STAJERSKIGOSPODAR ERSCHEINT JEDEN SAMSTAG Sein ifHeilung u. Verla«: Marburg a. d. Drau, Badsasse 6 - Bezugspreis: jährlich RM 4.80, halbjährlich RM 2.40, vierteljährlich RM 1.28 I. Jahrgang Marburg a. d. Dran, Samstag, 22. November 1941 Nr. 35 Nove napadalne operacije Važno pristanišče Kerč na polotoku Krim zavzeto - Sevastopol pred padcem - Nad 100.000 sovjetov na Krimu ujetih - Uspešni letalski napadi na sovjetske vojne cilje -Toča bomb na umikdjoče se sovjetske edinice v teku Pretekli četrtek So stale nemške čete v napadalnih pozicijah pred važnim krimskim pristaniščem Kerč. še istega dne so zavzele močne obalske utrdbe južno od Kerča. Po poročilu z dne 13. t. m. So močni odredi nemškega bojnega letalstva napadli v sevastopoiski luki ter v morski cesti pri Kerču kakor tudi pred severovzhodno obalo črnega morja celo vrsto sovjetskih ladij. Tri križarke, neki rušilec in pet trgovskih ladij je bilo z bombami težko poškodovanih. V luki Kerč so bombe povzročile velika razdejanja. Tudi na ostalih delih vzhodne fronte So se izcimili iz lokalnih operacij na-daljni uspehi nemške vojske. Težke baterije suhozemne vojske So uspešno obstreljevale važne cilje v Leningradu in Kronstadtu. Letalstvo je z uspehom bombardiralo Leningrad in Moskvo. Kakor je razvidno iz poročila z dne 14. t. m., je nemška artilerija na predvečer izdatno bombardirala mesto in pristanišče Kerč. Pri Sevastopolu sG bile obalne baterije sovjetov tako uničujoče zadete z nemškimi letalskimi bombami, da so morale utihniti. Bombe so povzročile tudi na nekih vojaških napravah velika razdejanja, obenem sta bili poškodovani dve trgovski ladji. Letalstvo je napadlo s točo bomb umikajoče Se sovjetske čete. Pri tem sta bila potopljena dva transport-nika s skupno 5000 tonami. V borbi za Sevastopol je uspelo nemškim četam po poročilu z dne 16. t. m. zavzeti zelo močno izgrajeno in krčevito branjeno utrdbo. Letalstvo je podprlo boje za Sevastopol in Kerč z uspešnimi napadi na utrdbe, ladje in pristaniške naprave. Neka Sovjetska topničarka in dva transportnika sta dobila težke bombne poškodbe. Kakor je bilo dne 17. t. m. sporočeno s posebnim poročilom nemškega vrhovnega poveljstva, so nemške in romunske čete dan poprej po težkih bojih zavzele pristaniško mesto Kerč. S tem je prišel ves vzhodni del polotoka Krim popolnoma v nemške roke. V prodornih in zasledovalnih bojih na Krimu je bilo ujetih po takratnem stanju 101.600 mož. Sovražnik je imel pri tem zelo težke izgube v bojih na su-hem, prav tako pa tudi pri poskusih rešitve na morski cesti pri Kerču. Močni odredi nemškega bojnega letalstva, podprti od lovskih odredov, sq v prostoru okrog Moskve in Vologde uspešno napadali zbirališča Sovjetov, transportne kolone, vzletišča in železnice. Na Krimu so medtem nadaljevali odredi nemškega letalstva ter strmo-glavci svoje uničujoče udarce proti utrdbam in pristaniškim napravam mesta Sevastopol. Pri tem je bil nek velik transportnik potopljen. Neki rušilec in neka trgovska ladja sta bila poškodovana. V kotlini reke Doneč so nemške čete po izboljšanju vremena in cestnih razmer nadaljevale svoje operacije. Sovražnika, ki se je mestoma žilavo branil, so vrgli iz dobro utrjenih pozicij. V teku teh operacij «e je izvršila zasedba novih delov tega industrijskega področja. Napadalne operacije nemških čet so bile tako Sunkovite, da s0 zajele več tovornih vlakov s podkurjenimi lokomotivami. Bojna letala nemškega letalstva so na visokem severu uničila taborišča barak vzhodno od zaliva Kandalača. Nočni napadi nemškega letalstva so veljali Moskvi in Leningradu ter raznim vzletiščem v področju Vologde, Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva z dne 19. t. m. je prineslo zanimivo vest, da so na vsej vzhodni fronti v teku nove in uspešne napadalne akcije. V bojih zadnjih treh dni je bilo ujetih 10.000 mož in uničenih 171 tankov. Vsled letalskih napadov na trdnjavo Sevastopol so nastale v ladjedelnicah in v municijskih skladiščih velike eksplozije. V pristanišču je bil nek velik transportnik težko poškodovan. V noči na 19. t. m. So nemška bojna letala bombardirala Moskvo in Leningrad ter sovražnikove zveze z zaledjem na srednjem delu fronte. Težke izgube boljševiskega letalstva Sovjeti so izgubili od 1. oktobra do 8. novembra 2174 letal Kakor posnemamo iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva, je zabeležilo nemško letalstvo v bojih s sovjetskim letalstvom velike uspehe. V času od 1. oktobra do 8. novembra so izgubili boljše viki skupno 2174 letal. 1293 jih je bilo sestreljenih v zračnih borbah, dočim jih je 412 zbila protiletalska artilerija. Ostanek fe bil uničen na tleh. V istem času je nemško letalstvo na vzhodni fronti izgubilo 183 lastnih letal. V času od 9. do 15. novembra so izgubili Sovjeti 232 letal. 122 jih je bilo sestreljenih v zračnih borbah, 44 pa potom protiletalske artilerije. Ostanek je bil uničen na tleh. V istem času je nemško letalstvo izgubilo 24 lastnih letal. Naša ožja domovina se je Füll* rerju in Reichu s svojimi skromnimi močmi oddolžila, kakor je vedela iti znala. Ne samo na ta način, da se je z ogromno večino vpisala v organU zacijo Steirischer Heimatbund. Fan« tje in možje danes že veselo kora• kajo v vrstah obrambnega moštva, ki služi kot svetovno-nazorna priprava za bodoče naloge. Po naših vaseh in trgih se razlegajo nove pesmi, jezikovni tečaji prenapolnjeni z ljudmi, ki se hočejo čimprej naučiti nemščine. Boljšega dokaza svoje dobre volje pač Spodnja Štajerska ni mogla doprinesti. In kljub temu je bilo še možno nadaljnje stopnjevanje te vesele pripravljenosti, ki se je zlasti sijajno izkazala o priliki cestnih zbirk za zimsko pomoč, prav tako pa tudi ob nedeljah tihega darovanja za to veliko socialno akcijo nemškega naroda. Svote, ki so se nabrale po Spodnjem Štajerskem, so zgovoren dokaz, da se Spodnja Štajerska zaveda svoje velike odgovornosti napram Führer ju in Reichu. Uspehi, ki so bili doseženi v dosedanjem obnovitvenem delu, so pokazali, da je Spodnja Štajerska tudi vredna zaupanja vseh merodajnih činiteljev. Vojna še ni končana, zato stavi ta vojna vsem državljanom Velike Nemčije posebne naloge, katerih se moramo oprijemati z vso odločnostjo, pa tudi z globoko vero do končne zmage, katere nam ne bo nikdo na svetu več iztrgal iz rok. Meščana kakor tudi deželana tlačijo, zlasti sedaj v zimi, velike in male skrbi. Vedno pa moramo pri tem misliti na našo hrabro vojsko, ki se bori ne samo za boljšo bodočnost Nemčije, temveč sploh za preureditev nastajajoče Nove Evrope. Vzgled nam bodi Adolf Hitler sam, ki ne pozna skoro nikakega odmora, ker mu lebdi pred očmi samo eno: zmaga in bodoče blagostanje nemškega naroda. Vsi smo poklicani, da ga v tem delu podpremo po svojih močeh. To bomo storili tem lažje, ker se zavedamo vzvišene in lepe vloge, ki jo ima igrati Spodnja Štajerska v vencu osvobojenih pokrajin. Krepitev notranje fronte je naša prva in častna naloga! Sovražniki novega reda morajo prej ali slej spoznati, da stoji Spodnja Štajerska zvesto in neomajno za Führerjem in Reichom. Ta zavest nam daje notranjo moč za obvladovanje vseli težkoč, ki se nam utegnejo tu in tam zoperstaviti na delovnih poteh. Ako bomo vsi do zadnjega v tem duhu izpolnjevali svoje dolžnosti, smo lahko prepričani, da smo položili dobre temelje za srečno bodočnost. Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev je M HHkt!" (Weltbild-Archiv) Uer britische Flugzeugträger »Ark Royal« versenkt. Der 22.600 Tonnen große britische Flugzeugträger »Ark Royal«, der durch zwei Unterseeboote unter Führung der Kapitänleutnante Reschke und Guggenberger im westlichen Mittelmeer versenki wurde. Dejstva govorijo Spodnja Štajerska je v aprilu z veselim koprnenjem dočakala Führer-jeve vojake in s tem osvoboditev izpod triindvajsetletne balkanizacije. Ljudstvo je v preteklih dveh desetletjih okusilo vso grenkobo gmotnega in socialnega propadanja, ki je koristilo le nekaterim političnim voditeljem prejšnje dobe, zlasti pa nekaterim industrijalcem, znanim izkoriščevalcem zaščitnih carin. Globoko si je oddahnila Spodnja Štajerska in veselo je šla na delo, ki ji je bilo ukazano v novih razmerah. Prav dobro smo si zapomnili besede, ki jih je 14. aprila naslovil v Marburgu Gauleiter in Reichsstatthalter na vse Spodnještajerce, češ, da bo spričo vojne, ki zahteva skupno moč vsega nemškega naroda, morala tudi Spodnja Štajerska krepko zagrabiti za delo. Dobro smo vedeli in znali, da bo treba zlasti v prehranjevalni politiki doprinesti marsikatero žrtev za skupni blagor ožje domovine kakor tudi celokupnega Reicha. Spodnja Štajerska se je izkazala vredna zaupanja, ki so ga vanjo stavili Führerjevi možje v civilni upravi naše lepe dežele. Kmalu bo poteklo sedem mesecev nove uprave, ki je prinesla ljudstvu celo vrsto koristnih reform. Pomisliti je treba, kaj je storila nova uprava samo na polju zboljšanja kmetijske produkcije. Pod bivšim jugoslovanskim režimom so delali samo načrte in v najboljšem slučaju so še postavili iz reklamnih razlogov kako sadno sušilnico, da bi na ta način vsaj nekako opravičili svoj obstanek. Ogromno delo je bilo opravljeno tudi na socialnem polju, zlasti glede skrbstva za zdravje do- jenčkov in dece sploh. Kar je bilo v zadnjem pol letu opravljenega socialnega in skrbstvenega dela, si je težko predstaviti. Nova nacionalso-cialistična uprava se ni plašila ne truda in ne stroškov, pač pa je storila vse, kar je ljudstvu v korist. Ljudstvo je to skrb uprave za javni blagor dobro razumelo. Ceste, ki so bile v nekdanji Jugoslaviji skozi več let samo na papirju, so vidoma dobile gladko površino in tako je bil doprinešen sijajen dokaz velike skrbi Reicha za osvobojeno Spodnjo Štajersko. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Leßmann) Deutscher Nachrichtensoldat auf Störungssuche Generaloberst Ernst Udet mrtev Tragična smrt nemškega letalskega heroja lz Berlina poročajo: Generalluftzeugmeister Generaloberst Ernst l) d e t se je v ponedeljek, 17. t. m., pri preizkušnji nekega novega orožja tako težko ponesrečil, da je pri prevozu umrl na zadobljenih poškodbah. Führer je naročil za pokojnika, ki je v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti tako tragično preminul, pogreb na državne stroške. V znak priznanja njegovih velikih storitev v svetovni vojni — Udet je v letalskih bojih uničil 62 nasprotnikov — in njegovih velikih zaslug za organizacijo nemškega letalstva je Führer odredil, da bo odslej nosilo letalsko brodovje III ime Generaloberst Ernst Udet. * Generaloberst Ernst Udet — njegovo življpnje je bilo do konca posvečeno aviaciji — se je rodil 26. aprila 1896 v Frankfurtu (Main) kot sin inženjerja. Že kot mladenič se je bavil z letalskimi poskusi. -V svetovni vojni se je udeleževal bojev od 1. 1914 do 1918. Že J. 1915 je prišel Udet k takrat mlademu nemškemu letalstvu, in sicer kot lovski pilot. Ko tak je pokazal zelo kmalu svoje velike letalske in bojne sposobnosti. Komaj 23 let stari Odet je v svetovni vojni sestrelil v zraku 62 sovražnih letal ter je na ta način postal eden izmed najbolj zmagovitih lovcev svetovne vojne sploh. V domovino se je vrnil iz svetovne vojne nepoškodovan. Pa tudi v poznejših burnih in turobnih letih je ostal Udet zvest letalstvu. Ko je Reichsmarschall Hermann Goring polagal temelje novemu letalstvu, je bil Udet njegov zvesti oproda. Kot polkovnik je bil Udet najprej šef tehniškega urada. 1. aprila 1938 je bil povišan za Generalleutnanta. Februarja 1939 je postal Generalluftzeugmeister. V tem svojstvu je bil nadzornik za gradnjo in izpopolnjevanje letal. Po zmagi na Poljskem in na zapadu je prejel Udet, ki je medtem 1. aprila 1940 že postal general letalcev, Vitežki križ železnega križca. V takratnem vojnem poročilu je bilo izrecno naglašeno: »General Udet je skoval letalstvu orožje, ki je bilo v vojnem pohodu odločilnega pomena«. 19. julija 1940 je Udet postal Generaloberst. Po vseh teh ogromnih uspehih pa Udet ni miroval. Kot Generalluftzeugmeister je neumorno izpopolnjeval nemško letalsko orožje. Pravkar je preizkušal neko novo orožje. Sredi dela ga je zalotila smrt, in Udet je umrl kakor pravi vojak. Ves nemški narod stoji danes v ponosni žalosti pred odrom velikega junaka, ki bo za vse čase živel v spominu svojega naroda. Rooseveltova „zmaga" Reprezentančna zbornica je komaj z 18 glasovi večine odpravila zadnji ostanek zakona o nevtralnosti - Nesramen pritisk na opozicijo klonitev slabo uplivala na Anglijo, Kitajsko in Sovjetsko Unijo«. Prejšnji teden se je bavila ameriška reprezentančna zbornica s predlogom nrezidenta Roosevelta o likvidaciji zakona o ameriški nevtralnosti. Borba za glasovanje je bila zelo dramatična, ker je hotel Roosevelt za vsako ceno izsiliti odločitev, ki mu omogoča nadaljevanje njegove vojne politike. Komaj 18 glasov večine je dobil Rooseveltov predlog pri glasovanju, kar je odgovarjalo jedva polovici vseh članov ameriškega parlamenta. »Večina« je bi. la torej zelo pičla, tem večje je bilo veselje židovskih vojnih hujskačev. Roosevelt in njegov zunanji minister Buli 'sta izvajala na reprezentančno zbornico nedopustljiv in nesramen pritisk, obenem pa sta razbičala s prefri-gano propagando vse politične strasti. Višek Rooseveltove nesramnosti pa je bilo tik pred usodnim glasovanjem neko pismo, ki ga je poslal prezident iz Bele hiše apeakerju (govorniku) reprezentančne hiše. Speaker je Roose-veltovo pismo prečital navzočim poslancem. V pismu je izjavil Roosevelt, da bi utegnila odklonitev njegovega predloga ojunačiti »Nemčijo in druge napadalce v njegovih agresivnih ukrepih in namenih, obenem pa bi taka od- Na sličen način, je posegel tudi zunanji minister Cordel Hull v glasova-mje s tem, da je pisal voditelju demokratov pismo, v katerem omenja, da je sprememba zakona o nevtralnosti nujna v zvezi z varnostjo Zedinjenih držav. Amerika — tako je pisal Hull — mora imeti možnost in svobodo oborožitve svojih trgovskih ladij in njih pošiljanja narodom, ki se »zoperstavljajo zavojevalcem sveta«. Glasovanje o spremembi zakona o nevtralnosti je bilo za ameriško ljudstvo izredne važnosti. To glasovanje pa se je izvršilo v znamenju kravje kupčije med ameriško plutokracijo in med židovstvom. Naj Roosevelt še tako triumfira, glasovanje samo je pokazalo, da nima ljudstva popolnoma na svoji strani. Požidovljena »demokracija« Novega sveta se je z glasovanjem o spremembi zakona o nevtralnosti po_ ipolnoma razgalila. Njene intimne vezi z židovstvom in z ameriško bankokra-tijo so danes izven dvoma. Mašheri-ja ameriškega »parlamentarizma« je danes samo še koprena, za katero se izživlja besno sovraštvo proti zmagoviti, pod vodstvom Nemčije stoječi Evropi. Mesto in morska luka Kerč, ki so ga zavzele nemške čete, leži na vzhod li obali polotoka Krim ob zavarovanem morskem zalivu in na vznožju neke gore. Mesto šteje 100.000 prebivalcev ter predstavlja nekakšno glavno mesto istoimenskega revirja železne rude, ki je šele v povoju. Po cenitvah sovjetskih strokovnjakov se nahajajo v rudninskem področju Kerča nahajališča železne rude, ki bodo omogočila pridobitev od 2,7—3,5 milijard ton. Leta 1938 so je pa Sovjeti nakopali samo 850.000 ton. Svoje železarne ima ta revir v Mariupolu in Taganrogu, ki (PK.-Aufnahme: Kreigsberichter Kirsche) Mit Fahrzeugen und großen Behältern wird für die Feldküchen der verschiedenen Truppenteile aus der Umgebung Wasser geholt, denn die Brunnen sind in dieser trockenen Steppe dünn gesät. ležita na severnem robu Azovskega morja. Pristanišče Kerč je 3000 metrov dolgo ter obsega 65 hektarjev površine. Pomolja so široka in dobro varujejo pristanišče. Služi v glavnem za morski odvoz rude, soli, mangana, olja in kmetijskih pridelkov iz zaledja otoka. Južno od mesta se nahaja posebno pristanišče za petrolej. Mesto je za boljševike imelo velik vojaški pomen. Uredili so tam pomembne vojaške naprave, kakor skladišča municije in zaloge min, radio postajo, letališča itd. Tam, kjer je danes mesto Kerč, je že 600 let pred našim štetjem bila stara naselbina Helenov pod imenom Pan-tikapea. V srednjem veku so Genov-čani istotam uredili svojo naselbino, iz katere je pozneje, ko so Turki zavzeli Krim, postala važna vojaška trdnjava. V prvi polovici 19. stoletja so okrog Kerča zgradili obsežne utrdbe, ki so pa že okrog leta 1878 veljale kot zastarele in preživele. V svetovni vojni so nemške čete dne 2. maja 1918 zasedle Kerč, od koder so prodirale proti polotoku Taman tn prispele severozapadno do Kavkaza. Koncem leta 1918 so Kerč zasedle ruske protiboljševiške čete generalov Denikina in Vrangela, kjer so gospodarile do novembra 1920. Vojna z Anglijo Tudi v preteklem tednu sta nemška mornarica in letalstvo nadaljevala svoje operacije proti oskrbovalni mornarici Anglije z velikim uspehom. Pa tudi otok sam je bil izpostavljen izdatnim napadom nemškega letalstva. Tako so bojna letala, ki so imela izvesti oboroženo opazovanje, bombardirala z dobrim uspehom ladjedelnice in oskrbovalne industrije pristanišča Falmouth. V Severni Afriki so nemški strmo-glavci sredi preteklega tedna' razbili pozicije angleških bunkerjev pri To-bruku. Posamezna sovražna letala so vrgla nad vzhodnim delom Reicha malo število razstrelilnih bomb. Civilno prebivalstvo je imelo pri tem nekaj človeških žrtev. V vodovjih okrog Anglije je potopilo nemško letalstvo pri Far Oerskih otokih in vzhodno od Peterheada dvoje sovražnih parobrodov s skupno 7000 tonami. Dve drugi veliki ladji sta bili težko poškodovani. Bojna letala so ipodnevi vrgla bombe najtežjega kalibra na neko železarno pri Middles-borroughu. Težki letalski napadi so zlasti v noči na 16. t. m. veljali pristaniškim napravam na vzhodni in jugo-zapadni obali Anglije. V isti noči je prišlo do spopada med nemškimi stražninni ladjami ter angleškimi hitrimi čolni v Kanalu. En hitri čoln je bil potopljen, izgleda pa, da je bil potopljen še en tak čoln. Nemške edinice niso imele nikakih izgub. V Severni Afriki so nemška bojna le- tala uspešno bombardirala bunkarje pri TobrukU ter nefko britansko vzletišče v zeleniki Giarabub. V noči na ponedeljek je sovražnik podvzel s slabimi močmi brezuspešne letalske napade na obalno področje se-verozapadne Nemčije. Nek britanski bombnik je bil pri tem sestreljen. V zeleniki Giarabub je bilo na tleh uničenih veliko število sovražnih letal, med njimi več tri in štirimotornih bombnikov. Nemške podmornice so potopile v Severnem Atlantiku in v Severnem ledenem morju štiri oborožene trgov- ske ladje s skupno 21.000 tonami, povrh pa še neko stražno ladjo. V noči na 19. t. m. so nemška letala napadla sovražne spremljave vzhodnd od Lovvestofta. Tri večje trgovske ladje so bile težko poškodovane, druga letala so uspešno bombardirala pristaniške naprave ob jugozapadni in jn o-vzhodni obali Anglije. Nemško letalstvo je v noči na 19, t. m. bombardiralo z bombami najtežjega kalibra razna pristanišča in oskp« bovalne industrije vzhodne obale Velike Britanije. Rosenberg - državni minister za vzhod Fuhrer je odredil, da vzpostavijo posebne civilne uprave v osvobojenih pokrajinah javni red in življenje Iz Berlina poročajo: Führer je odredil, da se vzpostavijo v delih vzhodnih pokrajin, ki so jih zavzele nemške čete in v katerih so končane vojne operacije, posebne civilne uprave. Naloga teh civilnih uprav je predvsem vzpostavitev in vzdrževanje javnega reda in javnega življenja. Te civilne uprave so v smislu Füh-rerjeve odredbe podrejene državnemu ministru. V to svrho je Führer imenoval Reichsleiterja Alfred Rosen-b e r g a za ministra za vzhodne pokrajine. Njegovim stalnim namestnikom je Führer imenoval Gauleiterja In Reichsstafthalterja Dr. Alfred Meyer-j a. Civilne uprave so bile zaenkrat vzpostavljene v prejšnjih svobodnih državah Litve in Letonske ter y delih Belorusins'ke. Te pokrajine tvorijo skupno Reichskommissariat O s 11 a n d. Za državnega komisarja v Ostlandu je Fuhrer imenoval Gauleiterja Heinrich L o h s e -a. Tudi v delih Ukrajine je že bila vzpostavljena civilna uprava. Za državnega komisarja v Ukrajini je Führer imenoval Gauleiterja Erich K o c h-a. Novi državni minister za vzhodne po. krajine Alfred Rosenberg se je rodil 12. januarja 1. 1893 v Revalu. študiral je arhitelkituro na Tehniški visoki šoli v Rigi, razun tega pa se je bavil tudi s slikarstvom in z zgodovino, L. 1915 je bila Tehniška visoka šolal v Rigi premeščena v Moskvo. V Moskvi — med nastajajočimi znamenji boiljševizma — je nastalo Rosenber« govo gradivo za njegovo veliko delo »Mythos des XX. Jahrhunderts«. Leta 1918 je prejel inženjersko diplomo. P« izbruhu boljševišlke revolucije je odšel v München, kjer se je seznanil s pesnikom Dietrich Eckartom. V poletja 1919 je spoznal tudi osebnost Adolf Hitlerja. L. 1922 je skupno z Eckartom prevzel uredništvo »Völkischer Beobachter«, ki se je pod njegovim vodstvom razvil iz majhnega tedniika v velik dnevnik. Alfred Rosenberg se je osebno udeležil vseh velikih akcij stranke, zlasti pa tragičnega pohoda proti Feldherrnhalle v Münchenu dne 9. novembra 1923. Spisal je celo vrsto borbenih knjih proti židovstvu in proti framasonstvu. Führer ni mogel srečnejše izbirati, k<) (Zeichnung Hicks Interpress) »Der Amerikaner sagt, wir sollen die Nazi-Flagge hissen und schießen, damit Roosevelt endlich mal angegriffen wird.« Severna Irska - ameriško oporišče Irska je torej ogrožena s severne strani - De Va-lera svari irski narod pred brezbrižnostjo Kakor poroča časnikarska agencija »L' Exchange Telegraph« iz Belfasta, gradijo Aimerikanci na osnovi tozadevnega anglo-ameriškega pakta na Severnem Irskem (Ulster) veliko vojaško oporišče. Tehniški materijal prihaja dnevno na transportnih letalih iz Islandije aa Severno Irsko, število ameriških letalskih inženijerjev in ostalega tehniškega os ob j a na Severnem Irskem je v stalnem in dnevnem porastu. Vse te vesti potrjuje tudi tisk ameriškega časnikarskega magnata Ran-dolph-a Hearsta. Ta tisik poroča z velikimi naslovi, da bo veliko ameriško mornariško oporišče pri Londonderryju že kmalu končano, časopisi pripominjajo k temu, da je bila odgmjena ko-prena s »tajnosti«, ki je bila v informiranih krogih itak že znana. Nič manj kot 800 mornariških oficirjev in delavcev iz Zedinjenih držav gradi omemjeno mornariško oporišče. Ameriška vojna oporišča na Severnem Irskem so pač najboljši dokaz za imperialistično politiko ameriškega prezidenta Roosevelta. Anglija prepušča ulstrske baze Amerikancem kot nekako protiuslugo za pomoč Amerike Angliji. Tako izpodriva Amerika Anglijo tam, kjer smatrajo Ainerikanci to za potrebno. Najprej so se Amerikanci vsedii v Islandijo, da bi iz tega oporišča tem lažje prodirali v zapadni del Atlantika. Amerika si pač hoče osvojiti svetovno gospodstvo. To je smisel pomoči Veliki Britaniji. Odkar je bil v Washingtonu revidiran zakon o nevtralnosti, se je poostrila politika oporišč Zedinjenih držav na ta način, da žele Amerikanci imeti svoja oporišča ne samo na Severnem Irskem, temveč tudi na škotskem. To ameriško prodiranje je povzročilo na Južnem Irskem nemalo vznemirjenje. Razumljivo je torej, da je irski ministrski predsednik De Valera naslovil na irski narod nujno svarilo z ozirom na pretečo nevarnost. Vedno večja je nevarnost, da bo vojna potegnila Irsko kljub njeni očividni nevtralnosti v vojni vrtinec. Ameriško oporišče v London-derry-u smatrajo na Irskem kot neposredno ogrožanje svobode in nevtralnosti Južne Irske. V Dublinu se je vršila te dni parada irskih čet. Pri tej priliki je imel De Valera govor, ter je izjavil med drugim, da potrebuje obramba Irske slehernega moža. Dobesedno je dejal De Valera sledeče: »če bo prepozno, nam prav nič ne pomaga, ako pozovemo tisoče naših mladeničev pod orožje. Jaz sem irski narod že opetovano svaril pred sovražnimi napadi. Glede oskrbe z živili in gorivom se pač ne smemo zanašati na dovoz preko morja. Nevarnost, da nas izstradajo, ni nič manjša kot je bila poprej.« Na koncu svojega govora je dejal De Valera, da zamore irski narod baš sedaj dokazati svojo disciplino. Iz nastale krize naj bi irski narod izšel ojačen v boljše organizirano skupnost. Zavezniki obupujejo Angleški komentarji o nemškem napredovanju na južnem delu vzhodne fronte - Tudi Amerikanci beležijo težke udarce za Sovjetijo Kerča je že nekaj časa očividno, tako da Nemci tu pač ne morejo izkoristiti kakega iznenadenja«. Nobenega dvoma ni, da so Sovjeti po izgubi Kerča izgubili ne samo ves vzhodni del polotoka Krima, temveč tudi znaten del svoje krimske vojske. Ostanek te vojske je sedaj stisnjen na ozkem prostoru okrog Sevastopola. Pa tudi Sevastopol je že davno kod kontrolo nemških čet, ki sedijo že par dni na hribovju okrog mesta. Nevtralni vojaški strokovnjaki so mnenja, da se nahajajo sovjeti v zelo resnem položaju. Dve tretjini oibale azovskega morja so v nemških rokah. Pomisliti j'e nadalje treba, da je edina vodna cesta pri Kerču popolnoma pod kontrolo nemškega orožja. Sovjeti sedijo samo še na vzhodni obali, kjer imajo edino luko Jejak. Ta luka pa je zelo malo pomembna, ker bo v kratkem zamrznila. Tudi zastopnik ameriške agencije »United P r e s s«, Caroll, ugotav- Moskovska ¡poročevalska služba si še ne upa priznati, da je Kerč že v nemških rokah. Moskva priznava le toliko, da so Kerč, Sevastopol in Severni Kavkaz v nevarnosti. Priznati morajo tudi, da so Nemci zelo blizu morski ožini. Tolažijo se pa s trditvijo, da so Sovjeti s svojim krepkim odporom dosegli najmanje to, da Nemci niso prispeli do kavkaških petrolejskih polj. Angleški tisk nekako obupuje v svojih komentarjih. Tako piše »Time s«, da Sovjeti naglo utrjujejo kavkaško obalo. Vojaški sotrudnik lista »Daily Hera fd« ugotavlja celo, da tvori iranska meja odslej angleško frontno črto. »News Chronicle« priznava: »Ogrožanje obalnih trdnjav onstran je poveril Alfred Rosenlbergu popolnoma novo, veliko nalogo. Nikdo ni pač boljši poznavalec vzhoda kot Rosenberg, kateremu je zibelka tekla na vzhodu. Rosenberg je mož, ki bo Flih-ferjev nalog v celoti izvršil. lja po dva in pol mesečnem obisku Sovjetije, da je Sovjetska unija zado-bila celo vrsto hudih udarcev. Caroll ugotavlja tudi, da je morala sovjetskega prebivalstva težko trpela. Caroll navaja razne inozemske opazovalce, ki so cenili ogromne izgube maršala Budjenija, ter opozarja končno, da primanjkuje sovjetom orožja. To pomanjkanje mora nujno naraščati, ako Anglija in Amerika ne bosta poslali velikih množin. Končno prihaja Caroll do ugotovitve, da je kakršnakoli sovjetska ofenziva pod sedanjimi okoliščinami nemogoča. •Morala Sovjetov zavisi edinole od obsega angleško-ameriške pomoči, dočim je morala nemških čet vzvišena nad vsako pohvalo. Angleška „previdnost11 Iz New Yorka poročajo: Z Manile je napisal znani dopisnik agencije United Press, Wallace Caroll, ki je pravkar prispel iz Sovjetije, zelo zanimiv članek. V tem članku omemja med drugim, da angleški vladi ni do tega, da bi ustanovila nekako »drugo fronto«. Ako bi Anglija žrtvovala par divizij na kontinentu, bi to brez dvoma olajšalo pritisk na sovjetske divizije, toda Angleži odlašajo s takim manevrom, ker po mnenju omenjenega dopisnika nimajo dovolj materijala. Produkcija zadnjih dveh let pač ne more v ničemer doseči stanja nemške oborožitve. Razen tega so morali doživeti Angleži na vseh frontah težke materialne izgube, kjerkoli so se postavili v boj. Angliji pa primanjkuje tudi ladijskega prostora za prevoz čet s primerno opremo. Angleške bojne sile so tako daleč naokrog raztresene, da bi utegnile ojačitve povzročiti še nadaljnje intenzivne izgube ladjevja. Za prevoz ene same divizije je potrebnih 27 ladij po 5000 ton. Za izkrcanje 10 angleških divizij na kontinentu bi bilo potrebno ladjevja s skupno 1.75 milijonov ton. Pri vsem tem pa bi bilo že v naprej računati z izgubo enega milijona ton. Ameriški novinar je končno mnenja, da so Angleži zelo občutljivi glede očitka, da so »najboljša umikalna vojska na svetu«. Ker se boje, da bi se zopet ponovil kak »slavni umik«, si pač ne upajo priti iz svojih lukenj. Novi evropski red Italijanski prosvetni minister Bottai je imel v okviru proslave šeste obletnice sankcij v zavodu za fašistiško kulturo v Rimu daljši govor o novem redu v Evropi. V svojem gov.oru je predvsem dejal, da ni mogoče ločiti mednarodne pravičnosti od socialne pravičnosti. Najboljši dokaz za to trditev so doprinesle sankcije, ki jih je Anglija proglasila nad Italijo o pril kl etijopske vojne. »Pravičnost na svetu in pravičnost v (Weltbild) An der karelischen Front. Durch Dörfer, die von den Sowjets in Brand gesteckt wurden, geht der finnische Vormarsch in Ostkarelien weiter. Politika Japonske se ni spremenila Misli k otvoritvi japonskega parlamenta - Japonska se ne bo umaknila nobeni grožnji Politika Japonske stremi danes v glavnem v smeri pomirjenja veliko- posameznih deželah sta medsebojno odvisni ter zahtevata skupnost.« V svojih nadaljnjih izvajanjih je govornik dokazoval, da se je zavest narodov vedno bolj in bolj nagibala k nujnosti novega reda. Povdaril je nadalje, da so se ravno na gospodarskem polju — najmanj deloma — spremenila načela tega pojmovanja v prakso, in sicer: nadrejenost politike nad gospodarstvom, podreditev interesov posameznika pod interes skupnosti, pravica države do vodstva v gospodarstvu, priznanje osebne inicijative ter nje povišanje k delovanju v javnem interesu. Minister Bottai je končno v zvezi s povedanim omenil govore, ki sta jih imela doslej Fiihrer in Duce. Ti govori so bili doslej edini resni prispevki k določitvi oblik novega, evropskega reda. Primer praktične zasnove novega reda je po mnenju ministra Bottai-a kolonizatorsko delovanje Italije, ki se nahaja v ostrem nasprotju do pluto-kratskih oblastnikov, ki ne poznajo, nič drugega kakor kapitalistično izžema-nje in prisilno delo domačinov. Italija je dvignila svoje kolonije na zavidno stopnjo, ki je koristila tudi črnim domačinom. Fašistična kolonizacija je odvzela kapitalu prvenstveno mesto ter ga je podredila delu. Minister Bottai je končno omenil mjsel rimskega carskega občestva ter je. postavil Albanijo za vzgled pozitivnega dela fašistične Italije. kitajskega prostora, v katerem hoče Ja_ ponska kajpak igrati vodilno in odločilno vlogo. V tej politiki je zapopa-den globlji smisel vsega stremljenja ja_ ponskega naroda. Rodila se je tako-zvana kontinentalna ali celinska politika Japonske koncem 16. stoletja. Pod vodstvom narodnega junaka Hidejošija so Japonci prvič 1. 1592 udarili proti Koreji. 300 let je nato Japonska ta-korekoč dremala v popolni odrezanosti od ostalega sveta, šele pod cesarjem Meiiji-jem je zagrabila Japonce nova težnja po azijatski celini. Takrat je prišlo 'do prvega spopada s Kitajsko, ki je na osnovi svoje 5001etne civilizacije bila tolikanj prepričana o svoji nadmoči, da je gledala na ostali svet s preziranjem. Japonska pa si je medtem pridobila moderne tekovine zapada in je v vojni 1. 1894/95 na največje začudenje Kitajcev samih premagala Kitajsko. Vsled vmešavanja evropskih sil pa Japonska svoje zmage ni mogla prav izkoristiti. Kljub temu je Japonska dobila takrat važen otok Formoza. Vse do izbruha kitajskih nemirov in grozeče anarhije izza I. 1931 so sprejeli celinski načrti Japonske vedno ostrejše oblike. Ta politika je v prvi fazi končala z zasedbo Mandžurije in Jehola. Sedaj se Japonska upira Zedinjenim državam in Angliji, ki nočeta priznati Japonski vodstva na Daljnem vzhodu. Bivši japonski vojni minister general Araki je evojčas napisal knjigo o kontinentalnih rtačrtih Japonske. V tej knjigi je napisal med drugim tudi sle- deče: »Mi smo vodilna sila v Aziji. Pripravljeni moramo biti, ako treba, tudi na obupno borbo. Anglija in Amerika sta izrabljali dežele Azije samo kot predmete svojega izkoriščanja. Cesarska Japonska tega ne sme trpeti. Tudi bivši japonski ministrski predsednik knez Konoje je zapisal pred kratkim v nekem mandžurskem časopisu, da bo šla Japonska »kraljevsko pot Vang-tao« do konca. Z drugimi besedami; Japonska se ne bo umaknila nobeni grožnji in bo tudi na vsako silo odgovorila s silo. Ker je novi predsednik vlade general Tojo istega mišljenja, ostane politika Japonske prej ko slej nespremenjena. Preteklo nedeljo pred-poldan je bil otvorjen s prestolnim govorom cesarja japonski parlament. Izredno zasedanje parlamenta bo prispevalo k določitvi in kritju nespremenjene vladine politike. • „Wir suchen sie in ihren Löchern auf" Von Kriegsberichter Berhard Praclik Mit jedem Tag, den die deutschen Truppen auf der Halbinsel Kertsch weiter östlich vorstoßen und sich in immer bedrohlichere Nähe des Vor. feldes zum Kaukasus vorschieben, werden die Aktionen der restlichen bolschewistischen Luftwaffe auf der Krim verzweifelter. Unter Ausnützung der dichten Wolkendecke führen sie überraschende Angriffe auf die Stellungen der deutschen Truppen und auf die Nachschubstraßen durch, um den Rückzug und Abtransport ihrer Armee von der Krim zu decken. Die deutschen Kampfgeschwader haben jetzt durch starke Angriffe ihrerseits den Bolschewisten jegliche Möglichkeit der weiteren Störung genommen. Auf der Krim, im November. P. K. Urplötzlich stoßen irgendwo aus den Wolken Rudel von Flugzeugen mit dem roten Stern herab, laden ihre Bomben ab und beharken im Vorbeiflug Truppen, Kraftfahrzeuge und abgestellte Flugzeuge mit ihren Bordwaffen und sind dann, ebenso schnell wie sie gekommen, wieder verschwun. den und der Verfolgung durch deut. sehe Jäger durch die schützende Wolkendecke entzogen. Dennoch haben sie sich davon überzeugen lassen müssen, daß solche Angriffe nicht ohne Verluste geflogen werden. Niemals erreichen die sowjetischen Verbände ihren Horst wieder in voller Stärke. Trotz aller Anstrengungen aber war es bis jetzt nicht gelungen, einen entscheidenden Schlag .gegen diese Reste der sowjetischen Luftsfreitkräfte auf der Krim zu führen. Irgendwie aber mußte man ihnen ein. mal gehörig an den Kragen gehen, das war ausgemachte Sache bei uns in der Jagdgruppe. Jede Bombe erreichte ihr Ziel Heute morgen endlich kam der B«. fehl, auf den wir schon lang« gewar- (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Bauer) Gefangene ziehen durch eine Schneewüste der Sowjetunion. Unheimlich und an de« Kuckzug Napoleons erinnernd wirken diese müde dahinstampfendeu Kolonnen sow. jetischer Gefangener, die über das schneebedeckte Land nach Westen gebrach! werden. tet hatten und dessen Verkündung ■wohl nur durch die Ungunst des Wetters so lange hinausgezogen worden war. »Wir greifen die Sowjets in ihren Löchern an!« lautete der Angriffsbefehl für die siebente Staffel. Das hieß: Tiefangriff auf den letzten Flughafen der sowjetischen Truppen auf der östlichen Krim, Zerstörung sowjetischer Flugzeuge! Eine gute Stunde nach diesem Befehl landeten die Me's wieder auf ihren Feldflughafen, und nicht einer war unter den Flugzeugführern, der nicht von einem Erfolg berichten konnte. Oberleutnant H., der mit dem Ritterkreuz zum Eisernen Kreuz ausgezeichnete Führer dieser Staffel, er. zählt.über den Angriff: Es knallt aus allen Knopflöchern »Über den Wolken flogen wir unser 'Ziel an. Eine Hundekälte herrschte hier oben. Ab und an mußte man einmal eine Hand vom Knüppel lassen, um sie wieder etwas anzuwärmen. Als ich mit meinem Verband durchstieß, sah ich alles mögliche, nur nicht den bezeichneten Platz, obschon wir uns nach der Karte über dem angegebenen Punkt befinden mußten. So flog ich noch ein Stück weiter nach Osten und will gerade mit einer großen Linksbiege Kehrt machen, als ich plötzlich unter mir den Platz sehe. Ich brülle meinem Haufen zu: »Hinein!« und drücke den Knüppel nach vorn. Mit einer Breßfahrt halten die Maschinen genau auf die lange Reihe der abgestellten sowjetischen Flugzeuge aller Typen zu. Dann drücke ich auf die Knöpfe und schieße aus allen Löchern zugleich. Meine Kameraden immer wacker mir nach. Eben ziehe ich wieder hoch, als ich die Stimme meines dritten Mannes vernehme: »Ich kann die Maschine nicht mehr halten, verliere dauernd an Fahrt, muß auf dem Platz notlanden!« Von irgendwelcher Abwehr hatte ich bei meinem Angriff nichts gespürt. Ihm aber mußte ein Flaktreffer ein Verkleidungsblech aufgerissen haben, wodurch seine Maschine außer Kurs geworfen wurde und er wie eine reife Pflaume am Himmel hing. Notlanden auf sowjetischem Flug, platz? Das fehlte noch, daß er jetzt auf dem Platz, den wir eben zur Sau gemacht hatten, notlanden mußte! Die Sowjets würden gerade in der richtigen Stimmung zu seinem Empfang sein. Ein bißchen mulmig wurde mir doch dabei zumute. Zudem sah ich von den Maschinen, mit denen ich losgeilogen war, nur noch drei um mich herum. Wo waren die übrigen? Ich rief sie, keine Antwort. Rief noch einmal. Das gleiche Ergebnis. Auf dem Heimflug aber fand sich einer nach dem anderen wieder ein. Teilweise hatten sie im Eifer des Angriffes mein Rufen nicht gehört, teilweise war mir auch ihre Antwort verloren gegangen. Auch der dritte Mann mit der beschä- digten Maschine kam langsam, aber sicher nach. Erfolg auf der ganzen Linie Und dann wurden mir zu meinen Erfolgbeobachtungen auch noch die meiner Kameraden übermittelt. Sechs sowjetische Flugzeuge hatten wir in Brand geschossen, sechs weitere mit so schweren Treffern versehen, daß wir sie mit bloßem Auge zu erkennen vermochten und die Maschinen als vernichtet buchen können. Wieviel weitere noch in dem Wirkungsbereich unserer Maschinengewehrgarben gelegen haben, war nicht mehr auszumachen. Fest steht jedenfalls, daß wir ein Dutzend sowjetischer Flugzeuge erledigt und eine Reihe weiterer angeknackt haben. Die Sowjets waren dermaßen überrascht, daß die Warte noch an ihren Flugzeugen arbeiteten und die Abwehr erst einsetzte, als die erste Maschine über den Flugplatz brauste. Die Beschädigung unserer eigenen Maschine aber ist so geringfügig, daß wir nur das Blech auszuwechseln brauchen; eine Arbeit von wenigen Minuten!« So weit der Bericht des Oberleutnants H. Der zweite Erfolg dieses Angriffs, der mittelbare, machte sich erst etwas später bemerkbar und war erkenntlich an den Meldungen von der Truppe, aus denen hervorging, daß nun nicht mehr ganze Rudel sowjetischer Maschinen die Operationen zu stören versuchten, sondern nur noch einzelne Flugzeuge, die nicht in der Lage sind, ernsthafte Störungen zu verursachen. Wieder Start gen Osten! Im Osten, im November. PK. Wieder besseres Wetter! Der großen Kälte und dem Schneefall folgten vor wenigen Tagen Tauwetter und Regen. Regen, der die Wege unbefahrbar zu machen schien und unseren Flugplatz mit einer großen Wasserlache überzog. Immer wieder standen wir an diesen drei Tagen vor der Tüt unserer russischen Bauernhäuser und starrten in dieses Wetter hinein, in diesen Regen, der die harte Schcee-kruste langsam aufzulösen begann und bald den Boden zu einer schwammigen Masse werden ließ. Vor 24 Stunden hat dieser Regen nun aufgehört Statt dessen erhob sich ein stärket Wind und trocknete schnell wiedet auf, was an Regen heruntergekommen war. Wir können wieder starten. Fliegen mit dem Auftrag gen Osten, den Nachschubverkehr des Feindes auf seinen noch nicht zerstörten Eisenbahnlinien zu unterbinden und diese Strek- (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Baas) Das Leitwerk dieser Ju 88 zeigt nebe» zwei abgeschossenen bolschewistische« Jägern noch die Versenkung von 14 feiad liehen Schiffen an mit einer Gesamt tonnage von 65.500 Tonnen, ken durch bombardierte Züge zu blockieren. Nicht zum ersten Mal fühlen wir solch iinen Auit.ag iturch. hn Verlauf dieses Feldzuges hatten wir Zerstörer fast ausschließ'ich tK;se Aufgabe zu meistern. Hunderte von Lokomotiven und Transportzügen blie-feen bei diesen Angriffen liegen. Chaos jenseits der Wolga Wird auch der heutige Einsatz von Erfolg gekrönt sein? Wir hoffen es alle. Tief fliegen wir über die Vormarschstraßen. Infanterie und bespannte Artillerie sind auf dem Weg zur Front. Dazwischen motorisierte Kolonnen, denen der noch immer aufgeweichte Weg erhebliche Schwierigkeiten zu bereiten scheint. Aber wenn der Motor versagt, dann greifen viele Fäuste zu — immer wieder sehen wir dieses Bild. Kalinin, der harterkämpfte Brückenkopf an der Wolga, überfliegen wir soeben. Immer wieder* versuchte der Gegner in den letzten Tagen Kalinin wieder in Besitz zu nehmen, doch vergeblich. Jenseits der Wolga sehen wir pltözlich an einem Nebenfluß Truppen bei der Vorbereitung, einen Übergang über den schmalen Fluß zu bauen. Sind das Deutsche oder Sowjets? Noch erkennt man es nicht. Aber jetzt setzt die Führermaschine zum Angriff an. Wir haben den Feind vor uns. Mit Kanonen und MG's packen wir blitzschnell zu, fahren die Geschosse in die erstarrten Gruppen, in die Floßsäcke, daß ein heilloses Durcheinander entsteht! Zweimal greifen wir mit sämtlichen Maschinen an, Tausende von Geschossen suchen sich ihr Ziel. Wir fliegen weiter. Denn der Auftrag lautet anders. Noch immer hängen die Wolken niedrig, doch die Sicht ist ausgezeichnet. Wie eine große unendlich erscheinende Scheibe liegt dieses Land unter dem niedrigen Wolkenschleier. Weißer Rauchpilz — Stätte der Vernichtung Jetzt kippt der Staffelführer ab. Wir nach. Eine dünne weiße Wolke strömt dort aus dem dicken Wald. Hier führt die Eisenbahnlinie durch. Ein langer Transportzug kommt dort nichts ahnend angefahren. Während die erste Maschine ihm im Tiefstflug die Bomben zwischen die Räder legt, jagen wir der Lokomotive aus der Kanone so viel Löcher in den Kessel, daß bald ein mächtiger weißer Rauchpilz die Stätte der Vernichtung kennzeichnet. Noch zwei Bomben bekommt er in die Wagenreihe gesetzt, dann geht die Hetzjagd weiter. Entlang diesem Schienenstrang, der schnurgerade durch diesen Wald führt. Heute scheint uns .das Glück ganz besonders hold zu sein, sehen wir doch nach wenigen Sekunden bereits zwei weitere Rauchfahnen über diesem Schienenweg stehen. Noch zweimal das gleiche Bild. Explodierende Bomben, brennende Wagen, weißer Dampf, der bald alles einhüllt, durchzuckt von rotem Feuer- schein. Fast in gleichmäßigem Abstand liegen diese drei Transportzüge auf der Strecke, stehen drei weiße Dampfwolken als große Pilze über dem dunklen Wald. ... und wieder am Feind Nun fliegen wir einen Bahnhof an. Hier steht noch ein Zug unter Dampf, während auf dem Nebengeleis drei Lokomotiven rangieren. Sie ereilt alle das gleiche Schicksal. Während sich das alles in blitzschneller Folge aneinanderreiht, hat keiner gesehen, daß währenddessen zwei Maschinen von uns Luftkampf hatten. Zwei sowjetische Aufklärer flogen gerade in der "Gegend herum, als sie auch schon gesehen wurden und nach zweimaligen Anflügen im Wald zerschellten. Das waren die zwei weiteren Rauchpilze, die wir anderen abseits gesehen hatten. Nacionalsocializem ob prevzemu oblasti ni odpravil takozvane Weimarske državne ustave iz leta 1919, temveč je svoj novi red zgradil na njeni podlagi. Opirajoč se na pooblastilo Reichstag a ali državnega zbora, je Fiihrer isto komad za komadom z izdajo nacionalsocialističnih temeljnih zakonov stavil iz veljave. Iz tega je nastala nekakšna načelna podlaga nacional-socialističnega svetovnega nazora, ki pa še ni povezana in združena v enotno obliko, da bi se ji lahko reklo ustava ali ustavni zakon. Svetovni nazor pa prikazuje celo vrsto osnovnih načel novega ustavnega prava. Mišljena so nižje navedena načela nacionalsocialističnega svetovnega nazora. 1. Država je pravno politično urejeno ljudstvo. — 2. Nacionalsocialistični svetovni nazor je svetovno nazorna podlaga te celokupne organizacije ljudstva Nemčije. — 3. Nemčija mora biti socialistična država po načelu: »Splošna korist gre pred lastno koristjo« ter ljudska država, v kateri bodeta kri in zemlja določala temelje njene usode in bodočnosti. — 4. Država je voditeljska (Fuhrerstaat), ki sloni na prostovoljnem zaupanju in zvestobi med ljudstvom in voditeljem. — 5. Država je enotna, v državi živijo samo njeni državljani (Reichsbiirger) in njeni državni pripadniki (Reichsangehorige). — 6. Izključna nosilka volje ljudstva in državnih misli je nacionalsocialistična nemška delavska stranka kot voditeljica naroda. — 7. Oborožena sila je ljudstvo pod orožjem. Oborožena sila in nacionalsocialistična nemška delavska stranka tvorita stebre ljudstva in države. Iz teh iz svetovnega nazora Nemčije vzetih načel državne ustave se je izdalo že celo vrsto zakonov državno-temeljnega značaja in sicer: 1. Dne 24. marca 1933 zakon za odpravo pomanjkanja pri ljudstvu in v državi. — 2. Dne 1. 12. 1933 zakon o zaščiti enotnosti stranke in države. — 3. 30. 1. 1934 zakon o novi zgra ditvi države — 4. Na dan 30. 1. 1935 zakon o državnih namestnikih (Reichstatt-haltergesetz). — 5. Dne 1. 8. 1934 zakon o državnem poglavarju Nemčije — 6. Dva zakona obrambe od marca in maja 1935. — 7. Zakon o nemškem državljanstvu od 16 9. 1935. — 8. Zakon o zaščiti nemške krvi in nemške časti od 15. 9. 1935. — 9. Zakon o zastavah od 15. 9. 1935. —- Neun Rauchfahnen, uns selbst kam es unglaublich vor, daß dieser einzelne Einsatz so erfolgreich war. Aber auch der Rückflug brachte noch einmal Beute. Erneut flogen wir die Stelle an, wo der Gegner beim Anflug über den Fluß zu setzen versuchte. Jetzt waren noch mehr Truppen am Ufer versammelt, die auf das Übersetzen warteten. Und wieder preschten wir gleich einem Blitz aus heiterem Himmel dazwischen. Dahingaloppierende Pferde, Deckung suchende grau-grüne Gestalten — das alles drängt sich in diesem Bild zusammen. Leichte Flak und MG's suchen den zweiten Angriff zu stoppen. Doch wir stürzen so lange hinunter^ jagen wenige Meter über den Boden dahin, springen über die Häuser, bis auch die letzte Trommel verschossen ist. 10. Nemški občinski red od 30. 1. 19:» ter 11. nemški uradniški zakon od 26. januarju 1937. • Zakon o zastavah od leta 1935 je zamenjal Hindenburgovo začasno odredbo o dveh nemških zastavah, to je o črno-beli-rdeči kot smiselni podobi slavne preteklosti drugega Reich-a in o zastavi s kljukastim križem kot sliki preporoda naroda ter na njti mesto uvedel zastavo s kljukastim križem kot nemško državno, nacio* nalno in trgovsko zastavo. Leta 1937 je izšla še posebna odredba, po kateri je dovoljeno razobešanje izključno samo zastave s kljukastim križem. Povod za razobešanje državne zastave mora vedno odgovarjati dostojanstvu tega simbola. Na podlagi istega zakona o zastavah je Fiihrer predpisal državno-vojno in državno-službeno zastavo. Določilo se je tudi dr-žavno barvo Nemčije, ki je črne belo-rdeča. Po odredbi z dne 5. novembra 1935 je postal grb nacionalsocialistične nemške delavske stranke državni grb ali smiselna podoba državne visokosti. Predstavlja ga kljukasti križ, obdan s hrastovim vencem, na katerem se nahaja orel s široko odprtimi peroti in na desno obrnjeno glavo. Grb stranke se od državnega grba razlikuje samo po orlovi glavi, ker gleda na levo stran. Državni grb se uporablja tudi na državnih štampiljkah za službene odtise. Predpisan je veliki službeni pečatnik, ki se odtisne na slavnostne listine in se ga poslužujejo vrhovne državne oblasti in državni namestniki ali Statthalter-ji. Grb take štampiljke obdaja hrastov venec in je brez vsakega napisa. Mala službena štampiljka, ki jo uporabljajo oblasti v medsebojnem službenem pisemskem prometu, pa nosi na grbu napisan naziv svojega urada. Državni grb mora biti tudi na uradnih napisnih tablah vseh državnih uradov v obliki velikega rdečega črno-belo-rdeče obrobljenega pravokotnika. Mala razlika v barvah je samo na tablah policijskih oblasti. Uradna napisna tabla policije je črna. OGLAŠUJTE! O osnovnih zakonih, zastavah, državnih barvah in državnem grbu Velike Nemčije GOSPODARSTVO Naše delo - Na sestanku nastavljencev nemške državne banke (Deutsche Reichsbank) v Berlinu, je govoril njen predsednik in poslovodja Reichsminister Funk, ki je v svojem govoru med drugim izvajal sledeče: Največ važnosti polagam na skupno delo med državno banko in bankami, Nemška državna banka mora kot likvidacijska hrbtenica našega celotnega gospodarstva biti vsak čas v stanju, zasledovati razvoj kreditnih -zavodov, in če se pojavi potreba, tudi na istega v željenem smislu vplivati. Napram mnogokje napačno razširjenem mnenju ugotavljam, da ni gospodarskega področja, v katerem bi bilo državno vodstvo in nadzorstvo tako obsežno in temeljito, kakor je pri nemških kreditnih zavodih. Vodstvo denarnega, kreditnega in kapitalnega toka je v avtoritativnem gospodarstvu posebno v vojnem času potrebno. Denarne probleme, ki se porajajo iz dejstev in povzročajo, da stoji napram količini denarnega prometa manjša količina konzumnih dobrin nasproti, se mora rešiti, da se na ta način oproščen denar dalekosežno zajame in dovede k uporabi za financiranje vojnih X Hrvatsko kmetijstvo v številkah. Socialno ekonomski zavod v Zagrebu je objavil statističen pregled hrvatskega gospodarstva. iz teh prvih uradnih podatkov, ki jih je izdala samostojna država Hrvatska, posnemamo, da imajo na Hrvatskem v celi državi 5,676.636 hektarjev * uporabne zemlje. Od tega je 3,000.000 hektarjev njiv (52%), 70.000 hektarjev (1,2%) vrtov, 900.000 hektarjev (15,7»/») travnikov, nad 1,500.000 hektarjev (27»/«) pašnikov, 73.000 hektarjev (1,3%) vinogradov, 93.000 hektarjev sadonosuikov, 23.000 (0,4%) močvirjev in 1,000.000 hek tarjev gozda. Na njivah pridelujejo največ koruze in sicer na celem milijonu hektarjev, 660.000 hektarjev posejajo s pšenico, ječmen pa samo na 182.000 hektarjev. Na ostalih njivah raste oves, rž, proso in ajda. V letih 1937-1939 je dala povprečna žetev 17,000.000 dvojnih centov koruze, 7 milj. 600.000 dvojnih centov pšenice in 1 milj. 700.000 dvojnih centov ječmena. To je skupno 26,200.000 dvojnih centov. Če se k temu prišteje še ostali krušni pridelek — izvzemši ovsa, ki ga pridelajo 1,300.000 dvojnih centov — ima Hrvatska za svoje prebivalstvo zadostno količino Krušnega žita na razpolago. Pri letni potrošnji od kakih 350 kg na osebo se Hrvatska pri povprečno dobri žetvi lahko prehranjuje, ne da bi bila vezana na uvoz žita. Razdelitev hrvatske zemlje je dobra. Na vsakih 100 prebivalcev pride 46 hektarjev njiv. Briga hrvatskega kmetijstva se mora usmeriti v plodonosnejše izkoriščanje rodne zemlje, da se bo iz iste izvleklo več pridelkov. Živinoreja je po statistiki prikazana v bolj skromni luči. Na vsak kvadjatkilometer pride 19 goved in 13 svinj, kar predstavlja drugo najnižje stanje v Evropi. X V nemško last so prešle predilnice in sušilnice* industrije svile v Banatu, v kolikor so bile last bivše jugoslovanske države. X Enotno mleko so uvedli na Šved >*eni. Ukrep ima namen povečati dovoz mleka na trg. Enotno mleko bo vsebovalo 3•/» maščob. Oddajo in dovoz upajo na ta način zvišati za 15 odstotkov. naš denar izdatkov. Ta denar bo po vojni imel zopet polno kupno moč, ker ga bomo naknadno krili z dobrinami, ki jih bomo na cenen način v velikih množinah pridobivali iz novih surovinskih področij. Zakon o nemški državni banki od 15. junija 1939, ki sem ga po naročilu Fiihrer-ja pripravil in izvedel, nam je omogočil, da smo šli preko predpisov o kritju v zlatu. Vse to smo izvedli, ker je za nas neznosno, da bi na vrednost in varnost naše denarne veljave ter na razvoj naše denarne politike vplivali mednarodni interesi in vplivi, ki so nam prav posebno v svoji mednarodno odmerjeni obrestni in kreditni politiki, v politiki cen in v svojih denarnih manipulacijah neželjeni. V tem pogledu smo od drugih držav neodvisni. Vrednost našega denarja je tako visoka, kakor je visoka vrednost našega dela. Vrednost denarja izraža vrednost socialnih prodaktov. Naša denarna vrednost je torej socialna vrednost. Država določa s cenami m plačami vrednost našega dela. Politika cen in plač je po vsem tem socialna politika v najvišjem smislu besede. X Zakon proti špekulaciji z zemllo so izdali v Švici. Na ta način se bo izključilo vsako špekulacijo z nakupom in prodajo zemljišč, ker se bo po določilih tega zakona vsak prenos lastninske pravice na nekmeiovalce onemogočil. Tudi kmetovalci, ki imajo dovolj zemlje, ne bodo mogli dokupovati parcel v špekulativne svrfie. X 250 milijonov litrov mleka so po zaslugi organizacije Landesbauernschait Sudmark oddale v enem letu za prehrano prebivalstva kmetije na področju Štajerske. X Gojitev riža na Madžarskem. V okolici takozvanega kanala Franza-Josef-a v južnem delu Madžarske (Bačka) so že pred svetovno vojno delali poskuse s pridelovanjem riža. Obdelali so takrat kakih 1000 oralov zemlje in so se poskusi obnesli. Ker se je po vojni namakalni kanal deloma zaprl, so nadaljnjo brigo za riž opustili. Letos so pa s poskusi zopet nadaljevali ter nasadili kakih 50 oralov. Kljub toči, ki je nasadom precej škodovala, je žetev dala 15 dvojnih centov na hektar. Ta ugoden uspeh je dal povod, da so se kmetovalci začeli prav resno zanimati, kako bodo v mokri zemlji okrog kanala gojili riž, ki se bo bolje izplačal kakor pšenica. X Silose za žito bodo gradili v Romuniji. Silosi ali shranjevališča žita, ki jih ima Romunija v svojih morskih pristaniščih za eksport namenjenega blaga, lahko sprejmejo 140.000 ton žita. Silosi v notranjosti Romunije, v katerih shranjujejo za domačo potrošnjo namenjena žita, pa imajo prostora za 153.000 ton. Ker je vse to za današnje razmere nezadostno, bodo izgradili v raznih svojih provincah še nekoliko silosov. X 207.414 novih vlažnih knjižic so izdali na dan štednje na področju Velike Nemčije. Pri tem se je vložilo kakih 230 milijonov Reichsmark. X Tovarno za predelovanje konoplje bodo ustanovili v Karlovcu na Hrvatskem. Podjetje bo izdelovalo predmete, ki jih doslej ti a Hrvatskem niso izdelovali. Stroji pridejo iz Nemčije ter bo tovarna, ki dobavi stroje, na podjetju soudeležena. X Zunanja trgovina republike Argen-tine v Jbero-Ameriki stalno pada. Vzrok leži v onemogočenem izvozu radi vojne. X Urad za pojasnila o devizah (Devi-senauskunftsstelie) v Marburg-u so s 1. novembrom t. 1. ukinili. Prošnje za dovoljenja nakupa valut v svrho potovanja je sedaj predlagati na Devisenauskunftsstelie Graz, Graz, Burggasse 13, telef. številka 5365. Prošnje izseljencev o devizno-prav-nih zadevah, odnosesečih se na izvoz pre-seljeniških stvari, nakup valut za pot ter prenos kapitaHj je po 1. novembru predlagati na naslov Devisenstelle Wien, Wien I., Teinfaltstraße 4, Sachgebiet 60, ki je merodajen za rešitev istih. X Organizacija živinskih trgovcev. V Wien-u so ustanovili delovno skupnost nemških trgovcev z živino za področje Donauland in Siidmaik na zadružni podlagi. X Splošno štetje domačih živali bo v Nemčiji dne 3. decembra. Popisalo se bo konje, goveda, svinje, ovce, koze, kunce, perutnino in čebelske družine. X Pošiljanje živine na Spodnjo štajersko, Koroško in Kranjsko je glasom odloka ministra za prehrano in poljedelstvo vezano na dovoljenje, ki ga izdaje glavno združenje nemške živinoreje. x 100.000 Reichsmark za štiri bike. V Rodienstein-u > željivo ližejo sol ovce, koze in gov.vla. Če bi jo ne potrebovale, ne bi bilo takega pohlepa po njej. Pri pomanjkanju soli se zmanjša prebava, izgubi tek in pri živalih opazimo, da ližejo zid S prebavljeno hrano pride sol v kri in z njo oskrbuje živčevje, mišičevje. mleko, slino, kosti in drugo V pe-peki krvi je skoraj polovica arse sprejme. Vprašati: w ■ h ■ t d r Marburg a. d. Drau, Duchatschgasse 3. 700 V i n i ča ri e» s štirimi delovnimi i ni halje močmi ter večletnimi spričevali sprejme Weingut Fraulieim, Aug. Schlachtitsch, Frauheim. 696 Prijazen mladenič, v dobri službi, želi znanja s pošteno mladenko v svrho ženitve Pismene ponudbe pod »Dobrosrčna« na upravo lista. 697 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Naslov v upravi lista. _ 704 Sedemnajstletno dekle z dežele se želi izučiti šiviljske ali trgovske obrti, kjer bi imelo vso oskrbo v niši. Naslov v upravi. 705 Viklringbofgasse 4. 636 Viniraria 4—5 delovne moči, ki v i n i c d r j a, razume dobro sad. jarsko in vinogradno delo, zanesljiv in z dvema svojima kravama, se takoj sprejme. Joh. Jauschnigg, Posruck 20, P. Ober-Kunigund. 709 V naiem se odc'a Iokal z de,av- « nico in dobro vpelja- no staro čevljarsko obrtjo. Marburg a. d. Drau, WindenauerstraGe 1. 701 PRODAM plinski motor na drva 6 PS, mlatilnico s čistilnikom, gepl z malo mlatilnico. Franz Greif, Ternitschen 22, P. Johann am Drau-felde. , 698 PRODAM d°bro ohranjeni meh, nakovalo in raznovrstno kovaško orodje. Ogled v Marburg-u, HindenburgstraBe 17. 702 Prodam po ceni dober gramofon v kovčegu. Andreas Anderluch, Zerovvefz, Rohitsch-Sauerbrunn. 703 Poioi vinogradniki! sredstvo ta razkisanje setošnjih vin! Po vinskem zatonu dovoljeno. Izvrstno sredstvo za razkisanje iu čiščenje vin je prašek, Id odvzame viuu kisel okus m uaredi vino normalno ui okusno. Uporabno je tudi za vse ostale pijače in tudi za čas po vrelju. Cena prašku za 300 litrov je: RM 1-50, po pošti t HM več. ti vsaki pošiljki je priloženo natančno navodilo. Naroča se pri J. PUCKO, zastopnik, Marburg (Drau), Triesterstrafie 57. 679 Pikoio »n ,aboičnik zdra> m okusen s 3—4 oAt atkoliotne stopuje si napravite za dpinačo uporabo brez pravega jaboičnika. Jabolčni!; iii pikoio si tudi lahko pomnožite za 100 do 150 odstotkov. Tudi izboljšate si lahko pikoio, ako naročite naš „Jabolčni sok", ki je pripravljen iz samih domačih preparatov in siane za 160 litrov RM 3.23, po pošli RM 1.40 več. — Veliko zahvalnih pisem na razpolago. Zastopnik: J Putfco, Marbura (Drau), Triestersti-aBe 57. 680 C.. - i c urojaške odrezke, start iS 91 J železje in kovine, papir ovčjo volno, svinjsko in govejo dlato (arovco) kupuje vsako količino Alo>i* Arbeit e r. Marburg, Draugasse 5. 507 Vsem vinogradnikom! Prvorazredno cepljeno trsje, divjake, ko. renjake in sadno drevje prodaja Franz Schicher, Samusclien P. Margareten b. Pellau. 655 Prepisati? Prerisatt? Ne! Naročiti tolo - kopi je je bolje in ceneje. Foto - razmnoževalnica: Kontrolni urad za gospodarska podjetja (Konlrollbuvo fur Wkt-schattsbelriebe), Graz, Grieskai 60, tel. 67-85. 673 Mlada, bela krava z 18 dni starim teletom se proda. Marburg a. d. Drau, MellingerstraBe 24. 693 Prodam kiavir. Vprašati: Marburg a. d. Drau, Pobersch, Fratistaudnerstrafie 26. 689 Veiiki štedilnik z glinastimi ploščami ter dvema pečicama prodaj. GseUmann, Marburg,'Drau, na Triesterstraße 67. 692 Kupi se večja množina prediva po dnevni ceni. Adolf Okrosclmik, Was-serleitungsiiislallation, Cilli. Landwehr-Straße 9. 686 Krave simentalske pasme visoko breje in s teleti prodaja Anton Hermann, Marburg (Drau), Tegetthoff-straße 28 (Gasthaus Vlahovič). 610 Zbiranje steklenic na Spodnjem Štajerskem V soboto, dne 22. novembra 1941 bo tudi na Spodnjem štajerskem zbirka steklenic za našo vojsko. Namen zbirke je, našim na Vzhodu se bojujočim čeiam v zimskem času omogočiti preskrbo primerne pijače. Organizacija Steirischer Heimatbund bo s sodelovanjem vojaških oblasti prevzela vse stekteaice, ki jih bodo hišna gospodinjstva stavila na razpolago. Spodnještajerska gospodinja! Pripravi se in pomagaj našim vojakom! Postavi dne 22. novembra do 8. ure zjutraj vse Tvoje nepotrebne steklenice v hišno vežo ali pa pred hišna vrata! Dobrodošle so: Steklenice od vina, žganja, šumečega vina, likerjev in sadnih sokov, ako so istega izgleda, specialne steklenice, štirioglate steklenice od likerjev ter steklenice-pletenke. Steklenice so tudi lahko s slamnatimi tulji. Neuporabne so steklenice od raznih medicinskih tekočin, piva in mineralne vode. Ariiclri ¡vlrav ier dokumente k lste-*vrij£>K9 iZKdZ mu Vam dobavi Fa- milienforschungs-lnstitut, Graz, Grieskai 60, telefon 67-95. 687 H I a n f a ^ konjem, delavnega, o l «i p C «s poštenega, sprejmem v stalno službo. Alois Arbeiter, Marburg a. d. Drau, Draugasse 5. 695 Krojaški pomočnik se sprejme. Marburg/Drau, Draugasse 10. 694 Službo gospodinjske pomočnice ali gospodinje sprejmem. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Zima«. 691 Kmečko dekle za hišna dela z nekaj znanjem kuhanja ter veseljem do šivanja dobi takoj službo Naslov v upravi lista. 690 Sedemnajstletna deklica se želi izučiti kuhanja Naslov v upravi lista. 682 Nekaj dobro ohranjenih v | •| v* ih peti, ZEPHIR ali slične kupi Kuranstalt Bad Radein Ravnokar je izšel v štiri-barvnem tisku novi plan mesta uri a. d. Drau z nainoveisim seznamom ulic in cest Cena RM 1.-po pošti RM 1.20 Dobi se pri založniku Modktfet Dttukeui Marburg, Badgasse 6 ter v vseh knjigarnah in večjih trafikah »Marburger Zeitung« je uradno glasilo organizacije »Steirischer Heimat-bund«. Naroča se pri »Verlag der Marbnrger Zeitung«, Marburg, Badgasse 6, Postscheckkonto 54.608. „ŠTAJERSKI GOSPODAR" • posrednik med mestom in deželo