Slikarju Brunu Chersicli izročili nagrado zlatega sv. Justa /6 V Jamljah table z ledinskimi imeni po vasi in na koledarju Primorski dnevnik SOBOTA, 19. DECEMBRA 2009 Št. 300 (19.699) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Tondo ni Illy, Dežela pa je ista SandorTence Odnosi med Deželo Furla-nijo-Julijsko krajino in slovensko manjšino so bili vedno dialektični, včasih problematični, nikoli pa v resnici normalni. To se ni dogajalo, ko so deželno vlado dolgo let vodili demokristja-ni in niti ko ji je predsedoval Ric-cardo Illy, ki je bil manjšini naklonjen. Normalni niso niti sedaj, ko je na oblasti desna sredina. S Tondovo upravo doslej ni prišlo do večjih konfliktov, a tudi ne do kakršnih koli zbliževanj. Desnica (pri tem mislimo na nekdanje Nacionalno zavezništvo, a tudi na Forza Italia) se z manjšino navidez ne ukvarja. Za to skrbi odbornik Molinaro, ki se pri nekaterih zadevah strogo drži zakonodaje, pri drugih pa se ravna po svojih političnih nazorih, kar je seveda normalno. Medtem ko je Molinarov predhodnik Antonaz priznaval posvetovalni komisiji za Slovence veliko avtonomijo odločanja, je aktualni odbornik ubral drugo pot. Komisijo obravnava kot dokaj birokratsko posvetovalno telo, ki ima zelo malo ali nič možnosti za odločanje. V tem je velika razlika med Illyje-vo in Tondovo upravo, čeprav je treba tudi povedati, da bi si lahko komisija (glej zadnjo razburljivo sejo o državnih prispevkih!) lahko sama priborila nekoliko več moči, tudi politične. Velika šibkost Tondove uprave je vsekakor v tem, da ne zna, noče ali ne more imeti aktivne vloge v odnosu do rimske vlade. To se zelo pozna tudi pri vprašanjih, ki direktno zadevajo slovensko manjšino. ČEDAD - Deželni vodstvi SKGZ in SSO o finančni stiski slovenskih ustanov Krovni organizaciji kritično o deželni upravi f^ «v«!«! V , ml m m m • V • Prvič ni bilo upoštevano mnenje komisije za manjšino ČEDAD - Odnos rimske vlade in krajevnih uprav, predvsem Dežele FJK, do slovenske jezikovne skupnosti v Italiji, krčenje finančne podpore njenim ustanovam ter organizacijam in položaj Slovenskega stalnega gledališča in slovenskih jasli v Dijaškem domu v Trstu so bile glavne točke včerajšnjega srečanja deželnih vodstev Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij v Čedadu. Predstavniki krovnih organizacij zelo kritično ocenjujejo dejstvo, da je Tondova deželna uprava črtala vsa sredstva iz posebnega sklada, ki ga predvideva deželni zakon za Slovence. Na 4. strani ZKB uspešna poslovno in tudi družbeno Na 4. strani Javno srečanje o uplinjevalniku i Livarna: goriška občina se brani Na 8. strani Na 14. strani Taksiji povezujejo Gorico in Novo Gorico Na 15. strani Kramarji »zbežali« z goriškega Travnika Na 15. strani NARODNI DOM - Uredniki rubrike Klop Štoka in Pavšič odgovarjala mladim TRST - Mladi uredniki petkove rubrike našega dnevnika Klop so sinoči priredili soočenje s predsednikoma SSO in SKGZ Dragom Štoko oziroma Rudijem Pavšičem. Sogovornikoma je mlada ekipa postavila več vprašanj predvsem o mladih in o investiranju vanje, o sodelovanju med krovnima organizacijama, o kriterijih financiranja skupnosti in še o kadrovanju. O dogodku bomo podrobneje poročali jutri. dobra novica SSG: igralci podpisali pogodbe TRST - Vsi igralci Slovenskega stalnega gledališča imajo od včeraj delovno pogodbo, ki velja do srede junija prihodnjega leta. Do podpisa pogodb o sodelovanju je prišlo po pogajanjih, ki niso bila ravno enostavna, na koncu pa - kot vedno - šteje rezultat. Pooblaščeni upravitelj teatra Andrej Berdon in ravnatelj Tomaž Ban sta zadovoljna z včerajšnjimi dogajanji, ki odpirajo pot januarski abonmajski kampanji. Deželni svet je medtem preteklo noč nekoliko spremenil razpredelnico prispevkov za gledališča v Furlaniji-Julijski krajini. Spremembe ne veljajo za Slovensko stalno gledališče, ki bo po napovedih prihodnje leto dobilo od Dežele 250 tisoč evrov prispevka. Na 6. strani piPfIN kastna proizvodnja Aluminijasto-lesene zasteklitve • Aluminijaste zasteklitve Obdelovanje železa: rešetke, vrata, ograje, itd. Namestitev in vzdrževanje VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Prisotni od leta 1969 JK. A. A A. A A. m ¡ÉÉÍidÉÍ Nabrežina, 170/E - (blizu nogometnega igrišča) Tel.: 040/200329 - Fax.: 040/2025392 I I I I I...............................I I HI ^PgMOCIJS^ ¿/tjürw e' °Ú*0o/o Do 50o/o POPVJ^ Vesele Praznih ^^ UIO PERLA 2 Sobota, 19. decembra 2009 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Adventni čas bojazni Vojko Flegar / Te dni pred dvema desetletjema sem v Pragi »v živo« spremljal končnico češko-slovaške žametne revolucije. Gustav Husak, predsednik ČSSR in poose-bljenje »normalizacije« po sovjetskem zatrtju praške pomladi leta 1968, je odstopil nekaj dni prej, trdorokega generalnega sekretarja češko-slovaških komunistov Miloša Jakeša so zamenjali kmalu po novembrskih velikih demonstracijah in stavkah, predstavniki nastajajoče opozicije oziroma bodočih političnih strank so se s predsednikom komunistične vlade Ladislavom Adamcem že pogovarjali o vključitvi novih političnih sil v vlado, pred vrati je bil izredni kongres partije, deset tisoči so po ulicah in trgih zlatega mesta demonstrirali z zahtevo, da Vaclav Havel postane predsednik države. V Prago sem prišel tako rekoč naravnost iz Sarajeva, s kongresa tamkajšnje zveze komunistov. Predčasnega in pravzaprav izrednega kongresa v okviru »priprav« na izredni kongres jugoslovanskih komunistov (tisti januarski kongres razpada »Titove partije« leta 1990). Berlinskega zidu že nekaj tednov ni bilo več, iz Romunije so v Prago prihajale še nezanesljive novice o krvavih nemirih, radio Beograd, ki ga je kolega in prijatelj uspel uloviti neko noč na srednjem valu, pa je poročal, da je bil jugoslovanski hiperinflacijski dinar denominiran in vzpostavljen fiksni tečaj. Na praškem Vaclavovem trgu so na vseh vogalih v plastničnih kadeh in vedrih plavali krapi (tradicionalna praznična jed), tramvaji so kljub nenehnim manifestacijam vozili nemoteno, policije pa ni bilo opaziti nič več kot v vsaki »normalni« državi. V zraku je bilo čutiti pričakovanje »nečesa lepega«, upanje, da bodo tokratni božično-novoletni prazniki skorajda dobesedno prinesli luč. Po vsej (v političnem pomenu) vzhodni Evropi je bilo tako, čeprav ne morda povsod enako izrazito. Čehi in Slovaki so nato tik pred novim letom dobili Havla na Hrad-čanih, Romuni po kratkem postopku ustrelili svojega diktatorja, Jugoslavija pa se je po novem letu začela nezadržno razkrajati. Dogodki izpred dvajsetih let so ta teden, pa ne zaradi »okroglosti« obletnic, zaznamovali slovensko politični dogajanje na skoraj vseh ravneh in ob vseh priložnostih. Slovenija da se je, so soglasno ugotovile desnosredinske opozicijske stranke, izneverila duhu pomladi izpred dveh desetletij, še več, znašla se je pred nevarnostjo vrnitve v čase totalitarizma. Povod za takšne ugotovitve je bilo odlikovanje predsednika države Danila Tür-ka zadnjemu notranjemu ministru slovenske komunistične oblasti (o čemer je tukaj že bilo nekaj rečeno). Zaradi te predsednikove poteze so slovenske konservativne stranke alarmirale tudi »črno internacionalo«, ki je nato na kongresu EPP izrazila zaskrbljenost zaradi »poveličevanja osebnosti in simbolov totalitarnega režima«. Ko je Türk to izjavo evropskih ljudskih strank ta teden označil za selektivno, pa je izbruhnilo. Predsednik največje opozicijske stranke in prejšnji premier Janez Janša je predsedniku države zagrozil z ustavno tožbo, na shodu konservativnega civiln-odružbenega Zbora za republiko pa iz- razil upanje, da se »spomladi vidimo v večjem številu na trgih in ulicah«, kajti »nekatera poglavja in lekcije izpred dvajsetih let bo očitno treba ponoviti«. Ni bilo prvič, da je Janša bolj ali manj odkrito pozval na demonstracije proti »vladavini tranzicijske levice«, pred kakšnega pol leta pa celo naštel ustavne spremembe, s katerimi da bi Slovenija iz »prve« postala »druga« republika in ni samo iz skrbi za zdravje ljudi (da ne bi na prostem zborovali v mrzlih zimskih dneh) demonstracij hkrati tudi že prestavil na pomlad, na dvajseto obletnico prvih demokratičnih volitev. Janša ve, da čas in levosredinska vlada delata za njegovo in druge opozicijske stranke. Ne glede na to, da premier Borut Pahor državljanom v vse hitrejšem ritmu zagotavlja, da je »najhujše že za nami«, posledicam krize ni videti konca. Ekonomisti za prihodnje leto napovedujejo poplavo stečajev, rast brezposelnosti in zaostrovanje socialnih razmer, vlada, ki je zamujala že z gasilskimi pro-tikriznimi ukrepi, pa reforme za dvig konkurenčnosti gospodarstva in brzdanje proračunskega primanjkljaja že dolge mesece samo napoveduje ter ustanavlja vedno nove razvojne skupine. Če je bilo pred dvema desetletjema v adventnem času v zraku pričakovanje »nečesa lepega«, minevajo letošnji pred-božični dnevi v bojazni, da je lepo že za nami. Na duh preteklosti se lahko sklicuje ali duhove preteklosti izganja, kolikor hoče, če Slovenija ne bo zmogla kmalu reflektirati sedanjosti, »nečesa lepega« dolgo ne bo mogla več pričakovati. Vojko Flegar PISMA UREDNIŠTVU Kaj pomeni »slovensko narodnostno ozemlje« Po objavi poročila vlade Republike Slovenije ob koncu šestmesečnega predsedovanja Evropski zvezi sta se oglasila Paolo Segatti (Belluno, 27.2.1949: Il Piccolo 17.8.2008 - La Slovenia inciampa sulla storia, Il Piccolo 9.9.2008 - L'idea slovena dell'Europa) in Alessandro Maran (Gradež, 15.4.1960: Il Piccolo 18.9.2008 - Slovenia e radici euro-pee), ker ju je motil izraz »slovensko narodnostno ozemlje«. Osebi, ki jo je motilo poročilo Slovenske skupnosti o srečanju z Deboro Serracchiani (Slomedia.it 10.12 in Primorski dnevnik 11.12.) do take mere, da ga je posredovala evropski poslanki, ki je tako imela priložnost izpovedati svoje negodovanje nad tem slovenskim pojmom, se moramo zahvaliti, da smo se lahko na lastne oči prepričali, da smo imeli glede videmske odvetnice (Rim, 10.11.1970) zgrešeno mnenje: da je pravno podkovana, ker je diplomirala na pravni fakulteti, in da je evropsko usmerjena, ker je bila izvoljena v evropski parlament. Izraz »slovensko narodnostno ozemlje« pomeni ozemlje, na katerem je »od nekdaj« naseljeno slovensko prebivalstvo. Izraz je nastal, ko še ni obstajala slovenska država in je označeval s Slovenci naseljeno ozemlje ne glede na upravne meje med avstrijskimi kronovinami. Za Slovence ta izraz pomeni tudi ozemlje, na katerem ima slovensko prebivalstvo pravico do enakopravnosti z ostalim prebivalstvom. Pomeni ozemlje, na katerem Slovenci nismo »manjšina« kateri »večina« »blagohotno« priznava neke koncesije, temveč narodnost, ki je enakopravna z drugimi narodnostmi. Tako je bilo namreč zapisano v 19. členu avstrijskega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867. Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin z dne 1. februarja 1995, ki jo je Italijanska republika ra- tificirala z zakonom št. 302 z dne 28. avgusta 1997, rabi v 10. členu izraz »In areas inhabited by persons belo-ging to nacional minorities traditio-nally«, in celo tako imenovani »zaščitni zakon« uporablja v 4. členu izraz »territorio in cui la minoranza e tradizinalmente presente.« Ustavno sodišče Italijanske republike imenuje isto ozemlje »terri-torio di insediamento della mono-ranza linguistica«. Ze leta 1992 je Ustavno sodišče v razsodbi št. 62 priznalo jezikovno enakopravnost s sledečimi besedami. »Sulla base dei principi costituzionali e di diritto in-ternazionale ora descritti, non vi puo esser dubbio che la tutela di una mi-noranza linguistica riconosciuta si realizza pienamente, sooto il profilo dell'uso della lingua materna da parte di ciascun appartenente a tale mi-noranza, quando si consenta a que-ste persone, nell'ambito del territorio di insediamento della minoranza cui appartengono, di non essere co-strette ad adoperare una lingua diversa da quella materna nei rappor-ti con le autorita pubbliche«. Ker zakon št. 38 z dne 23. februarja 2001 nikakor ne jamči te ravni varstva, ki jo je Ustavno sodišče opredelilo že leta 1982 kot »tutela minima«, temveč je naselitveno ozemlje slovenske narodnosti razdelil (z odlokom predsednika republike z dne 12. septembra 2007) na dve območji z različno stopnjo varstva na mnogo nižji ravni, je zanj upravičen naziv »zaščitni zakon«. Tako kot je napisan, ta zakon izredno grobo krši tudi 3. člen ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963, ki v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski Benečiji priznava »enakosti pravic in ravnanja vsem državljanom ne glede na jezikovno skupino, kateri pripadajo«. Zakon namreč sploh ne jamči enakosti pravic in ravnanja na jezikovnem področju ne glede na jezikovno skupino, poleg tega pa uvaja »različnost pravic in ravnanja« tudi med pripadniki slovenske manjšine. Ta nadebudna pravno izobra- žena evropska poslanka očitno brez potrebne in obvezne poglobitve prevzema pravno neosnovane predsodke do evropskega pojmovanja varstva manjšin in enakopravnosti narodnosti) in pri tem besediči o »posizioni d'impronta nazionale o addirittura nazionalistiche«. Njeno pisanje je povsem razumljivo, če upoštevamo, da se sklicuje na študijo »Lingua e iden-tita in una regione plurale. Il punto di vista di friulani, giuliani e sloveni«, ki je nastala pod vodstvom nam že znanega Paola Segattija (gre za dok-torko tezo Simone Guglielmi »Lin-gua, identita e confini in una regione plurale: una analisi empirica delle identita etniche e nazionali a partire da una inchiesta campionaria in Friuli Venezia Giulia«). Če upoštevamo, da je Furlani-ja dobila ime po mestu Forom Iulii, se lahko zdi čudno razlikovanje med »giuliani« in »sloveni«, ko vendar gre za Slovence, ki živijo v Furlaniji Julijski Benečiji. Verjetno tiči za tem miselna zmešnjava med narodnostjo in državljanstvom, zaradi česar naj bi bili »italiani« tudi »friulani« in »sloveni« in izraz »giuliani« ne označuje prebivalcev »Venezie Giulie«, temveč samo osebe italijanske narodnosti, ki živijo v tej deželi. Za razumevanje razmer v pluralni deželi med pripadniki Demokratske stranke je verjetno zelo neugodno, da v strankini «Scuola di for-mazione« v Trstu predava Paolo Se-gatti. Besedilu Serracchianijeve na Slomedia.it sledi komentar: »non e il vostro partner!! ma quando lo capi-rete?? le vostre istanze sono disatte-se in quanto incomprese nella loro essenza, e tali rimarranno«. Samo Pahor SKLAD MITJA CUK SVETUJE Čas za razmislek Ta praznični čas je, če se dvignemo iznad bleščeče omame trgovskih centrov in brezciljne nakupovalne mrzlice, primeren za umiritev in razmislek. Nič ne bi škodilo, če bi na praznovanje brez hek-tike navajali tudi svoje najmlajše. Zakaj bi se brezglavo vdajali vsem ponujenim omamam in bi ne razmislili o tem, kdo smo pravzaprav, kaj nas povezuje, zlasti danes, ko živimo ob mnogih pripadnikih drugačnih kultur, od katerih so nam mnoge tuje in ne dovolj raziskane. Kdor razmišlja, išče, potrjuje ali odkriva svojo identiteto. O problemih ima svoje stališče, svoj kritičen pogled in se ne podreja vsiljenemu mnenju. To je tudi namen sodobnega vzgojno-izobraževalnega procesa: izoblikovati polne in kritične ter samostojne osebnosti. V javnosti se krešejo mnenja o narodni, verski, politični ali kateri koli drugi pripadnosti. Največkrat ne gre brez prenapetosti. Da se o tem ne pogovarjamo samo pri nas, lahko ugotovimo na kulturnih in vzgojnih straneh na svetovnem spletu. Nekatere zanimive misli je npr. izrazila neka avstrijska gospa takole: »Zaradi svojega notranjega prepričanja sem evropska Avstrijka. Od nekdaj prihaja k nam Jezušček, nobenega odraslega Božička ni bilo pri nas, in naša tradicija je krščanska. Tako se sprašujem, kaj pomeni večkulturnost in kaj je identiteta in o tem, ali pri tem soočanju morebiti kdo izgublja svoj pravi obraz. Včasih si privoščim svoje misli povedati na glas. To se mi je zgodilo npr. tudi včeraj med nakupovanjem, ko sem to storila zelo drastično. Za to je bil razlog: kamorkoli pogledam, sam ameriški božični kič. Zagotovo je anglosaški Santa Claus ljubezniv, prijazen in otroke nadvse očara s svojo vprego severnih jelenov. Na avstrijskem pa severnih jelenov ni in jih nikoli ni bilo. Mogoče jih celo v Ameriki ni, ne vem, saj jih poznam samo iz številnih ameriških filmov. Ko kateri izmed mojih klientov ali poslovnih partnerjev praznuje Ramadan, je samo po sebi umevno, da to spoštujem. Prav tako samoumevno pa pričakujem, da bo tudi on spoštoval našo tradicijo, ko bomo -iz istih starodavnih razlogov - praznovali Božič in rojstvo Jezusa Na-zarečana. Če potujem v Iran, Irak ali v druge muslimanske dežele, se moram kot ženska podrediti zakonom o oblačenju, ki veljajo v tistih državah, sicer me lahko zadene celo nekaj več kot samo hudi problemi. Če mi to ni všeč, pač ne smem potovati tja. Sama še nikoli nisem bila v tistih državah. Še polno drugih značilnosti je. Če sem v Grčiji in se mi zahoče tam okrog 13. ure na kakšnem samotnem otoku v nakupe, se bom znašla pred dejstvom zaprtih trgovin. Če sem v Grčiji na majhnem otoku in si v krajevni mali pekarni zaželim prav kruh s tretje vrste na vrhnji polici, me bo prodajalka s prijateljskim nasmeškom poučila: To je za popa! Torej spoznam, da je ta kruh pripravljen posebej za pravoslavne duhovnike in ne za kakega drugega kupca ženskega ali moškega spola. Tudi v Italiji so me v majhni vasici že poučili pri naročanju kosila, da tradicionalna gastronomija ne dopušča pizze opoldne. Kjerkoli na avstrijskem dobim svojo skutino torto, v bolj znanih turističnih krajih pa prej vsenemško značilnejšo »smetanovo in sirčko-vo« torto. Razlike med nami, nemško govorečimi so že pri besedi »stol«, ki mu ponekod rečejo »sto-lica« in ne bom razlagala, da tukaj na avstrijskem s stolico označujemo nekaj drugega, kar običajno pomeni popolnoma drugačno zadevo, čeprav je tudi ta tesno povezana s sedenjem. Avstrija je krščanska že vrsto stoletij. To nima nič opraviti s tem, ali sem jaz osebno dejavna katoličanka ali ne, kajti vsaka pravljica, vsaka saga in celo sleherno obzorje v naši državi je značilno obeleženo s tem krščanstvom. Kako si lahko zamišljamo Dunaj brez stolnice sv. Štefana.... Ljudje iz drugačnih kulturnih sredin prihajajo k nam in pri tem ne nastajajo ovire samo zaradi jezika, pač pa tudi zaradi brezštevilnih dejstev iz našega vsakdanjika, ki so tako značilno povezana z našo kulturo. Osebno občutim vedno kot žalitev, če mi nekdo ne stisne roke, ko mu jo ponudim v pozdrav. Mnogim kulturam in mnogim ljudem pa je to tuje. Ko torej prihajajo k nam ljudje iz drugačnih kulturnih sredin, sami skrbno varujejo in negujejo svojo lastno kulturo, da bi se ne znašli nenadoma brez svojih korenin. Kaj pa počenjamo mi s svojo starodavno domačo - če jo lahko tako imenujem - kulturo? Postopoma jo tajimo, nanjo pozabljamo in jo le zelo varčno omenjamo. Pa vendar, tudi če naš človek ne zahaja v gledališče, pripada naši kulturi. Tudi če ni dejaven katolik, ima Božje detece za avstrijsko in božično tradicijo. Sovraštvo do tujcev se krepi iz strahu pred tujim, pred nepoznanim, iz strahu, da bi izgubili svojo identiteto, iz strahu, da bi nam bila odvzeta delovna mesta in podobno. Toda svojo avstrijsko identiteto lahko izgubim le, če se ji sama odpovem. Nihče mi je ne more vzeti. Zato se pri meni zagotovo ne bo oprijel noben ameriški Božiček ali vprega pisanih severnih jelenov. Tudi Halloweena ne bom zlepa praznovala... Prav tako ne bom silila svojih muslimanskih sosedov, naj praznujejo moj Božič. Pustne krofe pa smo si že začeli deliti. Nekateri gradijo v Avstriji mošeje in bi mogoče želeli, da se odpravi božično okrasje, kakor se to že dogaja tu pa tam v Angliji. To vzbuja strah. In kakor že rečeno: sovraštvo najpogosteje raste iz strahu. Če se spoznamo, je laže: vendar jaz ostajam jaz in ti ostajaš ti, to je osnova za sožitje.« Svet se je zbližal, že od vrtca dalje spoznavajo otroci vse mogoče druge navade in običaje. V tem ni nič narobe, če ne pozabijo na svoj »obraz«, na značilnosti kulture, v kateri so rojeni in iz nje rastejo. Tako nas obiski malih kolednikov tu pa tam po naših vaseh lahko samo razveselijo in potolažijo ter vnesejo v božični čas tisto pristno in pravo domače občujte miru, zaupanja in vere v prihodnost. Prazniki kot so Halloween izhajajo iz evropskega dne vseh svetih, saj izhaja angleško ime iz All Hallows Eve (Vseh svetih predvečer), Santa je oseba, ki jo je znala coca cola prav dobro izkoristiti v svoje namene, v Rusiji se je iz drugačnih propagandnih razlogov pojavil Dedek mraz, ki še zahaja npr. v Slovenijo, medtem ko je k nam zašel menda le enkrat po vojni. Sv. Miklavž se je začel pojavljati v srednjem veku, medtem ko je Jezušček zamisel Martina Lutra in se je pokazal v božičnih uprizoritvah - preoblečen deček ali deklica - kot ob-darovalec otrok- Po letu 1900 se je od protestantov z Jezuščkom preselila h katoličanom tudi navada božičnega drevesca in adventnega venčka. Jaslice in nabiranje maha spadajo zraven. Evropske tradicije je veliko, posnemanje tujih običajev nima smisla. Angleški izrazi nam sicer lahko zvenijo moderneje in blago-glasneje, vendar je zvestoba svojim koreninam nenadomestljiva prvina, ki ohranja v nas potrebno ravnotežje in umirjenost. Prekrivati svoje običaje s tujo navlako, o kateri velikokrat nič ne vemo in jo prevzemamo le kot povsod prisotno potrošniško blago, je prazno. (jec) / SVET Sobota, 19. decembra 2009 3 podnebne spremembe - Po 12 dneh kaotičnega zasedanja v Koebenhavnu Svetovna konferenca obrodila le nepopoln politični dogovor Kompromis tik pred popolnim neuspehom dosegel Obama s Kitajsko, Indijo in Južno Afriko KOEBENHAVN - Ameriški predsednik Barack Obama je sinoči v Koebenhavnu dosegel podnebni dogovor s kitajskim, indijskim in južnoafriškim kolegom, so sporočili ameriški uradni viri. Dosežen dogovor sicer ne bo dovolj za boj proti podnebnim spremembam, vendar je "pomemben prvi korak", menijo. Pri dogovoru naj bi šlo za to, da so se razvite države in države v razvoju dogovorile za zaveze za zmanjšanje izpustov v okviru cilja za omejitev dviga globalne temperature glede na predindustrijsko dobo na dve stopinji Celzija. Prav tako naj bi se dogovorile za mehanizme nadzora nad uresničevanjem zavez oz. ukrepov za boj proti podnebnim spremembam - strinjale naj bi se za dajanje informacij o izpustih na nacionalni ravni z možnostjo mednarodnega posvetovanja. Nobena država ni popolnoma zadovoljna z dogovorom, vendar pa je to zgodovinski korak naprej, na katerem bo še treba graditi v prihodnje, so dodali viri. Dogovor, ki so ga sklenili ameriški predsednik Barack Obama, kitajski premier Wen Jiabao, indijski premier Manmohan Singh in južnoafriški predsednik Jacob Zuma bi moral potrditi še širši forum vseh 194 članic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Vsekakor gre le za politično izjavo, ki bi kvečjemu lahko predstavljala izhodišče za pravno zavezujočo mednarodno konvencijo. Francoski predsednik Nicolas Sarko-zy je potem še nekoliko pojasnil glavne obrise dogovora, ki naj bi ga podpirala vsa mednarodna skupnost. Dogovor vključuje metodo za preverjanje zmanjševanja izpustov, in sicer bo vsaka država opredelila svoje zaveze, ki bodo vključene v aneks, nato bodo te zaveze predmet mednarodnih posvetovanj in analiz. »Dogovor je zelo nepopoln, a drugega ni,« je zaključil Sarkozy. Zaradi vsega tega je podnebni vrh v Koebenhavnu za mnoge veliko razočaranje, pa tudi tarča ostrih kritik. Ruska delegacija je npr. včeraj ocenila, da gre za enega najmanj uspešnih vrhov sploh. "Žal je bil vrh organiziran tako, da je dogovor postal problematičen," je dejal član ruske delegacije. Pritožil se je tudi, ker so pogajanja za zaprtimi vrati in ves proces ni transparenten. "Dejansko na vrhu sodeluje samo 20 držav," je sklenil. Komentator BBC, ki pokriva vrh v Koebenhavnu, pa ugotavlja: "Poročal sem že z vrhov EU in Nata, Commonwealtha in ZN, ampak nikoli še nisem doživel ničesar niti približno podobnega vrhu v Koebenhavnu." Ob tem priznava, da so podnebne spremembe kompleksna stvar, a da se se takšni organizacijski "kiksi", kot smo jim priča tukaj, vendarle ne bi smeli dogajati. Ameriški predsednik Barack Obama med sestankom z voditelji Evropske unije ansa Medtem so sinoči že zapustili kaotični vrh mnogi od 120 včeraj zbranih svetovnih voditeljev, še preden bi bil sprejet dokončni dogovor. Med prvimi sta odšla ruski in brazilski predsednik Dmitrij Medvedjev in Luiz Inacio Lula da Silva, potem pa še mnogi drugi, vse do japonskega premiera Jukia Hato-jama in samega Obame. Da se bo 12-dnevna konferenca končala s takšnim skromnim rezultatom, je bilo v zraku že dalj časa. Povsem jasno pa je postalo, ko je Obama včeraj nastopil na plenarnem zasedanju in svetovne voditelje pozval, naj sprejmejo podnebni dogovor, četudi je nepopoln. "Nisem prišel sem, da bi govoril, temveč, da ukrepam!" je poudaril. Kljub obljubam pa potem ni napovedal nobenega dodatnega zmanjšanja izpustov, temveč le izrazil prepričanje, da bodo ZDA uresničile cilj zmanjšanja izpustov za 17 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 2005 in za več kot 80 odstotkov do leta 2050. Potrdil pa je, da bodo ZDA sodelovale pri oblikovanju finančnega mehanizma, ki naj bi do leta 2020 za pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami zagotovil 100 milijard dolarjev letno, če bodo vse ključne države sprejele ustrezne ukrepe v boju proti podnebnim spremembam. Obamo so potem nekateri odprto kritizirali. Posebno ostro so ga napadli predsednika Venezuele Hugo Chavez in Irana Mahmud Ahmadinedžad, pa tudi okolje-varstvena organizacija Greenpeace. strateska oborožitev Rusija in ZDA blizu dogovora KOEBENHAVN - Rusija in ZDA sta blizu dogovora o sporazumu o zmanjšanju strateške oborožitve, ki naj bi nasledil pogodbo Start iz časa hladne vojne, je včeraj po pogovorih z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom v Koebenhavnu dejal predsednik ZDA Barack Obama. Po besedah Medvedjeva morata državi uskladiti "le še nekaj tehničnih podrobnosti". Ruski predsednik je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še izrazil prepričanje, da bo naslednik sporazuma pripravljen v kratkem. Potem ko je Start 1 prenehal veljati 5. decembra, so ruski in ameriški mediji ugibali, da bosta predsednika Medvedjev in Obama novo pogodbo podpisala včeraj ob robu podnebne konference v Koe-benhavnu. Vodja zunanjepolitičnega odbora ruske dume Konstantin Kosačov je sicer včeraj na ruski televiziji povedal, da je treba uskladiti še nekaj tehničnih podrobnosti, da pa bi strani novo pogodbo lahko podpisali že do konca leta. "Določiti je treba le še nekaj vejic in pik," je dejal in dodal, da bo datum podpisa pogod- be odvisen od urnika obeh predsednikov. Pogodba Start 1, ki z več tisoč stranmi sodi med najbolj kompleksne pogodbe v zgodovini, je v veljavo stopila 5. decembra 1994, Sovjetski zvezi oz. njeni naslednici Rusiji ter ZDA pa je nalagala, da imata lahko v oborožitvi največ 6000 bojnih konic ter 1600 nosilnih raket za njihov prenos na potencialne cilje. Pogodba je med drugim prav tako vzpostavila zelo strog režim nadzora in preverjanja upoštevanja določil. Moskva in Washington sta določila pogodbe bolj ali manj dosledno spoštovala, ni pa jima uspelo doseči dogovora o njenem nasledniku. Pogovorov na to temo sta se sicer lotila že pred leti, stvari pa so se dejansko začele premikati letos, ko sta ruski in ameriški predsednik Dmitrij Med-vedjev in Barack Obama v Moskvi podpisala predhodni dogovor o zmanjšanju zalog strateškega orožja. Dogovor določa, da bosta državi v sedmih letih zmanjšali število bojnih konic in nosilnih raket -prvih naj bi v sedmih letih imeli le še med 1500 in 1675, drugih pa med 500 in 1100. Zaradi sneženja moten letalski promet po Evropi BRUSELJ - Iz več delov Evrope poročajo o težavah, ki jih je v prometu, vključno z letalskim, povzročilo obilno sneženje. V Veliki Britaniji sta bili včeraj več ur zaprti letališči Gatwick in Luton, več letov so zaradi snega odpovedali tudi na letališčih v Parizu in Bruslju.Zaradi snega in ledu je bil moten tudi letalski promet na letališču v Bruslju. Odpovedali so okoli 100 letov, več deset preostalih pa je imelo velike zamude. Iz Švice medtem poročajo o rekordno nizkih temperaturah. V kantonu Graubünden naj bi se živo srebro tako minulo noč spustilo do minus 32 stopinj Celzija. O težavah v prometu zaradi snega in poledice poročajo tudi iz Srbije in Ukrajine. V slednji naj bi cestah ostalo več tisoč voznikov, več deset krajev pa je ostalo tudi brez elektrike. Snežne razmere so zajele tudi Bolgarijo, najhuje je bilo na severovzhodu. Z obilico snega se spopadajo tudi v Romuniji, od koder poročajo o velikih težavah v prometu in izpadih električnega toka. Iran zavzel naftni vrelec na meji z Irakom NASIRIJA - Iraška vojska je sporočila, da so iranske sile včeraj zavzele naftni vrelec št. 4 na naftnem polju Vzhodni Majsan na meji med Iranom in Irakom. Okoli vrelca naj bi izkopali jarek, ga zastražili z oklepniki in dvignili iransko zastavo. Iraški premier Nuri Al Maliki je ukazal, naj Irak zaplet najprej skuša rešiti po diplomatski poti. "Tega nimamo namena reševati z vojaško operacijo," je zatrdil predstavnik iraške vojske. Tovrstni zapleti so na iraško-iranski meji sicer dokaj pogosti, in sicer do njih prihaja vsake tri do štiri mesece. Na spornem območju na iraško-iranski meji je najmanj šest naftnih polj. Kurdski poslanci bodo še delali v turškem parlamentu ANKARA - Skupina kurdskih poslancev je včeraj sporočila, da v nasprotju s svojimi prvotnimi napovedmi zaradi sodne prepovedi glavne kurdske stranke v Turčiji ne bo bojkotirala dela v parlamentu. Turško ustavno sodišče je Stranko demokratične družbe (DTP) nedavno prepovedalo zaradi njenih povezav s separatističnimi kurdskimi uporniki. Kot je pojasnil predsednik prepovedane stranke Ahmet Türk, njihova odločitev o nadaljevanju dela v parlamentu jasno kaže na njihovo zaupanje v demokracijo. "Odločili smo se, da ostanemo v parlamentu in še naprej prispevamo k mirni rešitvi kurdskega vprašanja," je dejal Türk. (STA) Na mesto ukradenega znaka je uprava taborišča izobesila njegovo kopijo Napis Delo osvobaja ob vstopu v nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz so neznanci ukradli OSWIECIM - Napis Delo osvobaja ob vstopu v nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz na Poljskem so neznanci včeraj zjutraj ukradli, je sporočila poljska policija. Kot je dodala, je bil napis 'Arbeit macht frei" odtujen okoli 6. ure, na sled za storilci pa so med drugim poslali policijske pse. Kraja napisa je v svetu že sprožila številne obsodbe. Na mesto ukradenega znaka je uprava taborišča izobesila njegovo kopijo, ki so jo uporabili že med obnovo originala leta 2006, poročanje poljske tiskovne agencije PAP povzema nemška dpa. Policija nima še nobene sledi za storilci. Na sled za njimi so poslali policijske pse, ki pa so sledi izgubili, kar pomeni, da so tatovi najverjetneje uporabili avtomobil. Policija je kasneje med drugim zasliševala nočne stražarje in preverjala posnetke varnostne kamere. Izrael je dejanje že ostro obso- Vhod v Auschwitz z znamenitim ciničnim napisom ansa dil. Izraelski predsednik Šimon Peres je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril, da je iz- raelsko ljudstvo "globoko šokirano", in poudaril, da je napis zgodovinskega pomena tako za jude kot ne- jude. Ob tem je poljskega premiera Donalda Tuska, s katerim se je sešel ob robu podnebne konference v danskem Koebenhavnu, pozval, naj stori vse, da bi našli storilce in napis vrnili na njegovo mesto. Namestnik izraelskega premiera in minister za regionalni razvoj Silvan Šalom je že pred tem tatvino označil za "gnusno dejanje, ki pomeni skrunitev". "To dejanje še enkrat prikazuje sovraštvo in nasilje nad Judi," je dodal Šalom. Obsodbam drzne tatvine se je pridružil tudi poljski predsednik Lech Kaczynski, ki je dejal, da je šokiran in ogorčen. "Ukraden je bil svetovni simbol cinizma Hitlerjevih rabljev in mučeništva njihovih žrtev. To dejanje zasluži najostrejšo obsodbo," je poudaril. Ob tem je pozval poljsko javnost, naj policiji pomaga najti ukradeni napis. Tudi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je krajo označil za nezaslišano, tatove pa poz- val, naj zgodovinski napis vrnejo. "Vrnite ga iz spoštovanja do trpljenja več kot milijona žrtev, ubitih v tem taborišču, največjem pokopališču, kar jih pomni človeštvo," je v sporočilu pozval Buzek. Dodal je še, da so tatovi oskrunili spomin na žrtve Auschwitza, kar je nesprejemljivo. Vodja spominskega centra ho-lokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu Av-ner Šalev je medtem dejanje označil za "napoved vojne" in izrazil domnevo, da so storilci neonacisti. Ob tem je prepričan, da bo poljska vlada storila vse za izsleditev storilcev, katerim bo tudi sodila, še poroča AFP. Zloglasno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau leži na jugu Poljske. V plinskih celicah ali v poskusih nacističnih znanstvenikov je bilo med drugo svetovno vojno v tem taborišču ubitih skoraj 1,5 milijona ljudi, večinoma Judov, pa tudi veliko Slovanov in Romov. (STA) 4 Sobota, 19. decembra 2009 ALPE-JADRAN, DEŽELA / ČEDAD - Včeraj srečanje deželnih vodstev SKGZ in SSO Zelo kritično o izbirah deželne uprave, ki ni upoštevala mnenja komisije za manjšino V ospredju finančna stiska slovenskih ustanov - Rudi Pavšič in Drago Štoka bosta posegla v Rimu ČEDAD - Odnos rimske vlade in krajevnih uprav, predvsem Dežele FJK, do slovenske jezikovne skupnosti v Italiji, krčenje finančne podpore njenim ustanovam ter organizacijam in položaj Slovenskega stalnega gledališča in slovenskih jasli v Dijaškem domu v Trstu so bile glavne točke včerajšnjega srečanja deželnih vodstev Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij v Čedadu. Predstavniki krovnih organizacij zelo kritično ocenjujejo dejstvo, da je Tondova deželna uprava črtala vsa sredstva iz posebnega sklada, ki ga predvideva deželni zakon za Slovence. Po drugi strani pa je namenila 80.000 evrov za zaščito narečij v videmski pokrajini, kar samo potrjuje nasprotovanje desno-sredinske vlade dejstvu, da živijo Slovenci tudi na Videmskem. Kar zadeva odnos Dežele FJK do naše skupnosti, pa je po mnenju predsednikov SKGZ in SSO Pavšiča ter Štoke najhuje to, da pri porazdelitvi sredstev, ki nam jih dodeljuje italijanska država (Dežela pa je pri tem le posrednik), prvič ni bilo upošte- vano mnenje posvetovalne komisije za slovensko manjšino. »Kot manjšina postajamo za državne in krajevne inštitucije vse bolj nevidni,« je dejal Pavšič. »Italijanska vlada je tudi ezu-lom in italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem znižala prispevke, a je nato zanje poskrbela v maksiamandmaju, na nas pa kljub obljubam Berlusconija in Frattinija slovenskima kolegoma Pahorju in Žbogarju pozabila.« Predsednik SSO Štoka je glede tega omenil, da nameravata iti s Pavšičem po praznikih v Rim, kjer se bosta srečala s podtajnikom na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredom Mantico. Možnost, da slovenski narodni skupnosti vrne odvzeti milijon evrov, ima Italija vsekakor še januarja z »zakonom omnibus«, sicer bo morala manjšina razmisliti tudi o morebitnih javnih protestnih akcijah, so povedali predstavniki krovnih organizacij. Januarja pa bo vsekakor na sporedu tudi skupno srečanje SKGZ in SSO ter vseh njunih članic, na katerem bo govor o težkem položaju, v katerem se nahaja manjšina. V ospredju čedajskega srečanja so bi- Na fotografiji z leve Luigia Negro, Rudi Pavšič, Drago Štoka in Giorgio Banchig nm li tudi Slovensko stalno gledališče in jasli v Dijaškem domu v Trstu. Glede SSG-ja sta Pavšič in Štoka poudarila pomembno vlogo, ki jo je imel pri reševanju našega gledališča tržaški prefekt Balsamo. Zdaj pa je potrebno, da SSG začne s svojim rednim delovanjem, pri tem pa je potrebna slož-nost vseh akterjev. Zelo negotova pa je v tem trenutku bodočnost slovenskih jasli v Dijaškem do- mu. Če ne bo pozitivnih zasukov, jih bodo morali ob koncu letošnjega šolskega leta zapreti, kar bi bila za vso manjšino velikanska škoda. Po Pavšičevem mnenju je treba za ohranitev jasli najti rešitev znotraj manjšine, Štoka pa poziva vse slovenske izvoljene predstavnike, naj se v pristojnih organih potegujejo za podporo. »Brez pomoči politike krovni organizaciji ne bosta mogli rešiti slovenskih jasli v Dijaškem domu,« je prepričan predsednik SSO. Vodstvi SKGZ in SSO sta se srečali tudi s predstavniki špetrskega Inštituta za slovensko kulturo in se z njimi dogovorili o načrtih za naslednje leto, marsikaj pa bo odvisno od tega, če bo ambiciozni projekt Jezik odobren ali ne. Govor je bil tudi o letošnji Prešernovi proslavi, katere program je okvirno že sestavljen, krovni organizaciji pa bosta na njej podelili tudi posebne nagrade za dosežke na kulturnem in drugih področjih po zgledu Prešernovih nagrad, ki jih podeljujejo v Ljubljani, a jih zamejski ustvarjalci redko prejmejo. Odobren je bil tudi pravilnik za njihovo podelitev. (T.G.) ŠIROKI oo Opticalequipe 40% POPUSTA NA VISOKOKAKOVOSTNIH PROGRESIVNIH LEČAH OB NAKUPU NOVIH OČAL OPTIKA SIROKI Corso Italia, 9 (Galleria Rossoni) - Trst, Tel. 040 636487 | URNIK: pon - sob 9.00-13.00 / 15.30 -19.30 - zaprto v nedeljo In ponedeljek ZAJAMČIMO ZAMENJAVO V primeru, da se ne privadite na multifo-kalne leče, nudimo v zameno dva para monofokalnih leč: za daleč in za blizu. NOVO PO CENI RABLJENEGA. > RAZRED C 220 CDI BERLINA CLASSIC CENA PO CENIKU € 40.500 cena carnelutti € 31.500 > RAZRED A160 AVANTGARDE CENA PO CENIKU € 24.000 CENA CARNELUTTI € 19.900 > RAZRED B 150 CHROME CENA PO CENIKU € 27.250 CENA CARNELUTTI € 23.300 > RAZRED GLK 320 CDI 4MATIC CHROME CENA PO CENIKU € 56.150 CENA CARNELUTTI € 47.000 Ponudba velja do 31. decembra in vključuje službena vozila Mercedes-Benz z vožnjami do 15 km. Glede na izrednost ponudbe je razpoložljivost omejena: svetujemo vam, da kontaktirate našega odgovornega za prodaje. d ca rnelutti concessionarie di fiducia Koncesionar za Mercedes-Benz Trst - Ul. Flavia, 120 - tel. 040 5890010 NAMENJENA LINIJA CARNELUTTI +39 335 8417051 0 Mercedes-Benz / GOSPODARSTVO Sobota, 19. decembra 2009 5 banke - Ocena predsednika Zadružne kraške banke Sergija Stancicha Letos odlični rezultati, leto 2010 pa bo gotovo slabše ZKB posredovala pri navezavi zadružniškega sodelovanja med Slovenijo in Tridentinsko OPČINE - Izteka se leto, ki ga je zaznamovala finančna in gospodarska kriza. O tem, kakšno je bilo za Zadružno kraško banko (ZKB), smo se pogovarjali z njenim predsednikom Sergijem Stancichem. S kakšnimi poslovnimi računi zaključujete to krizno leto? Letošnji poslovni računi ZKB so zelo dobri, kljub temu, da so bile banke, kot pravijo, prisiljene zmanjšati dotok denarja. Dosegli smo odlične rezultate tako pri vlogah kot posojilih in do konca septembra beležili kar 10-odstotno rast denarne mase. V FJK smo edina banka, ki je dosegla tak rezultat. Dobiček pa bo mnogo nižji, ker so se škarje močno zožile. Rad bi tudi poudaril, da imamo zaenkrat zelo nizek odstotek problematičnih terjatev in tudi v tem pogledu smo med boljšimi v deželi. Čemu gre v prvi vrsti pripisati te poslovne rezultate? Najprej našemu dobremu kadru, v precejšnji meri pa tudi zaradi - če lahko tako rečem - dobrega trženja naše stoletnice, ob kateri smo imeli veliko pobud, ki so priklicale prek medijev in našega delovanja na ozemlju veliko novih strank. Tako lahko rečemo, da se je strošek, ki smo ga imeli za razne pobude ob stoletnici in ki ni bil majhen, krepko obrestoval. Veliko pozornosti ste letos namenili tudi ozemlju. V tem letu smo med drugimi priredili pobudo Kras point by ZKB v sodelovanju z Expo Mittelschool, ki je prinesla precejšnjo vidljivost banke v mestu in hkrati ovrednotila delo naših pridelovalcev. Ta povezanost z ozemljem prinaša vzajemno korist. Sicer pa naklonjenost do banke in njena prepoznavnost slonita predvsem na dejstvu - kakor je dejal predsednik triden-tinske federacije zadružnih bank Diego Schelfi med srečanjem s predstavniki slovenskega državnega sveta v Ljubljani -, da ne pripada ne levici, ne desnici in ne sredini, da torej ni politično opredeljena. Omenili ste srečanje v Ljubljani. Kako je do njega prišlo? Najprej bi rad izrazil svoje prepričanje, da moramo kot manjšinska ustanova delovati po načelu pretakanja najboljših lastnosti in elementov, ki jih zaznavamo v matici oz. v Italiji, iz ene države v drugo. Kot zadružna banka imamo plodne stike tako z Zvezo zadrug Slovenije kot s tridentin-sko federacijo zadružnih bank, kjer sem podpredsednik CCB (Cassa Centrale Banca). Do prvega stika med zvezama je prišlo na sejmu v Gornji Radgoni, kjer smo se seznanili tudi s predsednikom državnega sveta Slovenije. Tako se je začelo razvijati sodelovanje med Slovenijo in Tridentinsko, Glavni sedež ZKB na Očinah in zgoraj njen predsednik Sergij Stancich arhiv ki ima vzorno organizirano zadružništvo. V Sloveniji sedaj nameravajo dopolniti zakone o zadružništvu in bi radi vzeli za vzor prav tridentinski model. Na čem sloni ta model? Sloni na organiziranosti in povezanosti vseh dejavnikov na ozemlju in na tem, da se zadružništvo poučuje že od osnovne šole naprej. Od srednje šole obsega pouk tudi praktično delo, pri katerem dijaki ustvarjajo primere zadrug. Na ekonomski fakulteti tamkajšnje univerze imajo tudi specializacijo o zadružništvu. Tako imajo zadružne banke na Tridentinskem kar 60-odstotni delež tržišča. Kako gledate na krizo, ki pesti manjšinske organizacije? Mislim, da se finančna kriza v manjšini ni pojavila danes. S krčenji prispevkov grozijo že nekaj let, vendar je doslej za silo šlo. Ob tem se govori o potrebi združitve krovnih organizacij. Objektivno gledano je nestvarno govoriti, da bi se organizaciji združili takoj. Je pa po mojem mnenju treba pripraviti nek srednjeročni plan z določenimi vmesnimi definiranimi postajami, ki bi privedle do združitve. Kajti jasno je, da postavka dveh krovnih struktur bremeni budžet celotne skupnosti. Nestvarno je po mojem govoriti tudi o združevanju posameznih ustanov, kot so npr. glasbene šole, če nista prej združeni glavi, to je krovni. Pri združitvah pa je jasno, da mora vsaka stran narediti korak nazaj, da potem obe skupaj naredita dva koraka na- prej. Sicer pa ni samo krčenje prispevkov tisto, ki nas privede v krizo. Veliko je odvisno od naših sposobnosti in uspešnega upravljanja naših ustanov. Tudi težave SSG so znane že leta, sedaj pa je prišlo do logične rešitve, ki pravi, da moraš porabiti toliko, kolikor imaš. To pa ne pomeni, da se ne smeš boriti za dodatna sredstva. Kako ocenjujete manjšinski gospodarski forum? Ustanovitev gospodarskega foruma so vsi ocenili pozitivno, vendar zaznavamo, da vsaj zaenkrat ni večjega posluha, da bi tej pobudi namenili tisto pomembno vlogo, ki bi jo lahko imela v našem prostoru. Gola ustanovitev in nekaj sestankov ni dovolj, kajti ideje in želje se lahko uresničijo le s konkretnimi dejanji. Smatram, da bi v naših manjšinskih krogih potrebovali več doslednosti, kajti s takšnim pristopom bodo vizije ostale za našo skupnost le vizije. ZKB kaže veliko posluha za izpopolnjevanje in izobraževanje nasploh. V deželnem merilu smo prvi po številu ur, ki jih posvečamo izpopolnjevanju. Izobraževanje je pogoj za uspeh. Zato smo tudi člani Slovika, ki ima pomembno vlogo. Nadalje smo vključeni v projekt deželne federacije zadružnih bank, ki prireja v sodelovanju z ekonomsko fakulteto vi-demske univerze master za bančne operaterje. Kot zanimivost naj povem, da opravljata sedaj tretji master dva italijanska di-plomiranca iz Trsta, ki sta izrazila pripravljenost, da se naučita slovenščino in sta že podjetja - Med 19 bankami upnicami glasu nista oddali le dve O prisilni poravnavi Istrabenza je v četrtek glasovalo 25 upnikov LJUBLJANA - V četrtek se je končalo glasovanje o prisilni poravnavi Istrabenza. Koprsko okrožno sodišče je prejelo 25 glasovnic, do konca uradnih ur je glasovalo 17 od 19 bank upnic. Od štirih bank, ki so pred časom vložile zahtevo za stečaj, sta glasovali SKB banka in Sparkasse, glasovnic Ba-waga in Volksbanke pa na sodišču niso prejeli. Zgolj na podlagi oddanih glasovnic ni mogoče sklepati, ali so banke predlog prisilne poravnave podprle. Bawag, Volksbank, Sparkasse in SKB banka, ki so zahtevale stečaj, imajo skupaj približno 42 odstotkov terjatev. Da bi bila prisilna poravnava izglasovana, bi jo poleg ostalih upnic morala podpreti vsaj še ena od omenjenih štirih bank. Po neuradnih virih naj bi za prisilno poravnano glasovala tudi SKB banka. Tako tudi morebitno nasprotovanje preostalih treh bank, Sparkasse, Volksbank in Ba-waga - skupaj imajo 37% terjatev - ne bi zadostovalo za izglasvanje stečaja družbe. Kdaj bodo znani uradni rezultati, še ni jasno. Prisilni upravitelj Boris Dolamič bi moral uradno poročilo o izidu glasova- nja sicer izdelati v osmih dneh, vendar se zaradi pritožbe enega od upnikov na sodni sklep o preizkusu terjatev postopek utegne zavleči. Okrožno sodišče v Kopru je Dolamiču namreč naložilo, naj do odločitve višjega sodišča glede pritožbe z objavo poročila počaka. Banke upnice Istrabenza naj bi v četrtek zjutraj sicer podpisale sporazum o izvajanju prisilne poravnave v Istrabenzu in dogovor o delitvi morebitnega presežka iz že unovčenih repo pogodb. Po navedbah v medijih so sporazum, v katerem so se zavezale, da bodo presežke od prodaje vrednostnih papirjev, zaseženih na podlagi repo pogodb, vrnile v skupno bilanco Istra-benzovega premoženja, podpisale vse upnice razen Bawaga. Če so banke prisilno poravnavo podprle, bo Istrabenz v skladu s spremenjenim načrtom o finančnem prestrukturiranju upnike moral poplačati v štirih letih. Do konca prihodnjega leta naj bi poravnal slabih 19 odstotkov terjatev, v letih 2011 in 2012 še približno tretjino obveznosti, preostalo pa leta 2013. (STA) Intereuropa okreva KOPER - Koncern Intereuropa načrtuje za prihodnje leto 5,6 milijona evrov dobička, prihodki od prodaje pa naj bi dosegli 200 milijonov oz. za 4,2% več od ocene poslovanja za letošnje leto. V devetih mesecih letos je koncern ustvaril 5,4 milijona evrov čiste izgube, za 144,6 milijona čistih prihodkov od prodaje, kar je 30% manj od načrtovanega, in zabeležil negativni izid iz poslovanja za 0,5 milijona evrov. Najpomembnejša trga ostajata Slovenija in Hrvaška, v celotni prodaji pa pomembno raste delež Rusije, so v sporočilu za javnost zapisali v družbi. Na ruskem trgu pričakujejo največjo rast čistih prihodkov od prodaje, pa tudi največjo stopnjo rasti v absolutnem znesku. Med pomembnejše trge naj bi se v prihodnjem letu uvrstile še Albanija, Črna gora in Nemčija. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. decembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 18.12. 17.12. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4337 129,68 1,4343 129,27 ruski rubel inHiicka riiniia 9,7893 43,9685 66,9970 9,7943 44,1910 67,2490 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti int" 7,4415 0,88700 7,4415 0,8889 Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ krpina \J,00 / KJKJ 10,4580 8,3955 10,4380 8,4050 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona c\/ir3rcKi Tra n K 26,285 1 4958 26,105 1,5053 jVILCIIjKI llallh. estonska krona man7arcKi TArint 15,6466 277,05 15,6466 278,07 1 1 laseku... ...to so pravi prazniki! .i, i- 'V Karniji in v Kanalski dolini bo jasno. Drugod po deželi bo Jutri bo precej jasno in mrzlo. Burja na Primorskem bo osla- pretežno jasno. Minimalne temperature bodo zelo nizke, bela. tudi pod -20 stopinj C na Trbiškem. Tudi čez dan bo mrzlo. 22 Sobota, 19. decembra 2009 ŠPORT / TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o zborovanju Narodne delavske organizacije, ki se je v tem tednu vršil v Škednju. »Dvorana Gospodarskega društva je bila napolnjena do zadnjega kota. Burno pozdravljen je govoril tovariš dr. Mandic, večkrat prekinjen od odobravanja zborovalcev, o delavskem in kmetskem vprašanju. Podal nam je v kratkih, a mar-kantnih potezah zgodovinski razvoj delavskega in kmetskega stanu. Prišedši k sedanjosti, je govornik razložil potrebe enega in drugega. H koncu je vabil vse one, ki še niso člani Narodne delavske organizacije, naj pristopijo k istej, kajti dandanes, ko ne odločuje več v konkurenčnem boju posameznik, je organizacija edino sredstvo uveljavljenja skupnih stremljenj. Za dr. Mandicem sta spregovorila gospoda Pegan in Križmančič Ivan. Gospod Križmančič je povedal marsikatero bridko resnico 'po domače'. Nato so spregovorili še gospodje God-nik, Kranjc in Babič, na kar je predsednik okrajne škedenjske skupine Plečnik zaključil ta vspeli shod. Pri Sv. Ivanu so tokrat gostovali Ferda Plemiča: »Predavanja se je udeležilo veliko število sve-toivanskih domačinov, tako da je bila prostorna dvorana Narodnega doma polna ukaželjnega ljudstva, dokaz, kako potrebna so nam kulturna predavanja. Gospod predavatelj Ferdo Plemič je tokrat svoje predavanje 'Slike iz razvoja človeške kulture' znatno skrajšal in zaokrožil, tako da so ga poslušalci pazno poslušali in na koncu izrazili svoje zadovoljstvo z burnim ploskanjem. V živih besedah je gospod predavatelj očrtal najkarakterističneje dogodke v razvoju človeške kulture, ki je ni pospeševala potreba kakor se to večkrat trdi, ampak skrb in radovednost, ki je mati vsakega napredka. Ugajale so tudi skioptične slike, ki so tokrat res dobro izpadle. Želeli bi si še več takih predavanj, ki ljudstvu razširijo obzorje in ga nauče marsikaj lepega in zanimivega!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Celotno osebje Rdečega križa, ki deluje na tržaškem področju, je v teh dneh stavkalo proti krčenju reševalne službe in znižanju osebja. »Tako je namreč sklenil upravni komisar te ustanove. Uprava Rdečega križa je sicer zagotovila, da bo poskrbela za nujne primere, ker se je vse osebje reševalne enote udeležilo stavke brez izjem. Da bi rešili spor se je odvijal sestanek na Uradu za delo, toda upravni komisar Rdečega križa se ga sploh ni udeležil. Vprašanje reševalne službe Rdečega križa na tržaškem področju se je začelo zaostrovati, ko je komisar ukinil v Miljah nočno reševalno službo, ne da bi se prej posvetoval s predstavniki zaposlenega osebja. Ta ukrep je postavil na dnevni red še druga vprašanja, ki so dozorevala s prihodom novega komisarja, a so se že mnogo prej pojavljala. Glede tehnične opreme in zadevnih pomanjkljivosti reševalne službe je že dalj časa slišati hude pritožbe. Odgovornost za tako stanje ni mogoče naprtiti osebju, ki je spričo razmer zelo požrtvovalno, ampak izključno direkciji. V Trstu je na razpolago devet rešilnih avtomobilov, od katerih pa uporabljajo samo tri, ker za ostale ni dovolj osebja. To je vzrok, da včasih v primerih prometnih nesreč ni na razpolago reševalnega avtomobila in mora pohiteti na kraj nesreče dežurni zdravnik skupno z bolničarjem s svojim avtomobilom. Tržaška hranilnica je pred časom podarila Rdečemu križu moderno opremljen rešilni avto, ki pa zaradi pomanjkanja osebja stoji v garaži, medtem ko se rešilna enota v nujnih primerih zateče za pomoč k policiji. Proti takemu stanju je osebje Rdečega križa že večkrat protestiralo, zlasti ker mu preti stalna nevarnost odpustov. In to je tudi namen novega komisarja, ki je bil poslan iz Rima. Komisar je namreč že napovedal nove odpuste, ker sta po njegovem mnenju pri vsakem rešilnem avtomobilu dovolj le en šofer in en bolničar...« FILMI PO TV Sobota, 19. decembra, Canale 5, ob 21.10 What women want Regija: Nancy Meyers Igrata: Mel Gibson in Helene Hunt Najbrž bi bilo res vsem moškim všeč brati v ženskih mislih in hkrati odkrivati vsa njihova najintimnejša razglabljanja. Nicku se na lepem zgodi, da se mu te posebne sanje uresničijo. Do takrat je bil ravno on simbol moškega nerazumevanja, saj se je celo poklicno, kot me-nadžer oglaševalne agencije, obračal samo na moško publiko. Skrbel je namreč za promocijo takih stvari, ki so namenjene moškim kupcem. Nekega dne pa se zave, da hrani v sebi tudi čudežni dar in odloči, da ga bo najprej preizkusil s svojo nadrejeno, ki je seveda ženskega spola. Nickovi nameni niso najbolj nedolžni, saj jo hoče za vsako ceno prekositi. Ko pa je na tem, da udejani svoj plan, se tudi zave, da je Darcy Maguire prelepa in da je ljubezen močnejša od preračunljivosti. Sobota, 19. decembra, Italia 1, ob 02.20 La scorta Režija: Ricky Tognazzi Igrajo: Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Carlo Cecchi in Ricky Memphis Tognazzijev celovečerec je nekakšen poklon nekaj tisoč članom italjianskih varnostnih služb, ki se dnevno posvečajo spremstvu številnih bolj ali manj zaslužnih osebnosti. Varnostniki, o katerih pripoveduje rimski režiser so sicer tisti, ki verjetno tvegajo največ, saj varujejo sodnika, ki raziskuje zapletene mafijske pokole. De Francesco, v družbi ?zvestih angelov« Andree, Fabia, Raffaeleja, Angela in Nicole kaj kmalu izve, da so pri nekaterih nezakonskih poslih posredno vpletene tudi politične in policijske oblasti. Torek, 22. decembra, La 7, ob 00.50 Addio mia concubina Režija: Chen Kaige Igrajo: Leslie Cheung, Zhan Fengyi in Gong Li Petdeset let kitajske zgodovine je Režiser Chen Kaige uspel obnoviti ob pripovedovanju življenjskih prigod dveh uspeših gledaliških igralcev. V času japonske invazije, se Douzi, eden najslavnejših zvezdnikov pe-kingške Opere, posveti interpretaciji ženskih vlog. Znotraj operne družine spozna igralca Shitoua, s katerim naveže tudi poseben prijateljski odnos. Njuna zveza pa se seveda bistveno pokvari, ko se Shitou odloči za poroko z Juxian. Četrtek, 24. decembra, Rete 4, ob 23.25 Amarcord Režija: Federico Fellini Igrajo: Pupella Maggio, Nagali Noel in Armando Brancia Ponosna ženska v rdeči obleki pleni zlobne poglede in zavidanje. Prodajalna bujnih prsi vzbuja domišljijo mladih fantov. Psihiatrično bolni stric, ki se povzpne na drevo si želi ženske družbe. To so le nekateri fragmenti in dogodki, ki se jih spominjate po ogledu filma. Amarcord, kar pomeni spomin, je Fellinijev vesel, pogosto nadvse zabaven pogled na odraščanje, ki najbrž spominja na njegovo. Zgodba se dogaja v italijanskem mestecu, v tridesetih letih. Mladostniški hormoni so razburkani. Družina, cerkev in prijateljstvo so dokaz temelja ljubezni in predanosti. Petek, 25. decembra, La 7, ob 21.10 Febbre da cavallo Režija: Steno Igrajo: Enrico Montesano, Gigi Proietti in Catherine Spaak Nadvse lahkoten film, ki je pred skoraj tridesetimi leti naletel na izjemen uspeh, je eden zadnjih primerov stare italijanske komedije. Dogajanje je seveda postavljeno v Rim, kjer trije prijatelji sanjajo, da bodo s pomočjo konjskih stav končno obogateli in s tem rešili vrsto težav. Nekakšna hvalnica italijanskemu iznajdljivemu smislu za preživetje je simpatična komedija, ki ob bolestnem opisovanju odvisnosti od igranja spravi gledalca v neustavljiv smeh. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO VELEMESTNI ROPARJI NEPRIDIPRAV, BARABA FENICANSKA BOGINJA LJUBEZNI RUSKI SKLADATELJ (ALEKSANDER) NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ IN TRENER ZMAGA V ŠAHU ALOJZ REBULA / ITALIJANSKI PISATELJ (CARLO) AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA NAJVEČJA ČLOV. ŽLEZA LIVIO SEMOLIČ UKRAJINSKI ŠAHIST (RUSLAN) STROJ ZA KAKO OPRAVILO TOVARNA PENEČ. ALKOH. PUBLICISTIKA UMEK TIPI JE INDIJANSKI VLADAR, KRALJ ŽIVALICA S PERUTI ILKA VAŠTE TOVARIŠ PRI DELU NAŠ ODBOJ-KAR KOSMINA DELEŽ, PARCELA ANTON VODNIK BERI PRIMORSKI DNEVNIK OTIS REDDING TISOCINKA METRA ENOTA ZA ELEKTR. MOČ AZIJSKA DRŽAVA Z GL MESTOM MASKAT SUKA POKRAJINE KEM. ZNAK ZA NATRIJ OXA ANNA ZADRUGA V CARSKI RUSIJI VEČNO MESTO POČITNIŠKA PRIKOLICA RAZPOZNAVNO GESIO / MIMOHOD VOJAŠKIH ENOT APOTEKA HRV. KNEZ IN KRALJ VELIKA BRITANIJA MAJHNA ROPARSKA RIBA EVR. PRESTOLNICA (ORIG.) KOŠARKAR ALIBEGOVIČ PIJAČA ZA APERITIV PAZNIK, KI SKRBI ZA UREJENOST IZRASTEK NA GLAVI TEŽAK ŽENSKI POKUC, KAMNOLOMKA SKALA PLATNO ZA POKRIVANJE KAMIONOV ARABSKI ŽREBEC LOUIS EISENMANN FINSKI MATEMATIK (LARS) TOVARNA ZA PREDELAVO RIB V BOU KUBANSKI PISATELJ (REINALDO) SERGIJ UPOVEC ITALIJANSKI SLIKAR (ALBERTO) IGO GRUDEN VRSTA MODERNE UMETNOSTI VZDEVEK ŽELJKA RAŽNA-TOVIfiA SVETILO IZ VOSKA MESTO Z DANTEJEVIM GROBOM AZ. DRŽAVA PLAZ BURT LANCASTER HRVAŠKI PISATELJ (IVAN) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK PREBIVALEC NEKDANJE JUGOSLAVIJE DUHOVNIŠKI POMOČNIK NEKDANJI UREDNIK PD ATLETSKA DISCIPLINA KONTAKT, SPOJ NABREŽINSKI ŽUPAN ZORAN OGRINC SKRB KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL AM. OPERNI PEVEC IGOR KOCIJANCIC ANTON NOVACAN ALFRED HITCHCOCK EVROPSKI VELfTOK ŽENSKA, KI DELA BREZ PREMISLEKA JAPONSKI OTOK, OPORIŠČE ZDA MESTECE PRI CUNEU OSKAR KJUDER BIBLIJSKO IME ZA PALESTINO SAMUEL ADAMS KRAJ PRI DOMŽALAH KATRAN SLOVARČEK - ANAT = feničanska boginja «ARENAS = kubanski pisatelj • ARTEL = zadruga v carski Rusiji * BRA = kraj pri Cuneu v Piemontu * RAOS = hrvaški pisatelj * VALERIAN = finski matematik • VIANI = italijanski slikar / RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. decembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Lupo Alberto - Petje in kriki 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija, sledi Čezmejna tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nan.: Julija 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai, sledi vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 17.00, 23.05 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Le amiche del sabato 16.55 Vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi - Speciale per due 23.10 Film: I fichissimi (kom., It., '81, r. C. Vanzina, i. D. Abatantuono) 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattino in famiglia 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.25 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.40 Šport: Smučanje: Smuk (Ž) - Francija 12.10 Šport: Smučanje: Smuk - Bolzano 13.00 20.30 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Film: School of rock (kom., ZDA '03, r. R. Linklater, i. J. Black) 16.00 Talent show: Scalo 76 Talent 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Primeval 19.00 Variete: Secondo canale 19.35 Nan.: Law & Order 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Close To Home 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Dok.: Tg2 Dossier, sledi Tg2 Storie 1.05 Aktualno: Tg2 Mizar V" Rai Tre 6.00 7.00 8.05 9.00 10.30 11.00 12.00 12.25 12.55 13.30 14.50 15.50 16.10 17.30 18.10 18.55 20.00 20.10 21.30 23.50 0.50 1.00 1.15 1.40 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste Risanke Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco Aktualno: Tv Talk Aktualno: Art News Tgr Rubrike Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved Aktualno: Tgr Il Settimanale Smučanje: Smuk Tgr Mediterraneo Aktualno: Tgr Ambiente Italia Dnevnik - kratke vesti Šport: Odbojka Šport: Vaterpolo Šport: 90° minuto serie B Vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) Aktualno: Nati liberi (v. L. Colo) Aktualno: Un giorno in Pretura Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tg3 Agenda del Mondo Aktualno: Tg3 Sabato notte 9.30 Aktualno: Vivere meglio 11.00 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne vesti 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Psych 17.55 Dok.: Correndo per il mondo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 23.15 Nan.: The Unit 0.00 Šport: Guida al Campionato 0.30 Aktualno: Passwor*d il mondo in 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.30 Aktualno: Super Partes 10.15 Film: The Christmas Card (dram., ZDA '06, r. S. Bridgewater, i. J. Newton) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 0.45 Resničnostni show: Grande Fratello 14.00 Talent show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: What women want - Quel-lo che le donne vogliono (kom., ZDA '00, r. N. Meyers, i. M. Gibson) 23.40 Aktualno: Montecarlo Film Festival 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.15 7.00 10.45 11.05 11.30 12.25 13.40 14.05 15.00 16.00 18.05 18.30 19.25 21.10 23.00 Nad.: Still Standing Risanke Aktualno: Cotto e mangiato Nan.: E alla fine arriva mamma! Aktualno: Tv moda Dnevnik in športne vesti Nan.: Per tutta la vita! Film: Mars Attacks (fant., ZDA '96, r. T. Burton, i. J. Nicholson) 17.15, 20.30, 22.05, 23.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Thunderbirds (fant., ZDA, '04, i. B. Kingsley) Nan.: Quelli dell'intervallo Dnevnik in vremenska napoved Film: I Flinstones (kom., ZDA, '94, r. B. Levant) Variete: Fico+Fico Christmas Show (v. Fichi d'India, C. Cabotto) Kickboxing: Oktagon ^ Tele 4 Rete 4 7.35 Nan.: Genitori in diretta 8.10 Nan.: Tequila & Bonetti 9.00 Dokumentarec 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Aktualno: Storie tra le righe 9.00 Šport: Volley Time 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Musa Tv 13.05 Aktualno: Fede, perche no? 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Aktualno: La citta dello sport 14.10 Passione sport 14.20 Aktualno: Qui Cortina 14.30 Aktualno: Hard Trek 15.35 Šport: Super Sea 17.00 Risanke 19.00 Variete: Ciacole no fa fritole 19.10 Musica, che passione! 20.00 Športne vesti 20.05 Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Avalanche Alley 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo LA 7.00 10.10 10.40 12.00 12.30 13.00 14.00 16.00 La l Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life - Week End Aktualno: L'intervista Aktualno: Tempo della politica Aktualno: Innovation Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: L'organizzazione sfida l'ispet-tore Tibbs (triler, ZDA '71, r. D. Medford, i. S. Poitier) Film: Herbie il maggiolino sem-pre piu' matto (kom., ZDA '74, r. R. Stevenson, i. H. Haye) 18.00 Nan.: I Magnifici sette 20.00 1.20 Dnevnik 20.30 Resničnostni show: Chef per un giorno 21.35 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Križ Kraž 9.15 Film: Kino Kekec (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Heidi - Pogumna pot 15.55 17.25 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.15 Ozare 17.25 Zakaj pa ne 17.40 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Nad.: Dvojne počitnice 20.40 Igramo se z zvezdami 21.35 Ars 360 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Usodna nesreča (t Slovenija 2 7.10 Skozi čas 7.20 z arhiva TVS - Tv dnevnik 19.12.1991 7.40 Polemika (pon.) 8.45 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 9.40 Pokljuka: SP v biatlonu, sprint (ž), prenos 10.40 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, smuk (Ž), vključitev v prenos 11.50 Rogla: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, sprint (ž in m), klasično 14.05 Pokljuka: SP v biatlonu, sprint (m), prenos 16.00 Val Gardena: SP v alpskem smučanju, smuk (m), posnetek 17.00 Engelberg: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, posnetek 18.25 London: nogomet, tekma angl. lige, Arsenal - Hull, prenos 20.25 Posnetek koncerta: Noč Modrijanov 2009 22.20 Bleščica, oddaja o modi 22.50 Alpe-Donava-Jadran, podobe srednje Evrope 23.20 Film: Nova Francija (pon.) 1.40 Tranzistor (pon.) Koper 13.55 14.00 14.20 15.00 15.30 16.00 16.30 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.40 20.00 21.40 22.25 22.55 0.25 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Rogla: SP v smučarskih tekih, sprint (m in ž), povzetek Potopisi Fanzine 23.40 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Kraji in običaji - v smeri sanj Vremenska napoved Primorska kronika 22.10, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja Vzhod - zahod Festival otroških pesmi Vas tedna Glasb. odd.: In orbita »Q« Trendovska oddaja Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vreme in kultura (pon.) 12.00 0.00 Videostrani 17.00 Hrana in vino (pon.) 18.00 Kultura: Variete in varietejček v ljubljanskem hotelu Union (pon.) 18.30 Videofronta (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Monitor 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski program 20.30 Primorski tednik 21.30 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 22.00 Odprta tema (pon.) 23.00 Veliko platno RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.15 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 9.45 Projekt Planet 47; 10.10 Vtisi s sejma knjige v Pulju; 10.45 Izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capo-distria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Najlepša viža meseca; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 19.00 Prenos iz Metropolitanske opere; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Deželi pripada 45% prejemkov od davka IRES, 60% od davka IRPEF, 91 % DDV-ja in 90% davka na porabo tobačnih izdelkov. Z ustvarjenimi prihodki Dežela skrbi za storitve na področju deželnega zdravstva, za storitve za pomoč občanom, za vzdrževanje cest in za kritje stroškov za lokalni javni prevoz, za financiranje aktivnosti svojih Krajevnih ustanov, za podporo podjetij in kmetijstva na deželnem ozemlju, za področja izobraževanja, kulture, turizma in športa, za zaščito teritorija s ciljem varnosti in preventive, za razvoj dela in pomoč družinam. DEŽELA POSEBNOSTI