Veni
TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434
Zadnji pogled z Motohovega kota
Izola je v obdobju »ateljejev za 1 tolar« postala meka likovnih umetnikov, ki so zapolnili neurejene poslovne prostore starega mesta in postali turistična atrakcija. Tolarjev ni več, umetnikov pa tudi le še za vzorec.
(Mef) Nekateri so odšli, ker enostavno niso imeli izdelkov, ki bi jim lahko omogočili kolikor toliko skromno preživetje, drugi so odšli, ker so atelje itak imeli samo za poletno turistično rezidenco, tretji so odšli, ker niso zmogli plačevanja najemnin, ki so jih prinesle nove občinske oblasti, zadnje pobira dejstvo, da skromna ponudba prinese skromno povpraševanje.
Dokler so bili ateljeji po starem mestu dovolj številni, da si se lahko celo popoldne sprehajal od enega do drugega, je ideja še funkcionirala. Ko jih je ostalo le še za vzorec je ravno toliko tudi obiskovalcev .
Kljub temu Izolo na turističnih sejmih še naprej prodajamo tudi kot mesto umetnikov, čeprav smo se jim, očitno, odrekli. Kako naj sicer razumemo to, da bo eden najbolj simbolnih ateljejev, v katerem je od samega začetka delal pokojni Marjan Motoh, točno ob drugi obletnici njegove smrti, dobil novega najemnika - nepremičninsko agencijo. Novi najemnik, seveda, ni prav nič kriv da bo deležen začudenih pogledov tistih, ki so tam nekoč kramljali in občudovali spretnost pokojnega umetnika. Krivo je pomanjkanje turistične strategije in pomanjkanje občutka, da je mesto živ organizem.
Mesto ne nastane od danes do jutri, tako kot trgovski centri. Mesto se gradi samo, seveda ob pomoči ljudi, ki tam živijo. Tisto, kar je bilo pred leti edina primerljiva prednost Izole - domačnost, živahnost, kultura in bogastvo v skromnosti, s takšnimi potezami zanesljivo izginja. Nikoli ne bomo imeli večjih hotelov kot Portorož, tako velikega obzidja kot Piran in toliko trgovskih centrov, kot Koper. Živahnost starega mesta je bila naša edina »briškola« v tej igri za obiskovalce.
Razprodaje nepremičnin namreč, nismo zasledili v nobenem turističnem prospektu našega mesta.
i
i
.ara
Veterinarski center Centre veterinario
HOTEL ZA MALE ŽIVALI
ALBERGO PER PICCOLIANIMALI
Trgovska ulica 4, Izola
tel 05 6401300
dežurni telefon:
031344832
nnn
INTES4 SNNB4OL0 BANK
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA
tel. 040 600 - 700
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
OD OKTOBRA 1917 DO KATALONIJE 2017 (nič novega)
Sto let in dva dni (ko to berete) je preteklo od dneva, ko je Savjet narodnih kome-sarjov - vlada delavcev in kmetov - objavila dekrete o miru in zemlji in razglasila delavsko kmečko oblast v tedanji Rusiji. Dekreti so objavljeni, oktobrska revolucija (po starem koledarju) in novembrska (po novem) je od spodaj, ne od zgoraj po nekakšni politični volji, končana na vrhuncu morije prve svetovne vojne. In prinesla je mir. V teh petih dekretih je napisano:
-Vsa oblast sovjetom - v prestolnici in tudi na podeželju,
-	Takojšnje premirje na vseh frontah. Pošten mir med narodi.
-	Zemlja veleposestnikov kmetom - brez odškodnine.
-	Nadzor delavcev nad industrijsko proizvodnjo.
-	Pravično in pošteno izvoljena ustavodajna skupščina.
Dekrete je podpisal predsednik sovjeta narodnih komisarjev, Vladimir Iljič Uljanov, ilegalno ime Lenjin, po sibirski reki Leni, kjer je, po ljubeznivem ukazu carja Nikolaja odsedel več let v zaporu. Že leta 1903 je napisal razpravo o nacionalnem vprašanju in posebno vztrajal ha pravici vsakega naroda do samoodločbe, do odcepitve, o tem je govoril tudi v revolucionarnih spremembah novembra 1917. Potem je to prevzel ameriški predsednik Woodrow Wilson (predsedoval je od 4. marca 1913 do 4. marca 1921), prevzelo jih je Društvo narodov, predhodnik OZN, vpisana je v Ustanovno listino OZN, v številne deklaracije Generalne skupščine OZN, v Helsinško deklaracijo KEVS, Meddržavno sodišče je pravico narodov do samoodločbe priznalo za načelo občega običajnega prava: »Načelo samoodločbe je bilo prepoznano s strani Združenih narodov in jurisprudence sodišča... in je eno od ključnih načel sodobnega mednarodnega prava.«
In smo tam, kjer smo. Problem prodaje NLB je vprašanje s katerim se ukvarja EU in Evropska banka, tako kakor se je (uspešno) ukvarjala z uničenjem Grčije, kjer problem ni bil samo denar, ampak socialistična vlada, ki je uspešno postala poslušna neoliberalnemu kapitalizmu, a o kapitalizmu, če citiramo Horkcheimerja, »ne moremo govoriti, a molčati o fašizmu.« Problem Evrope ni katalonska (ali katerakoli druga) samoodločba. To je notranjepolitiči problem Španije in - prosim, kabaljerosi, čistokrvni Kastiljanci, potolčite glave tem kmetom, ki govorijo nekakšen nerazumljivi jezik, zaprite jih, vsaj v Španiji ne manjka zaporov, še od časov Francisca Franca, ki je postal diktator in caudillo in gospodar smrti zahvaljujoč svojim somišljenikom in zaveznikom, Dolfetu in Benitu. Ki danes zmagujejo, vsaj z idejami, na katerih so zgradili svoje režime strahu, smrti, terorja.
»Iz temelja so spremenjeni zgodovinski pogoji v katerih se reproducira t.i. demokratska politika,« je zapisal Boris Buden, filozof, publicist iz berlinske univerze Humboldt. »Gre za simptome globlje in dolgotrajne krize, njeni efekti se šele zdaj čutijo. Eno je bogata, uspešna in prosperitetna Nemčija v bogati, uspešni in prospe-ritetni Evropi. Popolnoma nekaj drugega je takšna Nemčija obkrožena s kaosom, regresivnim političnim in kulturnim procesom pri vzhodnih članicah EU, posebej v Poljski in Madžarski.« Iz tega, po Budenu, izvirajo neonacizem in neofašizem v Evropi.
»Torej, ni dovolj povedati, da Nemčija danes ni v krizi. Samo dejstvo, da Nemčiji gre dobro v Evropi, ki razpada, je dokaz krize. Skratka, nevarnosti tega, kar smo v zgodovini imenovali fašizem ali nacizem, moramo videti v kontekstu krize neolibe-ralnega kapitalizma, ne samo v Evropi, ampak globalno. Problem ektremne desnice je prav v tem, da zaradi nje ne vidimo ekstremno desne, rasistične, eksploatatorske, diskriminatorske politike, ki so se izprepredle iz demokratsko legitimiranih institucionalnih struktur, da jih kot take več ne prepoznamo. A ni politika EU do Grčije, katero je kreiral in personalizmi Wolfgang Schauble, najboljši primer institucionaliziranega in demokratsko legitimiranega desnega ekstremizma in pripadajočega rasizma?
Ker Evropa ni nikoli bila protifašistična pod Hitlerjem in Mussolinijem. Prav nasprotno, vse evropske nacije so oblikovale kvizlinške vlade, ki so aktivno sodelovale ne le v deportaciji Judov, temveč pri vseh vrstah terorja do njih in do protifašistov. V imenu Evrope, da ne bo nobene zmešnjave. V Evropi se je samo ena država osvobodila fašizma z lastnimi močmi. Danes te države ni več, kot tudi ni več spomina na njen protifašizem. Zakaj bi se Evropa spominjala jugo- slovanskih partizanov, če jo oni spominjajo na njen lastni kolaboracionizem?
Je malo bolj jasno, kaj se dogaja v Kataloniji in zakaj? Ali ni čas, da spomine oživimo in povemo Evropi, da je Katalonija naša dežela?
Teden zmanjševanja odpadkov
Pred vrati je Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki bo potekal med 18. in 26, novembrom. Komunala Izola se bo pridružila največji akciji, katere cilj je okoljsko ozaveščanje in spodbujanje k sodelovanju pri zmanjševanju količine odpadkov.
Od leta 2009 jo organizira Evropska komisija s podporo programa Life+. V okviru akcije vsako leto nastajajo pobude za nove načine promocije zmanjševanja odpadkov, ponovne uporabe izdelkov in recikliranja materialov. Vsako leto se akcija osredotoča na drugo temo; letos je to ponovna uporaba.
Komunala Izola beleži pozitivno rast deleža ločeno zbranih odpadkov s 17,9 % v letu 2010 na 54 % v letu 2016 in si prizadeva dodatno povečati delež ločeno zbranih frakcij. Podjetje namenja veliko pozornosti najmlajšim občanom, katere že od samega začetka ločenega zbiranja odpadkov poučuje v šolah in vrtcih o ravnanju z odpadki. Letošnji teden zmanjševanja odpadkov smo okrepili z bogato paleto dejavnosti, ki vključuje vse učence izolskih osnovnih šol skozi ves mesec. Akcijo, ki smo jo poimenovali »LOČUJEMO - ZMAGUJEMO«, smo pričeli s predstavitvijo gospoda Fujmana in njegovim nepravilnim ravnanjem z odpadki, ki so si ga ogledali vsi izolski osnovnošolci.
Po predstavitvi kratkega video-posnetka, v katerem nezemljan Fuj-man nepravilno ravna z odpadki, bomo v tem tednu obiskali vse osnovne šole z interaktivno predstavo, ki odpira pogled na tisočere možnosti ponovne uporabe. Sledili bodo trije različni natečaji, kjer bodo učenci lahko prikazali dobre prakse ločevanja ter izvirnost pri oblikovanju novih izdelkov iz ponovne uporabe.
Današnje stanje okolja potrebuje novo generacijo ekološko ozaveščenih oseb, ki ne skrbijo le za smotrno ločevanje odpadkov, temveč so sposobni minimizirati njihov nastanek. Vsak nastali odpadek je strošek za družbo in za naravo. Ponovna uporaba pa je korak pred reciklažo, saj ne zahteva industrijskih postopkov predelave in odpira vrata kreativnosti. Če vas bodo v naslednjih dneh, na poti proti ekološkemu otoku, ustavili otroci in vprašali o vašem odnosu do odpadkov, jim prisluhnite, saj, kot pravi indijanski pregovor, »sveta ne podedujemo od naših prednikov, temveč si ga izposojamo od naših otrok«.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinski svet
V Livadah največji leseni objekt
Izolski občinski svetniki so se pretekli četrtek sestali na 23. redni seji Občinskega sveta Občine Izola. Razprave takorkeoč ni bilo. Svetniki so se predvsem seznanili z škodo, ki jo je povzorčilo neurje, ter v drugem branju potrdili nekatere sklepe. Med drugim tudi, da se bo Izola lahko pohvalila z največjim lesenim objektom v državi.
Občinski svetniki so se sestali na 23. redni seji Občinskega sveta Občine Izola, na kateri pa ni bilo nobenih »težavnih« točk. Večinoma je šlo za potrjevanja in odpravljanje napak.
Svetniki so se najprej seznanili s posledicami in oceno škode nedavnega neurja. Kot je bilo slišati na seji, so naj višjo škodo ocenili v objektu Univerze na Primorskem v Kampusu Livade, kjer je, kot je znano, izbruhnil tudi požar. Uradne ocene škode se gibljejo med 500.000 in 750.000 evri. Do velike ' materialne škode je prišlo tudi v strugah izolskih vodotokov, predvsem pri vhodu v tovarno nekdanje Mehanotehnike, kjer je prišlo do prelitja. Po oceni Direkcije republike Slovenije za vode je preliminarna ocenjena škoda v strugah težka od 500.000 do 600.000 evrov. Skupna ocena škode je zaenkrat ocenjena na en milijon in pol evrov, kjer pa še ni upoštevana škoda v šoli Dante Alighieri in prostorih vrtca Mavrica.
Svetniki so nato potrdili uradni prečiščeni besedili Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Livade Izola in Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Vojke Šmuc Izola, v drugi obravnavi pa so še sprejeli Predlog Odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti na območju Občine Izola, ki določa način, predmet, območje in pogoje za izvajanje gospodarske javne službe na področju opravljanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
Poldrugi milijon za Šared
Župan in strokovne službe so na seji predstavili aktivnosti, ki jih Občina izvaja na območju Šareda.
»Ocenjena vrednost izvedbenih del za prvo fazo komunalnega opremljanja, vključno z nakupom zemljišč in izgradnjo zbirnega fekalnega kanala Izola - Šared je 4,2 milijona evrov. V skladu z razpoložljivimi sredstvi bo Občina pristopila najprej k ureditvi
zbirnega fekalnega kanala Šared--Izola in delni izvedbi opremljanja na območju Šareda, kjer bodo nakupi zemljišč zaključeni. Še v tem letu bo objavljen javni razpis, s katerim bo Občina Izola iskala najugodnejšega izvajalca za delno izvedbo prve faze, za katero je na voljo 1,5 milijona evrov. V tej vsoti so všteti odkupi zemljišč za razpisano fazo del, ki so predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo komunalne infrastrukture. Izvajalec del bo predvidoma izbran do decembra, dela pa se bodo začela izvajati po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja«, so zapisali v sporočilu za javnost.
Svetniki so pri naslednji točki sprejeli odpravo očitnih napak v Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje naselja Šared. Gre za napake v grafičnih načrtih, za katere je kriv popravljalec dokumenta. »Za popravke smo poslali račun zunanjemu izvajalcu, ki je opravil delo«, je povedal župan Igor Kolenc.
Prenovljena oglaševalna taksa
V drugi obravnavi je bil sprejet nov Odlok o taksi za oglaševanje prodaje blaga in storitev v Občini Izola, s katerim želi Občina »poenostaviti in poenotiti obračunavanje takse po področjih ter za vse taksne predmete enako, ne glede na to ali gre za pano, tendo, zastavo, svetlobni napis ali steber. Za manjše objekte se taksna obveznost zniža, za velike pa nekoliko poveča«, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Kampus se še kar gradi
Občinski svetniki so na seji tudi potrdili ukinitev in ustanovitev stavbne pravice v korist zavoda InnoRenew CoE na območju Univerzitetnega kampusa Livade. Tam bo tako nastal še en stolpič, ki bo po napovedih največji leseni objekt v državi. Nekateri svetniki opozicije so ponovno opozorili, da je Občina pred leti prelahko odstopila to zemljišče Univerzi na Primorskem in zraven ponudila še komunalni prispevek. Aleksej Skok (SD) pa je povedal, da je bil pred leti sicer podobnega mišljenja, torej naj Univerza zemljišče, če ga ne namerava uporabiti, vrne Občini, »ampak kaj bi se zgodilo, če nam ga vrne? Prostorski akt je sprejet in programsko si ne bi mogli veliko pomagati.
Raje se potrudimo, da čim več programov privabimo v kampus, z Univerzo pa se pogovarjamo, da bi na tem območju zgradili telovadnico, ki bi bila namenjena študentskemu športu. Govori se tudi o Fakulteti za zdravstvo, ki bi se lahko v srednjeročnem obdobju preselila v enega od stolpičev.« Svetnica Breda Pečan (SD) pa je povedala, da si predvsem želi, da bi zgradili bivalni stolpič, ker Izola potrebuje mlade, ki ne prihajajo le iz Izole. »Raje, kot katerokoli drugo študijsko smer, pa bi rada videla naravoslovno tehnične smeri, ker Slovenija je lačna in potrebuje tehnični kader.«
Drevo življenja še čaka
Ob koncu seje so občinski svetniki postavili vprašanja in pobude. Svetniki Liste Izolani so predlagali Občini, da pristopi do reševanja problematike javnega prevoza, na kar je direktor občinske uprave Marko Unterlechner povedal, da so s prvim novembrom uvedli dodatne avtobusne povezave med Izolo in bolnišnico. »To je prvi korak v tej smeri. Dodatno povečanje nas ne stane nič, saj je še pokrito iz proste kvote, koncesionar je bil pripravljen prisluhniti. Ministrstvo pa je korektno sodelovalo«, je še povedal Unterlechner. Manca Vadnjal (Izola je naša) pa je podala pobudo za pridobitev objekta Drevo življenja na Medljanu za potrebe oseb s posebnimi potrebami. Župan Igor Kolenc je odgovoril, da sodni postopki v zadevi še vedno tečejo in dokler ne bodo zaključeni, je nemogoče narediti naslednji korak.
V sklopu tedna starejših občanov občine Izola ima Društvo upokojencev iz Jagodja lepo navado, da povabi in zaželi dobrega zdravja vsem tistim članom, ki so v tekočem letu dopolnili 70 let. Letos je bilo takšnih kar 20, srečanja s kratkim kulturnim programom, ki so ga v hotelu Delfin pripravili! pevci zbora Delfin in hotelska glasba v sklopu Delfinfesta, pa se je udeležilo 10 slavljencev. Pridružili so se jim še člani upravnega in nadzornega odbora društva. Bilo je veselo in koristno srečanje za vse. Vsem, seveda, čestitamo..	j0Žica R

Občina Izola
Saredini so vedno bolj nezadovoljni
Tako kot marsikje drugje je tudi na Šaredu težko potegniti ločnico med javnim in zasebnim interesom. Pred dobrim letom sta se za hip srečala, zdaj pa sta spet vedno bolj vsaksebi. To pismo je dokaz.
S tem odprtim pismom se ponovno obračamo na Župana Občine Izola g. Igorja Kolenca, vse tri podžupane ter člane občinskega sveta 01, z jasnim in odločnim pozivom na spoštovanje dogovorov s časa priprave in usklajevanja prostorskega akta OPPN Šared. Minevajo namreč štirje meseci od našega pisanja in še vedno nismo dobili uradnega odgovora na naša vprašanja in predloge. To še povečuje zaskrbljenost preko 100 krajanov Šareda, ki so se pridružili Civilni iniciativi za spremljanje izvedbe OPPN Šared.
Župan s svojimi dejanji dokazuje, da mu je vseeno za dobrobit krajanov Šareda in da'se kljub zavezam in dogovorom, ki jih je dal krajanom pred sprejetjem OPPN Šared, teh dogovorov sploh ne drži. Župan nadaljuje z enostranskimi odločitvami, tako da grobo posega v prostor in premoženje ljudi. Naj spomnimo, da je Župan ob sprejemanju prostorskega akta krajanom Šareda eksplicitno obljubil, da se bo denar iz naslova komunalnega prispevka prodaje zemljišč in komunalnega prispevka, uporabil namensko in izključno za ureditev območja OPPN Šared. Začetek urejanja komunalne infrastrukture in višina komunalnega prispevka sta bili poleg gostote pozidave tudi temeljna skrb in zahteva krajanov pred sprejetjem OPPN Šared.
V skladu z zapisanim, predstavniki Civilne iniciative za Šared ponovno zahtevamo:
1.	Da se denar, ki je bil prerazporejen za ureditev obalne ceste, nemudoma vrne in uporabi zgolj in izključno za potrebe ureditve infrastrukture na območju OPPN Šared.
2.	Da je višina sredstev, zbranih iz naslova prodaje zemljišč in komunalnega prispevka na območju OPPN Šared, javno dostopen podatek. Prav tako naj bo transparentno razvidno kdaj in za kaj so bila ta sredstva porabljena.
3.	Da se nemudoma določi občinska zemljišča namenjena za zamenjavo.
4.	Da se cena odvzetih zemljišč za izgradnjo infrastrukture poenoti s tržnimi cenami oz. se zamenja po načelu “meter za meter”.
Izvolimo predsednika !!!
V nedeljo bomo dobili novega predsednika države oziroma se bo začel nov, šesti petletni predsedniški mandat. V četrt stoletja dolgi zgodovini samostojne Slovenije je dva mandata predsednikoval Milan Kučan, medtem ko sta Janez Drnovšek in Danilo Turk predsednikovala le po en mandat. En mandat je že bil predsednik države tudi Borut Pahor, ki se poteguje za drugi mandat. Njegov protikandidat je, trenutni kamniški župan, Marjan Šarec.
Še danes je mogoče predčasno glasovanje na Upravni enoti, sicer pa smo vabilo na volišče prejeli tudi na domače naslove.
Če nam ni vseeno, kdo je vrhovni poveljnik in predstavlja našo državo, potem bomo v nedeljo glasovali. Kako pa je stvar vsakega od nas.
5.	Da se višina komunalnega prispevka zniža na pred sprejetjem dogovorjen znesek, cca. 100 Eur/
m2, primerljivo z ostalimi vasmi podeželja ( v skladu s poslanim predlogom delitve stroškov programa opremljanja).
6.	Da se vsem, ki jim je bil komunalni prispevek že obračunan, razlika preplačanega komunalnega prispevka vrne.
7.	Da se sredstva zbrana za prekomerno uporabo cest namensko porabi za ureditev cest znotraj območja OPPN Šared.
8.	Da Občina Izola novograditeljem znotraj območja OPPN Šared preneha zaračunavati prekomerno uporabo cest znotraj območja Šareda (Nesprejemljivo je namreč da Občina za ceste znotraj naselja Šared v skladu s programom opremljanja ne prispeva nič, hkrati pa novograditeljem kar dvakrat zaračuna uzurpacijo in uporabo ceste (komunalni prispevek in dovolilnice za prekomerno obremenitev ceste!)
9.	Da Občina Izola predstavi terminski plan izvedbe komunalne infrastrukture, predvsem fekalne kanalizacije na območju OPPN Šared ter nemudoma pristopi k izvajanju le-tega.
10.	Da Občina Izola predstavi aktivnosti v zvezi z izgradnjo ceste Jagodje-Šared in glavnega kanalizacijskega kolektorja Šared-Izola.
Odgovore na zgornje zahteve pričakujemo v roku 15 dni.
Civilna iniciativa za Šared
Ni kriv samo letni čas
Izolska tržnica v teh dneh kaže dokaj žalostno podobo, zelo podobno pa je, morda z izjemo sobot, že vse od konca poletne turistične sezone. Največkrat sta zasedeni vsega dve stojnici, velikokrat pa tudi ena sama. Na vprašanje, ali je za to kriva previsoka najemnina stojnic smo dobili dva različna odgovora.
Celestina Ražman je povedala, da se ji cena za malo stojnico, nekaj več kot 7 Eur na dan, ne zdi previsoka, vendar pa, ob redni uporabi to predstavlja kakšnih 200 Eurov mesečno, kar ni zanemarljiv znesek. Bistveno višjo najemnino plačujejo sosedje, ki imajo večjo stojnico za katero plačujejo nekaj več kot 10 Eur dnevno, posebej pa plačajo še prostor ob stojnici, tako da se prej omenjeni mesečni znesek tudi potroji. To pa je že najemnina, ki jo plačujejo nekateri gostinski lokali in zagotovo predstavlja določeno obremenitev za trgovce oziroma branjevce.
Še večja težava pa je razmeroma skromna prodaja izven turistične sezone in takšen odnos med manjšo ponudbo in manjšim povpraševanjem sproži negativno spiralo donosnosti.
Nekoliko bolje se godi tržnici v Kopru, ki je od četrtka do sobote zelo dobro zasedena in tudi dobro obiskana. Med prodajalci najdemo tudi nekaj Izolanov, ki pravijo, da hodijo v Koper zaradi večjega števila kupcev in ne zaradi cen najema, ki so podobne izolskim. Seveda pa je lažje plačati najem tam, kjer trgovec več proda. In tako se znajdemo v brezizhodnem položaju iz katerega se lahko rešimo le s prodornim načrtovanjem in novimi idejami, med katerimi bi lahko bila tudi tista o združitvih dveh tržnic, tiste na Kristanovem trgu in one pri trgovini Agrarie. Seveda s premislekom glede cene in zahtevane ponudbe.	ur
mambik/m: 5
Četrtek, 9.november 2017, št. 1226
---------------------------------------- Rdeči križ Izola--------------
Center za brezdomce ni le kontejner
Izolska območna enota Rdečega križa ima od junija novo predsednico. To je Nevija Božič iz Sečovelj, ki pravi, da je najprej želela ugotovoti, kako deluje notranji ustroj lokalne organizacije, šele nato pride na vrsto reševanje problematik, ki pa jih ni malo. Začevši s centrom za brezdomce.
Nevija Božič iz Sečovelj je nova predsednica izolske enote Rdečega križa, funkcijo pa je nastopila letošnjega junija. Brkinka, zase rada pravi, da je državljanka sveta, je doslej delala na najrazličnejših področjih, od turizma in marketinga, pa do šolskih inštitucij, tako zasebnih kot javnih, kjer se je tudi spoznala z zapleteno evropsko birokracijo.
Lani je za nekaj časa opravljala funkcijo sekretarja koprske enote Rdečega križa in kljub temu, da ni Izolanka, počasi spoznava posebnosti izolske lokalne skupnosti. Oziroma, kot sama pravi, morda je to, da ni domačinka, celo prednost, saj lahko na določene zadeve gleda z nekoliko več distance.
Predvsem pa je tudi sama prostovoljka in pravi, da je prostovoljstvo nekaj, kar imaš v krvi.
-	Prostovoljstvo je ključno za ustanovo, kot je Rdeči križ.
-	Na nek način ja. Tukaj so sicer tudi profesionalne funkcije in je prav, da so, saj gre za društvo, ki operira z določenimi sredstvi in pravno formalnimi zadevami, ki jih moraš razumeti in pravilno voditi. Ob tem pa si kot Rdeči križ še toliko bolj izpostavljen v medijih, saj se vsi radi vtikajo v porabo teh sredstev. Rdeči križ ni zasebno podjetje, kjer lastnik in zaposleni skrbijo, kaj se notri dogaja. Rdeči križ ima širšo družbeno in socialno odgovornost.
-	Funkcija predsednice je častna.
-	Tako je. V principu si zastopnik in pravno formalno dogovoren za delovanje društva, skupaj s člani območnega odbora, ki je naj višji organ. Potem imamo še različne odbore, od nadzornega, ki nadzoruje delo različnih komisij, ki jih v zadnjem času veliko ustanavljamo, naprimer komisijo za socialna vprašanja, komisijo za priznanja, komisijo za delo z mladimi in tako naprej, glede na potrebe, saj ima Rdeči križ kar veliko javnih pooblastil, od tečajev prve pomoči naprej in seveda je vezan na sedem generalnih načel, ki so enaka po vsem svetu.
Potem so tukaj še profesionalne funkcije, kjer so ljudje zaposleni. Predsednik pa vse to usklajuje. Imeti moraš dober vpogled v situacijo, da vidiš kako poteka, moraš pa si znati tudi svetovati. Gre za neko vrsto komunikacije med vsemi člani, in imeti moraš čim bolj jasno sliko, da tudi tistim, ki niso na profesionalnih funkcijah, poveš, zakaj se za nekaj odločaš. Zaenkrat imamo kar nekaj novih idej, ki pa niso revolucionarne. Najprej bi rada spoznala notranji ustroj, kako izolska organizacija deluje, da vidim, kaj so prednosti in kaj pomanjkljivosti, da začnemo z določenimi idejami, predvsem pa, da vidimo, kaj lokalno okolje potrebuje.
-	Izolsko lokalno okolje je specifično, saj je nekoč mesto slonelo na industriji, ki je danes ni več.
-	Ja, in to je za okolje dodatna obremenitev. Imamo veliko uporabnikov toplih obrokov, za katere finančno poskrbi Občina, organizacijsko pa Rdeči križ. Imamo veliko uporabnikov, ki dnevno prihajajo po različne pakete pomoči in dodatne dobrine, predvsem prehrambene, ki jih vsaki dan v dobimo od trgovine Spar, kar je uredil Lions klub, pa od različnih pekarn, ki donirajo svoje izdelke. Teh uporabnikov je ogromno. A podobnih primerov je veliko tudi v ostalih slovenskih krajih. Izola pa ima prednost, da si lahko nekateri prebivalci pomagajo z različnimi poletnimi turističnimi aktivnostmi, pa tudi sredozemska klima, v navedni-cah, lahko pomaga.
Izola je specifična, res je, a vedno je treba gledati čez mejo in iz tega naslova si tudi sama želim, da bi še bolj sodelovali z drugimi območnimi obalnimi združenji pa tudi širše. Zdi se mi ključno, da se ne orientiramo le na fizično pomoč socialno šibkim, ampak da bi začeli osveščati širšo javnost, kaj počnemo. V sredo smo imeli, v sodelovanju s Primorskim svetovalnim središčem in Centrom za socialne zadeve, predavanje o pravicah do javnih sredstev in kako dostopiti do njih. Predavanje je namenjeno vsem, ki so v neki stiski, finančni ali drugačni, in bi lahko zaprosili za takšne pravice, marsikdo pa ne ve, kam se obrniti in kako se prijaviti. Na Rdečem križu imamo krasen prostor, in zdi se mi prav, da bi ga uporabili tudi za takšne stvari.
-	V tem je veliko birokracije in mnogi si težko pomagajo sami.
-	Funkcionalna pismenost v Sloveniji je, po lanskoletni raziskavi OEC-ja, na izjemno nizki ravni, saj smo končali na 28. mesto med 34 državami. Ko govorimo o funkcionalni pismenosti ne govorimo o stopnji izobrazbe, temveč o sposobnosti, da nekdo, naprimer, sam na banki izpolni položnico. Prepričana sem, da marsikdo na tem področju potrebuje pomoč.
-	Boste redno organizirali predavanja?
-	Želim si, da bi jih. Tudi naprimer na tematiko osebnega stečaja. Dogovarjali smo se o projektih za migracije, želimo pa si predvsem začeti delati z mladimi.
Na žalost je v Rdeči križ vključenih izjemno malo mladih. Med člani in v odborih je večinoma starejša populacija in če ne bomo delali na tem, čez 10 deset let ne bo več nikogar tukaj. Dobili smo krasno pobudo iz dijaškega doma v Izoli. Si pa absolutno želimo delati z roko v roki z lokalnim okoljem in apeliramo na vse Izolane in Izolanke, da pridejo, da vidijo, kaj počnemo in se nam priključijo. Brez prostovoljcev ne bi bilo Rdečega križa.
-	Že dlje časa je govora o tem, da v Izoli nimamo centra za brezdomce. V Kopru so pred kratkim javnosti predstavili svojo rešitev.
-	Koper je uspel narediti zelo lep center, ki ga poznam in vem, kako deluje. Piran ima to urejeno nekoliko drugače. Lahko delujemo na skupnih izhodiščih, ni pa nujno, da se lahko to organizira v vseh občinah na enak način. Pred kratkim smo se pogovarjali o tej tematiki. Na Rdečem križu lahko brezdomcem ponudimo stalno bivališče in zanje prejemamo pošto. A trenutno nimamo seznama, kdo brezdomci sploh so, niti ne vemo, kdo bi ta seznam imel. Če veste za koga, ki ima težave in rabi pomoč, nas o tem obvestite, ker ne vidimo in ne vemo vsega, kar se dogaja. Menim pa, da bi tukaj moralo več inštitucij stopiti skupaj, narediti srečanje, posvet, zbrati informacije, ugotoviti, kaj je že narejeno in kaj ti ljudje želijo, ker vsi brezdomci si tudi ne želijo nekje živeti. Potrebno je preučiti več segmentov. To je eden izmed ciljev, ne bi pa na vrat na nos letela vanj, ker bi rada, da se tega lotimo sistematično, da vidimo kakšne so možnosti, priložnosti in potrebe in se skupaj odločimo, katera inštitucija je primerna za to urediti, ali nas je več, ali je ena. ali so za to realno potrebe. Ampak, kot pravim, najprej sem si morala vzeti čas, da spoznam notranji ustroj izolske enote Rdečega križa, da vidim, kako zadeve delujejo, kakšna je logistika, kateri programi delujejo in kateri ne, kje so sredstva, kje jih ni. Počasi dobivam pregled tudi nad programi. Ko bo slika bolj jasna, bomo lahko začeli razmišljati naprej.
AM

------------------------------- Izola - Barcelona - Izola
Pravico do samoodločbe je treba spoštovati
Vprašanje neodvisnosti Katalonije je ločilo ne le Španijo, ampak vso Evropo. Mnenja o tem, kaj je prav in kaj ne, so si zelo različna, ampak nekaj je vendarle jasno: pravica do samoodločbe je zapisana tudi v deklaraciji OZN.
Med 18. in 20. oktobrom letos je potekala 33. plenarna seja Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. Naj pojasnimo, da Svet Evrope v Strasbourgu povezuje 47 držav članic iz Evrope, sestavlja pa ga razen Parlamentarne skupščine tudi Kongres lokalnih in regionalnih oblasti, Odbor ministrov in Sodišče za človekove pravice ter Komisar za človekove pravice Sveta Evrope.
Slovenija ima svoje predstavnike v vseh kolektivnih organih Sveta Evrope, v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti ima tri člane in tri namestnike. Pomemben del poslanstva Sveta Evrope je posvečen zagotavljanju človekovih pravic, vladavini prava, enakosti spolov, varstvu otrokovih pravic, itd. Članice in člani slovenske delegacije v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope smo se pred zadnjo plenarno sejo Kongresa odločili, da bomo ob razpravi o Kataloniji predstavili svoja in (po našem mnenju) tudi stališča večine prebivalcev Slovenije v zvezi z dogodki ob referendumu 1. oktobra 2017 v Kataloniji, pa tudi o preteklih dogajanjih, ki imajo pravi izvor v več deset, če ne celo več sto let trajajočih sporih med vrsto manjših narodov na iberskem polotoku in špansko (vladajočo) večino. Vodja delegacije, županja Šmarjeških Toplic mag. Bernardka Krnc in članica delegacije Breda Pečan sva sodelovali v razpravi in podali naslednje stališče:
»Izjemno smo ogorčeni nad nasilnim in popolnoma nesprejemljivim ravnanjem španske policije v dneh pred referendumom in na sam referendumski dan. Nedopustno je, da so španska vlada, njen predsednik in kralj odklonili kakršnokoli možnost pogajanj o pravici katalonskega in s tem tudi vseh drugih manjšinskih narodov v Španiji do samoodločbe.
Pravica do samoodločbe
Pravica narodov do zunanje samoodločbe je v času od francoske revolucije in dunajskega kongresa v 18. in 19. stoletja do osemdesetih let 20. stoletja doživela velike spremembe, ki so v prejšnjem in tudi v tem stoletju pripeljale do univerzalne, tako politične kot mednarodnopravne pravice narodov do notranje in zunanje samoodločbe. Organizacija združenih narodov je z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ju je sprejela Generalna skupščina OZN leta 1966, uveljavljena pa sta bila 1976, še posebej pa še s skupnim 1. členom obeh Paktov, sprejela in učvrstila samoodločbo kot pravico mednarodnega prava.
Če bi v Španiji, ki je polnopravna članica Organizacije združenih narodov, upoštevali oba pakta in seveda 1. člen Ustanovne listine OZN, bi njihova Ustava iz leta 1978 dve leti po uveljavitvi paktov konstitutivnim narodom v Španiji že priznala pravico do samoodločbe in morda dala možnost federalne ureditve države. Naj mimogrede omenimo, da je naša nekdanja država Jugoslavija leta 1945, že takoj po koncu druge svetovne vojne, svojim konstitutivnim narodom priznala pravico do zunanje samoodločbe.
To je tudi (kljub nasprotovanju zvezne vlade) omogočilo naši domovini Sloveniji leta 1990 izvedbo mirnega in nemotenega
plebiscita o osamosvojitvi in kasnejšo razglasitev samostojne in neodvisne države.
Vsaka odgovorna in demokratična vlada katerekoli države v Evropi in na svetu je dolžna upoštevati mednarodno pravo in odločitve mednarodnih organizacij, še posebej OZN. Zato pozivamo špansko vlado, da pozove predstavnike Katalonije na pogovore, pogajanja in iskanje skupne poti iz situacije, v katero so oboji pripeljali svojo domovino.«
Člani slovenske delegacije v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti smo prepričani, da Kongres in Svet Evrope nista nastala samo zaradi skrbi za človekove pravice posameznikov in za vladavino prava v posamičnih državah, ampak tudi za kolektivne človekove pravice, tudi za pravico manjšinskih narodov do samoodločbe in za vladavino mednarodnega prava povsod po svetu.
mag. Bernardka Krnc in Breda Pečan
Obisk Radia Koper
Z učenci izbirnega predmeta retorika OŠ Vojke Šmuc Izola in OŠ Livade Izola smo obiskali Radio Koper. Skozi radijsko hišo nas je velikodušno popeljala gospa novinarka Neva Zajc. Učenci so spoznali, kako poteka delo na radiu in se preizkusili pred radijskim mikrofonom.
Učiteljica retorike Maša Avsenak Zobec
Martinovanje 10. novembra 2017
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da organiziramo Martinovanje na Grahovem brdu pri Sežani. Odhod dne 10.11.2017 ob 16.00 uri. Prijave sprejemamo v pisarni društva.
Vabljeni.	Predsednik Dl Izola:
Franc Poropat

Izola
Dunaj je bil spet obarvan v oranžno
Vinarji, ki pridelujejo sonaravna bela vina s podaljšano maceracijo, so se, v ponedeljek, 6. novembra, znova predstavili v Museum Quartier na Dunaju. Sesti Orange Wine Festival je nov dokaz, da pridelava vin v sozvočju z naravo pridobiva pristaše, tako med pridelovalci kot med ljubitelji vin.
Na Facebook strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju smo prebrali, da je mednarodni festival oranžnih vin na Dunaju, ponovno združil številne ljubitelje vin, ki so imeli priložnost okusiti ekskluzivna ekološko-naravna bela macerirana (oranžna) vina.
“Približno 60 proizvajalcev vin iz Avstrije, Slovenije, Italije, Hrvaške, Slovaške, Gruzije, Romunije in Moldavije se je predstavilo z več kot 160 oranžnimi vini, ki jih je spremljala vrhunska butična kulinarična ponudba. Organizacija odlično obiskanega festivala, ki poteka pod slovenskim pokroviteljstvom, je gostom ponudila izjemen enološ-ko-kulinarični večer mediteranske, alpske in panonske regije, ki bo ostal še dolgo v spominu in skominah."
Tako kot so počeli nonoti
V šestih letih Orange Wine Festivala na Dunaju so oranžna vina pridobila zaupanje zahtevne dunajske javnosti. Iz nekoliko skrivnostne ponudbene niše so osvojila številne ljubitelje vin in danes je na vinskih kartah uglednih restavracij in gostiln novo poglavje: oranžna vina. Razlogov je več, med njimi pa so v ospredju avtorski in sonaraven pristop ter seveda vrhunska kakovost pridelka. Med vinarji, ki so predstavili svoja vina, bodo tako pionirji te pridelave, ki ima globoke korenine v tradiciji, kot mladeniči, ki so se odločili, da bodo vina pridelovali na podoben način, kot so jih njihovi dedki.
Čeprav je sejem Oranžnih vin predvsem Izolski, saj se je v Izoli vse sploh začelo, pa je pridelava oranžnih vin vedno bolj prisotna na Vipavskem in posebej v Brdih, tako, da sta bila od izolskih vinarjev na Dunaju prisotna le Korenika&Moškon in Žaro.
Bolj prisotni smo bili pri kulinarični ponudbi, saj so, od izolskih gostincev, bili prisotni: Gostilna in Hiša Torkla iz Kort in Bujol. Bruno Žaro, predsednik festivala in izolski vinar je povedal, da je njihovo skupno vodilo zavezanost naravi in visoki kakovosti vin, Aleš Kristančič, briški vinar, ki je, po izboru revije Wines & Spirits uvrščen med 100 najboljših kleti na svetu za leto 2017, pa je povedal, da če gre na katerega od festivalov, gre na Orange Wine Festival, ker je prvi in ker je originalen. “Nam, iz krajev, kjer je pridelava oranžnih vin tradicija, je v veselje, da se za tovrstno pridelavo odloča veliko mladih vinarjev. Na drugi strani pa oranžna vina spoznava ves svet in tudi v najbolj tradicionalnih restavracijah v Ameriki in Aziji imajo zanje nova poglavja na vinskih kartah.” ur
Čestitke še prihajajo
Kot je zapisal na 13. strani so Dragu Misleju Mefu k nagradi čestitali številni posamezniki in inštitucije, včeraj pa se je čestitkam pridružil tudi izolski župan, Igor Kolenc, ki je ob čestitki pripisal, naj bo nagrada dodatna vzpodbuda za njegovo kreativnost in naj še mnoga leta bogati kulturo Izolanov in ostalih Slovencev. Čestitali so mu tudi iz KS Jagodje Dobrava, posebej presenečen pa je bil ob čestitki, ki jo je poslala Štefka Kučan, ki je na kuverto zapisala takšen naslov: Spoštovani, Drago Mislej Mef, glasbenik, prejemnik Ježkove nagrade za glasbo in socialno inteligenco. Pošta in ljudje vedo za naslov. Špina, 6310 Izola - Isola.
Med razstavljale! na Dunaju se je z oranžnim vinom predstavila tudi istrska klet Korenika & Moškon, ki se je, v začetku oktobra, s svojim izborom vin predstavila tudi v ljubljanski Sobi 102, Jana Plestenjaka.
Zlati prinašalec
»Mef, zaradi tebe je življenje znosnejše, zaradi tvojih besed je svet svetlejši«, berem v enem od mnogih sporočil, ki so v dobrih dveh tednih zasula priljubljena omrežja. Mef je moral tokrat »prenesti« veliko lepih besed in iskrenih čestitk in zdi se, da niti televiziji ni ušlo, da predstavlja njegova pojava kar nekakšen družbeni in sociološki fenomen.
Vem, da se ne motim, če rečem, da smo Primorci s ponosom uživali ob primorskih barvah v nedeljski oddaji TV Slovenija, v kateri je dobil »ježkovo nagrado« in da smo čutili posebno energijo, ki so jo prinesli ne le Mef z neobičajnimi in duhovitimi komentarji, marveč tudi glasbena zasedba, ki bi, prepričana sem, še bolj »zažurala« pred kamerami, če bi bila podelitev v Kopru.
Seveda, Mef je ob svoji nagradi veliko prinesel vsem Primorcem. Občutek sem imela, da so ljubljanski televizijci kar tekmovali med seboj, kdo bo naredil več, saj se je v nekaj dneh poleg napovednikov in nedeljske podelitve ter večernega portreta, vse skupaj podaljšalo še v tedniku, zaostajali pa nismo niti radijci, na vse mogoče načine. Toliko podob Izole, ne samo Ljubljanske ulice, ki jo poznajo po vsej Sloveniji predvsem zahvaljujoč Mefu, ampak tudi različnih mestnih vedut, takšne minutaže na nacio-nalki ne pomnim!
Tudi zato ti moramo biti hvaležni in ne le za ogromno dobrih besedil in komadov, za 20 let Mandrača in neštetih zgodb. Svojo nagrado si nesebično, morda tudi nehote, obrnil tudi v prid svojega mesta in še enkrat uresničil svoj čredo o tem, da je skupnost lahko povezana in da učinki te povezanosti prinašajo veliko dobrega. Pa še, da povezani ljudje zmorejo več, kot si mislijo. Kako bi te, takšnega zlatega prinašalca, ne imeli radi? Čestitamo!
Neva Zajc

Sp*
Izolani premagali vodilne
S.SNL-zahod
Rezultati 12. kroga
Farna Vipava: Elta Izola 1: 5 (1 : 2) Jadran HK: Bilje 1 : 3 (1 : 1)
IKK Tolmin : II Bistrica 8 : 0 (5 :0) Adria : Ajdovščina_ 1 : 1 (1 : 0)
Farna Vipava : Elta Izola 1 : 5 (1:2)
Vipava, 05.11.2017 ob 14.00, gledalcev 130
Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Juršič Erik, Mandir Marin, Kula-ševič Amar (52’ Nikolič Žan), Vidakovič David, Zyba Adem (87’ Memič Aldin), Zupan Miha (73’ Franjčič Klemen), Pletikos Chris, Elshani Arlind, Lee-Him Kristian Franklyn, Banovič Dejan Strelci: 0:1- Banovič Dejan (2’), 0:2- Zupan Miha (10’), 1:2-Vidmar Nejc (34’), 1:3- Pletikos Chris (47’), 1:4- Lee-Him Kristian Franklyn (81’), 1 : 5 - Elshani Arlind (89’)
Primorska članska liga
Rezultati 10. kroga
Košana : Postojna 1 : 1 (1 : 1) Korte Avtoplus: Renče 2 : 0 (2 : 0) Piama Podgrad : Komen 1:1 (0:1) Koper B : Nš Ankaran 4 : 0 (2 : 0) Rakek : Cerknica 0 : 8 (0 : 5)
Korte Avtoplus - Renče 2 : 0 (2 : 0)
Izola, Stadion Malija Gledalcev: 20
Korte Avtoplus: Romanešen Gregor, Lizalovič Adis, Dulič Anis, Pirc Boštjan, Kefert Dejan, Jerkovič Aleksander, Kleva David, Mahnič Gašper, Viler Rok, Koščak Nandino, Grižon Jernej Strelci: 1 : 0 Dulič Anis (32'), 2 : 0 Kefert Dejan (35')

Vodilni so padli!
Izola - Drava Ptuj 30:26 (16:14)
IZOLA: Gregorič, Jurič, Mičovič, Smej, Božič 8, Beganovič, Stepančič - Zorič, Žgavec, Logar 1, Vukovič, Poberaj 2, Konig 3, Čo-lič 3, Stopar 7, Madžarevič 3, Mi-lunovič. Trene: Peter Pucelj.
Doslej nepremagana in do sobote vodilna ptujska Drava je v 7. krogu 1. B rokometne lige za moške v Izoli naletela na nepričakovano močnega nasprotnika. Rokometaši Izole so namreč tokrat prikazali doslej najboljšo letošnjo predstavo, ki jim je poleg dveh točk proti favoriziranim Ptujčanom navrgla tudi dve mesti napredovanja na lestvici.
Glede na to, da Ptuj doslej še ni poznal neuspeha, je bilo pričakovati, da bodo tudi v Kraški nastopili z vso močjo. Vendar je trener Peter Pucelj z rotacijami in primerno strategijo uspel zadržati napade gostov na ustrezni distanci in pretežni del tekme je bila Izola v vodstvu. Zmaga naših fantov je bila seveda zaželena, vendar je bilo glede na - vsaj na papirju močnega nasprotnika malo verjetno pričakovati tak razplet.
Načrti Štajercev so se začeli podirati že v deseti minuti, ko so domačini po izenačenju na četrti točki prevzeli pobudo in do konca tekme prednosti niso izpustili iz rok. V prvem delu so bile akcije domačih igralcev dodelane, nasprotnikovo mrežo pa sta najpogosteje polnila veteran Peter Božič in Domen Stopar. Organiziran nastop je domačim večkrat navrgel po tri točke naskoka. Ta bi lahko bil lahko še višji, vendar so nepopustljivi Ptujčani spretno izkoriščali občasne vrzeli v domači obrambi in vztrajno tresli mrežo sicer kar zanesljivega vratarja Luke Logarja.
V nadaljevanju je Drava na zadetke Izole odgovarjala s hitro zaključenimi napadi in tako poskrbela, da se Izolani rezultatsko niso preveč oddaljili.
Šele 12 minut pred koncem so domačini prvič prišli do prednosti štirih golov. Z zanesljivim nastopom so vodstvo dobrih pet minut pred zaključkom tekme povišali na pet zadetkov in s tem nakazali, da se bodo tekmeci na Štajersko vrnili praznih rok. Na tekmi je po odsotnosti znova zaigral tudi David Stepančič: »Moja poškodba še ni, a bo dokončno sanirana. Odigrali smo dobro tekmo. Ekipi še nekaj manjka do popolne uigranosti, vendar smo na pravi poti«, je dejal dolgoletni kapetan izolskega moštva.
Izolane v prihodnjem krogu čaka gostovanje pri drugo uvrščenem Svišu.
V Izoli je padlo Celje
Izolski mladinci po uvodnih dveh začetnih porazih že kažejo svojo kvaliteto, saj so zmagali kar trikrat zapored. V izolski trdnjavi Kraška so zmagoviti niz začeli z zmago proti Kopru, nadaljevali pa s čudovito predstavo in zmago proti »evropskem« Celju. Med tednom pa so dobre igre nadaljevali in zmagali še na gostovanju v Ljubljani proti Krim Olimpiji.
Če pa se vrnemo nazaj, na ponedeljek 23.10.2017, ko so pred lepim številom gledalcev uprizorili eno izmed boljših predstav in povsem zasluženo nadigrali močno Celje. Celjani so v Izolo prišli samozavestni in z najmočnejšo postavo z Makucem, Ocvirkom in vratarjem Dobajem na čelu, torej z igralci, ki so za člansko ekipo Celja nastopali tudi že v ligi prvakov.
Pa vendar to za naše fante ni igralo nobene vloge, saj so od prve do zadnje minute odlično pari-rali Celju in zasluženo zmagali. Izolani so takoj zagospodarili na igrišču in v prvem delu polčasa vodili že za šest zadetkov. Nato so sledile slabše minute Izole, razigral se je odlični Ocvirk in omilil prednost Izole v zaključku polčasa, ki se je končal z minimalno prednostjo domačinov 12:11.
V drugem polčasu se je slika ponovila, Izola je takoj prišla do prednosti štirih zadetkov, jo nekako držala do zadnjih 10 minut, ko je Celje ponovno začelo pretiti. Igrala se je infarktna končnica, kjer se je po dolgem času ponovno videl moto Izole »KREPAT MA NE MOLAT«. Izolani so s fanatično borbenostjo uspeli zadržati prednost in povsem zasluženo zmagali.
Slavje v Kraški je bilo veliko in lahko rečemo, da imamo v Izoli ponovno generacijo za velike stvari. Vendar bo potrebno glave kmalu umiriti in se posvetiti novim treningom in tekmam, saj je liga še dolga, ambicije fantov in kluba pa velike. Mladince sedaj čaka dolgo gostovanje, saj se odpravljajo v Ormož, kjer bo ponovno potrebno pokazati kvaliteto in potrditi dobro formo.
Starejši dečki A in B gladko dobili derbi
Starejši dečki so v obeh selekcijah v soboto 28.10.2017 odigrali »obalni« derbi s Koprom. Tako, kot v prvih tekmah v Kopru, so Izolani tudi v domači dvorani premagali vrstnike iz Kopra in se še utrdili na prvem mestu lestvice.
Prvo tekmo so odigrali starejši dečki B, kjer so gostje odlično začeli in niso dopustili Izoli, da se razigra. Rezultat je bil prvi del polčasa poravnan, nato pa je sledila ofenziva Izole, ki je z dobro obrambo in hitrimi protinapadi v 5 minutah naredila prednost 6 zadetkov. To prednost je zadržala tudi ob polčasu, ki se je končal z 14:8 za Izolo.
Drugi polčas je ekipa Kopra poskusila z »presingom« po celotnem igrišču, kar je mlade Izolane tudi zmedlo a presenečenja vseeno niso dovolili in tekmo mirno pripeljali do konca in zmagali s 29:26.

Nekako podobno je tekla tekma starejših dečkov A, ki pa resnejših težav niso imeli in so vseskozi vodili z visoko prednostjo in tekmo rutinirano pripeljali do zmage. Tekma se je končala z rezultatom 25:19.
Čestitke vsem igralcem za dobro predstavo na igrišču, staršem pa za predstavo na tribunah, saj so skozi tekmo navijali kot naši naj-boljši navijači Riban.
Mlajši dečki B doma priznali premoč Trstu
Naši najmlajši so v nedeljo 22.10.2017 v Izoli igrali s svojimi vrstniki iz Trsta in žal izgubili. Izola je bliskovito začela in z dobro igro povedla s 5:3. Dobra igra se je nadaljevala skozi cel prvi polčas, ki se je končal z prednostjo Izole 11:8.
V drugem polčasu pa je našim fantom počasi začelo zmanjkovati moči in gostje iz Italije so začeli loviti rezultata. Fizična premoč gostov je v zaključku tekme prišla še bolj do izraza in Tržačani so iz Izole odnesli dve točki. Poraz fantov ne sme preveč potreti iz tekme v tekmo napredujejo in potrebujejo čas, da odlično delo pod vodstvom trenerja Franovi ča pride do izraza.
Forza Izola!!!
ItaBROOraB
Izolani pri vrhu na 1. TOP 8 za člane
Na Muti so se v nedeljo, 5. novembra, na 1. TOP-8 v sezoni 2017/2018 pomerili člani in članice. V moški konkurenci je bil vrh povsem v znamenju igralcev NTK Krka Novo mesto, ki so zasedli vsa tri mesta na zmagovalnih stopničkah. Pri ženskah je slavila Ana To-fant (NTS Mengeš).
Pri moških smo spremljali borbo za zmago med igralci novomeške Krke, saj so se za najvišje mesto udarili Peter Hribar, Tilen Novak in Tilen Cvetko. Na medsebojnih tekmah je Hribar premagal Novaka, Novak je bil boljši od Cvetka, Cvetko pa je slavil proti Hribarju. Tako so odločali preostali obračuni, kjer je bil Hribar sto odstoten in je s končnim izkupičkom 6:1 prišel do prve zmage na članskih turnirjih TOP-8. Novak in Cvetko sta zaključila turnir z izkupičkom 5:2 (Novak je izgubil proti Eriku
Paulinu iz NTK Arrigoni, Cvetko pa proti Andražu Novaku iz NTD Kajuh-Slovan), kar je pomenilo, da je končno 2. mesto zaradi zmage na medsebojnem obračunu osvojil Novak, Cvetko pa je bil v domačih koncih tretji.
Za zmagovalnim odrom so se po vrsti zvrstili še Paulin, Novak (Kajuh-Slovan), Darko Jamšek (NTK Inter Diskont), Črt Grm Urbančič (NTK Olimpija) in Matevž Črepnjak (ŽNTK Maribor). Najboljših igralcev tokrat na turnirju ni bilo.
Pri ženskah smo spremljali napeto bitko za končno zmago, ki pa je bila na koncu odločena že na prvi tekmi turnirja, kjer sta se pomerili Ana Tofant (NTS Mengeš) in Aleksandra Vovk (NTK Krka). S 3:1 je bila boljša izkušenejša Tofantova, ki je v nadaljevanju turnirja kar štirikrat reševala kožo v petem nizu in proti Nuši Bolte (NTK Jesenice) celo doživela nenadejan poraz. Vovkova je do konca turnirja ostala neporažena, a je zaradi poraza proti Ani na koncu ostala na 2. mestu. Tretje mesto je s 5 zmagami in 2 porazoma osvojila nadebudna Lea Paulin (NTK Arrigoni). V drugi kvalitetni skupini je brez poraza slavila Urška Čokelj (NTK Arrigoni) pred Katjo Krajnc (NTK Ptuj) in Špelo Trelec (NTK Vesna).
ctolHaflB. W
Verderber in Semelbauer srebrna
Na Gardskem jezeru se je končal zadnji Eurocup v sezoni 2017 v razredu 29er, kjer sta Rok Verderber in Klemen Semelbauer osvojila še en nepozaben uspeh. Skupno lestvico evropskega pokala Eurocup 2017 sta zaključila na odličnem 2. mestu - februarja sta bila v Španiji 6., marca v Franciji 3., junija v Nemčiji 4., avgusta v Franciji na Evropskem prvenstvu 7., danes pa v finalu na Gardskem jezeru 8.
V	zaključku sezone fanta čaka še ISAF mladinsko svetovno prvenstvo v Sanyi na Kitajskem, v začetku januarja pa Svetovno prvenstvo v Hong Kongu.
Kolman četrti na hrvaškem DP
V	Makarski se je zaključilo odprto državno prvenstvo Hrvaške v razredih laser standard, laser ra-dial, laser 4.7, 420, finn in RS:X. Vremenski pogoji organizatorjem in jadralcem niso bili naklo-
njeni, saj prve dni vetra ni bilo na spregled, v soboto pa je plove odpihnila močna burja. Jadralo se je tako šele zadnji tekmovalni dan, torej v nedeljo, ko je organizatorjem vendarle uspelo pod streho spraviti državno prvenstvo s tremi izpeljanimi plovi.
Na prvenstvu je nastopilo tudi kar nekaj slovenskih predstavnikov. Najbolje sta jadrala Koprčan Matej Valič in Izolan Taš Kolman v olimpijskem razredu laser standard, kjer sta zasedla tretje oziroma četrto mesto. Zmagal je Tonči Stipanovič. Anže Podlogar je bil deveti, Luka Lovrič (JK Burja) pa 14.
V razredu laser radial je bila Sandra Lipovec (JK Pirat) 16., Maj Musa Olivieri (JK Olimpic) 27., Maja Žibert (JK Ljubljana) 31., Jakob Pejovič (JK Ljubljana) pa 34.
Med jadralci razreda laser 4.7 je Luka Zabukovec (JK Jadro) zasedel 11. mesto, Alex Veljak (JK Jadro) 17., Klemen Petrovič (JK Jadro) 18., Toni Rebec (JK Olimpic) 28., Jernej Flandija (JK Olimpic) 37., Peter Milivojevič (JK Jadro) pa 41. mesto.
| ■ te®
Evropski pokal v judu za kadete do 18 let v Kopru
Dne 28. in 29.10. se je prvič v Kopru odvijal evropski pokal v judu za kadete do 18 let pod pokroviteljstvom Evropske judo zveze, kjer je nastopilo preko 230 tekmovalcev in tekmovalk iz 23 držav Evrope.
Izolski judo klub je bil med soorganizatorji tekmovanja skupaj z JK 15. maj Marezige in JK Impol Slovenska Bistrica. Posebna pohvala za pomoč pri izvedbi tekmovanja gre predvsem najmlajšim članom JK Izola in njihovim staršem.
Najuspešnejša je bila reprezentanca Azerbajdžana, pred Hrvaško in Ukrajino. Slovenija je zasedla skupno 6. mesto.
Za slovensko izbrano vrsto je prvič nastopil tudi petnajstletni Izolan Mark Rožac v kategoriji nad 90 kg. V prvem dvoboju je po pričakovanju izgubil proti starejšemu Madžarskemu predstavniku Vargi, v repasažu pa proti izkušenejšemu kolegu iz reprezentance Kraljiču.
Marka čaka naslednja evropska preizkušnja sredi meseca v Madžarskem Gyoru.
Maniago Friuli Italija
Sara Rožac, članica JK Izola, pa je dne 29.10. nastopila v 4. kolu prvenstva Furlanije Julijske krajine in osvojila 2. mesto med mlajšimi deklicami do 12 let.
te@C5
V ponedeljek 30.10.2017 je bil odigran zadnji oktobrski turnir v taroku za posameznike letošnjega občinskega prvenstva. Do konca tekmovanj bodo odigrani še štirje turnirji v novembru in dva v decembru 2017.
Na 34. turnirju je slavil Anton Sevčnikar z 8 točkami in dobro razliko +883. Sledijo kar trije igralci s po 7 točkami. Razvrstitev med njimi je bila odvisna od ustvarjene razlike. Največ je je zbral Božo Praprotnik +721, sledita Boris Debeljak z razliko +164 in Vladimir Šetina s +55. Peto mesto je osvojil Lojze Hočevar s 6 točkami in razliko +229. Po doslej odigranih turnirjih na vrhu ni prišlo do sprememb. Na prvem mestu je ostal Cveto Ličen z 220,5 točkami in odlično razliko +16466. Drugo mesto pripada Borisu Debeljaku z 216 točkami in razliko +7813. Tretje mesto je kljub večkratni odsotnosti zadržal Ivica Grdič s 194 točkami in prav dobro razliko +13245. Tretjemu mestu se nevarno približuje Anton Sevčnikar, ki je zbral 186,5 točk in razliko +3856. Peto mesto pripada Mariji Bolje s 182,5 točkami in razliko +2487. Naslednji ponedeljek, 6. novembra, pa je bil v kavarni hotela Delfin Izola odigran 35. turnir v taroku za posameznike letošnjega prvenstva občine Izola.
Ves izkupiček je pobral Cveto Ličen z 9 točkami in razliko +728. S tem je povečal naskok pred zasledovalci.
Drugo mesto je osvojil Ivica Grdič s 7 točkami in razliko +354. Enako število točk je zbral tudi Lojze Hočevar, a s slabšo razliko +184. Četrto mesto je zasedel Boris Debeljak s 6 točkami in razliko +274. Peto mesto je pripadlo Mariji Bolje, prav tako s 6 točkami in razliko -39.
Naslednji turnir bo 13.11. s pričetkom ob 16.00 uri v hotelu Delfin Izola.	db
Od kamnitih do izrisanih bitij
V Plaču Izolanov so v petek zaprli razstavo fotografij Braneta Grgureviča z naslovom “kamniti obrazi”. Med dolgimi sprehodi od Izole do Kopra in nazaj jih je Brane odkrival med igrami sonca in senc v kamnitih blokih in skalah, ki ščitijo nekdanjo progo železnice.
Številni obiskovalci, ki so v knjigi vtisov pustili vrsto zanimivih in predvsem pohvalnih zapisov, so v barvno skromnih fotografijah odkrivali obraze moških in žensk, lepotic in čarovnic, živali in legend. Alenka Zorman, ena najbolj cenjenih slovenskih haiku pesnic pa je v knjigo vtisov zapisala kar nekaj haiku cvetk. To sta dve od petih, kolikor jih je zapisala:
Razjedena skala.
Kdor čuti z valovi, v njej najde obraz.
Levje na pranju
Vse, ki jih skrbi, kam je izginil beneški lev z vogala Besenghijeve plače sporočamo, da je Lev, potem ko smo ga v največji meri že očistili člani društva Izdani, verjetno odšel na popolno čiščenje k spomeni-čarjem.
Stoletna skala.
Prsti maestrala ji božajo gube
Seveda Alenka Zorman ni kar tako prišla na obisk galerije, temveč se je tudi srečala in pogovorila z avtorjem fotografij, ki prav tako sodi med vodilne slovenske haikujevce. Brane Grgurevič je bil namreč za svoje haikuje nagrajen pri nas in v tujini.
Ob zaprtju razstave je priznal, da je žalosten. Pa ne zaradi dejstva, da ima vsaka razstava svoj vek trajanja, pač pa zato, ker bo zdaj spet moral dobiti kakšno posebno, drugačno idejo za ustvarjanje. To od njega, namreč, vsi pričakujejo.
Bitjastovzorčasti svet
V soboto pa je Plač Izolanov s svojimi Bitji zasedla ilustratorka Laura Ličer. Razstavo je naslovila z “Bitjastovzorčasti svet” razstavlja pa kar nekaj bitij iz zgoraj omenjenega sveta, ki so, kot pravi, eni prav zanimivi stvori.
“Opazujejo svet okoli sebe in se čudijo lepoti ter dogodkom okoli njih. Bitja so skupno ime za vse stvore, ki so mešanica že ustvarjenih živali na našem planetu in domišljije. Nekateri še ne obstajajo, morda pa le nekega dne pride tudi njihov čas na poti evolucije. Nastajajo spontano, brez vnaprej določenih skic , tako presenetijo tudi slikarko. Vsakemu izmed njih je jasno, da so del narave in z veseljem pletejo vzorce z bližnjimi bitji in okolico.”
Njeni liki se pojavljajo na različnih podlagah, kot so platna (okoli 300 slik), igralne karte (mačji tarok) in stenske poslikave, z veseljem pa skočijo tudi v kakšno zgodbo drugega stvaritelja. Tako je Laura ilustrirala že 29 slikanic in knjig ter pripravila blizu 200 samostojnih razstav. Njena razstava bo sicer odprta le še jutri, potem jo bo za teden dni zamenjala spominska razstava Marjana Motoha, nato se bodo ilustracije spet vrnile v Plač Izolanov. Očitno jim je tam lepo.
ur
Matija Štravs in njegove preobleke
Matija Štravs se je rodil 5. decembra leta 1978 v Kopru. Živi v zaselku Župančiči nad dolino Dragonje. Slikati je začel pred več kot desetimi leti. Nad njegovimi deli je bil navdušen že pokojni Toni Biloslav, direktor Obalne galerije Piran.
Vesel spodbude likovnega poznavalca se je Matija takoj vključil v slikarske delavnice, ki jih organizira društvo Vezi. Tu so letos eno od Matijevih slik tudi izbrali za plakat, ki bo promoviral likovne delavnice društva v letu 2018. Matijeve slike je pozitivno ocenil tudi docent, magister umetnosti in akademski slikar Tilen Žbona. Pri Matijevih slikah se takoj opazi uravnoteženost kompozicije in usklajenost barv. Prevladujejo rumena, modra, oranžna, lila in roza barve, blizu mu je tudi temno zelena. V tehni-
ki voščenk upodablja predvsem ženske. Njegovi kolaži pa izkazujejo barvitost, pestrost motivov, zanimanje za različne kulture sveta, ljubezen do narave, veselje do življenja.
Matija Štravs je ljubiteljski umetnik, ki pa bo z vztrajnim ter kontinuiranim delom in pogumnimi likovnimi iskanji lahko dosegel še velik napredek - kljub skromnosti in dvomom o svojem delu.	šp
Erikin začaran gozd
Erika Gregorič, mlada izolska ilustratorka, sicer magistrica italia-nistike, je pred kratkim dočakala izid slikanice z naslovom Začarani gozd. Gre za slikanico, ki je izšla v sodelovanju z zavodom Human.si, izdala pa jo je založba ALE. Avtorica knjige je Ksenija Bratuž Albreht in jo bodo prejeli vsi otroci s postojnskih vrtcev.
Kultura
Druga zgodba Klarise Jovanovič
Na Oktober Jazzu - na relaciji Nova Gorica, Sovodnje ob Soči in Goriška brda - je nastopila med drugimi tudi Izolanka Klarisa Jovanovič s skupino izvrstnih instrumentalistov.
Kakšen veter lahko prinese
veter
balkanski melos, svojevrstno ritmiko in temperament med eksoterične jazz pokrajine katere je že pred leti v osrednjem Posočju zarisal Zlatko Kaučič na delavnicah z mladimi instrumentalisti ob številnih jam-sessionih ter uspelih koncertih.
Gotovo je to nekaj podobnega kot sta blues in swing pa bebop posebej zavejali nekje iz delte Mississippija preko New Orleansa navzgor proti Chicagu in dlje do zahodne obale. Nekaj skupnega bržkone tiči v glasbenem duhu - v špiritu - nekaj je gotovo tudi v koreninah vseh izvajalcev - še več pa v sami kilometrini nastopajočih v objemu vse manjšega sveta. Medtem, ko je nastop Amire Me-dunjanin oni dan (17. oktobra) v osrednjem hramu slo kulture po mnenju glasbenega kritika Zvoneta Tomac-a (Radio Slovenija) ob opravičeno pričakovanem čarobnem sevdahu ter interpretaciji tradicionalne glasbe z različnih delov sveta z aktualnega albuma Damar, predvsem zaradi neposrečenih zabavljaških in-sertov bolj ali manj razočaral, je koncert Klarise Jovanovič v skupini Della Segodba v petek 27. oktobra dobro izzvenel v celoti. Z
*|V M
■ X' - t
? #y\
V;fX t
▲ ■ v-v si \1
#. * a
^	' t'	1 - ; e
i
\1 f
>
Martinovanje
Skupnost Italijanov Pasquale Be-senghi degli Ughi vabi na Martinovanje v Izoli, v soboto, 11. novembra ob 18.00, z mašo in blagoslovom vin v cerkvi sv. Marije Alietske. Večer se bo nadaljeval v Palači Manzioli s kulturno-enološki programom in degustacijo vin lokalnih vinogradnikov. Soorganizatorji: Skupnostj Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, Žaro, Vinakoper, STeraS, Rojac, Felluga in Božič ter enolog Mauro Bressan in Hana Services d.o.o.
Srečanje pevskih zborov
Sobota, 18. novembra 2017, ob 20.00 uri, cerkev sv. Mavra - 30. mednarodno srečanje pevskih zborov. Nastopili bodo ženski pevski zbor Petrol iz Ljubljane, zbor Santa Maria di Lestans iz Spilim-berga in mešani pevski zbor Hali-aetum iz Izole.
izkazanim posrečenim izborom »amfimediteranske« tradicionalne glasbe med Istro, Španijo, Italijo, Albanijo, Grčijo z Balkanom ter Panonijo v zaledju tudi z novejšega CD ploščka Amandolat - njegov uspešni predhodnik je album Med-interan - je vidno očarala publiko male dvorane Kulturnega doma v Novi Gorici. Nastopili so v okviru zaključnega tedna koncertov Oktober Jazz v sodelovanju z društvom Terzo Teatro iz Gorice. Dobra Klarisina vokalna kondicija ter mnogoletna uigranost glasbenih kolegov - virtuozov je ob izredno kvalitetni akustiki male dvorane pripeljala do zaželenega dodatka hvaležnemu občinstvu.
VB.
SF 'tex

hči

ČČ' n

■ C^vO"

Marjan Motoh bo prišel
V torek, 14. novembra, bodo v Galeriji Insula in v galeriji Plač Izolanov odprli spominsko razstavo, pred dvema letoma preminulega slikarja, grafika, karikaturista in kiparja, Marjana Motoha. Ob tej priložnosti bo izšla tudi spominska publikacija - katalog s predstavitvijo nekaterih njegovih specifičnih del.
O ustvarjalnosti Marjana Motoha je v katalogu, katerega tisk je, poleg drugih dogodkov, omogočila občinska nagrada, ki jo je posthumno prejel Marjan Motoh, likovni kritik Dejan Mehmedovič zapisal: "Najpomembnejši izrazni element in osnovni gradnik Motohove likovnosti je linija, črtna struktura, ki se je razvijala v risbo. Figuralnost, kajti govorimo o avtorju, ki seje izražal skoraj izključno skozi vizualne objekte torej figure, je tu ustvarjena s prefinjeno umetniško senzibilnostjo, ki jo je produciralo zavedanje in globoko občutenje okolja v katerem je nastajala. Povsem evidentno je Matohov vsebinski izpovedni profil prepojen z opazovanjem in posredovanjem udejanjenih vsakdanjih življenjskih situacij in izkušenj. Avtor se je z omenjeno naklonjenostjo do različnosti, pestrosti v izpovedi tudi v neposrednem izvedbenem načinu izražal zelo raznoliko. Telo linijske korporacije v podobi pri njem niha od povsem detajlirano pikturalne, filigransko prefinjene šrafirne mreže, do preproste grobo kon-turno odrejene sledi pisala. Usmeritev slikarjeve roke je vedno primerna, usklajena s hoteno ekspresivno ali lirično zastavitvijo vsebinske proklam-acije podobe. Slikar je lahko hipno gestualen, vendar v delovanju vedno premišljen in redko spontano razpuščen.
Motohove podobe bi po izraznem načinu izpolnjevanja likovnega polja, v grobem morda delili na dva tipa. Podobe s potencirano realistično tendenco in pa podobe, kjer se je avtor podrejal določeni modernistični stilizaciji, razgradnji figuralnega oziroma drugačnemu konceptualnemu kompozicijskemu zapolnjevanju ekrana. Kot rečeno je linijskost temelj, ki določa način izvedbe. Stilizacijski proces je bil pri Matohu vezan na ploskovitejši način izraza. Podobe tega tipa odkrivajo irealen svet, včasih deluje dekorativno, estetsko. V realistični smeri pa se je slikar velikokrat preizkušal u skrajni mimetizaciji in obvladovanju objektivnega prikazovanja uprizorjenega objekta. Tu se razkriva Motohova mojstrska risarska bravura. ”
Razstavo v galeriji Insula bodo odprli v torek, 14. novembra ob 18.00 uri, razstavljene pa bodo različne Marjanove grafike, jedkanice, litografije in nekaj olj na platnu. Uro kasneje, ob 19.00, pa bodo drugi del razstave odprli še v galeriji Plač Izolanov. Tam bodo razstavljene slike iz ciklusa obrazi, nekaj grafik in pastelov ter izbor karikatur, ki jih je Marjan Motoh izdelal za tednik Mandrač. Na ogled bo tudi nekaj posebnih publikacij, od slikanic do koledarjev. Razstava bo v Plaču Izolanov na ogled do 24. novembra.
9.11.	četrtek
18.00	Sončna dvorana otvoritev
17. regijska razstava primorskih likovnih ustvarjalcev 2017
Velika črta
V programu bo nastopilo Kl turno druit.o Korte.
19.00	Mestna knjižnica Izola
Bralni «.ub Ki« Knjiga Jani Virk: Med drevesi
jCraknjigcvt Pomo tokrat poiornsst namer ijegov zacoji krauoarozni nirki Med drevesi iBeleirlna, 2016), v kateri bomo iosz-iali |žw^en|Stoe| zgodbe petih msik h - Bosanskega ortseife-iea, profesor;a ipaiičine, tovornjakarja, itudeita teoogije in astnika cgaSevalske ageicje.
19.00	Manziolijeva palača
Koncert soupine Angry harps
20.30 Kino Odeon Izola
sledi pogovor s filmsko ekipo.
aro^ekdja filma PREBUJANJA
10.11.	petek
20.0D Kuitumi dom Izola
Giedaiiika predstava (Totalno) Katastrofalna večerja
21.00	Hanpr
SPUNK ON TOAST launk; Slovenija/Sloveniai BRKOVI |rock;HrvaŠki/Creaziai
21.41 Ba'iera
BARIERA KOMIK
Zabavala ms bosta Aleš Nova«: KemcniA > ki tiji Grotina vabljeni na dszo smel‘a.
11.11.	sobota
10.03	Sončna dvorana
Brezplačna sobotna ustvarjalnica
ra temo ilkovre-glasbenega aovezsvaria. bvezne arijave ra 2i.imla@jskd.si ali t: D5 66 31 390.
19.03	Manziolijeva palača
MARTINOVANJE valturni prog-am ir degustacija vin
21.00	Manga'
NERA |rock; Slovenila/Slcrveniai
14.11.	torek
18.00	Galerija Insula in Galerija P ac
otvoritev razstave
MARJAN MOTOH (1950-2015}
p*egledM razstava ob obletnki avtorjeve smrti « oP IS.30 v Galerija Irsula in • oa 19.00 v Galeriji Pae
18.03	Mestna knjižn :a Izola
delavnica PREVARANTSKI SINDROM
Ceavrtkti bo voc Voirtiii
19.03	Wlne BarManziol!
65. Večerni kepet z Zanimivim; Izalani.
Gost srečanja bo FellCB Žira zdravnik, sirotovni direktor spolne bolnišnice Izda, podpredsednik Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola in pfldlupan občine Izola.
S Mtaro in pesmijo ras bo razveseB mladi Nšeoiša Štule. Pogovor z gostom bo vodila Natala Ben ti.
21.00	Hangar
UVE ROCK NIGHTS
19.00	Kulturni dom Izota
potopisno oredavanje V iskanju naših korenin zadnje tradicionalne kulture afrike
20.00	Manzrolrjeva palača Koncert klasične glasbe, nastopata
Luca Delle Donne-kiaw m Gervaso Tarragona Valil -klarinet.
16.11.	četrtek
19.00	- Galerija Alga
OtvoritevsJikarska-kipartiterazstave KDLU “UK": SOLINE
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
hitp.//cenKir4tola.ii
Center /a kulturo, ipon in prireditve	hrtp://www odeon.si
Ccrtro ocr Ij cukura to spari c .e marrcstizicr, izota - lunla	li L3
NAPOVEDUJEMO.
1 • predprodaja: 13, CX) eur na'dan prireditve: 15,00 eur,
Petek, 17. november ob 20.00,,Kuitumi dom Izola
- '■ 1 inE

^	MA NE ŽE^ET
Glasbeni večer Ježkovega nagrajen
Rczcrvadla in predaja vstopnic Galerija Akta K-nstancv Ur 1, Izola
(t 05/6*184 39. f,m- 051 394 113, m: .caler .• .ž-:ent.y-izi:l.r -. 'l
noM umik galerije st 11. ZOlzje.ponadeljeiL ■ toborta: tdOO iz ec
poncdclick - tsstek: 1U. - 2$ 00: Nedelja in prazniki: zaprto
Art tineO*«« Vei*. Ulk;.i pr*li>»1iordcih tirali J Izr.,'., |1 fiSI/lIh 1FI3, n
inraCpcdMn.si; vvsk dan pc* ure pred prejekdja, t agajru prizorišča v ur. pred
cioRodkom.
URAkulture
Sončna dvorana
v četrtek, 9. novembra 2017, ob 18. uri vas vabimo na otvoritev razstave 17. regijska razstava primorskih likovnih ustvarjalcev 2017
Velika črta
V programu bo nastopilo Kulturno društvo Korte.
Razstava bo na ogled do 25.11.2017.
Galerija Insula in Galerija Plač Ljubljanska 32
V torek, 14. novembra vas vabimo na otvoritev razstave
MARJAN MOTOH (1950-2015)
pregledna razstava ob obletnici avtorjeve smrti
•	ob 18.00 v Galerija Insula in
•	ob 19.00 v Galeriji Plač
GRAFIČNI
Galerija Alga
V četrtek, 16. novembra, ob 19.00 vas vabimo na otvoritev slikarsko-kiparske razstave
KDLU "LIK": SOLINE
Glasbeni program: trio Vruja
Razstavljajo: Andrijašič Jadranka, Bandelj Majda, Furlanič Irena, Furlanič Tulio, Jelenčič Irena, Jogan Oskar, Klecin Kristina, Knez Boženka, Kušče Vida, Lasič Miloš, Lepoša Monika, Logar Božena, Muha Forca Eda, Rojc Karmen, Štefančič Marica, Tuljak Silvij, Udovč Zlatica, Dragana Dada Čurin, Edo Lesjak, Milenka Arsenov, Zorko Dežjot, Kleva Jožica in Slavica Nastovski.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
BOJAN ŠKERJANC Soline-življenski prostor primorske
STANE ČEBRON Igra svetlobe
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava slik in kolažev PREOBLEKE - MATIJE ŠTRAVSA, razstava fotografij KAMENČKI - ŠPELE PAHOR in razstava knjig DR. ANTONA KRAJCARJA.

Zefr Cid flcim
HULA HOOP 8-10LET BONIF1KA KOPER
Ponedeljek	četrtek
16:00-17:00	16:50-17:30
HULA HOOP LADY MAVRICA, KD IZOLA
Sreda	Četrtek
20:00-21:00	11:15-12:15
031-670-074
zenartdance@gmail.com
Nagrada, ki mora povezovati
Glede na vse, kar se je in se mi še dogaja, je najbolje, če zapišem kar sam. Začel bom z uvodnim odstavkom iz dokaj dolge obrazložitve: “Ježkovo nagrado - RTV Slovenija jo je letos podelila že devetindvajsetič - prejme “duhovit Primorec s smislom za mediteransko improvizacijo”, ki v slovenskem kulturnem prostoru ustvarja že več kot štirideset let. To je Drago Mi-slej - Mef, novinar, pisec besedil popevk in glasbenik, kantavtor, scenarist in organizator različnih prireditev. ”
Informacija je priletela do mojih ušes 12. oktobra, do možganov pa malo kasneje, po preštevilnih čestitkah in prijaznih besedah ljudi in inštitucij ter medijev. Za čestitke sem seveda hvaležen prav vsem, medijske pozornosti je bilo, za moj okus, morda malo preveč, zagotovo pa se še nikoli doslej nisem znašel v takšnem položaju, ko nisem vedel kako reagirati in sem se spremenil v nekaj jecljajočega in pretirano skromnega, precej neduhovitega in v ozadje bežečega, kar sicer ni moja navada. Minil je skoraj mesec in še vedno prileti kakšno elektronsko ali klasično pismo, sms sporočilo ali telefonski klic znanca ali prijatelja, češ: “počakala sem da ti čestitajo vsi ostali in boš zdaj lažje sprejel še eno čestitko več.”
Nisem lovec na nagrade, priznanja in niti na čestitke, vseeno pa sem bil vesel, da so mi čestitali tudi iz Krajevne skupnosti Staro mesto in Jagodja-Dobrava, Rdečega križa, Obrtne zbornice, VDC, Društva invalidov, vesel sem bil čestitke ankaranskega župana, pisateljskih in glasbenih združenj, nagrajencev iz prejšnjih let, kot so Lado Leskovar, Desa Muck, Iztok Mlakar in Marko Radmilovič, ter celo nekaterih politikov, od nekdanje županje Brede Pečan in Lojzeta, do Alojza Zorka in stranke UN, in od Marjetke Popovski do koroškega Felixa Wieserja. Seveda so čestitali tudi številni radijski, televizijski in časopisni novinarji, nekateri prvi ustvarjalci Man-drača z Nevo Zajc in Natašo Benčič, prijatelji iz društva in Liste Izolani, ter številni prijatelji in znanci, tisti z mesta in oni s podeželja, ki so mi celo pripravili sprejem ob vrnitvi s podelitve v Ljubljani, tako da sem se počutil kot Vasilij Žbogar.
Nekateri mi tudi niso čestitali. Morda so pozabili, morda nimajo take navade ali pa jim ni šlo. Pa nisem zaradi tega prav nič užaljen ali celo jezen. Kje pa. Takšna nagrada, kot je Ježkova, je zato da združuje in po najboljših močeh se bom potrudil, da takšna tudi ostane. (Mef)
Poslovil se je Jernej Humar
Nekateri ljudje pustijo pečat in, ko sklenejo življenje, se šele zares zavemo, koliko so prispevali za skupnost. Jernej Humarje bil v življenju marsikaj, a je bil in ostal predvsem pedagog.
• Verjetno je denarja vedno primanjkovalo.
V 99-tem letu starosti se je tiho poslovil še eden od pomembnih Izolanov naše povojne zgodovine, Jernej Humar.
Nekdanji pedagog, direktor in predsednik izolske občinske skupščine je bil res na pragu stotih let, vendar je bil še vedno miselno čil in tudi spomin mu je dobro deloval. V to so se prepričali tudi predstavniki občinske organizacije ZZB, ki so ga obiskali ob njegovem 99-tem rojstnem dnevu. Za Mandrač sem se z Jernejem Humarjem na dolgo pogovarjal pred tremi leti in takrat je povedal veliko zanimivega o svojem življenju, predvsem pa o Izoli, kot jo je doživel v letih, ki jih je preživel v našem mestu.
0 takratnem šolstvu
-	Takrat učiteljišča v Slovenski Istri, seveda, ni bilo. Učiteljišče je s prvimi tečaji začelo v Portorožu, med tistimi, ki so se najbolj množično vpisovali na učiteljišče pa so bili prav učenci iz Kort oziroma iz izolskega podeželja. Spomnim se Eda Kerbavčiča, ki je kasneje veliko naredil tudi za šolo v Kortah.
-	Promet ob začetku šole takrat še ni bil problem.
-	Kje pa. Avtomobil si videl morda vsako uro ali pa morda enega na dan. V glavnem so bili na cesti kolesarji. Tudi šolskega avtobusa ni bilo. Pravzaprav je bil v Kopru en sam avtobus, prevažali smo se s predelanimi vojaškimi tovornjaki, v šolo pa se je hodilo peš.
-	Z vami je tesno povezana gradnja takrat nove osnovne šole Vojke Šmuc, ki je bila neverjetno velika v primerjavi z drugimi šolami.
-	Takrat je šola imela 42 oddelkov in je imela menda največ učencev v Sloveniji. Nekoč smo imeli celo tri izmene, ker nismo imeli dovolj učilnic. Takrat je bila Izola motor razvoja tega celega območja in to je pomenilo veliko delavcev in veliko otrok ter veliko šolarjev.
-	Bili ste pedagog, direktor in tudi predsednik izolske občinske skupščine. Pravijo, da ste “krivi” tudi za prihod ladjedelnice v Izolo.
-	Takrat smo še imeli medobčinski svet treh občin. V Kopru je bil predsednik Miro Kocjan, v Piranu pa Jolanda Kos. Piranska občina se je usmerjala v turizem in jo je ladjedelnica motila, v Kopru so načrtovali gradnjo luke in tja naj bi se selila a so Koprčani postavljali prehude zahteve. Vse je kazalo, da bo ladjedelnica enostavno izginila, potem pa smo se nekako dogovorili, da pride k nam, saj bo ladjedelnica pripeljala kvalificiran kader, poleg tega pa smo na ta način sanirali Viližanski zaliv, ki je bil res zanemarjen. Tam je ob oseki smrdelo celo bolj kot Delamaris, ko so delali ribjo moko in dogovorili smo se, da ko bodo poglabljali morje za ladjedelnico naj sanirajo ta del obale. In tako smo dobili to nasutje,
-	Tudi izolska bolnišnica je zrasla v vašem obdobju.
-	Takrat smo imeli vse te oddelke raztresene po celi obali. Doktor Šalamun se je trudil da bi jih nekako povezali, bili so tudi predlogi.da bi bolnišnico postavili v Kopru za pokopališčem, vendar se je vse ustavilo. Potem smo se pogovarjali z enimi in drugimi vodilnimi ljudmi iz zdravniških vrst in ugotavljali, da je Izola nekako najbližje vsem in tako smo se dogovorili za gradnjo v Izoli. Kocjan mi je takrat zameril, češ da sem jim bolnico speljal, vendar je dejstvo, da smo si mi najbolj prizadevali zato, ker smo želeli posodobili kirurški oddelek, ki je deloval v res nemogočih pogojih v stari bolnišnici tukaj na svetilniku.
■ Res je. Problem je bil, ker iz Ljubljane nismo dobili takorekoč nič denarja, tako da so denar prispevala podjetja, včasih z enodnevnim zaslužkom, drugič ob koncu leta. Imeli smo neke vrste samoprispevka in tako smo gradili vse te pomembne objekte. Res pa je, da je zaradi tega gradnja potekala počasneje kot bi sicer.
-	Danes bi rekli, da obvladate management.
-	Takrat je bilo drugače. Jaz nisem bil kakšen veliki finančnik, znal pa sem vsako stvar gledati racionalno. Vedno smo iskali najcenejše rešitve.Recimo, ko so nam okna na šoli začela propadati smo iskali denar, pa ga ni bilo. In sva se dogovorila s hišnikom, kupili smo barvo,, on pa je med počitnicami prebarval vsa okna in smo rešili problem.
-	Imen pa ne pozabljate.
-	No ja, zadnje čase mi kakšno ime zbeži, vendar pa na splošno mi spomin še kar dela. Če se kakšnega imena ne spomnim pa imam posebno metodo, ki sem jo spoznal še kot šolar in gimnazijec. Takrat sem jecljal in težko izgovarjal nekatere besede in sem si moral pomagat. Zdaj to spet uporabljam tako, da začnem z abecedo in ko pridem do črke, ki je prva črka nekega imena, se lažje spomnim.
-	Kako vidite Izolo danes?
-	Izola je čudovito mesto, žal pa mi je, da smo enostavno zapravili vse naše primerjalne prednosti s katerimi smo že imeli nek položaj v gospodarstvu regije. Zapravili smo ribištvo, ribjo predelovalno industrijo, industrijo igrač, gradbeništvo, lesno industrijo, drugo prehrambeno industrijo. Danes od tega nimamo skoraj nič. Spet moramo začenjati od ničle in to je vedno najtežje. Jernej Humar je bil resen, moder in prijeten človek. Tak bo ostal v spominu nam in njegovim, ki ga bodo gotovo zelo pogrešali.
DARS

Društvo upokojencev Izola in Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava
SOŽITJE za večjo varnost v cestnem prometu
Komu je projekt namenjen?
Starejšim voznikom in voznicam, ki bi radi ostali čim dlje mobilni n varni na cestah
Kdaj in kje?
23. november 2017 ob 9.30 uri
Društvo upokojencev Izola. Plenčičeva 3,
6310 Izola
Spremljajte obvestila v lokalnih medijih in pri društvih upokojencev.
Kako?
Enodnevni dogodek v vaši regiji in svetovalne vožnje po dogovoru.
VLJUDNO
VABLJENI!
Preventivni dogodek je brezplačen.
22	;T:	v/

mamidmam: 15
Četrtek, 9.november 2017, št. 1226
------------------------------------------------ Predzadnja
Z novembrom gre avtobus večkrat na hrib
Z novembrom bo v Izoli uvedenih šest novih avtobusnih voženj, ki bodo od ponedeljka do petka povezovale center Izole z bolnišnico, vse do 20. ure.
Dodatni odhodi iz Bolnišnice Izola proti Izoli so ob 15.40, 16.05, 17.07, 17.22, 18.15, 19.15 in 20.15 uri, dodatni odhodi iz Izole proti Bolnišnici Izola pa ob 15.30, 15.55, 17.00, 17.15, 18.05, 19.05 in 20.05. Znova pa avtobusi ustavljajo na avtobusnem postajališču ob izolski stari reševalni postaji.
V času izdelave Celostne prometne strategije smo prejeli več pobud za izboljšavo javnega avtobusnega prevoza na relaciji Izola - Bolnišnica Izola - Izola, predvsem v popoldanskem času. Pri pripravi strategije smo pobude uporabnikov javnega potniškega prometa, to sta Srednja šola Izola in Fakulteta za vede o zdravju uvrstili v akcijski načrt in enega izmed ukrepov letos tudi uresničili.
Do sedaj javnega prevoza med bolnišnico in mestom po 16. uri sploh ni bilo. S spremembo voznega reda se bo izboljšala dostopnost do srednje šole, še posebej pa obiskovanje popoldanskih izvenšolskih aktivnosti, ki jih je bilo do sedaj zelo težavno organizirati, gaj dijaki še nimajo vozniškega izpita. Z vzpostavitvijo dodatnih avtobusnih prevozov se bodo tudi študentje, ki obiskujejo Fakulteto za vede o zdravju lažje odločali za bivanje v Izoli. Z javnim prevozom jim bo omogočeno obiskovanje predavanj tudi v popoldanskem in večernem času.
Povečanje pogostosti voženj predstavlja izboljšanje mobilnosti tudi za druge skupine uporabnikov in lažjo dostopnost do zdravstvenih storitev v popoldanskem času. S tem se zmanjšuje tudi povpraševanje po parkirnih mestih v bližini bolnišnice. Na ta način občina daje prednost trajnostnim oblikam mobilnosti kot je javni prevoz, pred uporabo avtomobilov.
SZJ
KUPIMO
Trpela je pločevina
Na Prešernovi cesti je zaradi izsiljevanja v križišču prišlo do trčenja med Koprčanom in Izolanko. Policisti so na kraju ugotovili, da je za nesrečo kriv Koprčan, ki je bil podprt za alkoholom in je izsilil prednost domačinki. Na srečo je trpela le pločevina, povzročitelj pa se bo za veljavnost vozniškega dovoljenja boril na sodišču za prekrške.
Pregloboko v kozarec Na Industrijski cesti so policisti ustavili mladeniča iz Kopra, ki je pregloboko pogledal v kozarec. Alkotest mu je nameril 0,37 mg alkohola v izdihnem zraku, zoro so ga oglobili in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje.
Opit na razgledu Na razgledu so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila iz Livad. Ker je kazal znake opitosti, so mu odredili preizkus z alkotestom, ki je potrdil sum. Domov je odšel brez izpita in z globo v žepu.
Na zabavo z zabavo Mladenki iz Kopra so na poti na zabavo policisti med postopkom zasegli manjšo količino prepovedane konoplje. Po opravljeni analizi ji sledi globa za prekršek. Brez dovoljenja Policisti so pri vožnji brez vozniškega dovoljenja zalotili 29-letne-ga hrvaškega državljana in mu zasegli vozilo. Sledi mu postopek pri sodniku za prekrške.
Ukradli so Tomosa Na ulici Elvire Vatovec je iz garaže izginil Tomos Runner, srebrne barve. Policisti še pridobivajo informacije.
Nevarnostna razdalja
Na relaciji Izola - Koper, v tunelu, so trčili trije osebni avtomobili. 19-letnemu povzročitelju je bil izdaj poseben plačilni nalog, ker je vozil na prekratki varnostni razdalji. V nesreči ni bil nihče poškodovan. Pogrešali so jo
Policisti so prejeli obvestilo občanke, da že dlje časa ni videla svoje sestra z Dvoriščne ulice. Ker pogrešana ni bila ne v bolnici ali domu, so policisti vstopili v njeno zaklenjeno stanovanje in jo našli mrtvo.
Prvonovembrski tatovi
V	Sežani pri pokopališču so Izolanu iz vozila urkadli torbico z dokumenti in 50 evri gotovine, v Bertokih pri cerkvi pa domačinu torbico z dokumenti in 100 evri.
Akcija 0,0
V	tem tednu, med 6. in 12. novembrom, policisti po celi državi, torej tudi na območju Policijske uprave Koper, izvajajo poostrene aktivnosti v okviru akcije Slovenija piha 0,0. Poleg vožnje pod vplivom alkohola bodo preverjali tudi prisotnost drog in drugih psihoaktivnih snovi. Preizkus alkoholiziranosti oziroma hitri test za droge pa bodo odredili tudi vsem kršiteljem, ki bodo s hujšim prekrški, kot so na primer prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje določil o prednosti, ogrožali varnost drugih prometnih udeležencev. Nikar ne sedite za volan, če ste uživali alkoholne pijače ali psi-hoaktivne snovi. Naj raje vozi kdo, ki tega ni užival, ali pa se odločite za javni prevoz.
mm.
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio
-	v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za
55.000	evr ali zamenjam za podobno v Izoli.(inesmayer67@gmail.com
ZAMENJAVA
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530
NAJAMEMO
-	Mlada Izolanka z otrokom iščem stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Tel.: 070 654 464
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli od junija do oktobra (z možnostjo podaljšanja). Nina. Tel: 041 909 615
-	Kupimo manjšo garsonjero ali stanovanje na Obali, vrednosti do 80.000 evrov, najraje na izrazito mirni, tihi lokaciji. Tel.: 01 75 405 75 ali 051 205 609-
-	Ugodno prodam okroglo kuhinjsko jedilno mizo s štirimi stoli. Miza je dokaj ohranjena, brez poškodb, odrgnin. Je premera 105 cm z možnostjo raztegnitve. Dimenzija z vložkom, ki se raztegne v oval je dolžine 135 cm. Stoli so prav tako lepo ohranjeni. Več informacij na 041/372-969 - DARKO
-	Glasbeni duo (bobni, kitara) iščeva prostor za skupinske in bobnarske solo vaje. Tel.: 068 153 959
-	Prodam električne radiatorje Glamox za polovico cene. Dva radiatorja 1200 W, radiator 500 W ter radiator 400 W ter radiator Atlantik 1000 W. Tel.: 041 566 695
-	Prodam : soda inox 700 in 120 litrov, prešo za grozdje, pivalni stroj Bagat Slavica z omarico 855x44x88cm) in šivalni stroj Bagat Ruža step v kovčku. Cena po dogovoru, tel 030 341 550
-	Iščem osebo za prodajo kmetijskih pridelkov na stojnici v avgustu. Plačilo po dogovoru. Tel. 031 861 013
Metlika Marija - Mimi
14.8.1936- 1.11.2017
Mamica moja zlata, prisrčna, kako milo je tvoje srce.
Vedno si zame vse storila in vedmo si me ljubila.
Majhne ročice imam, sam ne vem, kaj naj ti dam a to ti povem-tebe najrajši na svetu imam.
Vedno si v naših srcih mož Srečko in sinova Darko in Peter z družinama.
Izola, november 2017
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA
9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Strokovnjaki so povedali, da takšnih padavin, kot so bile prejšnjo nedeljo, ni bilo v Izoli že kakšnih 50 let. Trditev je podprl bralec, ki je v knjigi LTsola che non c’e' piu' založbe Mandracchio našel fotografije, ki segajo globoko v prejšnje stoletje in prikazujejo - poplavo.
Stiskama fflandrač +3860^3-29^3
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: uuimfacebook.com/mandrac.si
maitstiskarna.mandrac@gmail.com
mm
■ A'
majtce
zSL	nalepke za avto
glce W nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke
Novi SUV. Kia Stonic.
#ŽiviVsakTrenutek
že za 12.490 EUR
Največ avta za vaš denar
jereb.kia.si
<&
The Povver to Surprise
CENTER JEREB d.o.o., Polje 9b, Izola, 05 6168 011, jereb.kia.si
cm. emisije COv 109 - 125 g/km, emisijska st	10 EUR
financiranjem-: Bonus financiranje lahko izkoristite nakupu novega vozila KIA po ponudbi KMAG d. o o. po M P ceniku ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu preko Sumrr t .easmg Sle venija.Cene vklji č . se da '• popu c te n prihranke in ne vkljuc. kovinsl e/bele barve in stroška priprave vozila- Popusti in ugodnosti se med seboj ne seštevajo Veljavnost ponudbe do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid fCC : je najpomembnejši toplogredni plin, 11 povzroča globalno segrevanje Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam or zemnega ozona, deicev PM in PIV- • ter NO,. Pogoji garancije na voljo v garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil 1 ,a Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične. KMAG d.o.o, Leskoškova 2, Ljubljana