Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In poUtiko. V Ljubljani, sobota dne 9. julija 1921 Poštnina pavlillrua Leto SI., štev. 160 (shaja od 4 zjutraj. Stane celoletno . . 240 K mesečno....... 50 , aa zased, ozemlje . S60 , za Inozemstvo . . 6C0 . mm višin« . 2 K 30 mm _____ ... mm) . 1 » Posamezna štev 30 PBf • 1*20 K Urednlitvo: Miklošičeva cesta it t%i Telefon it Tft Upravnl&tvot Sodna rilo it«. Telefon it M- Račun Ur. poŠt ček ur*4» tm. Ljubljana, 8. julija. češkoslovaška narodno socialna stranka je vložila v parlamentu zakonski predlo? o ukrepih proti lnonarhi-stično-habsburški propagandi. Vsakdo, kdor bi p odvzel karkoli, kar bi moglo služiti interesom habsburške dinastije, . kaznuje s težko ječo od o do 10 let, v težjih slučajih dosmrtno. Na isti na-Aiin s« kaznuje vsakdo, ki na ta- ali na oni način pomaga ali celo pripomore, da kak član. habsburške dinastije stopi na češkoslovaška tla ali kdor bi dinastiji nudil kakršnokoli materijalno ali moralno pomoč aii prikrival bivanje Habsburžana na češkoslovaškem ozemlju. Kriv zločina proti češkoslovaški domovini bi bil tudi vsak član dinastije Habsburg, ki bi bil v zvezi s kakim narodnim izdajalcem, ter se bo kaznoval v slučaju, da se najde na čeških tleh, z ječo od 5—10 let. Ako se tali slučaj ponovi, se zločinec brez ozira na prvo kazen obsodi na smrti Najzanimivejša je pa končna določba te zakonske predloge, da se mora namreč ta zakon izvesti na vsak način s največjo naglico in brezobzirnostjo. Ako bi ee pri izvajanju določb tega zakonskega predloga našle kakršnekoli težkoče, tedaj se morajo iste odkloniti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, torej potom obsednega stanja in z vojaško asistenco. Iste določbe kot proti Habsburža-Dom in njih pomočnikom veljajo tudi proti drugim sovražnikom domovine, K bi na kakršenkoli način bodiBi z besedami, slikami ali tiskom, hujskali proti državni obliki, odrejeni in uzakonjeni po ustavi, ali ki bi omalovaževali državne zakone in naredi«. Ta zakonski predlog je vložila češkoslovaška narodna socialna stranka v Beškoslovaškem parlamentu, da se naredi enkrat za vselej konec habsburški propagandi in proti državnemu hujskanju. Kaj bo rekla »Jugoslavija* o tem ivelikem kuSu* brata Klofača, ki je sestavil ta zakonski predlog, po katerem bi doletela ljubljanske narodno socijalce okoli »Jugoslavije* in razne njihove zaveznike prav neprijetna usoda. Ali je tudi brat Klofač z voditelji češkoslovaške narodne socijalne stranke, obznanaš, policajdemokrat in nasilnež iz uvodnikov »Jugoslavije*? Zakonski predlog, ki je padel iz vrst češke narodne socijalne stranke, je potreben, potreben za, vsako mlado državo, kar dokazuje ravno dejstvo, da je tak zakonski predlog stavila ravno češko - slovaška narodno socijalna stranka, ki je gotovo bolj socijalna in moderna kot vse ljubljanske N3S in SLS. Kaj bi bilo, da je potekel iz naših državotvornih strank tak predlog, proti kateremu šo vse naše obznane in zakoni o redu in radu le slabe sence, kaj bi rekli vsi oni, ki se danes že naskrivaj zgražajo, obsojajo in zamolču-jejo potek preiskave proti atentata! jem , . . nepotreben protest ruske vfiad® v Beogradu Beograd, 8. julija. (Izv.) Sovjetski komisar za zunanje posle je pred nekaterimi dnevi poslal naši vladi brzojavko, •v kateri v imenu sovjetske vlade protestira proti »brutalnemu postopanju z ruskimi ujetniki, katerim se ne dovoli, da bi se vrnili v sovjetsko Rusijo*. Naša vlada jo včeraj odgovorila na ta protest in izjavila, da predvsem pri nas ruskih ujetnikov ni, kolikor pa so jih dobili v 5a.su osvoboditve Srbije, so se že vsi vrnili v Rusijo. Verjetno je, da se tiče ta protest one itesetorice Rusov, ki je bila zaprta v mostarski trdnjavi. Ta, desetorica je pred kratkim prišla v Beograd, in ko so bili ponovno zaslišani, jim je vlada dovolila, da se vrnejo v Rusijo. Že predvčerajšnjim so se njihovi potni listi vidiraJi v bolgarskem poslaništvu in so proko Bolgarije odpotovali v Rusijo. Kakor znano, jo ta deseterica Rusov pripadala Krasinovi trgovski misiji in so prišli, v Jugoslavijo, da bi t,u agitirali, pa so bili takoj zaprti v mostarski trdnjavi, odkoder ao ponovno skušali pobegniti. Zemljiški davek se ne poviSa Beograd, 8 julija. (Izv.) Finančno ministrstvo je opustilo nameravano povlša-nie zemlliškeea davka aa 130 odstotkov. Imenovanje kralj, namestnikov odgodeno NOVE KOMBINACIJE ZA ZAGREB. - KONFERNCE POSLANI-KA G. IVANA HRIBARJA. Beograd, S. julija. (Izv.) Danes dopoldne so sc pojavile nenadne težkoče v vprašanju imenovanja kraljevega namestnika za Hrvatsko. Z gotove strani se je iorsirala kandidatura bivšega bana dr. Palečka za hrvatskega kraljevega namestnika. Dr. Pa-leček pa je sprejem namestništva energično odklonil, tako da je ostal kot edini resni kandidat zopet le poslanec Juraj Demetrovič. Vsled tega incidenta se je ukaz o imenovanju kraljevih namestnikov, ki bi bil moral biti danes podpisan, zopet odgodil. Danes popoldne so se vrSili večur-ni razgovori s praškim poslanikom g. Ivanom Hribarjem raradi njegove kandidature za ljubljansko namest-ništvo. Daljšo konferenco je poslanik Hribar imel z dr. Žerjavom in dr. Baltičem, popoldne pa z ministrom Pribičevičem. Poslanik Hribar je izjavil. da je pripravljen sprejeti na-mestništvo v Ljubljani le. ako se mu zagotovi sodelovanje dr. Baltiča. Imenovanje g. poslanika Hribarja za namestnika je smatrati za gotovo dejstvo. Pritisk razmejitvene komisije na Italijo IZVRŠITEV RAPALLSKE POGODBE PREDPOGOJ NADALJ-NIH POGAJANJ. Rim, 8. julija. (Izv.) V Rim je dospel včeraj iz Opatije član italijanske razmejitvene komisije, polkovnik Carletti, ki je izjavil ministrskemu predsedniku Bonomija, da so nadalj- na razmejitvena dela vsled odpora jugoslovanskih delegatov nemogoča, ako se ne izvedelo prej vse določbe rapallske mirr^ne pogodbe. Castitke boig- kralja regentu Sofija, 8. julija.. (Izv.) Ko je bolgarski kralj Boris dobil poročilo o atentatu na regenta Aleksandra, je takoj pozval dvornega kanclerja, naj potom jugoslovanskega poslaništva v Sofiji izrazi beograjski vladi njegovo veselje nad srečno rešitvijo reeenta Aleksandra. BOLGARSKI KRALJ O BOL-GARSKI POLITIKI, Sofija, 8. julija. (Izv.) Dopisnik «Se-cola* je dobil intervju od kralja Borisa. Na vprašanje, kaj mis™ holgar-ski kralj o posebnih nalogah Bolgarije na Balkanu z ozirotn na nien zemljepisni in politični položaj, je kralj odgovoril, da je Bolgarija na svojem termometru v zadnjih osmih letih delala tako nepričakovane skoke, da je sedaj njena edina naloga mir iti sporazum s sosedi, in da je to edina naloga njene aktivne politike. POGAIANJA Z ITALIJO. Beograd, 8. julija. (Izv.) Danes popoldne je bila plenarna seja jugoslovanske in italijanske delegacije za trgovinsko pogodbo. Prisotni so bili vsi delegati obeh strank in eksporti za ribarstvo. Prihodnji teden prične delati posebna komisija za likvidacijo sedanjih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. V tej komisiji so z naše strani dr. Kostrenčič, Nenadid, Rado-savljevič in dr. Žerjav. — Prihodnja skupna seja obeh delegacij zaradi trgovinske pogodbe bo jutri popoldne. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 8. julija. (Izv.) Danes opoldne se je vršila plenarna seja glavnega odbora demokratske stranke. Sprejet je bil proglas stranke na narod z ozirom na ustavo. Proglas navaja zasluge demokratske stranke za ustavo in poziva na nadalino delo za konsolidacijo države. Po sprejetju proglasa je biJa deteta o nadaljni taktiki. Sklenjeno ie bilo forsiratije sprejetja volilnega reda. da ne pride, država v težko situacijo, ako bi bil potreben apel na vo-lilstvo. DR. KOROŠEC DOSPEL V BEOGRAD. Beograd, 8. julija. (Izv.) V Beograd je dospel dr. Korošec. Njegov prihod ima namen, da sondira teren za eventualni vstop v vlado. PRIPRAVE ZA NOVI VOLILNI ZAKON. Beograd, *■ julija. (Izv.) Demokratski klub je v svoji poslednji seji zaključil, da naj se vsled veliko potrebo po novem volilnem zakonu načrt takega, zakona takoj izdela in predloži meri prvimi zadevami novemu zasedanju zbornice. Poslanec Voja Marinkovic je dobil nalogo, da izdela takšen načrt in ga, predloži klubu v pretres. Marinkovič je. nalogo sprejel ter se takoj lotil načrta. IZ MUSLIMANSKE STRANKE. Beograd, 7. julija, (Izv.) Muslimanska ministra formalno vzdržujeta svojo ostavko, da ostaneta njnna portfelja s tem na razpolago stranki, dokler ne p?de odločitev na zboru v Sarajevu. Izgleda pa, da je nastopilo že sedaj po-mirjenje med muslimanskimi grivami in da bo sarajevski zbor sankcijoniral smer, ki je za sodelovanje pri upravi in proti separatističnim, stremljenjem. KONFERENCA JUGOSLOVANSKE PLOVIDBE. Beograd, 7. julija, (Izv.) V Bakru se crši konferenca zastopnikov vse jugoslovanske ploridbe. Na konferenci je bil danes referat o predstoječem sklepu brodarske konvencije z Italijo ter poročilo o veliki vladni podpori, ki je že zasigu-rana za izeradbo jugoslovanske paro. plovbe. ODLIKOVANJE TAKE JONESCA. Beograd, 7. julija. Romunski ministrski p"dsedn'k Take Jonessu je bil povodom prihoda, v Beograd odlikovan z redom Karagjorgjeve zvezde I. razreda. Z raznimi redi so odlikovani tudi člani nieeo-vega. spremstva, DEMONSTRACIJE KOMUNISTOV V NIŠU. Beograd, 8. julija, (Izv.) Meščanstvo Niša je priredilo veliko proslavo sprejetja ustave in okrasilo vso hiš>i z zastavami. Izjemo ie delala občinska, hiša, ker je občina v rokah komunistov. Ogorčeno meščanstvo je nato samo razobesilo zastavo z občinske Hše. pod večer je pa. župan dal po pandurjih zastavo zopet odstraniti! IZENAČENJE POSTNE SLUŽBE. Beograd, 8. julija, (Izv.) Komisija ministrstva, za, pošto in brzojav je končala projekt zakona o izenačenju in urejanju telefonske, telegrafskega in poštne službe v celi kraljevini. Elaborat je minister vzel na, znanje in ga predloži ministrskemu svetu v odobrenjo. VLADNA KRIZA V ALBANIJI. Beograd, 7. julija. Presbiro poroča iz Korče: Po padcu Brikonijevega kabineta., ki je demisijoniral dne 1. Julija , je bil raaoadat za sestavo nove vlade, Iti naj bi bila, koalistična, poverjen Paudeliju Vangjeli, predsedniku albanske narodne skupščine. ZAPRISEGA NOVEGA ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Rim, 8. julija. (Izv.) Novi minister zunanjih zadev Pietro Tomasso della, Torretta je dospel včeraj iz Pariza v Rim in položil svojo prisego. Novinarjem je iz,javil della Torretta, da so vse izjave, ki so jih priobčili francoski listi o smernicah njegove politike, izmišljene. On ni dal francoskim žurnalistom nobenih iziav, o svoji bodoči politiki. našim kme« tom žito in seno PODIVJAN OROŽN1ŠKI ČASTNIK. Trst, 8. julija. (Izv.) Današnja rEdi-nost-> poroča, iz Buzeta: Za narodni praznili sv. Cirila in Metoda so pri fias kmetje zažigali kresove na. čast narodnima apostoloma. To nI bilo vsem všeč. Orožniki so letali okoli, da vidijo, kdo zažiga kresove. Orožniškl poročnik De Santis je pretepel dva naši človeka radi zažiranja kresov. Tudi fašisti so se dvignili ter so radi kresov zažigali našim revnim kmetom žito Ln seno. Tako so sežgali vso žito in seno kmetom Antonu Marijonu ter bratoma Ivanu iu Josipu Marijonu. Kmetje trpijo ogromno škodo. Koliko* jo nam znano, se do sedaj Še nobene-mu izmed zločincev ni nič zgodilo Ljudstvo jo vpričo takega strahovauje iu požiganja silno ogorčeno. V Sv. Peter - Fratrijo so sredi preteklega meseca prišli oboroženi fašisti iz Pirana. Navalili so se na- hiši Ivana in Mateja Bončina ter jima razbili vsf pohištvo, ivito so še imenovana dva kmeta neusmiljeno pretepli ter odšli Ivan iu Mate feenčič nista zaprta, fašist seveda tudi nobeden ne, Rezultati Imdskega štetja na Ruskem KATASTROFALNO NARAŠČANJE UMRLJIVOSTI. Kopenhageo, 8. julija. (Izv.) »Politiken* prinaša poročilo moskovske »Pra vde* o končanem ljudskem štetju v sovjetski Rusiji- Koncem 1. 10"0 je na ozemlju sovjetske Rusije jo živelo 133 milijonov prebivalcev, torej 12 milijonov manj kot 1. 1914. Moskva sama, ki je 1. 1017. imela še 2,043.000 prebivalcev, jih je koncem 1. 1920. štela le se 1,025.000. Umrljivost * Rusiji, ki jo znašala, pred vojno 28 »/ou, jo leta 1918. obdržala šc isto višino, leta 1919. pa narnstla na celih SO v letu 1920. jo znašala 40 »/„„. Zakonov je bilo sklenjenih 20 •/„„, torej štirikrat toliko, kakor pred vojno. Nov spor med Fran-cifo in Menili!® Pariz, 8. julija. (Izv. )Nomško državno sodišče v Leipzigu, Id sodi v smi>lu mirovne pogodbo vojne krivce, je oprostilo generala Stangerja, čeprav so se dokazala razna grozodejstva, ki jih je (učenja! na Francosko.«. Fran-< ska kora^va. ki nadzira d-1 i -o-li-šča. je vi radi rri-t.anske razsodbo energičen protest in crfneru brzojavno zaprosila francoska vlado za tadaljno zr.i;ržanje. Vlada jo pli družila stališču komisije, in jo trze-javno pozvala, naj zapusti Lipsko in sc vino v Pariz. Francoska vlada bo {•odvzela energične dipkmatične korake, da doseže kožuovanje vojnih krivcev. Lipsko, 8. julija, Okoli 15-45 ie francoska, delegacija zapustila sejno dvorano državnega sodišča in bo šo danes zapustila, Lipsko. Tudi nekaj francoskih prič prihodnjih procesov bo pri-nudnje i:ni orprtovalo Odkrit bollleviiki komplot v Carigradu London, 8. julija, «Daily Telograph* objavlja posameznosti o boljševiški zaroti v Carigradu. Agenti sovjot.ske vlade in tretje internacijouale so porabili prisotnost, boljševiške, trgovinske delegacije v turškem gla,vnem mr-ftu ter razvili živahno propagando med Rusi, ki so pribežftli v Carigrad. Meri njimi so izbrali agente, ki naj bi pripravljali splošno vstajo med turškim prebivalstvom. Umor generala Harringtona naj bi bil znamenje za, začetek vstaje. V Dardanelah naj bi se izpostavilo mino, da bi preprečile nastop britanskega brodovja. Dne 27. junija, je iz Odese dospel v Carigrad grški parnik z mnogimi sumljivimi potniki. Angleška vojaška policija je v njih prtljagi našla, sila. mnogo letakov v turškem, rnskmn in grškem jeziku. Vse sumljivo osebe s člani boljševiški trgw inske delegacije vred so aretirali in jih odvedli na angleški parnik. ■ Preiskave prostorov boljševiške trgovsko delegacije so podale presenetljiva pojasnila. «Daily TeJegraph* doznava, da te najdbe niso samo potrdile obstoja zarote v Carigradu, marveč da so zasledili tudi daljo razširjeno zaroto, ki se s podporo Rusije razteza, od Angore do Sofije. Pogajanja medl listi m tmtm-i® London, 8. julija. Pred nekaterimi dnevi so bili medzavezniški višji komisarji v Carigradu obveščeni, da se želi Mnstafa Kernal paša neposredno pogajati z njimi ali njih zastopniki. Višji komisarji so dali generalu Har-ringtonu nalog, da se sestane s Ke-mal pašo. Zastopniki zaveznikov ne bodo imeli nooblastil za pogajanja. Preikone se bo pri tem sestanku ponovilo svarilo zaveznikov naoasti nevtralni pas. AngleSko-irska pogajanja London, 8. julija. Angleške čete na Irskem so dobile povelje, da se vzdr-že vsakih o«vetnih odredb, dokler trajajo pogajanja med sinfajnovskimi voditelji in unionisti. Sklepa formel-nega premirja, kakor ga je priporočalo več listov, vlada ne odobrava, ker se sodi. da Devalera ne more biti odgovoren za dejanja, ki ne bi bila primerna dogovorom. Ugotoviti s« more razveseljivo dejstvo, da jc število sinfajnovskih napadov manjše, odkar so se pričela pogajanja. Pogajanja med zastopniki strank v Dubli-nu se še nadaljujejo. Pričakuje se. da bo Devalera prišel v London. Brezposelnost na Madžarskem Budimpešta, 8. julija. Na današnji seji narodne skupščine je poslanec grof Ap-pony naslovil nujno interpelacijo na vlado glede nekaterih socialno-politicnih vprašan,), zlasti glede brezposelnosti is glede stališča vlado napram sklepom vrashingtonsko konferenco za, zaščito d«' bivcev. Ministrski predsednik gro) Bethlen je izjavil v odgovoru na interpolacijo, da seda,j ni na Madžarskem ni-kake katastrofalne brezposelnosti. Dn« 1. januarja, i. 1. je bilo v Budimpešti 29.*)04 brozposeluib, torej 4.7 % delavne, ga. prebivalstva, na deželi pa. 10.511, torej 2.0 % delavnega prebivalstva. V vsej državi skupaj približno 40.000 brezposelnih, t. j. 4 % vsega delavnega prebivalstva. Brezposelnost se je letošnjega, mare* nekoliko povečala, ker so je valuta n« koliko dvignila- O znižanju mezd seda i pa/i ne moro biti govora, kvečjemu « znižanju gotovih posebnih mezd. Ako se. razmere kmalu no izpremonijo pridejo tudi strokovni delavci na vrsto. Ministrski predsednik je opominjal denarne zavode, naj bodo industriji v tem kritičnem položaju malo bolj naklonjeni. Delavci so zaprosili vlado za, podporo ra brezposelnost, Vlada pa tej prošnji ne more ugoditi, ker so vee države doslej imelo s tem slaba izkušnje. S podporami za, brezposelnost, se volja do dela manjša in brazdelnost poveča. Odgovor ministrskega, predsednika tb vse stranke odobravale. Seia se je nate zaključila. V AMERIKI DEMONSTRIRAJO ZA ALKOHOL. Washingtou, 7. julija. Včetaj se je vr. šila v New Yorku velikanska manifestacija proti alkoholnemu zakonu. Tisoč.' demonstrantov je defiliralo pred županom. IZ ČEŠKE INDUSTRIJE. Praga, 7 julija, (kv.) Vodstvo rudnika VitkoviCc dementira vesti o pogajanjih Vitkorir s Ptinnesom. — Alpine-Mon-tan-druzbi: dobi češki koks. Zadevna pogodba je že podpisana. STffb! fzgtedl za 3ono-mllevo vlado Rim, 7. julija. predrto Jc v parlamentu razvila Kov* italijanska vlada svoj program, ugotavlja časopisje, da je, večina, s katero more v vsakem slučaju razpolagati uova italijanska vlada, jako negotova, ker grupe, ki sestavljajo da-hašnjo vlado, v nobenem oziru niso komptiktne. Liberalni demokrati, ki so prvi pristali na vstop v Bonomijovo vlado, so doživeli v svoji stranki krizo. Uor so »krajni elementi zahtevali, da da Bono-mi gaiancijcj da bo vodila njegovi vlada zunanjo italijansko politiko v 'drugi smeri nego grof Sforzn. Predsednik vlado Bouomi na to zahtevo nI pristal. Kljub temu je večina demo bratskega kluba sklenila, podpirati ,vlado. kar je izzvalo v klubu veliko nezadovoljnost ter so je pojavila močna opozicija pod vodstvom poslanca Bouocora. Ravno tako vlada v libe rajnik krogih nerazpoloženje proti dej-stvu, da so zastopani klerikalci v vla-ili s tremi ministri in petimi podtajni-ki, kar nikakor ne odgovarja njih številni moči. Liberalni blok jo dalje tako nezadovoljen z negotovo in omahljivo politično taktiko liovoga liredsednika vlade, ki je obljuboval vso mogoče in je na vse strani delal koncesije, pri katerih je moral vedeti Se v naprej, da jih ne bo mogel izpolniti. Najbolj zadovoljni v sedanji vladi so tderikalcl, ki so dosegli več, nego so pričakovali, in igrajo danes odločilno ulogo v vladi in parlamentu. Enako nekomoaktna iti nekonsolidi-tana kakor vladna večina je pa tudi opozicija. Socijalisti so sklenili, da no dajo o sedanji vladi nobene izjave in da. se no izjavijo o svojem stališču toliko časa, dokler no poda vlada svoje programa! ične izjave. Položaj sedanje vlade je odvisen v t>rvi vrsti od stališča, ki ga zavzame ,v parlamentu skrajna desnica. Kakor se vidi. zavzema danes skrajna desnica opozieijonalno stališče, ker je Bonomi odklonil vso njeno štiri točke, med Katerimi jc bila tudi točka o luki BaroS, ki naj ostane na vsak način italijanska. Kot ponesrečen se smatra tudi poskus novega predsednika vlado, da razbije skrajno desnico (liberalce, fašiste in naoijonalce). Iz te skupine jo .stopil v vlado na svojo lastno odgovornost le poslance Bollottl, brez dovoljenja svojih somišljenikov. Dalje sc očita s skrajne desnl':e Ijoiiomijti, da jo napravil prevelike 'koncesij" Nittiju. ker je sprejel v svo-5o vlado dva odlična politična prijatelja bivšega ministrskega predsednika, j Peneducija in Giufrido. Italijanska, javnost se zato ne more nitresti sodbe, da, Bonomiju ni-o c»i dolgi dnevi in da se bo moral prrj ali slej umakniti — zopet Giolittiiu. Mita koimunlsflSriial HelegaflT rtpBKT AnKfifU O itflHOVIIII'' -mnr|gtf"W'pianSST 1'Šfflft^Tifr^'ffBf^ in moskovskimi intelektualci, «bo»« fiDBuilnlbai" ne nemire, kar bi dalo poljski vladi Debata na kongresu je bila v veliki večini osredotočena na političnem dvoboju pristašev Ljenina na eni in pristašev Trockoga in Bttharina na drugi strani, Debate so se udeleževali tudi mnogi zastopniki zapadnih držav, ki so skoraj v.-i podpirali ekstromistično politiko in taktiko Trockega in Buharlna, dočim so bili ruski delegati v pretežni večini za, pomirijivost in kompromisno politiko Ljenina. Kolikor so da ugotoviti, jo zmagala na kongresu struja Ljeninovih pristašev, a ekstrcmist.tčne skupino so doživele v veliki večini svojih predlogov popoln jioraz. Zato znači letošnji moskovski kongres tretjo internacijonale važno razdobje v razvoju komunizma in lahko postane izredno pomemben zla-H x zgodovini Rusije, Komunistična fer&tfEsftiSns zarota Beograd, 7. julija. Preiskava radi atentata na regenta prestolonaslednika, se je tekom današnjega dne nadaljevala pozno v hoč. Danes je bila zaslišana žena šoferja Mladona Marinkoviea. Milica, o kateri se misli, da obstoje razlogi za zapor, ker je do gotovo meje obremenjena po izpovedbah atentatorja in njegovega krivca Csakija. Glede Csakija je Ma-rinkovidova izjavila, da ve o njem samo, da je Novosadčan in da jo menila, da prihaja kot strankarski tovariš in osebni prijatelj njenega moža. Medtem pa trdi Čsaki, da je Marinkovičova dobro vedela, zakaj jo prihajal, ker je večkrat pred njo govoril z njenim možem o atentatu, o pripravah in o bombah. Popoldne ob '!. se je pričelo zaslišanje Jožefa Mojzesa, okoli 30 let starega soboslikarja madžarske narodnosti. Po svojem lastnem priznanju je prišel pred štirimi meseci iz Madžarske v Novi Sad, kjer je vzdrževal zveze s komunisti na Miulžarsketn Sprejet je bil kot izreden član v teroristični odbor v Novem Sadu in mu jo bila že poverjena nekaka misija za skrivanje bomb ;upno s Csakijem. Ob tej priliki je bi! zaslišan tudi radi eksplozivnega materi,jala., ki so trn včeraj našli na vrtu .Juhača. Izjavil je, da jo munlcija bila namenjena, da se uporabi za razstrolitev velikega železniškega mosta med Slavonskim -n Bosanskim Brodom. Most bi se imel porušiti takrat, ko bi bili obveščeni od cont.rale v Beogradu, da se vodi v Posili in Hercegovini posebna komunistična akcija, ki bi se imela pričeti skupno Neuspehi konu-nistižeiega kongresa Zadnja poročila iz Moskve javljajo, 'da kongre? 111. internacijonale ni imel Biti odda,leč onega uspeha, ki so ga pričakovali komunisti raznih struj in stremljenj. Delo v komisijah je bilo mirno in se je vršilo brez zanimanja, dočim so bili javni kongresi pozorišča ostrih medsebojnih borb posameznih političnih in osebnih nasprotnikov. Tudi zunanji delegati so doživeli »plošno razočaranje, ker so videli na uvoje oči, da ugled komunističnih voditeljev med narodom ni tak, kot so navadno slišali. Ogromne varnostne odredbe so govorile jasno, da boljševizem ne stoji tako trdno, kot se trdi; govorilo se ie o raznih zarotah, tako, ila so morale odpasti nekatere slavnostne prireditve. Na, moskovskih ulicah jc prišlo celo do par incidentov S tem prnmi- 7. akcijo v Srbiji in Vojvodini, so hoteli preprečiti morebitno kanjo čet. Počet.kom aprila 1021' se je vršila širša konferenca, komunistične stranke, ki so se je udeležili delegati iz vse države. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se vsa viseča vprašanja odložc do konca meseca aprila, ko bi se imela, vršiti konferenca bolgarskih in naših komunistov na. bolgarskem ozemlju. Ta konferenca se je tudi vršila v Bolgariji od 27. aprila do 3. maja t. !. Na konferenci so bila rečena vsa vprašanja na ta način, da je bil izdelan načrt za celo serijo atentatov, tako na Bolgarskem, kakor pri nas, in sicer na vladarje, na vlado, parlament, na vse ugledne politične osebnosti, na važne objekte, kolodvore, različne mostove itd. Ta načrt je imel izvesti izvrševal-ni odbor komunistične stranko v Beogradu, in sicer potom posebnih terorističnih organizacij v raznih državah. Prva taka organizacija se je osnovala v Novem Sadu. o ostalih pa še ni ničesar znanega iti skuša sedaj policija odkriti tudi druge organizacije, skem ..Pravilniku* Vsled izrecno željo Društva hišnih posestnikov se jo vršOa včeraj popoldne pod predsedstvom poverjenika za socijalno skrbstvo gosp. Ribnik a r-j a v knjižnični dvorane dež. vlade anketa glede »Pravilnika* deželno vlade k novi stanovanjski naredbi. Ankete so sc udeležili zaslopniki Društva hišnih posestnikov. Društva, stanovanjskih najemnikov in Osrednje zveze javuih nameščencev, V izčrpnem ekspozejit Je gospod poverjenik pojasnil važnejša določila novo stanovanjske naredbe, ki ima nar men. da po možnosti varuje opravičene interese hišnih posestnikov, zaščiti pa tudi z vso odločnostjo gospodarsko šibkejše sloje najemnikov. Ker je stanovanjska naredba v marsikaterem oziru nepopolna, treba je Pravilnika za njo izvršitev. Tako se n. pr. v naredbi nahaja splošno določilo, da služijo kot podlaga za odmero najomščine dohodki prejemkov. Da se prido v okom neizogibnim tozadevnim sporom, jo treba fiksirati podlago za odmero najemščino, kar se doseže na ta način, da se vzame za podlago odmere dohodninski davek zadnjega leta. Pravilnik predvideva tudi zaščito podnajemnikov. Sporna vprašanja med gospodarji in najemniki bodo reševali tanovaujski uradi v Ljubljani in Mariboru. oziroma okrajna glavarstva, in r drugi instanci poverjeništvo za socijalno skrl)8tvo, kjer bo posloval poseben stanovanjski senat. Predsedoval pa bo tudi lahko aktiven ali vpokojen sodnik. Za priselitev v Ljubljano bo treba oblastnega dovoljonja, Odpade pa dosedaj običajni terno * predlog hišnemu gos|>odarju, ker so taki predlogi dajali povod raznim nemoralnim mahiiraelj&m, V debato o prcdsednTkovifi izvajanjih so se oglašali zlasti zastopniki Osrednje zveze javnih nameščencev in Društva stanovanjskih najemnikov. Po nadaljnih pojasnilih gospoda poverjenika Ribnikarja je anketa soglasno pritrdila določbam Pravilnika. O Prar vilniku bomo še obširneje poročali. razlog za novo intervencijo. — Lord Balfour umrl. V Londonu je umrl 7 t. m. znani angleški politični voditelj in večkratni minister Lord Balfour. Spadal je med najodličnojše politike konservativne stranke, v zadnjem času pa se je popolnoma umaknil s politično arene. — Protiangleška zaroia v Carigradu. V angleškem parlamentu je bila vložena interpelacija, ali jo res v Carigradu brit, policija aretirala 52 ruskih agentov in člane ruske trgovske misije. Vlada je na interpolacijo dala pojasnilo, da so jo to res zgodilo, ker jo angleški komandant, odkril zaroto, ki je bila naperjena proti Angliji in vsem Evropejcem in ki bi imela izbruhniti s pogromotn in rcvolto. Zaroto so podpihovali Kemalisti in boljševiki. Zato je komandant odredil racijo in dal prijeti vse nadložne tujce. Nekatero neosumljene člane ruske misijo je dal potem zopet izpustiti, osumljeni pa so nahajajo v sodni preiskavi. Po sveta — Obsojen! napadalci na Štajerskega deželnega glavarja. Pri obravnavi, ki se je vršila v Leobnu zoper obtoženec pri napadu na deželnega glavarja dr. Rintelna v St. Lorcnzu, Je bila v četrtek izrečena obsodba. Obtoženca Singer in Tcrtnig sta bila obsojena radi težke telesne poškodbe deželnega glavarja po § 157. drž. zak. na dva meseca ječe, a Holzer radi navajanja k napadu na isto kazen, ki jc pri vseh treh poostrena z enkratnim trdim ležiščem. Obsojencem se šteje dosedanji zapor. Drugi obtoženci so bili oproščeni, —■ Notranje drž. posojilo v Avstriji. Dunajski listi poročajo: Poleg kreditne pomoči pri Zvezi narodov najame Avstrija tudi notranjo posojilo 17 milijard kron. v. sporazumu z reparaeij-sko komisijo. — Obznana na Madžarskem. Kakor poročajo budimpeštanski listi iz dobro poučenih virov, namerava madžarska vlada pod vtisom zadnjega govora čh-na narodno skupščine princa Ludovika Windiscbgr&tza odločno nastopiti zoper povzročitelje okt,oberske revolucije, pravtako tudi zoper a.ntimilitaristič-no agitacijo, zoper priprave za proglasitev republike, kakor tudi zoper celokupni Karolyijev kabinet. — Zakon o obveznem detu na Bolgarskem bo izpremenjon v toliko, da bo obvezno delo zmanjšano od enega leta na tri mesece. h- Nova vstaja v Gornji Šlezlji? Nemška poročila govore, da pripravljajo Poljaki v ftleziji novo vstajo, ki naj bi začela s splošnim štrajkom v vsem industrijskem področju. Tekom Politične beležke Klerikalni občinski svet proti avtonomiji. Mariborska »Straža■» je vedno naglašala, da jo občinski odbor v Gornji Polskavi popolnoma v klerikalnem taboru. Na zadnji seji občinskega odbora je zahteval župnik Sebat, da se sprejme znana klerikalna resolucija za avtonomijo/ Vstal pa je učitelj Raj-ner in pojasnil odbornikom položaj, nakar so vsi soglasno odklonili župnikov predlog. Najbolj zanimivo pa je, da je župan pri tej priliki izjavil, da sploh ni pristaš SLS. -f- Sestanek narodne skupščine. Iz Beograda poročajo, da ministrstvo pravde zahteva, naj so kar najprej sestane zakonodajna skupščina k enkratni soji, kjer bo vlada predložila zahtevo po izročitvi še nekaterih komunističnih poslancev, ki so neposredno vpleteni v atentat. Na tej seji skupščino bi se rešila samo ta vprašanja, nakar bi se skupščina zopet odgodila. + Voditelja bosanske težačke politične stranke Marko Sakovič in Div-ljan, ki sta v konstituanti glasovala za ustavo, sta izdala na svoje voliice manifest, v katerem izjavljati, da zcr.i-Ijoradniški klub v konstituanti ni tisto pal interesov kmetskega naroda in so tudi ni ravnal po svojem programu. -f- Posvetovanja muslimanov. Dne 17, julija se vrši v Sarajevu kongres muslimanske narodne zajednico. Na tem kongresu pride do objasnenja bodoče taktike muslimanov. Maglajic-Korkutova grupa, trdi, da bo večina njena. Mogoče jc tudi, da pride med obema etru jama do sporazuma brez bojnega glasovanja. Spor v zcmljoradniškem klubu. Iz Beograda poročajo, da. se je pojavila v zemljoradniških krogih ostra opozicija proti sedanjim voditeljem zotnljo-radniške politike Avramovicu, Laziču in Jovanoviču. Pravi srbski kmetje očitajo voditeljem zemljoraclniškega pokreta. da so pustili v stranko komunistične elemente, ki izkoriščajo zem-Ijoradniški pokret, v svojo svrhe. Opozicija. zahteva, da se odstrani iz stranke tajnik Komedinič, ki je glavni predstavnik komunistične strujo v stranki. + Pozdrav ustavi iz naše Istre. Glasilo naših noodrešenih Istranov »Ptički Prijatelj* pozdravlja z navdušenim člankom sprejetje jugoslovansko ustave in pravi: S sprejeto ustavo začenja danes Jugoslavija svoje redno ustavno življenje! In v tem trenotku smo mi Istrani ponosni na svojo žrtev, ki smo jo žrtvovali, ker naše žrtve so pripomogle. da je narodna, država Jugoslavija dobila svojo popolno svobodo, svoje meje in mir, da se more razvijati. Zato navdušeno tudi mi Istrani pozdravljamo ta veliki trenotek, ta prvi korak proti srečni in veliki bodočnosti našega jugoslovanskega naroda, Prosvefa Iišla je dvanajsto številka *Nllve>~. tfo^ lenjskl rojak dr. Joža Rus je v lahkem wv bohr.vatskcin Jeziku napisal zanimivo cttft dijo: Zgodovinski temelji etničnega 14 kulturnega stanja pri Slovencih. Unfv^ doc. d. Fr. Vcber pa končuje serijo razprav pod skupnim naslovom »Znanost in vera» in podaja končne zaključke: Med vero in znanostjo vlada nasprotje v Izvoru. V pregledu poroča Vladimir Miselj o bančnih amalgamacijah v Angliji ter daiej zanimive paraleliztne iz svetovne politične zgodovine, dr. Joža Bohinjec pa o socializaciji premogovnega gospodarstva v< Angliji in o zadružnih stolleah na visokih! šolah. Na platnicah jc točen In obširen dnevnik. Ta številka stane v knjigotrZtvu 12 kron. Celotna naročnina na •Nllvo«' stane 12(1 kron, za naročnke «Jutra» 16 60 kron. Revija sc sama najtoplejc priporoča slovenskemu razumnlštvu In v politi meri zasluži priljubljenost in razšrjenost, ki si jo je v kratki dobi priborila. Tudi J tisk jc lasen in zunanjost prav lična. Let-i no izide najmanj 20 številk po poldrugo j polo. Z obzroin na obseg in opremo je ta revija tudi prav po ccni in si jo more omisliti vsakdo. Letniki «Njlvc» bodo okras vsaki domači knjižnici in zaklad razprav in člankov naše dobe. Uredništvo si jc zaslguralo vrsto doneskov tudi i» inozemstva. Ti doneski pridejo na vrsto po počitnicah. Pred počitniškim presledkom Izide še v dvojnem zvezku št. 13/14 7. velezanlmivhnl doneski prvih strokovnjakov iz teoretičnega in praktičnega narodnega gospodarstva ter iz politična zgodovine iugostovanov. Slikarska šola »Probaia» v Ljubljani V mcsecu juliju poučuje voditelj šole, aka-dcmlčnl slikar Pran jo Stcrlc, v sledečih predmetih: portret po naravi, drapc-rlja, pokrajine in omamentika. Vpisovanje sc vrši še danes, v soboto, in v ponedeljek od 16. do 18. ure na tehnični srednji šoli v pritličju, desno. Šport in tUFistiho Največja kolesarska dirka v Jugoslaviji bo nedeljska cestna dirka I.jubljana-Mari-bor na razdaljo 140 km. Prijavilo se Ja skupno ravno 50 dirkačev, in sicer 14 Zagrebčanov, 9 Mariborčanov, 3 Celjani in 24 Ljubljančanov. Med prijavljenimi jc devet seniorjev, t. J. dirkačev, ki so stari nad 35 let, eden izmed njih Šteje žc celo 52 let. Scniorji bodo tekmovali v posebni skupini, ki bo odšla iz Ljubljane ob 5. tiri zjutraj, dočim bo skupni start za vse ostale ob (j. uri. Glcdalccm sc bo nudil res Intpozantcn pogled, ko bo hkratu odpeljalo z mesta vseli 40 tekmovalcem glavne skupine. Poleg g. majorja Jakliča ho spremljal in nadziral dirko tudi pred. sednlk »Ilirije«, g. Oorjanc. — Prvi dirkači bodo dospeli v Maribor, kjer bo cilj' pred žcicznico, okrog pol 11. ure. — Na cilju igra godba. — Start v Ljubljani bo na Dunajski ccstl pri Sv. Krištofu. Pot čez Komarčo, to jc preko stena nad slapom Savicc, ki je postala na nekaj mestih nekoliko nerodna, je sedaj popravljena in zopet varna ter tako vele-zanlml dohod od Bohinjskega jezera K Koči pri Triglavskih Jezerih zopet vzpostavljen. Turisti seveda, ki se čutijo močno podvržene omotici in Imajo še vedno pomisleke, se le lahko izognejo — posebno pri sestopu — ako uporabijo od Sedmerih jezer pot čez planine Ovčarljo in Dedno polic v Staro Fužino ob Bohinjskem jezeru. SOKOLSTVO na 3. strani. Naše šole Na državni dvorozrednl trgovski šoli t Celju jc bilo ob zaključku šolskega leta 122 gojcnccv in gojenk. Uspeh je sledeči: 28 odličnjakov, 74 sposobnih, 9 ponavijal-nih izpitov in 10 nesposobnih. Po tiarod-nosli je bilo 116 Slovencev, 5 Nemcev in ena Rusinja Frank Heller: 31 Blagajna nelifeep vo jvode Roman. «Pogovoriva se še o posameznostih!* je odgovoril resno Isaacs. «Posameinosti? Tukaj imate vse podatke in številke, ki sem jih nabral. V njih najdete današnji položaj velike vojvodine, tu najdete tudi vsa denarna podjetja, ki imajo zvezo z Minorko. Kar pa mislim storiti jaz, je popolnoma jasno. Minor-canski papirji notirajo danes v Parizu, Marseillu, Madridu in Rimu. Kup pripravim s pomočjo vaših no-vin — razne članke, vznemirjajoče vesti itd. Ljudje se prestrašijo in pri-neso na borzo vse minorčanske državne papirje. In nekega dne se pojavim na borzi, ter pokupim vso to zalogo minorcanskih državnih obligacij. Vi prevzamete upravo za-logov in postanete gospodar vojvo-'dine od enega do drugega konca. .Obogatite kot Rotschild in jaz seveda z vami. Ako hočete biti še posebno velikodušni, znižajte upravne stroške za 5% in veliki vojvoda Minorke vam Dodeli naslov barona iz Jerihe, saj je tudi sam grof Betle-hemski> «Baron iz Jerihe... ne, to bi me preveč spominjalo na Palestino,» je odgovoril hladno gospod Isaacs Toda gospod profesor, tako čudno se smejete, kaj mi hočete še povedati ?» Filip Collin se je navihano smehljal in rekel: «Mogoče ste že bili kdaj v Mon-te Carlu?» «Cudno vprašanje! Saj sva se tam vendar spoznala.» Gospod Filip pa je mirno nadaljeval: «Javne igralnice so zasedaj dovoljene le na Francoskem in v Mon-te Carltt. V Monaku ima M.R.Blanc svoj monopol, na Francoskem pa upravljajo stvar skoro vsemogočni finančni krogi, ki imajo v parlamentu velik vpliv. Povsod drugod so take javne igralnice prepovedane, ako se pa tu in tam vendarle igra, dela se to naskrivaj, kar je jako škodljivo. Danes imamo v Evropi razen ruskega carja, samo še enega vladarja, ki bi mogel brez vsega dovoliti ustanovitev nove res prvovrstne javne igralnice. Ta vladar, go-snod Isaacs. ni ni kdo druci nego veliki vojvoda Minorke. Otok Mi-norka ima vse predpogoje. Krasna lega in lepo podnebje. Parobrodna zveza z Barcelono bi nam ne delala nobenih preglavic. Kazina v Monte Carlo je zaslužila lansko leto 45 milijonov frankov, kazina v En-ghienu pa 30 milijonov.» Ko je Filip končal, je gospod Isaacs vstal, začuden zažvižgal, vtaknil palce za telovnik in opazoval svojega gosta: «Kupčija z državnimi papirji z novim Monte Carlom v ozadju! Vraga, gospod profesor v svojih načrtih niste prav nič posebno ponižni. Čudim se vam gospod profesor kako ste prišli na talce načrte, ki so tako veliki, da niti jaz, M nisem v teh stvareh novinec, nisem mogel niti pomisliti na nje. Delajo vam vso čast, toda nekaj, nekaj se bojim, namreč, da so ti načrti celo za mene preveliki in da zahtevajo prevelikih žrtev.» Filip Collin je zadovoljno zamahnil z roko: «Bodite prepričani gospod Isaacs, da bi ne stavil nikdar predlogov, ki bi o njih —• vedel, da so za vas ne sprejemljivi, oziroma da so žrtve prevelike. Stvar ,ie ooDolnoma nova. zato vas plaši, da podcenjujete samega sebe. Začniva samo računati, pa se takoj prepričate, kako zelo se motite. Ali veste koliko znaša celokupni državni dolg velike vojvodine Minorke?* Isaacs je odmajal z glavo. «I < *# niki, v kar pa ni mnogo upanja. PropM' te banko ju vollk utlaivo za franooclf ekonomski upliv v Kini. Značilno je, d« Istočasno obnavlja posl'1 nemška Vzhot*- no-azijska banka, ki jo .pred vojno »h*, žila širjenju uemškega gospodarskega iipliva 11:1 daljnimi vzhoihi. Kakor rav» nokar poročajo listi, se ,'|> gornjima dve* ina bankama pridružila! tudi Banepns francaise potir lo Krosfilo ct' Am^rique du Sitd (Banka za Braoalijo in Južno Ameriko), ki je tudi ustavila izplačila. = O francoski novi zaščitno — carin-skl politiki pišo -Tcifnjps. i» obžaluje povifcanjo uvoznih carin, ki sa je izvršilo v svrho uspešnejše zaščito domače Industrije, ki pa po «Tempsn> ne bo dosoglo svojega namena. 'Teiiej1!-- izraža bojazen, da 1*> pretirano j-ovišana carina zlasti na »I roje. stat v«', bombažno ia volneno blago upropastfila francosko trgovino I11 finance, ker ho vzdrževala do-mačo blago na visokih cenah. Cene kovin v Beiilinu 5. t. m. (za 100 kg v markah): električni baker 3143, svinec 055—665, sirovi eiuk 800. ploce-vinski cink (remelted1) »10. aluminij 98— 99 % t'750, bauea-ein 1900, straits-cin 4800, austral-oin 4R00. :aikelj 1200. anti-mon-regulus 725: srebrn v palicah (ca. °"nAou» čistega srebra) 1800—1310 I kg. - Izvozna pristojbin« na pšenico In rž v Madžarski. »Prager Pres|w» porors; Govori se, da nam:rawi madžarska/ vlada uvesti izvozno takso za pšenico (na 100 kg) v znesku 500 K, a za rž 400 iu. kron. » Dobra letin 11 sladkorne pese v Nemčiji. Stanje sladkorno -peso v Nemčiji je po poročUih listov izredno ugodno. Sladkorna pesa bo lotos vsebovala mnogo sladkorja. S peso poanjaua površina jo za ea. 25 % večja, nego lani. Tudi iz drugih držav so poročila o stanju »laikom« poso povoljna. Sladkorja bo torej v letošnji kampanji dovolj in vsled tega. upamo, po nizkih conah. = Povišanje ceno dnkove pločevine v Nemčiji. Zveza Industrijcev einkove pločevino v Berlinu jo povišala ceno 4. L m. od 865 na 900 mark za. 100 kg. — Udeležba pri razstavi v Rlgi. Doslej so se prijavile za razstavo v Rlgi industrijsko in trgovinsko tvrdkn iz 12 držav. Najvoo prijav jo iz Nemčije, potem CoSkosiovaške in ftv<»lske. Znižanje diskonta v Skandinaviji. Švedska državna banka je znižala 6. t-111. svoj diskont za na (5 %. Obresti za amortizacijska posojila ostanejo pri (i %. Tudi danska nacijonalna banka j« znižala diskont oil fi1/. na 0. Poročila o trgovini k poljskimi pridelki dne 6. t. m.: Sombor: Vreme za žetev povoljno. Za kakih 10 dni pride žo novo hlagrt n.-L tržišča. Novo blago bo vsekakor uplivalo na znižanje con, ki so danes nerazmenio visoko. Stara pšenica so plača po 1100 K za, 100 kg. a nova se ponnja. žo po 950 K. Moka (fina) se trži danes 5e po 16 K l kg franko postaja. Koruza jo v ceni poskočila, vsled česar jo malo povpraševanje. Cene 470—47C K franko postaja. Ovsa ni. Novi ječmen pride kmalu na, tržišče. Mlini bodo začeli okoli sredine t. m. obratovati. = Živilne cen« na zagrebškem trgu 7. t. m.: govedina (t kg) 20—32 K po kvaliteti; teletina. 20—24: svinjina 32— 40; slanina 40; mast 44; stiha svinjina 44—54; suha slanina 48—56; piščanec (komad) 25—60: kokoš 40—60; ječmen (100 kg) 420—500: oves 630—660; koruza 500—520: moka (1 kg)? pšenična št. 0 15.40-17, št, 2 14.40—16, št. 6 18—14; koruza 6-7: ječmenov.-) kaša 8.50—10.50, jajce (komad) 1.50—2: mleko (1) 6; krompir (kg) 4. = Cml premog v Srbiji. V čaeanskem okrugu, vas Prilepsko, jo bila odkrita 15 metrov globoka plast črnega premoga. = Likvidacija moratornega stanja v Vojvodini. Regent je podpisal uredbo o likvidaciji moratornega stanja v Bauatu, Bački in Baranji. = Kriza železarne v Zenic!. Železniška železarna je omejila obrat, in jo to dni odpustila večje število delavcev. Sledilo jih šo bo več. Železarna ima polna skladišča blaga, k! ga ne more Tazpeča-t.i. <= Nova Zavarovalna družba »Triglav* se je osnovala v Boogradu. Osnovna glavnica znaša 4 milijone dinarjev. =-= Likvidacija Avstro-ogerske banke, V Beogradu jo podpisan ukaz, s katerim se pooblašča vlada, podvzeti vse mere, da se likvidacija A', o. banke čimprej izvrši. — Izmena tujih' valut ln' deviz. V finančni zakon za leto 1921/22 je vnešen stavek, po katerem se v bodočo izmena tujih valut in deviz ne bo vršila več pO državnem burzu. Za slučaje, ki so predvideni po sedanji odredbi, so bo pršila izmena samo do 30. septembra. => Bankerot francoskih bank. Gospodarska kriza je dovedla v: težek položaj dve francoski volebankl «Banque indu-strielle do Chine» (Imltfstrijska banka za Kino) tor «Soci6tč centrale de s ban-quo de province* (Centralno društvo pokrajinskih bank), kakor smo žo poročali. Banki sta utrpeli velike zgnbo vsled padanja cen blaga in vrednostnih papirjev ter vsled splošnega zastoja poslov v Franciji. Zlasti v težaven: položaj jo prišla prva banka, ki je preti nekaj dnevi _ .ustavita; izplačila. Prosila h vlado..- Borza B. julija Zagreb, devize: Berlin i'0-2—20-f, Bukarešt 220—280. Milan 739—741, London izplačilo 56.1—505.50, čok 552, Newyork kabel 152.60—153, Pariz 1211 —1217, Pragu 203.50—204.00, Sofija 139, Aviea 2565—2568, Dunaj 20.60—20.70, Budimpešta 56.50—51.25. Valute: dolar 148—148.75, avstrijsko krono 28.50, levi 152, rublji 34—31), češko krone 20«. napoleoni 505—510, leji 225—227, tir« 733—737, turško zlato lire 590. Beogrud, valute: dolar 37.20-» 37.30, franki 801—806, leji 56.50—57, levi 85—36. marko 58—53.25, avstrijski« krono 5.75—5.85, drahmo 190—195, napoleoni 125.50—125.73. Devize: Lon don 141.50—142, Pariz 302—304, Žane.vn 635—610, Solun 190—193. Praga 50.90--51, Dunaj 5.16—5.20, Berlin 50.60—50.75, Milan 185—185.50. Dunaj, devize: Zagreb I80—189, Beograd 1938—1958, Berlin 985—991. Budimpešta 73.40—276.40, Bukarešta, 1087.50—1097.50, London 2747.50 — 2767.50, Milan 8577.50—3597.50, Newyorir 737—741, lJaris 5900—5940, Praga 08-1— 990. Sofija 570—580, Varšava, 40.50— 42.50, Zilrich 12495—12545. Valuto; dolarji 731—735, levi 585—595, marke 990.80—996.50, funti 2740—2760, fr. fr. 5880—5920, lire 3555—3575, dinarji 192f-' —1948, poljsko marke 42.50—44.50, leji 1084—1094, Švica 12475—12525, češke, krone 989.50—995.50, ogrske krone novo emisije 273—276. Berlin. Italija 368.10—390.—, London 380.45—381.05, Newyork 42—58, Pariz 600.35—801.65, Švica 1266.70—1269.3(1. Dunaj 11.08—12.—, Praga 100.85—100.65, Budimpešta 28.07—28.13. Ziiršch. Berlin 7.90, Newyork 5.95, London 22.12. Pariz 47.40, Milan 28.575, Praga 7.85, Budimpešta 2.20. Zagreb 3.90. Bukarešta 8.80, Varšava 0.37, Dunaj 0.9R. avstrij. nežig. 0.80. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan 10 g- U t3 sir 7. 14. 21. 738-2 788-6 739-3 igj a a Vetrovi 15-8 21-0 18-0 Nebo brez vetra si. jvah. si. veh. obl. ■Š Srednja včorajšnja temperatura 18-3, nor. mafaa 19'5. Vremenska napoved: lepo, vro5e vreme. Bolnce vzhaja ob 4-15, zahaja ob 19-55. Eastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra"« OčteovofnT Brednib VJfcE.Jfefcinfc Prlporofant p OoMie tvrd k*: Mali trgovski In obrtni oglasnik. Izbija pgl|utso. Vlaka objava 4 L Slcladlt&a. i • Balkan, d. d., Da.najsk* c. 33. [d. p.] špedicija: Balkan, d. d. Dunajska o. 33. [d. p.] Trgovin«: L. Mikuš, izde lovanje dežnikov, Mestni trg 16. Derenda Fran1, konfekcija, manufak-tnra na debi ilo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8.. Tzidor Paljeve c, prodaja drv in oglja, Slomškova i ulica 21. 13 PuAkarJI: Kaiaer F. K., Šelenbnrgora nI. 6. 91 Zobni atelje xom il Franjo Radovan llrarski popravita dslamilca Ivan SalISkar, Pot v Kožno dolino 10. Vsako popravilo izvršujem točno in solidno. Pisalni stroji c [d. p. j Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 423. Razmnoževalni aparati: (d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 6. TeL 423. Mehanična delavnloai [d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 8. TeL 423. Dulfiir 8 Fabianf Zalogi a : Skladlfiče Balkan, Ljubljana. Jadranska montanska družba Brsoiavi: „Mc mtaiia". d. Z O. Z. Telefon SI. 9. Ljulbljana, Zvonarska ulica 5 (J) n . . . , . Vse vrat« kovin, rudnin ln kemikalij ter vso ladn-Proflaja in Ku puje strljslce Izdelke, spudajoSe v radarsko, fr.žlnarsko ln kemijsko stroko, 40» £&—18 na debelo Import. Ekspert. Smrekovo lubje k.puje na. vagone fabrika kož Kratini C i drug, Dapuvar, M Pošljite ponudbe! 'P Slai 1090 3-2 ronija. ~ do 8. avgusta. ZZ. Primeren lokal v LJubljani Z ali brez eklndiičaali skladilče eamo se išče za otvoritev prodajalne tekstilnega in bombažnega blaga. — Ccnj. dopisi pod „F1I! jalka1' na Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 1099 Bencin, ■ lahek pa K 23- teltk po R 2150 za kg, tranko skladišče, oddaja v vtnki množini IjipSnsat linhl!« !t Velike uspehe dosežeto pri prašičih, povodih itd., ako primešate krmi redilni pretek RCOIN, lekarnarja Plocollja v Ljubljani. 637 3S-13A 1098 Proda se nov okovan 3-1 težak voz, ki nosi 4000 do 5000 kg, pri Kajetan« v Litiji. špecijalna trgovina raznovrstnega bombaža, športnih "i čepic, čevljev in gamaš. «» ■— Na veliko in malo. r LJUBLJANA, Kolodvorska ulioa S. j pnevmatiko Dunlop - Reithoffer - Hutschinson i priporoča 1076 10—2 I Igu. ^STofe: j Ljubljana, Sodna ulica 7.1 Puch - holeso iso 2i peč Cement Apno, Premog najboljše vrste v Sloveniji dobavlja vsako množino M, Lašho Dvojno iišieno češko posteljno perje in puh C Mestni trsi 8. 900 83 Sprejme se »«68 6-5 boljSa moč, samostojna mauufaktnristinja, t večjo trgovino z inuSanim blagom v lapera trgu Slovenijo. Plača po dogovoru. Ostala oskrba r liiSi. — Ponudbe z zahtevo plače na upravni 8tvo .Jutia" pod „Dobra moč". Išče se mesečna soba I uliuim v lom, eventualno z oskrbo ali pa m&njiie stanovanje z opravo ali brez opravo proti zelo dobri najemnini. — Ponndbc na poštni predal št. 53. 10i<6 8 Tesarje sprejme IVAN Z&SOTNIS, mestni to-Earnki mojster, parna a ga, LJUBLJANA. Dunajska cesta 46. 1086 3 Cigaretni ppir, Ollsscbau, Abadio, Altesse, Ottomann, Ot.l mann, Club, Ombor iu stročnico nudi tvrdtai I Osvald Do belo, LJublJSlia-. Sv. Jakoba I trg it, 9. 1102 8-J | stvar. p n Itn iiec državni uradnik; uUUU najemnina postranska I Ponudbe pod „Sollden" na upra-1 »o „Jutra". 1106 Il2§ Trgovski pomočnik železcinar ioso 3-3 starejša moč, se sprejme za prvo mesto. Plača po dogovoru. Stanovanje na razpolago. Ponndbe na upravo «Jntra» pod „!t. 2100". 311 r. z. % o, s. poroča vsem cenjenem odjemalcem | in interesentom, da se je preselila iz dosedanjih prostorov Aleksandrov« I cesta 5 ltoi, [ Gramofone, plošče, godbene avtomate, igle, peresa, posamezne del« edino pri tvrdki 568 48 Ljubljana, Sodna alioa B. iiehanfCsa dtMca za na papraslla h draga precizne eiiMt, I Naročajte Zbirio poli, pspMi in snili spisu. Dosedaj iašlo 8 zrezkov: 1. Dr. Al. Zalokar, O ljudskem zdravja. Broi. 6 K. 3. Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broi. 6 K. 3. Dr. J. Demšar, Spolne bolezni. Broi. 10 K. i. ŠL Sagadin, NaS sadainjl ustavni položaj. Broi. 16 K, 5. Leoni«! Pltamie, Pravo ln revolnolja. Broi. 8 K. 6. Dokumenti o jadranskem vprašanja. Broi. 18 K. 7. Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broi. 33 K. & VI. Corovič, Basa ln ver« v srbski prostosti. Broi 16 K. Po poiti vsak zvezek K 1-80 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v LJubljani, Sodna allca 6. po 18 kron za kilogram se prodaja vsak dan dopoldne na Predovičevl in P Sntoljanovi stolnici v toUkein drevoredu, po-^ poldne pa v sklad&iu na Mesarski cesti $t, 4 ^ pri mestni klavnici. iosa s DELNIŠKA TISKARNA ..........d. d. in Ljubljatia, Miklošičeva cesta štev. 16. Izdeluje vsaliovrstne tiskovine za urade, trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barootiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materija-lom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško & LASTNA KNJIGOVEZNICA & izvršuje knjigoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrste Zahvala. Za vse dokaze sočutja, ki so nam došli ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda icher-ja mestnega tesarskega mojstra In hišnega posestnika kakor tudi za vse cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljuje žalujoča iisteiigp z otroci. 1101 Telefon it. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Mutoliana. priporoča svoje ii&omo pivo v sodeih in stekle« nitali. Sobe se tudi tropine in sladne c!me, ki so kot živinska piša zeBo priporočljive. 13 52 sumi—«« 9 : Jadran sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in drage vloge pod najugodnejšimi pogoji, m*- Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji Jeograd, Celje, Dubrovnik, Mor, Kranj, Sjubljana, paribor, JKetkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Wien. * «• poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ta- in inozemstva. Natisnila Delniška iiekarna. d. d. v Ljubljani.