COLOSjEVE ; ilirOSfilACiiE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA G O L O R MEDVODE Leto XI. MAJ 1982 ŠT. 5 (118) v' 4 X s ' ' 'f f vAU,:'^v: ' V 'mladih brezah tiha pomlad V mladih brezah gnezdijo sanje — za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti I. Minatti Lepe so sanje kot nežno vzbrstelo listje, a kolikor lepše so, -tolikanj o-tožnejše je prebujenje. Maj — mesec, ko narava na široko razpne svoje naročje in ozeleni gozdove, odene v en sam cvet sadovnjake in travnike; mesec, ki se sam ponuja za simbol mladosti. Tiste igrive, razposajene, prešerne tako radožive mladosti, ki jo z rah- na svoj način, samoniklo ali pa kakor zahteva moderni čas z odklanjanjem vsega »klasičnega«, morda tistega, kar se' je v teku časa prečistilo in izkristaliziralo kot dobro. Zdi se, ko da bi se mladi utrudili, še predno so sploh prijeli za delo. Za našo organizacijo ne bi mogli trditi, da je izrazito mlada, vendar je za stroji in v pisarnah dosti mladih obrazov — energije, ki bi morala biti dejavna. Z organiziranjem plesov, dveh ali treh idejnopolitičnih sestankov svoje prisotnosti v tovarni mladina pač ne more opravičiti ali dokazati. Kdo hodi zdaj mimo življenja kot slepec ali zagrenjen poet? Smo to mi, ki se imamo za odrasle in življenjske modrosti polne, ali pa...?_ ef lo nostalgijo pogrešamo danes. Mogoče dandanašnji otroci prehitro odraščajo; iz čistega otroštva po vsej sili hočejo čim prej ostareti. Resda Rezultati poslovanja od 1.1. do 31.3.1982 Finančni podatki o poslovanju v prvem trimesečju letošnjega leta kažejo, da smo dosegli slabže rezultate *t)d tistih, ki smo jih načrtovali pa tudi slabše od tistih, ki smo jih dosegli lansko leto. Pri tem je v prvi vrsti potrebno ugotoviti, da se je ob celotnem prihodku, ki je bil resda v obeh temeljnih organizacijah glede na planiranega realiziran le približno 80 %, a je bil glede na lansko leto za približno sedem odstotkov oziroma 60 milijonov din večji, se je do- Gasilsko društvo Preska se delovnemu kolektivu »Color« zahvaljuje za finančno pomoč in razumevanje ob gradnji prizidka k gasilskemu domu in nam želi veliko delovnih uspehov. hodeit za skoraj četrtino zmanjšal v primerjavi z lanskim letom. To pomeni, da so se sorazmerno zmanjšali tudi materialni viri za pokrivanje tekočih in razvojnih potreb in interesov delavcev delovne organizacije. Vzrokov za dosežene rezultate je več. Že iz doslej povedanega izhaja, da je eden najvplivnejših zvišanje deleža materialnih stroškov in amortizacije v strukturi celotnega prihodka od približno 76 na 83 odstotkov, kar je posledica zvišanih cen surovin in repromateriala in dejstva da proizvedeni in prodani proizvodi niso prinašali potrebnega dohodka. Proizvodni in prodajni program sta bila oblikovana upoštevaje dane pogoje oskrbovanja s surovinami in repromaterialom na domačem tržišču in uvozu. Prednost pri prodaji je bila skladno s splošno usmeritvijo gospodarstva v tem obdobju dana domačemu in konvertibilnemu trgu s tem da cen nismo povečavah. Povedati je potrebno, da je bila oskrbljenost s surovinami iz uvoza, če upoštevamo fizične podatke resda skoraj enaka planirani — uvoz je bil v tem obdobju omejen in bistveno nižji od naših potreb — da pa so bile dejanske zaloge surovin desor-tirane, saj je bilo potrebno iz uvoza zagotavljati prenekatere surovine, ki jih ni bilo mogoče nabaviti doma, nekaterih pa sploh ni bilo mogoče kupiti. Ob tem je bila domača nabava slaba, kar velja predvsem za TOZD Premazi, saj je bilo nabavljenih za približno 1.000 ton surovin manj kot bi jih bili potrebovali. Ob nenehnem večanju vrednosti tujih valut, so bile številne domače nabave pogojene z deviznimi soudeležbami, kar je povzročilo sorazme-roma visoke' dodatne izdatke, ki so neposredno vplivali na poslovni rezultat. V drugem trimesečju se pogoji gospodarjenja ne bodo bistveno izboljšali, kar pomeni, da je potrebno rešitve za boljše rezultate iskati znotraj delovne organizacije. Osnovna je prav gotovo usmeritev v oblikovanje optimalnega proizvodnega oziroma prodajnega programa ter zagotavljanje surovin in repromateriala za njegovo uresničevanje. B. D. IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1. DO 31. 3. 1982 Doseženo 1. L —31. 3. 1981 Doseženo 1. 1. — 31. 3. 1982 Indeks 1981 = 100 Plan 1982 Indeks plan = 100 TOZD SMOLE 1. Celotni prihodek 199,131.245 216,466.479 109 257,613.000 84 2. Dohodek 49,567.181 39,615.812 80 59,069.000 67 3. Čisti dohodek 38,694.555 22,233.946 57 38,941.000 57 Od tega: osebni dohodki 5,603.854 7,942.296 142 8,533.000 93 skupna poraba 680.899 1,530.002 225 1,427.000 107 rezervni sklad 1,239.180 990.396 80 1,477.000 67 poslovni sklad 31,170.622 11,771.252 38 27,504.000 43 4. Akumulacija (amort. — skladi.: PS, RS) 34,110.691 20,798.717 61 36,194.540 57 TOZD PREMAZI 1. Celotni prihodek 409,579.588 436,352.310 106 596,645.000 73 2. Dohodek 92,481.762 69,188.966 74 121,892.000 57 3. Čisti dohodek 68,582.372 34,337.447 , 50 76,342.000 45 Od tega: osebni dohodki 15,882.336 23,268.368 146 24,901.000 93 skupna poraba 2,069.609 4,633.029 223 4,195.000 110 rezervni sklad 2,312.044 1,729.724 74 3,047.000 57 poslovni sklad - 48,318.383 4,706.326 9 44,199.000 106 4. Akumulacija (amort. — skladi: PS, RS) 53,549.879 13,606.394 25 60,987.460 22 DSSS 1. Celotni prihodek 16,218.570 24,767.031 153 24,739.000 100 2. Dohodek 11,816.015 18,130.332 153 17,860.000 102 3. Čisti dohodek 10,146.873 15,275.655 151 14,977.000 102 Od tega: osebni dohodki 8,854.617 12,476.233 141 13,197.000 95 skupna poraba 1,292.256 2,799.422 217 1,780.000 157 4. Akumulacija (amort. — skladi: PS, RS) 583.495 1,167.494 200 941.940 124 DO COLOR 1. Celotni prihodek 624,929.403 677,585.820 108 878,997.000 66 2. Dohodek 153,864.958 126,935.110 83 198,821.000 64 3. Čisti dohodek 117,423.800 71,847.049 61 130,260.000 55 Od tega: osebni dohodki 30,340.807 43,686.897 141 46,631.000 94 skupna poraba 4,042.764 8,962.454 222 7,402.000 121 rezervni sklad 3,551.224 2,720.119 77 4,524.000 60 poslovni sklad 79,489.005 16,477.579 21 71,703.000 23 4. Akumulacija (amort. — skladi: PS, RS) 87,660.570 35,572.605 41 98,123.940 36 OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 3. 1982 Besedilo TOZD Smole TOZD Premazi DSSS DO Color CELOTNI PRIHODEK 216,466.479,45 436,352.309,95 24,767.030,70 677,585.820,10 PORABLJENA SREDSTVA 176,850.667,08 367,163.344,09 6,636.699,20 550,650.710,37 DOHODEK 39,615.812,37 69,188.965,86 18,130.331,50 126,935.109,73 RAZDELITEV DOHODKA ZA: PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA OD 1,040.323,75 3,071.975,20 1,578.403,25 5,690.702,20 — prispevek za stanovanjsko gradnjo 108.924,60 321.709,85 156.719,85 587.354,30 — prispevek za starostno zavarovanje kmetov 40.313,70 119.066,95 58.003,05 217.383,70 — za štipendiranje v Ljubljana-Šiška 38.763,20 114.487,45 55.772,25 209.022,90 — komunalnim skupnostim 85.279,10 251.872,45 122.698,85 459.850,40 — zdravstvo 670.730,25 1,980.909,60 1,000.927,10 3,652.566,95 — invalidsko in pokojninsko zavarovanje 62.201,25 183.179,95 130.747,60 376.128,80 — zaposlov. in socialno varnost delavcev 14.730,05 43.505,25 25.648,45 83.883,75 — prispevek za požarno varnost 19.381,60 57.243,70 27.886,10 104.511,40 PRISPEVEK IZ DOHODKA GLEDE NA DOHODEK IN DRUGE OSNOVE 1,459.056,35 2,931.934,95 343.800,80 4,784.792,10 Prispevek za inv. in pokoj, zavar. val. pok. 724.183,05 1,698.479,70 — 2,422.662,75 SIS izobraževanja 558.582,95 975.564,40 260.397,40 1,794.544,75 SIS razisk. znanosti 176.290,35 307.890,85 83.403,40 567.584,60 Prispevek za druge republ. — ostali — — — DAVKI IN PRISPEVKI OD DAVČNE OSNOVE 1,606.108,20 3,652.476,15 295.056,75 5,553.641,10 — davki iz dohodka SRS in druge republ. 715.925,95 919.525,10 295.056,75 1,930.507,80 — vodni prispevek 253.327,65 325.370,40 — 578.698,05 — solidarnostni prispevek 47.894,45 63.513,85 — 111.408,30 — ZG ZTP za pokrivanje infrastrukture 588.960,15 2,344.066,80 — 2,933.026,95 DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST 6,525.212,00 18,392.004,00 — 24,917.216,00 — delovne organizacije skun. služb 6,308.028,00 17,981.670,00 — 24,289.698,00 — za delov. skup. Kemija 217.184,00 410.334,00 — 627.518,00 DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE 6,751.165,35 6,753.128,80 637.415,30 14,141.709,45 — amortizacija nad predpisano stopnjo 4,000.000,00 — — 4,000.000,00 — vodni prispevek (onesnaževanje voda) 349.172,85 397.527,15 3.964,65 750.664,65 — članarine 24.753,90 60.735,15 — 85.489,05 — kazni, takse in sodni stroški 688,00 597,00 206,00 1.491,00 — zavarovalne premije 570.000,00 1,015.005,00 451.900,00 2,036.905,00 — bančne storitve 73.041,80 414.835,55 176,60 488.053,95 — povračila stroškov, plač. prometa v Jugoslaviji 34.729,75 45.683,00 14.265,60 94.678,35 — za uporabo mestnega zemljišča 78.479,25 214.233,00 19.727,70 312.439,95 — prispevek SIS za ekonomske odnose s tujino 6.692,85 21.414,05 — 28.106,90 — obresti 1,173.959,60 3,850.133,00 — 5,024.092,60 — finansiranje ljudske obrambe 87.154,80 152.215,70 36.447,45 275.817,95 — nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju obrambe 1.767,00 5.595,50 2.868,00 10.230,50 — ost. prisp. po predp. drug. republ. — — 24.039,30 24.039,30 — štipendije 23.058,00 41.112,00 34.590,00 98.760,00 — nepovr. sred. za komun, gradnjo 208.820,10 326.475,80 — 535.295,90 — prisp. za usp. zemljišč za družb, organ. kmet. proizv. 118.847,45 207.566,90 49.230,00 375.644,35 CISTI DOHODEK 22,233.946,72 34,337.446,76 15,275.655,40 71,847.048,83 RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA: — osebne dohodke 7,942.296,25 23,268.367,80 12,476.233,30 43,686.897,35 •— za inovacije — — . — — DEL ZA SKUPNO PORABO — od tega za: — druge namene 767.000,00 2,395.000,00 1,632.699,25 4,794.699,25 — stanovanjsko izgradnjo 763.001,90 2,238.029,30 1,166.722,85 4,167.754,05 SREDSTVA REZERV — del za rezervni sklad 990.395,30 1,729.724,15 — 2,720.119,45 DEL ZA POSLOVNI SKLAD 11,771.253,27 4,706.325,51 16,477.578,78 V bodoče večji nadzor in ukrepanje zaradi neopravičenih izostankov od dela zaradi bolezni Skladno s Samoupravnim sporazumom o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva, ki velja od 1. 7. 1981 dalje, zdravstveno stanje in primere, ki opravičujejo uporabnike (delavce, ki so bili na bolniški) do nadomestila osebnega dohodka, ugotavljajo zdravniki. Zdravniki za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela so: 1. izbrani zdravniki, kot posamezni zdravniki, ali pa zdravstvena ambulanta; 2. konzilij v osnovni zdravstveni organizaciji. Zdravstvena organizacija osnovne zdravstvene dejavnosti po konziliju v osnovni zdravstveni dejavnosti organizira in sproti opravlja notranji strokovni nadzor in s tem hkrati zagotavlja tudi ustreznost strokovnega ugotavljanja zadržanosti z dela. Konzilij lahko prekliče odločitev lečeče-ga (izbranega) zdravnika, če je to strokovno utemeljeno. Posamezni zdravnik, ki ugotavlja zadržanost z dela zaradi bolezni, lahko zahteva strokovno mnenje (strokovno pomoč) konzilija, če je potrebno pa tudi mnenje specialista za ugotavljanje zadržanosti z dela. Začasno zadržanost z dela za delavce zaposlene v organizacijah združenega dela in za druge delavce lahko ugotavljajo: — zdravniki zdravstvenih enot, ki delujejo v organizacijah združenega dela; — zdravniki zdravstvenih organizacij, s katerimi posamezna organizacija združenega dela sklene samoupravni sporazum oziroma dogovor; — izbrani zdravnik, če ta organizacija nima svoje zdravstvene enote ali če z ustrezno zdravstveno organizacijo ni sklenila sporazuma. Tako kot v vseh drugih organizacijah, se tudi v naši delovni organizaciji pojavljajo primeri odsotnosti od dela zaradi bolezni. Večji del teh odsotnosti je prav gotovo opravičen. Prav gotovo pa so tudi v naši delovni organizaciji izjeme, torej primeri, za katere podvomimo o opravičenosti bolniške delavca. S takim ravnanjem delavec, ki neopravičeno boluje oškoduje sodelavce, organizacijo in družbo. Prav zaradi takih primerov ie bil v letu 1981 v socialistični republiki Sloveniji sprejet obravnavani sporazum, katerega vse OZD v Medvodah že izvajajo. Vsak delavec še vedno lahko svobodno izbira lečečega zdravnika kjerkoli v Jugoslaviji (to pravico mu daje ustava), vendar pa zadržanost od dela zaradi bolezni (potrdilo o začasni nezmožnosti za delo ugotav- COLOR4 lja izbrani zdravnik ali ambulanta, s katero se dogovori organizacija združenega dela. Delovna organizacija »Color« je za ugotavljanje začasne zadržanosti z dela zaprosila Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Šiška. Od njih smo prejeli pozitiven odgovor. Sporočili so nam, da bodo začasno zadržanost delavcev »Colorja« ugotavljali vsi zdravniki splošne medicine v enoti Medvode. V praksi bo izvajanje tega dogovora izgledalo takole: Vsako potrdilo o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni, ki ga bo delavec prinesel v tovarno od zdravnikov, ki ne delajo v zdravstveni enoti Medvode, bomo poslali v presojo in potrditev v zdravstveno enoto Medvode. Če bo zdravnik iz te enote ugotovil, da potrdilo ni sporno, ga bo potrdil, v nasprotnem primeru pa bo potrdilo zadržal in delavca z ustrezno dokumentacijo napotil na pregled na zdravstveni konzilij TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Šiška, če bo potrebno pa bo zahteval tudi mnenje specialista". V kolikor bo konzilij ugotovil, da je bil izostanek neopravičen, bo delavec, ki je na bolniški, ostal brez nadomestila OD, proti njemu pa bo uveden disciplinski postopek, ker se vsi taki izostanki štejejo za neopravičene. Predlog zakona o DR, ki naj bi bil v kratkem sprejet, prinaša mod drugim tudi novost, da v takem primeru delovno razmerje preneha brez disciplinskega postopka. Poseben člen obravnavanega sporazuma določa tudi naslednje: Če delavec zboli zunaj kraja svojega bivališča oziroma zaposlitve in ne more do zdravnika, v našem primeru do zdravstvene enote v Medvodah, ki je pooblaščena za ugotavljanje njegove začasne delovne nezmožnosti, ugotavlja njegovo zdravstveno stanje zdravnik v najbližji zdravstveni organizaciji. Če pri tem zdravnik sodi, da na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja delavca obstojajo razlogi za delavčevo začasno odsotnost od dela, mora delavec v roku treh dni obvestiti o tem zdravstveno enoto v Medvodah. Le-ta na podlagi dokumentacije ah kasnejšega pregleda ugotovi opravičenost do- delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni. Če OZD, sindikalna organizacija ali zdravnik iz enote (v našem primeru Medvode) podvomijo v navedbe oziroma v dokumentacijo, ki jo jo pripravil zdravnik zunaj kraja delavčevega prebivališča ali zaposlitve, lahko predlagajo konziliju v osnovni zdravstveni dejavnosti, da ugotovi dejansko stanje. Prav tako sporazum določa tudi obratno možnost, če OZD, sindikalna organizacija, zdravnik iz enote Medvode, ali pa sam uporabnik (delavec, ki je bil na bolniški) ugotovijo, da je bila zadržanost z dela zaradi bolezni prekratka. Torej lahko konziliju predlagajo daljšo odsotnost od dela zaradi bolezni. Za boljše razumevanje izvajanja nakazanih ukrepov, samo konkreten primer: V izostanek zaradi bolezni delavca (Asllanaj), ki je izostal večiho delovnih dni v aprilu (pred tem časom pa tudi pogostokrat) smo podvomili. Zaradi dvoma smo ga napotili v zdravstveno enoto Medvode k dr. Notarjevi. Ona je potrebno dokumentacijo posredovala v presojo zdravstvenemu konziliju, ki bolniške ni potrdil, kar pomeni da se delavcu štejejo vsi odsotni dnevi za neopravičen izostanek. Ta ugotovitev kaže na to, da prizadevanja ne bodo zaman, seveda pa je vse odvisno od tega, kako bomo sporazum znali in hoteli izvajati. Pomembno vlogo bomo morali odigrati delavci v kadrovsko-splošnem sektorju, prav gotovo pa skupaj z nami nič manjšo vodje na vseh nivojih tako v TOZD in DSSS. S tem sporazumom nam je dana možnost, da tistim, ki neopravičeno izostajajo od dela zaradi bolezni tako ravnanje preprečimo. Vsem takim delavcem v bodoče ne bodo izplačana nadomestila OD in proti njim bodo uvedeni disciplinski ukrepi. S takimi ukrepi se tisti, ki res morajo biti na bolniški zaradi bolezni, ne bodo enačili s »simulanti«. V preteklosti je bilo brez navedenih ukrepov ti dve skupini težko ločiti, razen nekaterih izjem, ki pa jih dobro poznajo le posamezniki, bodisi v negativnem, kakor tudi v pozitivnem smislu. Ob izvajanju nakaznih ukrepov bo v interesu vsakega delavca, ki bo na bolniški, da potrdilo o začasni nezmožnosti za delo dostavi evidenti-čarkam, te pa kar najhitreje v kadrovski oddelek, saj bo le s takim ravnanjem nadomestilo OD zaradi bolezni možno izplačati skupaj z izplačili OD. V nasprotnem primeru bo to izplačilo možno izvesti šele prihodnji mesec (obračun OD in nadomestil v računskem centru DO »Sava« Kranj). Z izvajanjem nakazanih ukrepov bomo dosegli tudi to, da bo zdravstvena enota v Medvodah imela celoten pregled nad bolniškimi izostanki naše DO, kar v tem času ni primer. Predlogi sklepov na DS TOZD in DSSS: 1. V prihodnje zadržanost z dela zaradi bolezni za vse delavce TOZD oziroma DSSS ugotavlja TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Šiška, in sicer zdravniki splošne medicine v enoti Medvode. (Nadaljevanje na 5. strani) RAZVITJE PRAPOROV V počastitev dneva OF in 1. maja je bila v dvorani Svobode slovesnost, na kateri sta organizaciji ZZB NOV Preska in Vaše-Goričane razvili svoja prapora. Pokroviteljstvo nad preškim praporom je prevzela naša delovna organizacija. (Nadaljevanje s 4. strani) 2. Vsak delavec, ko se vrne na delo zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, mora potrdilo o začasni odsotnosti dostaviti evi-dentičarkam prvi naslednji dan oziroma tisti, ki z bolniško nadaljuje še v prihodnjem mesecu, mora potrdilo o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni dostaviti zadnji delovni dan v mesecu. V kolikor potrdila prizadeti delavec v navedenih rokih ne bo dostavil, se izplačilo nadomestila OD zaradi obračuna OD v računskem centru DO »-Sava« Kranj, prenese v naslednji mesec. Vse evidentičarke so še isti dan dolžne prejeta potrdila o začasni nezmožnosti za delo dostaviti v kadrovski oddelek, ta pa takoj naslednji delovni dan v zdravstveno enoto Medvode, kjer bodo ugotovili zdravstveno zadržanost od dela zaradi bolezni. 3. Vsi vodje sektorjev oziroma oddelkov so dolžni vse dvomljive odsotnosti zaradi bolezni takoj po vrnitvi delavca na delo (če je dvom nastal že pred vrnitvijo pa takrat) javiti kadrovskemu oddelku s primerno obrazložitvijo. Kadrovski oddelek je dolžan takega delavca še isti dan, ko se je delavec vrnil na delo napotiti s potrdilom o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni v zdravstveno enoto Medvode. 4. Če se ne ugotovi (ni dvoma), da je primer izostanka zaradi bolezni sporen in da je delavec prinesel potrdilo od lečečega zdravnika iz zdravstvene enote Medvode, se potrdilo v to enoto ne pošilja. Viktor Potočnik Proslavili smo praznik dela in dan OF Obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in praznik dela smo tudi delavci CO-LORJA počastili s skromno proslavo, ki je bila 23. aprila v novi tovarni. Proslavo smo združili tudi s slavnostno sejo DS delovne organizacije, ki je podelil priznanja in nagrade našim delavcem za deset, dvajset in trideset letno delo v Co-lorju. Predstavnika delavskega sveta in sindikata sta se v kratkih besedah spomnila revolucionarne preteklosti Slovencev in delavskega gibanja ter svojim sodelavcem izrekla zahvalo za 'dolgoletno sodelovanje, kulturniki pa so nas razvedrili s" prijetnim programom, kjer so se izmenično vrstile glasbene točke in recitacije. Posebno prisrčen je bil nastop malih plesalcev in recitatorjev iz preške osnovne šole. Po končani proslavi so jubilanti odšli k Cirmanu na kosilo, kjer so še nekaj »žaltavih razdrli« in se tudi pridno vrteli ob prijetni glasbi. J. Š. COLOR5 Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa Zadovoljstvo ob prehojeni poti Vsako leto pred 1. majem je v naši delovni organizaciji skromna slovesnost, na kateri izrečemo skromno priznanje sodelavcem, ki so 10, 20 ali 30 let »preživeli« v Color-ju. Že kar tradicionalno srečanje pri »Cirmanu« v Mednem smo izkoristili za kratek pomenek z našimi slavljenci. Takole so nam povedali: Marija Košir, 30 let: »Ta leta pa so zares hitro minila. Začela sem v skladišču, nato sem bila v mešal-nici. Ja, več smo delali, kot pa danes. Če se samo spomnim blata na dvorišču, nakladanja sodov na kamione ... Toda, imeli smo se zelo lepo, saj smo sodelavci skupaj hodili na izlete, se s tovornjakom peljali na proslave... Ni mi žal, da sem prišla v Color, saj je to dober kolektiv, moram pa reči, da sem se tudi vseskozi dobro razumela s sodelavci.« Ivan Sedej, 30 let: »Tako hitro so minila Ja leta, saj se mi zdi, kot da bi včeraj prišel v Color. Na začetku sem bil transportni delavec, z 52 kilogrami telesne teže sem moral prenašati 80 kilogramske vreče, ko pa sem valil 800 kilogramski sod po dvorišču, pa so mislili, da se vali sam. 9 let sem delal v pro- izvodnji, bil viličarist, sedaj pa že 21 let vozim kamion. Kar precej barve sem v tem času zvozil našim kupcem. Sedaj vozim tretji kamion in sem zadovoljen, čeprav za šoferja ne bi šel več, saj je preveč odgovorno delo. Vendar, čas pa le hitro mine...« Štefan Križaj, 20 let: »Ja, leta 2000 grem v pokoj, torej sem pol dobe že odslužil. Ob nastopu službe je bilo kar težko, ,saj me vratar Jakopič sploh ni pustil v tovarno, čeprav sem delo dobil »po zvezi«. Začel sem v nitro, nato bil v Rakovniku, v mešalnici, sedaj pa sem v šaržirnici, kjer smo v yelikem »drenu«, saj čakamo na prenovljen obrat. Če rečem, da sem zadovoljen z osebnimi dohodki, pa me bolj skrbi to, da v trgovinah venomer dražijo, kar bolj iz navade, kot pa potrebe. Če bomo zdravi, bo v redu, toda v oddelku se tako kadi, da bomo težko preživeli.« Ferdinand Stenovec, 20 let: »V tovarno sem prišel za navadnega delavca im prvi dan sem čistil kotel v stari kphinj-i. Od čiščenja se še dolgo nisem ločil, saj smo morali po vsaki partiji čistiti kotle. Nasploh je bilo ročnega dela veliko, sedaj ga je -precej manj. Zdi se mi, da smo včasih več delali, saj smo se za delo bab, pa tudi razumeli smo se bolj kot pa sedaj.« Marjana Vodlan, 10 let: »Pred nastopom službe v Colorju sem bila že tri leta na praksi v razvoju in se počutila že kot doma. Tako sem prišla med svoje -in tako se počutim še' danes. Ždi se mi, da je to odličen kolektiv, ki ve kaj hoče. In prav zato rada hodim v službo.« Naši jubilanti 10 let Janez Aljaž Miro Božičevič Marija Burja Aleksandra Fabiani Emilia Gvozdenovič Marija Janžič Franc Jenko Jožefa Jerman Franc Jordan Janez Kamin Stanka Kavčič Marjan Kovaljev Alojzija Križaj Ana Križaj Kristina Krmelj Marija Mastnak Alojzija Pičman Barbara Podržaj Marija Pust Justina Rade Gabrijela Rozman Herbert Schvvikart Josip Stranjak Janez Štrukelj Vida Tehovnik Marija Vodlan Štefan Zadravec Julijana Zadravec Rozalija Zaletel j Zvonka Zupan 20 let Džafer Begoli Franc Debenc Ana Gaber Franc Knific Štefan Križaj Ivan Kršinar Martin Kustec Jože Lešnjak Ivan Lovrenčec Martina Povše Ferdinand Stenovec Ana Prestol' Ivan Tomšič Smole DSSS DSSS DSSS DSSS Premazi Premazi Smole Smole Premazi DSSS Smole DSSS Premazi Premazi DSSS DSSS Smole DSSS Premazi DSSS DSSS Premazi DSSS Premazi Premazi Smole Premazi DSSS DSSS DSSS Smole DSSS Premazi Premazi Premazi Premazi Smole Premazi Premazi Premazi DSSS Smole 30 let Marija Košir Premazi Marta Ribič Premazi Ivan Sedej Premazi XIV. srečanje barvarjev Jugoslavije Našim prehodni pokal V organizaciji »Iplasa« iz Kopra so bile 15. in 16. maja v Ankaranu 14. športne igre barvarjev Jugoslavije. Tudi letos je merilo svoje moči kar 10 ekip v šestih disciplinah — kegljanje, mali nogomet, streljanje, namizni tenis, šah in gasilstvo. Bilo je skoraj 500 tekmovalk in tekmovalcev. Colorjevi udeleženci športnih iger smo se zbrali v starem Colorju v soboto ob 4.45. Pozdravil nas je lep dan in marsikdo je imel v mislih, da mu bo mogoče poleg vsega ostalega uspelo, ujeti celo malo »barve«. Vožnja do Ankarana je potekala z optimizmom in željo, da si priborimo čimveč prvih mest, oziroma vsaj nekaj boljših uvrstitev, da se s tem poplača trud priprav. Prispeli smo v Ankaran in ob 8. uri je bila otvoritev iger. Udeležence srečanja je pozdravil podpredsednik izvršnega sveta Skupščine občine Koper Valerij Novak, ter glavni direktor tovarne »Iplas«, Alojz Rožman. Dvignila se je zastava »majskih srečanj« in tekmovanja so se pričela. Vse se je dogajalo v bližini hotela Adria, le strelci so se povzpeli na grič nad hotelom. Vsi tekmovalci so se borili za čimboljši uspeh in si s tem nabirali točko za točko. Že prvi večer je prinesel nekaj razglasitev, in sicer — streljanje — za Color 2-krat 1. mesto, kegljanje — za Color 2-krat 2. mesto, namizni tenis, šah. S tem pa že prve računice možnih kandidatov za prvo mesto v skupni uvrstitvi. Naslednji dan je bil zato še bolj zanimiv, saj je gasilsko tekmovanje odločilo, kdo bo prevzel prehodni pokal in prvo mesto v skupni uvrstitvi. Skoraj vsi smo se zato zbrali na prizorišču zadnje odločilne tekme. Začelo se je — toda vse bi bilo v redu, če bi gasil- ci iz svojega bazena dobili vodo in z njo premaknili tarčo. Nekaterim tekmovalcem je to uspelo malo prej, nekaterim pozneje — toda zakaj. To so ugotovili šele Cojorjevi gasilci pri svoji mokri preizkušnji. Sesalna košara ni bila v redu. Zaradi tega se je vse skupaj zapletlo, — kdo bo sedaj upoštevan, kdo ne — posvetovanja, prepiri in na koncu je bilo le dogovorjeno, da se mokra vaja ne upošteva in takoj nam je bilo vsem Colorjevim jasno, da je odločeno, če smo prvi v streljanju in gasilski disciplini, drugi v kegljanju in v ostalih disciplinah malo slabši, da nam seštevek točk da 1. mesto v skupni uvrstitvi. In res ob zaključku smo prejeli še pokal za 1. mesto gasilcev, in nato za 1.. mesto v skupni uvrstitvi ter prehodni pokal. Razvrstitve v posameznih panogah pa so bile naslednje: Streljanje — moški Število krogov 1. Color 658 2. Iplas 651 3. Helios 618 (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani). 4. Hempro 594 5. Chromos 577 6. Zvezda 573 7. Zorka 483 8. Pomora vi j e 404 9. Duga 396 10. Karbon 357 Streljanje — ženske 1. Color 2. Helios 3. Iplas 4. Hempro 5. Chromos 6. Zvezda 7. Zorka 9. Duga 9. Karbon Gasilci 1. Color 2. Helios 3. Karbon 4. Zvezda 5. Duga 6. Hempro 7. Chromos 8. Iplas Kegljanje — 1. Duga 2. Color 3. Chromos 4. Karbon 5. Hempro 6. Helios 7. Iplas 8. Zvezda 9. Zorka 10. Pomora vi j e Število krogov 397 387 386 381 355 339 325 204 192 Število točk 437 436 433 427 410 399 377 376 Število kegljev 2504 2493 2463 2384 2376 2350 2329 2035 1948 1259 moški Kegljanje — ženske Število kegljev 1. Duga 2236 2. Color 2233 3. Chromos 2158 4. Helios 2002 5. Iplas 1991 6. Karbon 1699 7. Hempro 1645 8. Zvezda 1522 COLOR8 Namizni tenis — moški 1. Karbon 2. Zorka 3. Duga 4. Hempro 5. Chromos 6. Iplas 7. Zvezda 8. Color 9. Pomoravlje 10. Helios Šah Število točk 1. Duga 14 2. Zorka 13,5 3. Helios 10,5 4. Chromos 10,5 5. Iplas 10 6. Karbon 9,5 7. Zvezda 9 8. Color 8,5 9. Pomoravlje 7,5 10. Hempro 7 Mali nogomet 1. Zorka 2. Hempro 3. Helios 4. Zvezda 5. Karbon 6. Chromos 7. Duga 8. Iplas 9. Pomoravlje 10. Color Colorjevi gasilci zmagovalci na 14. majskih igrah barvarjev Jugoslavije Zaradi težke gospodarske isituaci-je in nujnih stabilizacijskih ukrepov je bilo vprašljivo, če bodo organizirane majske igre. Končno je bilo dogovorjeno, da majske igre barvarjev Jugoslavije morajo biti, saj bomo vsi jugoslovanski izdelovalci barv in lakov prebrodili trenutne gospodarske težave le s tesnim povezovanjem vseh barvarjev, čemur prispevajo tudi majska srečanja. Kemična industrija v svojem proizvodnem procesu nujno potrebuje dobro protipožarno zaščito. Ker se tega vsi ibarvarji zavedamo, smo gasilsko tekmovanje postavili na prvo mesto med tekmovalnimi disciplinami na majskih igrah. Colorjevi gasilci že po tradiciji uspešno nastopajo na teh igrah. Tudi letos so z osvojenim prvim mestom dokazali svojo izurjenost in seveda tudi svojo pripravljenost v slučaju požara. Tekmovalna desetina naših gasilcev je sestavljena iz poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Z nekaterimi manjšimi zamenjavami že vrsto let tekmujejo isti tekmovalci. Če hočemo pomladiti ekipo bo potrebno k temu pristopiti pravočasno. Za doseganje prvega mesta je namreč potrebna maksimalna izurjenost, kajti tudi v ostalih OZD posvečajo vse večjo skrb za razvoj gasilske službe. Organizator 14. majskih iger barvarjev Jugoslavije, »Iplas« iz Kopra, je tekmovanja izpeljal v Ankaranu. Tudi lepo sončno vreme je prispevalo k dobremu počutju udeležencev. Zadovoljstvo naše ekipe pa je bilo še posebno veliko, kajti osvojili smo tudi prehodni pokal, kot zmagovalci, čemur so prispevali tudi gasilci svoj delež. Tone Kem J Konstituiranje delegacij in konferenc delegacij za DPS in SIS V marčevski številki Colorjevih informacij smo napisali, da bomo v eni izmed naslednjih številk objavili imena oziroma seznam vodij delegacij, njihovih namestnikov in zapisnikarjev,, ki so bile izvoljene 14. 3. 1982. Prav tako smo napisali, da bomo objavili tudi imena oziroma sezname predsednikov, njihovih namestnikov in zapisnikarjev konferenc delegacij, v katere se združujejo naše delegacije. Dokaj hitro so se konstituirale delegacije, 'tako za družbeno-politič-no skupnost (zbor združenega dela) kot za samoupravne interesne skupnosti. Glede na to, da je sestav konferenc delegacij za posamezne samoupravne interesne skupnosti na osnovi sprejetih sklepov skupščin samoupravnih interanih skupnosti zelo različen (različne delegacije in število TOZD, DSSS ali njihovih enot) in da je bilo sorazmerno težko dobiti sklepe o oblikovanju teh konferenc (vsaj za nekatere SIS), je konstituiranje trajalo dalj časa. Konferenci delegacij za raziskovalno skupnost in skupnost za zaposlovanje sta se kontituirali zadnji in to 17. 5. 1982. Na tej seji še vedno ni prišlo do konstituiranja konference delegacije za telesno kulturno skupnost. Naloga bo opravljena na prvi naslednji seji, to je pred sklicem druge seje skupščine skupnosti telesno-kuilturne skupnosti. Za te konference, katerih sestava je zelo različna, se združuje tudi največ TOZD, DSSS ali njihovih enot izven DO Color. Menimo, da tak način oblikovanja konferenc ni najbolj primeren, saj ne omogoča najbolj kvalitetnega delovanja. O naših razmišljanjih glede oblikovanja konferenc delegacij smo obvestili komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana-Ši-ška ter občinske družbeno-politične organizacije, iki so za področje delovanja delegatskega sistema prve odgovorne. V nadaljevanju navajamo celoten pregled delegacij, njihovih vodij, -namestnikov in zapisnikarjev konferenc delegacij in sicer tistih konferenc delegacij, za katere je ena izmed TOZD oz. DSSS Colorja nosilka. Pregled objavljamo z namenom, da bo vsak delavec Golorja imel podatke, -kdo so 'tisti delegati oziroma delegacije in konference delegacij ter njihovi funkcionarji, ki nas bodo prihodnje štiri leta zastopali tako v družbenopolitični skupnosti kot samoupravnih interesnih skupnostih in na katere se bomo po določenih vprašanjih lahko obračali oziroma jim pomagali pri njihovi odgovorni nalogi. A) DELEGACIJE 1. TOZD SMOLE 1.1 Deleči ja zbora združenega dela skupščine občine; 1. Jože Bezlaj, 2. Jože Gortnar — namestnik vodje, 3. Marjan Hočevar, 4. Stanojka Petrovič — zapisnikar, 5. Ivan Vrtnik — vodja. 1.2. Splošna delegacija za SIS družbenih dejavnosti in samoupravno stanovanjsko skupnost: 1. Ivo Andrijevič, 2. Slavko Barber, 3. Slavko Gutič, 4. Jožefa Jerman, 5. Ludvik Kalan, 6. Matjaž Kern — vodja, 7. Miloš Miladinovič, 8. Rajko Milovanovič — namestnik vodje, 9. Drago Močnik, 10. Fani Sešek — zapisnikar. 2. TOZD PREMAZI 2.1. Delegacija za zbor združenega dela skupščine občine: 1. Marija Alič, \ 2. Venčeslav Filipič, 3. Marjeta Gaber — namestnik vodje, 4. Kata Janjič, 5. Ciril Jenko, 6. Zlatko Klobučar, 7. Franc Knific — vodja, 8. Radovan Ostojič, 9. Slavko Ovijač, 10. Smiljan Plesnik — zapisnikar, 11. Igor Šestanovič, 12. Pavel Založnik. 2.2. Posebna delegacija za zdravstvo: 1. Evgen Ferfolja, 2. Stane Hočevar, 3. Nada Jemec — namestnik vodje, 4. Stane Kosec, 5. Milena Kržin — vodja, 6. Stane Luštrek, 7. Marta Ribič — zapisnikar. 2.3. Združena delegacija za socialno varstvo: 1. Ivan Bečan, 2. Dane Belec, 3. Helena Derenda — zapisnikar, 4. Franc Jarc, 5. Boris Levstek, 6. Sonja Makarovič — namestnik vodje, 7. Jožefa Molch, 8. Katja Pelc — vodja, 9. Marjana Tratnik. 2.4. Združena delegacija za SIS izobraževanja, raziskovanja, kulture in telesne kulture: 1. Ida Juvan — zapisnikar, 2. Ibrahim Kadriič, 3. Andrej Kastelic, 4. Stane Krelj — namestnik vodje, 5. Anton Kern — vodja, 6. Brane Kršinar, 7. Janez Kušar, 8. Bruno Smertnik, 9. Zvone Škulj, 10. Drago Zemljak. 3. Delovna skupnost skupnih služb 3.1. Delegacija za zbor združenega dela skupščine občine: 1. Jana Eržen — namestnik vodje, 2. Janez Ferbar — vodja, 3. Ljuba Glavina — zapisnikar, 4. Ivo Lukanovič, 5. Bernardka Osovnikar, 6. Janez Robas, 7. Silva Vrtnik. 3.2. Združena delegacija za zdravstvo in socialno varstvo: 1. Alenka Habjan, 2. Miro Kovačec, 3. Zdenka Pipan — zapisnikar, 4. Danica Polajžar — namestnik vodje, 5. Dara Todoran, 6. Vida Tršan, 7. Zvonka Zupan — vodja. 3.3. Združena delegacija za SIS in telesne kulture: izobraževanja, raziskovanja, kulture 1. Rezka Bertoncelj, 2. Tatjana Gauš, 3. Jernej Merjasec — vodja, 4. Jeli Rozman — namestnik vodje, 5. Cilka Škafar, 6. Mili Tavčar — zapisnikar, 7. Boris Zagorc. OPOMBA Iz delegacije za socialno varstvo se delegirajo delegati v konference delegacij oziroma skupščine SIS za socialno skrbstvo, otroško varstvo, invalidsko pokojninsko zavarovanje, zaposlovanje in ■ stanovanjsko skupnost. B) KONFERENCE DELEGACIJ 1. Konference delegacij, v katere se vključujejo delegacije oziroma delegirajo delegate iz naslednjih TOZD, delovnih skupnosti skupnih služb ali njihovih delovnih enot: — Color TOZD SMOLE, Škofjeloška 50, Medvode; — Color TOZD PREMAZI, Škofjeloška 50, Medvode; — Color Delovna skupnost skupnih služb, Cesta komandanta Staneta 4; — Mesarija in prekajevalnica Litija, PE Česnikova 18; so ob konstituiranju izvolile predsednike, njihove namestnike in zapisnikarje. 1.1, Konferenca delegacij za zbor združenega dela skupščine: —■ predsednik: Knific Franc, DO Color, TOZD Premazi; — namestnik predsednika: Vrtnik Ivan, DO Color, TOZD Smole; — zapisnikar: Osovnikar Bernardka, DO Color, DSSS. 1. Konferenca delegacij za samoupravno stanovanjsko skupnost: — predsednik: Derenda Helena, DO Color, TOZD Premazi; — namestnik predsednika: Tršan Vida, DO Color, DSSS; — zapisnikar: Sešek Fani, DO Color, TOZD Smole. 1.3. Konferenca delegacij za zdravstveno skupnost: (Nadaljevanje na 10. strani) COLOR 9 (Nadaljevanje z 9. strani) — predsednik: Zupan Zvonka, DO Golov, DSSS; — namestnik predsednika: Jemec Nada, DO Color, TOZD Premazi; — zapisnikar: Ribič Marta, DO Color, TOZD Premazi. 1.4. Konferenca delegacij za skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja: — predsednik: Kalan Ludvik, DO Golov, TOZD Smole; — namestnik predsednika: Belec Dane, DO Color, TOZD Premazi; — zapisnikar: Pipan Zdenka, DO Color, DSSS. 1.5. Konferenca delegacij za skupnost socialnega varstva: — predsednik: Makarovič Sonja, DO Color, TOZD Premazi; — namestnik predsednika: Jerman Joži, DO Color, TOZD Smole; — zapisnikar: Habjan Alenka, DO Color, DSSS. 1.6. Konferenca delegacij kulturne skupnosti: — predsednik: Škafar Cilka, DO Color, DSSS; — namestnik predsednika: Kršinar Brane, DO Color, TOZD Premazi; — zapisnikar: Juvan Ida, DO Color, TOZD Premazi. 2. V konferenco delegacij za skupnost za zaposlovanje se vključujejo "Helegacije oz. delegirajo delegati iz naslednjih TOZD, delovnih skupnosti skupnih služb ali njihovih delovnih enot: — Color, TOZD Premazi, škofjeloška 50; '— Color, TOZD Smole, škofjeloška 50, — Color, DSSS, Cesta komandanta Staneta 4, — Mesarija in prekajevalnica Litija, PE Cesnikova ulica 18, — Aero Celje, TOZD Tovarna celuloze, Ladja 10, — Avtoprevoz Medvode, Javni cestni tovorni promet, Finžgarjeva u-lica 15, — Poliikem. TOZD Chemo, skladišče Rakovnik. Ob konstituiranju so izvalili za: predsednika: Močnik Ivanko, Aero Ceilje, TOZD tovarna celuloze Medvode; namestnika predsednika: Plešec Vlada, Aero Celje, TOZD tovarna celuloze Medvode; zapisnikarja: Dovč Karmen, Aero Celje, TOZD tovarna celuloze Medvode. 3. V konferenco delegacij za telesno kulturno skupnost se vključujejo delegacije oz. delegirajo delegati iz naslednjih TOZD, delovnih skupnosti skupnih Služb ali njihovih delovnih enot: — Color, TOZD Premazi, škofjeloška 50; — Color, TOZD Smole, škofjeloška 50; — Color, DSSS, Cesta komandanta Staneta 4, COLOR 10 — Mesarija in prekajevalnica Litija, PE Cesnikova ul. 18; — Aero Celje, TOZD Tovarna celuloze, Ladja 10; — Avtoprevoz Medvode, Javni cestni tovorni promet, Finžgarjeva ul. 15; — Polikem, TOZD Chemo, skladišče Rakovnik; — Slovenijales, tovarna Sora, Gorenjska cesta 12; — Tekstil, TOZD Predilnica, Bar-letova cesta 4; — TOZD Tekstilna Medvode, Bar-letova cesta 4; — POZD OFSET, Cesta na Svetje 28, Medvode; — Bistra, poslovalnica Medvode, Cesta komandanta Staneta 14. Ker konstituiranje te konference na seji 47. 5. 1982 še ni bilo, imen predsednika, namestnika predsednika in zapisnikarja ne moremo objaviti. 4. V konferenco delegacij za raziskovalno skupnost se vključujejo delegacije oz. delegirajo delegati iz naslednjih TOZD, delovnih skupno-_ sti skupnih služb oziroma njihovih' delovnih enot: — Color, TOZD Smole, škofjeloška 50; — Color, TOZD Premazi, škofjeloška 50; — Color, DSSS, Cesta komandanta Staneta 4; — Mesarija in prekajevalnica Litija, PE Cesnikova ulica 18; — Slovenijales, tovarna Sora, Gorenjska cesta 12; — Tekstil, TOZD Predilnica, Bar-letova cesta 4; — TOZD Tekstilna Medvode, Bar-letova cesta 4; — POZD OFSET, Cesta na Svetje 28; — Bistra, poslovalnica Medvode, Cesta komandanta Staneta 4. Ob konstituiranju so izvolili za: — predsednika; Juvan Ido, DO Color, TOZD Premazi; — namestnika predsednika: Smentnik Bruna, DO Color, TOZD Premazi; — zapisnikarja: Bertoncelj Rezko, DO Color DSSS. Tu smo navedli vse konference delegacij samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in samoupravne stanovanjske skupnosti, katerih nosilka je ena izmed TOZD ali DSSS DO Color. Ker je za oblikovanje konferenc delegacij za: — (izobraževalno skupnost in — skupnost otroškega varstva nosilka Tekstil, TOZD Predilnica, Barletova cesta 4, Medvode, podatkov o (predsedniku, namestniku predsednika in zapisnikarju konference delegacij ne navajamo. Za te konference delegacij je za konstituiranje zadolžena ta temeljna organizacija. Viktor Potočnik Srebrni znali sindikata Letošnja srebrna priznanja Zveze sindikatov Slovenije je v naši občini prejelo 30 posameznikov in 5 osnovnih organizacij. Med prejemniki priznanja sta bila tudi naša so- delavca Saša Istenič, TOZD Premazi in Jurij Kuret, TOZD Smole. Iskrene čestitke! Zveza združenj borcev NOV KO Preska se delovnemu kolektivu Color zahvaljuje za pokroviteljstvo in prispevek 5.000 din ob razvitju njihovega prapora. Izgradnja obrata za poliesterske drogove v Podujevu AP Kosovo Ze dalj časa se v naši delovni organizaciji govori o nameravani investiciji v gradnjo obrata za izdelavo drogov iz armiranega poliestra. Prvi predlog za sodelovanje Colorja v tej smeri je prišel iz Iplasa v Kopru, ki nas je obvestil, da ima njihov partner iz Italije dobro razvito tehnologijo za izdelavo teh artiklov. Opozorili so, da se za postavitev takega obrata zanima tudi Elektro — Kosovo in predlagali Colorju naj se aktivno vključi v sodelovanje. V dogovorih, ki so stekli, se je razpravljalo o načinih sodelovanja med partnerji njihovih možnostih, deležih pri financiranju in možnostih prodaje. V nadaljnjem ugodnem razvoju dogovorov je prišlo do sklenitve samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo obrata za proizvodnjo drogov iz armiranega poliestra. Z namenom, da se sredstva sklada za hitrejši razvoj nerazvitih republik in pokrajine Kosovo uporabijo za izgradnjo proizvodnih kapacitet do višine 50 %>, je bil izdelan investicijski program za izgradnjo obrata v DO Fapol — Podujevo v AP Kosovo, s kapaciteto 40.000 ton letno. Vrednost te investicije bi bila ca. 500 milijonov din. Udeleženci v tej investiciji so: Fapol Podujevo in SOZD Elektro-privreda Kosovo ter Color in Iplas iz Slovenije. Obrat naj bi začel s proizvodnjo v II. polletju 1983. leta. DO Iplas naj bi poleg svojega deleža zagotovila tudi udeležbo tujega partnerja oz. njegovo tehnologijo za izdelavo ter dobavila opremo na kredit. DO Color naj pa poleg svojih sredstev, ki jih prispeva v sklad za hitrejši razvoj, zagotovila osnovno surovino za izdelavo tj. nenasičeno poliestrsko smolo. Ko je bil dogovor izdelan do vseh podrobnosti glede raznih pogojev in virov financiranja je bil dne 28. I. 1932 v Prištini podpisan samoupravni sporazum za izgradnjo tega obrata. Novi obrat v Podujevu naj bi po zgraditvi in začetku proizvodnje proizvajal drogove za različne namene. Danes se za potrebe PTT e-lektrodistribucije in cestne razsvetljave uporabljajo v glavnem tri vrste drogov, od katerih ima vsaka vrsta svoje slabe in dobre lastnosti. Leseni drogovi trohnijo, njihova življenjska doba je kratka, v nekaterih predelih jih zaradi pomanjkanja lesa ni dobiti, zato jih moramo okrog 50 % uvažati. Šele z dodatno impregnacijo se življenjska doba lesenega droga podaljša. Betonski drogovi so dragi, zaradi mraza pokajo, so težki in zato ponekod za vgradnjo neprimerni, ker je za postavljanje potrebna mehanizacija. Demontaža in prenos betonskih drogov nista mogoča. Kovinski drogovi pa so pod- vrženi koroziji, kar povzroča precejšnje stroške pri njihovem vzdrževanju. Kot nova varianta pa so se pojavili drogovi iz armiranega poliestra. Uporabni bi bili na vseh o-menjenih področjih. Pred klasičnimi drogovi imajo vrsto prednosti: dolgo življenjsko dobo, korozijsko odpornost, manjšo težo, enostaven transport, dobre električne lastnosti, ne potrebujejo vzdrževanja itd. Ker je potrebno letno v Jugoslaviji okrog, 170.000 drogov za različne namene, je razumljivo, da so se začeli za to vrsto proizvodnje zanimati različne delovne organizacije. Tako je DO Sava Krško že začela izdelovati poliestrske drogove za cestno razsvetljavo, dočim se za izdelavo drogov za potrebe PTT in elektrodistribucije. poleg DO Fapol Podujevo zanimajo še Poliplast Struga in Poliester Pribor vsak z okoli 40.000 kom. letno. Pred pričetkom izdelave bi moral vsak proizvajalec seveda dobiti atest od uporabnika drogov. Tu je seveda pomembno za kakšno tehnologijo izdelave bi se odločil izdelovalec. V svetu so znani v glavnem trije načini izdelave: 1. glede na način polaganja in razvrstitve vlaken 2. z navijanjem, s centrifugiranjem ali s stiskanjem 3. oziroma njihove kombinacije 4. pri vseh naštetih načinih so možni različni načini utrjevanja, da bi dobili drog. ki bi dobro prenašal vrste obremenitev. V investicijskem programu, ki je izdelan za obrat v Podujevu, so se odločili za izdelavo drogov z navijanjem in stiskanjem in naknadnim toplotnim utrjevanjem droga. Na ta način je omogočeno, da v kratkem času proizvodnje dobimo zelo gladko površino droga, zelo homogeno strukturo in s tem seveda dobro in stalno kvaliteto. Proces je možno precej avtomatizirati in s tem doseči moderno serijsko proizvodnjo in visoko produktivnost. Za »Color« je obrat poliestrskih drogov v Podujevu zanimiv posebno še zato, ker bi uporabljali našo Colpoly smolo. Res je, da z obstoječimi reaktorji že sedaj težko zadovoljimo povpraševanje za nenasičenimi poliestrskimi smolami po vsej Jugoslaviji,x zato pa se pripravljamo za izgradnjo še ene nove reaktorske linije, ki naj bi bila po kapaciteti največja in tudi delno avtomatizirana. Le na ta način bomo uspeli dobavljati novemu obratu drogov potrebne količine o-snovne surovine; poliestrske smole. Računamo, da bo novi obrat v polnem obratovanju potreboval okrog 1.500 ton Colpoly smol in dodatkov letno. Za planirano proizvodnjo 40.000 drogov .letno že iščejo možnosti prodaje ne samo v Ju- goslaviji ampak tudi v. konvertibilnem izvozu. Po sedanjih potrebah so možnosti prodaje dokaj realne. Upamo samo, da bomo pravočasno uspeli postaviti novo reaktorsko linijo, da bomo imeli dovolj surovin za kuhanje, smole in da bo kvaliteta smole odgovarjala. Tako bomo lahko v nekaj letih tudi v Jugoslaviji videli prve drogove iz armiranega poliestra. ( G. J. Točenje Lesola ... COLOR 11 NAGRADNA KRIŽANKA nzrt% oSt!*4 VIST!) zeteH* merno TO SLO h4jr 44)4 ()E- V4ti)£ S ^Ff *• i * ^msa MESTO ✓ netit*/ Kr, -= Z46PE3 V*3T4> we2>t4 £7*02 ** 14644;* fies* ti V 43*/ ?ouq 4^37*, P&P4D. 4 ■4c * COt,OMKf, OiT4T*i /Z FV-9V- £££04 £»4X4 306143, e cene »7 tir 4**4 Sti4X4 3CGrL4S> **epe!ti op*4^k *4PcHi<4 »43P*0~ ?/?*/.sxe tT40>4 *4*T4S<> EPtissr vEPffjEre* OoMi/esT ore<4 - PC* tv Mt/SC/M, n. /na tinap, S4ST 3 reti,9 £v*CP4 Ei£<7*. HE*SK4 Eti ot4 ti*4SS«/ ZpešEC. 00X0 P* hcjrp/f P4VCO.V4 4 1>0X*H3 titih4* *4J>0 N£hcOP) 44/>4Q£- 1 i COLORJEVE INFORMACIJE številka S (118) leto 11., maj 1982. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrosko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. junija 1982. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA . Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 59 rešitev. Žrebanje 'smo tokrat izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija je v sestavi Mimi Jamnik, Viki Ažman in Majda Pivec za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Fani Sešek, drugo nagrado 150 din dobi Duša Hribar, tretjo nagrado 100 din pa Milka Aliditi. Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Valji se nenehno vrtijo .