47. številka. Ljubljana, petek 27. febmarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izbaja vsak dan, izvzemši ponedcijke in dnevu po praznikili, ter velja po pošti pnjeroan, za avstro-ogerske dežele r.a ćelo leto 16 gnUl , za pol leta 8 ffolil. sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez požilj arija na dom za ćelo loto 13 gold., za čutrt leta 3 £(>M. 30 kr., za cn uirsec I gold. 10 kr. Za pošiljanjo na dom so računa 10 kraje. za inoeec, 30 kr. za četrt lota. — Za tu Je deiele za ćelo leto 20 gold., za pol luta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake vtija znižana cena in eicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po pošti prejrman /a četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plnčujo od či'tiri-stopno potit-vrate 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. <5o se dvakrat i« 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača stompeij za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. — Uredništva je v Ljubljani na ceK-vski costi v Tavčarjevi niši „Hotel Evropa". Opravniatvo, na katero naj se blaguvulijo posiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reci, j« v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hirii. Klerikalci so povsod brezdomo-vinci. V berlinskem neniSkcm đržavaem zboru je govoril Teutsch v imenu poldrugega mi-lijona prebivalcev, ki se kot Francoze čutijo, pošteno besedo za svoj narod, naglafievaje, da v denaŠDJi omikani dobi ne velja pravica meča in kruto silo, nego samodoločba narodov. Nemci so so mu sicer posmeho-vali, a ta posmeh je bil rgalgenhumor", vse je vest pekla, za to se mu niti odgovarjati nijso upali, nego so bla^tno eprejeli konce debate. Vedeli so, da AIzacijauce in Lot-rinžane, ki so skoro popolncm pofraneoženi, ne mu r ej o z narodnim pravom zaNimce šteti , tako malo ne, kakor bi se Prusi, Meklinburžani, Fomorjani itd. slovesno uprli, ko bi jih kdo za Slovane reklamiral, ker so pred nekoliko leti res Slovaui bili, a btoprv kasnejo ponemčeni bili — ali ravno tako malo, kakor moremo mi Slovenci gornje Ko-ročko in gornje Štajersko zarad tega za bo-dočo Slovenijo aspirirati, ker so ti kraji nekdaj slovenski bili. Alsaeijanec Teutach se je poatavil na odločno narodno staliŠče, govoril je v imenu vsega svojega naroda, in mogel je tem odlučneje in poguruueje govoriti, ker zna, da za njim stoji ćela Francuska, in da njegove besedc so odmevale ne samo po vsem Francoskem, nego i po vsem svetu Govoril je kot pravi narodnjak, ter da si J8 pristavil, da je poleg narodujaštva tuđi liberalec in republikanec, bil je pravičen tadi katoličanom, rekši da i oni so v Alza-ciji in Lotaringiji narednjaki. A kaj fle zgodi! Komaj on sedi, koniaj je ogromna bomba med Nemce pala in jini na steno napisala, da tuđi za ujo priđe dan plašila — pa vam vstane ultramontaucc škof Raess in potlira vse, kar je njegov rojak dobrega atoril, rekši da on in njegovi soniidljeniki pri-znavajo frankfurtsko pogodbo, po kateri so bili Alsacijanci brezpravno k Nemčiji pah-neni. Nenici sami so sti meli, da je tako izdajstvo niogoče, a kmalu so videli, da so tu kaj kltrikalci za nje delali, naredivši med alsaskimi narodnimi poslanci — razpor, misli vši : Kaj nam je narodnost, ako le za rimsko stvar, za klerikalizem par glasov več pridobinuo. In kakor Nemci take brezdomo-vince tuđi crte, veseli bc jib tu, ker razpor je njim na korist. Ali nij bilo isto tako pri nas Sloven-cihV Da, dokler smo bili vsi le narodni, dokler je ta in oni svoje osobne nazore zatajevati hotol in mogel, tako dolgo je bilo složno delovanje za narodno stvar mogoče in £e dan denes bi ga bilo želeti. Ali, prišli so ekskluzivno ultramontanski elementi v naš tabor, katerim je bil njib klerikalizem več nego vsa narodnest. Ti ao hoteli naši narodni politiki kapucinsko kuto obleči, naši literaturi ne dosti več dovoliti nego roženkranc in litanije io novoiznajdene dogmo papežove nezmotnosti. Temu smo se morali v brau postaviti, če nijsnio hoteli, da se bode ves drugi slovanski in ne.slovanski svet smijal jezuitskemu izrodku, kakoržen bi so bil pri nas izvalil. Kako naj se prihodnje kmetijske učilnice na Kranjskom uredijol (Konce.) Ako bi se nova kmetijuka učiliiica nuj-prej v Ljubljani ustanovila, imela bi se i učiteljsko pripravnico in bogoslovnico popol-nem spojiti. Foslušalci ujeni bi bili poteni priuodtiji ljudski učitelji in ljudski duliovniki. Karakter njen naj bi bil med srednjo in višjo kmetijsko učilnico, okvir predmetov bi bil rastlinu- in živinoreja; to se vo da se morata ta dva predmeta primerno ruzdeliti. Ljubljana bi bila za prvo kmetijsko učilnico ne le zarad muozib poslušalcev, nego tuđi zarad razkazmh objektov najbolj primeren kraj. Pri kmetijski družbi se >idt sadje in tuđi pri drugih posestnikibv Ljubljani in okolo Ljubljane, ravno tako tuđi živinoreja, čbelar-stvo, vrtnarstvo itd. Vsa [predavanja ražen vinstva bi se morala i praktično dokazovati. Sčasoma bi si morala Ijub'j. kmetijska učil-nica v sredisči, kder bi več faktorjev pomagalo, tuđi nekoliko posestva prisvojiti, kar bi učilnici in ćeli Kranjski v prid bilo, ko bi se učilnioa začela na svoje lastne noge, — na svoje lastno dobodke opirati. Do se daj je bil nalog duhovnikom lc za duševni blagor skrbeti, moral bi se njib nalog toliko razđiriti, da bi i za materijclui blagor kmeta skrbeti morali, obadva zjedi-njena bi pospeševala eden druzega. Resi kmeta materijelno i moralično bode rešen. Tu bi bilo gotovo lej-še in blažje polje nego politično hujhkuoje ua libcralce. KolikoŠne vrednosti bi bilo, ko bi se duliovniki napotili v kmetijstvu pri kmetu delati, to jo nepo-pisljivo, posebno ku bi 1. vsak duhovnik potrebnih vednoati o kmetijstvu imel, 2) ko bi vsak duhovnik ne le volje nego tuđi nalog imel poleg učitelja v ljudskih šolab kmetij-stvo učiti, 3) ko bi duhovniki vendar uže sprevideli, da kmet ne živi od božje besede, ampak samo od kruha in od tega, kar iz zemlje priđe. Jaz mislim, da večina prihodnjib duhov-cikov bode rada kmetijski stan o posvetnib vednostih podučevala, to je vednosti, s ka-terimi si Človek kruha prislužiti more — ako bode tako odgojevana. Ako so farmani ubogi, tuđi župnika ne gre dobro. Kavno kakor dubovnikov, ali So bolj bi se moral tuđi ljudskih učiteljev nalog na učenje kmetijstva v ljudskih aolah razoriti. Bilo bi 1. znanje kmotiJHtva v prid učiteljem samim, katrri bi si sami umoli materijeluo svoj fttan zboljšati iu nj bi zmirom od ubogo dtf-ele poboljžkov zahtevali ; 2. ravno tako bi bili i oni, kadar kmet dobro stoji, pre-možnejŠi; 3. za zboljčanje kmetij.stva bi imeli učitelji največje zasluge pri kmetu ; 4. n ar od jih bode, kadar razvidi, koliko dobička ima. od ljudskih učtcljcv, v najpivi vrnti cenil; 5. morajo učitelji zagotovljeni biti, da so jim bode njih duševni trud za omiko in zbolj-siuije kmetiiJkrga stanu bogato povrnil, ako no njim, pa njih pot^mem; 0. kolikor Siija veda<>st učiteljeva, toliko manj.Ša odvisnest; 7. morali bi učitelji v dežoii svojemu stana in iavnu tako veljavnost piidobiti, da bi 8e ljudstvo le njih oklenilo, postanejo voditelji naroda sploh. Diugič bila bi vednost učiteljeva o krne-tijitvu 1. najnaravnejši pot, po katerem bi Ho moglo kmttijsko stanje iu blagost ćele ciežole najbitreje in najsi^urucjso zboljnati,-2. samo v ljudski soli, ki je namenu pri-meruo ustrojena, ni( re se temelj zboljsanja kmttrtkega stauu naj ti; 3. mora imeti ljudski učitelj, akoravno nij praktični ekonom, toliko vednosti o kmetijstvu, kar je njegovim učen-cem in spKh kmetu o kmetiJHtvu vedeti troba; 4. učiteljske pri pravnice morajo biti vir učiteljev kuijtijstva za ljudstvo. Lc v tako urejenih ljudskih šolah ia kadar bode učitelj, ki je poklican ljudntvu omiko in vednosti oznanovati, ne samo eno-stransko kakor sedaj, in kmeta tuđi najbolj za življenje potrebnih vednosti podučevati znat, more se seme boljše prihodnosti kme-tilkega stanu na plodno zemljo sejati; in le takrat, kadar bodo ljudske na pod log i kmetijstva ustrojene, more se boljša pri-hodnost kmetiškega stanu pričakovati. Miael kmetova, da je ljudska Sola le breme in kazen njegova, bode se predrugačila, kadar bode nekaj Časa uže ljudska šola tako ure-jena, da se bode kmetiaki fant za male de-uarje v domaČi Soli tuđi umno kmetovati naučiti mogel. Takrat bode obiskovanje Sol proBtovoljno in z veseljem se vršilo. Vidi se, da kjer je dober učitelj i dobro urejena ljudska aola n. pr. v Ljuto meni, kako tam kmetiJHtvo napreduje, iazvidn» je bilo uže večkrat iz dopisov v „SIov. Narodu", „Tedniku" in „Gospodarji". Ali bi ne mogle vse ali vsaj mnoge ljudsko sole, kar se kme-tijstfa tiče, še veliko boljse urejeno biti? Ljubljanska kmetijska učilnica bi deželo vsako leto brez Solskega inventara stala 3500 do 4000 gld. in potrebovala bi se za Kranjsko Se druga kmetijska učilnica v No-vemmestu, ravno tako z učiteljsko pri- pravnico združena, ko ljubljanska. Za ćelo Kranjsko bi se potrebovale po tem nacrta osnovane km. učilnice samo đve in bi deželo Btalo 7 do 8000 gl. na leto. Kako bi mogoče bilo, da bi se ovi dve kmetijski nčilnici sami vzdržavali in kako bi se nže izšolani ljadaki učitelji Se mogli kmetijstva naučiti, da bi se ob kratkem ože na ljudskih šolah kmetijstvo učiti začelo , o tom bodem drugi pot govoril. —n—. Politični razgled. Utofraiijc dežele. V Izubijani 26. febraarja. V tlr-žavnotn ^boru 24. febr. je bil naBvet dr. Razlagov, naj se brambov-ska postava na korist bogoslovcev spremani, izročen odbora za vojaško novačenje. Nasvet đr. Foregperjev, naj se tiskovna postava zboljša, je bil skoro enoglasno izročen po-sebnemn odscku. Samo ministri bo glasovali zoper ta nasvet, tuđi Gl as er, da si je nekdaj kot profesor tako lepo znal govoriti za tiskovno svobodo. — Glede zidanja Knittel-feld-Zaprešičke žclezuice iz javlja trgovinski minister, da vlada spozna potrebo železnice skozi lavantinsko dolino, a dozdaj nijso Se vsa potrebna predela Btorjena niti nij Se VBe razvidno. Na Ogerskvnt se zdaj ministri pri-pravljajo, da bodo odstopili, kadar se le ce-sar v Pešto vrne. — Značajno je, da se kot priboduji rotninterski predsednik imenuje zopet Lonyay, da si bo ga po pravici vse TeČje stranke obaodile. — Drngi poročajo, da Andraši Seli, naj bi načelništvo magjar-ske vlade prevzel li i tu, ki bi pač boljSi bil nego sebičnjak in intrigant Lonyay. Vnrtiije države. Rtf#Ri list „Mosk. Vedomosti" govori T dolgem člankn o potovanji avstrijskega <5esa*rja. Rusija, pravijo „Ved.a netreba in tuđi ne teži po tem , da bi se njene meje proti zapadu razSirile. Zedinjenje vseh Slo-vanov veno državo in pod enega vladarja je politična himera, na katero noben resen politikar ne misli. Nag interes je, da x drŽavami, v katerih žive Slovanom sorođni narodi, v prijateljskih razmerab Živimo. Mi slovanskepa življa v Avstriji ne moremo kompromitirati, pa poroagamo lehko bistveno k temn. da se dobre razmere obeh držav vzđržć in razvijo. IVemitcn poslanska zbornica je spre-jela po daljši debati postavo civilnega zakona, kakor jo je prenaredila gospodska zbornica. Poljaki in središče so proti glasovali. Strasburško duhovenstvo je poslalo po-slancu Teutschu zaupnico, ki ima 50pod-pisov, v kateri se izreka, da je popolneir zadovoljno z njegovim ravnanjem in govo rom v nemškem rajbstaern. Cesar Vil'em j« poslal lordu Russelln, voditelin protipapeškegi giban i a na Angleškem pismo, v katerem s< zahvaljuje za sklepe meetinga v St. Jame! Hallu, in pravi, da ie njegova (Viljemova dolŽnost, voditi narod v boji proti oni Bili katere vsriehi bi bili nevarDOst za dobrost reformaciie, za svobodo vesti in avktoritet« kraliev. Cesar dalje pravi, da njepova vlads ne napada rimske cerkve in izrazuje konf n< svojo zadovoljnog o tem, da ga Se Augleški boce v boj! pod pirati. Dopisi. Otl DrtU(k 24. febr. fTzv. dopis (Učitelj —državni uradnik.) Nekatei učitrlii v Znojmu na Moravskom so hotel đa bi šola poRtnla državna naprava in ti 5 teli državni urađnik. V tem smislu so posla peticijo na državni zbor in tuđi ob enei učiteljskim društvom po Avstrijskem, da 1 se pridružila jim. Kijsmo do seđtj ie Sali, da hi bili kje to misel odobrili. Samo ljubljanski novopečeni nemčurji s svojimi prikimovalci so jo ne samo sprejeli, ampak ćelo kot svojo lastno misel proglasili in priporočali. Kako no drugi učitelji o tej peticiji sođili, ste nie v „SI. N." povedali. Denes naj tema dodam Se tehtoe beaede učitelj "kega društva v Rnt-teomannu na nemškem Štajerji in sicer zato, da vidijo naši učitelji , kako nodijo o tej stvari pošteni nemški učitelji: „Učitelj naj postane — govori on — državni nradnik!! Državni uradnik je več ali manj satno mašina. Njemu nij dovoljeno, svoja politična načela svobođno iz raže vati; r>n je marveč prisiljen, vedno paziti, kakošen veter „zgoraj" piha. V teh okolisčinah bi bilo učiteljevo mišljenje odvisno od tača«nepa naučnega ministra, ter vsikdar od njega in od uradnega prednika omanjeno. Pri aeđanji pogostni spretnembi vladnega sistema v Av-striji bi moral potem učitelj naravo kameleona imeti. Ražen tega bi se stara protekcija zopet pričela. Kot državni uradnik bi pa učitelj pri ljudstva tuđi vse zaupanje iz-pubil, učitelj pa mora biti popularen mož". Kaj pravijo k tem poštenim nernškim benedam svojemu narodu izneverile se ljubljanske kruboborne zgage? Iz Dliiinjtl 25. febr. [Izv. dop.] Vsi večji neiuŠki listi imajo za pravične zahteve s silo osvojenih ali anektiranih Alzasijancev samo posmeh — po nemški navadi. Edini rNeues Fremdenblatt" pošteno o tej stvari piše in ker ste dotični članek Ivi , mnogoobložen urednik „Sloveuskega Naroda" morda zgrešili (res smo ga. Ur.) ali ne Časa imeli omenjati ga, dozvoljujera bi jaz izpisati ga vašim bralcern. „N. Frdbl." piše 20. febr.: rNemški državni zbor je bil včeraj prav vesel. Zastopniki naroda mn-drijanov in pesnikov so se prav dobro krat-kočasili nad najivnostjo nekega Alzacijana, ki je od Nemcev zahteval, naj Alzacijane in Lorene puste, da Bi sami odloSijo bvojo bo-dočnost. Več minut je trajala veselost, ko se je čudni govor skienil in je še le nehata, ko je strasburški Škof stopil na. oder, pa iz-povedal, da ultramontanci v državnih de-Želah ne prelomijo frankfurtske pogodbe. Vse je bilo osupneno, potem pa se je klicalo „bravo" škofovi izpovedi, ki venđar nij nič drugega, kakor ko bi bil škof rekel, đa je Rim njegova domovina, Kolikrat so se taisti možje, ki so včeraj pio skali besedara . strasburškega cerkvenega kneza, Čndili kle-j rikalnemu brezđomovinstvu. Zdaj pa, ko se 1 za Pio Nono ne izdaje Nemčiia, nego Fran-5 coska, zdaj je brezdomovinski škof naenkrat ^ dobrodošel zaveznik nemškim domoljubom. To je nemška „realna politika". Nemški i narod je povečjem od svojega idealizma po-1 polnera ozdravljen. Gospod Teutsch bi bil 1 to lahko vedel, morebiti je pa tuđi veđel. a pa mu je bilo le na tem, da bi flaprantno manifestacijo nemškc realne politike provo-eiral. Ako je imel ta namen, pa je popol-nem dosepel. Ne bodo mu lasje zaradi tepa siveli, da so pa zasmehovali. Včeraj nij .] bilo vprvič, da se je v parlamentu govor-ri jenie resnice in pravice zasmehovalo. Kai i, io Teutsch zahteval, nij bilo drupega kf i- pravica, in kar je rekel je bila resnica, ako li ravno oblika nij bila naipripravnejša ii m najndvorljivejSa. To je terjatva pravice tri ako Alzacijani in Loreni zahtcvajo, na ie jim dovoli, da si sami ođločijo osodo. — Poslanec Teut«ch ima prav, Nemčija se iklicnje proti Alzaciji-Loreni na surovo silo, bako da moS meča, naj ga tndi Moltkejev ;enij vrti, ne prereze drnžtnskih vezi, ki \lzacijo-Loreno vežejo s Francosko. Pac se |e smejal rajhstag pri beseđah, da Alza-ci jani-Loreni Nemcev oe mogo za svoje brate pripoznati, a mi mislimo, da je bil ta smeh malo posiljen. Bilo bi malo prefrivolno, ko bi se zastopniki nemŠkega naroda veselili, da ne Aizacija-Lorena le z mečem KemČije drži. Pa5 se malo komično sliši, ako premapani ali ćelo žrtev zmagalČeva zmapalcu obljubujfl odpnščenje, ako bo velikodušno delal; toda žalibog da je le preresniSno, da bo od Na-poleona III. prouzročena vojtka, kakor je bila poguba Francoske, tako tuđi nesreSa Nemčije. Veđuo novih vojak se je nađejati, ker je Nemčija svojo hranilno vojsko spre-raenila v pridobilno. Kdor pridobilno pravo stavi nad samodoločno pravo narodov, mora žrtvovati. Vojna slava se je še vedno kupila s pnščenjem svobodnih pravic. „Petdeset let je treba, da smo oboroženi!" Domače stvari. — (Ljubljanska hranilnica) je v vprašanji nove realke resp. odstopa kosa dež. vrta deželnemu odboru naznanila , da neče več ž njim obravnati nego vse daljne dogovore vodi z ljubljanskim magistratom. — (Odlikovanje.) PredvCeranjem je v Ljubljani dobilo 125 oficirjev in vojaških urađnikov in 51 podoficirjev iu vojakov v St. peterski kasarni v pričo ćele garnizone v paradi vojno medalijo, katero je cesar ob svoji 251etnici ustanovil. — (V Novem mestu) ustanovljena obrtnijska sola bode podpirana iz stipendije ustanovljene 28. nov. 1873 v deželnem zboru, kakor brž se naznanijo stroški in potrebščine te sole. — (G. Fr. ŽepiČ) adjunkt na goriški kmetijski soli je imenovan za učitelja nara-voslovja v šneperski gozdarski soli. — (PremešBenje.) G. Pavl Unter-kircher, adjunkt pri c. kr. okrajni sodniji v Komnu na Krasu, je na lastno prošnjo pre-stavljen v Kormin na Furlanskem. — V Bolzet priđe za soda. adjunkta Gregor Devoscovi. — (Ogenj v gozdu), v Krakovem pri Kostanjevici na Dolenjskem je požgal preko 17 oralov in naredil za 350 gl. škode. Za-Žgala sta dva moža, ki sta zaknrila v gozđu pa proč Šla, pređno sta ogenj ugasnila. — (Iz Gradca) se nam piše: Slovan-sko pevsko društvo višjih šol in društvo „Slovanska beseda" napravita besedo s plesom, katera bode 9. marca t. 1. v Puntiga-movi dvorani. Gospodična Camilla Klettner, kralj. virt. dvoma pevkinja in gospoda M, pl. Kaminski in kapelnik Ilorak hočejo iz posebne prijazuosti sodelovati. Vstopniceza osebo po 1 gld., za rndbino po 2 pld., dobivale se bodo 8. in 9. marca od 10 — 4 ure popoludne v dvoranah „Slovanske be-sede" Mondacheingarso štev. 4 v I. nad- ■ stropji. » — (Napredek.) Koroška kmetijska - družba bode s pervim marcem priČenši izda-i jala posebni kmetijski list v slovenskom je-. ziku za svoje slovenHke ude, katerih na Ko-j roskem premnogo šteje. Đa je to za nas napredek, je gotovo in hvaležni smo za to odbora te dražbe. Kadar dobimo prvi list, hočemo več o njem govoriti. — (Verbsko jezero) je sicer po-mrznilo, alt lo sa dva dnova ter se poteci zopet razledilo. Športa toraj letos ne bode. — (Ogenj v bolnišnici.) Iz Celovca fle nam piše: 24. t. m. ob 8. uri zvečer je gorelo v takajŠnji bolniSnici. Ogenj nij bil posebne nevarnosti, ker je le po dimuiku razaajal, ali vcadar je bila velika nemirnost med bolniki. — (Štajersko narodno Solstvo) je bilo v Šolskem leta 72— 73 tako-le: Za Solo godnih otrok je bilo 134 959; v javne Sole jih je hodilo 108.574. Poprck je bi!o 85°/o Solo obiskajočih ; v nobeoo Solo nij 19.680 otrok hodilo. Javnih Sol pa jo bilo 056, 58 pa zaBobnih. Šolskih drevesnic je bilo 100; v čebelarstvu se je samo na petih šolah poduČevalo, v svilarstvu na nobeai {?). Poduk v ženskih delih se je delil v 7 okra-jih (nemškib) na vseh šolah, v nekaterih okrajih na nekaterih Sulab, v 12 okrajih pa ca nobeni Soli. V gospodinjstvu se samo po mestih in nekaterih trgih podučuje. Na telo-vadbo se v mnogih okrajih malo ali nifi ne ozira; telovadišč in telovadnic manjka Se mnogo ali najvcč. Izpred sodnije. Dva ženska ljubljanska Plahta. Pred tukajšnjim deželnira ljubljanskim sodiščem se je vtorek začelo in bode najbrž B do 4 dni trajalo sodsko obravnavanje proti po Ljubljani jako znani gospe" Terezija Ari-st ote les in proti Ani Riesnor zavoljo goljufije. Pravda ta zanima Ljubljančane jako; ker ne samo, da je bila prvi dan sodisčna sobana v pravem smislu natlačeno polna poslušalcev, tuđi pred poslopjem deželnega sodišča io v veži je stalo več nego 400 Ijudij, posebno žensk , ki so zijali. — Predsednik sodišča je dež. svet. Romć, ki je, kolikor smo ga prvi dan stišali, re» izvrstno vodil komplecirano obravnavanje, votanti so gg. Ravnikar, Perko, TomšiČ, BožiS. — Državni pravnik: g. Kočevar, zagovornik Aristotelevke: dr. Kozjek iz Gradca in Riesnerce dr. lludolf. Zaslišanih bode 23 priČ, med njimi 20 „go-spej" (tri ćelo „plemenite") io trije gospodje. Terezija Aristoteles je 47 let stara, rojena v Monakovem, žena tukajšnjega trgovca z lesom g. Aristoteles. Pred sodnijo denes pri do elegantno crno oblečena in govori prav izbrano in prenagljeno. Ana Riesner je stara 54 let in se uže dolgo pe5a 8 premešetarjevanjem denarjev na posođo za strašne obresti. Za kar se i majo zatoženke zagovarjati, je sledeče: Več časa so si znale nekatere „gospe" v Ljubljani postransk zaslužek s tem dobiti, da so drugim gospom, ki so pod roko denarja iskale, denar od različnih up-nikov proti 3 do 5 procentov provizije da-jale. Za taka posojila so dolžuice đajale menjice za kratek obrok onim, ki so jih z denarjem preskrbele, tako da upniki z dolž-nicatui nijso imeli nič opraviti, in da jih večkrat ae poznali nijso. Kadar so menjice imelo zapasti, flo se navadno podaljsale, kar je mešetaricarn dalo zopet .'3 do 5 prucentuv dobička. Interese so tuđi zadnje plačevale. Dale ho si jih od dolžnic plačati in so jih upnikom izročile. Tukaj so se vć da zopet nekaj zaslužile; kajti od ubogih dolžnic so si dale najviftje obresti plačati, upnikom pa flo najmanjše plačevale. Na ta način se je za doig plačalo na Ieto 100 ali Se več per-c^ntov; naslodek temu je bil, da so se velike obresti le z novimi posojili mogle pla-čevati, in tako no dolgovi dolžnic hitro rastli. K nftjbol j znanim mešetarieam so se Stele An-tonija Izati(V«va, uradniška gospa, ki je 5. juli ja pret. leta umrla, potem nrađniika udova Ana Rieanerica, med dolžnicami pa je Terezija Aristoteles ona, ki je najveS denarja dobila. Ta je žena lćsnega agenta Jožefa Aristnteles, ki je kaka i> leta v Trstu. Ona je bila z vsemi mešetaricami znana. Ona samu nema nikakega denarja, in tndi nema upanja, da hi ga kedaj kaj dobila. Tuđi njen mož nema nikakoršnega premnženja, in mora sebe in svojo familijo le bc svojim za-Rlužkom preživeti, in ga mora v tem potlpi-rati šo njegova sestra, trgovka Lucija Hiir-mann v Trstu. Tere/ija AriRtoteles pravi, da jo je njen mož prav oštro držal, in da je morala natftnSen račun pisati o vseh do-hodkih in stroSkih. Kakor ona pravi, je pred tremi leti, ko je potrebovala denarja, stopila v prvič v zvezo z Ano Riesner, ki ji je pod znanimi hudimi pogoji 100 gld. za pnsojilo preskrbela. Ko je morala obresti plačati, je naredila nove dolgove s pomnčjo vseh znanih rneftetaric: Antonije IzatiČ, Marije Comelli, Fani Richter, Flore pl. Gari-boldi itd. Ker pa je bilo mogoče dolgove le tako dolgo delati, dokler so se obresti* mogle plaČevati, je gotovo, da je sleparntvo moralo na dan priti precej, ko so se viri denarja posušili. To pa se je zgodilo po smrti glavne mešetarice Antonije Izatič. S to je Aristotelovka izgubila glavno podporo. Potem je takoj postalo očito, da je njeno zanpanje pasivno, in da bode večina upni-kov denar izgubila. Upniki so začeli pre* vidno ravnati, in denar za plaČevanje obrestij se nij dal več dobiti. Upniki so marveč takoj začeli kapital nazaj terjati. V resnici pa je T. Aristoteles mnogo več dolžna, kakor sama pravi in misli. — 44 raznovratnim strankam, med temi gospem raznih uradnikov in meščanov, deklam, že-lezniškim služabnikom itd. je Aristoteles dolžna sknpaj 34.373 gld. Ker bodemo pri zasliSevanji prič naveli posamezne svote, za kolikor sta te dve za-toženci vsako posamezno prevarili, opustimo na tem mestu naštevanje. Prvosednik Romć pozivlje zatoženo Aristoteles, naj se opraviči, kako je mogla toliko dolgov napraviti. Ona pravi: pred tremi leti sem nekoliko denarjev potrebovala, in nesreča me pelje k Kiesnerici. Res mi ona dobi 100 glđ. na pnsodo, in ko nijsem mogla ni kapitala, ni obresti plačati, dobila mi je zopet drugega denarja. Tako sem zabrela zmirom bolj, dolgovi so se strašno množili, ker sem 2/3 vsega denarja, kar sem dobila, potrošila zato, da sem obresti plačevala in nagrade dajala mešetaricem. Ko sem uže zelo obupala, počela sem staviti v loterijo in stavila na enkrat po 10 in več goldinarjev. Ker je imelo moje ime na menjicah uže malo vrednosti, zavarovala sem se pri razuih dru-štvib in zastavljala to police. Tuđi s tem nij bilo dolgo kupčije, in ker je bilo denarja za plačevanje obresti le potreba, navede me liiesnerica na to, da sem ali sama začela ali pa odobravala, da je ona pisala napaffna imena na menjice. Moje upanje je bila zdaj loterija, najbolj pa tuđi to, ker vem, da ima moj mož od svoje sestre v Trsta podedovati mnogo novcev. S to ded-Sčino hotela sem poravnati vse dolgove. Riesner pravi, da je imela gospo Aristoteles za pošteno Ženo in je nj ej verjela, da potrebu je najeti denar za kupčijo z lesom, in ne za-se. Ona ohžaluje, da je kedaj Aristotelea izpoznala, ker to je njena naj-vePja nesreča, ki jo je pripravila v ječo na Žahjek. Uže 18 let meSatari z denarjem in j« šla ta knpfija zmirom prav dobro, dokler te nesrečne ženske Aristoteles nij bilo, ki je jej kazala pooblastilo od svojega mo/a, da jej je morala verjeti. Kapačne menjice delati nij ona nasvetovala, nego Aristoteles, Seveda je tuđi ona (Riesner) potem nekatere ponaredila. Predsednik pokliče po izjavi obeh za-toženih žensk prvo pričo. Prva priča je 30 let stara, še precej čedna učiteljica, Marija Kiin tara, jako elegantna dama, ki se prav radovedno ogledava po mnogozbranem po-slušalstvu i kakor ona pripoveduje, je po ranjki baronici Švaiger pndedovala 5000 gld. v obligacij.ih. Ricsner, katera je njej in njeni rođovini, dokler s« je njim slabo godilo, posredovala posnjila, napravi jo, đa proda nekoliko obligacij in počne „hochste Frnktificining", kar gopodičina Kuntara res stori, ter izroči novce atari svoji dobrotnici Riesner na razpolaeanje. Za 1050 gld. je dobila deinma prave, večinoma pa na i zrni S-Ijeca imena Diez, Horman in Mikulič falsificirane menjice, katere je gospa Aristoteles, ko ji je voda uže v grlo tekla, vse za prave na-se prepisala. Gospo Aristoteles ta priča poprej nij poznala. Druga priča je Marija Paska li, urad-niška vdova. Z melanholičnim glasom pripo-veduje, da jo je Riesnerica skoraj ćelo Ieto lovila, predno jo je tijela. Posodila je na name falsificirane menjice 2260 gld., katere je tuđi Aristoteles potem za prave menjice zamenila. ZatoŽena Aristoteles pri povedu je iz svojih notic, da je gospe Paskali za po-sojenih 12S0 gld. plakala v l'/2 leta 1380 gld. obresti in 925 gld. honorara za meše> tarice. (Občno zaČudenje v občinatvn.) Tretja priča je HO let stara gospa Ga-brijela Kremžar, žena špitalskega oskrbnika. Pred sodnijo priđe jako elegantno oblečena, in nij jej videti prav nič tište ženske bojaz-Ijivosti. Pravi, da je pri gospodinjstvu štedila, in ko je imela 3O0 gl., dala jih je Riesnerci, po kateri je stoprv Arifit. spoznala, V vsem fikupaj pa ne ve priča povedati, da bi bila kaj več ko kf»kih 500 gl. v gotovini dala. Vse drugo je naraslo po strašnih obrestib, namreČ pet od »to na mesec. Zdaj ima na zastavljeno polico Rtesnerice in na vefi falsificiranih menjicah 1400 gld. terjati. Za Rie.snerčino polico plačuje zdaj ona, vendar pravi, da mora čakati izida obsodbe, ker, če Ijo na več ko 1 leto obsojena, ne velja zavarovanje nič. Tako govori §. gospa po-noHno pristavi. Po dr. Kozjeku vprašana, kaj jo je k tcj čudni kupČiji pripravilo, odgovori: „Mislim paČ, da visoki interesi." (Snieh rucd poslii^alstvom.) Prvosednik ji reče, da zdaj Ichko gre ali ostane. Gospa rajša ostane, Rede in posluša daljšo razpravc. — o— (Da'jo prfh.) * Razne vesti. * (Akcije ogerskih asekurančnih dražb). Iz Pešte bc pnruča, da so pre-tečeni tedtn akcije nekaterih tanionnjili dru-žeb v veljavi dobro piitlobile, ker so dividende (obresti na akcije) kljub velikan-tkih žkod Janskega leta po oguji ia na morjn, vendar le prav z:iđoatilne. Akcijo „l'rve ogerske npluHue za varova Ine dražbe", potem „Peštansko anekuračue družbe", in vzajemno zavarovalne družbe „Panouia" so bistreno v reljavi prirobile, nasprotao pak ao „titres" vzajemno zavarovalne banke „Huuia" vsled slab>h kupčij padle. H (Lepa obsodba). Neki list v Sile-ziji je pisat o poslancu nasprotne strauke, da je „star grešnik". Gospod poslauce tuži Da to list zaradi razžaljcuja časti. Sodnija pa odluči, da je lift nekriv, in to tako-le razloži: 1. Mar biti nj maniutuoj, ampak častno. 2. Grcšuilu trnu vsi, kolikor nas je. 3. Zato beseda „star" nij pregrešek. 4. „grečiiik'' je istiua. 5. Zaradi tega jo zato-ženi liht nedolžen. 11 (Dobre učiteljske plače) so v Atenah. Najmaujša, učiteljska plača znaša tam 300 tolarjev, kar jo v našem denarji 18(X) gold. Slavno vrednihtvo „Sluv. Naroda" blago-voli skdcče sprejeti : Odprto pismo. BlagorcdneniU g. Audrc-ju Sajnkovič, c. kr. požtarju v Sredieči! Ker Vi v svojem „Powlaueinu v đtev. li) „farovžkega lista" in nManb. Gosp." št. 1, mojo osebo, kot pričo navedete, in svojo lažnjivo izjavo s tem uresuiČiti liočcte, Vas očitao terjam to preklicati, ker na moje uetno terjanje tega storili uijbte ; in dokler tega ne fc to rite r ostanete obrekovalec in lmžnjivec. V Sredisči 25. svečana 1874. Simon Stren kl, učitelj. Vsen bolnim moč iii zdravje brez leka in brez strožkov. Revalescišre du Barry v £,a*utot§u. Odstrimenje vaeh bolezni brez teka in stroškov z iz vrst no zdravilno hrano Kevalescičre du Barry iz Londona, katura pri udruSćuiiih in otrokili svoje stro-ike DOkrat v drugih sredstvih prilirani. lzpisuk iz 7fj.00O ozdravljeuj bulezni v žclodci, v živcih, v drobu, v prsili, uji pljučali, v grlu, v duš-njaku, na žlcziih, na ledviciih in v mehurji — od kojih se na zuhtevunjo posnetki zaatonj iu franko dopošljcjo: Spikevulo Hl. 64.210. V Niipolji, 17. aprilu lbt>2. Moj gospod ! Vsled bolezni na jetrah sciu bi-val suđeni let v stmšnmu stanu sušenja iu \ šaku vratnoga trpljenja. Nijscm bil v Hlauu nu čitati niti pisati; moji živci so se tresli po ccleui životu, alaba prebavljivost, vvdna nespeOuoBt in imel som zuiiroui razburjunu živce, tla nijsem nikjiT naScl miru, pri tem sem bil tuđi silno otožcit. Mnogo zdmvnikov jo svojo umutnost poskušalo, u no da bi moju trpljenje olajfiuli. V popolni obii])nosti sem Vašu Kevak'sciero poskusil in zdaj, odkar sem jo tri meaecc užival, se zahvaljujem ljubeinu llogu. Kovalesciero zaaluži niy-vt'čo hvalo, mi u me ju popoluuiu zopet ozdravila, tako, dii morem svoje družbinsko stali&če zopet zav-zimati. Z iskreno hvulcžmmtjo iupopolniiu spoStovanjein Maniuiuu de lJrćhan. Sprifevalo St. «5.810. Neut'chatcau tVogesen), iW. dac. 18U2. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled poiuutij-kanjii svojih pravil na strašni razburjeuoati živcev, imenovani sv. Vidov ples , in vsi zdravniki so dvo-unili na mo^oeesti kukSnu pomoći. Ud tega časa sein ji po nasvetu prijatelja, Kevalescicre tlajal, iu ta iz-vrstna hrana jo je na zjičudenjc vbcIi, kateri trpećo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzhudilo iu lunu^o zUravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj ćudi, mojo hćer ruočno, čvrsto in popolnem zdravo videti. Martin, Officiere Couiptablu en retraite. Tećncjii kot meso, pribrani Revaloaciere pn adriLićenih in pri otrocih &Ukrat svojo ceno za xdr»vihv V plehajitih puSic^ti po pol t'iintH I gold. &) kr., 1 fhnt 2 ffold. fx» kr., 2 funta 4 go'.J., 24 nintov .ifi ^oi«i., — BevalcHciere^Uiscaitcn v puftirnh a 2 tfold. i*.) kr m 4 gold. 50 kr. — RevaleBciere-Ohoolatt'iu v prii.tr: in v pioSćiciih r.a 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 go\<\ 50 kr., 4S taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 ffold., za ^8« tKfl 2«) gold., — za f>76 tn.8 .16 gold — Prodajo: BarryduIltirryefcCoinp. im Du-n»tl, W»llll*tohKH«t(i« &t. H, v I'Jat»y»ul Ed. Mahr, v tJrmlci bratjo Obersnimeyr, v Irt»-brabu Diechtl Jk Frank, v Olovci I*. Kirn lucher, v E.0116I Ludvig Miillur, v NHrltioru b\ Koletnik & M. Morić, v Merniia J. B StockliuuBOn, k&kor v vsoh ineatih pri dobrih l>,-karjih in »pecerijskih trgovcih; tuđi razpofiilja du-l najska bila na vae krnje po poštnih nakaznicah ali juvietjih. i Strokovnjaški zdravnik ► 1 lolnih na sluhu in očeh, £ ] Dr. M. Schwarz ► A ja sedaj iu v Ljubljani do 12. marca r 4 nepodaljšljivo. — Flotcl pri Maliču, II. ► ^ nadstropje, duri 17. (47—2) ^ >*&- Ailea NI utkonviair n'o wlrtl 'en P. T- Knnden entweđcrmT4okgenomm*i» od«r ge* I _ cea au. to Wa»fon umgr- aiiro .t, t-lu Bewela dar itrengaten Sollriltttt._____________ Es gili nur eine Probe, i nm )itl> uoit ben ftauucirtk biUigrn preifen ber unten tJcrjciii)nctcu (Bc^cnfliuilic tfiT Ai^ W&ar6n werden ttnter Oarantle đ«r beaten QnAllt.1t verkatift. "f9 9D.\in fliittt eine. tttar i.j gvofie JliKuuljl von ten ncueficn, praltifc^tn, jCWie liifur ifcit iSi'ijejifiaRbtH, nit ti In ??';• fanc w.-l:t, ibt: «J ift Q jirjt filc Jinijj unb '.»lit. fo babmaii (Uieiitc ^aj.it. Je eiit ii&L'ii t vaiiciiLtflOJciilienl f.-n't'M /i|ii 1 .unn. irM-evtdi ,il.'aiKti liir (tint,c j«teu ifUtirJ unb iranttJ tu jiif.MMa.t't'i' 'iluSirn' I fttsteu f.inii-tiiii "4Jrti0Ui-r;(l'f nifi tr:ait Oebtrrsiiiann na<6 gcnaiur Slt-flale ter Ubiejl« gra i« ff.ni.o );i cfiliuft, ti ifi b.iin'r fi-'r Me %*. T. "l:rL'>jiiii!'cii'ol>:itr f ^v toiti^ilMt, fit^ fin f ■.-1 eti <■- 4 Sjr.nivljr luuuuu ju I.ueii, uireui tarlu (owol;I b t •prcki ,!>! 011* Hc J'eiitnnniij altcr «ui tem Unfltr ttfinHiiftfinSJeicnftiiite flenau trn^tlii^ i »"• TI« ^ rfea* b ngcn .io'iti {icn entirctci- mit 9Ja*načine otet gegen Stul«i|Tim,i U9 SBetvai)«« Motto đe« Hameii Stu4 l-'ifll1* SO^ttrc Tanu fliit (cin! E8y Wiener Leđorwaaren,-^B® 'mtT ^IJ'SSTK^SS1 'j btr.-.mtt o)» b. t bef't JaOtifat. fl. J.»O, 1.50. '- ■"'iS** 3"a;ren ; ■tfauf afd>rn, mit aiablraf, 1 <3iiiđ gfi^K^ ifen« engi. gtccriiuffiT. fca« -SiUđ »«, 35, 4\ ;yj-i-*y it ,).-,, 7 , ih>( ,|. i, ltJ0; aUi, (einfttm (ilja- t^W s , a>> tr., |i. i, i .o. •" fliiiiMicr, ni! tt.Tfluttt em a*cjtr» a^lo6 i št, fl. 2, 8.5i', &f3g**~ d4»:c--Bitci frt».uim» ifliirreii^Vfctfcit unb '5vH>-w etrv rvi'i-eit/i fet. te 4n, co, 80, 9o, (I. i, bie Jtomptet ein.icri^tete atiiiiit'fl,iri;iiumt aul cd) trn Vidiv- ;'f t.i cn -šox , 8o> muti ,H«^[ ker ■viilluiiđ mit teif t'icbcneu ■žvictn itnb -«*■» |j. i, 15»; - l«l'af, mir -■eiicijeit.i •J ■'. •< ■*. • ' Sit st--, igaiTeuiiiafiMiieii mit '{.'aptcrfoivieaiiteren StaiiiV« .}'?• JT* t i.iavKtttafrfien. 1 ©1 Tr. 40, Go, 8'i, JI.1, 15", rcquifllM, p.t Sttiđ fl. 9, 4, S, G, 8. ;| /i ■»••*' ftjdfit ^t.fttn fi, t, I. o, 3, 3,r,o. $882^**' '-Mia "l<** I'it^«»(tiur eu.it, mit unb e$ne Cimu, 1 ■ :/4.y" sJ-o ubiitttt. fr. 10, i\ a», a5j ftiuft in Scter, s-r**-^ i £t. no 30, *o, io, no rr. f ",^- Si^.S«iMrr. 40, .„, ,o, n. i,, W| ,,o. SDf^FilrHerrenaehrbrauohbar. -J ""^* flici< iirtjcii au« ftar'em i'.fccr, mtt @v*fi1«*lcSr ' llmv?e1r!a('9'«l»r-ti.'tMtt^«ffcttt, fcttt, »um ©ivrren, mil } I št fl. 2 'JO f ti s no 3 20 3 80, 4 50 i »INfflel, mit ttm Oitfe^Ite: 1 fciitca tngliirttJ :Kaffrnicr«r, !'^f^I*^ »U.iiieniiVte tHcift-Aii'ffer, mit t fter Šiitric^tnna, "ii ^afirpinfel au* rat(h<$4arcn, i ft ne atanr-dlMntfir. ■»I*-1* I ;t. fl. ■„'*•, 8.80 3.50 4, i 'o, 5. Se''e- ' IBletJU^iafirrcfc, i JIBjieb- unb 5(t>t.ifRein. 4 ■,•'.". ;*«J*" Stiiie- a laf.fifii, mit Vcber iil-cvjpjen «nb »eier, '. fl'ultf '""'"'i rSanim, 1 3>ijii&ti»fle, j j^ tticf f.iie ;•"-"» ii=| n.i.-o i no, i in n' .abiu-oiia, i 2tiiđ Jia^Jvrnubc. 1 - tiid &atib(«<«, »U.'l-iT~ Dio »rilJiate AU«wahl *WKk }-, ^ioftel T«inr ^Dinake, i Rlaceii e« ti Cer, 1 Mo^f. JtMT- tet fcbvnilen ^tlbumd. -5y SiU ?iV™"lt' l a4it*>n'|lfiCl- "■•••■»««i«« ., uiir fl> «)i I but, f^iiit aufgcflattt, rr. 60, HO, fl. 1, 1 O UalK- flhlnnuilhpp '^kV 1 - 50 „ . feiit mii <2MbrwffHitđ, fr. 90 fl. i.so, a. IBXr ftal-on fl l.»0. -I.j n -i i ii.,e.. «0(i4e a -AC-f.me lle^riaf'te)tv V. 3,3 80. a* đSlU I'ut'iic« ffonu.,1 fT, ... io. I et«« 3vo-e.« ten,«^ j t^. SKlffi^MiK*!?«^ « I , M. . ^u„tn,un, a „. ^..0, 5. ,0, 6 50, 7 50 gj^ „^, t?an!t|rlilpre Z|IIB.pplUen, -M il^-%. Uamen-«OOe«Baire« trtice i« reintm ©aitaDalte fcjr,n fcOm. 1 St ilinttT. 2i>-> mit Ju^ait aHct «afrtcquifl«cii, mit ftlnfler aufit-er l^n«e «o tr., fl. i, - 20. i etil« fliofje €piiLe fl. i.'<> »■.'ui-i'iđt »ni 'r. .r»o 8 , ft. i, i fto. '.*■<>, -i.ih; 1 StUđ Vlutterfvtiteiiurr ,fl. 1.20. i ©tliđ i> i .t|,-iyui mit 1 ra.btaiiefl»ttunj ft. t, «,50, 3, 4, 5. HJunUvribt, Q)Ia4 10 tr. >{i;:n 30 tr. i'i^sS^* ^l'r l"lll>* "Vrei* flffltn fnll)«r. *^C- a^tt SOvitanuia-l'Bffet (o'e[,n,b5tii9"C3ffcr). 'TI«. Wjnr^w i i«,ia( «.if«rt, nciKflc Qf«cpn, fronj. ^otidlan, "^^ fc enatif^t ivobrifat ifi vein i'0»aiicii (»ifinoffin, ^ i-, io, c,;i. 80, fl. i, i.r,o. ■ oj birt tabtr uirtjt, »i« anbtrc aHeialle, i|) ft&r bauetbaft •< u'i-i? ere £oiten fi. i, 9, 4, 6. Innr bleibt iminec ueiO unb jjluttjtnli. ' ^1?^ **•" P^f'ifrt'e* bin » ffinte Ibffel fl. 1.20. .. uho to a iufen. unb \\vax: 1 ll^rb.ilttr, i ®(biei6j.ua, 1» » ©V'i:e(Wl«I fl. 1 »o. g i r>«t.vti.i.;er, i -J'e^iuaer, -f S*icib»l'eu(tt«r, 1 a^ermo- l • Dl>ewid».j.<:fr w fr. rj ii-et*i-. 1 ,f-ai blfitrt^tcr, i ft \itT\tug, \ getenrifcttr, «a«« » ■ 6ujJini).t>cpfir f-■ fr. 'fcji (ni^f.b unb rlcnaiitau^'U&rt unb refet b(cf 1 fl. l>tT Eobte Alp.icoa-I.fiff«l. -^( ....,•»» . —k. . _____ IDOb. (Sfitofftl fl 2 iO, ^.Mi>, .-J.50, 4.5(1, S. ri^tT" „ ,, ^1<*flrof|t*««li»tt.oIj[t)OM i n Deff.rt.^tM , in §t\\, iBAu eter »afftfOorn ge- ;i: /"" 1IlllI-> Thcnter-u. Promenadefathern. __ tafct. fi. 2,3, *. • »• 1 =;! stii'oii'. nb 11-iU'frti, fr. 30, 4«, eo. WF" i"<"lnsli! Alpnccu - I.cuchtcr. "«S^ %\ tit mit frt>i;4iei- -JUiaitrei. fr. 40, s*O, ft. 1, 1.20. f>B6e: 4", s", fl" 7" 1", "i" 10"^^^ p; tra vtven nu^c.ai rt, fl. 1 5M, S.50, 3, 4, 5, 6. ftejff. iet> ,r^0, ■«>. «-. y„, ,.,, „■' 1. 1' ' ^^> /itr Dn.nnt unnitbctjrli^ -^(f Ifflr ^J*^^T^^1ICS^S ,]. ^11* UnIveraal-Damau-7 Oltette Kaiaette, petaimifl, ncutil^r ,to.-i-n, 1 %nt a J,% f(. .j Jro , ui 1, til ti, 1 m Sp.rntji, nit i vicAtl unb mit tein 1 8!<1>t'"va«r au« ^Mbafler m fi-.,triil 1«»ifc 1;. fr i!1' - "".T J etllt( ^^'ietie. feife, l ftlacun ^arfilra, M^ »i-fte ^.ifrtjeii A'atcrntn, [cIt vr.iTiif^ 1 5t. mit ,1 ituit SPrtrtiflrcmabe, 1 ^tutt laf^^nftJiMCt, 1 jjrtflr« mm B!eiitđ(ut', gibt eineu fe&t arojcii Ci^t'veia. fr.CO. .; I nuii. 1 etuiilfamin. 1 ijlacon »iJltKrtoafler, 1 fiaar- 7i», *>, vltrfđdje WUn:t fl I.*-. ,. u- .,.t, 1 «iii..f ^abnuaflđ, 1 jj.'aan tiaarol, I $atv mmWPm Opiiiri)( ^crur^Lre mit diitcm <8(a0, toelcfteđiif 5. ^ornate, Jalrbiiilamm. 1 Ztitltamm , 1 irammreiuig.-r, ■» ^> eiit« balili iliife i)Urf1,-r 1 jfobrtBUrfle. »Oe« »on ta^B^* finntiKilli.r finb bic mau4girnlluwn aus 1. er ', uotitit u: b MieMnIammen bio« ft. 4.80. «^» ^r**11"1111« 8)iouce^ufi. liintSia^rrtiitiS.iCr ^jffjjp- čcifctn .£>al«Hnbcn fiir £frren, 1 €tfl* f^nar) (SRulnenfortn), einHfacnbaitrr, ein .Vuerjtug u«bciiifc^o. .wTT .» "t«'"1""1* »T>. 35,45. 60 It ne« (SiaJrrenpfeifcbtn au« feinfUm ©Jtecftbaunt, 'Mlt9 511- Mobcrnjlc «scibcn.«£4flt))el a 80 fr., ft 1, 1.60. (ammenbU-jft. im. 179a ^uls!/i?Lu1^*ei5b'^&D*9M6t'en*t0*'^l6eto0*^"•ufm«lneComml'!?cn*"a6t5ti■«n8aufmtrtfou> Ifl bK»ba5einji,ie ^ntM^rJV' '" *«m»?>»»W ber !lciufte«t«flu* ber fltBite ^afrrag, inieb?©ran*t einto^n*, (4hV ^t, |tiaiflbtlcrjt»oirb. 8« tmfrfitfrlt flt^ bat«tgj«tlttt$en»u[tragtn ■ 6acs cvftc i)|taa-. vioutiuijjioiwa^L'|d)aft (300—2)J [ ltazar Frleiliitaitu, iUica, i) m te vit ralje 2 0, Đanajska borza 26. februarja. Akoije narodne banke . . ■ 970 „ — B Tujci* nik iz loke. — Schleiehert iz Pragc-. — Sim- /T • * i £v ,., . Kreditne akcije ... . 242 „ 75 „ , Big iz Kopra, — Pcile iz Celja. — Brabek. (Izvimo telegrafieno porocilo.) Lonđon ^ J......111 „ 75 . 24. in 25. februarj a: - Frankenberger iz Dunaja. i Br. Tauffrer Enotni drž. dolg v bankovcih . G9 gld. 70 kr. Napol..........8 „93 „ Evropa: Tal iz Dunaja. — pl. Gar- iz Vianjegore. — Matajc iz Kranja. — Hot- Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ — „ C. k. cekini .......— „— n laroli iz Senožeč. — Ehrenstein iz Dunaja. bauer iz Tržiča. — Dr. Kozjek iz Gradca. — 1860 drž. posojilo.....104 „ — „ Srebro .......t . 105 „ 50 v Pri Elefantat Ilautschk. — Levič- Zivkovič iz Biajerakega. — Ott ia Linča. — Izdatclj m za urcdLiaivo odgovoren: 1t»u bemen. Ljii»tiiu>a in šut* „Narodne taakarnc".