St. 13.
V Gorici, v soboto dne 14. februvarja 1903.
Tečaj XXXIII.
Iskala trikrat na tedv« t šestih lid»njita, in aioer: vsak torek, četrtek in aobcto, sjatranje li-dcnje opoldne, teierno ladanje pa   ob 3. uri po-
poldne,   in stane   z  uredniškimi  izrednimi prilo,—: ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti jemana  ali v  Oorioi   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6*60
pol leta........6 . 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta.......3 , 40 .   ,    ,   1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902, .do preklica izhaja ob  eiffah : in sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravnStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Oorioi v«GoriSJri Tiskarni* A. GabrSoek vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa oi  , 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin« »e ne oziramo.
Oglasi In pealaalee so računijo po petit-vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6-kk'Tsaka-vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek i«    Dr. K Lavrit.
UreiBlitre
se nahaja v P snoaki ulioi St 7 t Gorioi v L n«d«tr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od «. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop, UpravniStvo s- nahaja v Gosposki ulici IL 11.
FHntfnlno In oglase Je plafiat} loče Gerlea. Dopisi naj se poSHjnJo le uredniitvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniBtvu.
»PRIMOREC«
iihaja neodvisno od cSoče» vsak petek in stane vse loto 3 E 20 h ali gld. 1-60.
cSooa* in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to> bakarni 8ohwarz v Šolski ulioi «n Jellersit* v Nunski ulioi; — v Trstu v bbaVarni Lavren5i5 na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnac A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Dr. Rojic pred porotniki.
V sredo se je vršila pred tukajšnjo porotno sodnijo obravnava proti dr. Aleksiju Rojicu radi razžaljenja časti dr. H. Turne potom tiska, in sicer v članku: »Kje je laž ?* v .Gorici* 1. 1901,'
Sodni dvor je bil sestavljen tako-lo: predsednik svetnik Zdrrer, prisednika svetnik Rutar in pristav Devetak, zapisnikar avsk. Posega. Porotniki: Stovenci: Prezelj, Kožuh, Pignatari, pl. Batistič, Kancler in Lutman: Lahi: Castelliz, Cossar, Stabile, Geriani, Ve-nutti, Luzzatto; torej 6 Slovencev, 6 Lahov.
Pravni zastopnik dr R. je dr. Raj-mondo Luzzatto. Dr. Turna zastopa obtožbo sam, —
Dr. Rojic je trdil, da je večina porotnikov laska, ter izjavil, da bo govoril laško. Najprvo je pogrel znano afero dr. Tume kot učitelja v Postojini, potem trdil glede uzitnine, da je bilo splošno mnenje dež. poslancev to, da se vzame užitnina v deželno režijo, da bo to neslo več nego 130.000 K na leto ter da je dr. T. deloval proti temu in tudi jamčil dež. poslancem v javni seji, da tega ne dosežejo. S tem da je škodoval deželi v 10 letih za kakih 1.000.000 KI Dr. R. je govoril potem o egoizmu dr. T., da se ima zahvaliti njemu, da je postal poslanec itd. Dotikal se je tudi moCnosti in zdravlja, da ako je človek močan in zdrav, opravlja lahko toliko poslov, drugače pa ne. Trdil je celo, da je hotel postati dr. T. drž. poslanec zato, ker se tam dijete vlečejo. Očital mu je dalje, da je rekel nekoč, da mora imeti, kdor hoče delovati politično, trdno podlago. Ko so ga pozvali vsi poslanci, naj izstopi kot deželni odbornik, ni hotel, ker nese to 1200 gld. na leto. Egoizem vidi tudi v tem, da je hotel nastopati na svojo roko. Očita mu tudi ne-hvaležnost, da dela sedaj proti njemu ter se ga je sramotilo v ,Soci*. Vse, kar je pisal, je pisal iz polnega prepričanja proti dr. T. kot politiku.
Dr. T. da se ni mogel čutiti žaljenega, ako pa se je, potem naj sodijo. Pisal je le resnico. Skliceval se je posebej na poročilo prof. Berbača o užitnini  proti dr. T. ter da
fin. odsek dež. zbora ni hotel dati dr. T. zahtevanega zadoščenja, potem pa je hvalisal dež. glavarja, ki je očital nekoč dr. T. za-hrbtnost, kot moža, kateremu gre vsa vera, da je nedvomljiva resnica, kar on govori, da se mu mora verjeti itd.
Dr. T. je začel na to izpraSevati dr. R., ali ve, iz katere vrste uzitnine bi narasla tista velika škoda. Dr, R,: Iz vseh. Dr. T. Ponujam dokaz po protokolu dež. zbora, da je šlo takrat samo za žganjine. R. kot dež. posl. tega ne ve. Dr. T. ga vpraša, ali mu je znan kak sklep dež, zbora, s katerim se sprejme užitnina v dež. režijo. Dr. R. se zvija ter ne pove nič gotovega. Se sklicuje na neki sklep 30. maja 1901. Dr, T. na to: Sklep se glasi: Nalaga se dež, odboru, da preštudira vprašanje o užitnini v dež, režiji. Drugega sklepa ni bilo. Dalje vprašanje: ali je znano obtožencu, da je predložila vlada 1. 1900. dež. zboru načrt zakona, s katerim prevzame država žganjine v svojo upravo in da je dež, zbor sprejel ta zakon soglasno. Dr. R. Me ne zanima, Dr. T. vpraša, če mu je znana vsebina tega zak. načrta. Dr. R. vpraša, zakaj je govoril v tisti seji, da jamči, da ne dosežejo vspeha, kakor gori. D. T, vpraša, če ve, za katero vrsto uzitnine je šlo takrat, ko je govoril. Dr. R. Me ne zanima. Dr. T. Takrat je šlo za užitnino na vino in meso. Dr. R. se je na to posvetoval s svojim pravnim zastopnikom dr. R. Luzzattom ter rekel, čemu mu stavi dr. T. taka vprašanja; da on je že opral samega sebe, naj se še sam. Predsednik je priznal pravico do vprašanj. Dr. T. je vprašal naprej, če so abstinenco sklenili vsi poslanci ali samo eden, ali je bil pooblaščen on, dr. T., od dež. posl., ali je vzročil izstop na svojo roko. Dr. R. je kvasil nekaj semtertje, ter rekel končno, da je bila dolžnost dr. T., nastopiti v dež. zboru po sklepu dež. poslancev. Dalje ga je vprašal, če je kandidiral on, dr. T., na svojo inicija-tivo ali je bil naprošen v to, radi tega, ker niso imeli nikakega drugega pravnika za dež. odbor. Dr. R. se je zvijal ter govoričil, da je bil dr. T. revež, da je študiral, da so njegove misli vse druge nego vlade, ter da zato so ga spravili v deželni zbor. V dež. odbor pa da je sam prosil. Vprašal ga je še,
ali je napravil kak korak, da se je prepričal, predno je pisal v »Gorico", da je dr. T. po vstopu v pokoj prosil za sprejem v službo. Dr, R, Koraka sicer ni storil, aH se je splošno govorilo,
Dr. R. Luzzatto je zahteval na to pre-čitanje pisem dr. T, do dr. Gregorčiča, članka v »Soči*, kateremu je sledil odgovor v ..Gorici", potem pa je zahteval oprostitev radi zastaranja v smislu § 40. tisk. zakona. Sodni dvor je šel na posvetovanje ter proglasil zastaranje v smislu § 40. tisk. zakona in tako oprostil dr. R. obtožbe.
Zopet se je odigral v javnosti kos onih prizorov, ki se pojavljajo med nami od razkola sem, in katerih se naši klerikalci neizmerno veselijo, Že par dnij pred obravnavo se je raznašala vest, da skonča pravda proti dr. Rojicu tako, da se bo smatrala vsa reč v smislu § 40. tisk. zak, za zastarano ter bo dr, Rojic kratko malo oproščen. Zdi se nam, kakor da je v polni zavesti, da se res tako zgodi, stopil v sodno dvorano dr. Rojic, kajti tam je bilo mogoče občudovati njegov v slučajih prav predrzen nastop in govor, dočim nam je znano, da se je svoj čas bal te pravde. Nastopal je pa sedaj »energično* in laško je govoril! Za svojega pravnega zastopnika si je izbral predobro znanega laškega odvetnika, dr. Rajmonda Luzzatto, tega takozvanega »klerikalnega Čifuta*.Ta mož ima od razkola dalje vsa klerikalna zastopstva. Sam se hvali, da od razkola ima največ dobička on. Kot debel prijatelj dr. Šusteršiča, »krščanskega odvetnika*, je zastopal proti nam že kurata na Srpenici, kranjskega župnika Šaleharja, zastopal je »Gorico* in sedaj zopet dr. Rojca, vse zapored. Mož govori kot Lah, ki stoji na stališču, da je »la lingua del foro" laščina, dosledno vedno le laško. Tako smo ga videli tudi na tej obravnavi, pri kateri pa se lahko ponaša tudi še z nekakim vspehom, kajti pripravil je tudi svojega klijenta dr. Rojica do tega, da je govoril le laško. Seve, račun je jasen: Z dr. Luzzattom sta se pomenila, da treba pridobiti laške porotnike, in te se pridobi s tem, da se govori laško ter da se
jim polaska s hvalisanjem kakega njihovega prvaka. Dr. Rojic se je bil avoj govor 2* poprej navadil, kajti pri obravnavi niti videl ni več, da je porotnikov pol Slovencev, pol Lahov, marveč je kar začel trditi, da ker je večina laikih porotnikov, bo govoril le laiki; dr. L, mu je bil gotovo obljubil, dl izposluje porotno klop iz večine Lahov, T« dr, Rojic je imel včasih polna uita slovan-etva, ali v svoji družini je občeval in občuje nemški, zdaj pa je pokazal v sodni dvorani, in povdarjamo, v Gorici, slovenskemu ljudstvu lep vzgled, ki kriči, Zahteva se od ljudstva, naj terja slovensko uradovanje, naj slovensko govori itd., ko se strahotna bliža pisarnam po lodnijnh, no, ta mol, ki hoče biti prvak, on bivši dež, poslanec v časih, ko smo bili najhujši narodnostni boj z našimi drugorodnimi nasprotniki, on, ilovemkl bogataš, neodvisen človek, dd tak vzgled, Ni besed, ki bi prav označile tako poconjanje, in sramota je tako velika, da je ni mogoče izraziti, Kdor je Slovenec, bo bežal daleč proč od takega človeka. Kako nesramno in perfidno so pisali in sumničili po farovlkih listih, ko si je bil najel A, Gabriček dr, Graz. Luzzatto za Trst, ko je potreboval takega zagovornika. Oni pa se dosledno zatekajo h »klerikalnemu čirotu", ki dela v narodnem oziru ž njimi, kar hoče, ter podira polagoma tisto, kar smo si z veliko težavo priborili na sodnijah v Gorici, N6, ta obravnava je bila še bolj „klerikalno-čifuteka", kajti tu je govoril bivši slovenski poslanec in klerikalni prvak edino le laški, in že kar pri vstopu je povedal, da bo govoril le laški. To je pač jasna luč, ki kaže v vsej svetlobi narodno izdajalstvo naših klerikalcev! Poleg te neCu-venosti se je pripetila še druga, da je namreč dr. R. hvalisal dr. Pajerja. To hvalisanje je bilo privlečeno za lase v sodno dvorano edino le s tem namenom, vplivati na »večino*, to je na laške porotnike, katerih 6 velja dr. Rojicu več nego jednako število slovenskih.
Hvalil pa je deželnega glavarja zato, ker ta ne more videti v dež. zboru slovenskih naprednih poslancev, pred vsem ne dr. Tume, tožitelja dr. R. Hvalil je javno moža, pod čegar političnim vodstvom sm0 doživeli
Križarji*
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spiski H. Sle»kiewlci. — Post Podmski.
(Dalje.)
Vitez iz Spihova vstopi v veliko dvorano, ki pa je bila zelo temna, ker je skozi okna, Sijih okvirji so bili močno zamašeni s svincem, dohajalo le malo svit-lobe, vrhu tega pa je tudi zimski dan bil zelo mračen. Na drugem koncu dvorane je zares gorel v veliki peči ogenj, toda surova drva so dajala od sebe le malo plamena. Še le Čez nekaj časa, ko so se oči nekoliko privadile na temo, je zapazil Jurand v ozadju sobane mizo in viteze, sedeče okrog nje, za svojim hrbtom pa celo tolpo oboroženih vojakov in mračnih »knehtov«, med katerimi je grajski norec držal na verigi ukročenega medveda.
Jurand se je bil nekoč že srečal z Danveldom ter ga je potem še dvakrat videl na dvoru mazoveš-sega kneza kot poslanca, toda od tega časa je bilo preteklo že nekoliko let; vsekako pa ga je Hkoj spoznal tudi v tem mraku po nabuhlem licu in po tem, da je sedel med ostalimi sredi mize, držeč na naslonjaču z deskami povito roko. Na desni njegovi strani je sedel Siegfried de Love iz Insburka, zakleti sovažnik poljskega naroda sploh in Juranda iz Spihova še posebe, na njegovi levi strani sta mu sedela mlajša brata Gotfried in Rotgier. Danveld ju je nalašč pozval, da vidita njegovo zmago nad groznim  sovražnikom
in da se ob enem radujeta nad sadom izdajstva, katero so si skupno izmislili in h kateremu so tudi oni zdatno pripomogli.
Sedaj so sedeli udobno, imajoči na sebi obleko iz temnega sukna ter lahke meče ob boku, veseli in ponosni, zroči Juranda z napuhom in z neizmernim preziranjem, kakoršno so zmerom nosili v svojem srcu za vse slabotne in premagane.
Dolgo je trajalo molčanje, kajti hoteli so se do sitega nagledati moža, katerega so se poprej toliko bali in kateri je stal sedaj pred njimi, z glavo pobe-šeno na prsi, imajoč na sebi robato spokorno vrečo z motvozom okolu vratu, na katerem je visela nožnica od meča.
Hoteli so očividno, naj bi kolikor le mogoče mnogo ljudij videlo njegovo pokorščino, ker je skozi stranska vrata, ki so držala v druge sobe, dohajal ¦ vsakdo, kdor je le hotel, torej se je dvorana na polovico napolnila z oboroženimi gledalci. Vsi so neizmerno radovedno ogledovali Juranda, razgovarjaje se I glasno o njem. Jurand pa, videč jih, se je zopet ojačil, ker je mislil sam pri sebi: Ako Danveld ne bi hotel ostati mož beseda v tem, kar je bil obljubil, pa bi gotovo ne bil pozval toliko prič.
Na to Danveld zamahne z roko in razgovor utihne, na kar da znamenje jednemu pažetu, kateri pristopi bliže k Jurandu, prime z roko za motvoz, ki mu je visel na vratu, ter ga privleče za nekoliko ko-[ rakov bliže k mizi.
Danveld pa pogleda*po navzočih ter reče:
»Glejte, kako moč našega reda zmaguje zlobo in ponos.«
»Bog daj, da bi bilo zmerom tako!« odgovore" navzoči.
Zopet nastane molčanje, na to pa se Danveld obrne k sužnju ter reče:
»Grizel si naš red kakor besen pes, za to pa je Bog odločil, da kakor pes stojiš pred nami z motvozom okolo vratu, Čakajoč milosti in usmiljenja.«
»Ne primerjaj me s psom, starešina,« odvrne mu Jurand, »kajti s tem kradeš čast onim, ki so se z menoj bojevali in poginili od moje roke.«
Po teh besedah nastane med oboroženimi Nemci šum, toda ni bilo mogoče kmalu spoznati, ali jih je razsrdil ta pogumni odgovor, ali jih je le ganila resnica tega, kar je povedal.
Toda komturju ni bilo prav, da je dobil razgovor takšno smer, torej je dejal:
»Glejte, kako oholo in drzno nam pljuva v oči ta človek!«
Toda Jurand dvigne kvišku roke, kakor Človek, ki kliče nebesa sama za pričo, ter odgovori, kimaje z glavo:
»Bog vidi, da je ostal moj ponos za tukajšnimi vrati. Bog vidi in Bog bo sodil, če, sramoteči moje vitežko stališče, ne sramotite samega sebe. Jedna je vitežka čast, katero mora vsakdo Spoštovati, kdor je prepasan z vitežkim pasom.«
Danveld naježi obrvi, toda v tem hipu jame grajski norec žvenkljati z verižico, na kateri je držal medveda, in klicati:
Slovenci1 največje pljuske v obraz od strani Lahov ter smo biii zasrantovani po genskih ulicah in javnih lokalih korak za korakom ; in hvalil ga je v stvari, v kateri je on, dr. R„ prav ignorant, kar je pokazal pri obravnavi. Ali kazalo je tako, in kakor kaže, to je zlato geslo naših klerikalcev, katerega se držijo trdno pač, kadar jim kaže. In dr. Luz-zatto je vedel, da bo kazalo govoriti laško in polaskati' se Lahom, zato pa se je pogumni dr. R. kaj hitro oprijel naukov svojega varuha ter se po njih ravnal. Kaj vse drugo, da le izleže iz pravde I Tako škandalozno je nastopal dr. Rojic.------------
Zrcalila se je zopet enkrat v javnosti klerikalna brezobzirnost, arogantnost, ignorantsko in pokazala se je zopet enkrat v bengalični luči klerikalna breznarodnost.  —
Obravnava proti dr. Rojicu se je imela vršiti že v zadnjem porotnem zasedanju, ali pripravljeno je bilo vse le za slovensko poroto. Ker pa je bila porotna klop mešana in bi bilo težko vse sproti prestavljati v laščino, zlasti potrebne predspise, se je obravnava preložila. V jeseni ni bilo običajnega porotnega zasedanja, ker baje ni bilo dosti slučajev, zato se je vršilo prvo porotno zasedanje po odgoditvi obravnave proti dr. R. šele sedaj. In sedaj je zapel § 40. tisk. zak. svojo pesem!! — Kc je bii pred tukajšnjo okrožno sodnijo A. Gabršček na tožbo dr. GregorCiCa oproščen, je bila razsodba neveljavna radi formalnih pogreškov od strani sodnega dvora. Sledila je druga obravnava in ž njo — obsodba. .Gorica" je bila obsojena prvotno pred porotniki. Razsodba pa je bila razveljavljena zopet radi sodnega dvora, ki ni hotel sestaviti vprašanj tako, kakor je zahteval tožitelj A. Gabršček. Sledila je nova obravnava, in .Gorica" je bila — oproščena. In kakor gori rečeno, v Rojčevi stvari sodni dvor ni pripravil spisov za mešano porotno klop, sedaj pa smo culi razsodbo, utemeljeno z zastaranjem. To so zanimivi pojavi.
Klerikalci bodo kričali, da je dr. Rojic oprošCen, ter tako obsojen dr. Turna, ali mi pa trdimo, da se je obsodil dr. Rojic sam, ker se je zatekel k zastaranju. S tem in s svojim nastopom se je obsodil tako, da nosi odslej na sebi Cm madež, katerega mu ne spere nobena žegnana voda in ne prežene niti papežev žegen. Obsodil se je dr. Rojic, ž njim pa je obsojena vsa tista brezdomo-vinska in brezznaCajna banda, katera krade ugled in Čast našemu narodu na Goriškem sistematične od razkola dalje. Po njih delih jih spoznavamo!
»Narodni voditelji."
(Is učiteljskih,krogov.) Naše .prečastitljfve" je obšla kar naenkrat taka slabost, da so se jeli bati za svoje .poklicano" vodstvo naroda. Kaj bo, če ti preklicani učitelji prevzamejo vodstvo goriškega naroda, kje  naj potem dobe tako
dobro molzno kravico?! In. .Zamorski list" je ves razsrjen d*! duška svoji »opravičeni" jezi in je priobčil na prvem mestu pamflet na slovensko učiteljstvo, in seve objednem tiho himno o duhovnikih.
Učitelji poklicani voditelji naroda?! Že vprašaj in klicaj koncem naslova kažeta, kako hudo morajo biti razsrjeni »prečastitljivi* na to ubogo paro — učitelja, kojega hočejo osmešiti, Ceš, da se ponuja ljudstvu za voditelja. Saj baje še v občinskih pisarnah ni reda, če ne meša raazUjena roka po zaprašenih aktih. In po vseh društvih, po krajnih in okrajnih šolskih svetih, vzlasti pa po kon-sumih in posojilnicah, kjer se da .zlahka" kaj zaslužiti, povsod naj bi bil voditelj duhovnik, kajti on zna po Hguorjanski moralki vedno ukreniti prav, lajik je pa navezan le na svojo — vest!
Kaj vsposablja človek i za vodstvo, za razpravljanje javn'h vprašanj? Znanost in skušnja. <~ <n temeljiteje in višj- se je kdo izobrazil in teoretično izomikal, tint lažje mu je javno življenje razraotrivati.
S tem se strinjamo deloma tudi mi, toda gola teorija vražje malo pomaga. Ta je kakor matematiška formula, katero pove učenec na namet, ali je ne zna v^orabiti v nalogi. Ljudskemu voditelju je treba tudi prakse, te pa ne prineso iz šole ne irladi učitelji in tudi kaplani ne, ampak si jo morajo šele pridobiti.
Ali pa ima učitelj potrebno znanje? Kaka je njegova učenost ? .Zamorski list* se prav patetično vprašuje in tudi sam odgovarja :
.Iz ljudske šole je morda prišel na učiteljsko pripravnico in potem, ko je tu v štirih letih obletel (novizraz!) vse mogoče vede, kakor verstvo, zgodovino, matematiko, fiziko, naravoslovje, vzgojeslovje, risanje, petje, godbo itd., naredi zrelostni izpit — in vsposobljen je za učitelja."
Čudno se zdi temu dopisniku, da pridejo dečki iz ljudske šole na učiteljišče. Res so slučaji, toda večina so to otroci učiteljev, ki jih zaradi slabih gmotnih razmer očetje poučujejo doma, da lahko napravijo izpit. Sicer je pa večina mlajših učiteljev, ki so dovršili tudi nekaj gimnazijskih razredov. V ostalem pa mora dovršiti vsaki učitelj zrelostni izpit, pri katerem se zahteva vsaj toliko praktičnega znanja kakor po drugih srednjih šolah 2 Kaj pa tudi koristi ljudstvu, ako znate na pamet vsega Homerja, pa ne razločite boba od fižola. Mislim, da se razumemo.
Poglejmo pa, koliko je duhovnikov, ki so dovršili maturo. Bore malo! Saj bi bila semenišča še bolj prazna k?t so, ko bi ne bilo te vražje mature. Tako pa je mnogemu slabiču na razpolago, ali biti več ali manj izgubljena eksistenca ali pa zatajiti mišljenje in iti v semenišče, v refugium peceatorum. Tam počakajo, da minejo štiri letar oblete* (da rabim njih izraz) nekaj knjig, ki nimajo v življenju nikake vrednosti,  in  se navadijo
delati drugače kot jim veleva srce. Da se ne uCe nič, je dokaz že to, da nihče ne .pade", marveč da vsaki v štirih letih .izdela", Cesar bi ne bilo, ko bi se morali pripravljati kakor po drugih zavodih. Mladi ljudje se nauče le Miniti se, zatajiti svojo vest, biti orodje višjih, potem pa gredd .duše past".
.Učitelj ni poklican za vodstvo, kateremu je kos le možak globokega razuma in bogatega izkustva."
Gospod urednik .Zamorskega lista", prosim, pojasnite vendar, kako definirate ta pojem .globok razum*. Zato pač ni treba, da nosi človek tonzuro na glavi in tudi ne, da bi bil študira) deveto šolo na Vrhniki pod mostom. Kogar je narava nadarila in ta svoj prirodni dar vporablja, ima mogoče kot kmet I«hko globlji razum nego marsikafc župnik. Bogato izkustvo (tudi lepa beseda!) se pa dobi šele v praksi in ga mladi kaplančki tudi ne prinesd v vreči iz semenišča. Saj jih imajo zaprte leta in leta po malih in velikih hišah, da ved6 o življenju toliko, kot tiC v kletki. Prisvojijo si le tuje, napačne nazore, in ko pridejo v življenje, postanejo — žrtve razmer.
Di jak-učiteljiščnik pa se mora največkrat že spočetka svojih študij boriti za obstanek, izpoznava svet in zgodaj dozori ter si vstvari načela. Zato pa učiteljstvu nikakor ne morete očitati plitvosti, zakaj tudi sami niste zajemali učenosti — z veliko žlico. Vem za slučaj, ko je nedavno rekel duhovnik v družbi, da je Balkan onkraj Jeruzalema. Tableau!
Najlepše pa je to, da učitelj ni neodvisen, ker visi nad njim Damoklejev meč —-nadzornik. O saneta simplicitas, kaka domišljija! Pač je bilo nekdaj — v starih, boljših časih, ko je bil še .gospod tehant" šolski despot v okraju, da se je zgodilo kaj takega, kot sedaj na Dunaju, a sedaj ni na Goriškem učitelj več farovški tlačan in tudi ne proda prepričanja za skledico leče, tudi predstojnikom na ljubo ne! Res imamo želodec, a narodnemu učitelju je ljubše košček polente, obeljen z zavestjo, da ima neoma-deževano ime, nego pa pečenka, za katero proda stanovsko — čast.
Res je vlada z vami, a zato se slovenski učitelj ne straši ter se ne boji okrajnih glavarjev, ker je prišel iz naroda in dela za narod.
Vprašanje pa je, kaj hoče ljudstvo z nami?
Ljudstvo nam je še odtujeno. Nasprotniki delajo proti nam z vsemi sredstvi, in nobeno sredstvo jim nt prepodlo, nobeno čuvstvo presveto, da je ne bi profanirali. Za vzgled navedem pismo, ki ga je pisal duhovnik v gorah duhovniku in ki kaže, kako naklonjena je duhovščina narodnemu uči-teljstvu. Pismo slove: »Predragi!
Zadnjič sem tudi omenil, da mislita J. in M. svoji mesti menjati. Ako bi se to vres-ničilo, bilo bi zame slabo, zakaj J. bi vedno mešal in dregal naše vže itak  žalostne raz-
mere na G. Mugoče, da ima naš M. tudi v tej stvari svojo roko. J.a bi rad na vsak način semkaj spravil. Pomisli, da je T, zvezana z županstvom na G. V T. je podžupan znani K. A. Ali bi se lepo ujemali J. M. K. proti farjem, saj drugega veselja ne poznajo. Radi tega bi Te prosil, delaj o vsaki priliki na to, zlasti ako Ti bode mogoče govoriti v torek z gosp. glavarjem v X., da preprečimo na-prošeno premeščenje J. in M. Jaz se bom priporoC«! g. dekanu. Paziti moramo na vsak korak takih naprednjakov. Dobro za nas, da nam gre na roko g. glavar! itd. Tako bode vselej z nami Bog in sreča junaška, pa nikogar se bati."
Tako piše duhovnik, ki je sam sebe proglasil za svetnika, rekoč,_daje Bog naredil čudež po njegovih rokah, In motiv je zgolj politično nasprotje, kakor se razvidi iz pisma.
Seve izgubi učitelj vsled tega mnogo pri ljudeh, zakaj vedno je še mnogo ijudij, ki se boje duhovnikov le zato, ker so božji namestniki, in se boje, da ne bi bili pogubljeni, ako ne b' nunca slepo slušali. Razsodno ljudstvo pa je spoznalo, kdo mu želi dobro, kdo ga hoče rešiti črnih parasitov, in zato obrača hrbet črnuhom, kojim je mar le lastni trebuh. In pride trenotek, ko uvidi narod, da se jih mora rešiti I Ni dolgo od tega, ko so v nekem kraju župnika volilci kamenjali, »tega poklicanega voditelja naroda.*
Najbolj pa se zrcali umazana duša ton-zuriranega Clankarja v stavku, čel, dr. Turna naj ne meni, da so goriški Slovenci neumne ovce, ki bodo s .krvavimi" vinarji poviševali učiteljem plače.
Vi, ki izsesavate narod do mozga, ki ne daste miru, dokler ne zgine zadnji vinar v vašo blsago brez dna, dasi je morebiti krvav, vi, ki si redite tolste trebuhe s pečenko, dočim ginejo uboge ovce lakote, vi, ki človeka niti ne Dokopljete, ako nima krvavih vinarjev, drznete se tako govoriti, drznete se jemati skromni poboljšek skromnim učiteljem ? Ali se ne bojite, da ne stopi pred vas Kristus z bičem, da vas iztira iz svetih krajev, kjer bi se moral oznanjati mir, ljubezen, a kjer sejete namesto teh prepir in sovraštvo? Fejl
Sicer se pa že oglaša razsodno ljudstvo, ker je spoznalo, kdo jih ima za neumne ovce. In vox populi vcoc DeiJ
Farovški kramp .Primorski List", katerega je rodila menda zgolj ljubezen do ljudstva in posebe do uciteljstva, pokaže, kedar le mogoče, svoje bodoče rogove ter skuša kakor kak razposajeni junec vporabiti vsako priliko, da bi se bdi in klal. Zlasti je bojevit in navdušen, kedar gre proti učitelj-stvu, o katerem ne ve, kako bi je bolj zmečkal   in   zlasal  ter osramotil.   D.» je  farška
Dalje v prilogi.)
»Pridiga! Pridiga! Došel je pridigar iz Mazovije!| Poslušajte, pridigo!«                                                          |
Na to se obrne k Danveldu.
»Gospod,« reče, »ko je cerkovnik s svojim zvonom prezgodaj zbudil grofa Rozenheima, zapovedal mu je grof, da mora pojesti vrv od zvona, in sicer od vozla do vozla; ta pridigar ima takisto vrv okrog vratu, torej zapovejte mu, naj jo poje" poprej ^iego dovrši svojo pridigo. ^
Po teh besedah pogleda plašno komturja, ker ni bil gotov, ali se mu bo ta smejal, ali nemara celo za-pove, da ga pretep6 radi teh besed. Toda Križarji uljudni, pošteni in zelo pokorni, kadar se niso čutili dovolj močne, niso proti premaganim poznali nikake mere v napuhu, radi tega mu Danveld ni le pokimal z glavo v znamenje, da mu dopušča takšno roganje, marveč je še sam spregovoril tako surovo, da se je na licih nekaterih mladih pažetov zrkalilo začudenje.
»Ne pritožuj se, da ti delamo sramoto,« reče, »kajti ako bi te tudi postavil za čuvaja psov, je vse-kako naš pasji čuvaj boljši nego vaš vitez !<
A norec, obodren po teh besedah, jame kričati.
»Prinesi čohalo ter počeši medveda, on pa ti v zahvalo za to počeše tvoje lase.«
Na to se tu pa tam začuje »meh, a za hrbtom Križarjev zakliče nekdo:
»Po letu pojdeš k jezeru kosit trsičje ?«
»Ali pojdeš lovit rake na smrdljivo meso!« zakliče nekdo drugi.
Tretji pa doda:
»Sedaj pa lahko greš odganjat vrane od vislic. Ne bo Qe ti manjkalo dela.«
Tako so se oni rogali nekdanjemu svojemu nasprotniku, strašnemu Jurandu. Veselje je prevzelo vse
navzoče. Nekateri so se približali k jetniku ter so ga v obližju pozorno ogledovali, govoreči pri tem: »To je torej oni divji mrjasec iz Spihova, kateremu je naš komtur polomil zobe. Še se mu drži pena na ustih, rad bi nekoga ugriznil, toda ne more !*
Danveld in Križarji, ki so se hoteli kazati navzočim za sodnike, videči sedaj, da se je ta reč drugače obrnila, so se tudi pomešali med one, ki so Ju-randa obkoljevali. Staremu Siegfriedu iz Ins burka to ni bilo po godu, toda sam komtur mu je dejal: »Ne hudujte se, bomo imeli Še več zabave!« In jeli so tudi oni ogledovati Juranda, kar jefM zelo redek slučaj, ker je vsak križarski vitez ali »kneht,« ki gaje poprej videl tako blizu, navadno zapri oči za zmerom. Nekateri so klicali: »Širokopleč je, dasi ima kožuh pod vrečo! Mogli bi ga omotati s slamo in ga voditi po sejmih!« Drugi so jeli zahtevati piva, da bi bilo še bolj veselo.
In zares so zažvenketali v veži polni kovinasti vrči, in temna dvorana se je napolnila z vonjavo pene, ki je silila izpod pokrovov. Razveseljeni komtur je dejal: »Tako je prav! Naj si on nikakor ne misli, da je njegova sramota nekaj velikega!« Na to so se mu jeli znovič bližati in trkajoči ga z vrči v brado, so klicali: »Gotovo bi rad pil tudi ti, mazurski rilec!« Drugi so si zopet vlivali pivo na dlan in prskali mu ga v oči. Jurand je stal med njimi ves potrt in ponižan; končno pa je pristopil k staremu Siegfriedu in oči vidno čuteč, da dalje ne bo mogel vzdržati, zakričal tako glasno, da je prevpil ves trušč v dvorani:
»Radi ran Kristusovih in pri izveličanju vaših duš, dajte mi mojega otroka, kakor ste mi obljubili.«
Hotel je prijeti starega komturia za roko, toda ta se mu umakne in reče:
»Proč, suženj! Kaj hoče|?«
»Izpustil sem iz ječe de Bergova ter prišel sam, ker ste mi obljubili, da mi daste za to moje dete, ki ga imate tukaj.«
»Kdo ti je obljubil?« vpraša ga Danveld.
»Na vest in vero, ti, komtur!
»Ali imaš priče ? Toda čemu je treba tu prič, ako je bilo to oprto na čast in pošteno besedo?«
»Na tvojo čast in na čast reda!« zakliče Jurand.
»Radi tega tudi dobiš svojo hčer!« odvrne mu Danveld.
Na to se obrne k navzočim in reče:
»Vse to, kar ga je tu doletelo, je le nedolžna igrača proti meri njegovih prestopkov in zločinov. Ker pa smo mu obljubili hčerko, ako pride sam, da se pred nami poniža, in ker beseda Križarja ne sme biti prelomljena, kakor bi bila to beseda božja, radi tega podarimo prostost oni deklini, katero smo oteli razbojnikom, in po vzgledni pokori za svojo grehe, do-prinešene proti našemu redu, dovolimo tudi njemu, da se vrne domu.«
Mnogi so se začudili tem besedam, ker so vedeli, da je Danveld že dolgo gojil mržnjo do Juranda, ter takšne prijenljivosti niso pričakovali. Stari Siegfried, kakor tudi Rotgier in brat Gotfried, čudno pogledajo Danvelda, on pa se je delal, kakor bi tega ne videli, in rekel:
»Hčerko ti odpošljemo, spremljano od straže, ti pa ostaneš tukaj, dokler se straža ne vrne in dokler ne plačaš odkupnine.«
Jurand sam je bil osupnen, kajti že se je bil odrekel nadeje, da bi bila njegova žrtev Danuši v prospeh. Radi tega je hvaležno pogledal Danvelda in dejal:
»Bog ti povrni, komtur!«
»Spoznaj Kristusove viteze!« reče Danveld.
Prilflia „imu ti 13. z dne 14. februvarja BBS
bsnda, ki je zbrana okoli: tega med, neumnimi najbolj neumnega: lista, nestrpna in vsakemu napredku nasprotna, je pač znano, ali da je učiteljstvu tako sovražna, tega do zdaj marsikateri učitelj ni veroval. —• V 6. štev. tega lista je neki obriti lažnjivec sumničil, da hoCe u&teljstvo postati voditelj naroda. To si je brbljavi čiankar izmislil sam, prav kakor to delajo opravljive in len* fa,-rovske ljubice, katere ne vedo, kako ubijati čas. Morda mu je-pa-tod1 težko, da se ljudstvo ne da več tako radj voditi duhovniku kakor nekdaj — za nosi
Ko je tako napravil eno laž, se^vsede\ učeni pismouk na sodni stol in preiskuje"" učitelju obisti in ves drob ter najde, da učitelj sploh nima nifcakega znanja, omike in podlage ! — Stara pesem je to naših žegnan-cev, kateri poleg drugega učiteljem najraje očitajo neznanje. Kedo so pa ti modrijani, naii farovSki gospodje!
Človek bi mislil, da so poosebljeno znanje, da so prvoboritelji »n nositelji vede, da so žei.; resnice in pouka« Tako bi mislil in le vec človek, ako bi jih sodil po njih nastopu in oSabnosti, ako pa dejansko pre-vdari to farško učenost, dobi tako uboštvo in revo, tako zadojenost, kakor najtemnejša decemberska noč. Le plaSč vere, katerega povsod zlorabljajo, jim umetno zagrinja to veliko nagoto neznanja, kamelske neokrel-nostl in oSabnosti. In kedo se hoče rogati neznanju, učitelja; ali morda en duhovnik in somišljenik »Priro. Lista*, t. j. lista, katerega obstanek je odvisen edino le od grozovite neumnosti naročnikov hi kateri je z znanjem in vedo toliko v sorodu kolikor tema s svitlobo ? I Kako bo dalje zagovarjal znanje in vedo žegnani čiankar omenj. lista, ko vendar je jasno ko beli dan, da se njemu in njegovemu stanu ne bo več tako rajsko godilo, ko med ljudstvom vzklije in vznikne znanje in zavednost. Pobožni čiankar se zgraža nad nevednostjo drugih (učiteljev), a ne ve, da en in večina njegovega stanu ima tako rdeča lica, zalito telo itd. le vsled ljudske nevednosti.
Sicer pa poglejmo, kaj so se naučili gg. duhovniki. Imajo gimnazijo (ali pa ne), skozi katero so se nekojissilo zlekli in le zato, da so se potem vpisali v semenišče. In v tem obstoji vse tisto veliko znanje. Kajti kar se v semenišču uči, to pač menda ne boste trdili, da spada k znanju! Tega pač tudi sami ne verujete. Sploh pa je noto-. rično, da naši klerikalni katoliki so nasprotni vsakemu pravemu napredku in vedi. — Ako si naš duhovnik tudi nekaj teorij v šoli nabere, zneumnijo ga potem v semenišču, da se moramo prav res čuditi divni prifrkne-nosti mladih .klerikov", ki stopijo v življenje. Sicer pa, z malimi izjemami, gre v semenišče najslabši materijah In ti naj bi potem vodili naS narod, ko so sami vzgoje in naukov bolj potrebni nego vsak priprost kmeti Pač so" na Kranjskem taki petelini prijeti za  vajeti  gospodarske organizacije, a
so jo tako zavozili, da na vseh koncih in krajih ista poka in se pogreza, a varani lehkoverni kmet se praska za ušesi ter preklinja vse duhovnike vprek ter njih .učenost" in .skušenost" Učitelj ne želi biti .voditelj", ampak želi biti učitelj v pravem pomenu besede, hoče se boriti za luč svobode, napredka in resnice ter preganjati temo UfcveAUfOjiti med ljudstvom, ki mu provzroča največ gorja in škode^ Pri tem Svojem koristnem delu seveda pride v navskrižje z vami, obritimi in žegnami glavami. A vi potem zaženete krik, ker se bojite, da bi ljudstvo prezgodaj ali sploh ,kedaj spregledalo in se borilo ne le za vaše ampak i za svoje pravice. Bojite se po domače rečeno— za bisago! Pa hajdi potem v .Prim. List" s pamfietom, kakoršnji je bil v 6. št. istega. Toda uciteljstvo se pri svojem trdem delu tudi takih kovarnih naklepov ne zboji. Pri- , pravljeno vam je vedno in na celej črti od- I govarjati. Kakor boste v gozd kričali, take ' odmeve bodete od tam dobivali. Na svidenje !
ponosni na svoje ožje prijatelje, ki jih pitajo s plitvostjo. Ne črnite in obrekujte drugih, da postavljate sebe v svetlo luč, ampak vaša dejanja naj pokažejo, ako ste res edino-le vi sposobni voditelji naroda 1
»Učitelji poklicani voditelji naroda?" Ne bodem preiskoval, je-li so učitelji sposobni ali nesposobni voditelji naroda, ampak odgovoriti hočem na sledeči stavek: „Znakdanašnje učiteljske izobrazbe je plitvost, po katerej si naberejo sicer marsikrj gradiva, toda vglobijo se ne v nobeno vedo, ampak ostanejo le na gladkem površju." Primerjajmo sedaj pa izobrazbo g. nuncev. V katere vede se vglobijo oni? Na gimnaziji oblete* tudi oni vse znanosti a nobene s temeljitostjo. Za to je Se-le vseučilišče. No, morda se vglobijo v kako vedo v semenišču? Tudi ne, teologija, po trditvi uče-njako, ni nikaka veda. V katero vedo se torej bolj uglobijo nego učitelji. Morda v moralo Alf. Liguorja ? Latinščine, katero se uče* okroglih 12 let, je niti ne znajo. Nekateri ne morejo v tem jeziku niti kratkega lista sestaviti, ker se boje pogreskov, Iz grščine znajo samo še alfabet, še v tem se zalete*. Druge predmete že itak pozabijo. Nekateri duhovniki po vaseh ne znajo niti materinega jezika več. Imam koncept (v slovenščini) nekega župnika z izpitom, ki je napravil na enej strani pole nič manj nego 25 kozlov. V čem so torej strokovnjaki ? Odgovor je lahek: v klerikalnej politiki in konsumarstvu. Sev?da, goški Ferjančič, Drozd, Perinčič, Fridolin, .Hetzkaplaue" itd., to so možje .globokega razuma in bogatega izkustv«*, kaj ne da? V katere vede so se vglobiii ti možje? Sad katerega časopisja so njih dejanja ?
Za častne izjeme se ne brigam, kakor tudi ne trdim, da so učitelji sami učenjaki, primerjal sem le izobrazbo, Ako bi imeli učitelji toliko prostega časa na razpolago kakor nunci, bi ga gotovo bolj vestno in boljše vporabiii za last m izobrazbo. Slomškarji  morajo biti res
Domače in razne novice.
Osebna vest, — Na .mesto,.poke. g. Antona Bajca je imenoval kuratorij obrtne nadaljevalne šole za zidarje v Renčati defi-nitivnim voditeljem na tej šoli gosp. Rudolfa Vižintina, učitelja tamkaj, in drugim učiteljem gosp. Urha Pavlico.
Okrajnim glavarjem na Nižje-Avstrij-skem je imenovan g. Filip baron Winkier, sin bivšega dež. predsednika kranjskega, g. barona Winklerja.
Poroki. Danes se je poročila g.na Marija Komac, učiteljica v Korte v Istri, z g. Franom Orel, učiteljem istotam. — Dne 10. t, m. se je poročil g. Domicijan Huber, veleposestnik in gostilničar v Bovcu, z g.čno Marijo Vellusig. Čestitamo,
Prof. Matko MandIČ je slavil dne 1. t. m. 20 letnico, odkar je prevzel uredništvo ,Naše Sloge«. Dolga doba v težkem časnikarskem delu, h kateri pa naj se pridruži Se mnogo let!
Odlikovanje. — Pisarniški ravnatelj pri deželni sodniji v Trstu, Anton Koren, je dobil povodom svojega naprošenega umi-rovljenja naslov cesarskega svetnika.
ničnostno pritožbo proti razsodbi v stvari dr. Rojca vloži tožitelj dr. H. Turna, in tako utegnemo priti do druge obravnave, na katero naj se dr. Rojlc le dobro pripravi. Umrl je v Sežani preč. g. Edvard Legat, c. in kr. upokojeni dvorni kaplan in konzistorijalni svetnik. Služboval je svoj tas v Povirju, potem pa v c. in kr. kobilarni v Lipici, Pokojnik je bil dobro poznat po Krasu in Trstu.
Prra vipavska mlckarnlca. — Mri ob 3. pop. se bode vršil v Črničah shod, na katerem se bo posvetovalo o vstanovitvi mlekarske zadruge. Na shodu bode govoril kmetijski potovalni učitelj g. A. Štrekelj o pomenu in razvoju mlekarskih zadrug ter o ravnanju z mlekom. Vstop k shodu je vsa-kemu dovoljen.
Možki I11 Ženski zbor pevskega In glasbenega društva priredita pevski in plesni venček v sredo dne 18. t. m. v prostorih hotela »Central*. Svirala bo vojaška godba. Ob prestankih petje možkih in mešanih zborov. Začetek ob 8 Vt zvečer. Želi se promenadna obleka. Kostumi so dovoljeni. Maskam je dovoljen vžtop le proti izkaznici. Kotiljon bode pri plesu za dame. Kotiljoni bodo na razpolago v dvorani. Vstop je dovoljen le vabljencem in po njih upeljanim gostom. Vstopnina 1 krono.
Plesne vaje pri »Sokola*. — Z ozi«
rom na to, da priredi dne 18. t. m. možki
in ženski zbor pevsk. in glasb, društva v
! Gorici plesni venček v Dreherjevi dvorani in
se bo na pustni torek priredila velika ,So- ; kolska maškerada"  v ^čitalničnih prostorih, \ opusti goriški  .Sokol"  malo  maškerado, ki    : bi se letos imela  vršiti  dne 22. t, m. Zato pa se bode vršila jutri zvečer ob 87»  z vstopnino f»0 v običajna plesna vaja, ki naj bi   kot  zadnja  nekako   nadomeščala  malo maškerado.
Ker so zadnjo plesno vajo obiskali bratje .Sokoli" kakor tudi povabljenci in go-spice v lepem številu ter so obilne maske * podobi hudomušnih škrateljnov in samozavestnih domin i. dr. v marsikom izvabile ra- , dovednost, pričakovati je, da bode ta naša zadnja plesna vaja prav zabavna in prisrčna.
Na zdar!------
Ples .slovenskega bralnega In podpornega draltva* dne 2. t, m. se je spe-nesel tudi v gmotnem oziru precej povoljno. Dohodhov je bilo K 265.40, stroškov pa K 240-90 j čisti prebitek v znesku K 24-50 pripade domačemu bolniškemu zalogu. Vstopnino so preplačali naslednji gospodje: N, N. 10 K, dr. Drag. Tre o 10 K, Zajec Veko-slav 10 K, A, Q a br S ček 8 K, prof. Ferd, Se i dl 5 K. Ker se plesa niso mogli udeležiti, so poslali društvu naslednji gospodje: dvorni svetnik in okrajni glavar grof At-tems K 4, Andrej baron Winkler 10 K, Ivan Hausner 10 K, fin, svetnik Ivan Golja 10 K, Vsem gospodom darovalcem izreka odbor svojo najiekrenejo zahvalo, enako tudi vsem udeležencem delavskega plesa, ki so pripomogli, da se je ples tako povoljno sponesel,
Dogodki v Rlcmanjlk. — Dne 4, t. m. je prišel k vaškemu načelniku v Rlcmanjo — ali .komod*, brez puške — zapovednlk orožnikov v Boljuncu. Prinesel je s seboj neki listič. Orožnik je odvil listič m enem robu tako, da je bilo videti pisavo in je menil, da je . to pitava vaškega glavarja. Na določno izjavo poslednjega, da to ni njegova pisava, je orožnik trikrat ponovil zatrdilo, da pisava je valkega župana Berdona! Potem je orožnik pokazal poslednjemu neki drugi listič in je menil: To je vendar vaSa pisava, ki pa ro vjema z ono drugo! VaSki načelnik je zatrdil vnovič in odločno, da ni ta ni ona pisava ni od njegove roke, Ko torej ni mogel orožnik tu nič doznati, je odšel mirno v krčmo g, Ku-1, kamor je da) pozvati vaščan*. 'tirana, tem se je ponovilo slično izt.asevanje, češ, da on (Žafran) mora poznati to pisavo. Od Žafrana je seveda orožnik izvedel približno istotoliko kakor poprej od vojaškega načelnika. Kaže torej, da hoče politična oblast kurirati riemanjsko — bolezen po receptu: Kdo to piše?! Le škoda, da je ta recept že mnogokrat temeljito zgrešil svoj namen in je cesto blamiral — zdravnika!
Dne 6. t m. sta se vozila iz Boršta v Trst g. okrajni glavar iz Kopra in bivši ka-pelan v Vatoljah in — sedaj imenovani za Ricmanje. Ne treba praviti, kam ju je vodila pot. Eden jo je ubral proti namestništvu,
Čez trenutek reče Jurand:                                        |
»Veliko je njegovo usmiljenje! Dolgo že svojega! otroka nisem videl, torej dovoli, da vidim deklico in jo blagoslovim.«
»Prav, toda to se zgodi pred vsemi tu navzočimi, da bodo oni priče naše vere in ljubezni.«
Po teh besedah zapove najbližjemu pažetu, naj pripelje Danušo, sam pa stopi k de Loveju, Rotgieru in Gotfriedu ter se jame ž njimi živo razgovarjati.
»Jaz ti ne nasprotujem, dasi poprej to ni bil tvoj namen,« reče stari Siegfried.
Toda vročekrvni Rotgier, znan po svoji hrabrosti in okrutnosti, reče:
»Kako to ? Maj hočeš spustiti ne le devo, marveč tudi tega zlodjevega paa, da nas bo šo znovič grizel ?<
»Ne bo nas več grizel!« omeni Gotfried.
»Ej, on plača odkupnino!« odvrne Danveld.
»Ako bi tudi dal vse, saj on v jednem letu dvakrat toliko zapleni!«
»Glede* deklice vam ne nasprotujem, t ponovi Siegfried, »toda vsled tega volka se bodo potem Še pogostoma jokale naše ovčice.«
»A naša mož-beseda ?« vpraša smeje* se Danveld.
»Poprej si govoril drugače...«
Danveld pomigne a rameni.
»Imeli ste še le nekoliko zabave, imeli je boste še več.*
Drugi so znovič obkoljili Juranda in pod vtisom slave, ki je po Danveldovem blagem postopanju padla na vse Križarje, jamejo mu govoriti v oči:
»Nu, štempihar,« reče mu kapitan grajskih strelcev, »ali bi postopali tvoji paganski bratje tako blago z našimi vitezi?«
»Mar ti nisi pil našo kri?«
»A mi tebi dajemo kruh za kamen!«
Toda Jurand se že ni več zmenil ni za roganje niti za preziranje, ki je zvenelo iz njihovih besed; srce mu je močno vtripalo, a na trepalnice se je nabirala vlaga. Mislil je na to, da Čez malo časa zagleda Danušo, in da jo zagleda le vsled njihove milosti, radi tega jih je nekako spokorno gledal in končno rekel:
»Resnica, resnica! Bil sem vam strašen... toda izdajstva nisem poznal!«
Med tem se začuje nakrat na drugem koncu dvorane klic: »Deklico peljejo!« V dvorani je takoj nastala tišina. Vojaki se mahoma vstopijo na obe strani, kajti nikdo njih ni videl Še doslej Jurandove hčerke, a večina ni niti vedela, da se nahaja ona v gradu, kajti Danveld je izvrševal svoja dela tajno, a oni, ki so vedeli vse to, jeli so sedaj šepetati o njeni nenavadni lepoti. Radi tega so se oči vseh obrnile proti vratom, skozi katera bi imela priti.
Med tem se ondi najpoprej pojavi paže, za njim vsem dobro znana služabnica reda, za njo pa je korakala deklica v beli obleki, z razpletenimi lasmi, zve zanimi s trakom na čelu.
Nakrat pa se jame razlegati po dvorani grozen smeh. Jurand, ki je bil v prvem trenutku priskočil k oni deklici, se je naglo umaknil, zbledel kakor platno, zroč ves osupnen na koničasto glavo, na zamodrela usta in na bedaste oči one revne deklice, katero so mu ponujali namesto DanuŠe.
»To ni moja hči!« zakliče z drhtečim glasom.
»Ni tvoja hči?« zakliče Danveld. »Pri svetem Li-boriju iz Paderborna! Mi torej razbojnikom nismo oteli tvoje hčerke, ali pa jo je kak čarovnik spremenil, kajti katere druge nimamo v Sčitnem!«
Stari Siegfried, Rotgier in Gotfried so pogledali drug drugega,  Čudeči se Daioiveldovi zvitosti,   toda
nikdo o njih ni imel časa spregovoriti, kajti Jurand je zaklical z groznim glasom:
»Ona je v Sčitnem! Slišal sem jo peti! Slišal sem glas svojega otroka.«
Danveld se obrne k navzočim ter reče mirno in s povdarkom:
»Pozivam vas vse za priče, zlasti še tebe, Siegfried iz Insburka ter vaju, pobožna brata Rotgier in Gotfried, da mu po dani obljubi ponujamo dekle, o katerem so nam razbojniki rekli, da je to hči Juranda Spihova. Ako to ni ona, nismo tega mi krivi, marveč je to volja našega Gospoda, ki nam je na ta način hotel dati Juranda v roke.«
Siegfried in dva r lajša brata pokimajo z glavo v znamenje, da čujejo in da bodo pričali ob Času potrebe. Na to zopet pogledajo drug drugega, kajti tega je bilo nekoliko več nego so se mogli nadejati: vjeti Juranda, ne dati mu deklice, a na videz vsekako le ostati mož-beseda... Kdo drugi bi znal doprinesti kaj takega?«
Jurand pa se zgrudi na kolena ter jame rotiti Danvelda pri vseh svetinjah, kar jih je v Marburgu, pri prahu in glavi njegovih starišov in ga prositi, naj mu odda njegovega pravega otroka, naj ne postopa kakor lopov, izdajica in krivoprisežnik. V njegovem glasu je bilo toliko obupa in istine, da so si nekateri jeli domišljevati, da je to prevara, ali da je res nekak čarobnik spremenil dekličjo postavo.
»Bog gleda tvoje izdajstvo!« je zaklical Jurand.
»Pri ranah našega Odrešenika, radi tvoje smrtne ure te prosim: vrni mi moje dete!«
Na to je vstal ter šel globoko pripognen k Dan-veldu, kakor bi mu hotel objeti kolena, a oči so se mu tako svetile kakor blaznemu, glas se mu jo tresel od tuge, obupa, strahu in grožnje.
drogi proti škofiji. Mejpotoma sta se pogovarjala po nemški. Ker pa se v naši ljubi državi tu pa tam tudi po železnici vozi kdo, ki zna nemški, smo mogli mi nefcaj malega doznati iz tega pogovora. G. glavar je rekel gosp. kapelami, da mora Cim prej priti v Ricmanje s svojim pohištvom. Gosp. kapelan je odgovoril, da morda v torek, v sredo pa gotovo! Gospod glavar je vprašal g. kape-lana, da-li pozna kapelana dra. Požarja? Odgovor je bil, da ga pozna in da sta si prijatelja. Na to je sledil — dobrohotni nasvet glavarjev, naj g. kapelan ne prijateljuje veC z drom. Požarjem. No, gospod kapelan je menil, da bo nasprotnik Požar-jev, kar se dostaje cerkvenih stvari, oseben prijatelj da mu ostane!
Cerkvi v Ricroanjih in Logu sti Se vedno zaprti in zvoniki zaklenjeni.
V torek je prišel v Ricmanje novi latinski kapelan Krantfc in je zopet zvonilo. Cerkovnika in ministranta je privel — iz previdnosti — g. kapelan seboj.
C. kr. okrajno glavarstvo v Kop*, je doposlalo mnogimRicmanjcem nastopni odlok: Gospej N. N. v Ricmanjih. C. kr. okrajno glavarstvo ne more sprejeti Vaše protokolarične izjave od 28. 1. t. 1. zadevajoče Vaš izstop iz rimsko katoliške cerkve pri istočasnim pristopom v grško-ka-tolisko cerkev v smisla odstavka 6 zakona od 25. maja 1868 drž. zak. štev. 49. ker se razvidi k navedene izjave, da Vam niso znane razlike med rimsko katoliško in grško-katoliški obred in ker se ne more radi tega meniti, da ste izbrali novi obred iz lastnega prepričanja, kakor to zahteva odstavek 4. omenjenega zakona.
Opravičeno je temveč mnenje, da ste oddala omenjeno izjavo v nemoralnem dušnem in čutstvenem stanu (§ 4. ministerjalne naredbe od 18. januvarija 1869. drž. zak. St. 13.) kateri je nasledek že dolgo časa trajajočih in zapeljajočih agitacij in podžiganji za pristop.
Omenjena VaSa izjava izstopa nima toraj nobene pravne moči.
Proti tej razsodbi Vam je prosto uložiti utok na c. kr. namestništvo v Trstu potom tega c. kr. okrajnega glavarstva, v teku 14. dnij po dnevu uročitve.
C. k. namestniki svetnik Schaffeohauer. Citatelje prosimo, naj čitajo, naj razmišljajo, in popraSevali se bodo z nami vred: Eje smo?! Ali smo še v Avstriji,   ali smo v kakem — vilajetu?!
O lepem zgledu. — „Prim. List" zahteva v nadaljnem članku o učiteljih poklicanih voditeljih naroda?! — lep zgled, kateri morajo dajati ljudstvu. Ne bomo tukaj preiskovali, koliko je med učitelji takih, ki bi bili potrebni sveta o dobrem zgledu, še na Slomškarje ne mislimo, ali reči pa moramo, da so bili tisti dosedanji napadi na učitelje, po katerh slovi ,Prim. L.*, do malega grde laži in zvitarije; kajti ,Prira. List"
je pripravljen aapasti vsakega učitelja, o ka- j terem le sluti, da ni udan slepo farovškim gospodom, ako mu kaže, napasti ga. Kaj pomaga, ako daje učitelj še tako lep zgled, ko pa naša politikujoča duhovščina sistematično bujska in ščuva ljudstvo proti njemu v celi javnosti. O lepem zgledu je lahko govoriti, in najrajše govorijo o tem oni, ki sami ne dajejo nikakega lepega zgleda. Ali hočemo zopet pogreti tiste britke povesti o pijano-nostih po farovžih in izven njih, o kuharicah in zapeljanih dekletih, o raznih računih itd., torej o rečeh, ki kažejo jasno, da razni gg. nunci ne dajejo dobrega zgleda? Ne, ne storimo danes tega, marveč rečemo: Ne iščite pezdirja v očesu svojega bližnjega, doklor imate v svojem bruno!
Vlada podpirateljlc* klerlkallsaa t naši deželi. —- Že večkrat smo povdar-jali, da vlada v naši deželi gre klerikalcem na roko na celi črti, in sicer klerikalcem obeh narodnostij. Pred kratkim se je to zopet pokazalo v jako čudni  tli jako znameniti luči.
V  pomoč Furlaniji, katera je bila lani izredno poškodovana po toči, sta dali znatne prispevke vlada in dežela, kikor smo poročali. Sedaj je šlo za to, kakim potom se razdeli pomoč v denarju in v žitu. Na posvetovanju v Gradišču so furlanski župani s čudom izvedeli, da je poverila vlada, ne da bi kdo kaj vedel za to v javnosti, razdeljevanje žita Faiduttijevi »Federazione Cattolica delte casse rurali". Vlada je s tem popolnoma prezrla župane ter druge faktorje, ki bili poklicani deležiti se pri razdelitvi podpor Furlanom, ter je ustregla kar tako proStu Faiduttiju, ki je gotovo sam poprosil pri vladi, naj da razdelitev žita njemu v roke. V laškem liberalnem taborju je nastal radi tega, umevno, vihar, ki pa g. prosta, kolikor ga poznamo, presneto malo briga. On ni nikdar v zadregi.
V  Gradišču na posvetovanju je predlagal, naj se izreče ministerskemu predsedniku hvala za tako pomoč brzojavnim potom. Drž. poslanec Antonelli je povedal, da je to že on storil. Ali Faidutti, ki ni hotel ostati na cedilu, je hitro predlagal zahvalo cesarju, ki je bita seveda sprejeta. Liberalni Lahi pihajo jeze, ali Faidutti bo pa le delil žito Furlanom, in ljudstvo bo gledalo v njem odrešenika iz bede, kar mu pride prav pri volitvah!
Glede deželne podpore, namenjene Furlanom, je bil sklical dež. glavar furlanske župane v Gorico, da se pogovorijo, kako jo razdeliti. Prišli so vsi, in dogovorili so se med seboj baje jako prijateljsko, na kak način in po koliko se izplača podpora.
Tu pa Faiduttija ni bilo poleg. On je že dosegel s pomočjo vlade, kar je hotel, za taka zborovanja, proteste in ogorčenja radi prepustitve razdeljevanja žita njegovemu društvecu pa se ne meni; on piska na to. Z lepo besedo pri razdelitvi podpore odnese ves vihar iz prsij furlanskih županov, kateri so jim vcepili za hip Pajerjevei!
Faidutti, ta zna, in vlada ga podpira, in njemu na ljubo  prezre župane, dež. gla-
varja in kogar hočete, ker jej je na tem, vstvariti v naši deželi močno klerikalno stranko iz obeh narodnostij, da sebotim ložje »vladalo to dobro ljudstvo". Bajonet in blagoslovljena roka — pod temi znamenji naj bi živeli tudi v naši obmejni deželici! In reakcija proti takemu početju? Koliko je je sploh?! Moramo reči, da presneto malo ali nič.
Kdo je ta Giuseppe Vlnel t — Dne 8. t. m. je imela laška .irredenta" svoj dan v Milanu. Proslavljali so obletnico protiav-strijske vstaje v Milanu dne 3. febr. 1853. Udeležili so se demonstracij tudi odposlanci iz »neodrešenih dežel". Da ni bilo brez plamtečih govorov, je umevno samo po sebi. Med raznimi govorniki je nastopil tudi Go-rlčan Giuseppe Vinek Giuseppe ?! Kdo je ta Giuseppe Vinci? — Mi sicer ne stikamo za takimi rečmi, ali glede1 na naš posebni položaj v naši deželi, je pa vendar vredno pribiti, da je govoril dne 8. t. m. na nekako proUavstrijski slavnosti v Milanu tudi Goričan Giuseppe Vinci!
Porotne ohravn»ve. — V četrtek je sedel na zatožni klopi Josip Baiz iz Roma risa, rojen I. 1830, obtožen nenravnih dejanj nad neko deklico. Obsojen je bil na 8 mesecev trde ječe s postom vsaki mesec.
Včeraj se je imela vršiti tiskona pravda treh Ajellcev proti Jos. Pontonu, pa so se stranke poravnale.
Odbor učiteljskega društva za goriški okraj je sestavil v seji v četrtek na panflet v »Prim. Listu" primeren odgovor, kateri priobčimo v prihodnji številki.
Samomor vojaka. — V sredo dopo-ludne se je ustrelil v tukajšnji vojašnici peš-polka št. 47. na Travniku četovodja Schober, star 24 let. Ustrelil se je s puško v srce ter ostal takoj mrtev. Pustil je pismo, v katerem pravi, da ga je spravila v smrt neozdravljiva bolezen, ki ga je vedno mučila.
Prodaja živinske soli. — C. kr. kmetijsko društvo v Gorici razglaša: V društveni bla&ijnici tega c. kr. kmetijskega društva v Gorici (Šolska ulica št. 3) se prodaja živinska sol v žakljih
od 100 kg po kron 7.60 ,    50   , „      „   3.90' proti plačilu v gotovem denarju.
Društvo za podporo rokodelcev r Ajdovščini bode imelo v nedeljo 15. t. m. svoj letni občni zbor ob 3. uri popoldne z običajnim dnevnim redom.
Tamburasko društvo .Danica" t Hturljah priredi v nedeljo 15. t. m. svoj plesni venček in ne na pustno nedeljo, kakor je bilo objavljeno. Isti dan bo sodelovalo pri veselici pevskega društva »Lipa* na Slapu.
Iz Idrskega. — V nedeljo dne 15 t. m. priredi »Bralno društvo* v Idrskem plesno veselico. Ker je namenjen čisti dobiček društvenim namenom, se pričakuje obilne vde-ležbe. —
Mejuarodna panorama. — Nov program od dne 15. do 21. t. m. je veleza-nimiva burska vojna.
Drobi«. — 12 letnega Ant. Žnideršrča iz ulice Kočevija je ugriznil neki pes na Travniku v desno nogo. — V četrtek so aretirali ubogo starko Ano Mravlakovo iz St. Jurija pri Celju, ki je brez vseh sredstev ter ne vede kam se djati, hodila po mestnih uli- ' cah; ima že 73 let. — V tukajšnjo bolnišnico so sprejeli 37 letnega Vincenca Kašte-lana iz Fare, katerega je ranil nevarno brat njegove žene, ker jo je oštel, češ, da noče bivati ž njim skupaj. — 27 letnemu Ant. ' Komavliju iz Pevme je padlo težko železo pri delu na mostu pri Barki na desno nogo totem mu je zdrobilo. Prenesli so ga v tuk. bolnišnico. — Nenadoma je umrl neki Iv. Quain, 30 let star, mizar. Pil jo cel dan žganje, da so ga morali spraviti v posteljo.-Zaspal je takoj, ali zbudil se ni več.
Tatvina. — Tatvine so dandanašnji v Gorici na dnevnem in nočnem redu. Delavcu Fr. Mihlju v ulici Cipressi je bila ukradena suknja, bratu njegovemu pa 5 K, katere je imel v obleki. — V tobakarni Fr. Bellngerja *« so ukradli okoli 6 K denarja, suknjo in škatljo tsultan"-smodčič. — Duhovniku Karlu Pe-rešiču v ulici Sv. Petra je bilo ukradenih več rečij: obleke, obuvala, suknje itd. Eno suknjo tega duhovnika in suknjo Belingerjevo so našli potem na Rojicah vse zmečkani. — Na Kornu so aretirali 21 letno Terezo Laharnarjevo, ker je ukradla zapestnico v vrednosti 240 K svojemu gospodarju. •— Kuharica Jos. Gaier je naznanila policiji, da jej je ukradla nekaj obleke znana Giz. Emperger.
Praktlkanta za trgovsko pisarno se sprejme takoj. Sprejme se tudi učenca za trgovino z usnjem. Ponudbe na upravnišlvo.
Nova trgovina. — Usojava si vljudno naznanjati, da otvoriva popolnoma novo ure* jeno trgovino m anufakturnega blaga na Corsu Verdijevem in v Šolski ulici št. 5., vogal bivše okrožne sodnije.
Priporočujoč se za ob',oi obisk, zagotavljava solidno in točno post-užbo ter beleživa z odličnim spoštovanjem
Iledžet & Koritnik.
Razgled po svetu.
Državni zbor. (Dalje.) Zbornica je na to prešla v razpravo o zakonskem načrtu glede konverzije avstrijske rente. Tu gre namreč za to, da se obresti avstr. rente, ki znašajo sedaj 4.2#, znižajo. Nekateri menijo, naj bi se te obresti za sedaj znižale na 496, s čemer bi država prihranila 7 milijonov kron na leto, drugi pa menijo, naj bi se obresti znižale takoj na 3.5$. Ako bi se obresti znižale takoj na 3.5%, bilo bi to ugodno za one dežele, ki so močno zadolžene, ker bi potem splošno padla obrestna mera vknjiženih posojil, na drugi strani bi pa bilo to neugodno za državo, ker bi večina sedanjih posestnikov obligacij ne bila zadovoljna z znižanjem obresti in bi zahtevala, da se jim obligacije izplačuje v gotovini.  Ker  pa država  nima
Ko je Danveld slišal, da ga on pred vsemi navzočimi dolži izdajstva in laži, je jel močno sopihati in jeza se mu je pojavila na licu nalik plamenu. Hoteč do dobrega ugonobiti nesrečneža, stopi k njemu, skloni se k njegovelau ušesu ter mu zašepeta skozi stisnene zobe:
»Ako ti jo vrnem, vrnem ti jo. s svojim pan-kertom.«
Toda v tem trenutku zarjove Jurand kakor tur, zgrabi z obema rokama Danvelda ter ga d vigne kvišku. V dvorani se začuje presunljiv Jdia »Prizanesifc toda v tem hipu pade komturjevo telo tako močno ob ka-meniti tlak, da so možgani iz razbito lobanje Danvel-dove onesnažili Siegfrieda in Rotgiera, ki sta stala v bližini.
Jurand skoči k najbližnji steni, na kateri je viselo orožje, zgrabi velik dvoročni meč ter plane kakor orkan nad osuple Nemce.
Bili so to ljudje, privajeni boju, klanju in krvi, vsekako pa jim je upadel pogum tako, da so se jeli umikati. Še le takrat, ko so se že otresli nekoliko prvega presenečenja, jeli so bežati na vso moč, kakor beže" ovce pred volkom. V dvorani se je \H razlegati klic začudenja, topot človeških nog, ropot prevrženih miz, vpitje pažetov in rjovenje medveda, ki se je bil izmuznil iz rok grajskemu norcu ter se jel povspenjati na visoko okno med obupnim klicem po orožju, po ščitih, mečih in lokih. Končno se zalesketa orožji in množica svetlih mečev se zasveti pred Jurandom, toda on, no zmeneč se za ničesar, plane kakor znorel na oborožene ljudi in prične se divji boj, podoben dokaj bolj klanju nego pravemu boju.
Mladi in vročekrvni brat Gotfried prvi zastopi Jurandu pot, toda ta mu nalik streli odseče glavo ob enem z ramo in roko vred. Za njim padeta pod nje-j
govo desnico kapitan grajskih strelcev, grajski oskrbnik von Bracht in Anglež Htigues, kateri, dasi ni vedel dobro, za kaj tu pojde, je imel sočutje z Jurandom in z njegovim trpljenjem ter segel po orožju še le tedaj, ko je Danveld že bil ubit. Drugi, videči strašno moč znorelega moža, so se združili v tolpo, da bi se mu skupoma postavili po robu; tu pa je nastalo klanje še večje, kajti Jurand, z naježenimi lasmi na glavi, ves polit s krvjo, z očmi divje švigajočimi semtertje, ves zasopljen je razgrajal, drvil in razbijal, grozno mahaje s svojim težkim mečem ter klestil po tej gosti tolpi, prevračajo ljudi na krvavi tlak, kakor prevrača vihra grmovje in drevje. In nastal je znovič trenutek splošnega strahu, ker so je zdelo, da hoče ta strašni Mazur sam oobiti vse te ljudi in da kakor velika jata psov brez ?...>moči strelcev ne more nadvladati divjega rarjasca, tako se tudi ti oboroženi Nemci ne morejo kosati ž njegovo orjaško močjo, ker borba ž njim je za nje zgolj smrt in pogin.
»Razidite  sel   Obkoljite   ga!   Udarite  nanj   od strani!c zakliče stari Siegfried de Love.
In ljudje so se razprašili po dvorani, kakor se razpraši krdelo vrabcev na polju, kadar se spusti nad nje ostrokljunast jastreb, toda niso ga mogli obkoljiti, kajti on ni iskal prostora za boljšo obrambo, marveč v svoji divji besnoti je drvil naokrog ob steni ter jih jel goniti. Kogar je dosegel, ta jo poginil kakor od strele zadet. Sramota, obup, prevarjena nadeja — i to se je spremenilo v grozno žejo p^ krvi ter pode-seterilo njegovo že itak orjaško moč. S težkim mečem, za katerega so najmočnejši Križarji potrebovali obe roki, je mahal on z jedno roko kakor s peresom. On ni iskal življenja, ni iskal rešitve, ni iskal niti zmage, marveč jo iskal zgolj osveto, in kakor ogenj ali kakor narastla reka slepo ugonoblja vse, kar jej pride na
pot, tako je tudi on,  znorel in strašen,  slepo ugo-nobljal, lomil, teptal in ugaševal življenje ljudij.
Niso ga mogli zaskočiti od strani, kav ga iz po-četka niso mogli doseči; vrhu tega so se vojaki bali približati se mu celo od zadaj, ker so vedeli, ako bi se obrnil, da jih ne bi rešila nobena človeška moč. Drugih se je zopet polastil strah pri misli, da bi se navadni človek s takšno presilo ne mogel bojevati, da imajo torej opraviti s Človekom, kateremu pomagajo neke nadčloveške moči.
Med tem zbeži stari Siegfried in za njim brat Rotgier na galerijo, ki je bila narejena nad velikimi okni dvorane, in jameta klicati ostalim spodaj, naj se . rešijo po njunem vzgledu. Oni so tudi kaj radi izpol- . nili povelje ter se gnetli med seboj na ozkem hodniku, želeči čim najpoprej dospeti kvišku, da se od zgoraj spoprimejo s štempiharjem, s katerim je bila spodaj vsaka borba nemogoča. Končno zapre poslednji vrata za seboj, in Jurand ostane spodaj sam. Iz galerije se jamejo razlegati klici radosti in zmagoslavja in takoj jaruejo na viteza padati težke hrastove klopi železni držaji od bakelj. Jedna klop ga zadene na čelo ter mu zalije lice s krvjo. Ob enem se spodaj odprcS velika vrata in iz galerije poklicali »knehtic pridrve* s truščem v dvorano, oboroženi s sulicami, sekirami, z loki in pšicami ter z vsakovrstnim drugim orožjem, ki so ga v naglici zamogli dobiti v roke.
Razkačeni Jurand si otare z levo roko kri s Čela, da mu ne bi mračila pogleda, na kar plane sam nad vso tolpo. In v dvorat.. so znovič začuje težko dihanje, žvenket želeja, škripanje z zobmf in obupno stokanje ranjencev.
(Dalje pride.)
toliko gotovine na razpolago, morala bi se zateči k velikim bankam, katerim bi morala izplafiati mnogo milijonov provizije in bi te banke, posebno Rotschildova skupina, imele o tem ogromne dobičke. Znižanje na 4 % pa ne bi državi provzroCalo nikakih stroškov, ker bi lastniki obligacij iste obdržali, Crez kakih 6 let bi se potem obresti zopet znižale na 3.75# in pozneje na 3.5*. MladoCeSki poslanec Eiedler je menil, da bL odobrenje tozadevnega načrta tako, kakor ga predlaga vlada, pomenilo izraz zaupnice vladi, katere zaupnice pa vlada ne zasluži. Z gospodarskega in političnega stališča pa da to predlogo z veseljem pozdravlja. Poslanec dr. PIoj je nasvetoval znižanje na 3.75*.' Posta-" nec Kaftan je menil, naj bi se obrestna m»ra določila potom zakona, ker se mu vidii •arno dajati vladi popolno svobodo. Fi-ai minister B6hm-Bawerk je v dolgem go oru pojasnjeval konverzijo in izjavil, da se je naCrt za to konverzijo napravil po izgledu prejšnjih konverzij. Kar se lice lastni-\ državnih rent, dejal je minister, da se stim ni treba niC vznemiriti, ker jim bo svobodno zamenjati jih z denarjem aH pa s ik nvertiranimi rentami pod novimi pogoji, r klanec Biankini je menil, da ne bi bilo dobro znižati obresti pod 4%, tudi krščanski socijalist Aimann se je izjavil za 4%. Poljak B/k pa je menil, da se mu &% obresti vi* č";o previsoke, sicer pa du je zadovoljen s predlogo.
Med došlimi spisi se nahaja interpelacija poslanca Eisenkolba radi mobilizacije, hi se pripravlja v Srbiji in Bolgarski in padi nevarnosti, da se vsled nemirov v Macedo-niji Avstro-Ogrska zaplete v vojno, lnterpe-lantje trde, da je opravičen sum, da je ustajo, katere se je bati v Macedongi, pod-netila in da jo neti Avstro-Ogrska in sicer z jezuiti povezano poljsko plemstvo z ministrom za vnanje svari, grofom Goluchowskint na Čelu. Namen tej akciji da je razširjenje sta-ropolskega plemstva in gospodstva jezuitov od Baltiškega do Črnega morja. Ako je Avstro-Ogrska izposlovala pri Buski, da ta poslednja nekaj Časa sem grozi Turčiji z nasilnim umesavanjem, ako se na merjeno reforme ne izvedejo, potem to ne pomenja drugega nego vojno. Ker se ne more verjeti, da bi se ustaja preprečila, se mora misliti, da ta korak Avstrije hoCe ustvariti le pretvezo za dosezanje posebnih namenov. Zanimivo je staliSCe Anglije, ki iz sebičnih namenov ščuva Turčijo, naj nadaljuje po ubrani poti; in pomembna so nenavadno pogosta posvetovanja najvišjih vojaških načelnikov, na katera se pritegujejo tudi finančni in upravni organi. Interpelantje zahtevajo pojasnil o vnanjem položaju. ZaCetkom seje je predlagal poslanec Choc, naj se razprave odseka za spremembo poslovnika proglasijo javnimi. Ta predlog je bil odklonjen. Posl. Kathrein je kakor načelnik proračunskega odseka predlagal, naj ae takoj razpravlja kon-verzijska predloga, Poslanec Ferjancifi, kakor načelnik justiCnega odseka, je predlagal, naj se takoj razpravlja o zakonskem načrtu, ki se tiCe doloCenja ur dneva za dviganje meničnih protestov. Posl. Kathrein se je odrekel utemeljevanju nujnosti svojega predloga. V debati o nujnosti je izjavil dr. Etlenbogen, da nima nič proti temu, da bi se tudi vojna predlaga razpravljala na sličen naCin. Nujnost je bila na to vsprejeta in je referent Stein-wender priporočil v imenu proračunskega, da se predloga vsprejme nespremenjena.
Posl. Benatti je interpeliral, da naj se v koperski ječi nastavlja L%he za Čuvaje. Po govoru dr. Šteto wen<Serja, ki je trdil, da bi bil." anomalija obdržati 4.2* rento, ko znaša kurz laške 4$ rente 102, je sledila razprava o nujnem predlogu posl. FerjanCiCa glede termina za menične proteste. Na to je pričela zbornica s prvim eitanjem novele k tiskovnemu zakonu.
Obletnica dogodkov v Trstu. -¦¦•«.* a poteče ravno eno leto, odkar so se v Trstu dogodili znani žalostni dogodki, ko je b:!-» povodom generalnega štrajka ubitih vec *. '-b. V počeseenje spomina padlih napravi trž. delavstvo v nedeljo sprevod na pokopale. ^a ta sprevod se je n? pravil primeren program. Delavci se zbirajo na Ireh točkah, i-t sicer na trgu stare m tnice> na trgu pred ^Inišnicu in pri Sv. X»kobu. Grupa pred bol-- ^nico se začne pomikati ob 115. uri popoldne, ona Pri Sv. J,kobu ob 1. in pol uri popoludne in ona na trgu stare mitnice ob 1*5. min. prp. pm Jn droga grupa SB s pokopališča povrnejo nazaj v mesto preko
Skednja. Za red bo skrbelo 600 v to določenih rediteljev.
Srbski kralj fn kraljica sta se mudila te dni na grobu kralja Milana v Krušedolu, kjer sta pomolila zs rajnkega ter položila vence na krsto. To je prvi obisk kralja Aleksandra oa očetovem grobu, kajti kakor znano, pri pogrebu ni bilo sina poleg. V imenu Avstro-Ogerske je pozdravil kralja hrvatski, ban v fran«»skfim,jezJJuiL.„__.__.    , _^
Prlricezlnja LuJIza Saksonska se še vedno nahaja v zavodu ,La Metarie" v Njonu blizu Ženeve. Dvora v Draždanih in Solno-gradu sta vodjo tega zavoda nasprosila za dopošiljanje dnevnih buletinov o zdravstvenem stanu princezinje, V zavodu jo titulirajo kakor saksonsko prestolonaslednik. Proglasilase je razsodba -draždanskega sodišCa v pravdi glede ločenja zakona med prestolonaslednikom in princezinjo Lujizo. Razsodba se glasi; V imenu njeg. vel. kralja. Poroka, sklenjena dne 21. novembra 1901. med obema strankama, proglaša se razveljavljeno radi predelovanja obtoženke z učiteljem jezikov, Andrejem Gironom. Kriva ločitve je obtožena gospa. Stroške za pravdo plačati mora obtoženke.
Glasovi o mobilizaciji. — Londonski »Morning Leader" poroča iz Moskve, da je general Dragomirov, glavni poveljnik vojnega oddelka kijavskega, že dobil instrukcije iz Peterburga, kakor tudi grof Musin Puškin, glavni poveljnik vojnega odelka odeškega. Oba sta dobila povelje, naj bodo njih vojaki pripravljeni vsak čas k hipnemu odpotovanju na bojišče. V Odesi J in Sebastopolju urno dopolnjujejo zalogo streliva in bojnih priprav. Sploh: Vse rmko vojaštvo ob Črnem morju je pripravljeno, kakor pred vojsko. Rusko vlada je tudi že zahtevala od vseh treh največjih trgovinskih parobrodnih družb v Črnem morju, da morajo za slučaj vojske dati vse svoje ladje na razpolago vojaštvu. Med njimi so parobrodi, ki sprejmejo 6000—10.000 vojakov. Vojno ministerstvo je zahtevalo tudi natančnih podatkov, koliko Časa rabijo te ladje iz enega pristanišča do drugega.
Bolgarske Čete se že gibljejo, dasi leži še sneg na gorah balkanskih. Ena taka Četa se je pojavila v bitoljskem vilajelu v okolici ohridski. Ta mošnji ljudje so jo izdali Turkom, in takoj je udaril nanje oddelek orožnikov, ki jih je zadel v vasi Velgosto. V bitki je padlo 10 Bolgarov, 15 je bilo ranjenih, 16 se je udalo, 3 so utekli. Ujeli so tudi voditelja Rista, rojenega Bolgara. Pri njem so našli tudi ključ k tajnim pismom. Zato so jako razburjeni vsi makedonski vstaši, kajti ta ključ daje Turkoia možnost, da razkrijejo ves revolucijonarni in bojni načrt makedonski.
Carigrajska vlada :e ukazala, da morajo pod orožje redifl (rezervisti) v okrajih novo-pazarskem, giljanskem, prešenskem, kuma-novskem, kratovskem in koCanskem. Značilno je, da niso mobilizirani redili ob bolgarski meji, pač pa divji Arnavti ob srbski meji.
O gibanju mej Makedonci se poroča, da se Makedonci niC več ne ozirajo na to, ako jim bo pomagala kaka tuja vlast ali ne. Del4i hočejo na svojo pest. Zavest imajo, da se sedanje razmere morajo spremeniti in če treba tudi z rekami krvi.
Vest o mobilizaciji avstrijske armade se morda tudi obistini. V prihodnji spomladi se baje za gotovo mobilizira nekoliko vojev naše armade, kateri odpotujejo proti Macedoniji. Rusija, Avstrija in Italija pa bodo skupno postopale proti Turčiji in to s pripoznanjem drugih velesil. Ta vest je baje povsem zanesljiva.
V Turčiji je v prvi vrsti mobiliziran voj jedrenski in solunski in da je mobilizk r.nih 249 bataljonov redifov, 99 eskadronov konjenikov in 126 baterij. Poleg teh Cet je zbral sultan okolu sebe v Carigradu 95 ba-talijonov in 45 eskadronov. K tem četam je treba prišteti takozvane Ilavek, ki broje v Jedrini 147, v Solonu 169 in v Carigradu 124 batalijonov.
Svetovno znane Je, da dajo Mauthner-jeva napojena semena pese zapičo n%j večji pridelek. Ravno tako izvrstna kakor tudi nedosezna so Mauthnerjeva ze-jenadna in cvetlična semena.
Henoebergova svila fcL"!rra
vana od 60. kr. do gld. 11*35 meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na pom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svite Henneborg t Carlhu.    (1)
VVilhelmova tekočina za mazanje
„Bassorin"
c kr. prlvlligovana 1871. 1 vrček 2 K, poštni zavoj = 15 komadov 24 K.
Wilhelmov c. kr. priv. „Bassorin" je sredstvo, čegar pomoč je dokazana pg^jjai}-stvenih preiskavah in praktičnih skušnjah in se' proizvaja jedino le v lekarni
Frana Wilhe!ma
c. kr. dvornega zalag-atelja
V  NeunkircRenf Spilaje Avstrijska.
Kot mazilu koristi s tem, da je pomirljivo, ohladi in vtolaži bolečino pri boleznih na živcih, v žilah, udih in kosteh.
--------Zdravniki p vporaMjajo v leh slučajih,
posebno ako se te bolečine pokažejo po velikih naporih na mavSlranJu ali pri zastarelih boleznih. Rabijo ga tudi hrlbolazel, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom.
V  znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah. KJor se ne dobi, vrši se poilljater direktno.
Javna zahvala.
Preblaga gospa Tarazlja vdova Jonko v Bovcu je v svojem in v imenu svojega pok. soproga gosp. Matije Jonko podelila podpisanemu županstvu ustanovo z glavnico 2100 K.
V smislu te ustanove se bodo obresti od imenovane glavnice (po odbitih tro§-kih za 3 sv. maše v blagor darovnto-ljema) porazdelili vsako leto meseca janrvarja med siromake duhovni je Krejske.
Podpisani hitim, da se v imenu starešinstva kakor tudi v lastnem pro-blagi dobrotnici za tako velik blago-duSen dar preiskreno zahvaljujem.
Bog tisočero povrni! Blag bodi spomin pok. gospodu Matiji Jonku! Bodi mu žemljica lahka!
Županstvo v Kredu,
dne 8. februarja 1902.
župan: Urbančlč.
Št. 271         TV7       j       v      •
JNateeaj.
V šolskem okraju goriške okolice se razpisujejo v definitivno nameščenje mesto nadučitelja in jedno mesto učiteljice na trorazredni ljudski šoli v Renčali ter mesto učitelja-vodi*elja na jednorazredni ljudski šoli v Dobravljah.
S temi službami spojeni prejemki so določeni v dež. zakonu z dne 6. oktobra 1900. dež. zak. št. 26.
Prosilci ali prosilke za katero teh mest naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje v teku šestih tednov po tretjem razglasu natečaja v uradnem listu pri dotičnih krajnih Šolskih svetih.
C. kr. okrajni šolski svet
v Gorici, 5. februarja 1903.
Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini,
registrovana zadruga z neomejeno savezo.
Na zahtevo pošilja vsakomur brezplačno ilu-slrovane cenike.
• Tovarna je bila f*^ odlikovana leta •900. na pariž-kej  tvelovnej  razstavi   ter leta 18i^.  na  milelujski razstavi v BudimpeSli.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Gognac, pristni kranjski brinjevec, domaČi tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v SemealsU nliel 8t. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Vabilo
na
IX. redni občni zbor,
ki se bode vršil
v nedeljo dne i. marca 1.1. ob 3. uri pop.
v zadružnem uradu v Ajdovščini.
Dnevni red:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Potrjenje računskega  sklepa za 1. 1902.
3.  Volitev načelstva in pregledovalcev računov.
A. Nasveti,
Za slučaj, da ne pride zadostno število udeležencev, se skliče drugo zborovanje na isti dan ob V«*« uri popoludne, katero bode sklepčno ne gledč na število zastopanih ueiežev.
Načelstvo.
\ Ajdovščini, dno 10. februvarja 1003.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporofa pristna bala    &M*m   brlsklhp Malin ima vina   ^OJP    mattaaklltui iz vipavskih,    48W»       tatarskih furlanskih,          W         vinogradov.
Dostavlja na dom in razpoJilja po Selemloi ai v-i« kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej, Na zahtevo pošilja tudi tucorca. Gaaa ssisraa, Patfraias »sittns,
15°|o
pod navadno ceno
razprodaja radi poznega zimskega časa
J. ZORNIK
Gorica, Gosposka ulica 7
vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuliovino itd.
Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. ""JMI
l^arol praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Odlikovana tovarna tamburlc
J Stjepušin
Sisek (Hrvatska).
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užlgalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice
mm- ApollO^*
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brda v Gorici
Prodaja naravne ie pristne briške pridelke.
po zmernih cenah.
Zaloga pristnih (briških vin. Desertna vina.
Razpošilja na vse kraje od 56 lit. naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo.
sedež društva: Garica, il darzelliiii št. 21). Posreduje kopčljn s sadjem.
Naznanilo.
Usojam si tem potom naznanjati p. n. gospodom obrtnikom, kakor tudi posestnikom industrijalnili naprav, da prevzamem s 1. prosincem 1. 1903 zastopstvo fužin za železo in tvornic za stroje, v zvezi z napravami tehničnih del kakor: merjenje, projekte, proračune, izdelavanja risarij in načrtov itd. Nadalje prevzamem tudi vzidavanje hidravličnih motorjev (turbine in drugo), sesaljk, motorjev za malo obrt, parnih naprav kakor tudi naprav za prenos električne silo in luči itd. na tuji ali lasten račun in dajem najboljše jamstvo za vsa svoja dela ob zmernih cenah.
AJDOVŠČINA, dne 15, decembra 1902.
Ing. AndF. Joehmann.
Dobroznani vinski cvtt
„Ancora",
ki Bluzi pri pretakanju vina,  se prodaja samo v mirodilnicah
Ant. Mazzoli - Gorica.
Otvoritev gostilne.
Podpisana naznanjata, da sla otvorila m t. lan. 1803
= GOSTILNO =
„Agli antični tre amici"
za vojašnico št. 11
(bivSa gostilna .,Tre amici",)
Izvrstna kuhinja. Najboljša briška in furlanska vina. Postrežba točna po zmernih cenah.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata
Ivan In Terezija Culot.
Božjast,
Kdor trpi na božjasli, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobi« a se zastonj in franko v Schwannen-Apoteke, Frank-fnrta. M.
w
i
i
LIRIIEIT. MPSICI GBMPOS.
pripoznano kot izvrstno bol ablažnjoie aazOo; za ceno 80 h, bron 1-40 in2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdra-Tflno sredstvo vedno le v otig. steklenicah z našo zaščitno znamko s f;8I-DBOM" namreč-, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znam', o.
Riekterjm lekarna „iKi daten levi" ™
f PRAGI.                    f*
EUzabethgaese št.5.     Iti;
Kdor hoče vzdržati pri zdravlju toli otroke kakor tudi odrašene, mora vporabljati
pravo štokfiževo olje,
ki je priznano kot najbolje sredstvo. Prodaja se garantovano pristno
v mirodilnicah
Anton Mazzoli - Gorica.
0:«/W:000a
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Hačalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 4'/» %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s \it% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5% %.
Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20K= 158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (vresnici so vredne več). —Roservni zalog-63.014^_________             --------------                        -------
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RuStelju ?. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
Najceneje kupavaliiče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojača in čevljarje,
Svettnjiee. — Kožni venel. — Masne knjižico.
tišna obuvala m vse leine čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho t  '        **
ter na deželi.    2
Hajceneji izvir dobrih
Hanns Konrad,
linz ir ter uaiilis — Most it. 25P.
(Ceško\ Lastne delavnice ur in fine mehanike. Dobra rem. ura iz niklja gkl. 3-75 Fina srebrna rem. ura „ 5-25 Fina srebrna verižica . . , 1*20 Budilnik iz niklja . . , 1-75 Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem   — Ilostrovan ce-ilk zastonj!
Odlikovana krojaška delavnica  | Wmmm®im®mm®m
flitf. Hjpcišič
krojaški mojster v Vrtni ulici štev. 26.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke last nega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Gene zmerne.
Na zahtevo gospode z dežele sem vedno na razpolago ter tudi postrežem osebno z uzorci na njihovem domu.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejp.
Brizgalnlce za sadjino drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga,
fcrizgalnice (strealjke) za sadjino drevje z n a tanj ko namerjeiio pctrolmcšanico,
svetilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino In ovočje s diferencijalnim pritiskom, stroje za drobljenje stiskalnice,
čisto nove mline za grozdje,
n:tYc prlj>rrtf« |iroif pcronosporl \u z« žvcplaiij<>,
sesalke za vino, eevi aa vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot
zIMruIiiiko (tricun),  inlatiliiic«', Tžuile (g<p« I) i. t. d.
razpošilja kot speeialitete po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Helb, Dunaj, II Praterstese 49.
Gonilniki zastonj in franko.
Dopisuje so v vseli jezikih.
Sprejema zavarovanja človeškega j življenja po naj raznovrstne] šili kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Prag:!.
Rezervni fondi: 25,090.000 K. Izplačane o^kodnine in kapitalije: 75,000.000 It
Po velikosti druge -\ :j'":na zavarovalnica naše države
z vsesfe -'.'* :to«; »l    narodno uprava.
Vsa pojnsiii— dtije:
Generalni zastop v Ljubljani, čegav pisarne so v Iastoej knčBej hiši
Gospodslcih ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnje takoj in naj-kulantueje. Uživa najboljši sloves, kodor posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno
podpor« v narodne in obenckoristne,
namene.
| Schiehtovo hranilno jedernato milo
O.  #     #     •     0     #     #     •     #     #     #     #     %     z varstveno šmarnim
^   garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
*q    6   #   #   9     Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko.    #   #   #   # O
d       Zastop na debelo: Humbert Bozzmi - Gorica.
Mizarska zadruga |{| v Gorici (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo         ||4fc||          veliko zalogo		
ugotovljenega pohištva vseh slogov		
v Solkanu pri Gorici.	* * *! * * * * *	I         v Solkana pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia žt. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.		Kar ni v zalogi, m izvrSi točno po naročilu t najkrajšem času. ^--^,.•1,^ Cene zmerne. ~~-^= delt Je liioi lir frliro nsnJuii.