Leto X., štev. 49.
T'tit:niat p!»**«» f jreto*i»S.
V	LJUBLJANI, v soboto, 4. deeeisbra 1928.
Današnja številka Din 1*59,
Uhaja razen ponedeljka tn dneva po
prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravnišlvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št. 19.
Saslov za dopise: Ljubljana p. p. 168.
W*slev za telegrame: >Naprej<, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din začasno 6 Dia. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din« Oglasi:
Prostor 1X55 min 60 par. Mali oglasi« beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer 3« ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine’ proste*
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
ietnlk VII., štev. 40.
ČetrtStova »Saprejeva" Številka issSiaj« Kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo
Kmetsko-delavske sbv«**«
Stane letno 72 Din — mesečno 6 D:«
Jugoslavija — kolonija ke-rupcje.
V absolutističnih časih niso vladali
absolutistični suvereni sami, ampak
intrige. Intriganti so zlorabljali razne strasti vladarjev in obračali vladarsko voljo po svoje. Vsa umetnost diplomatov je bila v intriga ntstvu. Zato v absolutističnih časih niso odločevale stvarne potrebe, ampak slučajnosti.
V parlamentarnih državah se je to bistveno spremenilo. Svobodna tribuna parlamenta je vzela diplomatom intrigantsko orožje iz rok in jih prisilila, da se ravnajo po stvarnih potrebah. To je prednost parlamentarnih držav.
To prednost parlamentarnih držav mora priznati vsak in priznati jo morajo celo diplomati: mnogokrat slišimo te diplomirane demagoge govoriti, naj politika odneha in naj dobi besedo gospodarstvo.
Politika namreč pri njih ne pomeni skupnega gospodarstva (občinskega, državnega ali svetovnega), ampak le intrige. Ker zaradi intrig gospodarstvo trpi in nastopajo krize, dolžijo intriganti politiko, češ, politika je kriva, dajmč besedo nepolitičnim in strogo nevtralnim gospodarjem. A to je seveda le fraza, oni nikakor ne mislijo dati gospodarskim potrebam resnično odločilno besedo, kajti v tem slučaju bi morali dati oblast iz svojih intrigantskih rok in jo izročiti parlamentu.
Intrige in parlamentarizem se izključujejo. Ker pa so intriganti prisiljeni priznati, da je parlamentarizem za dosego stvarnega napredka potreben, zato imamo poleg resnično parlamentarnih tudi lažnivo parlamentarne države.
Taka lažnivo parlamentarna država je tudi Jugoslavija. Naš parlament ni parlament, ampak igrača v rokah vlade. On ne postavlja vlad, ampak vlade postavljajo in odstavljajo njega. Parlament ne more vreči vlado, pač pa vlada lahko razpusti parlament, ali ga pošlje na počitnice, ali pa mu natakne nagobčnik. Tudi volitve dela vlada, tudi volitve niso izraz narodove volje, ampak odločujejo pri njih slučajnosti
—	to namreč, ali se je posrečila ta ali ona intriga te ali one vladne skupine. Če se hoče pokazati resnična narodova volja, jo potlačijo. Dokazov za to je dovolj, zadošča pa opozoritev, da vodijo vse skupine hud boj med seboj za dosego volilnega mandata, torej za vladno moč v času volitev...
V taki lažnjivo parlamentarni državi se godi proletariatu še slabše nego v absolutistični državi. Absolutistična država si vsaj v nekaterih slučajih lahko pribori in ohrani neodvisnost, da vsaj pred tujci ubrani svoj narod in ga izkorišča le sama. Vlada v tem slučaju vsaj toliko pazi na stvarne potrebe naroda, da ostane dobra molzna krava. Kakor kmet ve, da krava pri gobcu molze, tako ve tudi absolutistična vlada in se po tem ravna, če ima vsaj nekaj stalnosti. Nasprotno pa v lažnivo parlamentarnih državah vlada nikdar ne ve, kdaj bo padla, zato izkorišča trenutek.
Kakor se pijanec ne meni za bodočnost svojih otrok ampak pravi: »Saj smo le enkrat na svetu!«, tako taka vlada ne skrbi za narodno bodočnost,
ampak si misli: »Saj smo le enkrat na vladi!« Kakor se pijanec ne meni za to, če njegove zapuščene otroke izkoriščajo drugi, tako je tudi taki vladi vseeno, kdo in kako izkorišča narod. Samo da ima on za pijačo, samo da ima ona profit — to je glavno za oba, oba pravita: »Po nas pride lahko vesoljni potop!«
A tudi če bi taka vlada hotela, bi ne mogla rešiti svojega naroda pred tujim izkoriščanjem. Če bi ga rešila, bi ga rešila tudi pred seboj — kajti obojno izkoriščanje je med seboj v ozki zvezi. Kdor hoče v lažnivo parlamentarni državi izkoriščati svoj narod, mora to delati tajno, a tujci take tajnosti vendarle vidijo in bi jih ne dovolili, če bi ne bilo izkoriščanje dovoljeno — tudi njim ...
Na zahtevo angleškega poslanika je začela naša vlada tlačiti naš narod v Mežiški dolini. Neka angleška družba je po prevratu prav poceni kupila mežiški svinčeni rudnik, ki je za Nemce zgubil svojo vrednost, ko ga je naša vlada sekvestrirala. Ko je prešel iz nemških rok v angleške, je bil takoj »v prijateljskih rokah« in zato svoboden. Angleži so ga izkoriščali po notah. Država ni znala pregledati in kontrolirati rudniške bilance, šele občina je bila zmožna tega, oziroma soc. demokratična organizacija, ki je ( imela v občini dvetretjinsko večino. Učitelj Vinko Moderndorfer je popisal te zadeve v svoji letošnji brošuri >Boji in napredek mežiških rudarjev«. Ne da bi sploh kdaj videl njih bilance, ker se občinam bilance ne predlagajo, je po produkciji in ceni svinca nekdaj in zdaj ugotovil, da je edinole na temelju ponarejene bilance mogoče, da plačuje rudnik tako majhne davke.
Vsak bi mislil, da ga bo rudnik za tak očitek tožil pri sodišču. A to se ni zgodilo, rudnik je vedel, da ne sme priti do razprave o njegovih profitih. Zato se je obrnil do angleškega poslanika in ta je nastopil pri naši vladi z zahtevo, naj pritisne na mežiške
—	komuniste.
Ne verjamemo, da bi angleški poslanik vedel, za kaj gre v Mežici, najbrž bi se za ponarejene bilance ne potezal, še manj pa našim soc. demokratom v Mežici očital komunizem. Vemo pa, da so podrejeni organi res pritisnili: razpustili so krajevni šolski švet, Irazpustili občinski odbor. Ko so odpravili občinsko samoupravo, so segli tudi dalje in prestavili učitelja Moderndorferja iz Mežice k Sv. Barbari v Halozah, na hrvaško mejo.
Pri intervenciji v Beogradu so se podrejeni uradniki izgovarjali, da oni niso krivi, vse da je storjeno v zaščito države, na zahtevo angleškega poslanika. Mnogokratna kršitev zakona — na zahtevo tuje države? Ali smo angleška kolonija?
O, da bi bili angleška kolonija. Ne bi se v tem slučaju gazili zakoni, kajti na Angleškem imajo parlamentarizem. Mi smo le kolonija korupcije.
Ko je Anglež v Mežici videl, da naše obiasti na migljaj angleškega poslanika storijo še več nego je upal, je dobil korajžo in začel odpuščati delavske zaupnike. V pondeljek so trije dobili odpoved, čeprav je po zakonu to nemogoče. A na mežiških rudarjih si^ bo skrhal svoje zobe, kajti ti si služijo svoj kruh z delom, ne s
korupcijo. Ti ne bodo uklonili tilnika kakor oni, ki se bojijo za svoje stolčke, ampak si bodo z delom tudi drugod zaslužili kruha, ni treba da so korupciji pokorni. Rudarji tudi ne bodo gazili zakonov, si ne bomo sami lastili sodne oblasti, kakor si jg, lastijo korupcionirani upravni uradniki, ampak bodo reševali svoj pošteni boj pred sodišči, v najvišji instanci pred vso javnostjo.
Rudarji bodo dokazali, da spadajo pod zakon o zaščiti države tisti, ki gazijo zakon, ne pa tisti, ki si pošteno služijo svoj kruh.
Ne1 bomo več dolgo kolonija korupcije! ’_________
Kriza y državi — ktlzs m? delavstvom,
Osemletnica obstoja SHS države prinaša zopet krizo vlade takozvanega »narodnega sporazuma«. Nad šestnajst vlad smo preživeli v teh osmih letih. Ne mine pol leta in zopet kriza. Vse stranke so se že vrstile na vladi. Srbska radikalna je skoraj zmeraj na vladi: enkrat s Korošcem, večkrat s Pribičevicem, parkrat z demokratsko srbsko, parkrat s hrvaškimi liberalci, parkrat sama kot volilna vlada, pa z muslimani, pa zopet s Pribičevicem, nazadnje z Radičem. Srbijanska demokratska je bila tudi parkrat na vladi. Celo g. Kristan je konsolidiral z njo skupaj državo in razkosal socialno demokracijo! — Tudi samostojna kmetijska je poskušala parkrat srečo. Pro-tič-Korošec, Pašič-Protič, Vesnič-Dra-škovic, Pašič-Spaho, Pašie-Džemijet, Pašic-Zajednica, Pašič-Pribieevič, Da-vidovič-Korošec, Pašic-Radič, Uzuno-vič-P. Radič, Uzunovič-Nikic —! Kmalu bo zmanjkalo alfabetnih črk, da bi se označile vse razne vlade.
Topot je izbruhnila kriza zaradi spora med srbskimi radikali. Desno krilo pod vodstvom pašičevcev je odločno proti narodnemu sporazumu z Radičem. Spor se suče okoli dalmatinskega agrarnega zakona, okoli izenačenja davkov in pa okoli ankete proti korupciji — v znani aferi R. Pašiča. Toda vsi šport so le zunanji povod krize.
Notranji in pravi vzrok krize je v tem, da skuša srbska buržoazija vladati absolutistično brez prave kontrole s strani hrvaške, slovenske in bosanske. To pa je mogoče samo nasilno, ker je hrvaška buržoazija dobro organizirana gospodarsko in politično, slovenska sicer dokaj slabše, vendar čedalje boljše.
Te večne krize in spori ter boji za oblast v državi bodo še dolgo trajali. Vsakokratna vlada je namreč vrhovni upravitelj celokupnega državnega kapitalizma, ki predstavlja doberšen del celokupnega gospodarstva, celo odločujoč del. Ker pa ni zakonov, ki bi regulirali vladno upravo nad državnim kapitalizmom, se ta upravlja od vlade do vlade — od danes na jutri. Korupcija je neminovna in bo trajala vse dotlej, dokler ne bo zavednost delavcev in kmetov zrastla do take organizirane moči, da bo dosegla delavsko-kmečko-uradniško kontrolo nad celokupnim državnim gospodarstvom. Ljudstvo v teh krizah nima nobene besede — ono mora molčati ter drago plačevati stroške teh kriz.
Pašičevci, kot najizrazitejši pred-
stavniki srbske hegemonistične bur-žoazije, se hočejo obdržati na vsak način na krmilu in na oblasti. Vsako sredstvo jim je dobrodošlo za dosego tega cilja.
Enaka kriza vlada med delavstvom od takrat, ko so socialpatrioti kot manjšina med delavstvom dobili od vlade poklonjene delavske domove, delavske zbornice in druge institucije, ki jih plačuje celokupno delavstvo s svojimi prispevki. Pašičevci so manjšina, pa hočejo absolutno vladati. — Manjšina pa lahko vlada nad večino samo z nasiljem, s kapitalom, ki znači gospodarsko nasilje. Oboji govorijo o enotnosti. Pašičevci o osvobojenju in zedinjenju naroda — soeialpatriotje o zedinjenju proletariata. Ali oboji stvarno vršijo razkol: med Srbi, Hrvati in Slovenci — so vedno večja nasprot-stva, med delavstvom vsak mesec nova stranka, nova kombinacija.
Kdaj bo kriz konec? V državi, kadar bo zavladala demokracija — to je organizirana večina ljudstva: to so delavci in kmetje in nameščenci. To ljudstvo pa bo le takrat organizirano, kadar se bo zavedalo svojih interesov in potrebe, potom samostojne organizacije braniti tp interese^.
Med proletariatom bo kriza prestala tisti . čas, ko ho zavladala proletarska demokracija v vseli delavskih institucijah in organizacijah. Ta demokracija ne bo prišla sama po sebi. Za njo se morajo boriti vsi tisti, ki se zavedajo, da brez nje ne more biti proletariatu boljše. Da pa se bomo uspešno borili, se moramo organizirati vsi tisti, ki smo spoznali, da je rešitev v zavednosti, da samo zavednost omogoča proletarsko demokracijo.
Proletarska demokracija bo tudi močan faktor splošnega napredka. — Kmetje in nameščenci ter neorganizirani delavci, ki danes stopajo skupaj pod enim banderom z buržoazijo — se bodo naslonili in zvezali v boju proti velekapitalu ,korupciji in nasilju — s proletarsko demokracijo.
Jasno je, da je proletarska demokracija predpogoj napredka in konsolidacije gospodarstva, predpogoj vsakega političnega napredka. Organizirajmo se torej takoj in odpirajmo oči vsem zatiranim, izkoriščanim in revnim.
ii i— mm   motu 1 iti	nrntm
Vsem proletarskim organi-zsciteml
NAPAD KAPITALA NA DELAVSTVO KOROŠKE.
Boj za samoupravo,
V	najvažnejši industrijski občini naše Koroške, v Mežici, je velik svinčen rudnik, ki je prešel po prevratu v last angleške delniške družbe. Večina prebivalstva cele te koroške do-line tvori industrijsko delavstvo.
Socialna demokracija je v dobi najhujše reakcije ostala enotna in solidarna ter je zato v času, ko je povsod drugod politična moč delavstva pa-. dala, napredovala, dobila pri volitvah v občine zaupanje večine prebivalstva.
Rdeče občinske uprave na Koroškem so bile trn v peti angleškim kapitalistom, ki smatrajo to dolino za domeno svojega brezobzirnega izkoriščanja. Takoj so se našli sluge tega inozemskega kapitala, ki so začeli pod
krinko patriotizma ščititi angleške kapitalistične interese ter rovariti in cepiti delavsko solidarnost. Navzlic delu razkolnikov, lažisocialistov, pa je ostala največja občina v Mežici solidarna s socialno demokracijo, ki je dobila pri zadnjih volitvah dve tretjinsko večino glasov. Delavski krajni šolski svet in občinski svet je ta leta z vnemo in z uspehom branil interese občanov proti kapitalu. Navzlic odporu kapitala in njihovih agentov je zrasla v teh letih najmodernejša Krščanska in ljudska šola, je zgrajen vodovod. V projektu je zgradba občinske stanovanjske hiše, rudarsko deeje okrevališče, občinska elektrarna in druga celi občini koristna podjetja. Ker pa plačuje angleški kapital iz svojih večmilijonskih letnih dobičkov 97 odstotkov občinskih doklad, je dosegel, da je oblast protizakonito razpustila občinski svet in krajni šol. svet.
Opogumljen po tem reakcionarnem činu je angleški kapital odpustil od dela tri zaupnike, ki so delovali v občini in grozi z nadaljnjimi odpusti.
Sodrugi, tovariši, svobodoljubni državljani! Ali naj te mahinacije kapitala molče dopuščamo? Ali ni dolžnost vseh svobodoljubnih državljanov, da branijo avtonomne pravice občine proti inozemskemu kapitalu? Ali ni naša dolžnost, da branimo kulturne in gospodarske pridobitve in samoupravo naše obmejne koroške občine? Stvar mežiških rudarjev, ki tvorijo večino prebivalstva v tem kraju, je stvar vsega delavstva. Njihova zmaga je zmaga vsega delavstva! Branimo delavsko občino. Na shodih, sestankih, protestirajmo proti nasilju kapitala! Zbirajmo prispevke za produk-
cijski sklad, da bo poskrbljeno za delo in zaslužek za odpuščene delavce, ki so zgubili delo, ker so se borili za pravice Dela proti kapitalu. Razkrinkajmo »Jutrovee«, ki zagovarjajo to nasilje kot sovražniki vsake samouprave in zagovornike inozemskega kapitala. Objasnimo vsem svinčeno afero in korupcijo z drž. imetjem.
Delavci, proletarci! Združimo se v zavedne organizacije, da bomo uspešno odbijali napade kapitala!
Vsakih 100 rudarjev, ki delajo, lahko prehrani po enega odpuščenega rudarja, če da vsak od svojega zaslužka le 1%. Zavedni odpuščeni rudarji pa te podpore ne bodo jemali za brezdelje, ampak bodo vršili vsak po svoji zmožnosti kako produktivno delo, tako da se zbrana podpora ne bo zgubljala v pesku, ampak bo ostala in pomnožila delavski produkcijski sklad, iz katerega bodo rastla produkcijska sredstva delavskega razreda in ostala v skupni lasti in skupni upravi tega razreda, za zdaj v upravi Kmetsko-delavske zveze, torej v upravi najza-vednejšega dela proletariata, ki vodi javne račune in ki nikomur ne brani soudeležbe.
Sodrugi! Pristopajte k obrambi delavskega razreda!
Darovi se bodo objavljali v »Napre-ju«, za vloge v produkcijski sklad pa dobi vsak posebno potrdilo, na katerem je tudi razloženo, v katerem slučaju dobi svojo vlogo nazaj.
Odzovite se hitro, to pa tembolj, ker ne smemo vsega časa porabiti za obrambo, ampak moramo vedeti, da nam hočejo kapitalisti vzeti agitacijsko sposobnost v volilnem boju! Na delo!
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji, izkaz, 27.XI.	bili 12	.42/.15
Franc buijali, Helena p. <~nia	Uin	0.—
Blaž Žagar, Helena p. cma	Din	<s.—
Karol Himerberger, i ei. t>. c.	i j iii	JV.	
Ivan Mave, Helena p. Cina	Din	5.—
Josip (jioiob, Helena p. Črna	Ulil	5.—
Jurij Liumii, Heleaa p. v^rna	U111	o.—
Avgust Knez, lielt ..a , . Črna	Uin	5.—
Jaitob Trona, Helena p. črna Anton Faganel, Raiiek	Ulil	10,—
	Uin	1,—
Anion Kocan, Mežica	Din	2,—
Herman Koprivnik, Mežica	Ulili	2.	
Ferdinand Janže, Mežica	Um	1.—
Ožbaid Jež, Mežica	Um	a—
Ivan Breznik Mežica	Din	2,—
Ivan Feslotnik, Mežica	Uin	5.—
Anton Šlak, Mežica	Din	5.—
Josip Topler, Mežica	Din	8,—
Heiena Knezova, Mežica Neža Ozinučeva, Mežica	Uin	o.—
	Din	5.—
M. K., Vrhnika		10J,—
Skupaj . . . Din 12.819.15
Seja načelstva «JSDS in KDZ se bo vršila v nedeljo 5. decembra ob 8. uri v prostorih centralnega tajništva v Ljubljani, Vel. Čolnarska ulica 19. — istotam se bo vršila ob 11. uri konferenca za Ljubljansko oblastvo z dnevnim redom: 1. Nastop pri volitvah v Oblastne skupščine. 2. Razno.
—	Povabili smo vse organizacije v Ljubljanski oblasti, da pošljejo svoje delegate in tudi posamezne zaupnike iz krajev, kjer ni organizacije.
Konferenca za Mariborsko oblast se bo vršila v sredo 8. decembra v Celju. Čas in kraj bo organizacijam sporočilo okrožno tajništvo v Celju pismeno.
Čiaui ljubljanske krajevne organizacije naj se udeležijo v nedeljo 5. XII. 192t> ob 11. uri v tajništvu Velika čolnarska ulica 19 konference in sestanka za ljubljansko okrožje. Dnevni red: Nastop pri volitvah v oblastne skupščine in raznoterosti. — Predsednik.
Vršijo se pogajajnja za skupni nastop pri volitvah v oblastne skupščine na poziv skupine DKL med njo, SPJ, grupo »Zedinjenje« in JSDS. Drugi tozadevni sestanek se bo vršil v petek ob pol 20. uri v Delavskem domu na' Marksovem trgu v II. nadstropju. — Delavci, pridite, da slišite in spoznate!
Jesenice. Redni članski sestanek kraj. pol. organizacije JSDS se bo vršil v soboto 4. decembra ob 18. uri v gostilni Lovro Noč-a (Pri Čebularju). Ker se bo na sestanku razpravljalo o volitvah v oblastne skupščine, vabimo tudi sodruge iz Gorji in sploh vse so-druge iz Radovljiškega okraja, da se sestanka udeležijo.
Vrhnika. Članski sestanek kraj. organizacije JSDS in KDZ na Vrhniki se bo vršil v sredo, dne 8. decembra ob pol 9. uri zjutraj v gostilni »pri Jurci«. Dnevni red: Oblastne volitve.
Odbor.
Težki tisočaki gredo za zdravila pa še je vse bolno. Že pri otrocih se začne: zaostalost v rasti, bledoličnost, da celo nervoznost so vsakdanji pojavi. Kje so vzroki? Pri otrocih morejo biti predvsem v napačni prehrani. Ali jim ne dajete pogosto strupov? Kaj dobijo Vaši otroci za zajutrek, za južino? Ali veste, da je prava kava strup? Ali poznate Žiko? Ali Vam je znano, da ctroci, ki pijejo Žiko, ne poznajo bledice, da so zdravi kakor dren?
j Najboljši šivalni stroj in kolo j
(a	n	lo	-
le edino 1
za dom, obrt In Industrijo
v	v»eh opremah.	*
:	Istotam	pletilni stroj DUBIED	:
;	•
;	Pouk v vezenju b ezplaie*.
j Večletna garancija
j	Delavnica la popravila.
!	Nizke cene, tudi na obroke.
j Josip Peteline
Ljubljana
I llzu PreSei novega spomen a.
Naši celi današnji nakladi je priložena posebno zanimiva priloga poznane bančne tvrdke: Bančna komanditna družba A. Rein in drug v Zagrebu, katero našim cenj. čitalcem priporočamo. — Ta splošna, od vseli priznana točnost in solidnost omenjene tvrdke, od-
govarja s sijajnimi uspehi svojim odjemalcem ter se je dokazalo, da velja ta tvrdka za največjojn_najpomembnejšo teh vrst.
Miklavž darila že kupuje,
da pridno deco obdaruje.
Da tudi Vam prinese kaj,
naročil naš je »BUDDHA« čaj!
K razpravi o socialnem zavarovanju.
Po znani anketi o socialnem zavarovanju, sklicani po strokovni komisiji v Ljubljani so prinesli razni delavski časopisi dolge članke. Prvi je pedal poročilo o debati te ankete »Na-prej«, ki je med drugim povedal tudi to, kako so nekateri debaterji na anketi grdo napadali uradništvo ekspozitur, češ, da le to podražuje upravne stroške zavarovanja, ker vrši to urad-ništvo neproduktivno delo. Golmajer se je drznil celo izjaviti, da uradništvo ekspozitur nič ne dela. To poročilo »Napreja« se lahko smatra avtentično resnično, ker se ni upal niti eden od imenovanih, tudi g. Golmajer ne, reagirati na »Naprejevo« poročilo, kljub temu, da se gospodje lahko zavedajo, da jih prizadeto uradništvo ekspozitur odslej sploh ne smatra več za resne zastopnike v delavskih vrstah, še manje pa za socialiste. »Delavska politika« je skušala to poročilo nekoliko omiliti. Članek v »Del. pol.« priobčen po M. Čobalu iz seje upravnega odbora oziroma ravnateljstva OUDZ je zunanje delavstvo sicer precej pomiril, toda ni pa mogel razpršiti meglenega poročila »Del. politike« v tozadevnem drugem članku in »Delavcu« v št. 22, kjer se med vrsticami in nejasnimi izvajanji namiguje, da bi bila ukinitev ekspozitur vendarle umestna. Lajika strokovnjaka, katerega precizira »Delavec« je najboljša v trditvi, da je delavcu (zavarovancu) nuditi čimprejšnja gmotna pomoč. Kako si člankar zamišlja to čimprejšnjo pomoč z ukinitvijo ekspozitur ne razumemo. Po njegovem bo n. pr. ekspozitura v Celju izplačevala hranarino in druge dajatve zavarovancem iz sedanjega zdravniškega okoliša ekspoziture v Konjicah, v Krškem, v Šoštanju in v Celju, bo li to hitrejša in cenejša gmotna pomoč, če se bodo zavarovanci in niih svojci morali voziti z železnico, automobili itd. v Celje, kakor če bi se dajatve izplačevale na sedežih vseh seri a j obstoječih ekspozitur. (Op. ur. Ali še boljše redno nakazovale na dom.) Še bolj čudna logika strokovnjakov pa se nam zdi pri zaključku navedenega članka, ki propagira izplačevanje hra-narine po nadzorniku bolnikov, namesto po pošti iz Ljubljane. To bi bilo idealno, toda praktično neizvedljivo. Recimo n. pr. nadzornik bolnikov v Šoštanju bo imel na eden in isti dan izplačati 5 Članom hranarino v Gornjemgradu, 1 članu v Lučah, 1 v Novdštifti, 1 v Velenju, 10 v Šoštanju in okolici. Torej v krajih, ki so oddaljeni po 50 do 100 in še več kilometrov drug od drugega poleg tega so ti kraji vezani s slabimi prometnimi zvezami tako, da se bo nadzornik bolnikov samo v gornjegrajskem okolišu mudil vsaj 2 dni. Bolniki v drugih krajih bodo pa še več dni čakali na izplačilo gmotne pomoči.
Ko se bo nadzornik in raznašalec po več dni zopet vrnil na ekspozituro, ga bo že zopet čakala hranarina nekaterih novih članov, morda ravino v istih krajih in nekaj od drugod in hajd zopet v Gornjo savinjsko dolino z železnico ali avtom, plačaj za vožnjo p > 90 Din in povrhu še dnevnice. To bi res bila Salomonova hitrost v gmotni pomoči zavarovancem in strokovnjaško znižanje upravnih stroškov. Na ta način bi nadzornik bolnikov in in-kasant ne bil niti eno, niti drugo. Delati _ take »strokovnjaške« načrte pri inizi je lahko, izvajati jih v praksi pa je drugače. Glede izplačevanja podpor in hranarine po poštno čekovnem zavodu je razmeroma malo pritožb, tako, da število teh pritožb nikakor ne more odločevati. Zato naj delavstvo zahteva s preudarkom le tisto, kar miu bo res koristilo in to je popolna avtonomija ekspozitur z enostavnim uradnim aparatom. Namišljena modrost »strokovnjakov« bo socialno zavarovanje le še poslabšala, ne pa izboljšala. Kdor tega ne veruje pa naj s.i predoči za koliko smo z večnimi reformami izboljšali socialno zavarova-
en/ea
ffin&afe
ncka Sinovi
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
oleusen i ceueis.
Sobiva se v vseQ
dobro asortiranLS &©Ioni/alRii} £rgovina§.
Skupen nastop delavstva pri volitvah v oblastno skupščino
Pod tem naslovom prinaša od Kristana podarjena »Delavska politika« zelo karakterističen proglas, podpisan od Ljubljanske Oblastne organizacije SSJ in Delavske kmečke skupine »Zedinjenje« brez imen. Pravijo: »Naveličali smo se nekonsolidiranih razmer v delavskem pokretu.« Sami torej priznajo, da so te nekonsolidira-ne razmere dosedaj mirno prenašali. Glej, glej, sedaj so se pa kar naenkrat naveličali! Mnogo bi bilo bolje, da niso te nekonsolidirane razmere ustvarjali! Čemu pa so dosedaj razbijali stranko? Čemu so ustanavljali »Socialista«, »Rdeči prapor«, dnevnik »Delavska politika« — ki so po kratkem delovanju v Gospodu zaspali? Čemu so ustanavljali vedno nove organizacije in to pred vsakimi volitvami? Če so se tega razkolniškega dela naveličali, je to res napredek. Toda v isti sapi sami sebe tolčejo po zobeh tako-le: »Letos poteka trideset let, odkar se je v Sloveniji ustanovila jugoslovanska socialnodemokratična stranka. — To obletnico bomo najlepše praznovali s tem, da se razcepljene naše vrste zopet združijo v enotno socialistično stranko ...-, Lepo! Našo stranko, ki obhaja 30Ittnico, ste zapustili, ker niste hoteli izvrševati njenega programa in pravilnika. Ustanovili ste nešteto listov in organizacij v boju proti stranki matici. Sedaj pa jamrate nad razkolom in pozivate delavstvo, da se združi v vaši razkolni-ški socialistični partiji, ki živi od milosti Kristanove »Delavske politike«!
Zvezo par bivših komunistov s kri-stanovci proglašate za skupni nastop delavstva! Mar res smatrate delavstvo za nezrelo in neuko živino, kakor ga smatrajo vaši prijatelji pašičevci? Silno se motite, kakor ste se zmotili z ustanavljanjem »Socialista«, »Rdeče
praproti« in »Delavske Kristanove politike«. Zastonj ste potrošili temne fonde, zastonj ste metali najlepše fraze o zedinjenju. Delavstvo vašim besedam ne verjame. Delavstvo gleda vaša dela. Po vaših delih vas sodi, kakor sodi kapitalista po njegovem delu, a ne po njegovih lepih besedah.
Naveličali ste se nekonsolidiranih razmer, a v eni sapi raznašate veliko laž o skupnem nastopu delavstva med nezavedne, da jih še bolj zmešate-»Za delavsko zmago pri oblastnih volitvah« pišete z debelimi črkami, dasi-ravno lconštatirate, da ste se naveličali nekonsolidiranih razmer. V volilnem proglasu na delovni narod Slovenije hočete poleg vsega drugega, »da morajo »opozicijske meščanske stranke« spričo teh volitev, ki so najboljši dokaz vsesplošnega poloma njihove sedemletne številne ustavne, lažiavtonomistične, lažiseparatistične in lažicentralistične (!!!) politike .. . obsoditi ves sedanji režim in prisiliti sedanjo lažnivo vladno večino, da izroči uzurpirano vladno oblast strankam, ki hočejo delati za produktiven narod in ne za nasilnike, lenuhe, ko-rupcioniste, sleparje, tatove ...« itd.
Kdor prečita te vaše zmešane stavke, se mu morajo zjeziti lasje na glavi pred mislijo, da bi tak proglas na delavni narod — rodil uspehe. Ali res smatrate delavni narod Slovenije za blazen in zmešan, da bo sledil vaši blazni in zmešani politiki, ki jo predstavljate za politiko »združenega proletariata« — !?
Samo skupni nastop zavednega in organiziranega delavstva bo z vztrajnim delom, neprestanim delom in po-žrtvovanjem ne samo pri volitvah, temveč pri vsakodnevnih bojih s pomočjo svoje delavske organizacije odstranil današnje nekonsolidirane razmere, ki jih tako vztrajno pomagate ustvarjati svojemu zavezniku kapitalu.
' Ar Jfakorje delala šfaša )pdf	bilo is pravilno.
Kuhala le svojo Kavo samo s
milim francliDvimkaiftiint pridatkom
Taje danes še vedno Tako fin Kakor izvrsfen pridatek v 	K	zrnah	in	žiTni	kavi	Ter	bo	to	(udi	zmeraj	ostal.
nje od leta 1922. Znaki, ki kažejo populariziranje: urada na zunaj, se bodo z novimi neumestnimi reformami ponovno ugonobili.
Jesenice. Glas o razpustu socialno-demokratičnega občinskega odbora in trajnega šolskega sveta v Mežici je napravil med tukajšnjim delavstvom vtis splošnega ogorčenja nad krivičnim postopanjem merodajnih oblasti. Zavedamo se, da je brošura »Boji in napredek mežiških rudarjev« za delavstvo zelo poučljiva, za nekatere pa težko prebavljiva. In prav zato je preganjanje sodr. Modemdorferja povsem krivično, kakor je ubijanje resnice nepošteno. Socialni demokratje prav dobro vemo, da je delo in borba mežiških rudarjev zgodovinskega pomena, ker vemo, da se mežiški delavci odločno in upravičeno v podjetju in v občini borijo vztrajno proti izkoriščanju rudniškega vodstva, ki je do zadnjih časov gospodarilo nad ondot-nimi občani. Prav dobro pa tudi vemo, da je v mežiškem rudniku gospodar angleški velekapital. In zlasti zato se nam prav čudno zdi, kako more najbolj zagrizeno nacionalno časopisje, kakor je »Jutro«, s svojim moderno zavitim natolcevanjem braniti razne prizadete oblastnike in rudniške hlapce. Ali je mar to nacionalna ideja naših »Jutrovcev«, zagovarjati take osebe in izkoriščanje angleškega velekapitala v naši pokrajini med našim delavstvom in kmetom? Ali mar »Ju-trovci« čutijo, da je iz nacionalnega vidika škodljivo razsipavanje občinskega denarja za občinski vodovod in zidanje moderne meščanske šole z raznimi izobraževalnimi, kulturnimi in vobče koristnimi drugimi napravami itd.? Ali je mar podpora 100.000 Din zaradi vremenskih ciklonov obubožanim poplavljencem razsipavanje občinskega imetja? Itd., itd. Zato se tudi manjzavedno delavstvo samo že sprašuje in čudi, kako da so »Jutrovci« v zvezi z angleškimi eksponenti. Socialni demokratje se pa ne čudimo, da so v sedanji sosvet postavljeni: rudniški uradnik Ryndyn, neki župnik in bivši župan, sedanji kristanovec Logar itd., saj delajo ti tako kakor kapitalistični interesi zahtevajo. Socialna demokracija pa stremi za drugimi cilji. Delavstvo bo zato lahko sodilo, kdo je pošten in kdo je zastopnik prave nacionalizacije. — Mi Jeseničani se prav bojimo, kaj bo, če zve g. ljubljanski Veliki župan, da so tukajšnji »Jutrovci« in narodni socialisti kompaktno s klerikalci glasovali za katehetske nagrade po 500 Din mesečno za vsakega. Ali ni to res razsipavanje občinskega denarja na protizakonit način? Bati se je, da se tudi tukajšnji kleri-kalno-jutrovski občinski 'zastop od strani Jutrovsko orientiranih oblastnikov ne razpusti. Kaj poreče vlada — ne vemo. — Nadalje omenjamo, da odbor koroško-belske občine še do danes ni prejel nikakega od oblasti že odobrenega kredita za reguliranje Sa-ve> ki je ob zadnjih velikih poplavah napravila mnogo škode. Rušila je mostove in hiše, kredit je odobren — denarja pa ne dajo. Ako bi bil že od oblasti pripravljen načrt izveden, bi zadnje deževje ne napravilo toliko škode. Cernu potem taki načrti? Oblast in poslanci vseh meščanskih kapitalističnih frakcij spijo spanje pravičnega, — delavstvo pa trpi na posledicah. Delavstvo sicer moralno ob-so av postopanje, vendar pa v splosnem tega odpraviti ne more, dokler ni v pokrajini kakor v državi z združeno zavednostjo organizirano v proletarski organizaciji. — Tukajšnji strokovničarji gotovo ne bodo oporekali! Zato apeliramo na vse delavstvo: Pojačajte naše vrste, da bomo zmožni voditi borbo v skupnosti proti skupnemu sovražniku, internacional-
no organiziranemu kapitalu. Proletariatu Mežiške doline pa kličemo: Le z vztrajnim in neupogljivim delom naprej! Z duha svitlim mečem se rušijo postojanke kapitalu. Bodočnost in pravica je na naši strani! V zavednosti pa je naša moč!
KDO JE KRIV?
(Dopis s Koroške Bele.)
Zaradi škode, ki jo je napravila Sava na Koroški Beli in na Javorniku, kjer je že do sedaj odplavila dve delavski hiši, zrušila okrog 200 metrov deželne ceste z mostom vred, ki je vezal občini Koroška Bela in Jesenice z občinama Gorje in Bled in edino prometno cesto na desnem bregu, ki veže vas Dobravo in kjer se nahaja elektrodna tovarna KID, kateri je poplava onemogočila vsak promet razen po železnici ali peš. Škoda je že sedaj ogromna in grozi biti še večja, ker je celo levo obrežje, na katerem se nahajajo delavska stanovanja, iz samega drobnega peska in zato popolnoma neodporno, tako da se od časa do časa zopet pogrezne v vodo večja plast izpodkopane zemlje. Preti nevarnost, da bo voda v najkrajšem času dosegla že tudi nadaljne delavske hiše in stanovanja v območju velikega loka, ki ga je zarezala reka' v levo obrežje, in tako uniči zemljo ter zruši tudi streho nad glavo proletarca-trpina, ki s strahom gleda, kaj bo; pomagati si ne more, kajti vsak poskus, da bi vodo ustavili, je brez uspeha. Javnost povprašuje: Kdo je kriv nesreče in pa ogromne škode, ki je že sedaj, ki že sedaj večkrat presega stroške, ki bi bili nastali, če bi se bila struga zavarovala s primernimi napravami.
Da ne bo javnost v zmoti, in pa, da prekrižamo račune nepoznanim demagogom, ki izrabljajo to priliko, da zvračajo krivdo na občinski odbor in predvsem na župana in soc. občinski klub, hoteč s tem istočasno oblatiti našo krajevno organizacijo, zato je potrebno, da javnost zve, kaj je, resnica in kaj se je od naše strani in pa od
strani občinskega odbora v tej zadevi že ukrenilo.
Ko je ob priliki zadnje povodnji leta 1923 Sava odplavila deželni most, je istega Gradbena direkcija zopet postavila. Zaradi nove struge, ki jo je voda nad mostom zarezala, je bilo nujno potrebno, poskrbeti za varnostne naprave, ki naj bi odbijale vodo od levega brega. Na ta način bi bilo zavarovano nabrežje, cesta in novozgrajeni most, Bivši občinski odbor občine Koroška Bela je vložil prošnjo in natančno popisal situacijo Vel. županu, ki je nato odredil komisijonalni ogled po hidrctehničnem oddelku in ob navzočnosti zastopnika občine in prizadetih Občinarjev. Ta ogled se je vršil dne 17. junija 1924 in je bilo na licu mesta ugotovljeno, da je regulacija nujno potrebna, stroške pa naj bi nosile okoliške občine, podjetja in v glavnem država. Že septembra meseca istega leta pa je sklicala krajevna organizacija JSDS javen shod, ki je v tej zadevi sklenil in odposlal resolucijo ministrstvu za poljoprivredo in vode v Beogradu. Še posebe je občinski urad z vlogami opozarjal vse v poštev prihajajoče urade, toda pozitivnega uspeha ni bilo, razen nekai komisijskih ogledov, kjer se je napravil načrt za regulacijo struge. Ker pa je oilo gradbeni direkciji jasno, da s samim načrtom še ne bo tako kmalu izvršeno delo in ker je uvidevala nujnost, je izdala odlok kranjskogorskemu cestnemu okrajnemu odboru, katerega načelnik je gosp. Regovec, naj zgradi zasilne varnostne naprave in istega pozvala, da tozadevno stopi v stik tudi z občinskim odborom v Koroški Beli, ki naj napravi tudi eno tra-verzno, ostalo pa naj napravi okrajni cestni odbor. Načelnik okrajnega odbora g. Regovec pa ni iskal stika z občinskim odborom na Koroški Beli, vendar pa je ta sam .sklenil sklicati ogled na licu mesta ter povabil tudi okrajni cestni zastop. G. Regovec kot načelnik pa se zaradi bolezni ni udeležil tistega ogleda, zastopal ga je g.
I. Hrovat z Jesenic. Sklep ogleda je bil izvršiti napravo, ki bo vodo od levega brega odbijala, da bo mogoče izvesti od gradbene direkcije predlagano zavarovanje. To delo je prevzela občina Koroška Bela s pogojem, da k nastalim stroškom prispeva cestni odbor 50 odstotkov. Med časom, ko je občina delo vršila, je g. Regovec okreval ter zopet prevzel posle načelnika okr. cestnega odbora, toda samovoljno je pogazil sklepe svojega odbora in ukaz Gradbene direkcije glede odplačila 50% za stroške naprave, ki so znašali skupaj Din 22.884.94. Gradbena direkcija je na licu mesta ugotovila, da je delo pravilno izvršeno ter da stroški odgovarjajo načinu in obsegu izvršenih naprav, zato naj vsaj v teku enega meseca okrajni cestni odbor izplača občini Koroška Bela odpadajoči del. Toda g. Regovec tega še do danes ni izplačal, čeprav je med tem časom ponovno od cestnega odbora dobil nalog, da mora to izvršiti in se mu je v to svrho dovolilo tudi najetje posojila v znesku 15.000 Din. To vsoto je še zvišal za 40.000 Din, toda namesto izplačila je sporočil občinskemu uradu, da mu je odbor prepovedal že sedaj izplačati vsoto, temveč da bo to storil šele po preteku enega leta, ko se bo izkazalo, da je naprava res uspešno napravljena. Tako torej, kar je Gradbena direkcija že ugotovila, bo postalo pravomočno šele, ko bo isto potrdil tudi g. Regovec. Iz navedenega bo javnost lahko spoznala, da je občina Koroška Bela napravila, kar je bilo v danih razmerah v njeni moči, in ne more biti odgovorna za dela, ki še niso izvršena in jih občina sama tudi izvršiti ne more, ker nima za to potrebnih sredstev. To javnosti v pojasnilo, da izve resnico. Če bo treba, bomo pa o tem in tudi o drugih zadevah še govorili. — Klub socialističnih občinskih odbornikov.
3. XII. 1926. - 2400.
TriRo perilo
za moške, žene In otroke, -volna v raznih barvah, rokavice, nogovce. dokole-ntce, nahrbtniki za šolarje in lovce, d< žnlkl, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarle, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
Najnižje cene!
Na ve llko In malo
1SVI
I 1	kg	gnjati s kožico	.	Din	26 —	j
| 1	kg	rebrc brez kože	.	Din	24’—	;
f i kg karbonalebrez kože Din 24'— i
II	kg	jedilne slanine .	.	Din	22—	j
11	kg	pitane gosi . .	.	Din	20 —	j
I Zavoje od 5, 10,15 in 20 kg poši- j = lja poštnine prosto po povzetju
L Pitat. Slavonija I
Mariborski Ošlak v Mežici. Da preveč napadamo razne »socialiste«, namesto da bi napadali kapitaliste — to nam očitajo vsi kristanovci in njih časopisje. Našim čitateljem ni treba povedati, kako naj se teh očitkov ubranijo, oni že vedo, kaj pomeni kapitalistično sorodstvo. Da pa se predrzne to očitati kristanovski govornik na shodu v Mežici, to je že preveč. Kajti tam vsi vedo, da so kristanovci v enotni froniti s kapitalom, z rudnikom, in da delajo proti rudarjem ter da so zato prišli v komisarski sosvet potem, ko je bil izvoljeni občinski svet razpuščen. Trije naši shodi so bili prepovedani, Ošlaku je bil dovoljen — pa ni imel niti enega pristaša, samo naši so bili navzoči. Tudi sam je napadel svojega sodru-ga Logarja, morebiti zdaj vendarle ne bo več trdil, da »preveč napadamo«!
Demagogi iščejo pri volitvah glasov, pa nič drugega, vse drugo so pripravljeni za glasove prodati. Socialni demokrati tudi iščejo glasov, a za glasove ne dajo niti ene organizacije, niti programa in načel.
r
grešite
proti samemu sebi, če zanemarjate Vaše telo, Vaš obraz, Vaše roke, Vaše lase. Prava sredstva za negovanje lepote za Vas in Vašo obitelj so:
Ivornica dežnikov in soinčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svoio bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po nafnižii ceni. ■ . . "....-—
Fellerjeva prava kavka-ška pomada za obraz in zaščito kože z marko »El-sa«, ona Vam ohrani mladost in lepoto, in jo dela gibko in baržunasto in se vpije v kožo. Strmeli boste, kako hitro Vam gine-jo pege, mozolci, sojedci in rdeča mesta in gube na koži.
Fellerjeva močna »Elsa« pomada za rast las zabra-njuje izpadanje las, prerano osivelost, odstranjuje prhljaj, dela krhke lase mehke in gibke in pospešuje rast las.
Za poizkus 2 lončka ene ali. pa po 1 lonček od obeh pomad z znvojnino in poštnino vred Din 38.—.
Felerjeva mila zdravja in lepote z marko »Elsa«, najplemenitejše kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, ter niso torej le navadna toaletna mila. Poizkušajte enkrat: »ELSA« lilijino mlečno milo,
»ELSA« rumenjakovo milo,
»ELSA« glicerinovo milo, »ELSA« boraksovo milo, »ELSA« katransko milo, »ELSA« milo za britje.
in nikdar več ne boste hoteli uporabljati drugega mila.
Za poizkus 5 kosov »Elsa« mila ž.e 7. zavojnino in poštnino vred Din 52,-
Te cene se razumejo le, če se pošlje denar vnaprej, ker so proti povzetju poštnina zviša za 10 Din.
Naročila nasloviti točno takole:
Eugen V. Feller, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg štev. 252, Hrvatska.
V.
parov usnjenih čevljev
po znižanih cenah
Zenski
Lakaste
usnjeni 25-28 79' lakasti 25-28 89'
usnjeni 22-24 89' lakasti 22-24 79'
usnjeni 29-34 99’ lakasti 29-34 89'
Otročji
BLASNIKOVA
p!	SlfflSl		
			
K		|	
Kil		k	
preje Din	129 —
sedaj Din	99-
preje Din	269'—
sedaj Din	229-
preje Din	229-—
sedaj Din	199*—
preje Din	269-—
sedaj Din	229*-
za navadno leto 1927,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan,
Letoinj* obširna iidaja 8e odliko]« po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise* kojo mora vsak čitati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes slasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroži po
dopisnici pri
]. BLASNIKA NASLEDNIKIH
tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg it. 12.
6 a
o o a c
C/)	>'J)
.2. -a
> .21, o
-o «
S o <0 fc.
* >-53
d
<U j* C >
5 -J
a. v)
u,
, > 3	45
'5T 3
l- (O D. > (0 (O
Z "3
* -a
(8 u
6) (0
C
a »n
Mm*
Vsi k JMEKiSUM
odeje (kouire) od...............................Din	140’--	naprej
štolasie moške obleke od........................Din	400'—	naprej
šlofaste fantovske obleke od....................Din	100'—	naprej
cajgaste moške obleke od........................Din	150’—	naprej
cajgaste fanlovske obleke od....................Din	80'—	naprej
cajgaste hlače od......................,	.	.	Din	45’—	naprej
moške kape, štofaste od.........................Din	30'—	naprej
drukiafno od.................................Din	9-50	naprej
belop 1.........................................Din	10’—	naprej
Ostanki po lastni ceni.
V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic.
Ako res hočete štediti in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi.
MODROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna posteljne mreae
otomane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
tapetnik, LJUBLJANA, KREKOV TRG 7.
mtmmmzmm
POZOR!
Zopet znižane cene!
Josip Šlibar
POZOR!
Zopet znižane cene!
Ljubljana, Stari trg 21, — poleg Zalaznika
Kontenlna rujava Din 7 -, 10'-, 12-	flngle ki poplčm	Čisto	volneno	blago za ženske ifoko
Kontenine za rjuhe Din 27'■, 29 -, 34'-	«	bluze In srajce Din 36 -, 40‘-, 45‘-	110—130	cm Din 40'—. 70-—, 120 —
Bngležki Sifoni	Din 12'-. 15’-, 19'-	Različno blago	Prima	moški	Stoti, lodnl, kamgarni in
Robil, tucat	Din	48'-, 70’-, 90'-	za	ženske obleke Din 9'-, 16'-, 32’-	drugi	Din 90'—, 200'-^, 300'—.
3^ Vsako sredo in soboto prodaja ostankov.
ERILO IN OBLEKE
pletno, suk n o, plaviro, volneno blago, nogavice, r>«itinmice, robce, kravale, predpasnike, posteljno perilo, itd. kupile najboljše pri tvrdki
I. N. Šoštarič
MAB1EOR* Aleksandrova cesta Stev. 13.   ............
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
regUtrovana zadruga
as omejeno xavexo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipu «•
UtograUla.
Iidaistelhes'in~sdxovoriiA uredaiea: IZA PRIJATBLJBVA (vImenu Isvr. odbora JSDS in KDZJ. - Za tiskarno »Merkur« v LiubUani: A.
SBVBR.