoletja, Velenje pa po 2. svetovni vojni z Zgankom in ekipo, če zadevo poenostavim. To je bilo tisto, kar se je vedelo o preteklosti. No, malo smo vedeli tudi o tem, da so ga v Mornovi zijalki in Špehovki ljudje tudi »biksali«. Vmes pa ... Gradovi so stali, pa nismo vedeli, kaj bi z njimi; cerkve so stale, pa tudi nismo vedeli, kaj bi z njimi. To se mi je zdela krasna luknja. Pa še srednji vek ima odlično lastnost za raziskovalca: noben ni več živ in noben ti ne more reči, zdaj si ga pa polomil. To se mi je zdelo vedno zelo fajn. Kolega Kljajič in Hudales, ki sta se ukvarjala z novejšo zgodovino, sta imela vedno težave, ker je eden rekel tako, drugi tako. Vedno pa ju je eden »nazjal«. Mene ni nihče.« Srednji vek v Šaleški dolini ste obdelali v disertaciji in ga razširili na celotno Savinjsko področje. Danes se ukvarjate z delom Štajerske. »Pripravljam, ne bo pa končano jutri, nadaljevanje svoje disertacije, ki je izšla in se končala s tretjo četrtino 14. stoletja, ko grofje Celjski tukaj postanejo hegemoni. Zdaj bi rad obdelal in objavil še zadnji del 14. stoletja in 15. stoletje kot zelo zanimiv del zgodbe Šaleške doline. Pripravljam pa tudi knjigo, za katero upam, da bo drugo leto ugledala luč, o gornjegrajskem samostanu. To je edini benediktin ski samo stan na sloven skih tleh. Svojo obde lavo je doživel pred 130. leti, potem pa se tega ni več nihče lotil zares.«	■
Doc. dr. ToneR avnikar:» Svojos trokovnok ariero sem začel z raziskovanjem vitezov, imenovanih po Šoštanju«
»Otroci so zelo posebna, kritična publika
«
Pravi Andreja Zelenik, v kulturi zaposlena že dobrih 21 let -Uživa pri delu z otroki, zato z veseljem pripravlja Pikin abonma - Pri Pikinem festivalu »zraven« že vse od začetka
Bojana Špegel
Velenje - V velenjskem domu kulture jo srečujemo že dobri dve desetletji. Vedno nasmejana in dobro-voljna Andreja Zelenik je zagotovo ena tistih, ki jo lahko vedno povežemo z velenjsko kulturo, pa jo morda ob tem vzamemo preveč samoumevno. Pa vendarle je Andreja izjemno zanimiva oseba, ki uživa v svojem delu, saj jo kultura, predvsem gledališče, knjige in filmi, privlačijo že od rosnih otroških let. Je ena tistih, ki ima to srečo, da jo delo osrečuje, sploh, kadar dela z otroki in za njih. Pred letošnjim slovenskim kulturnim praznikom smo jo povabili na klepet.
Andreja je Velenjčanka. Otroška leta je skupaj s še tremi sestrami preživljala na Konovem. Osnovno šolo je končala v času »usmerjenega izobraževanja« in se, prav zaradi ljubezni do kulture, odločila, da se vpiše na sedanjo Poljansko gimnazijo v Ljubljani, ki je takrat imela poleg mariborske gimnazije edina smer »splošna kultura«. »Po končanem šolanju smo pridobili poklic »organizator kulturnega življenja«. Če pomislim, zakaj sem se takrat odločila, da pri rosnih 15 letih odidem od doma na šolanje v Ljubljano, ne morem točno reči. Vem le, da so me knjige, gledališče in film vedno privlačili, zato se mi je zdela to zanimiva smer. Tudi doma se me spodbujali, da izberem šolo, ki mi bo dala po štirih letih poklic. Šola je povsem upravičila moja pričakovanja, edina pomanjkljivost je bila to, da sem bila premlada, da bi znala izkoristiti vse, kar je Ljubljana ponu-
jala na področju kulture. Vsa štiri leta sem si želela čim prej vrniti domov, v Velenje. Morda se tudi zato takrat nisem odločila za redni študij, ker sem si tako želela v svojo dolino.«
»Po svetu hodim z odprtimi očmi«
Andreja je prvo službo dobila tam, kjer je še danes. V velenjskem domu kulture. »Včasih se pohecam, da bom tukaj učakala tudi penzijo. Začela sem s počitniškim delom kot dijakinja. Bila sem varuh galerije, pomagala sem tudi v knjižnici. Novembra 1987 me je zaposlil takratni v. d. direktorja KC IN Jože Hudales. Najprej pa sem opravljala delo blagajničarke in prodaje vstopnic. To poleg vsega drugega počnem še danes,« se spominja Andreja, ki pravi, da je vsaka sprememba statusa zavoda, v katerem je bil tudi »njen« kulturni dom, prinesla kakšno novost. »Vsako novo idejo smo sprejemali in razvijali. V teh dvajsetih letih smo razvili številne nove, dobre projekte na področju kulturnih prireditev, ki so preživeli in upam, da bodo živeli še naprej.«
Andreja prizna, da je Pikin festival njena ljubezen. Zraven je vse od čistih začetkov, od prvega. Letos, ko bo že dvajseti, se spominja: »Razvil se je iz preproste ideje, da Velenje potrebuje otroško prireditev na prostem, z mešanico zabave in kulture. Ker je bila prva prireditev dobro sprejeta, smo to ob veliki podpori vodstva zavoda nadaljevali. Razvila se je v največjo otroško prireditev v Sloveniji, celo v tem delu Evrope. Prav pri Pikinem festivalu sem razvila tisto, kar me je celo življenje najbolj privlačilo in je moja največja ljubezen. To je ustvarjalno delo z otroki in za otroke.« Andreja skupaj s Tinco Kovač pripravlja ustvarjalne delavnice, ki jih je v zadnjih letih na vsakem festivalu vsaj 120. Zanimalo me je, od kod ideje, saj je znano, da so Pikine delavnice zelo domiselne in odlično obiskane. "Lahko rečem, da po svetu res hodim z
odprtimi očmi. Celo v odpadku, v vsaki reviji, ki mogoče govori o lovstvu, iščem ideje, ki jih povežem s Pikinimi ustvarjalnimi delavnicami. Posebne šole za to ni, imeti moraš ljubezen do tega dela. Hkrati pa se je ustvarjalnost v zadnjih letih močno razvijala tudi v svetu. S Tinco sva včasih kar v dilemi, ko otrokom predstavljamo nove materiale, ki jih niti vzgojitelji, ki profesionalno delajo z otroki, še ne
Andreja Zelenik na lanskem Pikinem festivalu, ki je njena velika ljubezen.
poznajo. V naših delavnicah ideje dobivajo tudi strokovni delavci. A meni je najvažnejše, da se imajo otroci 'fajn'! Vsak festival je naporen, a jaz uživam v vsakem trenutku posebej.«
Odkar je v kulturnem domu, skrbi tudi za program nekoč otroškega, danes Pikinega abonmaja. Predstave zanj izbira z velikim veseljem. Ob delu je tudi
doštudirala. Na Višji poslovni šoli si je za diplomsko delo izbrala temo, povezano s svojim delom. Izdelala je napovednik prireditev, namenjenih samo otrokom. Zeli si, da bi diplomsko delo lahko »spravila v življenje«, saj pravi: »Otroci so zelo posebna publika, ki potrebuje za vzgojo v »širokega« človeka kulturo že od malega. Odrasli včasih podcenjujejo otroške predstave. Otroci so zelo kritična publika, zelo hitro pokažejo, kaj jim je všeč in kaj ne. Odrasli se, če nas igra ne pritegne, lahko pretvarjamo. Otroci tega nikoli ne počno. Če jih predstava ne pritegne, začnejo hitro klepetati, postanejo nemirni.«
Andreja je prepričana, da je Velenje po kulturni ponudbi zelo visoko, na tretjem ali četrtem mesto v državi. »Prepričana sem, da smo v zadnjih 20 letih v Velenju videli najboljšo produkcijo, ki je nastajala v Sloveniji. Nikoli nisem štela, koliko predstav in dogodkov sem si ogledala prav zaradi službe, a v spominu mi je še danes kot velike presežek predstava Mladinskega gledališča Sen kresne noči. Več kot deset let je že, odkar smo jo gostili na odru velenjskega doma kulture, pa bi bila zagotovo še danes presežek.«
Vesela je, ker imamo v mestu spet kino. Je redna obiskovalka, ne le zaradi službe. Vesela je, ker ji je v zadnjem obdobju uspelo močno spremeniti svoj videz, kar smo zagotovo opazili vsi, ki jo poznamo. "Celo življenje sem hujšala, uspelo pa mi je šele, ko sem povsem spremenila način razmišljanja in življenja. Morda je k temu pripomogla tudi stava z mojim bivšim direktorjem Vladom Vrbičem," pravi med smehom. In doda, da se v svoji novi koži odlično počuti. Zelje? Rada bi spet delala v knjižnici. Tam se vidi tista zadnja leta pred »penzijo«, saj pravi, da je prav, da za njo pridejo mlajši ljudje, z novimi idejami. A teh ji zaenkrat še ne manjka. Sploh, če so povezane z najmlajšimi.

Mesec kulture od Mozirja do Solčave
Na 23. tradicionalni prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo sodel ovalo 11 kulturnih društev Zgornje Savinjske doline in nastopilo blizu 450 kulturnih ustvar j alcev - Največl e priznanje območne izpostave Marl anu Dobrovcu
TatjanaP odgoršek
Območna izpostava Javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost Mozirje bo v sodelovanju s kulturnimi društvi, skupinami in drugimi organizacijami v Zgornji Savinjski dolini tudi letos zaznamovala slovenski kulturni praznik z mesecem kulture. Letošnji bo 23. po vrsti. Splet prireditev, ki se bodo zvrstile od Mozirja do Solčave, so začeli minulo nedeljo, sklenili pa jih bodo 7. marca. V mesec seje vključilo 11 kulturnih društev iz doline, na odru pa bo nastopilo od 400 do 450 ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev.
Osrednja prireditev ob mesecu kulture bo jutri (v petek) ob 18. uri v kulturnem domu v Gornjem Gradu. Na svečani akademiji bodo med drugim podelili priznanja območne izpostave sklada nekaterim najprizadevnejšim kulturnim ustvarjalcem. Sicer pa je Ivana Žvipelj, vodja omenjene izpostave, povedala, da se v občinah Zgornje Savinjske doline dogajanja na kulturnem področju ne strnejo le v mesecu kulture, ampak predstavljajo kulturna društva, skupine, sekcije svoje stvaritve celo leto. Veliko jih je v marcu, še več v aprilu in maju.
V letošnji program meseca kulture sta se vključili dve gledališki skupini, in sicer kulturnega društva (KD) Lepa Njiva s komedijo dan odd-
Največje priznanje izpostave Marjanu Dobrovcu
Na jutrišnji svečani akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Mozirje podelila nekaterim kulturnim zanesenjakom Zgornje Savinjske doline priznanja.
Najvišje priznanje za življenjsko delo bo prejel Marjan Dobrovc, dolgoletni predsednik in član sveta območne izpostave. Jubilejno priznanje bosta prejela: uspešna zborovodkinja in glasbena pedagoginja Tadeja Cigale iz Nazarij za 25-letno delo na kulturnem področju in Aleš Pod-r ižnik , dolgoletni predsednik gledališke skupine Lepa Njiva, za 15-letno delo. Dobitnika posebnega priznanja, ki ga podeljujejo od lani za posebne odmevne projekte v minuli sezoni, pa bosta: projektni mladinski zbor, ki ga vodi Mitja Veniš-nik, ter mladinski zbor Osnovne šole Nazarje pod vodstvom Katje Gruber.
IvanaŽ vipelj:» Veseli smo, da se občinstvov rača vk ulturned omove.«
iha ter KD Ljubno s premiero komedije Toneta Partljiča Krivica boli. Zvrstilo se bo še nekaj koncertov, predstavili se bodo učenci nazarske glasbene šole, omeniti velja zabavno prireditev Pokaži kaj znaš, srečanje domačih glasbenikov Zapoj z menoj, zabavno prireditev Vinarska 09. V goste so povabili mešani pevski zbor Gorenje in lanskega žlahtnega komedijanta Iztoka
Mlakarja. Ljubitelji likovne ustvarjalnosti zagotovo ne bodo zamudili otvoritve razstav akademskih slikarjev Alojza Zavolovška ter Vladi-mirja Makuca, literati pa ne srečanja zgornje-savinjskih literarnih in likovnih ustvarjalcev. »To bo zanimiv, nov projekt.« Splet prireditev dopolnjuje še predavanje Marjete Keršič Svetel Možnost trajnostnega razvoja zavarovanih območij v alpskem prostoru in zaključna prireditev meseca kulture - ogled Verdijeve opere Traviata v SNG Maribor v organizaciji Zgor-njesavinjskih kulturnih postopačev.
Ivana Zvipelj je še dejala, da so bili organizatorji z lanskim obiskom na prireditvah ob mesecu kulture zadovoljni, saj je bil obisk na predstavah po daljšem času večji. Sploh na predstavah domačih ustvarjalcev. »Pričakujemo podoben odziv tudi letos, saj si ljubiteljski kulturni snovalci takšno nagrado za svoje delo tudi zaslužijo,« je še dejala Ivana Zvipelj.
Priznanji za Nino in Tatjano
Ljubljana, Velenje, 26. januarja
- Minuli ponedeljek je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Ljubljani podelili priznanja sklada za leto 2008. Poleg tega pa je sklad podelili interna priznanja (predloge zanj so dali samostojni svetovalci za posamezno področje) zaposlenim na skladu. Velenjska območna izpostava, na kateri sta zaposleni Nina Mavec Kren ker in Tatjana Vidmar, je prejela kar dve, in sicer za odlično organizacijo
državnega srečanja otroških folklornih skupin Slovenije "Ringa-raja" in za izvedbo kiparske razstave - les.
V obrazložitvi ob podelitvi priznanj so poudarili, da sta odlično izpeljali zahtevno gostiteljstvo desetih otroških folklornih skupin in preko 100 seminaristov. »Nina in Tatjana sta bili pripravljeni sprejeti nov, drugačen koncept državnega srečanja otroških folklornih skupin. Brezhibno sta realizirali izred-
no zapleten scenarij, ki je zahteval, da so vsi nastopajoči otroci, kar 250, naenkrat na odru. Zagotovili sta vse prostorske in druge tehnične pogoje ter na zadovoljstvo nastopajočih in gledalcev vsem stali ob strani. In to z nasmehom.« Tudi razstave del, ki so v preteklih letih nastala na kiparski koloniji v Šmart-nem ob Paki, v takem obsegu in s tako zahtevno logistiko brez strokovnosti, silne energije in iznajdljivosti Tatjane Vidmar po mnenju podeljevalcev priznanj ne bi mogli izpeljati. »V dogovoru z Muzejem
Velenje je prav izbira razstavnih prostorov v kleti grajskega gradu omogočila, da so razstavljena dela polno zaživela in je razstava povsem različnih avtorjev delovala kot homogena celota. Projekt, v katerega je vložila mnogo truda, je Tatjana zaokrožila z domiselno pripravljenim in izpeljanim programom ob otvoritvi, rezultat njenega prizadevanja pa je tudi odmevnost razstave v medijih,« so še poudarili ob podelitvi priznanj. Obema nagrajenkama čestitamo tudi mi.
■ bš
MUMICA
Beremo
Roald Dahl: Velik dobrodušni velikan
VDV je zgodba o osemletni siroti Zofki. Neko noč Zofka ob uri čarovnic pogleda skozi okno in vidi velikana, ki jo sredi noči ugrabi iz postelje in odnese v svoj brlog. Prestrašena deklica je bila sprva
prepričana, da jo bo velikan pohrustal za zajtrk. Toda VDV je prav poseben velikan, saj zna uloviti sanje - dobre prinaša otrokom, slabe pa razstreli. Za razliko od drugih velikanov (Špehohlasta, Kostohrusta ...), ki se zelo radi prehranjujejo z ljudmi, on je samo ogabne "skrumare". Zofka želi prekiniti ljudožerske pohode velikanov in skupaj z VDV-jem skujeta zaroto .
Alan Bennet: Nenavadna bralka
Kaj se zgodi, ko britanska kraljica postane strastna bralka? Če se njeni korgiji ne bi vznemirili zaradi bibliobusa, parkiranega na kraljevem posestvu, kraljica nikoli ne bi spoznala westminstrske potujoče knjižnice in kuharskega pomočnika Normana, ki kot njen knjižni svetovalec pozneje postane državni sovražnik številka ena. Ko kraljica bere vedno več in vedno pametnejše knjige, to povsem spremeni njen pogled na svet, pa tudi odnose z ljudmi. Izgubi zanimanje za svoje kraljevske dolžnosti. Njena nova
strast, ki vedno bolj vznemirja osebje v kraljevi palači, ima seveda presenetljive, malce šokantne in zelo smešne posledice za celotno kraljestvo.
Janet Fitch: Beli oleander
Beli oleander je zgodba o materi in hčeri, o odraščanju in o tem, kako odrasli (ne)zavedno za vedno zaznamujejo življenje svojih otrok. Dvanajstletna Astrid s svojo materjo, pesnico in hladno lepotico Ingrid Magnusen živi v Los Angelesu. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je skrbna mati, je iz njenih dejanj razvidno, da je tudi sebična in hladna. Predvsem je pomembno načelo, da moški nikoli ne sme prespati v njunem stanovanju. A nekoč Ingrid prelomi svoje pravilo z moškim, ki se sicer ne zdi kot njen tip moškega. Barry je velik ženskar. Mati prevare ne more prenesti, zato ga zastrupi s sokom belega oleandra. Obsodijo jo na dosmrtno ječo. Začne se Astridino samotno in boleče potovanje skozi niz skrbniških domov ...
Siobhan Parkinson: Zrno ljubezni
Posebnost tega mladinskega romana je v tem, da vzporedno tečeta dve skoraj identični zgodbi. Dogajata se v različnih časih: prva v sodobnem, druga pa v keltskem času. Obe zgodbi dveh parov dvojčic se dogajata na Irskem. Najprej spoznamo moderni dekleti, živahno Julijo in umirjeno Lydio. Ko v njuno življenje vstopi Tito, visok čeden Afričan, se njuni odnosi obrnejo na glavo. Ob tem pa teče še zgodba z naslovom Zvedavkino drevo - o dvojčicah iz keltskih časov. Pripoveduje o razposajeni Sun'va in bolj zadržani Evi. Njun oče je poglavar. V njuni življenji je ravnokar zajadral fant in povzročil zmešnjavo. V obeh zgodbah je po sredi ljubezen: oba para deklet se zaljubita v istega fanta, kar pa ni edina težava. Poleg čustvenih odnosov stopi na plano priznavanje kot odstopanje od družbenih pravil. Siobhan Parkinson je bila nagrajena za veliko svojih mladinskih knjig.
■ PripravilaA ndreja Stvarnik
KOLONA
Vašem orje, našem orje
AnaK ladnik
Za nogomet sem se do sedaj največ zanimala tisto leto, ko sem kot mlada učiteljica hotela napraviti vtis na svoje učence. Nekako v času odhoda Zinedina Zidana sem se tudi jaz poslovila od svojih prvo šolčkov in nogomet je znova pristal nekje na repu mojih zanimanj. Pred dnevi mi je v roke prišla majhna brošura, ki jo je pred 55 leti izdal zagrebški nogometni klub Dinamo ob obisku tedanjega češkoslovaškega prvaka Spartaka v Jugoslaviji. Eden od sponzorjev tega dogodka je bil tudi velenjski premogovnik in v brošuri, v kateri so predstavljeni nogometaši obeh moštev ter opisana zgodovina češkoslovaškega in jugoslovanskega nogometa, najdemo reklamo za izjemen in kvaliteten velenjski lignit.
Obisk češkoslovaških nogometašev, kijih v Jugoslaviji niso videli celih 7 let, od mitičnega leta 1948, je še vedno potekal v času, ko so bili odnosi med vzhodnim blokom in Jugoslavijo obteženi s sumničavostjo. Poročilo o tem obisku, ki ga je Češkoslovaško veleposlaništvo v Beogradu poslalo na Zunanje ministrstvo v Prago, je bilo zaupne narave. Program praških nogometašev je bil kar pester: polaganje venca k spomeniku padlim v boju proti fašizmu, sprejem na Občinskem komiteju, udeležba na večeru Češke besede in kabareja in še kaj. Iz poročila sicer veje naklonjenost do tega obiska in veleposlančevo navdušenje, da so bili praški nogometaši nastanjeni v drugem najlepšem hotelu v Zagrebu brez omejitve naročanja hrane in pijače. Tudi jugoslovanski tisk je temu dogodku namenil nepričakovano veliko pozornost in Spartak ocenil kot močno nogometno moštvo svetovnih razsežnosti. Vendar v poročilu najdemo tudi dvome in besede, kot je strah, za veleposlanika v nekaterih govorih netaktično omenjanje leta 1948 in nesprejemljivo ravnanje nekaterih funkcionarjev, ki so ob različnih prilikah poskušali športnike prepričati o svobodi in enakopravnosti jugoslovanskega režima. Igralci Spartaka so prijateljsko tekmo odigrali tudi v Splitu z domačim Hajdukom. Pred tekmo je eden od igralcev Hajduka na izletu z ladjo v navalu prijateljskega vzdušja celo vzkliknil geslo: »Vaše morje, naše morje, naša Praga, vaša Praga«. Češkoslovaškim igralcem je bila ideja o skupnem morju seveda takoj všeč. Predvsem Čehi so že v času Avstro-Ogrske monarhije bili znani kot navdušeni dopustniki na Jadranu in takoj, ko so se meje sredi petdesetih let prejšnjega stoletja dovolj odprle, so češkoslovaški turisti k njegovim obalam pričeli znova prihajati v velikem številu. Navezanost na Jadran na Češkem ostaja in po lanskih poletnih nevšečnostih, ki so jih Čehi imeli pri prevozu živeža čez hrvaško mejo, me v teh dneh češki prijatelji hecajo, kakšni da smo Slovenci, da takole blokiramo Hrvaško pri njenih pogajanjih za vstop v EU. ■
ABITURA
d.o.o.
Podjetje za izobraževanje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZ0BRAZRE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTi PROGRAM (po končani trgovski šoli)
VPIS BO 10. FEBR0ARJA 2000 OB 16. URI
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
-	EKONOMIST
Informativna dneva bosta v petek, 13.2.2009 ob 16. uri in v soboto, 14. 2. 2009 ob 10. uri
-	POSLOVNI SEKRETAR
Informativna dneva bosta v petek, 13.2.2009 ob 16. uri in v soboto, 14. 2. 2009, ob 10. uri
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32

107,8 MHz
tâonjSKO IDO CAS©POSDOI
Oglaševanje - nujno bolj kot kdajkoli
Glasbene novičke
Odpremo časopis - kriza. Poslušamo radio - kriza. Gledamo TV - kriza. Slednja je žal, tudi tema v naši radijski hiši. Je že tako, da smo mediji (eni bolj kot drugi) odvisni od števila objav reklamnih sporočil. Reklame pa so mnogim »najbolj ali najprej pri roki«, kadar je potrebno kje kaj prihraniti.
Tisti, ki se nameravajo na zaostrene razmere odzvati tako, se jim, vsaj tako smo prepričani, ne piše dobro. Tega nismo zapisali zato, ker želimo speljati vodo na svoj mlin, ampak ker je to dokazano. Analize so pokazale, da je oglaše-va nje v kriz nih časih potrebno bolj kot v običajnih razmerah. Nemalo je primerov, ki so se v takšnih trenutkih rešili z več oglaševanja.
V naši medijski hiši seveda računamo, da bomo obdrža li naše
oglaševalce in pridobili nove, za katere bo kriza priložnost za ohranitev ali za nove poslovne priložnosti. Možnosti za predstavitev opaznih ustvarjalnih rešitev, za prilagoditev komunikacijskih orodij razmeram na
trgu je kar nekaj: z objavo reklamnega oglasa, sporočila na časopisnih straneh Našega časa, v oddajah Radia Velenje in na naših video straneh. Prepoznajte priložnost in se odzovite! 03 898 17 50.	■
Našik olegi, ki jihl ahkop oslušate nas kupnir adijskif rekvenci 107,8 Mhz- s odelavciR adia Alfa - som inuli konect edna v Črni naK oroškemz aznali sneg kotp riložnost zap romocijo. Udeležili so se namrečp ovabilao rganizatorjev zas odelovanje prio blikovanjus nežnegap arkak raljaM atjaža Peca. Bili so ful
uspešni.Č estitamo!
... na kratko...
DEJAN LAPANJA
Slovenski glasbenik, ki ga poznamo kot kitarista zasedb Olivija, Ul-ixes, Fool Cool Orchestra, pripravlja svojo prvo samostojno ploščo. Prvenec naj bi luč sveta ugledal spomladi, za pokušino pa v teh zimskih dneh ponuja skladbo Ples, v kateri sodeluje tudi mlada pevka Severa Gjurin.
KONCERTI
Kot kaže se nam v letošnjem letu obeta kar nekaj zanimivih koncertov. Junija bodo v ljubljanski dvorani Tivoli nastopili Simply Red, obeta se nastop Lennyja Kravitza, vrhunec vseh koncertnih dogajanj pa naj bi bil koncert Madonne, ki naj bi na ljubljanskem hipodromu v Stožicah nastopila avgusta.
JAN PLESTENJAK
27. januarja je v Kristalni dvorani hote la Kem pin ski Pala ce pred sta -vil svoj novi dvojni album z naslovom Klasika. Z 10. februarjem se zač nejo veli ki dvo ran ski kon cer ti, na katerih bo Jan s Simfoniki v živo pred sta vil prav vseh 22 skladb z nove ga albu ma.
T* ANGELS
Skupina T* Angels je nova slovenska zasedba, v kateri nastopata dve javnosti že znani imeni, Marjetka in Raay iz zasedbe Turbo Angels, ter dva nova obraza in vokala, Mitja in Kataya. Skupina v prvi polovici februarja napoveduje uradni izid njihove ga prve ga sin gla Life Goes Up.
BOHEM
Skupina Bohem se podaja na krajšo promocijsko turnejo svojega aktualnega albuma Manifest ljubezni po Sloveniji. Z albuma smo že slišali nekaj skladb, trenutno pa stavijo na novi singl z naslovom Kič.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.T0ŠE	PR0ESKI-Forever In A Day
2.	REBEKA DREMELJ & NATALIJA VERBOTEN-Strup
3.	BEYONCE - Halo
25. januarja (takrat bi praznoval svoj 28. rojstni dan) je posmrtno izšel album priljubljenega makedonskega pevca Tošeta Proeske-ga, ki je tragično preminil 16. oktobra 2007 v prometni nesreči na Hrvaškem. Albumu z naslovom The Hardest Thing, posnetemu v angleškem jeziku, je Toše posvetil zadnje leto svojega življenja. Na njem je deset pesmi, med njimi tudi najnovejši singl Forever In A Day, ki ste ga tokrat izbrali za pesem tedna na Radiu Velenje.
117,1 MHZ
Radio Velenje
^LESTVICA DOM,
i ■
i ■
i
SB
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Javor - Pesem o kolovratu
2.	Ans. Gorski cvet - Hvala za otroštvo
3.	Ans. Roka Žlindre - Srce pa še vedno hrepeni
4.	Navihanke - Spomni se name
5.	Ans. Juhej - Lepote gorskega sveta
6.	Ans. Toneta Žagarja - Od vsega dobrega
7.	Ans. Korenine - Čebelarska
8.	Gorenjski kvintet - V veseli družbi
9.	Veseli svatje - Moja dežela
10.	Ans. Unikat - Za dedka in babico
... več na:
www.radiovelenje.com...
V	Moskvo odhaja Quartissimo
Slovenijo bo na 54. izboru za pesem Evrovizije, ki bo maja v Moskvi, zastopal godalni kvartet Quartissimo s pesmijo Love Symphony. Tako so s telefonskim glasovanjem odločili gledalci in mednarodna strokovna žirija letojšnje Eme, slovenskega izbora za Eurosong. Pesem Love Symphony je v seštevku glasov gledalcev in mednarodne strokovne žirije prejela 19 glasov. Tik za petami ji je bila pesem zmagovalca Eme iz leta 2005 Omarja Naberja I Still Carry On s 16 glasovi. Po izboru gledalcev so sicer največ točk osvojili Manca Špik in skupina Langa, ki pa jim strokovna žirija ni namenila niti ene same točke.
Prvi polfinalni večer letošnjega 54. tekmovanja za pesem Evrovizije v Moskvi bo sicer 12. maja, drugi polfinale bo sledil 14. maja, veliki finale pa bo 16. maja. Petkov žreb je odločil, da bodo Quartissimo Slovenijo v Moskvi zastopali na drugem predizboru.
Rokova britev
V	prihajajočih dneh bomo lahko na policah glasbenih trgovin zasledili novo zgoščenko Roka Predi-na. Album je avtor naslovil po skladbi Britev, ki smo jo sicer kot napovedni singl izida novega albuma spo zna li že pred nekaj mese ci inki predstavlja nekakšno bluzov-
sko vzdušje celot ne plo -šče. Čeprav se prvič predstavlja pod last nim ime -nom, ima Rok Predin za seboj že dve zgoščenki z glas be -nim projek -
tom Libido, s katerega ohranja prepoznaven lirični slog, ki se mu tokrat pridružuje nova produkcijska širina. Glasbena znanilka novega albuma je skladba Zlati ključ.
Sou l Greg
Po uspešnicah Nisi ženska zame, Všeč mi je in Srečen božič vam želim je SoulGreg izdal novi singl z naslovom Prosim vrni se, v katerem se zgodba iz Nisi ženska zame, v kateri sicer gostuje tudi znani velenjski raper 6pack Čukur, razplete v nepričakovano smer. Sicer pa SoulGregu v teh dneh nikoli ne zmanjka dela. V njegovem studiu v Šentjurju pri Celju se sodelovanja s priznanimi slovenskimi glasbeniki namreč vrstijo kot po tekočem traku. V vlogi aranžerja in producenta seje predstavil tudi na letošnji EMI s skladbo A si želiš v izvedbi Karmen Stavec.
Big Addiction se predstavljajo
Po zelo uspešnem nastopu celjske skupine Nude minuli petek se nam v velenjskem klubu Max ta petek, 6. februarja, obeta še en zanimiv glasbeni dogodek. Na promocijski
koncert namreč vabi velenjski rock'n'roll bend.
Big Addiction v teh dneh predstavlja singl Odhajam od doma. Pri nastanku skladbe je sodeloval znani slovenski raper Zlatko, zanjo pa so posneli tudi videospot. Poleg njih bodo v petek zvečer v Maxu nastopili še Boardwalk Casino in raper Zlatko, častni gostje koncerta pa bodo Sausages, ki se publiki v Velenju niso predstavili že nekaj let. Po koncertu bosta velenjska DJ-ja Replacement in Brlee zavrtela house verzijo Odhajam od doma in skrbela za dobro glasbo preostanek noči.
Objavljen razpis za Slovensko popevko 2009
Komaj smo pod streho spravili letošnjo Emo, že se pričenjajo prva dejanja letošnjega festivala Slovenska popevka.
RTV Slovenija je namreč na tele-tekstovi strani 283 in na spletni strani www.rtvslo.si/razpisi objavila razpis za festival Slovenska popevka 2009. Po poteku razpisa, tj. 20. marca, bo strokovna komisija izbrala 12 skladb, ki se bodo pred -stavile na prireditvi, ki bo 6. septembra. Tudi letos bodo podelili pet nagrad, in sicer veliko nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrado strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrado strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrado strokovne žirije za mladega perspektivnega avtorja ali izvajalca in seve da veliko nagrado občinstva Slovenska popevka 2009. Slednjo je lani osvojil Marko Vozelj s skladbo Te ni, medtem ko je bila po mnenju strokovne žirije najboljša skladba Šopek maka v izvedbi Anžeja Dežana.
I ■
I ■
I
m
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
100-odstotno izobraževalno
Nekako v stilu naslova je minil prejšnji vikend za aktivne študente v Šaleškem študentskem klubu (ŠŠK). Vse se je začelo v petek, ko so študentje za dijake Šolskega centra Velenje pripravili tradicionalno predstavitev fakultet. Kje v komunikaciji se je zalomilo, ostaja neznaka, znano pa je, da je bilo ob enih, ko bi se predstavitev mogla začeti, razmerje študent: dijak enako 6 :1 . Prišlo je namreč 18 študentov z 18 različnih fakultet, dijakinje pa so bile tri. Kasneje se je predstavitvi priključilo še za kakšen razred dijakov s poklicnih šol, ki so prisluhnili, kaj je možno študirati v Ljubljani ali Mariboru.
Več poslušanja željnih je bilo naslednji dan v Multimedijskem centru Kuni-gunda, kjer sta Valentina Dolinšek in
Aleš Ugovšek predavala o svojem sedem tednov dolgem popotovanju po Gruziji, Armeniji in Iranu. Potovanje, ki sta ga načrtovala sama s pomočjo knjig Lonely Planet in interneta, je pritegnilo pozornost večjega števila Velenj-čanov, ki so napolnili vse kotičke Mul-timedijskega centra Kunigunda. In kaj sta med drugim popotnika povedala? Pred vsem jima je v spo mi nu osta la topla gostoljbnost prebivalcev Vzhoda. Ob Armeniji ni šlo mimo tega, da sta skupaj s prebivalci konzumirala ogromno količino vodke. Omembe vredno je tudi dejstvo, da sta Gruzijo zapusti la tik pre den se je tam zače la voj na,
v Iranu pa sta se zaradi sprejemanja prebivalcev "poročila". Kot je povedala Valentina, je tam družbeno manj sprejemljivo, da par živi v izvenzakonski zvezi. Veliko in še več zanimivih pustolovščin sta doživela na svoji poti in jih podob no zani mi vo tudi pred sta -vila svojim posjušalcem. Ta vikend bo ŠŠK v duhu slovenskega kultunega praznika. V soboto si lahko ogledate kulturni program v počastitev 8. februarja. Začel se bo ob 20. uri v dvorani Nove.
■ Tjaša
"»HAS
5. februarja 2009
^ Družina Skok. Mama, ata in sin. Slednji, Matevž, nadarjen in perspektivni, tudi samozavestni vratar rokometašev Gorenja: »Samo prvo mesto pride v poštev, če hočemo v Evropo. Lahko bosta šla tu in tam zraven, če bosta za to.«


m

4 Tašča in zet - oba člana Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki: Pavla Letonja in Jože Robida. Ko Jože reče tašči, da jo ima čez glavo, ona že ve, kaj misli. Še zameri mu ne.
Mile Maksimovič, starosta športne fizioterapije, in Miro Požun, selektor 4 slovenske rokometne reprezentance. Slednji je čas svetovnega rokometnega prvenstva »izkoristil« za operacijo. »Seveda sem tekme spremljal,« pravi, »čeprav preveč živahen pri tem nisem smel biti.« Obljublja, da bo - kar se selektorskega dela tiče - izpeljal samo olimpijske kvalifikacije, potem pa konča.
:vrn »da«
Velikodušni Kitajci so priredili veliko poročno svatbo za pingvina, ki sta vstopila v obdobje parjenja. Zaposleni v akvariju Wuhan East Lake Ocean World v mestu Vuhan so prišli na idejo, da bi lahko »poročili« samca in samico priljubljenih črnonogih pingvinov. Poskrbeli so za vse podrobnosti, tudi za slavnostni obleki za ženina z imenom Mali otrok in nevesto z imenom Mala lepotica. Pingvin je nosil rdečo pentljo na prsih, samica pa je bila polepšana z rdečo srajčko. Ob zvokih poročne koračnice sta pristopicala v ledeno dvorano, v kateri so ju uslužbenci poročili. Na slavju sta se mladoporočenca sladkala s svojo priljubljeno hrano, ribami, seveda.
44-letna




- j , T 7|.
11-letna Adora Svitak obiskuje šolo, vendar ne kot učenka, tako kot njeni vrstniki, ampak kot njihova učiteljica. Sicer Adora ni še nikoli reševala testa za ugotovitev inteligenčnega kvocienta, vendar pa je gotovo ena najbolj inteligentnih otrok na svetu. Američanka Adora poučuje otroke že od svojega sedmega leta. Med drugim je izdala knjigo z nasveti za bodoče pisce z naslovom Flying Fingers, lani pa je izšla njena pesniška zbirka Dancing Fingers. Svoje navdušenje in znanje književnosti je deklica delila s svojimi vrstniki že v več kot 300 šolah po vsem svetu. Enajstletna deklica za 50 minut poučevanja zasluži 300 ameriških dolarjev. Za predavanje odraslim v večjih podjetjih, kot je Microsoft, pa dobi kar 10 tisoč ameriških zelencev.

Neki moški se je odločil, da bo uprizoril lastno smrt: s padalom je skočil iz letala, ki je nato strmoglavilo. 38-letnega poslovneža in pilota Marcusa Schrenkerja so obtožili finančne prevare, zato se je spomnil nenavadne ideje. Da bi se izognil roki zakona, bo uprizoril svojo smrt. Tako je s svojim letalom poletel čez Alabamo in blizu Floride skočil s padalom, letalo pa je pustil, da je strmoglavilo. Preiskovalci pravijo, da je Schrenker nekje nad Alabamo sprožil klic v sili in dejal, da mu je počil vetrobran, ki ga je močno poškodoval in zaradi česar močno krvavi. Nato naj bi vključil avtopilot in izskočil iz letala. V kriznem centru v Miamiju so se hitro odzvali in v zrak poslali vojaško letalo, ki naj bi poletelo do manjšega letala z imenom Piper PA46 Turbo Prop. Vojaški pilot si je iz bližine dobro ogledal letalo, a v njem ni opazil nikogar, je pa videl odprta vrata. Prazno letalo je spremljal do severozahodnega dela Floride, dokler ni strmoglavilo in se raztreščilo v bližini , i x \ mesta Milton. Policist Scott Haines iz okrožja Santa Rosa je dejal, »da je letalo le za \ \ \ i nekaj sto metrov zgrešilo naselje s hišami«. Schrenker je varno pristal in nato celo našel policista, ki ga je zapeljal v hotel v mestu Harpersville. Premočen do kolen je receptorju potarnal, da je s svojim kanujem doživel nesrečo in da želi najeti sobo. Ob tem mu je pokazal tudi svoje pravo vozniško dovoljenje. Ko so oblasti v Alabami izvedele za dogodek z letalom, so takoj sprožile iskalno akcijo za moškim, ki pa je do takrat že pobegnil iz hotela. »Ko je Schrenker z gotovino plačal svojo sobo, si je nadel črno čepico in zbežal v bližnji gozd« je še dodal Haines. Njegov beg pa ni trajal dolgo, saj so ga v torek v mestu Quincy le ujeli. Informacije o aretaciji so skope - na policiji niso potrdili niti poročanja nekaterih lokalnih medijev, da naj bi si Schrenker ob aretaciji poskusil prerezati zapestje in je zato zdaj v bolnišnici na zdravljenju.
Kakšna os
Vse več je očitkov in tudi resnih spoznanj, da se tretja razvoja os po osi, kot je sedaj predvidena, še dolgo ne bo zavrtela.
Prelepo, da bi bilo res
Pred dnevi je še lepo kazalo, da bosta naša koalicija in opozicija zgledno sodelovali. A se je kaj hitro pokazalo, da je bilo prelepo, da bi bilo res.
Prehitevanje
Zakorakali smo že v drugi letošnji mesec. Za mnoge, tudi na našem širšem območju, se je ob potrganih električnih žicah svečan začel že prejšnji mesec.
Izobraženi brezposelni
Pri nas se vse več mladih šola in študira. To je prav: če jim že ne moremo dati dela, jim dajmo vsaj znanje. Da jih le ne bo preveč tako pametnih, da bodo pogruntali, da se jim ne splača delati.
Sejem zasluži ime
Vsa Slovenija je pohitela v Ljubljano na sejem Turizem in prosti čas. Prav, saj ima sejem res aktualen naslov. Kot kaže, bo res vse več Slovencev imelo vse več časa.
Samostojnost ali priključitev
Nekateri predlagajo, da bi se Šoštanj komunalno osamosvojil. Drugi bi jo, šoštanjsko komunalo, kar priključili Tešu.
Brez meja
Tudi tam, kjer ni meja, je slišati resne očitke in kritike, da vandalizem ne pozna meja. To je še huje.
Iskalni sejem
Podobno kot zadnja leta bomo tudi letos pripravili zaposlitvene sejme. Mnogi menijo, da bi bilo veliko bolje, če bi jih poimenovali iskalne. Pričakuje se večina takih, ki bodo iskali zaposlitev.
Slab dan za državo
Nedelja je bil slab dan za državni proračun. Bil je dan brez cigarete. Še sreča, da se ga kadilci ne držijo.
Čarovnica
preganja
podjetnike
Neko litovsko podjetje se je odločilo, da bo podjetja in posameznike, ki ne plačujejo dolgov, preganjalo kar s pomočjo čarovnice. »Nekateri ljudje izkoriščajo trenutno gospodarsko krizo in ne vračajo dolgov bankam in podjetjem,« je pojasnil Amantas Celkonas, direktor podjetja za izterjavo dolgov. Nič čudnega torej, da so najeli Vilijo Lobaciuvi-ene, najbolj znano litovsko čarovnico. »Naša nova uslužbenka bo pomagala ljudem razumeti položaj, da bodo trezneje razmislili, kaj je prav in kaj narobe, in nato skladno s tem ravnali,« je dejal direktor. »Poleg tega bomo pomagali tistim, ki so v resnih težavah in ki trpijo zaradi duševnih posledic bankrota in depresije,« je še dodal. 53-letna čarovnica strankam ponuja čarovniške storitve, na primer napovedovanje prihodnosti in izrekanje urokov. »Sem svobodna državljanka in lahko delam, kar hočem. Veseli me, da nek do potre buje mojo pomoč, in naredila bom vse, da bom pomagala ljudem,« je zadovoljna z novo službo.
5. februarja 2009 jjjjH:AX_NAŠI KRAJI IN LJUDJE
V zadnjih nekaj letih so marsikaj postorili
KS Gaberke ena bolje komunalno opremljenih KS v občini Šoštanj, če ne kar v dolini - Na vrsti so ceste, med željami izgradnja pločnika - Pestro društveno življenje
Lani so v KS zabeležili 13 rojstev, kar se menda ni zgodilo že vrsto let. »Zelo pohvalno, mar ne,« pravi Pavel Župevc.
Tatjana P odgoršek
V Občini Šoštanj je devet krajevnih skupnosti (KS). Med njimi je KS Gaberke, ki se je včasih imenovala Družmirje - Gaberke. Ko se je Družmirje zaradi posledic rudarjenja ugreznilo in gaje zalila voda, so ostale samo Gaberke. Danes tu živi približno 850 prebivalcev v sedmih zaselkih: Velunja, Beveri Hils, Brode, Cuckovo selo, Žabja vas, Stara vas in Vrhi. Že vrsto let je predsednik KS Pavel Župevc.
Največ pridobitev na komunalnem področju
"Če bi rekel, da nisem zadovoljen z razvojem KS, ne bi povedal po pravici. V zadnjih nekaj letih smo marsikaj postorili, največ v komunalni infrastrukturi. Pravijo, da smo najbolje komunalno opremljena KS v občini Šoštanj, če ne kar v dolini."
Tako že večina gospodinjstev ogreva svoje domove z eko loško čistejšim virom energije - plinom, vsa gospodinjstva so priključena tudi na kanalizacijsko omrežje, razen v zaselku Velunja, kjer so za to poskrbeli drugače, urejeno imajo oskrbo z vodo. »Vse te naložbe smo uresničili s sredstvi proračuna Občine Šoštanj in Komunalnega podjetja Velenje. Sočasno s temi aktivnostmi smo polagali cevi za omrežje KRS, ki smo ga v celoti financirali naročniki - krajani in si s tem zagotovili kakovosten TV signal in možnost uporabe sodobnih tehnologij.« Kot dobri gospodarji so že precej postorili na objektu doma krajanov in v njem, prizadevni so tudi na področju skrbi za čisto okolje. Uredili so šest otokov za ločeno zbiranje odpadkov, z občino pa se dogovarjajo še o možnostih večjega števila odvozov.
Poleg zapisanega je Župevc omenil še posodobitev nekaterih cestnih odsekov, ureditevjavne razsvetljave in sprotno izvajanje še drugih aktivnosti. Na ugotovitev, da so
Pavel Župevc:» Ne, da nimamo težav.S proti jih rešujemo.«
ena red kih KS brez težav, se je Župevc odzval: »Ne da jih nimamo. Skupaj jih rešujemo in sproti. Imamo srečo, da je naša KS tako močno vezana na dogajanja v dolini. Temu gre pripisati dejstvo, da smo komu nal no tako dobro opremljeni.«
Želje so eno, možnosti drugo
Vsemu navkljub vseh potreb, sploh pa želja krajanov, še niso uredi li. Kaj ti, kot pravi Župevc, so želje eno, možnosti drugo. Koliko denarja lahko namenijo za razvoj kraja, je odvisno od vsakoletnega občinskega proračuna in od ekološkega sporazuma s Tešem. »Za letos te številke še ne vem, želimo pa si blizu 25 tisoč evrov.«
Med letošnjimi prednostnimi nalogami je širitev dela javne razsvetljave, za kar imajo projekte že naročene, največ pozornosti pa bodo namenili posodobitvi cest,
čeprav imajo v KS dobro urejeno cestno infrastrukturo, saj je skoraj do vsake hiše asfalt. Je pa tega potrebno obnoviti. V letošnjem programu so predvideli še večja vzdrževalna dela na domu krajanov, iz lanskega leta je ostala razširitev Melanškovega ovinka. Krajani pa si želijo še pločnik. »Težave so z zemljišči. Bomo videli, ali bo ali ne. Se pa z občinskim vodstvom dogovarjamo o širitvi vrtca. V dejavnost tega so danes vključe-
FrancŠ teharnik: »Združujemot uriste, kulturnike...«
ni otroci od 3 do 6 let, starši pa bi radi še skupino od 1 do 3 let. Za kaj takega moramo pripraviti vse potrebno v domu. Do začetka naslednjega šolskega leta bi radi zadevo uredili.«
Namesto kravjih dirk, srečanje preseljenih
Do leta 2004 so bile Gaberke prepoznavne v širšem okolju po kravjih dirkah, ki jih je organiziralo tamkajšnje Kulturno-turistično društvu Kulturnica Gaberke. Prve so organizirali leta 1993, zadnje leta 2004. »Zaradi tolikšnega nasprotovanja nekaterih smo kravje dirke zamenjali s srečanjem preseljenih Družmirčanov zaradi rudarjenja. Zadeva se je prijela in letos bomo na srečanje povabili še preseljene v Škalah, Pesju in Prel-ogah,« je pojasnil predsednik Kulturnice Gaberke Franc Šteharnik.
Po njegovih besedah deluje društvo, ki šteje 140 članov, v dveh smereh: turistični, v kateri si prizadevajo za čisto in urejeno okolje, ter v kulturi. Rezultati prizadevanj niso zanemarljivi. Pred dvema letoma so Gaberke v akciji Turistične zveze Slovenije osvojile drugo mesto med manjšimi kraji. Skupaj z velenjskim podjetjem PUP so uredili mini gozdno učno pot v dolžini približno 100 metrov. Kar 24 različnih dreves je na tej učni poti. Na
i J
RafkoBI atnik:» Sodelujemo z vsemi organizacijami in društvi v kraju, kar je zelo pohvalno.«
kulturnem področju izstopa ženski sestav Gaberški cvet. Kulturnica skrbi za kulturne prireditve v kraju, organizira pletenje rož iz krep papirja. «Idej, s čim bi še popestrili življenje krajanov, nam ne manjka. Trudimo se za uvrstitev naše kovačnice med spomeniško
zaščitene objekte. Težave imamo z zemljiščem. Upam, da bomo tudi to rešili.«
Športno društvo Gaberke ima v programu zapisanih nekaj večjih akcij: med drugim zimsko smučanje, namizni tenis, kolesarjenje. »Te so dobro obiskane, slaba pa je udeležba v aktivnostih na igrišču čez leto. Mlajše preveč zaposlujejo računalniki in TV, premalo pa se rekreirajo,« je ugotavljal podpredsednik Športnega društva Gaberke
_i
PeterB orovšak:" Nav ečjih akcijahk rajani zgledno sodelujejo,p oletnih aktivnosti naigrišču pa se praktično neu deležujejo."
Peter Borovšak.
Med društvi in organizacijami, ki dajejo utrip kraju in skrbijo za pestrejše življenje krajanov, je še krajevna organizacija RK. Rafko Blatnik, predsednik organizacije in predsednik Pododbora društva upokojencev Šoštanj, je povedal,
Posebnosti KS
Po mnenju Pavla Župevca je nji hova KS zara di posle dic rudarjenja specifična v primerjavi z ostalimi KS v občini Šoštanj. Vsako leto je več ugreznim in manj zemlje oziroma kmetijskih površin. Vsako leto imajo več težav s sprehajalnimi potmi.
Imajo pa 10 organizacij in društev, kar je za takšno okolje, kot je njihovo, veliko. Doslej so se izjalovili le vsi poskusi za ustanovitev društva prijateljev mladine. Ne najdejo pravega »nosilca«. Še bodo poskusili.
da organizirajo zdravstvena predavanja, skrbijo za čim več krvodajalcev, pozornost namenjajo še starejšim, bolnim krajanom in jih obiskujejo na domu. Približno vsake tri mesece organizirajo meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. »Naša največja akcija je srečanje starejših krajanov. Pri tem nam pomagajo tudi druga društva v kraju. Ugotavljamo, da
se ljudje v našem okolju starajo, saj je bilo na lanskem srečanju že 76 krajanov starejših od 70 let.«
Kot je še dejal Blatnik, so zelo veseli, ker v kraju nimajo socialno ogroženih posameznikov ali družin. Upajo, da bo tako še dolgo.
Včasih jebi la KSD ružmirje- G aberke, danes so samoG aberke
Jubilejno leto - leto novih izzivov
'Lani j e bila letina slaba, delali pa smo dobro,' so ugotavljali člani Čebelarske družine Šmartno ob Paki - Osrednja prireditev ob praznovanju 80-letnice septembra
TatjanaP odgoršek
Šmartno ob Paki, 1. februarja -
»Malo nas je, a dobro delamo,« so dejali na lanskem rednem občnem zboru člani Čebelarske družine Šmartno ob Paki. Po pregledu opravljenega dela v letu 2008 na letošnjem občnem zboru bi lahko to trditev ponovili.
Predsednik društva Franc Šmerc je povedal, da se z lansko letino medu ne morejo pohvaliti, so pa imeli srečo, ker niso izgubili veliko čebel. Uspešno so registrirali 5 novih čebelnjakov v občini Šmartno ob Paki, tudi učinki sredstva za zatiranje bolezni varoje, ki so ga dobili vsi registrirani čebelarji v Sloveniji brezplačno, za zdaj kaže, bodo čebele dobro prezimile. Izpo-
stavil je še skrb za promocijo čebelarjenja in uživanje slovenskega medu v vrtcih, v krožku na šmar-ški osnovni šoli, tvorno so sodelovali na prireditvah v občini in tudi širše z drugimi društvi v okolju, s Čebe larsko zve zo regije Saša in Čebelarsko zvezo Slovenije. Pozornost so namenili še izobraževanju članov in s prireditvijo zaznamovali 65 let čebelarjenja člana Franca Dreva, kije za svoj prispevek k razvoju čebelarstva v tukajšnjem okolju prejel grb občine. Denarja je za dejavnost vedno premalo, a so s prizadevnostjo članov, ob strani jim je stala tudi občina, zmogli finančne obremenitve.
Letošnje leto je za družino jubilejno. Praznuje 80-letnico delovanja. Praznovanje in nekatere nove
obveznosti pomenijo za šmarške čebelarje nove izzive. Jubilej bodo zaznamovali s prireditvijo v septembru, ob tej priložnosti pa bi radi izdali zbornik o delovanju družine od ustanovitve do danes. Sicer pa ostajajo prednostne naloge podobne lanskim. Poleg izobraževanja, nadaljnjega osveščanja potrošnikov o uporabi slovenskega medu in drugih promocijskih aktivnosti se bodo tvorno vključili v izgradnjo Čebelarskega središča Saša in testne postaje v Lučah, sodelovali na prireditvah v domačem okolju in zunaj njega, skrbeli za čebelarski dom in njegovo okolico, novo zanje pa bo organizacija čebelarskega tabora Čebelarske zveze Slovenije v Šmartnem ob Paki. Poskušali bodo poiskati tudi
ugodnejšo banko za vodenje računa, saj jim dosedanja za to storitev »vzame« kar tretjino sredstev, ki jih nameni za delovanje družine občina (lani je primaknila 300 evrov).
Franc Šmerc, kije tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, je ob tej pri lož nos ti sezna nil
zbrane še o nekaterih aktivnostih zveze. Najbolj jih je razveselil z novico, da bo ta letos v jeseni vsakemu čebelarju podarila lipo, naslednje leto pa kakšno drugo cvetoče medeče drevo. S tem naj bi pripomogla k zmanjšanju stroškov, ki jih imajo čebelarji s prevozom čebel na pašo v druga okolja. Prav
Zo bčnegaz bora
tako bo zve za Kmetij sko --gozdarski zbornici Slovenije predlagala, naj vzpodbudi kmete, da bodo na strnišč nih žit nih polj namesto koruze posadili ajdo in -tako zagotovili nekaj paše za čebele sredi poletja.

Dan slovenske Kulture
Kultura, beseda, ki ima tako univerzalen pomen, da jo razumejo še tako primitivna ljudstva. Prav zaradi te univerzalnosti pa obstaja strah, da sodobna družba v svojem odnosu in razumevanju Kulturi prida etiketo komercialnosti in posplošenosti. V takšnih primerih je primitivnost pristnejša od sodobnosti.
Kultura, pisana z veliko, je poosebljen pojem in ga zaznavamo v odnosu do naše biti. Je več kot pojem, je poosebljena Lepota, ki v človeku prebuja in kali pozitivna čustva, med drugim tudi ljubezen, in ustvarja brezčasne mostove med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Tisti, ki v življenju zaznavajo le največje stvari, le redko najdejo navdih in občudovanje, saj se ne zavedajo, da so največje stvari nastale iz najmanjših. Najmanjše stvari so konotat udeležene v večjem. Majhnost, porajajoča z ljubeznijo, vodi do stvaritve, občudovanja in je glavna motivacija obstoječega oziroma kreacije novega. Kultura je tako visoka instanca lepega, ki mora v nas vzbujati občutek, da nekaj pomeni in da jo je vredno spoznavati in ceniti. Prav zaradi tega je lepota zazrta v prihodnost, lepe reči pa dobijo status neusahljivosti. Umetnost s tem postane večna.
Osmega februarja obeležujemo dan slovenske Kulture in dejstvo je, da je dr. France Prešeren tisti pevec razglašene slave, tisti trubadur, ki je na trdnem temelju zgradil Kulturi v ponos večen spomenik, primerljiv z visoko evropsko književnostjo. Je vitez, ki se je neomahljivo in predano boril proti preprekam močnejših z
namenom, da bi slovenski ljudski jezik, ali kakor ga je sam označil -»jezik služničadi«, oblikoval v kulturni jezik, sposoben za izražanje najglobljih čustev in najvišjih misli, s katerim se lahko Slovenec s
ponosom postavi ob bok največjim. V Poezijah, tako je dr. Prešeren imenoval svojo pesniško zbirko, je izpovedal bežna čustva, smrt najboljšega prijatelja, strastne izlive silne in usodne ljubezni, ko v njej doživi poraz, ki ga vodi v obup, odpor in eksistencialno krizo identitete, ko ostane le krik, vendar ne v pomoč, ampak v ponovno moč pesniškega poslanstva, da z vsem bitjem služi predvsem svojemu narodu in občemu človeštvu. Dr. Prešernu in vsem prešernom, hvala!
Apel vsem bralcem in nebralcem slovenske besede, pravica in dolžnost ter resnica je, da smo ljudje člen, od katerega je odvisna moč nadaljnje kulture slovenskega naroda. Občudujmo, kritizirajmo, poveličujmo, ustvarjajmo, pre-našajmo Jo!
■ OŠ Šoštanj, Tomaž Repenšek
Utrinki učenk na Prešernovega Povodnega moža
Žurerja
Na koncertu Nigtwish-ev sta se spoznala
in od takrat naprej sta prava prijatelja postala. Pogosto sta se srečevala, skupne prijatelje spoznala. So skupaj se veselili, plesali in smejali ter na rock partye hodili. Ob ritmih rocka sta skakala in se na skrivaj opazovala. Že s pogledom sta dala vedeti, da njune ljubezni ni moč spregledati.
Takrat prvič je bilo, da Urška komu rekla je I do.
OŠ Šoštanj, Jana Podvinšek, 8. C
Lepa Urška
Živela je Urška lepotica, ki bila je zvita kot lisica. Vsakega fanta imeti je hotela, pa četudi tega ne bi smela. V bogataša se je zaljubila, vse o njem je preučila in upala, da ji bo sreča mila. Pošiljala mu je SMS sporočila, da bi njegovo pozornost vzbudila. Naivnežu Urška všeč je bila in rezerviral je mizo za dva. Kmalu zatem ga je zapustila, saj se je v drugega zaljubila.
OŠ Šoštanj, Ana Urbanc, 8. c
Obolevnost za limfomi
Zadnji četrtek v januarju je lepo število udeležencev z zanimanjem pritegnilo predavanje na temo lim-fo mov, ki ga je v zdrav stve nem domu organiziralo Društvo za boj proti raku Velenje. Limfome, kakšni so znaki bolezni, kako poteka zdravljenje in na kaj moramo biti pozorni, je predstavila dr. Irena Umek Bricman, dr. med., specialist internist iz slovenjgraške bolnišnice.
Malig ni lim fo mi so sku pi na rakastih obolenj, ki prizadenejo limfatično tkivo, nastanejo zaradi nenadzorovanega razraščanja lim-fatičnega tkiva (bezgavke, priželjc, kostni mozeg, vranica, limfatično tkivo v sluznicah). Podatki iz leta 2004 kažejo, da letno v Sloveniji zboli 436 ljudi. Maligne limfome delimo na Hodgkinove limfome HL) in neHodgkinove limfome (LHL). Pri prvih ostaja obolevnost več let enaka, pogosteje se pojavlja med 15. in 34. letom starosti ter po 50. letu. Obolevnost za neHodgkinovimi limfomi v zadnjih dvajsetih letih hitro narašča, pojavlja pa se v kasnejšem starostnem obdobju. Bolezenski znaki so v 87 % povečane bezgavke, povečana vranica, prizadetost kostnega mozga, simptomi so lahko splošni bolezenski znaki, kot so utrujenost, hujšanje, potenje, vročina. In kate re so prve pre iskave, ki jih zdravniki opravijo? Presejalnih preiskav ni, gre za postopno diagnostiko - klinični pregled, krvne in
slikovne preiskave, v naslednji stopnji gre za potrditev znakov, pri katerih so potreb ne cito loške in histološke preiskave. Po ugotovljeni diagnozi se določi, v katerem stadiju je bolezen, torej v kolikšni meri je napredovala oziroma kako razširjena je. Zdravniki ločijo med štirimi stadiji, med katerimi pomenita prva dva relativno omejeno
samostojno ali v kombinaciji z ostalimi citostatiki. Potrebne so skrbne kontrole pri zdravniku, ki po zaključenem zdravljenju in stanju brez bolezni pomenijo v prvih dveh letih kontrole na vsake štiri mesece.
Ob koncu predavanja je dr. Irena Umek Bricman poudarila, da je nadvse pomembno, kako zgodaj
bole zen, ko pa se raz ši ri na obe strani prepone in prizadene v celoti še nelimfatične organe (na primer jetra, pljuča), pa gre skoraj zagotovo za tretji oziroma četrti stadij. Zdravljenje poteka s citostatiki, z obsevanjem, s presaditvijo kostnega mozga, kombinacijo terapij, odvisno je tudi od histološkega tipa, razširjenosti stadija. Novost pri zdravljenju so biološka ali tarčna zdravila, ki se lahko dajo
je bolezen odkrita, pri tem je izpostavila pomembnost samoopazo-vanja in izobraženosti o bolezni ter prijazno odgovorila na mnoga zastavljena vprašanja.
■ LucijaP aradžik
Dijaki spekli odličen kruh
V sredo, 28. 1. , so dijaki šole za storitvene dejavnosti iz Velenja (gastronomsko-turistični tehnik, gastronom hotelir, pomočnik v biotehniki in oskrbi, gastronomski tehnik) obiskali turistično kmetijo Loger na Ljubnem ob Savinji.
V okviru promocije šole za storitvene dejavnosti so pripravili praktično vajo priprave in servi-ranja jedi. Pekli so kruh.
Po prisrčnem sprejemu gostiteljev so dijaki pripravili vse za peko domačega kruha v krušni peči. Ob
pomoči gospodinje Marije je iz peči kmalu omamno zadišalo po velikih hlebcih slastnega domačega kruha. Dijaki so bili navdušeni nad drugačnim načinom pouka. Povedali so, da so si pridobili obilico novih izkušenj in znanja ter le še okrepili svoje veselje do izbranega poklica.
Kinološka urica v domu za varstvo odraslih
V Domu za varstvo odraslih Velenje že od leta 2002 organiziramo kinološke urice skupaj s kinologom Antonom Kugoničem, na njih pa varovanci spoznavajo pasme psov, se z njimi družijo, izobražujejo, se motivirajo in socializira-jo.
Na srečanju kinolog najprej predstavi svojega psa (pasmo, starost ...) in njegovo dresuro, nato pa ga popelje med varovance. Vsi kinologi, ki prihajajo, so prostovoljci in delujejo na področju aktivnosti z živalmi. Stanovalci doma so nad uricami zelo navdušeni, saj je marsikdo med njimi imel doma psa ali drugo žival. Še posebno radi imajo manjše pse, ker jih lahko vzamejo v naročje. Na uricah stanovalci tudi veselo zapojejo, saj pripelje Anton Kugonič s sabo tudi kakšnega gosta, ki nam zaigra na kitaro, citre, zapoje ...
Prejšnji petek so v tej zanimivi urici sodelovali: Ajda Štravs s psič-
ko Didi (pasme airedalski terier); Anton Kugo nič s psič ko Belo (zahodnovišavski terier), Melani Skornšek, Maja (dalmatinec) in Jana Blekač z Leady (papilon). Otroci iz OŠ Šoštanj pa so pod
vodstvom mentoric Marine Žohar, Miše Ovčjak in Metke Berk poskrbeli za kulturni del kinološke urice.
■ MelvinaK astelic
Družina in
stanovanje
Devetošolci OŠ Gorica smo imeli 19. januarja tehniški dan na temo Družina in stanovanje. Razdelili smo se v štiri skupine: likovno, gospodinjsko, tehniško in novinarsko.
V likovni skupini so učenci iz ška-tel, ki so jih pobarvali in ustrezno obrezali, nare di li za naše lačne
želodčke najpomembnejši bivalni prostor - kuhinjo. Uporabili so tudi manjše škatle za pohištveno opremo.
Ker so gumbi del našega vsakdanjega življenja in priljubljen modni dodatek, se moramo naučiti, kako jih stroj no ali le z iglo in sukan cem spet pri šije mo. V gos -podinjski delavnici so učenke šivale raznobarvne gumbe na kos blaga, ki so ga potem s šivalnim strojem še obrobile.
Obleka naredi človeka. Da bi naša oblačila ohranila svojo obliko
in bi zasedla čim manj prostora, potrebujemo obešalnike. Lesene, kovinske, plastične... Tako so učenci v tehniški delavnici iz lesa izdelali stenski obešalnik.
V rokah mladih novinarjev sta fotografski objektiv in oko kamere pos ne la utrin ke iz posa mez nih delavnic. V računalniški učilnici so učenci pripravili multimedijsko predstavitev poteka našega tehniškega dneva.
Bili smo arhitekti, šivilje, filmar-ji in mizarji. Jutri pa - kdo ve.
■ Novinarji OŠG orica
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.

LJUDJE, POTOPIS
TD Vinska Gora z novimi cilji
Vinska Gora, 31. januar - V soboto je v Krstnikovem domu v Vinski Gori potekal Občni zbor krajevnega Turističnega društva. Bil je zelo dobro obiskan, saj je nanj prišlo kar 65 članov in članic društva, vsi predstavniki društev v kraju, sosednja TD, podžupanja Ana Roza Hribar in podžupan Mihael Letonje.
Predsednica TD Vinska Gora Mateja Učakar je v uvodu predstavila opravl-
zgoščenke skupine Reber in »Družinski vikend na Tuševem«. Predstavljali so se na sejmih v Velenju, Ljubljani in drugod. Njihovi kolesarski poti sta bili dobro obiskani, prav tako tudi turistične destinacije: bora divjadi Lam-perček, turistična kmetija Tuševo, Vovkov mlin, cerkev sv. Janeza Krst-nika s Krstnikovim domom in vaškim periščem. Skupaj z ostalimi društvi v kraju so izvajali delovne akcije in sode-
sta Mira in Edo Tamše prejela priznanje za najboljšo celovito ureditev. Zelo dobro sodelujejo z MO Velenje, Festivalom, TlC-em in TZ Velenje. V imenu TZ Slovenije je predsednik TZ Velenje Franc Špegel podelil 12 bronastih priznanj zaslužnim članom društva. Za letošnje leto so si poleg del, ki jih izvajajo vsako leto, zadali nalogo, da pripeljejo v Vinsko Goro še večje število turistov. Na osnovi
Z odlično obiskanega občnega zbora TD Vinska Gora. V ozadju predsednica Mateja Učakar
sprejema udeležence.
jeno delo v letu 2008 in predlagala načrt dela za letošnje leto. Gostje so bili presenečeni nad opravljenim delom društva, ki je lani praznovalo 20-letni-co delovanja. Imeli so prireditvi »Srečanje ljudskih pevcev« iz vseh delov Slovenije in s promocijo video
lovali na njihovih prireditvah.
Zelo so ponosni na skupino Reber, ki je imela preko 20 nastopov po vsej Sloveniji in je tako promovirala MO Velenje. Izvedli so tekmovanje v urejanju zunaj bivalnih prostorov in podelili pet priznanj, med katerimi
dosedanjega dela jim lahko verjamemo, da bo Vinska Gora postala zelo zanimiva za turiste.
Ze sedaj pa vas vabijo v soboto, 14. februarja ob 18. uri, v Krstnikov dom na srečanje ljudskih pevcev in godcev iz vse Slovenije.
Marauh praznuje drugo obletnico
Gobarsko društvo marauh, ki je bilo ustanovljeno v začetku leta 2007, ima trenutno že preko sto članov. Doslej se je pogosto predstavljalo z razstavami, tečaji, predavanji in z drugimi gobarskimi prireditvami v Šaleški dolini in tudi širše:

GOBARSKI «OJK&K
Na 2. redni letni skupščini Gobarskega društva, ki je bila v petek, 30. januarja, v Gostišču ACMAN v Skornem pri Šoštanju, smo navzoči člani z veseljem ugotovili, da smo (čeprav s skromnimi sredstvi) v celoti izpolnili svoj letni načrt. Da je bilo to obsežno delo kvalitetno opravljeno, velja zahvala vsem članom društva, predvsem pa članom ožjega izvršnega odbora.
Razstava gob v Šmartnem ob Paki, na Golteh, v Ljubnem ... V gobarski sezoni, ki traja od pomladi do pozne jeseni, smo se člani društva vsaj enkrat mesečno sestajali, spoznavali sezonske gobe in srečanja pogosto popestrili z zabavnimi večeri.
Bralce Tednika Naš čas smo seznanjali o lepoti in tudi o nevarnosti na izletih v naravo, ki so povezani z nabiranjem gob.
Posebno zahvalo pa so na prireditvi prejeli dona-torji, ki so potrebam društva prisluhnili in s prispevki omogočili delovanje gobarskega društva.
Tudi za letošnje leto smo podobno kot lani sprejeli obsežen delovni načrt.
V torek, 10. februarja, bo ob 16.45 uri v Knjižnici Velenje predavanje z naslovom Pogled v kraljestvo gob.
■ Jože Lekše
Islandija - otok »ledene kraljice
«
2. del
Severovzhodni del otoka
Velika skupina ljudi se nas je odpravila na 4-urno dogodivščino po brzicah. Brzice so bile po kategoriji 2. stopnje. Nekaterim je bilo grozno in neprijetno, drugi pa smo uživali v opazovanju soteske, ki jo je reka izdolbla v milijonih let. Ekipa vodnikov je imela mednarodno zasedbo, saj je imela predstavnike iz vseh 5 kontinentov. Tisti pa, ki jim je adre nalin ski šport šib ka točka, so se odločili za ježo znanih islandskihi konj. Prednika islandskega konja sta norveški fjord ski konj in tarpan, na otok pa so jih pripeljali norveški Vikingi z ladjami. Za islandske konje velja predpis iz 9. stoletja, ki veleva, da se ne sme noben konj vrni ti na Islandijo, če jo zapusti, in prepove dan je uvoz katereko li druge pasme na otok. S tem ohranjajo svojo avtohtono pasmo.
Zadovoljni in nasmejani smo se podali proti Akureyriju, drugemu največjemu mestu na Islandiji s 17.304. prebivalci. Glavna gospodarska panoga je ribolov, večina drugih dohodkov pa prihaja od turizma in prodaje tovornega prometa po morju. Mesto leži na koncu fjorda Eyjafjordur, obdano z mogočnimi gorami z obeh strani.
Tukajšnja mladina ima prav poseben način zabave, ki smo jo lahko opazovali na lastne oči. Mladi se zvečer pripeljejo v mesto z avtomobili. Nakar se s polžjo hitrostjo neutrudno vozijo okoli mestnega jedra. Na trgu smo stali in šteli, koliko krogov kdo naredi. Pri številki 10 smo se naveličali, saj vožnjam ni bilo videti konca. Med drugim smo šli na pijačo s Sigidur-jem, 23-letnim voznikom avtobusa. Za nočno popivanje potrebuješ kar krepko pod palcem, saj smo
za eno pivo dali 700 kron (cca 6 €), za Topas 0,3dl pa 450 kron (3,5 € - tradicionalna pijača in vrsta bonbonov, okus je podoben slovenskim Herba bonbonom).
Lepo ta nara ve
Akureyri nam je bila izstopna točka, od koder smo naskakovali Myvatn, naravni park in rezervat za ogromno število vodnih ptic, psev-dokrateijev in številnih jezer. Rezervat je eden geološko najbolj aktivnih področij na Islandiji. Celotno območje je vulkansko aktivno, med leti 1975-1984 je izbruhnilo kar devet vulkanov (območje Krafle). Naravno jezero zaseda četrto mesto po velikosti. Povzpeli smo se tudi na enega od neštetih psevdo-kraterjev - Hverfjall (imenovan lehnjaški prstan). Pogled je bil feno-
na Islandiji. Slapovi so dobili ime po kipcih. Okoli leta 1000 je šef Torgeir sprejel odločitev, da bo postala uradna vera krščanstvo. Kipe poganskih bogov so zmetali v reko in po tem je dobil slap ime.
V Dimmuborgirju, ki pomeni črno mes to, smo se poda li na pohod. Ime izvira iz vulkanske formacije. Lava je pustila za seboj zan-
imive oblike in s pomočjo malce domišljije si predstavljaš razne zgradbe, kot so cerkev, dimniki, hiše z okni, strehe ... Ob poti smo nabirali gobane, ki so nam odlično teknili pri večerji. Zaradi lepega vre me na je bilo nebo čudovi to in divje obarvano, soji žarkov so nežno objemali deviško pokrajino.
menalen, čeprav je veter ostro bril. Znanstveniki ocenjujejo, da je nastal pred 2500 leti, poseben pa je zato, ker ima obliko prstana oziroma štadiona. V premeru meri 1 km, v globino pa 140 metrov. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je na tem območju Nasina ekipa Apollo 11 vadila pristajanje.
Vredni ogleda so še slapovi Godafoss (Božji slapovi) na reki Skjalfandafljot, četrti najdaljši reki
Človeški donatorji
V Husaviku smo se zaustavili zaradi dveh zanimivosti. Prva je ogled kitov z barke. V zaliv prihajajo različne vrste kitov, tam se zadržujejo vsako poletje. Mesto živi predvsem od turistične in ribolovne finančne injekcije. Turisti pri-

hajajo masovno v Husavik, da bi videli največje sesalce, kako se elegantno premikajo po morju. Druga atrakcija pa je muzej penisov. Lastnik Sigurdur Hjartarson je začel zbirati živalske faluse pred 24 leti. Pravi, da je med obiskovalci 60 % žensk. Med največjimi je falus kita, ki meri preko 150 cm, najmanjši pa je le nekaj ^m, viden le skozi lupo. Človeškega primerka še nima, so se pa že javili trije dona-torji, da bodo zapustili »svoj del« po smrti muzeju.
Naci o nal ni park Vatnajokull
Pot nas je vodila po južni strani skozi redko poseljene naselbine, mimo osamljenih in zapuščenih hiš, neštetih čred island skih ovac, ki so se pasle vsepovsod, opazovali smo vulkansko kamenje, poraščeno s travo, mahom in nizkim grmičevjem. Drevesa so prava redkost, saj je celotno ozemlje Islandije poraščeno zgolj z 2 % gozda. Kljub temu da je borba za življenje kruta tako za živali kot ljudi, ima pokrajina čare, ki te kar vabijo v svoje nedrje, da zaživiš ter zadihaš z njo. Misli mi je prekinil pogled na ogro mno lede no kepo na Vatnajokullu, največjem ledeniku v Evropi. Plasti ledu pokrivajo okoli 8,100 km2 površine, debelina ledu je v povprečju 400 m, ponekod pa dosega tudi do 1000 m. Na deseti ne »lede niških jezi -kov« si utira pot skozi prostrano prodnato polje vse do Atlantika. Pisalo seje leto 1996, ko je izbruhnil vulkan pod ledenikom Vatnajokull. Prebil je 400 metrov debelo skorjo ledu. Stopilo se gaje toli ko, da je voda več tisoč ton tež ke nosil ce mos tov polomila in odnesla kot hišice iz vžigalic.
Ob prihodu pred ledeniš-ko jezero je sledilo vkrcanje na »osemkolesnika«, s kate-
rim je možno pluti tako po kopnem kot po vodi. Z amfibijo smo pluli po laguni Jokulsarlon med »lede ni mi stož ci« proti lede ni ku. Pot nam je kazal možakar na gumijastem čolnu, ki se je spretno in urno izmikal »ledeniškim kipom«. S plovilom smo mu sledili, saj nismo hoteli nasesti na katero od plavajočih ledenih gmot in nato posneti film Titanik 2. Med plovbo se nam je pogled odpiral na najvišji vrh Islandije, Hvannadalshnukur (2119 m). Dobro uro vožnje med ledenimi gorami je bilo precej razburljivo, saj si ni nihče želel pasti v ledenomrzlo vodo. Stik z varnimi tlemi nam je omogočil, da smo zadihali s polnimi pljuči.
7. junija 2008 je vla da spreje la zakon, da se okoli 12.000 km2 velika površina zaščiti kot naravni rezervat in s tem je postalo območje največji nacionalni park v Evropi.
Dežela ekstremov
Letos so zabeležili v Reykjaviku najvišjo temperaturo v zgodovini Islandije in sicer 26 °C. Povprečna temperatura poleti se giblje okoli 15-16 °C. Ob sončnih dnevih se na edini umetni peščeni plaži v Reyk-javiku kar tare ljudi. Zadnji dan smo se tudi sami pome ša li med množico na plaži. Čeprav je v kopališče (zagrajeno morje) speljana geotermalna voda, se temperatura vode drži med 12-14 °C, zato smo na hitro skočili v Atlantik, herojsko zaplavali, nato pa šli pogret kosti v termalni bazen.
Velikani obeh svetov so že vedeli, kaj zapuščajo svojim nadaljnjim rodovom; kot pravi mit o nastanku sveta, naj bi se združila hladni pekel (dežela ledenih mož) ter dežela ognja (dom ognjenih velikanov). In iz tega seje rodila Islandija, ki pa je ostala divja, neokrnjena, mrzla in deviška vse do današnjih dni.
(konec)
■ BorisV ogrinec
Pred Gorenjem peklenski drugi del tekmovalne sezone
Rokometaši Gorenja bodo lovili prvi državni naslov - V februarju šest tekem v ritmu sreda - sobota
Ta konec tedna bodo oživele dvorane v prvi moški rokometni ligi. Moštvo Gorenja bo v uvodni tekmi gostilo trboveljski Rudar. Tekma bo že jutri, v petek, z začetkom ob 19. uri. Zadnjo preizkušnjo pred nadaljevanjem so imeli v soboto v Krškem, kjer so kar s 33 : 25 premagali Nexe, tretjeuvrščeno moštvo hrvaške premier lige. V
sklepni turnir slovenskega pokalnega tekmovanja. Naprej pa želijo tudi v pokalu evropske rokometne zveze. Za uvrstitev v četrtfinale bodo morali premagati Debrecen (14. in 21. februarja) eno od najboljših madžarskih moštev.
Trener Ivica Obrvan v pripravljalnem obdobju zaradi obolenj oziroma poškodb ter reprezen-
nastopili zelo dobro in zasluženo zmagali. Po dolgem času je bila ekipa, z izjemo Ivana Čupiča, v pripravljalnem obdobju popolna, tako da smo se lahko resnično dobro pripravljali. Priprave v Metkoviču so maksimalno uspele in za nami je, čeprav garaško, res odlično delo. Z optimizmom pričakujemo drugi del sezone, v
pripravljalnih tekmah so na vseh petih zanesljivo premagali vse svoje nasprotnike (Prevent, Bosno dvakrat, Metkovič, Nexe), kar gotovo dokazuje, da so dobro pripravljeni na drugi del tekmovalne sezone.
Drugi del bo za Velenjčane izjemno naporen, kajti igrali bodo kar na treh ravneh. V državnem prvenstvu bodo lovili jesenski zaostanek treh točk za vodilnimi Koprčani. Če želijo znova zaigrati v še pred leti zanje sanjski ligi prvakov, morajo osvojiti državni naslov. V novi tekmovalni sezoni ima namreč Slovenija v tem najmočnejšem evropskem ligaškem tekmovanju le eno mesto.
Skupaj s Celjani, Koprčani in Mariborčani so se uvrstili tudi v
tančnih obveznosti ni imel vedno na voljo vseh igralcev. Zaradi zdravstvenih težav sta nazadnje nekaj treningov izpustila Matjaž Mlakar in Jure Dobelšek, ki pa sta se vrnila prav proti Hrvatom. Dalj časa je manjkal tudi Ivan Čupic, ki je s hrvaško reprezentanco osvojil srebrno medaljo na v nedeljo končanem svetovnem prvenstvu prav v svoji domovini. Bil je eden najboljših igralcev Hrvaške, izbran v najboljšpo sedmerko in tudi drugi strelec tega največjega svetovnega rokometnega tekmovanja.
»Moram priznati, da so bile Našice najboljši nasprotnik v tekmah pripravljalnega obdobja. Imajo zelo dobro sestavljeno ekipo, ki igra lep in hiter rokomet. Kljub temu smo v skoraj vseh fazah igre
katerem bomo morali hitro uloviti vrhunsko formo. Po dosedanjih tekmah sodeč smo na dobri poti. Z Rudarjem smo v prvem delu odigrali zelo izenačeno, tokrat pa računamo, da bomo kot absolutni favoriti bistveno bolj prepričljivi,« pravi pred nadaljevanjem prvenstva kapetan Sebastjan Sovič.
RK Gorenje - RK Nexe 33 : 25 (14:14)
Športna dvorana Krško Gorenje: Gajič (4 obrambe), Skok (8 obramb), Dobelšek 5, Kavaš 2, Bezjak 3, Oštir, Gromyko 1, Sovič, Sirk, Datukašvili 7, Mlakar 4, Rnič 5, Šteafnič, Golčar 3, Harmandič 3. Trener: Ivica Obrvan Sedemmetrovke: Gorenje 1(1), Nexe 4(3)
Izključitve: Gorenje 14, Nexe 6 minut
Jelenku prve točke v svetovnem pokalu
Velenjski skakalci so se tudi v preteklem tednu udeležili različnih tekmovanj doma in v tujini. Marjan Jelenko je minuli konec tedna prvič nastopil na tekmi svetovnega pokala v nordijski kombinaciji v francoskem Chaux-Neuveu. Na prvi tekmi je osvojil 40. mesto, na drugi pa je z 28. mestom prvič prišel do točk svetovnega pokala. Zal se tekmovanja zaradi prehlada ni mogel udeležiti Gašper Berlot. Oba pa sta skupaj s trenerjem Igorjem Jelenom že v ponedeljek odpotovala v Šrtbske Pleso na Slovaškem na svetovno mladinsko prvenstvo v nordijskih disciplinah. Upajmo, da si bosta z dobrimi rezultati ustvarila lepo popotnico za nastop na članskem svetovnem prvenstvu, ki bo v drugi polovici meseca februarja v češkem Liberecu.
Robert Hrgota je nastopil na tekmi svetovnega pokala v japonskem Saporu. Na prvi tekmi je bil 36., druga pa je bila zaradi slabega vre-
mena odpovedana.
Klemen Omladič je nastopil na tekmovanjih FIS pokala, kjer je v avstrijskem Eizenertzu zasedel 7. in 23. mesto.
Nadaljevala so se tudi regijska in državna tekmovanja. V Mislinji so v soboto pripravili državno prvenstvo za mladince do 16 let solo in ekipno. Na ekipnem tekmovanju so tretje mesto osvojili skakalci SSK Velenje v postavi Niko Hižar, Robert Vitez, Patrik Jelen in Urh Krajnčan. V posamični konkurenci je bil Hižar 5., Krajnčan 22., Vitez 29. in Jelen. 30. Na nedeljski tekmi za mladince in člane je bil v kategoriji mladincev do 16 let Hižar 6., Krajnčan 19. in Vitez 21.; mladinci do 18 let: 7. Ziga Omladič, 16. Miha Gaber. Gaber se je konec prejšnjega tedna vrnil iz kanadskega Vancouvra. Tam je nastopal kot predskakalec na tekmah svetovnega pokala na skakalnicah, kjer bodo leta 2010 olimpijske igre.
V	Ljubljani so se na državnem prvenstvu pomerili dečki do 12 let. Vid Vrhovnik je osvojil 12., Matevž Samec 13., Aljaž Osterc 30., Patrik Vitez 31., Gašper Brecl 33. in David Strehar 35. mesto.
V	Kranju je bilo državno prvenstvo za cicibane do 9 let, kjer je Ožbej Jelen osvojil 10., Denis Pikelj 17., Rok Jelen 18., Mitja Stramec 24. in Domen Oblak 34. mesto.
V	Vizorah so najmlajši tekmovali za pokal Štajersko-Koroške regije. Med cicibani do 9 let sta si 5. mesto delila Ožbej Jelen in Rok Jelen, Pikelj je zasedel 9. in Stramec 10. mesto; deklice do 11 let: 2. Jerneja Brecl; dečki do 10 let: 1. Vrhovnik, 2. Osterc, 4. Bre-cl; dečki do 11 let: 4. Patrik Vitez, 5. Strehar, 8. Sluga, 9. Damjan Oblak; dečki do 12 let: 1. Samec.
V	klub vabijo mlajše dečke in deklice, ki bodo na začetku lahko vadili z alpskimi smučmi.
■ Jožef Ograjenšek
Hopsi boljši v sosedskem obračunu
Po dobrem mesecu spet v domači dvorani - V soboto v Šoštanju Zagorje
Pred številnimi gledalci na Polzeli so se odločilni trenutki tekme 17. kroga lige UPC med Hospi in Elek-tro Esotechom zgodili že v uvodnih desetih minutah. Šoštanjčani so v zadnjih tekmah z dobrimi igrami privabili v polzelsko športno dvorano tudi veliko svojih privržencev in navijačev, ki pa so hitro obnemeli, saj so domači košarkarji izjemno disciplinirano, bojevito in uspešno zaustavljali vse poskuse gostov, nato pa pridno polnili koš nemočne Elek-tre Esotecha. Predvsem King, Vujasi-novič in Jelesijevič so bili nerešljive uganke za gostujoče košarkarje, za katere pa v začetni postavi ni bilo Cupa, ki je bil nekoliko poškodovan, na parket pa je kljub temu stopil v drugem delu.
Borut Cerar, trener Elektre Esotech: »V prvi četrtini je bila na
igrišču samo ena ekipa, in sicer ekipa Hopsov. Moji igralci so si v glavah ustvarili nek nepotreben pritisk, saj smo domače moštvo lovili kar tri četrtine. Polzeljanom čestitam za zasluženo zmago.«
Prvo ime tekme je bil ponovno najboljši igralec lige UPC 26-letni, 208 cm visoki Portoričan King, ki je Šoštanjčanom nasul 25 točk, ob tem pa je zbral še neverjetnih 28 skokov, 4 podaje in 4 blokade ter v učinkovitosti z indeksom 55 postavil nov rekord lige UPC.
V tokrat neprepoznavni in razglašeni Elektri Esotechu sta izstopala Dejan Cup, ki je v šestnajstih minutah dosegel 15 točk in pet skokov, ter Luka Sjekloča z osmimi točkami in devetimi skoki.
Po dobrem mesecu čaka Šoštan-jčane v soboto ponovno srečanje v
domači športni dvorani, ko se bo pomerila z neugodnim Zagorjem. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri.
Liga UPC - 17. krog
Hopsi - Elektra Esotech 82 : 61
Elektra Esotech: Džambic 2, Horvat 6 (4-4), Čošič 2, Mravljak 4, Novak 6 (12), Sjekloča 8, Ivanovič 10 (5-6), Lekič 2, Cup 15 (2-3), Karalič 6 (2-4) Vrstni red: 1. Krka (-1), 2. Zlatorog Laško oba 30, 3. Geoplin Slovan 29, 4. Helios Domžale (-1) 28, 5. Luka Koper 25, 6. Hopsi Polzela (-1), 7. Elektra Esotech oba po 24, 8. Zagorje (-1), 9. TCG Mercator oba po 23, 10. Epic Misel 22, 11. Alpos Šentjur, 12. CPG Nova Gorica oba po 21
■ Tjaša Rehar
Za zdaj Brazilec
Rudarjev trener Marijan Pušnik je trenutno najbrž le delno zadovoljen, saj je želel moštvo okrepiti vsaj z dvema igralcema, za zdaj pa je dobil le enega
V Velenju je bilo v dveh, treh tednih na preizkušnji več kot dvajset igralcev, vendar je njegove kriterije zadovoljil le eden, 28-letni Brazilec Renato De Moaresa, ki je nazadnje igral za armensko prvoligaško moštvo Ararat .
V preteklem tednu so rudarji odigrali še dve prijateljski tekmi. V Biljah pri Ajdovščini je bil njihov nasprotnik srbski prvoligaš Javor. Izid je bil 1 : 1, strelec za Velen-jčane pa Nik Omladič. V ponedeljek pa so gostovali v St. Andraju v
Avstriji. Z istoimenskim članom tretje ligi so igrali prav tako 1 : 1. Alen Mujanovič je že v prvi minuti zastreljal enajstmetrovko, nakar so povedli domači, izenačil pa je Denis Grbič. Na obeh tekmah je bil na preizkušnji Michal Otocka iz Slovaške, ki je te dni še v Velenju.
Rudarji bodo danes gostovali v Kidričevem pri jesenskem pod-prvaku druge lige Aluminiju, v soboto pa bodo spet odpotovali na petdnevne priprave v Mnedulin.
■ vos
25 medalj in 16 klubskih rekordov na DP
Pričela so se letošnja prvenstva Slovenije v plavanju. V celjskem bazenu Golovec je rekordno število plavalcev in plavalk (kar 400 jih je bilo iz 20 klubov) štiri dni merilo svoje moči na zimskem absolutnem, mladinskem in kadetskem državnem prvenstvu. Med njimi je nastopilo 25 najboljših tekmovalcev Plavalnega kluba Velenje, kar je največ doslej. Plavalci so se iz Celja vrnili zelo zadovoljni, saj so osvojili 25 medalj, in sicer: 5 zlatih, 9 srebrnih in 10 bronastih.
V	absolutni kategoriji je Nina Drolc osvojila dve srebrni (50 m in 100 m prosto) in Tina Meža eno bronasto (50 m prsno) medaljo. Ninin rezultat na 100 m prosto je doslej četrti in na 50 m prosto peti rezultat vseh časov v Sloveniji. V absolutni finale so se uvrstili še Tamara Govejšek, Jana Koradej in Jože Blažina.
V	mladinski konkurenci je državna prvakinja v disciplini 50 m hrbtno postala Tamara Govejšek. Medalje sta osvojili še Tina Meža in Jana Koradej. V kadetski konkurenci sta Kaja Vrhovnik (50 m in 200 m prosto) ter Ziga Cerkovnik (100 m in 200 m mešano) osvojila po dve zlati medalji.
Medalje sta osvojili še Anamarija Štukovnik in Kaja
Breznik. Poleg osvojenih medalj so plavalci dosegli še devet absolutnih, tri mladinske in tri kadetske ter eden klubski rekord za deklice. Vsem plavalcem in obema trenerjema za odlične dosežke in uvrstitve iskreno čestitamo!
Doseženi klubski rekordi
Absolutni: Nina Drolc: 50 m prosto 26,04; 100 m prosto 56,21 in 200 m prosto 2:00,51; Tina Meža: 50 m prsno 33,58; 200 m prsno 2:37,91 in 50 m delfin 29,43; Ziga Cerkovnik: 100 m mešano 1:02,01; Ziga Hudournik: 100 m prsno 1:11,33; Jože Blažina: 100 m prosto 52,62.
Mladinski rekordi: Tina Meža: 100 m mešano 1:05,76 in 200 m mešano 2:23,06; Tamara Govejšek: 50 m hrbtno 30,72.
Kadetski rekordi: Ziga Cerkovnik: 50 m delfin 27,27 in 200 m mešano 2:16,63; Kaja Vrhovnik: 200 m prosto 2:06,90.
Deklice: Nastja Govejšek: 100 m prosto 1:00,67. Na posnetku so dobitniki medalj s trenerjema
■ Marko Primožič
SPORT IN REKREACIJA
V
NA KRATKO
Velenjčani tudi prihodnje v vodstvu AZS
Velenjska atletika je spet močno zastopana v novem vodstvu Atletske zveze Slovenije (AZS). Na volilni skupščini je bil predsednik AK Velenje, mag. Marjan Hudej ponovno izvoljen v upravni odbor AZS in bo v novem štiriletnem obdobju tudi podpredsednik. Mag. Darjo Pungart-nik je bil izvoljen v nadzorni svet AZS, Martin Steiner pa bo tudi v naslednjih štirih letih prvi mož stroke, torej predsednik strokovnega sveta naše krovne atletske organizacije.
Urška Mošnik državna prvakinja
V Vogu centru v Kranju je bilo v nedeljo mladinsko državno prvenstvo Slovenije v skvošu. Na prvenstvu, ki je bilo tokrat rekordno po udeležbi, so lepe uspehe dosegli tudi Velenjčani. Urška Mošnik je postala državna prvakinja med mladinkami v kategoriji do 17 let, brata Tomaž in David Mori pa sta v kategoriji deč-
kov do 19 let osvojila tretje in četrto mesto, v kategoriji do 15 let pa je bil Tomaž četrti.
Prvenstva so se udeležili tudi trije mladinci Squash kluba Velenje. Tilen Kadliček je bil v kategoriji dečkov do 11 let tretji, Damjan Oblak je bil v dveh kategorijah 5. do 8., Žiga Lorger v kategoriji dečkov do 11 let.
Po drami zmaga Šoštanjčanom
Velika želja domačih kegljačev, da se gostom oddolžijo za poraz v prvem delu, je gotovo vplivala na njihovo najslabšo igro v tej sezoni. Na koncu pa so vendarle zasluženo slavili.
Po igri dveh parov je bilo 2 : 2, domači pa so povedli z 41 keglji. To razliko so gostje že v prvem nizu tretjega para izničili in začela se je prava drama za zmagovalca. Pred zadnjim obratom so gostitelji vodili le še za 5 kegljev. Nekoliko nezbrana igra gostujočega para, priložnost za domače in nova zmaga. V nasled -njem, 13. krogu (v soboto, 6. 2.), bodo Šoštanjčani znova igrali na svojih stezah. V goste jim bo prišla eki-
Karateisti za pokal Nestla Žganka
V telovadnici Šolskega centra v Velenju bo 14. februarja potekal mednarodni karate turnir v čast Nestla Žganka. Na turnirju bodo sodelovali tekmovalci vseh kategorij, tako v katah, kot v borbi. Nastopili bodo tekmovalci iz 12 držav.
pa Rudnika iz Hrastnika. Nova priložnost za sedmo zaporedno zmago. Začetek tekme bo ob 16.30 uri.
Kegljanje, 2. liga vzhod 12. krog
Šoštanj - Pivovarna Laško 5:3 (3083:3036)
Šoštanj: Križovnik 522 (1); Sečki 251-Arnuš 252- 503 (0); L. Fidej 543 (1); Jug 478 (0); Petrovič 506 (0); Hasi-čič 531 (1).
Srečanje savinjskih markacistov
Tretjo soboto v januarju so si izbrali markacisti Savinjskega meddruš-tvenega odbora (SMDO) s sedežem v Celju za vsakoletno srečanje, na katerem potegnejo črto pod svoje delo, ki je bilo opravljeno v preteklem letu.
Letos se nas j e skupaj zbralo 83 udeležencev, ki izviramo iz 48 planinskih društev (PD). Ta društva predstavljajo pod okriljem Planinske zveze Slovenije (PZS) najmoč-
novih markacistov, na področju Kamniško-Savinjskih Alp pa v mesecu avgustu dve akciji v okviru PZS. V mesecu maju bo izvedeno licenčno izpopolnjevanje na Pečovniški koči in še bi lahko naštevali.
Omenjeno je bilo tudi novo nastalo »Gospodarsko interesno združenje« (GIZ), ki skrbi za povezavo vseh pohodniških poti in njihovih nosilcev, kot so Zavod za gozdove Slovenije (evropski pešpoti E 6 in
nejši meddruštveni odbor, katerega temelji segajo prav v začetke nastanka planinstva pri nas. V SMDO deluje 148 registriranih markacistov, ki skrbijo za označevanje in vzdrževanje mreže planinskih poti na našem širokem področju. To je množica neopaznih ljudi, ki povsem prostovoljno svoj prosti čas namenjajo - lahko bi rekli - v dobrodelne namene, saj z delom skrbijo za dobro in varno počutje vseh ljudi, ki iščejo zdravje in sprostitev v naravi. Te »mravlje« so v preteklem letu opravile 3.546 prostovoljnih ur dela, kar je njihova planinska društva stalo 8.368 € - pa ne za njihove nagrade, ampak za materialne stroške. V sklopu markacistov SMDO deluje tudi tehnična ekipa, ki sodeluje v zahtevnih markacističnih akcijah predvsem v visokogorju, kjer po vsaki zimi beležimo nove »rane«. Tako se krog dokončno opravljenega dela nikoli ne sklene, saj je delovanje narave tudi sicer »živ organizem«.
Po pregledu opravljenega dela v prete klem letu je sle dil pogled k novim načrtom, saj bosta v Logarski dolini v mesecu septembru potekala dva tečaja za usposabljanje
Planinski podmladek iz vrtca.
E 7), Slovenske turistične organizacije in Planinske zveze Slovenije, ki skrbita za turistične, kolesarske in planinske poti.
Odprta vrata planinske šole za odra sle
Planinsko društvo Velenje že deve-tič odpira vrata »Odprte planinske šole« (OPŠ) za odrasle. Teoretični del bo ob uporabi sodobnih komunikacijskih sredstev in slikovnega gradiva potekal v sejni sobi Zdravstvenega centra Velenje. Za brezplačno uporabo prostorov sejne dvorane je Planinsko društvo Velenje zelo hvaležno. Praktični del bodo organizatorji izvajali na turah ob praktičnem delu udeležencev ter preizkusom osebnega znanja pod nadzorom. Vključeval bo tudi manj zahteven program za tiste udeležence, ki se zaradi različnih razlogov ne bodo usposabljali za ledeniške ture. Namen šole je tudi tokrat zainteresiranim planincem omogočiti »višjo stopnjo« planinskega udej-stvovanja in je posvečena članom
HRIBIH IN DOLINAH
planinskih društev Šaleške doline, to je PD Velenje, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Škale-Hrastovec in Vinska Gora, dostopna pa je tudi zainteresiranim članom drugih društev. Osnovni pogoj za udeležbo je v svojem društvu plačana članarina za leto 2009. Za potencialne udeležence lahkih ledeniških tur je priporočljivo plačilo A članarine. Ob plačani B članarini bo namreč potrebno dodatno zavarovanje. Teoretični del bo potekal ob četrtkih, praktični pa ob nedeljah, oba pa v mesecih februarju in marcu. Prvi termin OPŠ je 12. febr. 09 s pričetkom ob 17 h. V pisarni PD Velenje je na voljo »Program OPŠ PD Velenje za leto 2009«, možno pa si ga je ogledati tudi na njihovi spletni strani.
Letošnji poudarek sloni na izpopolnjevanju osnov gibanja na lahkih ledeniških turah (program akcij PD Velenje v letu 2009) ter uporabi osebne tehnične opreme za izvedbo tur, v praktični del pa bodo vključene lahke snežne ture z ustreznim učnim programom.
Pri izvedbi bodo sodelovali vodniki Planinske zveze Slovenije Planinskega društva Velenje.
Zaradi zahtevnosti bodo v izvedbo OPŠ vključeni tudi člani Šaleškega alpi nis tič ne ga odse ka, ki so inštruktorji alpinizma. Udeleženci bodo krili le stroške tur, namenjenih za praktično usposabljanje.
Marija Lesjak
Izleti:
Petek (6. februarja) Pohod »MESEČNIKOV«; sobota (7. februarja), zbor članov (oboje v organizaciji PD Vinska Gora).
Častniki in veterani bodo tekmovali
V soboto bo na Golteh jubilejno, 15. državno prvenstvo v smučanju in streljanju za častnike in 6. za veterane - Začetek ob 11. uri
Sobotno tekmovanje Zveze slovenskih častnikov in Združenja veteranov vojne za Slovenijo so nekateri člani organizacijskega odbora podrobno predstavili na ponedeljkovi novinarski konferenci v velenjskem hotelu Paka. Predsednik slovenskih častnikov Miha Butara je posebej omenil, da je zanje zelo pomembno, da to tekmovanje od vsega začetka podpira tudi General štab Slovenske vojske, saj je načelnik štaba general podpolkovnik Albin Gutman tudi pokrovitelj tega zanje zelo pomembnega tekmovanja. Pomembno je tudi to, da naj tej tekmi združujejo častnike in podčastnike, veterane vojne za Slovenijo, policijskega veteranskega združenja Sever in pripadnike Slovenske vojske. To tradicionalno tekmovanje vsako leto zahteva tudi veliko naporov »naših članov iz Velenja oziroma Šaleške doline. Prav po njihovi zaslugi je vsako leto vrhunsko izvedeno.« Prav zato razmišljajo, da bi postalo mednarodno.
Po besedah Zdenka Slatnarja, predsednika Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje, v izvedbi te tekme sodeluje 40 do 50
članov. Pri izvedbi pa pomagajo tudi delavci Golt in 38. VTP Celje.
Tekmovanja se vsi vsako leto zelo radi udeležujejo. Prihajajo tekmovalci iz vse Slovenije. Zanimanje zanj je celo tolikšno, da morajo
okalibrsko puško leže na 30 m. Vozili bodo na progi Beli zajček s startom na višini 1567 m, dolžina proge bo znašala 1300 m, njena višinska razlika pa 205 m. S pripravo proge letos nimajo imeli težav, saj je snega dovolj, celo preveč. Zato
V organizacijskem odboru je več kot 40 ljudi. Rudi Ževart, Miha Butar, Zdenko Slatner in Slavko Hudarin so predstavili
sobotni projekt.
organizatorji celo omejevati število tekmovalcev, saj si želijo, da imajo vsi kolikor toliko enakovredne možnosti za tekmovanje. Letos naj bi nastopilo približno 180 tekmovalcev. Tekmovanje bo sestavljeno iz smuka in streljanja z mal-
pričakujejo zanimivo tekmovanje, pa tudi, da si jo bo ogledalo precej ljubiteljev smučanja. Prireditelji so prepričani, da bodo tudi sobotno tekmovanje in druženje izvedli čim bolje, tako kot so vsa doslej.
Taborniški kotiček
Avanturistična zima na Rogli
Začnimo z novico o vse slovenskem srečanju tabornikov v Pomurju - Zletu 2009, na katerem bodo glavne aktivnosti tridnevni pohod po prečudoviti pokrajini Pomurja z zanimivimi nalogami ter kreativne delavnice na zletnem
"V harmoniji z naravo" pa je bil slogan Rogle, ki je gostila drugo Zimsko avanturo v soboto, 24. januarja. Izvrstna izvedba druge zimske avanture v organizaciji ekipe Adventure race Slovenia (Društvo tabornikov Rodu Jezerski zmaj Velenje) je gotovo veliko pomenila 44 tekmovalcem. Le najboljši so za 27 kilometrov dolgo progo
prostoru in v okolici. Prvi, cenejši rok prijav, se je zaradi težav z vplačili še podaljšal do 6. februarja. Zadnji Zlet je bil v Tolminu leta 2002, naslednja priložnost pa se zagotovo svetlika še daleč v prihodnosti.
potrebovali okoli 3 do 4 ure, zadnja ekipa pa je v cilj prispela po 6 urah in pol. Začetek ekip je bil ob 10. uri pri zgornji postaji sedežnice Planja. Tekmovalci so tekmo začeli v alpskem slogu, proga pa jih je peljala do zgornje postaje žičnice Jasa, od koder so se po smučišču spustili po veleslalomski progi, ki sta jo zakoličila smučarska trenerja Rok Tomažič in Sašo Oštir. Njihove discipline so še bile: presenečenja v stilu biatlona (streljanje s paintball puško), tek na smučeh, spuščanje s sankami in gumo. Dolžina tekaške oziroma pohodniške etape je znašala slabih 16 kilometrov, vmes pa so morali tekmovalci s krpljami poiskati tri kontrolne točke.
Pot jih je vodila tudi do spodnje postaje žičnice Jurgovo, od koder so se na vrh peljali s sedežnico in poiskali kontrolno točko, ki je bila v atraktivnem "Iglu hotelu" Eskimska vas.
Kot že na nekaj prejšnjih mestnih avanturah sta s časom 3:29:40 zmagala Andrej Mesner in Rok Erjavec. Vodja tekmovanja je bila že drugo leto zapored Tjaša Hudarin, ki je ob koncu tekmovanja povedala: "Z gotovostjo lahko trdim, da smo pod streho spravili zelo zahteven projekt mestnih avantur. Za varnost tekmovalcev in dobro voljo je skrbelo kar 30 ljudi, predvsem tabornikov Rodu Jezerski zmaj, ki smo vso delo opravili prostovoljno. Za nepopisno lep dan je poskrbelo tudi vreme, saj nas je vse skupaj napolnilo še z večjim optimizmom, da bomo zmogli brez poškodb in drugih neprijetnosti. Vsi vemo, da na koncu mesto ni toliko pomembno, najpomembnejša je volja, druženje s sebi enakimi ter brez poškodb prispeti na cilj. Poleg mestnih avantur pa so se taborniki iz Velenja pred dobrim letom odločili tudi za izvedbo tako imenovane Mini avanture, namenjene v prvi vrsti otrokom in (večinoma) partnericam tekmovalcev. Ta se je pokazala za svojevrsten uspeh, saj je na tekmi sodelovalo 22 ekip, od tega 38 otrok in 31 staršev oziroma spremljevalcev. Otroci so potrebovali lopatko za sankanje (vsak otrok svojo), čelado, svež korenček ter sanke za vso ekipo. Na progi pa so jih težko pričakovali Škrat, Jeti in ostale zverinice. Njihove panoge so bile vožnja z gumo, sankanje, premagovanje ovir, iskanje zaklada ter srečanje s pingvinom in škratom. Bila je sončna zimska sobota z obilico snega, ravno pravšnjo za vse snežne radosti.
■ Matjaž Ravnjak, Anja Kuhar

Mama in hči padli v ledeno mrzlo jezero
K sreči sta klice na pomoč slišala varnostnik in obiskovalec TRC-ja, ki sta ju rešila iz vode
Velenje, 3. februarja - V torek popoldne se je družinski sprehod mlade mamice in njene dveletne hčere po lesenem pomolu pod čolnarno v TRC jezero končal v ledeno mrzlem Velenjskem jezeru. Pomol je v teh dneh močno spolzek, saj je pokrit s snegom, dokaj nizke temperature pa so krive, da je še toliko bolj nevaren. Kaj ju je vodilo, da sta
Varnostnik HTZ-ja Izudin Smajlovič je bil kakšno uro po srečnem razpletu reševanja iz ledeno mrzle vode še močno pod vtisom dogodka. »Časa za razmislek ni bilo. Razmišljal sem le, ali naj odvržem bundo in skočim v jezero ali ne,« je pripovedoval.
se sprehajali ob samem robu pomola, je težko reči. Držali naj bi se za roke, najprej naj bi spodrsnilo deklici. Padla je na led, mama ji je takoj priskočila na pomoč, a tanek led je pod njuno težo popustil. Imeli pa sta srečo v nesreči, da sta mamine klice na pomoč po padcu v ledeno vodo slišala sicer precej oddaljena varnostnik in 29-letni obiskovalec TRC-ja, ki sta ju tudi rešila iz objema ledene vode.
Jezero je na mestu, kjer sta mama in hči padli vanj, globoka približno 3 metre. Zato sami nista mogli iz vode. Mama se je borila in glasno klicala na pomoč. Varnostnik HTZ--ja Izudin Smajlovič, zaposlen v avto-kampu Jezero, je - kot nam je povedal po dogodku - ravno pomalical. Ostanke je, kot vsak dan, želel nesti labodom. » Ko sem prišel do zapor-
ni ce, sem sli šal kli ce na pomoč. Videl pa nisem nič. Slišal jih je tudi moški, kije na potki proti Beli dvorani učil sina smučati. Oba sva stekla po travniku proti jezeru, sledila sva glasu mame. Šele, ko sva pritekla na pomol, sva ju zagledala. Najprej sva iz ledene vode potegnila punčko, kije bila že zelo prezebla, za njo pa tudi mami co. Ker je bila njena obleka že vsa prepojena z vodo, sva se morala krepko potruditi, da sva jo potegnila na suho. A je šlo iz pomola, ni nama bilo treba skočiti v jezero. Če bi bilo treba, bi skočil,« pove Izudin. In nadaljuje: »Vedela sva, da morata mama in hči čim hitreje na toplo. Punčko sva nesla, mami pa pomagala do recepcije avtokampa. K sreči sem imel tukaj nekaj toplih odej, v katere smo zavi li dekli co. Bila je pre cej pomodrela, mama pa v šoku. In prav tako močno premražena. Zal si nisem zapolnil imena in priimka moškega, ki mi je pomagal, naredila pa sva po mojem le tisto, kar bi vsak,« je prepričan Izudin Smajlovič, kije, ko smo kakšno uro po dogodku prišli do njega, v povsem premočenih hlačah ravno pisal poročilo o dogodku. Tudi v recepciji je bilo ob sedežni garnituri še vse mokro.
Klicu na pomoč so se odzvali tudi velenjski gasilci, ki so se na velenjsko jezero odpeljali z orodnim vozilom in gumijastim čolnom. K sreči jih ni bilo treba uporabiti. So pa takoj pomagali ogrevati premraže-ni deklico in mamico s folijo, ki so jo imeli s sabo. Prihiteli so tudi reševalci velenjske reševalne postaje, ki so ponesrečenki oskrbeli in odpeljali z reševalnim vozilom. Kraj dogodka so si ogledali tudi policisti, pozneje še kriminalisti.
Zgodba seje tokrat srečno končala. Tudi zato, ker so med nami ljudje, ki jim ni tež ko pri sko či ti na pomoč. A naj bo dogodek v močan opomin vsem, ki se v teh dneh sprehajate ob Velenjskem ali Škalskem jezeru. Led ni več dovolj debel, da bi bil varen, voda je lede na. Hoja ob robu jezera, sploh pa po spolzkih lesenih pomolih, je lahko zelo nevarna! In nikar ne mislite, da se vam kaj podobnega ne more zgoditi. Nesreča pač nikoli ne počiva.
■ Bojana Špegel
_ V šolskem letu 2009/2010 bomo na BIOTEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR izobraževali po naslednjih programih:
4-letni programi
•NARAVOVARSTVENI TEHNIK •VETERINARSKI TEHNIK
3-letni programi
• MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV
PTI (3+2) programi
• KMETI JSKO-PODJETNISKI TEHNIK-PTI
•	KMETIJSKO-PODJETNISKI TEHNIK
•HORTIKULTURNI TEHNIK
•GOSPODAR NA PODEŽELJU
•CVETLIČAR
•VRTNAR
•	HORTIKULTURNI TEHNIK -PTI
Plahuti tri leta zapora za poskus umora Viherja
Senat celjskega sodišča Martinu Plahuti iz zaselka Janškovo selo pri Vinski Gori za poskus umora v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti izrekel zaporno kazen
Gordana Possnig
Pred senatom celjskega okrožnega sodišča se je z razglasitvijo sodbe v ponedeljek zaključilo sojenje 21-letnemu Martinu Plahuti iz zaselka Janškovo selo pri Vinski Gori, ki ga je obtožnica bremenila, da je 8. januarja lani v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti v stanovanjski hiši Janškovo selo številka 1 skušal umoriti 42-letnega Franca Viherja. Senat je Plahuto obsodil na triletno zaporno kazen, ob tem pa so ga napotili še na zdravljenje odvisnosti od alkohola, to pa mora potekati v instituciji. Do pravnomočnosti sodbe so mu zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšali pripor.
Glavna dilema petmesečnega dokaznega postopka na glavni obravnavi je bila, ali je obtoženi, ki je kaznivo dejanje priznal in ga tudi
obžaloval, to naredil v neprištevnem stanju ali v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Prvi psihiatrični izvedenec dr. Milan Ličina je pustil kljub nekajkratnemu zaslišanju nepojasnjen odgovor o stanju prištevnosti obtoženega Plahute v trenutku, ko je ta z nožem od zadaj zabodel oškodovanca. Zato so angažirali novega psihiatričnega izvedenca dr. Slavka Ziherla, ki je pojasnil, da je obtoženi moril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, saj je bil močno vinjen. Vendar ne toliko, da se svojega dejanja ne bi vsaj v neki meri zavedal. Zaradi odvisnosti od alkohola obstaja po njegovem velika nevarnost, da bi se, če se ne bo v prihodnosti zdravil od alkoholizma, nevarnost tovrstnih kaznivih dejanj ponovila.
Okrožna državna tožilka Marija Juhart je v svoji zaključni besedi v
Martin Plahuta je bil zaradi poskusa umora Franca Viherja obsojen na triletno zaporno kazen.
celoti vztrajala pri obtožnici, v kateri je bilo zapisano, da je obtoženi Franca Viherja, ki ga tokrat ni bilo na obravnavi, skušal umoriti bistveno
Smrt traktorista
Paški Kozjak, 31. januarja - Policisti so bili v nedeljo obveščeni o smrtni prometni nesreči, ki se je pri peti la v soboto nekaj pred polnočjo.
Do nesreče, v kateri je umrl 36-letni traktorist, je prišlo na lokalni cesti Strmec nad Dobrno-Paški Kozjak. Voznik traktorja je pri obračanju zapeljal s ceste v prepad, globok 200 metrov.
Voznik je padel s traktorja in se tako hudo poškodoval, da je na kraju umrl.
Pobeglega
povzročitelja
izsledili
Velenje, 30. januarja - V petek dopoldan se je v križišču pod skakalnicami pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nenadne zaustavitve na notranjem pasu povzročil trčenje z drugim voznikom osebnega avtomobila. Po trčenju se je povzročitelj ustavil na bližnjem bencinskem
servisu, potem pa odpeljal naprej proti Arji vasi. Policisti so povzročitelja že izsledili.
Osta lo pri pos ku su
Rečica ob Paki, 27. januarja - V
torek zjutraj so policisti obravnavali poskus vloma v bar Anja v Rečici ob Paki. Vlomilcu v notranjost sicer ni uspelo priti, je pa poškodoval vhodna vrata.
Z nožem grozil prodajalki
Velenje, 29. januarja - V četrtek okoli poldneva je prišlo do poskusa ropa v prodajalni Dom zaves na Prešernovi cesti. Neznanec je prišel v prodajalno, kjer je z nožem grozil prodajalki in zahteval, da mu izroči denar. Ker se prodajalka na grožnje ni takoj odzvala, je sam pregledal več predalov. Ker ni ničesar našel, je zbežal iz trgovine.
Vlom v hišo
Vransko, 30. januarja - V petek je bilo vlomljeno v stanovanjsko
hišo na Vranskem. Lastniki pogrešajo nekaj kosov zlatnine, denar in mobilni telefon v skupni vrednosti 1.000 evrov.
Odne sel mobil na tele fo na
Velenje, 31. januarja- V soboto zjutraj je bilo vlomljeno v Debi center na Trgu mladosti. Vlomilec je v prodajalni iz vitrine vzel dva rabljena mobilna telefona, nato pa pobegnil pred prihodom lastnika, ki ima poslovni pro stor varovan z alarmom.
Vlo mi lec se je oskr bel
Velenje, 2. februarja - V ponedeljek zvečer je bilo vlomljeno v Mercatorjev Center tehnike in gradnje na Kidričevi cesti.
Vlomilec je iz vitrin pobral več prenosnih računalnikov, digitalnih fotoaparatov in kamer ter drugih manjših delov za te aparate.
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM
Pohištvena industrija, d.d.. Polzeli Polzela 176 a Industrijska prodajalna: tel.: 03/70 37 130,7037 131, *pošta: info@garant.si maloprodaja@garant.si www.garant.si
zmanjšano prišteven. Zato je za Plahuto zahtevala triletno zaporno kazen, pripor do pravnomočnosti sodbe in ukrep obveznega zdravljenja od alkoholizma. Zagovornik Rok Fink pa je v svoji zaključnem govoru predlagal, da se obtožnica prekvalificira iz kaznivega dejanja poskusa umora v povzročitev hude telesne poškodbe, saj oškodovanec danes ne čuti več posledic poškodbe. Ob tem je predlagal do leta dni zaporne kazni in največ trimesečno obvezno zdravljenje od alkoholizma. Sodba še ni pravnomočna, zagovornik pa je že napovedal pritožbo.
Iz policistove beležke
Odšel pred policisti
V	torek, 27. januarja, je v baru Žagar v Vinski Gori kršil javni red in mir mlajši domačin. Ker je pred prihodom poli cis tov odšel, bo pla čil ni nalog prejel po pošti.
Ovadba zaradi nasilja
V	sredo, 28. januarja, so policisti obravnavali nov primer nasilja v družini, ki se je od novembra dogajal na Tomšičevi v Velenju. Bivši partnerje z bivšo partnerko grdo ravnal, jo pretepal in nad njo izvajal nasilje. Kršite lja, ki pri njej ne biva več, so dan kasneje zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Zoper nje ga pa bodo poli cisti poda li tudi kazen sko ovad bo na držav no tožil -stvo za kaznivo dejanje nasilja v družini in nasilništvo.
Koka in v pisem ski kuverti
V	četrtek, 29. januarja popoldan, so policisti na Kidričevi v Velenju mlajšemu moškemu (povratniku) zasegli pisemsko kuvert s kokainom. Zaradi ponavljajočih hujših prekrškov cestno prometnih predpisov in vožnje brez vozniškega dovoljenja pa so mu zasegli tudi oseb ni avto.
Ogrožal varnost partnerke
V	petek, 30. januarja popoldan, so šli policisti v stanovanjsko hišo na Gregorčičevi v Velenju, kjer je med prepirom moški ogrožal varnost zunajzakonske partnerke. Ker je z njo tako rav nal že več krat, so mu poli cis ti izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja. Zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo na državno tožil stvo.
V	pretepu jih je sode lova lo šest
V	petek, 30. januarja, je prišlo najprej do spora, potem pa do pretepa na Rudarski cesti v Velenju. Na eni strani je bila mati z odraščajočim otrokom, na drugi pa njen bivši partner z ženo ter prijateljicama. Policisti bodo na državno tožilstvo podali kazensko ovadbo za nasilništvo in lahko telesno poškodbo. Ker je bil prisoten otrok, bodo o tem obvestili tudi center za socialno delo.
Dru žin sko nasi lje tudi v Šoštanju
V	ponedeljek, 2. februarja, so policisti obravnavali primer nasilja v družini, ki ga nad ženo in dvema odraščajočima hčerama na Koroški cesti v Šoštanju izvaja mož in oče. Kršitelju, ki so ga policisti že zaslišali, so izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, poleg tega pa bodo podali tudi kazen sko ovad bo.
Informacije o vpisu dobite na tel. 02/ 235 37 00 ali na internatu http://: www.bts.si
UTRIP
hü
orosKoo
w
Oven od 21.3.do21.4.
Zadnje čase gre pri vas vse bolj počasi. Prezahtevno bi bilo, če bi pričakovali, da se bo tisto, kar vas najbolj moti, spremenilo kar čez noč. Čeprav ste ob vsej svoji neodločnosti za povrhu še precej počasni pri urejanju uradnih zadev. Čestitate pa si lahko, da še vedno vztrajate pri eni od novoletnih zaobljub, ki ste se je najtežje lotili. Ste na dobri poti do uspeha, ni kaj. Malo pomaga tudi to, da tudi tako varčujete, stroški v zadnjih tednih pa so presegli vsa vaša pričakovanja in zmožnosti. Dokler mošnjička vsaj malo ne dopolnite, se nikar ne odločajte za večje investicije. Časi so težki in negotovi.
Bik od 22.4. do 20.5.
s	^ Zgodilo se bo, da vam bo žal, ker ste nekomu razlagali zelo osebne stvari. Na uho
bodo namreč prišle povsem napačni osebi. Ker pa bo vsakdo še kaj dodal, bo informacija dobila povsem novo razlago in zalet. Žal vas bo nekdo zelo prizadel, potem pa boste odkrili, da zato, ker ni razumel, kaj ste hoteli vi povedati. Kdor molči, številnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi zelo redko držite in tudi tokrat bo tako. Tokrat boste molčali predvsem zato, ker vam bo nerodno, da bi stvar razlagali naprej. Bolje bo, da stvari ne zaostrujete, ampak pustite času čas.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ne bodite preveč strogi do sebe, saj čez noč ne morete spremeniti prav vsega v vašem življenju. Hitite počasi in uživajte v vsaki mali zmagi posebej. Prijatelji vam bodo v prihodnjih dneh v veliko pomoč, tudi zato, ker vedo, da ste tudi vi zanesljiv človek, ki pomaga vedno, ko to potrebujejo. Mnogi bodo menili, da ste strogi le do sebe, do vseh okoli vas pa ste dobri kot kruh. A saj veste, da se vse dobro dvakrat povrne in vam se bo začelo vračati že v teh dneh. Kar se ljubezni tiče, letošnje Valentinovo, ki se hitro bliža, ne bo po vaši meri. Še vedno boste le sanjarili.
Rak od 22.6. do 22.7.
Prave volje do življenja in dela še nekaj dni ne boste imeli. Dobro veste, da ni kriva le zima, ki je res ne marate. Sploh, če je vremensko tako razgibana kot zadnje dni. Čeprav ne boste čisto nič krivi, in toka dogodkov ne boste mogli spremeniti, boste ob koncu tega tedna zelo nemirni. Še nekaj dni vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izšlo. Povezano bo z vašo družino in ne vami. Finančno stanje vam še nekaj tednov ne bo dopuščalo, da bi se igrali z denarjem, čeprav vas bo močno mikalo, da čustveno praznino zapolnite s kakšnim pregrešnim nakupom. No ja, kaj manjšega, le za vašo dušo, si že lahko privoščite.
Lev od 23.7. do 23.8.
Odločitev, da boste svoj prosti čas bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna. Po letošnji zimi in vašem pogostem lenarjenju in neaktivnosti bi lahko rekli, da bi bila tudi dobra naložba v zdravje in dobro počutje. A kaj lahko se zgodi, da bo ostalo le pri odločitvi, da pa je ne boste uspeli kaj dolgo izpolnjevati. Predvsem zato, ker vam bo manjkalo vztrajnosti, po svoje pa tudi poguma. Morda ste si izbrali tudi napačno motivacijo. Daleč najboljša je, če je povezana z ljubeznijo, kjer je trenutno pri vas status quo. Tudi zato, ker niste pripravljeni na večje spremembe, čeprav veste, da ne bi bile slabe.
Devica od 24.8. do 23.9.
Snega, zime in mraza vam je letos že dovolj. Ne le, da si boste želeli toplejših in prijetnejših dni, tisti, ki bodo imeli to možnost, bodo zagotovo že v teh dneh načrtovali obisk toplih krajev. Ali pa tja tudi odpotovali. Če že ne v tople, pa si vsekakor kakšen dan oddiha, daleč od doma, več kot zaslužite. Tudi zato, da zberete misli in občutja, ki so vteh dneh pravi coctail zmešnjave. Med realnimi možnostmi in vašimi željami zeva velika luknja. Ni dvakrat za reči, da vas za kakšen dan ne ustavi viroza ali prehlad. Tudi to je lahko priložnost, da se umirite in si začrtate prihodnost. Realnost namreč čisto preveč porivate v podzavest, a se boste morali soočiti z njo.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Uživali boste vtako v delu kot trenutkih prostega časa, ki vam jih v teh dneh ne bo manjkalo. Če boste poskrbeli za nekaj dodatnih prostih dni, pa tudi ne bi bilo čisto nič narobe. Saj veste, da je odločitev tokrat bolj odvisna od vas kot od dela in nadrejenih. Včasih se namreč zdi, da prav v delu iščete tolažbo in užitek, ker tako ubežite problemom doma. Novica, povezana z družino ali bližnjim sorodstvom, bo dobra. Proti pričakovanjem. Tudi zato boste lažje zadihali, pa čeprav bo povezana tudi s kančkom žalosti, ker veste, da bo kmalu vse drugače.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Na zunaj kažete nasmejan obraz, vaša notranjost pa je precej razburkana. Sami nase boste še nekaj dni jezni, tudi zato, ker ne znate in ne zmorete iz krize, ki jo sicer opazijo le vaši najbližji. Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite v vašem življenju veliko sprememb. Morda celo preveč naenkrat, saj sploh ne znate ustaviti konjev. Če jih ne boste sami, jih bodo drugi. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo veliko tistih, ki bi vas podprli v vaših visoko poteznih načrtih. Časi zanje res niso najboljši, a sanjati vam ne more prepovedati prav nihče!
Strelec od 23.11. do 21.12.
Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami želeli. In želeli si boste veliko. Ne le, da boste bežali od partnerja tako, da se boste nenehno zakopavali v delo, bežali boste tako močno, da bo že preočitno. Dolgo tako ne bo več šlo. Čeprav imate srečo, da zna biti partner zelo potrpežljiv, gredo sedaj stvari že predaleč. Zato se ne igrajte z ognjem, če niste pripravljeni vsega, kar trenutno imate, postaviti na kocko. Poskrbite vsaj za to, da se boste sprostili in iz sebe vrgli najhujše napetosti, ki bodo, če tega ne boste znali, vplivali na vaše počutje. Želodec vam zna sporočiti, da grešite, tako miselno kot tudi pri prehrani. Saj veste, kako je treba ukrepati.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Zima je sicer čas, ki ni najboljši za druženje, a vi že pretiravate. Čisto preveč se zapirate vase. To ni dobro ne za vaše počutje in ne za vaše ljubezensko življenje. S partnerjem spet postajata vse bolj odtujena, dogaja se vama že, da se prav oddahneta, ker vama ni treba biti skupaj. To pa je lahko zelo nevarno, ker bosta oba začela iskati nove izzive in nove iskrice. Pa nikar ne mislite, da lahko ob vaši pasivnosti vse ostane tako kot je bilo. Ker ne more. Če se boste bolje počutili, če boste bolj aktivni, bo tudi tem za pogovore več. In vse se lahko hitro uredi.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Dnevi vam bodo vse prehitro minevali, sploh, ker so še vedno kratki. Kljub temu se vam bo zdelo, da ste premalo učinkoviti in da ste postali rahlo leni. To se vam sicer zgodi skoraj vsako zimo, saj se veliko manj kot sicer gibljete po svežem zraku. Poleg tega imate kar nekaj težav s svojimi željami in pričakovanji vaše okolice. Vsi si vas lastijo in od vas pričakujejo preveč. Vi pa le dajete in nič kaj ne dobite nazaj. Ko se boste temu uprli, bo pa huda zamera. Zberite pogum in ukrepajte, pa četudi ne boste vseh osrečili s svojimi potezami. Tisti, ki ga imate radi v svoji družbi, vam bo vsak dan bolj zaupal.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Končno, boste lahko rekli. Nekaj lepih, prav nič napornih dni je namreč pred vami. Uživali boste v vsakem trenutku z osebo, ki vam veliko pomeni. Pa to ni tista oseba, ki jo vidi vaša okolica. Se pa zna zgoditi, da se boste ravno zato, ker se boste sprostili in po nekaj napetih tednih lažje zadihali, imeli nekaj težav z zdravjem. Kaj več od prehlada zagotovo ne bo, vseeno pa bodite prizanesljivi do sebe in se razvajajte. Nakup, ki ga načrtujete, še dvakrat dobro premislite. Pa ne zato, ker želene reči nebi potrebovali, ampak zato, ker imate še nekaj dolgov, ki bi jih bilo dobro prej poravnati. Pa čeprav vas še ne preganjajo.
Nagradna križanka Pentlja
SESTAVIL PEPS
VEZANO, NEPRETRGANO (GLASB.)
SLOVENSKI
POLITI K-SAŠO
OZVEZDJE NA JUŽNEM NEBU
MRTVAK (REDKO)
tT„p-
POMOŽNI PILOT
LETOVIŠČE V ŠVICI
NRAV, ZNAČAJ ČLOVEKA
MESTECE V
IRANU
VAN DA GERLOVlC

DIPLOMATSKI
URADNIK
AMATER, DILETANT, NESTROKOVNJAK
NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU
UČNI PRIPOMOČEK
LEGENDARNI
BOKSAR-MUHAMMAD
N
ZVIJAČA, NAMERA
NOGOMETNI STADION V SRBIJI
R
SKUPINA (AVNOKRILCEV ČRIČKI
ZADNJI DEL
ANGLEŠKO SVETLO PIVO
LOČILO, KI
OZNAČUJE ZAPOVED
POPULARNO BRENKALO
TOVARNA USNJA V DOMŽALAH
BONTON,
LEPO VEDENJE
ENAKI ČRKI
GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK
R
TENKA KAMNITA PLOŽČA
RAZSTAVLJAN. SESTAVLJENE „ BESEDE ,
OVČJI SAMEC
VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA
PORTUGAL. PIANISTKA-MARIA-JOAO
EDMOND ABOUT
u
N
O
O"
SLAVKO AVSENIK
PRIPADNIK GENERACIJE DARKERJEV
IZBOLJŠAVA, POPRAVLJANJE
D
JAN NERUDA
NALEZLJIVA BOLEZEN, DIFTERIJA
SLOVENSKI
ALPINISTFRANC
MADŽARS. MOŠKO IME
N
PRIPADNIK INKOV
INDIJSKO DOMAČE IME ZA NAOČARKO
10LSKICIHTIR ŠENTJUR
Srednja poklicna in strokovna
v šolskem letu 2009/10 razpisuje: S? ŠTIRILETNE PROGRAME
-	kmetljsko-podjetnlškl tehnik
-	žMIsko-prehianskl tehnik. - naravovarstveni tehnik
^ TRILETNE PROGRAME - mehanik kmet||sklh In delovnih strojev -slaščičar -pek
® DVOLETNI PROGRAM - pomočnlkv blotehnlkl In oskrbi
S? PROGRAMA RTI (3+2)
-	kmetUsko-podJetnlškl tehnik
-	žMlsko-prehranskl tehnik
šola Višja strokovna šola
lazplside v študijskem letu 2009/10 višješolske Studijske progiame:
TT GOSTINSTVO IN TURIZEM organizator poslovanja v gostinstvu In turizmu (Izredni Studil)
UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAIINE Inženir kmetijstva In krajine (redni in izredni Studu)
"S ŽIVILSTVO IN PREHRANA Inženir žMIstva In prehrane (redni In Izredni StudlJ)
Vabljeni na Informativne dneve v petek, 13. februarja, ob 11. In 16.30 url, soboto, 14. februarja, ob 10. url ter v soboto, 28. februarja, ob 10. url.
Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali po telefonu (03) 746-29-02 ali (03) 746-2M0.
Vab||enl na Informativna dneva v petek, 13. februarja, ob 9. In 15. url ter soboto, 14. februaija, ob 9. url.
Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali po telefonu (03) 746-2M6 ali (03) 745-29-00.
Pentlja Šoštanj Koroška cesta 2, Šoštanj Tel.: 03 5 881 630
Prihaja VALENTINOVO, praznik zaljubljencev in dobrih prijateljev, ko si ljubezen izkažemo s kakšnim izvirnim darilcem. V Pentlji najdete prikupna darilca zanjo in zanj -prepričajte se!
Za veliko srečo so
potrebne male pozornosti - mi jih imamo!
Seveda pa imamo vedno vse za šolo, od zvezkov, pisal, nahrbtnikov do učbenikov in veliko izbiro pisarniškega materiala. Pravi čas je, da si priskrbite nove obrazce, registratorje, predalčni-ke, pisa la in osta li pisar niš ki mate ri al.
Potrdudili se bomo, da
boste z izbiro in postrežbo zadovoljni.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 16. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade, nakup v vrednosti 15 evr v Pentlji.
Nagrajenci nagradne križanke poročni salon DOMINO, Ulica Janka Ulriha 40, Pesje pri Velenju, objavljene v tedniku Naš čas, 22. januarja so:
1.	Nagrado lasno sponko prejme: MARIJA GRUBELNIK, Šentanel 18, Prevalje
2.	Nagrado rokavice prejme: POLONA DROFELNIK, Gorenje 11, Šmartno ob Paki
3.	Nagrado podvezico prejme:TINKARA SRNOVRŠNIK, Lipje 35 b, Velenje Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v poročnem salonu DOMINO v Pesju, ki je odprt vsak dan od 15. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure./tel. 03 5866 158.
Zgodilo se je
• • •
od 30. januarja do 5. februarja
-	leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva nesreča se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893; to sta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev;
-	30. januarja 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje;
-	konec januarja leta 1983 je v Velenje na šolanje oziroma
usposabljanje prispelo 170 Libijcev;
delavci temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje, Elektrostrojne opreme in Plastike ter delavci enovitih delovnih organizacij Avtopark, Elektrofiltrski elementi in Tisk so se 31. januarja 1978 na referendumu odločili za združitev v Sestavljeno organizacijo združenega dela Rudarsko elektroenergetski kombinat -SOZD REK Velenje, delavci temeljnih organizacij združenega dela Termoelektrarne Šoštanj pa so
se o tem odločili na referendumu 5. februarja istega leta;
-	31. januarja 1992
se je iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča, ki je danes tudi uradni grb Mestne občine Velenje;
-	1. februarja 1991 je v Jugoslaviji začel veljati zakon, ki je določal, da mora imeti kupec ob odhodu iz trgovine račun, sicer je bila zagrožena denarna kazen 250 dinarjev;
-	na svečnico (2. februarja) leta 1990 je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor Šaleške kmečke zveze;
Velenjski grb (arhiv Muzeja Velenje)
-	2. februarja 1931
se je rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju;
-	februarja leta 1960 so v velenjsko kino dvorano vgradili
široko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejeto z velikim navdušenjem; 3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod Šaleškim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
ČETRTEK, 5.f ebruarja
TV SLO (T
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Sunebrojski zaklad, 16/52
09.35	Pod klobukom
10.10	Maks, 3/8
10.45	Turbulenca
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Družinska zabava, 4/16
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 19/26
16.10	Dj Bram, dok. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Družina: ko so nasprotja
prehuda, 5/5
18.00	Žrebanje deteljice
18.10	Milan, risanka
18.15	Pujsa Pepa, risanka
18.25	Strasti, 54. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
20.50	Pacnjek, slov. biograf. nad.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Tv dnevnik 5.2.1991
00.00	Dnevnik
00.35	Dnevnik zamejske Tv
01.00	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.05	Tv prodaja
12.35	Globus
13.05	Paulo Coelho na poti v
Santiago de Compostela, dok.
13.50 Tv dnevnik 5.2.1991 14.20 Tv prodaja 14.50 Evropski magazin 15.20 Pomagajmo si 15.55 Hokej na ledu, kvalif. za olimpijske igre, Slovenija -Avstrija, prenos 18.25 Slovenci po svetu 19.00 Glasbena oddaja 20.00 Dolgcajt, oddaja za mlad. kulturo
20.45 Rožnati panter, risanka 20.50 Na planincah, slovenski film 22.20 Za podobo vidnega, dok.
oddaja 22.45 Številke, 20/24 23.30 Darrow, am. film 01.15 Zabavni infokanal
pop
06.50	24ur
07.50	Ljudstva sveta, dok. serija
08.50	Viktorija, nad.
09.45	Goreče maščevanje, nad.
10.35	Tv prodaja
11.05	Marina, nad.
11.55	Ordinacija, nan.
12.55	Tv prodaja
13.25	Popovi zdravniki, pog. oddaja
14.20	Učenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan
22.40	24urzvečer
23.00	Beg iz zapora, nan.
23.55	Prijatelji, nan.
00.25	Pogajalca, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja,
gostja: Katja Fašink 11.30 Odprta tema, pogovor 12.30 Videospot dneva 12.35 Jelena, telenovela, 46/110, pon. 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 47/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice,
potopisna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Marco polo, ris. nan.
09.35	Hotel obmorček, ris. nan.
09.45	Dj Bram, dok. film
10.00	Enajsta šola
10.35	Dolgcajt, oddaja za mlad.
kulturo
11.20	Metalurg, 2. del
11.50	Osmi dan
12.20	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Pacnjek, slov. biograf. nad.
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 2/30
16.00	Simon v deželi risb s kredo, risanka
16.05	Iz popotne torbe: kviz
16.25	V pričakovanju božiča, 8/12
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.45	Tv pogled
17.55	Duhovni utrip
18.10	Lojzek, risanka
18.20	Zakaj?, risanka
18.25	Strasti, 55. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Starost je rokenrol, 5/16
20.25	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub
00.10	Duhovni utrip
00.25	Ko so nasprotja prehuda, 5/5
00.55	Tv dnevnik 6.2.1991
01.20	Dnevnik
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO [J
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.00	Črno beli časi
10.15	Magazin v alp. smuč.
10.45	SP v alp. diskciplinah,
superkomb. smuk (Z), prenos
12.25	Evropski magazin
12.55	Opus
13.20	Tv dnevnik 6.2.1991
13.45	SP v alp. discip., superkombi.
slalom (Z), prenos
15.15	Glasnik
15.40	Šport špas, 3. del
16.10	Primorski mozaik
16.40	Študentska
17.00	Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje
17.25	SP v alp. discip., superkomb.
(Z), posnetek
18.55	Zlata šestdeseta: Marjanca
Vojnovič, ponovitev
20.00	Arhitekturna potepanja z
Danom Cruickshankom, 1/8
20.50	Frasier, 14/25
21.15	Nepremagljiva sila, am. film
22.55	Zimski poljub, norveški film
00.10	Lepa za umret, 4/4
01.15	Zabavni infokanal
POP
06.10	24ur, ponovitev
07.10	Trenja
08.50	Viktorija, nad.
09.45	Goreče maščevanje, nad.
10.35	Tv prodaja
11.05	Marina, nad.
11.55	Ordinacija, nan.
12.55	Tv prodaja
13.25	Popovi zdravniki, pog. oddaja
14.20	Urgenca, nan.
15.10	Marina, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Rambo 4, am. film
21.25	Brez sledu, nan.
22.20	24ur zvečer
22.40	Španski zapornik, am. film
00.35	24ur, ponovitev
01.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Jelena, telenovela, 47/110,
ponovitev 11.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 48/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor z dr. Milanom Pogačnikom, ministrom za kmetijstvo RS 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, informativna oddaja
21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 2.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 7.f ebruarja
TV SLO R
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž
sledi	Zajček Bine, lutkovna nan.
sledi	S soncem v očeh, poučna nan.
sledi	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
sledi	Ribič Pepe, 17/30
09.15	Izgubljeni zaklad templjarjev, 1.
del danskega filma
10.45	Polnočni klub, ponovitev
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tranzistor, 3. oddaja
13.50	Oddaja za otroke
14.00	Pikica in Tonček, nemški film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Labirint-vitalnost
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu, tv Maribor
17.55	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Prešernova proslava, prenos
20.55	Prešernovi nagrajenci
21.40	ARS 360
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	Gandža, 19/22
00.05	Gandža, 20/22
00.30	Tv dnevnik 7.2.1991
00.55	Dnevnik, ponovitev
01.15	Dnevnik zamejske tv
01.40	Infokanal
TV SLO
07.00 Skozi čas 07.10 Tv prodaja 07.40 Tv dnevnik 7.2.1991 08.00 Polemika 09.05 Posebna ponudba 09.25 Primorski mozaik 09.55 Z glavo na zabavo 10.20 Študentska 10.45 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos
11.55 Hokeina ledu, kvalif. za olim. igre, Slovenija - Japonska, prenos
14.15 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem, 15.20 Tv prodaja 15.55 SP v smuč. skokih, ekipno, prenos
17.45 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje 18.10 Trebnje: rokomet (M), liga mik,
Trimo - Cimos Koper, prenos 20.00 Košarka (Ml, lige nlb, Union
Olimpija - Bosna, prenos 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.15 Slovenski magazin 22.40 Sobotno popoldne 01.00 Zabavni infokanal
POP
07.30 Tv prodaja 08.00 Jaka na Luni, ris. serija 08.10 Mojster Miha, ris. serija 08.20 Profesor Baltazar, ris. serija 08.30 Hevreka, izob. serija 08.45 Art Attack, izob. oddaja 09.10 Bratz, ris. serija 09.35 Zelezna pest: Eon Kid, ris. serija
10.00 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.25 Gnusologija, ris. serija 10.50 Transformerji, ris. serija 11.15 Medvedji mož s Kamčatke,
dok. oddaja 12.15 Navaronski topovi, am. film 14.55 Emily in njeni fantje, nan. 15.25 Selitev v divjino, ang. nan. 16.20 Zločini pred domačim pragom, nan.
17.15 Sled Rožnatega panterja, ang. film
18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Smrt ji lepo pristoji, am. film 21.40 Bratovščina, nan. 22.45 Hiša strahov, am. film 00.40 Chaplin, am. film 03.05 24ur, ponovitev 04.05 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon.
09.40 Vabimo k ogledu
09.45 Jelena, telenovela, 48/110,
ponovitev 10.30 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja 11.10 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 18.45 Asova gibanica, informativna
19.10	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	1716. VTV magazin, regionalni
- informativni program
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Obmejni blues, ameriški film
22.00	Vabimo k ogledu
22.05	Odprta tema, pogovor
23.05	Videospot dneva
23.10	Videostrani, obvestila
NEDELJA, 8.f ebruarja
TV SLO fi
07.00	Ziv žav
sledi	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 12/12
09.50	Šport špas
10.20	Anica in športni dan, 6/10
10.45	Prisluhnimo tišini
11.15	O vrba, France Prešeren
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi
14.45	Fina gospa, 39/40
15.15	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	Glasbeni troboj
15.20	Športne novice
15.25	Glasbeni troboj
15.30	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.40	Glasbeni troboj
15.55	Šport
16.10	Družabna
16.30	Dokumentarna serija
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.20	Fokus
18.25	Zrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	Spet doma
21.45	Portret dobitnika Prešernove nagrade za živjenjsko delo 2008
23.05	Poročila, vreme, šport
23.30	Pokvarjena dekleta, 7/16
00.25	Pokvarjena dekleta, 8/16
01.15	Tv dnevnik 8.2.1991
01.40	Dnevnik, ponovitev
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.30	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 07.20 Tv prodaja 07.50 Skozi čas
08.00 Pevcu, dr. France Prešeren 08.05 Tv dnevnik, 8.2.1991 08.30 Globus 09.00 Tranzistor, 3. oddaja 09.35 Z glasbo in s plesom ... 10.10 Prešernova proslava 11.20 Prešernovi nagrajenci 11.50 Turbulenca 12.45 SP v alp. smuč., smuk (Z), prenos
14.25 SP v smuč. skokih, prenos 16.55 Hokeina ledu, kvalif. za olim. igre, Slovenija - Nemčija, prenos
19.35 Pogled na .Prešernov
spomenik v Ljubljani 20.00 Po Rusiji z Jonathanom
Dimblebyjem, 1/5 21.00 Jesenin, 8/11 21.55 Ljubice, 5/6 22.45 Na utrip srca 23.20 Zabavni infokanal
POP
07.30 Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. serija 08.30 Jaka na Luni, ris. serija 08.40 Profesor Baltazar, ris. serija 08.45 Hevreka!, izob. serija 09.00 Art Attack, izob. oddaja 09.25 Bratz, ris. serija 09.50 Zelezna pest: Eon Kid, ris. serija
10.10 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.35 Gnusologija, ris. serija 10.55 Transformerji 10.20 ŠKL
12.20 Jamie Oliver: Nevarnost na krožniku
13.15 Sila 10 iz Navarona, ang. film 15.30 Oprah pripravlja presenečenja,
dok. serija 16.30 Moški v krošnjah, nan. 17.20 Herkul, ris. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?!, gostja
Lepa Brena 21.55 Zvezde na sodišču, nan. 22.50 Čaj z Mussolinijem, ital. film 00.55 24 ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA Miš maš, otroška oddaja 1715. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec CM, kaplan v župniji
09.40 10.05 10.10
10.30
10.35 10.50
Šmartno pri Slovenj Gradcu 1716. VTV magazin
Kultura, informativna oddaja 10.55 Zupan z vami, pogovor v studiu, gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 12.45 Slovenec leta 2008, posnetek
prireditve v Litiji, ponovitev 14.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.50 Pop corn, glasbena oddaja 19.45 Šanghajska zarota, amer. film 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 9.f ebruarja
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Gumbek in rjavček, 19/26
09.35	Risanka
09.45	Sport špas, 4. del
10.15	Anica in športni dan, 6/10
10.40	V pričakovanju božiča, 6/12
11.10	Marija in Andrej, dok. oddaja
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Izjemne živali, 1/7
13.40	Ustnik - zgodba o neki
inovaciji, dok. feljton
14.00	To je ljubezen, koncert Nuše
Derenda
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
16.05	Ribič Pepe, 17/30
16.25	S soncem v očeh: računanje,
14/16
16.40	Bukvožer
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 36/40
18.00	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.10	Pipi in Melkijad, risanka
18.15	Dragi domek, risanka
18.25	Strasti, 56. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Polemika
21.00	Želite, milord?, 5/26
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Umetnost igre
23.25	Glasbeni večer
00.15	Tv dnevnik 9.2.1991
00.35	Sam med volkovi, poljud. odd.
01.25	Dnevnik, ponovitev
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.30	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.20	Napovedniki
07.25	Sobotno popoldne
09.45	SP v alp. smuč., superkomb.
smuk (M), prenos
11.15	Tv prodaja
11.45	Slovenci v Italiji
12.15	Tv dnevnik 9.2.1991
12.35	Osmi dan
13.05	ARS 360
13.20	Posebna ponudba
13.45	SP v alp. smuč., superkomb.
slalom (M), prenos
15.15	Slovenski magazin
15.40	Prvi in drugi
15.55	To bo moj poklic: Dimnikar, 1. del
16.25	SP v alp. smuč., superkomb.
(M), posnetek
18.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
19.05	Berlin, Berlin, 14/20
19.30	Z glavo na zabavo
20.00	Sam med volkovi, poljud. odd.
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Digitron, tv Maribor
22.40	Glavni Mahowny, kanad. film
00.25	Zabavni infokanal
POP
06.50	24ur, ponovitev
07.50	Jamie Oliver: Avstralija
08.45	Viktorija, nad.
09.40	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.50	Ordinacija, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Popovi zdravniki, pog. oddaja
14.15	Urgenca, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.40	Razočarane gospodinje, nan.
21.35	Umazan seksi denar, nan.
22.25	24ur zvečer
22.45	Beg iz zapora, nan.
23.40	Prijatelji, nan.
00.15	Pogajalca, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 11.05 1716. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.20 Videospot dneva 17.25 Hrana in vino, kuharski nasveti 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela 49/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Investicije in projekti Občine Šmarje pri Jelšah v letu 2009, kontaktna oddaja 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Rokomet, posnetek tekme 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 10.f ebruarja
TV SLO (T
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Otroške igre, Georges Bizet
09.20	Gugalnica, Frane Puntar
10.00	Ribič Pepe, 17/30
10.20	Risanka
10.30	S soncem v očeh, 14/16
10.45	Bukvožer
10.55	Zgodbe iz školjke
11.35	Portret dobitnika Prešernove
nagrade za življenjsko delo 2008
13.00	Poročila,, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetnost igre
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo ... življenje, 15/26
16.10	Potplatopis, 6. oddaja
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 37/40
18.00	Žrebanje Astra
18.10	Pravljice o zobnih miškah, ris.
18.15	Hupko, trobilka in pihec, ris.
18.25	Strasti, 57. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Dosje
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Sedem obdobij rocka, 6/7
23.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.20	Tv dnevnik 10.2.1991
00.40	Dnevnik, ponovitev
01.15	Dnevnik zamejske tv
01.40	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.05	Tv prodaja
08.35	Sam med volkovi, poljud. odd.
09.25	NLP, razvedrilna oddaja
12.20	Tv prodaja
12.50	Dober dan, Koroška
13.20	Digitron, tv Maribor
13.45	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.40	Bleščica, oddaja o modi
15.10	Studio city
16.05	Tv dnevnik 10.2.1991
16.30	Prisluhnimo tišini
17.00	Glasnik
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Koncert opernih arij
20.00	Bossa Nova, izob. serija
20.35	Globus
21.05	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Moj sin, seksualni manijak,
igrani film
21.50	Otroci s petrička, dokum. film
23.25	Vrhunci ang. nogom. lige
00.20	Zabavni infokanal
POP
06.35	24ur
07.35	Pojedina morskih psov, dok. odd.
08.35	Viktorija, nad.
09.30	Goreče maščevanje, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	SKL, ponovitev
11.50	Ordinacija, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Popovi zdravniki, pogov. odd.
14.15	Urgenca, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Enota za posebne primere, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Beg iz zapora, nan.
00.05	Prijatelji, nan.
00.35	Pogajalca, nan.
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 11.05 Investicije in projekti Občine Šmarje pri Jelšah v letu 2009, pogovor
12.05 Rokomet, posnetek tekme
13.30 Jelena, telenovela 49/110
14.15 Videospot dneva
14.00 Videostrani, obvestila
17.20 Videospot dneva
17.25 Hrana in vino, kuharski nasveti
17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Dobra volja, mladinska oddaja
18.40 Videospot dneva
18.45 Jelena, telenovela, 50/110
19.25 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 1717. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna inf. odd. 20.50 Vabimo k ogledu 20.55 Programi izobraževanja na Šolskem centru Velenje, ogovor v studiu 'ideospot dneva a Primorskem, infor. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
21.55 22
SRE DA, 11.f ebruarja
TV SLO H
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 25/26
09.30	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 26/26
09.55	Potplatopis, 6. oddaja
10.15	Berlin, Berlin, 14/20
10.40	Knjiga mene briga
11.00	Z glavo na zabavo
11.25	Ko so nasprotja prehuda, 5/5
11.55	Dosje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.25	Digitron, tv Maribor
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 29/52
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 38/40
18.00	Žrebanje lota
18.10	Tinček, risanka
18.15	Bacek Jon, risanka
18.25	Strasti, 58. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Petelinji zajtrk, slov. film
22.15	Odmevi, šport, vreme
23.25	Sveto in svet
00.40	Turbulenca
01.30	Tv dnevnik 11.2.1991
01.55	Dnevnik, ponovitev
02.30	Dnevnik zamejske tv
02.55	Infokanal
TV SLO
06.00	Zabavni infokanal
07.20	Tv prodaja
07.50	Spet doma
09.40	Hri-bar
10.45	SP v alp. smuč., ekipna tekma,
1.	vožnja
13.15	Prava ideja!, poslovna oddaja
13.45	SP v alp. smuč., ekipna tekma,
2.	vožnja
15.30	Tv dnevnik 11.2.1991
15.55	SP v smuč. skokih, prenos
17.45	SP v alp. smuč., ekipna tekma,
posnetek
18.55	Kmetje, 8/13
19.50	Turbulenca: Samota in
osamljenost
20.40	Prijateljska nogometna tekma, Belgija - Slovenija, vključitev v prenos
22.45	O, krasni dnevi, sng drama
00.05	Slovenska jazz scena 00.55 Zabavni infokanal
POP
06.45	24 ur, ponovitev
07.45	Preverjeno, ponovitev
08.45	Viktorija, nad.
09.40	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.50	Ordinacija, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Popovi zdravniki, pogov.
14.15	Urgenca, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Spogledovanje z nevarnostjo,
kanad. film
21.30	Na kraju zločina, nan.
22.25	24ur zvečer
22.45	Beg iz zapora, nan.
23.40	Prijatelji, nan.
00.10	Pogajalca, nan.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
10.30
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, nove izdaje, jutranji gost, koledar prireditev Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 11.05 1715. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Športni torek, športna informativna oddaja 12.00 Programi izobraževanja na Šolskem centru Velenje, pogovor v studiu 13.00 Jelena, telenovela, 50/110 14.00 Videostrani, obvestila 17.20 Videospot dneva 17.25 Hrana in vino, kuharski nasveti 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.35 Regionalne novice 1 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Jelena, telenovela, 51/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, gostje: Stereotipi 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, kontaktna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
KINO VELENJE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
RECI DA
(Yes Man), Komedija, 104 minute Režija: Peyton Reed Igrajo: Jim Carrey, Zooey Deschanel, Bradley Cooper, John Michael Higgins, Terence Stamp, Rhys Darby, Danny Masterson idr.
Petek, 6. 2., ob 18.00 uri in ob 22.10 uri
Sobota, 7. 2., ob 20.15
ŽENSKE
(The Woman) Melodrama, 114 minut Režija: Diane English Igrajo: Meg Ryan, Annette Bening, Eva Mendes, Debra Messing, Jada Pinkett Smith idr.
Petek, 6. 2., ob 20.00 Sobota, 6. 2., ob 18.00
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V KINU :
ČIKORJA AN' KAFE
Slovenski kratki animirani film, 8 minut. Režija: Dušan Kastelic po pesmi Iztoka Mlakarja Scenarij: Dušan Kastelic Glasba in pripoved: Iztok Mlakar
Nedelja, 8. 2., kot predfilm ob 10.30, ob 16.00, ob 18.00 in ob 20.00
KEKEC
Slovenski otroški film, 92 minut Režija: Jože Gale. Vloge: Matija Barl, Lojze Potokar, Joze Mlakar, Alenka Lobnikar, Vida Levstik, Lado Leskovar,Zdenka Logar, Franc Presetnik, Frane Milcinski idr.
Nedelja, 8.2. ob 10.30
KO ZORIJO JAGODE
Slovenski mladinski film, 98 minut Režija: Rajko Ranfl Igrajo: Irena Kranjc, Roman Goršič, Metod Pevec, Sandi Krošl, Lidija Kozlovič, Tanja Gobec, Lucija Grm Hudeček, Ladko Korošec, Jerca Mrzel idr.
Nedelja, 8. 2., ob 16.00
TISTEGA LEPEGA DNE
Slovenska komedija, vojni, 86 minut
Režija: France Štiglic
Igrajo: Duša Počkaj, Bert Sotlar,
Marija Šeme, Lojze Rozman, Lojze
Potokar, Zlatko Šugman,
Maja Šugman, Aleksander Valič idr.
Nedelja, 8. 2., ob 18.00
PETELINJI ZAJTRK
Slovenska romantična komedija, 125 minut
Režija: Marko Naberšnik. Igrajo: Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Severina Vučkovic, Davor Janjic, Miloš Battelino idr.
Nedelja, 8. 2., ob 20.00
Naslednji vikend od 13. 2. do 15. 2. napovedujemo:
akcijsko kriminalko ROKENROLER, epsko romantično vojno dramo AVSTRALIJA, komično dramo TEŽKO JE BITI FIN, komično kriminalko PREBERI IN ZAŽGI animirano komedijo MADAGASKAR 2 (sinhronizirano). Med počitnicami od 16.2. do 20.2. pa počitniške predstave ob 17.00 in ob 19.00 v mali dvorani : HSM: ZADNJI LETNIK, MAMMA MIA, MADAGASKAR 2, AVSTRALIJA, EGON IN NJEGOV MAČEK, ZGODBE ZA LAHKO NOČ, POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, VITEZ TEME, E.T.-VESOLJČEK, VIHARNA NOČ
Nov delovni čas muzeja premogovništva
Velenje - Muzej premogovništva Slovenije na Starem jašku je imel doslej delovni čas med 9. in 17. uro vse dni v tednu, razen ponedeljka. Na željo obiskovalcev pa so se odločili, da bo muzej vsak prvi četrtek v mesecu odprt med 11.30 in 19.30 uro (zadnji vhod v jamski del muzeja bo ob 18. uri). Prvič bo muzej po novem odprt danes, 5. februarja.
VELENJE
Četrtek, 5. februarja
12.00 Knjigarna Kulturnica
Učna ura s Francetom Prešernom in Matejem Krajncem - Krst pri Savici
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 18.00 Vila Rožle
Odprtje razstave - Zlata paleta 1999 - 2008 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Abonma Klasika: Martin Sander, orgle
Petek, 6. februarja
18.00 Dom kulture Velenje
Osrednja prireditev Mestne občine Velenje ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Rdeča dvorana
Tekma MIK I.SRL - moškiRK Gorenje: RK Rudar Trbovlje 21.00 Mladinski center Velenje Reggae
klubski večer z DJ-ji iz Zagreba 21.00 Max klub Velenje
Koncert Big Addition, Boardwalk Casino in Sausages z gosti Sobota, 7. februarja 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma - RK Gorenje : RK EVJ Rudar Trbovlje 19.30 Dvorana Centra Nova
Koncert Šaleškega študentskega kluba ob slovenskem kulturnem prazniku 22.00 Mladinski center Velenje koncert skupine On off
Nedelja, 8. februarja
Kino Velenje, velika dvorana Praznični šopek slovenskih
Kdaj - kje - kaj
filmskih uspešnic. Ob slovenskem kulturnem prazniku v kino 10.30 Kekec 16.00 Ko zorijo jagode 18.00 Tistega lepega dne 20.00 Petelinji zajtrk 10.00 - 18.00
Muzej Velenje
Dan odprtih vrat Muzeja Velenje 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Druženje s Prešernom Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
Ponedeljek, 9. februarja
19.30 Dom kulture Velenje
Zeleni abonma in izven Tadej Toš: Hamlet
19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert učiteljev - Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku
Torek, 10. februarja
10.00 Mestna občina Velenje, sejna soba
19. Medobčinski otroški parlament. Tema: ljubezen in spolnost 16.30 - 18.30
Ljudska univerza Velenje Otroška ustvarjalnica 16.45 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Seminar: Pogled v kraljestvo gliv in gob
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljične ure 19.00 Knjigarna Kulturnica
Pogovor in predstavitev pesniške zbirke - Neža Maurer: Na tvojo kožo pišem svoje verze
Sreda, 11. februarja
13.00 Dom kulture Velenje
Gledališka predstava - Ni svetnikov v paradižu
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 6. februarja
19.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki izdaja literarnega zbornika ''Poslikane pisarije'' članov KŠŠF-ja (prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika)
Sobota, 7. februarja
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Premiera dela Vinka Moederndorferja: mrtve duše v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki, pod režijskim vodstvom Bogomirja Verasa
Nedelja, 8. februarja
17.15 Kulturni dom Šmartno ob Paki otvoritev razstave rezbarskih, risarskih in kiparskih del Milana Matka
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; povezovalec: Andrej Hofer, sodelujejo: Neža Železnik-violina, Ana Železnik-harfa, Luka Železnik-flavta, Matjaž Železnik-klavir, pevci.
Torek, 10. februarja
19.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Preventiva črevesnega raka (predavanje) - dr. Zdenko Kikec, spec. internist gastroenterolog
Koledar imen
Februar/svečan
5.	četrtek-Agata
6.	petek - Dorotej, Ljubo
7.	sobota - Egidij
8.	nedelja-Janez slovenski kulturni praznik
9.	ponedeljek - Apolnija, Ciril
10	. torek - Viljem
11	. sreda - Adolf,
Marija
Lunine mene
fM
Prešerno druženje s Prešernom
Velenje - Na sam kulturni praznik, v nedeljo, 8. februarja, bodo v preddverju velenjske Mestne knjižnice pripravili kulturno prireditev, ki so jo poimenovali »Druženje s Prešernom«. Ob kupici in v prešerni družbi vas bodo ob 18. uri pričakali člani Srbskega društva dr. Mladen Stojanovič, Kulturnega društva Medžimurje, Romskega društva Romano vozo Velenje, KD Gledališča Velenje ter Zveze kulturnih društev Šaleške doline, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Velenje ter Knjižnice Velenje. Na prireditvi boste lahko slišali tudi , kako zveni naš največji pesnik pesnik v nemščini, hrvaščini, srbščini, slovenščini ...
Osrednja prireditev v soboto
Šoštanj - Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju bo v Šoštanju v soboto, 7. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu. Nastopila bosta Oktet TEŠ in Simfonični orkester glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Slavnostni govornik bo direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop.
■ mkp, bš
Mrtve duše
Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki za sezono 2008/2009 s praizvedbo komedije pod režijsko taktirko Bogomirja Verasa
Tatjana Podgoršek
F	K
□	V
fakulteta za komercialne in poslovne vede

Ih
Naložba v vašo prihodnost
" Operacijo delno financira Evropskaunija
Evropski sklad za regionalni razvoj <ohezijski sklad Evropski socialni sklad
Visokošolski študijski programi:
KOMERCIALA I. in II. stopnja
POSLOVNA INFORMATIKA i stopnja	
TURIZEM	1 1. stopnja NOVO v št. letu 2009/2010
MODRA ŠTEVILKA
www.fkpv.si (((• 080 20 26)
V soboto, 7. februarja ob 19.30, bodo člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki na domačih odrskih deskah premier-no zaigrali delo Vinka Moedern-dorferja Mrtve duše. Režijo so zaupali Bogomirju Verasu, ki je nazadnje sodeloval s šmarškimi lju-
kako se ne manipulira le z denarjem, ampak kako se izkorišča tudi spravo. Prepričan sem, da se bodo gledalci nasmejali.«
Predstava je - po njegovem mnenju - za ljubiteljske gledališke ansamble velik zalogaj. Šmarški gledališčniki jo vadijo od lanskega oktobra dalje. Traja dve uri, na odru pa bo nastopilo 16 članov
biteljskimi gledališčniki v sezoni 2002/2003.
Veras je povedal, da se je rad odzval povabilu »kozolčanov«, ki bodo satirično komedijo Mrtve duše zaigrali prvič v Sloveniji. »To bo torej praizvedba tega dela. Njena vsebina je zrcalo današnjega časa, ki ima korenine tudi v preteklosti. Korupcija, goljufije, tatvine, nato pa sprava, ki je še ni, ker se še ni rodilo bitje, ki bi jo uspelo izpeljati. Avtor je fenomenalno prikazal,
Z zadnjih vaj pred premiero
šmarškega gledališča pod kozolcem. »Vesel sem, da so se tako dobro ujeli po stažu starejši in mlajši kozolčani. Eden drugemu privoščijo, da so dobri. V takem ozračju je luštno delati in verjamem, da bo predstava še ena uspešnica tukajšnjega že tako dobrega gledališča,« je še dejal Bogomir Veras.
Ponovitev predstave predvidevajo 13. in 14. februarja ob 19.30 ter 15. februarja ob 15. uri. ■
Redni in izredni študij: CELJE Izredni študij:
KRANJ • LJUBLJANA- MARIBOR - MURSKA SOBOTA- NOVA GORICA
jM*i:as
	
PREMO«	SOVNIK
	
VELENJE	
Premogovnik Velenje razpisuje štipendije "Energija znanju -znanje energiji"
Pred Šaleško dolino je na energetskem področju izjemno pomembno obdobje. V razvojnem načrtu Premogovnika Velenje smo razpoložljive zaloge premoga uskladili z investicijskimi načrti modernizacije pridobivanja električne energije v Termoelektrarni Šoštanj.
Skupina Premogovnik Velenje ves čas izvaja aktivno štipendijsko politiko za kadre, ki so potrebni v procesu pridobivanja premoga, za podporne procese, za delo v povezanih družbah in za razvoj. Zaradi naše velike vpetosti v lokalno okolje pa želimo vzpodbuditi tudi razvojna razmišljanja mladih, ki svoje prihodnosti ne vidijo izključno v Premogovniku. Kot družbeno odgovorno podjetje smo se odločili ponovno razpisati štipendije za tri študente/študentke katerekoli smeri študija, hkrati pa to povezati z izdelavo raziskovalne naloge na z razpisom določene teme. Izbranim štipendistom bo pri izdelavi naloge pomagal mentor iz Skupine Premogovnik Velenje. Po eno štipendijo bomo podelili študentu/študentki iz Mestne občine Velenje, iz Občine Šoštanj in iz Občine Šmartno ob Paki. Pričakujemo kvalitetno izdelane raziskovalne naloge s konkretnimi idejami in predlogi za realizacijo.
Pogoji za pridobitev štipendije:
•	Stalno bivališče v Mestni občini Velenje oz. v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki.
•	Prijava ideje za raziskovalno nalogo na eno od tem:
■	Razvoj turistične dejavnosti na območju TRC Jezero,
■	Raziskava trga varovanih stanovanj in storitev za starejše občane,
■	Družbena odgovornost Skupine Premogovnik Velenje (kako jo vidijo občani, mladi...)
•	Izdelava raziskovalne naloge v času enega leta od podpisa štipendijske pogodbe. Naloga ostane v lasti Premogovnika Velenje.
•	Najmanj prav dober uspeh v 4. letniku srednjega šolanja in pri maturi za prvi letnik študija ali najmanj povprečna ocena 8 vseh opravljenih izpitov za višje letnike študija.
•	Višina štipendije bo usklajena z višino Zoisovih štipendij.
•	O izboru kandidatov bo odločala komisija Premogovnika Velenje.
•	Rok za prijave je 27. 2. 2009.
Postopek prijave:
1.	Prijava mora biti oddana na naslovu ali naslovljena na: Premogovnik Velenje, d. d., Izobraževalni center Skupine Premogovnik Velenje, Partizanska 78, 3320 Velenje - s pripisom »ZA ŠTIPENDIJO: ENERGIJA ZNANJU-ZNANJE ENERGIJI«.
2.	Kandidati/ke morajo k prijavi poleg izbora teme za raziskovalno nalogo na razpisano temo priložiti:
•	življenjepis,
•	potrdilo o stalnem bivališču,
•	potrdilo o opravljenih izpitih za zadnji dokončani letnik za študente višjih letnikov oziroma fotokopijo zaključnega in maturitetnega spričevala za študente prvih letnikov,
•	potrdilo o vpisu,
•	dispozicijo raziskovalne naloge do največ dveh strani.
3.	Nepopolnih prijav in prijav, ki ne bodo oddane v razpisanem roku, komisija ne bo upoštevala.
4.	Kandidati dobijo dodatne informacije pri Boženi Steiner, vodji Razvoja kadrov, na tel. številki: 03/899 6656.

FAKULTETA ZA » ENERGETIKO

Fakulteta za energetiko vabi v študijskem letu 2009/2010 k vpisu v naslednje študijske programe:
visokošolski strokovni študijski program Energetika
(I. Monhla stomla)
univerzitetni studijski program Energetika
(I. bolonjski (tomla)
magistrski študijski program Energetika
III. bolonlska stopnja)
Redni In Izredni študijski programi se bodo Izvajali v Krškem In Velenju.
Študijski progremi omogočajo visoko stopnjo Izblrnostl predmetov Iz področij: -termoenergetlke, - hidroenergetike, ■Jedrsko energetike, ■ alternativne energetike ter - splošne energetike.
www.fe.uni-mb.si
Informativna dneva: 13. februarja 2009 ob 10.00 in 15.00 (redni študij) in 14. februarja 2009 ob 10.00 (izredni študij)
Dodatne informacije: Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko Krško: Hočevarjev trg 1, 8270 Krško, tel: 07-6202-216, fax: 07-6202-222 Velenje: Trg mladosti 2, 3320 Velenje, tel: 03-8986-420, fax: 03-8986-413 E-mail: fe@unhnb.si, www.fe.uni-mb.si	„"
Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2009/2010:
•	zdravstvena nega (SSI, štiriletni program)
•	zdravstvena nega (PTI, 3+2)
•	bolničar/negovalec (SPI, triletni program)
•	kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program).
Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 13. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 14. februarja, ob 9. uri.
Februarja oziroma marca začenjamo z novimi skupinami kandidatov v tečajih:
•	maser/maserka
•	pediker/pedikerka
•	vizažist/vizažistka
•	maniker/manikerka.
Vpis poteka vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole.
Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK-ja.
Dodatne informacije: 03 428 69 00, zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si
RADI O V EL EN J E
ČETRTEK, 5. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 6. februarja:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 7. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 8. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 9. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 10. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 11. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 26. jan. 2009 do 1. feb. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 26. jan. 2009 do 1. feb. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
	
	
mbiJtllrrt	u^uiMi
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA GORA	VELIKI VRH
□ 26. jan □ 27. jan ||28.jan □ 29. jan 130 .jan □ 31. jan B01. feb
45
40
35
30
25
20
15
10
S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
Ugoden najem strojev za čiščenje tepihov in oblazinjenega pohištva.
Informacije: 031 887 587
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
ISCEM
IŠČEM karšno koli občasno delo. Gsm: 051/240-445. IŠČEMO žensko za pomoč pri malih hišnih delih. Nudimo hrano in stanovanje. Gsm: 041/683-580.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPAN
JE. Gsm: 031/836-378. SAM z otrokom sem ostal, zvesto dekle bi rad spoznal. Gsm: 041/229-649 USPEŠEN poslovnež želi spoznati zvesto prijateljico za trajno zvezo. Gsm: 031/807-376. POŠTENA, 46-letna zaposlena ženska si želi prijatelja starega do 62 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si PRIVLAČNA trgovka, 35-letna, samska, iz Velenja, si želi prijatelja starega do 50 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 53-LETNI poslovnež, urejen, simpatičen, si želi spoznati preprosto žensko staro do njegovih let. Lahko jo tudi zaposli. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
MANJŠI pomivalni stroj aristarko, primeren za gostilne, pranje in sušenje samo 4 minute, prodam. Gsm: 041/285-002.
HARMONIKO, diatonično, manjšo, primerno za učenje, BeSAs, prodam. Gsm: 031/306-556. NOV mešalec za mešanje mesa in testa prodam. Gsm: 041/254-417. POPOLNOMA nove čevlje za tek na smučeh, št. 41, prodam za 30 € (v trgovini 53 €). Gsm: 031/597-987.
051/423-389.
JABOLČNIK, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344883.
VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671.
ŽIVALI
Letuš novogradnja 155m2, na sončni parceli 900m2 v naravi , moderna zasnova in razporeditev prostorov, priključena el.,voda, kanalizacija urejena okolica in dovoz. cena 139.000EUR. Tel: 041 445 315
	habit nepremičnine Habtt d.o.o„ Kersnikova 11, Vetoitf»
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
PODARIM
BARVNI TV gorenje in zamrzovalno omaro gorenje, oboje v dobrem stanju, podarim. Gsm: 041/323-685.
BIKCA sivca, težkega 130 do 140 kg, prodam. Gsm: 041/837-093. NEMŠKE ovčarje, mladičke, samičke, stare dva meseca, cepljene, razgliščene, odličnih staršev, prodam. Gsm: 041/966-252, popoldan.
PRIDELKI
RAZNO
BARVNI TV samsung, star 3 leta, ekran diagonala 68 cm, globina 55 cm, ugodno prodam. Gsm: 031/757-101.
SENO v kockah prodam. Gsm: 041/511-076.
VINO, belo in rdeče, različnih sort, za zasebno porabo, v okolici Slov. Konjic, prodam. Cena od 1 €/l. Gsm:
Braslovče, Savinjska novogradn-
ja,120m2 bivalne površine, parcela 500m2, el.,voda,kanalizacija priključeni, na sončni in mirni lokaciji, blizu avtocestnega izvoza LJ-MB. Prodamo. Cena: 128.000EUR. Tel.: 041 445 315
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice 8 898 17 50
PRODAMO
2-sobno	stanovanje v Velenju, 60 m2,1. nadstropje, 1961,65.000€. Stanovanje je delno obnovljeno (radiatorji, okna).
1-sobno stanovanje v Velenju -Goriška, 43 m2, etažnost 5/5,1978, 61.000 €. Obsega kuhinjo z jedilnico, otroško sobo, dnevno sobo in kopalnico, delno obnovljeno, Bližina šole, vrtca. Dvojček v Šoštanju, popolnoma obnovljen 2002,140 m2, parcela 622 m 2, etažnost K+P+M, 125.000 €. Lepa ravna parcela, pokrito parkirišče, mestno ogrevanje...
3-sobno	stanovanje ■ Cankarjeva, 100 m2, 1. nadst., 1960,130.000 € ali dog. 2 balkona, kuhinja, dnevna s., dve spalnici, stranišče, kopalnica, prostorna klet, popolnoma obnovlj.
vgč na **v ■i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
DEŽURSTVA
ZD Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej šte-
vilki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vVelen ju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
7. in 8. 2. - IVAN JANEŽIC, dr. dent. med. (delo opravlja v zasebni zobni ordinaciji, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390 138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
V SLOVO
METKA ROŠER
prof. zgodovine in sociologije na Splošni in strokovni gimnaziji ŠC Velenje
.sem in bil sem in bom, in zato sem več od pozabljenja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča.
(E. Kocbek)
Dijaki Splošne in strokovne gimnazije in kolektiv Šolskega centra Velenje
Gozd zelen še vedno tiho šumi tam jelen se pase in ptiček žvrgoli. Šumi, šumi in zgodbe o tisočih lovskih prigodah govori, a tebe šum ta več ne mami, spokojno zdaj spati ti pusti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
JAKOBA PRAZNIKA
29. 4. 1923 - 26. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Lovski družini Smrekovec, pevcem, govornikoma, gospodu kaplanu za opravljen obred in sveto mašo, trobentaču Ivanu Glušiču mlajšemu.
Žalujoči: vsi njegovi
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke
Porok ni bilo.
Smrti:
Ivan Matek, roj. 1944, Volog 4, Šmartno ob Dreti; Janez Presl, roj. 1914, Ljubljana Polje, Cesta XVI/9; Jakob Praznik, roj.
1923, Lokovica 1, Šoštanj; Marjeta Sušec, roj. 1929, Ravne 48, Šoštanj; Josip Vengust, roj. 1920, Šoštanj, Cesta heroja Gašperja 9; Mihael Podgoršek, roj. 1938, Slovenske Konjice, Kletna ul.15; Franc Cerovšek, roj. 1921, Mali vrh 28, Šmartno ob Paki; Angela Hribrnik, roj. 1923, Sp. Rečica 71, Nazarje; Anton Fabjan, roj. 1942, Mozirje, Podvrh 6.
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS 1 IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
/Helee s solzami se betIme, "/Vaj be U meta!", si zellme. /4 ¿al nebe nas ne f/esluia -Od aalestl beU nas bda.
Bila je kratka pot, ti stopil si v neskončnost in naše je srce spoznalo, da nazaj te več ne bo.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš
ROBI JURKO
14. 9. 1983 - 28. 1. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na Mirno na Dolenjskem. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Alenu za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mama Ana, sestra Anja, Robert Šraj, teta Tara z družino in dedi Jože Jurko
Domači hrib bo spet ozelenel, vrtnice cvet bo zopet zadehtel, a tebe več pogled ne bo ujel. K Bogu si se preselila, del sebe v nas pustila.
ZAHVALA
Po dolgoletni in hudi bolezni nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča
MARJETA SUŠEC
iz Raven pri Šoštanju
11. 7. 1929 - 27. 1. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje ter svete maše. Posebna zahvala Krištanovim, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, hvala g. Lazarju, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, pogrebcem, govornicama za poslovilne besede, trobentaču, pevcem, praporščakom in Pogrebni službi Usar. Hvala kaplanu Tadeju za opravljen obred in tople tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Izbiramo naj osebnost januarja
Kupon za predlog naj osebnosti januarja 2
Glasujem za _ Obrazložitev
Moj naslov _
Bernard Vajdič Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Odličen alpski smučar. Ljubitelje tega športa je v januarju razveselilo z dvema odličnima slalomskima nastopoma. Najprej si je s sijajno vožnjo v avstrijskem Kitzbuhelu zavihtel na peto mesto, na prestižnem nočnem slalomu v Schladmingu pa je bil prav tako izvrsten - šesti.
Drago Kolar
prizadeven aktivist Rdečega križa. Na njegovo pobudo so uspešno izvedli dobrodelno akcijo »Pomoč Gašperju, ki je izjemno uspela.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2, bomo izžrebali dve senčili za oči in sijaj za ustnice pokrovitelja Parfumerije Beauty world. Nagrajenci prejšnjega tedna: Toaletni torbici in toaletni vodi Calvin Klein IN2U pokrovitelja Parfumerije Beauty World prejmeta: Dragica Destovnik, Stantetova 20, Velenje, in Jožica Grobelnik, Hrastovec 36, Velenje.
V uredništvu Našega časa in Radia Velenje smo se odločili, da bomo tudi letos celo leto izbirali naj osebnosti. Najprej posameznih mesecev, zmagovalce pa bomo uvrstili v veliki decembrski finale in izmed njih izbrali osebnost leta 2009, ki jo nameravamo tudi tokrat
razglasiti na velikem silvestrovanju na Titovem trgu. Pred vami je torej letošnje prvo glasovanje. Na osnovi predlogov, ki ste nam jih posredovali, smo na lestvico kandidatov za naj osebnost meseca januarja uvrstili dva kandidata. To sta smučar Bernard Vajdič in Drago Kolar.
Ekskluzivni pokrovitelj
DROG€RU€ /Q^ pARfljneßue Vjüprld
Puder Revlon	A
Custom Creations V
Omogoča brezhiben ^
Mariborska c. 198« tel.: 03/ 425 92 85
Na OŠ Gorica poskusna e-Redovalnica
Staršem storitev omogoča vpogled v ocene otrok - Osebni stik staršev z učitelji je še vedno potreben - Je dobro ali slabo, če si ves čas nadzorovan?
Milena Krstič - Planinc
Osnovna šola Gorica se je v tem šolskem letu na pobudo sveta staršev odločila za poskusno uvedbo e-Redovalnice. Gre za storitev, ki staršem doma s pomočjo informacijske tehnologije omogoča, da so redno seznanjeni z ocenami svojih otrok. Za zdaj v Sloveniji, v tem okolju pa sploh, ni ravno veliko osnovnih in srednjih šol, ki bi se odločile za uvedbo e-Redovalnice.
Ivo Planinc: »Ne gre za nadomestilo osebnega stika z učitelji, ta je še vedno pomemben.«
»Najprej naj poudarim, da je zadeva pri nas poskusna. Spremljamo in spremljali bomo, kako se bo obnesla, kako jo sprejemajo, ali jo bodo spremljali tako starši kot učenci in učitelji,« pravi ravnatelj Ivo Planinc.
Pobuda o poskusni uvedbi e-Redovalnice je prišla, kot že rečeno, od sveta staršev. Nataša Meh Peer, predsednica in mati dveh učencev te šole, je povedala, da se jim je zdelo prav, da poskusijo in vidijo, kako se bo pokazala. Zanimive so njene izkušnje.
»Hči obiskuje šesti, sin tretji razred. Za oba smo vzeli e-Redovalnico, čeprav v tretjem razredu še ni ocen. Pri hčeri so ocene krasne, za vsako tudi sama pove. Pri sinu pa se pojavlja tisto, zaradi česar menim, da je dobro, da se starši odločijo za to novost. Rad namreč kaj pozabi ali kaj zamolči. Z e-Redovalnico se da zadeve vedno preveriti. Včasih je treba otroka, če je ta denimo bolj »izmuzljiv«, malo nadzirati. Seveda zaradi e-Redovalnice še vedno
sodelujemo s šolo, redno hodimo na govorilne ure. Ta redovalnica je le v pomoč, da se lahko starši hitreje odzovemo, če ocenimo, da bi bilo to potrebno,« pravi.
Osebni stik je še vedno potreben
Ravnatelj dodaja: »Gre za to, da so starši sproti obveščeni o ocenah, kar lahko prispeva k boljšemu načrtovanju. Starši in otrok se lahko hitro dogovorijo, kako bo ocena, če je ta slaba, popravljena, lahko se pa tudi zelo hitro skupaj veselijo lepih ocen. Nikakor pa e-Redovalnica ni in ne more biti nadomestilo za osebni stik staršev z učitelji. Če bi bilo tako, bi bilo narobe. Osebni stik je še vedno pomemben in potreben.«
Učitelji imajo nekaj dodatnega dela
Z uvedbo e-Redovalnice pri učiteljih na šoli ni bilo težav, čeprav imajo zaradi tega nekaj dodatne-
N v\
)}4 ls rick
Namesto preko spleta lahko starši elektronsko redovalnico uporabljajo tudi preko IP-televizije. Storitev trenutno omogoča samo en ponudnik, a ne gre dvomiti, da jo bodo v prihodnje povzeli tudi ostali.
Za dostop je potreben računalnik, nekaj računalniškega znanja in digitalno potrdilo, ki ga starši že poznajo iz spletnega bančnega.
Kristjan Amon, Klavdija Videmšek, Maruša Štraus, Tomaž Špacapan menijo, da ima
e-Redovalnica dobro in slabo plat.
jo učenca spodbuditi, da oceno popravi. Če bi se negativne ocene kopičile, starši pa zanje ne bi vedeli, bi jih bilo težje popraviti ob koncu ocenjevalnega obdobja kot sproti,«
bili kdaj hudi. Tomažu Špacapanu
pa se to, da lahko starši zvedo za vsako oceno takoj, ne zdi najbolj dobro in tudi razloži, zakaj: »Včasih bi bilo bolje, ko bi za kako oceno starši zvedeli na govorilnih urah. Če sem do sedaj kdaj dobil kakšno slabo oceno, sem jo prej popravil, pa potem doma povedal zanjo, ali pa so zanjo starši izvedeli na govorilnih urah. Zdaj tega ni več.« Maruša Štraus pravi, da ima e-Redovalnica dobro in slabo stran. »Slaba je recimo ta, da mama zve prej, kot ji sam poveš, zaradi česar lahko kje pride do hude ure v nepravem trenutku, lahko pa tudi misli, da ji ne zaupaš. Saj ne, da ne bi povedala, če je kaj povedati, samo primeren čas za to sem lahko doslej izbirala sama. Rec-
imo po vikendu, da ta ni bil pokvarjen.« Klavdiji Videmšek se zdi e-Redovalnica dobra zamisel. »Tako mi kottudi starši sproti izvemo, kakšne ocene imamo. Mogoče pa bi bilo včasih res bolje, če bi starši za kako oceno zvedeli šele potem, ko je ta že popravljena.«
Odločitev naj bo skupna
Dobro je, da se starši z otrokom pogovorijo, preden »vzamejo« to storitev. Da mu hočejo samo dobro. Da to ni stvar nezaupanja. Da lahko tako kdaj sedejo skupaj in skupaj pogledajo, se pogovorijo o ocenah. Če so te dobre, je treba
otroke tudi pohvaliti, če so slabše, jih spodbuditi, da bi bile boljše ...
Če so do sedaj (pogosto se dogaja tako) na govorilne ure hodili starši, katerih otroci imajo dobre ocene, se bo morda z možnostjo, ki jih ponuja e-Redovalnica, to spremenilo. »Se je že zgodilo tako. Starši so prišli, ko so videli ocene in ugotovili, da bi bil primeren dober pogovor z učiteljem,« pravijo v Osnovni šoli Gorica.
Storitev je zastonj
Denarna plat? Izgradnja storitve in vzdrževanje? Za zdaj je storitev brezplačna. Ne starši ne šola zanjo ne plačajo ničesar. Res pa je, da se je učiteljem malo povečala obveznost, ker je treba ocene vpisovati. Učitelji pa tega za zdaj niso posebej poudarjali.
Brigita Koželj: »Starši se lahko takoj odzovejo.«
ga (neplačanega) dela. Na konferenci, kjer je bila zamisel predstavljena, je bila sprejeta skoraj soglasno. Nekaj učiteljev je sicer imelo pomisleke, velika večina pa je bila novosti naklonjena.
Brigita Koželj, učiteljica matematike, ima z njo zelo pozitivne izkušnje. »Ko učitelji ocene vpišemo, starši te vidijo. Če je ocena slaba, se lahko takoj odzovejo, pridejo v šolo, se pozanimajo, zakaj je do slabe oceno prišlo, in skuša-
Nataša Meh Peer: »Ocene se da sproti preverjati.«
ocenjuje in dodaja, da je nadzor staršev s sprotnim vpogledom v ocene otrok do določene meje dober. »Že zato, ker navajamo otroke na sprotno, sistematično delo, ne le v šoli, ampak tudi v življenju.«
Naloga učitelja pri projektu e-Redovalnice je, da vpisuje ocene tako, kot so se na šoli dogovorili, prvi in tretji ponedeljek v mesecu.
Je slabo ali dobro, če si ves čas nadzorovan?
Kaj pa učenci, kako ti gledajo na to novost? Je dobro ali slabo, če si ves čas nadzorovan? Kristjan Amon pravi, da to ni nič slabega. »Če starši niso hudi, če zvedo za kako slabo oceno, potem je ta redovalnica kar v redu.« No, resnici na ljubo, Krist-janovi starši nimajo razlogov, da bi