Št. 41 (1939) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 9. oktobra 1986 Cena: 120 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Manjkata avtoriteta in učinkovitost
Kritične misli z dolenjskega sindikalnega posveta
NOVO MESTO — Pretekli četrtek se je kot zadnji v nizu regijskih posvetov o problematiki organiziranosti in razvoja Zveze sindikatov, ki jih je pripravil republiški svet ZSS, zvrstil še takšen posvet za dolenjsko regijo.
Večina misli, da takšnega sindikata, kot je danes — je bilo slišati — ne potrebujemo. Nemočen je, caplja ob strani brez besede in avtoritete od osnovne organizacije do zvezne ravni, preveč pozna le še »strinjamo se«. Lan-sira parole, od katerih ni nič, v probleme pa se ne spušča, je menil eden od razpravljalcev. V ospredje bi moral postaviti tisto, kar je danes v interesu delavcev. A vrgel se je na vse, pa nikjer zares ne uspeva. Pri tem so spet problem tudi ljudje, saj z lepimi sklepi brez ljudi, ki znajo in so pripravljeni delati, ni nič. Ljudi, ki bi znali, pa je za aktivno delo v sindikatu vse težje dobiti, ker vedo, kaj jih čaka.
Ugotavljali so, da je z znano tezo, da sindikat dobro dela tam, kjer ima vodstvo posluh zanj, včasih lahko tudi tako, da je sindikat podaljšana roka direktorja in poslovodnih struktur. Po svoje to dokazuje primer iz trebanjske občine, ko so delavci v kolektivu »klicali na zagovor« občinski sindikat, ker je ocenil, da so njihovi nizki osebni dohodki posledica slabega gospodarjenja. Kratki stiki s poslovodnimi strukturami so tam, kjer je sindikat aktiven in če ima drugačna stališča od pripravljenih, kar pa ni prav pogosto.
Nadalje so udeleženci posveta ugotavljali, da sindikalne skupine delajo zelo različno. Dejstvo je, da je večinoma konec zanimanja delavcev takoj, ko gre za zadevo, ki ni povsem
• Razgovor je bil sklenjen z razmišljanji, da ni več umestno razpravljati, kdo naj začne spreminjati, tisti spodaj ali oni zgoraj, ampak morajo vsi brez izjeme in odlašanja na iskanje novih metod dela. K drugačni vlogi sindikata naj bi pripomogla njegova večja selektivnost in učinkovitost v delu, radikaliziran odnos do reda. Poleg tega sindikat ne sme biti v opoziciji, ampak mora biti zraven pri nastajanju najrazličnejših ukrepov, če mu bo to seveda sploh še dano.
konkretna in ki se jih čisto neposredno ne tiče. Občinski sveti nimajo najboljšega pregleda nad osnovnimi organizacijami. Profesionalci tega dela sami ne zmorejo, pa tudi vezi osnovnih organizacij z zadolženimi člani občinskega sindikalnega sveta zanje niso najboljše. Marsikaj o aktivnosti pove že to, da je težko doseči več kot 60-odstotno prisotnost na sejah sveta. Marsikje pa tega človeka sploh ne vabijo v svojo organizacijo. Do prene-katerega odbora sindikata ne pridejo problemi dejavnosti itd.
Z. LINDIČ-DRAGAS
ZLATA KOŠUTA ZA BETI
METLIKA — Na 27. mednarodnem sejmu mode, ki je bil v Beogradu od 30. septembra do 5. oktobra, sta sodelovali tudi metliški delovni organizaciji Beti in Komet. Beti je za kolekcijo na razstavnem prostoru v skupini oblačil za šport in rekreacijo dobila najvišje priznanje sejma, Zlato košuto.
POSVET
O ŽUMBERKU IN
GORJANCIH
NOVO MESTO — Pod pokroviteljstvom Jugoslovanske in Slovenske akademije znanosti in umetnosti bo prihodnji teden, 17. in 18. oktobra v Novem mestu znanstveno posvetovanje na temo »Žumberak in Gorjanci med NOB«. Posvetovanje, ki se ga bodo predvidoma udeležili znani strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške, bo potekalo v Dolenjskem muzeju, ki to srečanje tudi pripravlja skupaj s skupščino Skupnosti spominskega območja Žumberak — Gorjanci.
Zelo bogat kočevski praznik
Največja pridobitev novi proizvodni prostori Opreme — Nagrado in plaketo Jožeta Šeška letos Nadi Smola — Red zaslug za narod z zlato zvezdo Jenku
KOČEVJE — Kočevska občina je letos dostojna slavila svoj praznik 3. oktober, ki ga praznuje v spomin na zasedanje odposlancev slovenskega naroda leta 1943.
Že 1. oktobra so v pritličju Name odprli poslovalniciTurističneagencije. Kompas in Gospodarske banke LB Kočevje, 2. oktobra pa računalniško učilnico v osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju. Na sam praznik, 3. oktobra, je bila najprej svečana seja občinske skupščine Kočevje. Predsednik občinske skupščine Stane Letonja je v svojem govoru med drugim ugotovil, da občina zastavljenih ciljev ne dosega, da poteka prizadevna preusmeritev proizvodnje in da bo v
OGLED NOVE TOVARNE — Za občinski praznik so v Kočevju odprli tudi nove prostore tovarne laboratorijske opreme pri delovni organizaciji-Oprema tozd Lesna predelava. Na fotografiji: predstavniki Opreme in gostje med ogledom tovarne takoj po otvoritvi. (Foto: J. Primc)
KIRURGI O POŠKODBAH V PROMETU — Novo mesto je ob koncu minulega tedna gostilo več kot 400 zdravnikov — kirurgov iz Slovenije in Hrvaške. Na trodnevnem intersekcijskem sestanku so kirurgi prisluhnili 200 referatom o poškodbah v prometu. Razprava je pokazala, da je potrebno izboljšati prevzem poškodovancev v prometnih nesrečah, predvsem pa zagotoviti prisotnost zdravnikov na kraju samem. Potrebna so tudi bolj opremljena vozila. Dr. Lavo Morela (na sliki desno) je dejal, da v Novem mestu že opremljajo dve vozili, ki bosta zdravnikom v veliko pomoč pri nesrečah. Jubilejno, 25. srečanje v Novem mestu so kirurgi izrabili tudi za obisk trebanjske, črnomaljske, metliške in krške občine, obiskali pa so tudi Pleterje, Bazo 20 in kostanjeviško galerijo. (Foto: Foto krožek OS Katja Rupena)
bodoče potrebno bolj ceniti umsko delo.
Nagrado in plaketo Jožeta Šeška je na seji prejela Nada Smola, plaketi Zbora odposlancev sta bili podeljeni delovni organizaciji Kovinar in tozdu GG Rog Kočevje, medtem ko so bila javna priznanja občine dodeljena Marjanu Oražmu, Martinu Pozdercu in MDB Kočevski zbor.
• DR. ZDRAVIČ ČASTNI OBČAN — Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Kočevje je bil izglasovan sklep, da se naziv častni občan podeli prof. dr. Franju Zdra-viču, in sicer za njegove izredne zasluge pri razvoju in uveljavitvi slovenske kirurgije v svetu in za prispevek k ugledu socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.
Svečane seje so se udeležili med drugim predstavniki pobratenih občin, predstavniki domicilnih partizanskih enot in mnogi drugi. Med njimi so bili posebno prisrčno pozdravljeni častni občani Ivan Maček, Bogdan Osolnik, Zoran Polič, Jože Boldan, Andrej Cetinski. Jože Ožbolt in Božidar Jakac pa tudi župan pobratene občine Dolina pri Trstu Edvin Švab in predsednik občinske skupščine Rab Josip Fafan-gel.
Izveden je bil tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopile domače kulturne skupine in skupine iz pobratenih krajev.
Zelo svečano je bilo istega dne tudi ob otvoritvi nove proizvodne hale Opreme Kočevje. Ob tej priložnosti je govoril direktor tozda Lesna predelava Vinko Rauh, trak je prerezal eden najstarejših članov kolektiva Franc
NOVEMBRA OBRTNIKI DOBIJO SVOJ DOM
ČRNOMELJ — Obnova črnomaljskega obrtnega doma, ki si ga bodo obrtniki uredili v nekdanji Kovinarjevi stavbi, gre počasi h koncu. Največ zaslug za to, da bodo obrtniki končno dobili svoj dom, gre Zvezi obrtnih združenj Slovenije, ki je adaptacijo denarno močno podprla. V Črnomlju predvidevajo, da se bodo v stavbo, v kateri bodo imeli poleg obrtnega združenja prostore še obrtna zadruga »Bela krajina«, Ljubljanska banka in bife, vselili novembra meseca.
Tako ne bi smeli nadaljevati
Novi ukrepi ekonomske politike ne vplivajo dobro na posavsko gospodarstvo, to so ugotavljali tudi na petkovi skupščini posavske gospodarske zbornice
KRŠKO — Kakršna ocena velja za gospodarstva posameznih občin v Posavju, velja tudi za regijo kot celoto. Posavje ostaja še naprej večji izvoznik kot izvoznik na konvertibilne trge, a izvoz upada. Podobno kot drugod pa naraščajo dajatve za splošno, skupno in osebno porabo. In kot kažejo ocene, vpliv novih ukrepov ekonomske politike na posavsko gospodarstvo ni ugoden.
Na seji skupščine posavske gospodarske zbornice, ki je bila prete-
Stavka	ko
O tem, kje korenini sedanje stavkovno gibanje, ki se je pojavilo tudi na Dolenjskem, ne kaže na dolgo in široko razpravljati. Družbene in ekonomske razmere so pač take, da so številne prekinitve dela, stavke, izsiljeni sestanki, pričakovan pojav. Na ta način delavci protestirajo ne te zaradi prenizkih osebnih dohodkov, ampak tudi zoper nerazvite samoupravne odnose, samovoljo poslovnih organov, ne nazadnje tudi proti dejstvu, da kljub deklariranim načelom pogosto nimajo pravega vpliva na družbeno dogajanje oziroma odločanje. V takih primerih je stavka ustrezno in potrebno samoupravno dejanje in bi si kot taka zaslužila, da . postane legalna oblika protesta, kadar odpovedo vse druge oblike opozarjanja na slabosti. Takega mnenja je bilo tudi predsedstvo CK ZKS, ki je v ponedeljek razpravljalo o protestnih prekinitvah dela. Vendar pa sleherne prekinitve deta ne gre jemati za samoupravno dejanje. Na Dolenjskem, ki je po številu prekinitev dela rekorderka med regijami, je prihajalo celo do takih primerov, da je stavkalo samo osem delavk v sicer 900 članskem tozdu. S takimi stavkami, do katerih pride iz trenutnega »navdiha« ali muhe, pa bi kaj kmalu počistili tudi sindikati v kakšni demokraciji.
J. SIMČIČ
kli petek v Krškem, pa je bilo slišati še več drugih nespodbudnih podatkov. Delež dohodka za splošno in skupno porabo se je od lanskih 19,7 odst. dohodka letos v prvem polletju povzpel na več kot 22 odst. Veliko je tudi kršiteljev, ki so za osebne dohodke delili več, kot so bila sprejeta merila. Manjša se delež trajnih sredstev, delež akumulacije in minimalne amortizacije pa se v primerjavi s poprečno porabljenimi sredstvi tudi ni povečal, saj znaša komaj okoli 7 odst.
Izvršilni odbor skupščine medobčinske gospodarske zbornice za Posavje, ki je že pred sejo skupščine obravnaval razmere v posavskem
V BREŽICAH ZA PRETOČNE ELEKTRARNE
BREŽICE — Na osnutka srednjeročnega in dolgoročnega plana je bilo v razpravi veliko pripomb, ki bodo upoštevane v celoti, delno ali pa sploh ne, če so v nasprotju z že sprejetimi obveznimi republiškimi izhodišči, ki jih je občina dolžna upoštevati. Gre predvsem za elektrarne na Savi, za hitro železnico in drugi pas avtoceste ter za odprtje rudnika Globoko. Glede elektrarn zahteva odbor za družbenoekonomske odnose, da se v srednjeročnem načrtu črtajo akumulacijske in vnesejo pretočne. Gradnja pretočnih ne bo možna brez študij o ohranjanju kmetijskih zemljišč, vpliva na termalno in pitno vodo ter nadaljnji razvoj turizma. Predvsem pa mora biti Sava spet čista in občani čakajo, da bodo končno dobili odgovor tudi na to vprašanje.
gospodarstvu, je ocenil, da se popravki obračunskega sistema niso obnesli in v bistvu pomenijo odmik od programa dolgoročne gospodarske ustalitve. Rast tečajnih razlik, obresti in porabljenih sredstev ni stvarno prikazan, zato je dohodek dosegel previsoko rast od tod tudi prevelika poraba, ki je seveda odlično rastišče za inflacijo. In s takimi ukrepi ne bi smeli nadaljevati še v prihodnjem letu.
Na seji skupščine so govorili tudi o pospeševanju skladnejšega razvoja manj razvitih območij. Kot je bilo rečeno, smo v Sloveniji veliko dosegli s politiko razpršenega razvoja. Se več, izkazalo seje, da večina naložb, ki so bile uresničene v zadnjih petnajstih letih, posluje rentabilno, zato bi bilo treba seveda vložiti vse sile v nadaljnji razvoj manj razvitih območij. Za to pa bi bili potrebni programi, za katere bi pomoč dobili tudi na republiški ravni. Naložbe v taka območja pa so deležne tudi olajšav pri plačilu dajatev v zvezni proračun. Da bi bilo teh naložb več, bi morala nekatere pobude sprejeti tudi gospodarska
zbornica.
L SIMČIČ
Za konec bo še suho in razmeroma toplo vrepie, zjutraj in deloma dopoldne po kotlinah megla ali nizka oblačnost.
Levstek, o pomenu te investicije in nadaljnjih načrtih pa je govoril direktor Opreme Alojz Eržen. Na svečanosti so naziv častnega člana kolektiva Opreme podelili Francu Pa-hulji. V kulturnem programu so nastopili še delavska godba Kočevje s svojimi skupinami, novi pevski zbor Opreme in recitatorji.
Prireditve ob prazniku občine so se začele že v septembru z otvoritvijo razstave akademske slikarske Vere Trstenjak-Jovičič v likovnem salonu in nadaljevale z gledališko predstavo Cankarjevega Kralja na Betajnovi, rokometnim turnirjem ženskih ekip, violinskim koncertom Volodje Ba-lžalorskega, tradicionalnim Tekom Kočevskega zbora po ulicah Kočevja, razstavo gob. odkritjem spominskega obeležja padlim borcem jurišnega bataljona 18. divizije v Polomu, spominskega obeležja borcem inženirske brigade 7. korpusa v Brodu na Kolpi, srečanjem športnikov pobratenih občin Rab in Kočevje (vse je bilo 4. oktobra), zaključile pa so se praznične svečanosti z literarnim večerom Toneta Pavčka v ponedeljek zvečer.
J. PRIMC
SETEV JE ŽE V TEKU
KRŠKO — Kooperanti krškega Agrokombinata že podpisujejo pogodbe o setvi pšenice. Kot kaže, tudi letos ne bo težav, saj bodo s pšenico v družbeno organizirani proizvodnji zasejali 400 hektarov njiv. Kmetje bodo podpisali pogodbe za 1200 ton pšenice, kar je enaka količina kot letos.
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Poprava mošta
na 4. strani:
• Koliko časa trajajo čudeži?
na 6. strani:
• Inšpektorji na beraški palici
na 7. strani:
• Kakšno neki!
razkošje
na 11. strani:
• Okrogla miza DL o urbanizmu
na 17. strani:
• Neobrzdano siromašenje Afrike
na 18. strani:
• Zaradi masla na zatožno klop
na 24. strani:
• Oštir napadel inšpektorici!
JENKU NAJVIŠJE ODLIKOVANJE
KOČEVJE — Na svečani seji občinske skupščine ob prazniku občine Kočevje so poleg občinskih priznanj in nagrad podelili tudi odlikovanja predsedstva SFRJ in priznanja Zveze vojaških rezervnih starešin mesta Ljubljane. Red zaslug za narod z zlato zvezdo je prejel Rajko Jenko, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči pa Miha Briški in Anton Muhvič. Plaketo ZRVS Slovenije je prejel občinski štab teritorialne obrambe Kočevje, zlati znački ZRVS Slovenije sta prejeli osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje in srednja šola tehničnih usmeritev in družboslovja Kočevje, plaketo ZRVS Ljubljane mesta heroja pa Milan Simičič.
HLASTAN »PRISILNI UPRAVITELJ« ŽAGE
SEVNICA — Na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško in v skladu s stališčem družbenopolitičnega zbora je zbor združenega dela sevniške občinske skupščine na torkovi seji soglasno sprejel sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v Gozdnem gospodarstvu Brežice tozd Žaga Sevnica. Odstavljen je dosedanji direktor Žage Ivo Bec, začasno pa so omejene tudi nekatere samoupravne pravice delavcev.
Predsednik začasnega kolegijskega organa je Franc Hlastan, člani pa Mirko Maljkovič, Franc Pavlin in Jože Kočman.
TEDEN
OTROKA
NOVO MESTO — Letošnji teden otroka od 6. do 12. oktobra poteka pod skupnim geslom »Otrok in družbeni razvoj — boj za ohranjevanje miru in prihodnosti človeštva«.
Ob tej priložnosti so vzgojno-varstvene organizacije in šole že pripravile številne razstave in mirovne mitinge. Svet za predšolsko vzgojo in delo s starši pri občinski Zvezi prijateljev mladine pripravlja skupaj z društvi prijateljev mladine v krajevnih skupnostih, VVO in šolami akcijo, s katero bi zagotovili vsem otrokom ustrezen prostor za igro, pregledali bodo opremo na že obstoječih igriščih, jo po potrebi obnovili in pripravili več organiziranih dejavnosti za otroke.
Akcija naj bi trajala ves mesec oktober, v novembru pa naj bi se aktivnosti nadaljevale z okroglimi mizami za starše predšolskih otrok v posameznih krajevnih skupnostih.
k
AVTOMOBILI ZA DOLENJCE — V nedeljo so na Glavnem trgu v Noven mestu zaprli razstavo avtomobilov Crvene zastave, ki jo je v sodelovanju i omenjenimi zavodi ob 40-letnici ustanovitve pripravilo trgovsko podjetje Novotehna. Jeklene konje si je ogledalo veliko ljudi, prodali so tudi skoraj vseh 350 vozil (med njimi 85 lad), ki jih je ob prazniku od Zastave dobila Novotehna Kupci so bili iz vse Slovenije in tudi s Hrvaškega. Direktor Novotehne Nike Galeša je izjavil, da so imeli v treh dneh 600 milijonov din prometa, razstava ir vse okoli nje pa je veljalo 1,3 milijona din. V prihodnje naj bi bile tovrstni prireditve nekoliko krajše; tokrat so vztrajali na pobudo Zastave, kije želela, d; z vinogradniškimi in poljskimi deli prezaposleni Dolenjci vendarle najdejo urici časa tudi za ogled ali nakup avta. (Foto: J. Pavlin)
Dolenjska nadpovprečno izvaža
Kljub nenaklonjenim predpisom letos za četrtino večji dolenjski izvoz
NOVO MESTO — Kljub tarnanju izvoznikov nad slabimi finančnimi rezultati so očitno še vedno izvozno naravnani, saj so v osmih mesecih letošnjega leta iz Dolenjske izvozili za preko 40 milijard dinarjev blaga.
Celotni izvoz v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje je po podatkih Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko ob koncu avgusta izkazoval 25-
odst.), količinsko pa za Dolenjsko veliko več pomeni 27-odstotni porast izvoza novomeške občine. Metličani so v izvozu napredovali za 13 odst., Črnomaljci pa le za 3 odstotke
Žužemberku, ki je s 150-odstotno povečanim izvozom tokrat rekorder, več kot še enkrat povečan izvoz pa izkazujejo Trimo Trebnje. Iskra Tenel Novo mesto in Iskra Mokronog. Slabše kot v lanskem primerjalnem obdobju so šli letos izvozni posli semiški Iskri, novomeškemu
, odstoin: ijšpftracK v prtmcr; 7 ;;nm
obdobjem lani, konvertibilni izvoz pa se je povečal za 23 odst. Uvoz je bil v tem času za 23 odst. večji, še vedno pa je izvozno-uvozna bilanca malo več kot pokrita, česar sicer v Sloveniji ni.
V primerjavi z republiškimi rezultati v prvih osmih mesecih letos seje Dolenjska spet dobro odrezala, saj je v Sloveniji izvoz v poprečju le za 1
• Najbolj ugoden kazalec dolenjskega izvoza pa je dejstvo, da močno narašča blagovna menjava z državami s trdno valuto. Vsekakor je prfteh poslih najpomembnejša IMV s 34-odst. povečanim konvertibilnim izvozom in izkupičkom blizu 19 milijard dinarjev od skupno 40-milijardnega izvoza na Dolenjskem.
odstotek večji, medtem ko je na Dolenjskem za 25 odst.
Delež štirih dolenjskih občin se v. slovenskem izvozu povečuje. Medtem ko je znašal pred letom dni 9.43 odst., se je zdaj povzpel na 11.68 odst. Izvoz je v odstotkih najbolj poskočil v občini Trebnje (za 36
USPESNI OBRTNIKI
ČRNOMELJ — Črnomaljski obrtniki so se na nedavnem Celjskem sejmu zelo uspešno predstavili. Anton Kambič iz Semiča, izdelovalec vakuumske tehnike in olj za vakuumske črpalke, edini v Jugoslaviji, ki se ukvarja s tovrstnimi deli, je za svoj trud dobil v Celju priznanje in nagrado za inovacije. Jože Lipar iz Semiča in Dušan Stepan iz Črnomlja pa sta predstavila vakuumsko črpalko in zanjo prejela srebrno plaketo mesta Celja.
ODVEČNA VPRAŠANJA?
KOČEVJE — Tudi v zadnjih Kočevskih novicah je hita kar pri dveh odgovorih na delegatski vprašanji pripomba, da je bilo o vsem. kar delegata vprašujeta, že pred meseci pisano v Kočevskih novicah. Tako je bilo jasno povedano, da sta bili vprašanji nepotrebni. Ob tem se kar sami po sebi ponujata dve vprašanji: ali Kočevskih novic ne berejo niti delegati ali pa so prispevki napisani tako. da jih niti delegati ne razumejo?
MgvoPArt-' rw"
»• uiMffep
Mariborsko pismo
Tri sporne teme
KBM — Združena banka, Vinag — Slovin, Letališče Maribor — Brnik
v piuucrjavi l. iczuiiau oo Koncu lanskega avgusta.
Razveseljivo je, da so se izvozna tržišča spet odprla Iskri KEKO v
linski na Mirni in zlasti Pionirju Novo mesto, ki je domala končal posle v tujini.
R. BAČER
V
ODPRLI RAČUNALNICO — V osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju so ob občinskem prazniku odprli računalnico (računalniško učilnico), ki je opremljena z 10 računalniki ORIC nova 64 KB in s štirimi računalniki Sincler 48 KB. Računalniška oprema je veljala blizu 3,3 milijonov din, skoraj toliko pa bo veljala še ostala oprema učilnice. Denar zanjo je s posebnim samoupravnim sporazumom združilo kočevsko gospodarstvo, del pa so prispevali še dodatno Oprema, Melamin, Ljubljanska banka, občinska raziskovalna skupnost, nekatero opremo pa še LIK in PTT. Na fotografiji: z otvoritvene svečanosti. (Foto: J. Primc)
PIL nagradil najboljše
Pionirji Oš Katje Rupene gostitelji turističnih krožkov — Med nagrajenci Pionirskega lista tudi naši
NOVO MESTO — Konec minulega tedna je bila Dolenjska gostitelj prvega republiškega srečanja najboljših pionirskih turističnih krožkov, ki se ga je udeležilo skoraj 60 pionirjev in njihovih mentorjev iz vse Slovenije. Srečanje je pripravil Pionirski list skupaj s Centrom za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije s pomočjo gostiteljev pionirjev OŠ Katja Rupena ter občinsko Zvezo prijateljev mladine.
Uredništvo Pionirskega lista še y jugoslovanske pionirske igre vključuje že vrsto let. V nagradnem natečaju MI MLADI je v minulem šolskem letu razpisal sedem nalog, med katerimi sta bili tudi nalogi Črne pike in ljudski godci in pevci. Na natečaj je poslalo naloge 344 pionirskih odredov. Za črne pike se je potegovalo 120 šol, za nalogo o ljudskih godcih in pevcih pa so
MARIBOR —Golo naključje je hotelo, da ta čas v Mariboru tlijo kar tri teme, ki bi jih površni opazovalec lahko zožil na »nesporazum med Mariborom in Ljubljano«, čeprav so v resnici zadeve veliko bolj zapletene. Drži, daje v Mariboru še precej zakoreninjen manjvrednosti kompleks v odnosu do Ljubljane, velikokrat je slišati očitke mestni politiki, da je pri uveljavljanju mariborskih interesov v republiki (denimo, ko gre za gradnjo cest) premalo glasna in odločna; toda resnica je tudi, da ima Maribor še zlasti v zadnjih letih vse manj razlogov za manjvrednostne občutke (mesto prav zdaj dobiva nekaj pomembnih družbenih objektov, predvsem novo gledališče in univezitetno knjižnico). Odnosi med Mariborom in Ljubljano so na politični ravni že nekaj časa zelo dobri, pa tudi včasih že kar bolestnega tekmovanja med mestoma je vse manj.
Katere so torej tri sporne teme? Prve: Kreditna banka Maribor — Združena ljubljanska banka. Potem, ko si je kljub novi devizni zakonodaji, ki le eni banki v vsaki republiki dopušča poslovanje z devizami, obdržala svoja devizna
pooblastila (skupaj z Združeno ljubljansko banko) — predvsem po zaslugi svojega slovesa kot ene od najboljših jugoslovanskih bank v minulih letih — zdaj tečejo intenzivni pogovori, ali bo KBM lahko obdržala to pooblastilo v odnosu do Združene banke. V Ljubljanski gospodarski banki so namreč ocenili, da so v primerjavi s KBM v neenakopravnem položaju, in terjajo izenačitev pogojev, v katerih obe banki delata. Ali drugače: Združena banka naj bi prevzela devizne posle tudi za mariborsko banko. Spodbudno je, da v dosedanjih razpravah čustva niso bila močnejša od argumentov, čeravno se mariborsko gospodarstvo dobro zaveda, kaj bi zanj pomenilo, če bi KBM izgubila zdajšnji status.
Druga tema: DO Vinag — SOZD Slovin. Mariborsko vinarsko podjetje naj bi izgubilo zunanjetrgovinsko registracijo, ker je po novi zakonodaji le ena pooblaščena organizacija v okviru sozda lahko nosilec te dejavnosti, v ljubljanskem sozdu Slovin, katere člen je, pa sta to registracijo doslej imeli dve organizaciji. Vinag je istočasno tudi član mariborskega sozda Tima, torej je pričakovati, da se bo izgubi registracije izognil z logičnim korakom: izstopil bo iz sozda Slovin in ostal le v Timi, kjer bo še naprej lahko ekskluzivec«.
pKNJIŽNA PRIZNANJA — Med na-jgrajenimi skupinami v natečaju Pionirskega lista ljudski godci in pevci so bili tudi pionirji OŠ Dragotin Kette iz Šmihela (na sliki). Priznanje jim je izročil urednik Pionirskega lista VValter Samide.
Tretja tema: Letališče Maribor — Brnik. Mariborski aerodrom kljub izredno povečanemu blagovnemu prometu vsak mesec pridela novih 8 milijonov dinarjev izgube, ki bo ob koncu leta znašala že okoli 100 milijonov dinarjev. Pred časom so se Mariborčani začeli pogovarjati z Jatom, katerega tozd naj bi postali, še naprej pa ostaja tudi aktualna združitev z Brnikom. Slednji so na pogovore Maribora z Jatom reagirali precej žolčno, sprejeli so jih malodane kot nož v hrbet, toda v mestu prevladuje mnenje, da se mora letališče odločiti za pot, ki bo prinesla boljše gospodarske učinke ne glede na takšne ali drugačne pomisleke.
Za vse tri teme je že v kratkem mogoče pričakovai razplet.
MILAN PREDAN
Pričakali boljšo
elektriko
se odločili na 158 šolah. Na zaključni^ slovesnosti v Domu kulture so vsem nagrajenim izročili knjižna priznanja. Med nagrajenci so bile tudi šole iz na-j ših občin. Tako sta bili v natečaju Črne' pike nagrajeni skupini pionirskih odredov iz osnovnih šol Mirana Jarca iz Črnomlja in 29. oktobra iz Šmarjete, v natečaju Ljudski godci in pevci pa osnovne šole Dragotin Kette in Milka Šobar Nataša iz Šmihela ter PO osnovne šole Ivan Prijatelj iz Sodražice Posebno priznanje za Naše delo v igri in sliki pa so prejeli tudi pionirji iz OŠ Katje Rupene. Srečanje sos točkami obogatili pevci in recitatorji OŠ Katje Rupene, otroška folklorna skupina Kres in ljudski godec na citrah Jure Marjetič iz Novega mesta.
Še o velikem pomenu gradnje novega daljnovoda Novo mesto — Trebnje
TREBNJE — Za občino Trebnje je bil 5. septembra velik dogodek: v okviru občinskega praznika ie bil dograjen tudi prepotrebni daljnovd 2x110 KV Novo mesto — Trebnje, kije izboljšal zelo slabe napetostne razmere na celotnem trebanjskem območju ter v Mirenski dolini.
O problematiki gradnje je spregovoril direktor Elektra Ljubljane Peter Kozina, o pomenu ter pridobitvi za občino Trebnje pa predsednik izvršnega sveta občine Maks Kurent. V imenu občine se je vsem sodelujočim, posebno še TOZD Elektro Novo mesto, zahvalil za to pridobitev, kakor tudi dobro sodelovanje.
Zatem je vodja nadzorništva Trebnje Jože Gabrijel pozval center vodenja. naj priključi daljnovod za napetost.
Do dogovoritve razdelilne transformatorske postaje Trebnje, katere gradnja je ta čas še v polnem zamahu, bo daljnovod obratoval z 20 kilovatno napetostjo. Novozgrajeni daljnovod predstavlja namreč vključitveni 110-kilovatni vod za bodočo RTP 110/20 KV Trebnje.
Daljnovod je zgradilo renomiran_ podjetje za tovrstne gradnje »Daleko-vod« Zagreb. Cena daljnovoda je znašala 509.688.000 din. Daljnovod sestoji iz dveh odsekov z različno končno namembnostjo, in sicer iz:
— odseka od RTP Bršljin do lokacije RP Hudo v dolžini 1,6 km. Ta del bo predstavljal po izgradnji RP Hudo vključitveni vod za RTP Bršljin.
— odseka od RP Hudo do lokacije RTP Trebnje v dolžini 13.2 km, ki predstavlja bodoči vključitveni vod PRT Trebnje.	1
Skupna dolžina daljnovoda znaša tako 14,8 km.
Prehod z 20 KV na 110 KV bo sledil po izgradnji RP Hudo ter RTP Trebnje, predvidoma v letih 1987 — 1989.
Daljnovod bo oskrboval občino Trebnje in napajal tudi Mirensko dolino do Mokronoga, ki jo je do sedaj oskrboval TOZD Elektro Krško iz bolj oddaljene RTP 110/20 KV Sevnica.
Trasa novega daljnovoda je zbrana tako. da se vključuje v prostor z upoštevanjem vseh najpomembnejših pogojev. Vsa križanja železniških prog in cest so seveda izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi ter dovoljenji.
V dokaz, daje bila gradnja resnično potrebna ter ekonomsko utemeljena, naj povemo samo, da obstoječi stari 20-kilovatni daljnovod ni več dopuščal nikakršnih dodatnih obremenitev, kajti padci napetosti so bili že tako veliki, da so bili v nevarnosti vsi občutljivejši aparati in stroji.
Z izgradnjo daljnovoda je tako narejen prvi korak za rednejšo dobavo električne energije tega območja. V naslednjem letu, ko bo zgrajena tudi RTP Trebnje, pa bomo sektorizirali .obstoječo 20-kilovatno mrežo s tem zmanjšali število izpadov na minimum. Dokončno ter za dalj časa pa bo oskrba z električno energijo tega področja urejena, ko bo v RTP Trebnje postavljena tudi transformacija 110/20 KV, kar je tudi velika želja naše TOZD Elektro Novo mesto.
Kot pridobitev za Trebnje oz. za delavce TOZD Elektro Novo mesto, ki delajo v Trebnjem, pa naj omenimo pred kratkim zgrajeno novo stavbo nadzorništva, s čemer so se delovne razmere zelo izboljšale.
FRANC JERAJ
SLAB POLOŽAJ GOZDARJEV
Pionirjem so zanimivo uro o svojem turističnem kraju pripravili v hotelu Šmarješke Toplice pionirji turističnega krožka iz OŠ 29. oktober iz Šmarjete.
J. P.
TREBNJE — Gozdarji v trebanjski občini so se znašli v izredno slabem položaju. Cena lesa se letos ni povečala za več kot 28 odst., poleg tega imajo omejen izvoz gozdnih sortimentov. Po vsem tem se Trebanjci še ne bi bistveno razlikovali od kolegovdrugod po Sloveniji, skrbi pa jih, da je vse manj sečnje, ker so gozdovi že precej izčrpani.
Naša anketa
C
D
DEPONIJA V SEMIČU — Do konca tega meseca bi morala biti končana pri semiški Iskri, kamor bodo spravili in neprodušno zaprli s PCB kontaminirano zemljo (kup v ozadju). Gradnja bo veljala 600 milijonov dinarjev, denar pa še ni v celoti zagotovljen. (Foto: A. Bartelj)
Veliko dela za inšpekcije
Pri nas imamo tako rekoč vsa področja »pokrila« z inšpekcijami, ki naj bi s stalnim nadzorom pripomogle k temu. da ljudje pa najrazličnejše službe, organi in delovne organizacije ne bi delali napak, škode, izigravali zakone itd. Pa našim inšpekcijam to-uspeva, so učinkovite? Prav- gotovo nismo daleč od resnice, če
MM • »v«/. S*	v	/	Ji	4/4.1
bilo zaželeno, saj je vse več iskanja krivih potov. Težko je sicer reči, da inšpektorji ne delajo, da ne odkrivajo in raziskujejo napak, vendar imajo v rokah gotovo premalo moči, tudi izvršilne, kaznovalne, da bi se jih kdo resnično bal. Tudi v njihovo popolno neodvisnost od lokalnih politik se sem in tja porajajo dvomi.
ZORAN HOTKO, vodja DE Kletarstvo v tozdu Vinogradništvo krškega Agrokombinata:	»Ker	imam	veliko
opravka z inšpektorji, se bojim, da bo moja ocena subjektivna. Zdi se mi, da inšpektorji strožje nadzorujejo družbeni sektor kot privatnega, kjer vsega dela očitno niti ne zmorejo. Strinjam se, da je naloga inšpektorjev nadzorovanje in kontrola, vendar bi lahko tudi svetovali. Pri nas je namreč tako, da čisto vsem zahtevam iz več razlogov ni mogoče ugoditi, lahko pa bi kakšno stvar uredili z drugimi sredstvi.«
PAVLE ERJAVEC, vodnogospodarski inšpektor iz Novega mesta: »Varstvo okolja ne more biti le skrb naših služb, temveč vsakega posameznika. Marsikaj smo že zamudili, saj je bilo pri gradnji tovarn na prvem mestu zaposlovanje in ekonomski učinek, na odpadke in onesnaževanje pa se je pozabljalo. Sedaj pošiljamo odločbe vsem največjim onesnaževalcem in zahtevamo poročila, kako in do kdaj bodo ukrepali. Naša učinkovitost se je nekje že pokazala, seveda pa je težko zagotoviti, da bo Krka spet taka, kot je bila neko6.«
BRANKA KUSIČ iz Dol, učiteljica v SŠTU Metlika: »Inšpekcija bi lahko bolje delala, da bi-bili potrošniki bolj zaščiteni. Zlasti bi imela precej dela tržna. Pri nas so stalne težave s kvaliteto kruha in s preskrbo z njim. Nasploh je založenost metliških trgovin slaba in smo kupci dvakrat tepeni. Tudi druge inšpekcije bi morale bolje delati, na primer sanitarna in davčna. Koliko je bogatenja posameznikov na račun družbe, utaje davkov, a se nič ne zgodi, čeprav ljudje to vidimo!«
RUDI DOLENŠEK, delavec IMV iz Sevnice: »Inšpekcijske službe bi bile uspešnejše, če bi bile funkcionalno podrejene republiškim. Zdaj verjethd delno delujejo pod občinskimi vplivi. Kolijcoryem,; še najbolj neodvisno, strogo in ostro deluje in kaznuje požarni inšpektor v Posavju, sledi sanitarna inšpekcija. Mislim, da bi tidve lahko bili za zgled. Večjo učinkovitost inšpekcij nasploh bi verjetno dosegli tudi z boljšim nagrajevanjem in večjo neodvisnostjo.«
SIM lilUtli
JANI STRUGAR, skladiščnik v črnomaljskem Desu: »Z inšpekcijskimi službami še nisem imel opravka, mislim, da premalo hodijo naokoli. Morda mnogi ljudje niti ne vedo, da se lahko pritožijo na inšpekcijske službe, menim pa, da inšpektorji raziščejo stvari, ko pridejo pritožbe. Ne bi pa smeli čakati samo na pritožbe, ampak bi si morali tudi sami poiskati delo, saj ga je povsod dovolj.«
MARIJA KOTNIK iz Medobčinske gospodarske zbornice v Brežicah: »Kolikor vem, so nekatere inšpekcije precej stroge, opažam pa, da že več let ni nihče pregledal registracije gostinskih lokalov in primerjal, če se ujema s ponudbo. Gostje so marsikdaj razočarani, ko zavijejo vgos-tilno, ki je v resnici samo bife. To vnaša zmedo in meče slabo luč še na druge. Postrežba s toplimi jedmi se jim verjetno res ne izplača, a potem naj spremenijo registracijo.«
ZORKO PUCELJ, upokojeni oficir iz Ribnice: »Vse je drago, v trgovinah pa ti pogosto še preveč zaračunajo. Smo že skoraj tako daleč, da bi moral pri vsaki blagajni stati inšpektor, in to po ves dan. Inšpektorji pa morajo biti pošteni, ukrepati morajo tudi proti bratu, če bi dela! narobe. Vplivov na inšpektorja ne bi smelo biti. Žal je tako, da so tudi potrošniški sveti brez posebnega vpliva.«
JOŽE ŽAGAR, upokojenec iz Kočevja: »Oblastni in družbenopolitični organi bi morali inšpekcijam bolj pomagati pri varovanju zakonitosti. Inšpekcije bi morale biti kadrovsko in strokovno sposobne, za svoje delo dobro nagrajene in neodvisne. Tesneje bi morale sodelovati s potrošniškimi sveti. Zdaj, ko cene hitro naraščajo, bi morali tržni inšpektorji posvetiti cenam in označevanju cen artiklom v trgovinah več pozornosti.«
STANE HRIBAR, obrtnik iz Velikega Gabra: »Inšpekcij je kar precej, dotaknil bi se le učinkovitosti cestne. Zdi se mi, da je včasih prav nemočna. V konkretnem primeru je cestni inšpektor menda izjavil, naj si kmečki zavarovanec, ki živi od zidarstva in avtoprevozništva. sam pripelje pesek, da mu nič ne more.«
r yy yyy^
DOLENJSKI LIST	 »__________________________________________________________________žt.	41	(1939)	9.	oktobra	1986
kmetijstvo
m
Agrokombinat gradi »agrocenter«
V novem skladišču krškega M — Agrokombinata bodo odkupovali pridelke svojih kooperantov — Preskrbovalni center za kmetovalce in menze
r
KAKO NADOMESTITI IZGUBLJENO ZEMLJO?
SEVNICA — Ob okoli 160 hektarov gozdov naj bi bili gozdarji v sevniški občini zaradi gradnje savskih hidroelektrarn. Kmetijci bi izgubljeno, poplavljeno zemljo radi nadomestili tudi na račun gozdov, gozdarji se pa seveda ne dajo kar tako odpraviti in zahtevajo v zameno manj vredna, a za gozdove še zmeraj primerna zemljišča. Le pod tem pogojem bodo gozdarji soglašali s krčitvijo gozdov. Ta bi kmetijcem najbolj ustrezala na Kla-dju, kjer je izjemna mikroklima za sadjarstvo.
SLOVIN PREVZEL 700 TON GROZDJA
BREŽICE — V Slovinovem tozdu Vinarstvo v Šentlenartu so zadovoljni s kakovostjo do zdaj prevzetega grozdja. Odkup poteka po planu, v katerem so naknadno upoštevali pozebo in točo in ga zmanjšali za tretjino. Od 1. do 7. oktobra so prevzeli 700 ton modre frankinje in kraljevine. Modra frankinja ima 17 do 19 odstotkov sladkorja, kraljevina od 15 do 16 odstotkov. V torek so začeli brati bele sorte, jutri in v soboto pa se bo začela trgatev žametne črnine. Vsega grozdja bodo odkupili 250 vagonov.
^	v
Sejmišča
NOVO MESTO — Čeprav je ostala cena prašičem ista, je bila prodaja izredno slaba. Rejci so pripeljali 170 pujskov, starih 7 do 10 tednov, ter 246 prašičev, starih 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 165 živali, cena pa je bila za mlajše od 18.000 do
22.000 din, za starejše pa od
22.000 do 30.000 din. Živinorejci so pripeljali 12 glav živine, lastnike je zamenjalo 7 živali. Voli so veljali 400 do 450 din, krave 350 do 400 din, mlada živina pa 500 do 550 din kilogram žive teže.
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 185 prašičev, starih do 3 mesece in 47 prašičev, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 90 mlajših in 24 starejših živali. Kilogram žive teže prvih je stal 900 do 1.000 dinarjev,drugih pa 700 do 800 dinarjev.
KRŠKO — »V M — Agrokombinatu Krško smo že pred leti rešili problem skladiščenja kmetijskih pridelkov lastne proizvodnje, za skladišče pridelkov naših kooperantov pa je vedno zmanjkalo denarja. Sedaj smo se končno ojunačili in z lastnimi sredstvi, denarjem interne banke, krediti in s pomočjo združenega dela bomo že letos spravili pod streho novo večnamensko skladišče,«je povedal Ivan Kozole, direktor TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve v Agrokombinatu.
Izkop za skladišče so v Agrokombinatu že opravili z lastno mehanizacijo, tako da so tudi na ta način prihranili nekaj denarja. Sicer pa bodo v kratkem, potem ko bo končan natečaj za izvajalce, začeli gradbena dela. Novo skladišče bodo postavili v bližini sedanjega servisa za kmetijsko mehanizacijo, tako da bodo kooperanti na enem mestu lahko oddali svoje pridelke in se oskrbeli s semeni, gnojili in drugimi potrebščinami. V prvi etaži, ki bo
Černobil
prizanesel
čebelarstvu
Čebele odpornejše od človeka, med užiten
Čebele prenesejo večje doze sevanja kot človek, zato jih radioaktivni žarki iz Černobila niso prizadeli, ugotavlja zahodnonem-ška strokovna revija Imkerfreund in podrobno opisuje, kako temeljito so nemški strokovnjaki raziskali vpliv žarčenja na čebelje izdelke.
Tako je deželna ustanova za čebelarsko vedo pri univerzi Ho-henheim sprva odsvetovala uživanje medu in navedla, da je namerila v prvi dekadi v maju v kilogramu cvetnega prahu 1000 becquerelov, kar je precej nad dovoljeno mejo, ki velja za živila. Žarčenje se je očitno kmalu uneslo, saj so že sredi maja namerili le še 200 becquerelov. Če upoštevamo še, da je med obstojen in da lahko z uživanjem počakamo, Černobil na srečo čebelarstva ni prizadel, kot so se sprva bali. Bavarska deželna ustanova za čebelarstvo je potem kmalu sporočila, da ni več nobene nevarnosti za uživanje in prodajo letos iztočenega medu.
Ker pri nas nimamo tovrstnih raziskovalnih ustanov, bi lahko navedena dognanja veljala tudi za naše razmere. (Iz revije Moj mali svet)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — V ponedeljek, 6. oktobra, so se na mestni tržnici pojavili prvi prodajalci sveč, ki vsako leto s sezonsko prodajo popestrijo ponudbo. Letos prodajajo sveče po različnih cenah, odvisnih od velikosti sveče, cene se gibljejo med 100 in 500 din. Zelena solata še vedno velja 300 din kilogram, smetana v skodelicah je po 500 din, motovilec na merice po 200 din, grozdje je po 350 din, fižol v zrnju po 800 din kilogram, korenje in koleraba sta po 300 din kilogram, mandarine pa po 891 din. Precej povpraševanja in ponudbe je po cvetju za saj e rije na grobovih, krizanteme pajkovke pa so trenutno po 300 din.
Kmetijski
Blanširanje dvakrat dobro
Večina ljudi seje oskrbela z zamrzovalno skrinjo ali omaro zaradi konzerviranja mesa, zdaj pa spoznava, da je novost še več vredna za ohranjevanje vrtnin in gob. Lahko bi celo rekli, daje globoko zamrzovanje omogočilo preporod vrtičkarstva, saj dolgo ohranja vrtnine užitne in podaljšuje sezono skoraj na vse leto.
Z zamrzovanjem imajo gospodinje svoje izkušnje, vseeno pa kaže prisluhniti strokovnim nasvetom, kakršne ponujajo priročniki, na primer knjiga Vse o globokem zamrzovanju, ki jo je po nemškem izvirniku izdala Mladinska knjiga in jo ima v svojem programu tudi književni klub Svet knjige.
Vsa strokovna navodila poudarjajo, da je mogoče ohraniti odlično kakovost vrtnin samo ob spoštovanju določenih zahtev. Tako mora biti vse, kar zamrzujemo, embalirano, da se ne izsuši in ne navzame tujega vonja. Vse posode in vrečke morajo biti neprodušno zaprte in ne smejo puščati vlage. Zamrzovati je treba čim hitreje, zato mora na novo vložena zelenjava ali pa meso na najbolj hladno mesto zamrzovalnika. Nujna je tudi evidenca, oz. primerne oznake, da se bo vedelo, kaj je zavito v polietilenskih ali aluminijskih folijah, ki so najprimernejši ovojni material.
• Poseben pomen pripisujejo nasveti blanširanju, česar pa mnoge naše gospodinje, zlasti na kmetih, sploh še ne poznajo. Blanširanje je zelo kratkotrajno kuhanje, ki v zelenjavi uniči askorbinsko oksidazo, s tem pa prepreči, da bi se zmanjševala količina vitamina C. Ustavitev oksidacijskih procesov pripomore, da je blanširana zelenjava za prehrano več vredna, po vrhu pa je še bolj okusna.
Blanširanje je v bistvu preprost postopek. Velja pravilo, daje treba vrtnino kuhati, oz. pariti toliko minut, kolikor milimetrov merijo zelenjavni delci. Ce meri stročji fižol v prerezu nekako 10 mm, kuhamo 10 minut, ali: če so gobe narezane na 2 mm debele rezine, 2 minuti, itd. In še to: če velja, da mora biti zamrznitev kar najhitrejša, velja enako tudi za odtajanje. To poudarjamo zato, ker so med ljudmi razširjeni razni »krivi« nauki.
inž. M. L.
ravno tako kot zgornja obsegala 1500 kvadratnih metrov površin, ' bodo skladiščni prostori za kmetijske pridelke. Zmogljivost bo 250 vagonov. Od tega bodo namenili za krompir 100 vagonov skladiščnih zmogljivosti, zraven za 110 vagonov zmogljivosti v hladilnici, za 30 vagonov pa bo še ostalega prostora. V zgornji etaži bodo prodajali semena, gnojila, gradbeni material, rezervne dele za kmetijske stroje. Skratka, v Agrokombinatu bodo postavili pravi agrocenter.
»Seveda to ne bo povsem navadno skladišče,« pravi Kozole. »V
njem bomo prevzemali kmetijske pridelke od naših kooperantov in jih pripravili za trg. Novost pa je tudi v tem, da se bodo v našem skladišču oskrbovali trgovine in vsi večji obrati družbene prehrane iz šol, vrtcev, tovarn. Mislim, da bomo na ta način precej izboljšali preskrbo v občini. To bo velika pridobitev za krško združeno delo, kjer je zaposlenih prek 11 tisoč delavcev. Združeno delo bo zaradi tega samo za prvo fazo gradnje prispevalo 150 milijonov dinarjev.«
Skladišče, ki ga bodo letos postavili pod streho, delovati pa naj bi začelo prihodnje leto. bo veljalo okoli 550 milijonov dinarjev.
J. S.
BIZELJSKO — Vriski trgačev so v soboto in nedeljo veselo odmevali s hriba na hrib. Večina vinogradnikov je izkoristila sončen konec tedna in obiske svojcev za trgatev. Grozdje je letos zelo sladko in Bizeljanci se veselijo dobrega vina. Mnogi med njimi so bili lani brez pijače in so vse leto kupovali ustekleničeno vino, zato so tembolj željni novega mosta iz lastnih kleti. (Foto: J. Teppey)
Odkup grozdja zaostaja
V krškem Agrokombinatu bodo odkupili le okoli 150 vagonov grozdja — Zmogljivosti drugače izkoristiti
I
«*
*
*
*
S
KRŠKO — V krškem M — Agrokombinatu so zgodnje sorte grozdja že potrgali (šentlovrenko in riz-vanec), trgatev modre frankinje in kraljevine bo končana v teh dneh, žametno črnino pa bodo počakali še nekaj dni. Kljub temu da trgatev še ni opravljena, pa v tozdu Vinogradništvo — kleti že vedo, da po dveh zaporednih slabih letinah spet ne bodo napolnili kleti. Vzrok za to letos ni slaba letina, ampak nespoštovanje pogodbenih obveznosti.
»Letošnja letina je nekako poprečna tako količinsko kot kakovostno. Resda bo pridelek kraljevine in žametne črnine zaradi suše, pozne peronospore in rdečega vžiga nek-
• V kleti imajo na zalogi tudi vrhunska vina pozne trgatve in jagodni izbor pozne trgatve. Lanski laški rizling pozne trgatve bo prišel v prodajo konec novembra. Prav tako imajo na zalogi modro frankinjo vrhunske kakovosti letnika 1983. Računajo, da bodo tudi letos pridelali nekaj vina vrhunske kakovosti: laški rizling, sau-vignon in modro frankinjo.
oliko manjši, medtem ko je pridelek modre frankinje v mejah poprečja, vendar to ne bi smelo biti vzrok za tako slab odkup,« sodi inž. Darko Marjetič, direktor tozda Vinogradništvo. »V kooperacijski proizvodnji bomo odkupili le 150 do 160 vagonov grozdja. Če prištejem še 40 vagonov lastne proizvodnje, potem bomo daleč zaostali za možnostmi tako vinogradov kot kleti. Vedeti namreč moramo, da imamo na našem območju prek 1000 hektarov vinogradov. Od tega je bilo v zadnjih petnajstih letih obnovljenih 800 hektarov vinogradov. Zato bi bilo normalno, da bi odkupili okoli 400 vagonov grozdja. Tako nam bo primanjkovalo kakšnih 100 vagonov grozdja. Naši kooperanti bodo seveda spet natrosili cel kup izgovo-
rov, zakaj ne bodo prodali toliko grozdja, kot smo se dogovorili. V resnici pa bodo precej grozdja sami predelali in ga plasirali na trg po drugih kanalih,« tarna Marjetič.
Seveda se bo klet zaradi tega znašla v težavah. Že pretekli dve leti ni delovala s polno zmogljivostjo, ker jo je vinogradnikom zagodla narava, sedaj pa ima t< ’ave s kooperanti. Ker zmogljivosti k.eti ne bodo izkoriščene, prav tako pa ne bo izkoriščena polnilnica in skladišče, iščejo druge možnosti za izkoriščanje opreme in ljudi. Slednje pri drugih delih, med drugim tudi pri obnovi vinogradov. Če bi zagate ne reševali na ta način in če bi jim na pomoč ne priskočili ostali tozdi, bi zabredli v izgubo. Ta pa se kooperantov očitno ne tiče kaj dosti.
J. S.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL~
Ureja- Tit Doberšek
Poprava mošta
Na dobroto grozdja in mošta vplivajo različni dejavniki, od katerih so nekateri stalni (sorta grozdja in vinorodna lega), drugi nestalni (zrelostna stopnja, vreme, zdravstveno stanje trte). Pri letošnjem dozorevanju grozdja se pozna vpliv lanske pozebe trt in slabega vremena v začetku junija, ko je bila trta v cvetju. Bujno rastoče rozge iz starega lesa so letos izjemoma zarodile (šipon), toda grozdje na teh mladikah se je razvijalo neenakomerno in tudi neenakomerno dozoreva. Na isti trti
• DAN VINOGRADNIKOV— V zvezi s proslavami 100-letnice delovanja Kmetijske šole Grm bodo v sredo, 22. oktobra, od 9.30 dalje v prostorih šole pod Trško goro imeli vinogradniki svoj praznik — dan vinogradnikov — združen s strokovnimi predavanji slovenskih vinogradniških in kletarskih strokovnjakov. Po predavanju bo Društvo vinogradnikov Dolenjske imelo v istih prostorih letno skupščino delegatov, iz posameznih podružnic društva (na 10 članov 1 delegat). Društvo poziva delegate, naj se zberejo 22. oktobra ob 9.30 v prostorih šole, da bomo skupno navzoči na predavanjih in pri razpravah iz stroke, nato pa bomo opravili po pravilih določeni postopek našega zbora.
TIT DOBERŠEK, tajnik društva
zato najdemo popolnoma zrelo grozdje, drugi grozdi pa počasi in neenakomerno dozorevajo kljub lepemu jesenskemu vremenu. Deževje v času cvetenja je povzročilo, da se nekatere jagode niso oplodile, zato ob zorenju grozdja najdemo na sicer zrelih grozdih tudi zelene, trde jagode, ki se ne mehčajo. To je najpogostejši pojav pri žametni črnini, pa tudi pri kraljevini in laškem rizlingu.
Letos v vinogradih dolgo časa ni bilo peronospore, zato so vinogradniki avgusta prenehali škropiti. Toda kot nalašč seje sredi avgusta pojavila na vršičkih mladik pozna peronospora in povzročila, da so se v nekaterih vinogradih vrhovi mladik ogulili, kar je prav tako slabo vplivalo na dozorevanje grozdja. Iz tega vidimo, da je treba
vinograde kljub navidezno zdravi trti škropiti vse do srede avgusta z izjemo ranih sort. ro nekaterih izkušnjah tudi dodatek cosana k škropivu proti peronospori povzroča pri žametni črnini pred cvetenjem in pred zorenjem predčasno rjavenje listja, zlasti če pretiravamo s koncetracijo.
Opisana dejstva, ki so negativno vplivala na letošnje zorenje grozdja, so povzročila, da kljub ugodnemu jesenskemu vremenu kakovost mošta ni taka, kot bi pričakovali. Zato bo treba tudi letos mošte popravljati s sladkanjem in morda celo z razki-sanjem, če je mošt prekisel. Upajmo, da bodo to sprevideli tudi odločujoči upravni organi občinskih skupščin glede dovoljenj za popravo mošta, saj je sladkor razmeroma drag in ga noben vinogradnik ne bo uporabljal po nepotrebnem. V Nemčiji je popravljanje mošta s sladkorjem in raz-kisanje prepuščeno vinogradnikom in za ta postopek ne potrebujejo dovoljenj, le strokovne nasvete upoštevajo.
Kot piše inž. Miško Judež v knjigi Vinarstvo (Ljubljana 1981), naj ima vino 10 vol. % alkohola, to je 15,9% sladkorja po klostemeu-burški moštni tehtnici ali 78 stopinj po Oechslejevi moštni tehtnici ali 19% po refraktometru. Pravilnik o kakovosti vina (Ur. 1. SFRJ št. 17/81) določa za namizna vina z geografskim poreklom (naš cviček) najmanj 9 vol.% skupnega alkohola za kakovostna vina pa 10 vol.% skupnega alkohola. Tako bi bila najnižja sladkorna stopnja za namizna vina z geografskim poreklom 14,8% po klosterneuburški moštni tehtnici ali 72 stopinj po Oechslejevi moštni tehnici ali 17,5% po refraktometru, da bo vino imelo po končanem vrenju navedeno količino alkohola. Mošte, ki po naravni poti niso dosegli navedene sladkobe, je treba popraviti z dosladkanjem, pri čemer je za povečanje 1% sladkorja treba dodati na 100 litrov mošta 1,25 kg sladkorja. Sladkorja dodamo moštu le toliko, da dosežemo najnižjo potrebno mejo. Prevelike količine sladkorja škodujejo osnovnim lastnostmi vina, ker je preveč sladkano vino neharmonično, ni v naravnem razmerju z drugimi sestavinami mošta. Mošte lahko popravljamo z dodajanjem sladkorja v sodu tudi med vrenjem mošta, celo po bujnem vrenju mošta, vse do takrat, preden vino pretočimo.
En krompir premalo, dva preveč
V metliški občini čaka na odkup okoli 500 ton krompirja — Ni naročil, cene pa so nizke — Negotov tudi izvoz v Italijo — Najprej na vrsti kooperanti
METLIKA — Zadnja leta je metliška Kmetijska zadruga odkupila na svojem območju od 400 do 700 ton krompirja. Največ ga vedno prodajo v Dalmaciji. Po letošnjem povpraševanju sodeč, pa bi lahko rekli, da nihče več noče jesti krompirja. V metliški občini je po oceni kakih 500 ton tržnih presežkov krompirja, vendar ga zadruga še ni začela odkupovati, ker enostavno nima nobenih naročil, če pa že so, so cene zelo nizke, od 50 do 55 dinarjev za kilogram, in to z dostavo do kupca.
Metliška zadruga je računala, da bo letos kmetom lahko plačala krompir po dogovorjeni ceni okoli 50 dinarjev za kilogram, vendar se, kot rečeno, ne upajo niti začeti odkupovati. V zadrugi na vso zadevo sicer ne gledajo preveč črno, saj pravijo, da bi drugi proizvajalci, ki se do sedaj niso pojavljali, z nizkimi cenami letos »okupirali« vse tržišče. Vsekakor je zadnja leta zadruga odkupila vse tržne presežke krompirja
in upajo, da jim bo to uspelo tudi letos, če ne takoj, pa spomladi. Se pa pri krompirju dogajajo res nenavadne stvari: lani spomladi so ga kmetje lahko prodajali po 100 din kilogram, sedaj ga pa ne morejo po 50. Kaže, da je pri nas tudi na tem področju tako, daje en krompir premalo, dva sta pa že preveč.
Seveda so ljudje nestrpni in vsak dan pritiskajo na zadrugo za odkup, saj se boje, da jim bo šel pridelek v
Iz Belsada prvi novi izdelki
Letošnja novost so paradižnikove omake in specialni džemi, prihodnje leto pa še ketchup — Letos običajna proizvodnja — Težave s sezonsko delovno silo
ČRNOMELJ — Medtem ko so lani v tukajšnjem Belsadu zaradi slabe letine predelali znatno manj sadja in zelenjave, kot so načrtovali, pa se letos lahko pohvalijo, da njihova proizvodnja ni le običajna kot ostala leta, ampak da so ponekod celo presegli načrte.
Od dobaviteljev kumaric z Dolenjske in Posavja so odkupili 600 ton te povrtnine. Kumare v Belsadu še vedno predelujejo, saj je njihov plan 800 ton, vendar jih sedaj dobivajo iz rastlinjakov iz drugih republik. Zelo nekvalitetna je bila paprika, ki jo je prizadela suša, zato so morali predčasno končati predelavo. Odlična je bila le rdeča paprika za ajvar. Namesto 200 ton so tako predelali le 180 ton te povrtnine. Končali so tudi predelavo sliv v marmelado, ki pa so jih zaradi dobre letine in velike ponudbe odkupili namesto običajnih 100 150 ton.
Pričakujejo, da bodo odkupili še približno 500 ton jabolk, na njivah pa še čakata rdeča pesa in zelje.
spomladi so začeli v Belsadu poskusno izdelovati rdeče omake, julija pa so šle v prodajo prve omake, ki se dobro prodajajo. Gre za prelive s štirimi različnimi okusi, in sicer paradižnikovo omako, paradižnikovo omako z gobami, za pizzo in z zelenjavo. Proizvodnja omak je prva naložba iz programa, ki so ga v Belsadu sprejeli, ko so se pred dobrima dvema letoma priključili HP Kolinski. Začeli so tudi že z izdelovanjem specialnih džemov
iz borovnic in ribeza, prihodnje leto pa bo poskusno stekla proizvodnja ketc-hupa.
Belsad razen 20 odstotkov kumaric, ki jih proda stalnemu kupcu na Nizozemsko, ne izvaža svojih izdelkov. Konkurenca na zunanjem trgu je prehuda, poleg tega ni primerna niti embalaža, tisto, ki jo imajo na Zahodu, pa pri nas šele preizkušajo. Vendar to ne pomeni, da njihovi izdelki ne gredo v promet, saj v Belsadu zagotavljajo; da bi lahko prodali še več, če bi uspeli predelati. Tega pa ne zmorejo zaradi sezonskega značaja dela, saj intenzivno delajo le nekaj mesecev na leto. Tako so imeli letos poleti velike težave z zaposlovanjem sezonske delovne sile.
M. BEZEK-JAKŠE
nič. Poleg tega zadruga nima skladišča za krompir in ga bodo, če bo ostal, morali kmetje sami primerno shraniti čez zimo. Zadruga že nekaj časa načrtuje gradnjo skladišča v Podzemlju, vendar mora zaradi pomanjkanja denarja začetek gradnje odlagati.
Prejšnja leta je metliška zadruga krompir izvažala v Italijo in to možnost išče tudi letos, vendar imajo tudi z Italijani slabe izkušnje, saj Italijani poleg nizke cene precej izsiljujejo z reklamacijami, in to potem, ko večino krompirja že prodajo. Kakor koli že bo, v zadrugi so se odločili, da bodo krompir začeli odkupovati najprej od tistih kmetov, ki z zadrugo že vrsto let sodelujejo in so prejšnja leta dajali krompir tudi pod slabšimi odkupnimi P°g°ji-	A.	B.
ODSTRELJENE BO VEČ DIVJADI
KOČEVJE — V tem petletnem obdobju (1986 do 1990) bo na območju gojitvenih lovišč Medved Kočevje, Posestvo Snežnik in Žitna gora ter na območju lovskih družin, ki sodijo pod Zvezo lovskih družin Kočevje in Novo mesto odstreljenih za 18 odst. več jelenjadi (na leto po 1818), 25 odst. več srnjadi (prvo leto 1453, zadnje pa 1652) in 46 odst. več divjih prašičev (najmanj po 403 na leto). Vse to je •seveda primerjano z minulim petletnim obdobjem. Seveda bo odstreljene znatno več divjadi v gojitvenih loviščih, manj pa v revirjih lovskih družin, ki jih je na tem območju 15. Ta lovskogospodarski načrt je občinska skupščina Kočevje sprejela na zadnjih sejah zborov. Sklenjeno je bilo tudi, da je potrebno do aprila 1987 ponovno izvesti usklajevalni postopek med uporabniki prostora.
Št. 41 (1939) 9. oktobra 1986
DOLENJSKI LIST
IZ NNŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN
Ll
Zakaj gre dobrim vse težje?
Precej podpovprečni, a previsoki osebni dohodki v mnogih solidnih tozdih
NOVO MESTO — Podatki kažejo, da so v prvih šestih mesecih letošnjega leta v 49 temeljnih organizacijah v novomeški občini delavci dobivali debelejše plačilne kuverte, kot bi jih smeli glede na dosežene rezultate, resolucijo in predpise.
Med največjimi prekoračitelji so bile delovne organizacije Novoles, Novoteks, Labod, Strešnik, Gozdno gospodarstvo, Tovarna obutve itd. Večina ve, da je bil na primer Novoles uspešna delovna organizacija, ki že leta z velikim delom svoje proizvodnje služi konvertibilne dolarje fr av z izvozom, brez katerega Jugoslavija ne more, je zaradi ne-1 realnega tečaja dinarja in drugih nerazumnih pogojev trgovanja s tujino zašel v izgubo, z osebnimi dohodki, ki so sicer pod povprečjem gospodarstva novomeške občine, pa je presegel dovoljene okvire. Bolj ali manj podpovprečne osebne dohodke so imeli tudi vsi ostali gospodarski prekoračitelji v novomeški občini in bi jih prav tako bolj težko spravili na seznam zanikrnih gospodarjev, ki bi jim bil mar le lastni žep, pri tekstilcih na primer gre za solidne organizacije celo z evropsko storilnostjo.
Ob vsem tem nikomur ne gre posebno od rok žuganje tokratnim tovrstnim grešnikom in tudi v občinskem izvršnem svetu so se razumno odločili, da ne bodo ukrepali. Seveda je tako predvsem zato, ker je bilo videti in so v združenem delu tako tudi obljubili, da bodo že ob tričetrtletnem obračunu pri Jrazporejanju dohodka usklajeni z resolucijo. Kjer ne bo tako, bo občinsko vodstvo verjetno moralo ukrepati.
Zvezna vlada je neizprosna. Brez pomena je, če je večina trdno prepričana, da se je zvezna administracija spravila pravzaprav na najmanjše ribice, na najmanj nevarne škodljivce. Osebni dohodki pač le opravljajo svojo ekonomsko funkcijo. Za gromozanski državni aparat, ki porablja nesorazmerno velik delež narodnega dohodka in stalno reproducira pogoje gospodarjenja, ki gredo na roko slabim, tega pač ne bi mogli reči. A »splošna poraba« je pač velika riba, ki ji male očitno nič ne morejo.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
VINA BO DOVOLJ
METLIKA — Sodeč po končani trgatvi ranih sort grozdja ter belih it) frankinje bo letošnji pridelek nadpovprečno kvaliteten. Oddaja grozdja v Vinski kleti je prav tako večja, kot so pričakovali, zlasti pa veliko večja, kot so se kmetje obvezali s pogodbami. Tako bodo v kleti letos predelali spet dovolj belokranjca, roseja in črnirfe in vina bodo kvalitetna, kar še posebej velja za črnino in rose, tudi belok-ranjec bo zelo piten, saj ima lepo izraženo kislino. Sprejem grozdja v kleti poteka brez zastojev, čakalna doba pri belih sortah in frankinji je bila največ dve uri, v glavnem pa so vse grozdje prevzeli sproti. Laški rizling so začeli trgati včeraj, za žametno črnino pa rok še ni določen, verjetno pa bo v tednu po
13.	oktobru.
V Žvirčah nič več zadnji med zadnjimi
Posodobljena bosta trgovina in bife
ŽVIRČE — Zdenka Kastelic poslovodkinja edine trgovine v suhokranjski vasi Žvirče, kjer imajo tudi skromen bife, je dobre volje — kot so trenutno vsi kraja ni. »Kljub temu da smo precej moteni, ker v isti stavbi dogra jujejo obrat žužemberške Iskre in hkrati prenavljajo naše prostore, kjer bomo pridobili skladišče, smo del veseli. Gre za pomemben navedek, od katerega bo imela ko-rfst vsa vas«.
V vaški trgovinici, kjer imajo nekaj špecerije, nekaj tekstila in predmetov za dom in gospodinjstvo, se oskrbuje 62 gospodinjstev iz Žvirč pa še ljudje iz okoliških zaselkov. Kmetijska zadru-
Zdenka Kastelic
ga Žužemberk, kamor trgovina spada, bo poskrbela za modernizacijo lokala in bifeja, ki sta takih del zares potrebna.
»Domačim se veselijo predvsem 30 delovnih mest v domačem kraju, kar je bila želja ljudi vsa povojna leta. Prav zato radi in z veseljem udarniško delajo vse sobote in nedelje, bodisi pri gradnji obrata Iskre ali gasilskega doma,« pravi Kastelčeva.
Konec oktobra, ko bo v Žvirčah slovesna otvoritev vseh letošnjih pridobitev, bo po besedah poslo-vodkinje Zdenke v Žvirčah obrnjen nov list zgodovine. Tak, kakršnega so ljudje od srca veseli.
R. B.
Cene »zidajo« tudi zaslužki
Julija je znašal poprečni zaslužek v občini Novo mesto 96.251 din
NOVO MESTO — Pri osebnih dohodkih se zaostajanje za republiškimi poprečji v novomeški občini zmanjšuje. Julija letos šobili Novomeščani le še za dobre 3 odst. na slabšem.
Zaposleni v gospodarstvu so po julijskem obračunu zaslužili poprečno 93.282 din, delavci v industriji pa so imeli 91.158 poprečnega osebnega dohodka, kar je za dobrih 140 odst. več kot julija lani. V industrijskih panogah je sicer najbolje plačano gozdarstvo, kjer znaša poprečje 112.055 dinarjev, sledita kmetijstvo in ribištvo s poprečjem 101.423 din vse do stanovanjsko komunalne dejavnosti, kjer so imeli v poprečju najtanjše kuverte, in sicer
po 87.450 din.
Močno so se izboljšali zaslužki v gradbeništvu, saj doseženo poprečje v znesku 89.579 din pomeni 137 odst. več kot julija lani. V negospodarstvu pa so imeli poprečno plačo 116.154 din v izobraževanju in kulturi, zdravstvo in socialno varstvo izkazuje le 110.011 din poprečnih osebnih dohodkov, zaposleni v družbenopolitični skupnosti (občinski uradi, organizacije itd.) pa so v poprečju zaslužili 113.702 din.
Letos znatno manj Škode
Ker je že večina njiv ograjena z električnimi pastirji, divjad nima več proste paše
HINJE — Medtem ko so si prejšnja leta ljudje podajali kljuko pri prijavljanju škod, povzročeno od divjadi, ki je na njivah požrla ali pomendrala domala vse, kar je zraslo, je letos veliko manj takih primerov. Doslej je samo 50 prijav različnih škod na krajevnem uradu, to pa štejejo za majhno število.
Kljub temu divjad ob obronkih gozdov še uničuje okopavine in koše-nice. Ljudje odročnih suhokranjskih vasi so ob postavitvi električnih pastirjev okrog njiv precej na boljšem in se jim vrača volja do kmetovanja, potrebno pa bo vložiti še veliko truda in denarja, preden bo kmetovanje v Suhi krajini dejansko napredovalo. Sodelovanje z lovskimi družinami Zužemberk-Lazina-Hinje in gojitvenim loviščem Žitna gora je prav tako znatno boljše, kot je bilo, še vedno pa ni vse tako, kot bi oškodovanci želeli.
KDAJ TELEFON V RUMANJI VASI?
Minevata dve leti, kar smo 'vaščani Rumanje vasi izkopali kanal za telefonski kabel, vsi prijavljeni naročniki pa so leta 1984 plačali za telefon po 50.000 dinarjev. Potem smo še dvakrat doplačali po 20 tisočakov. Kljub temu še vedno zaman čakamo, da nam zazvonijo telefoni. Upamo, da nam bodo za novo leto 1987.
BRANE KONCILJA
Prazničen bo ves oktober
Za občinski praznik vrsta prireditev in otvoritev
NOVO MESTO — V čast letošnjemu 29. oktobru, prazniku novomeške občine, je v koledar praznovanja uvrščenih 28 srečanj in prireditev. Začele so se že 2. oktobra s 25. intersekcijskim sestankom kirurgov Hrvatske in Slovenije, razstavo Zasta-vinih avtomobilov na Glavnem trgu in borčevskim srečanjem v Črmošnjicah.
Med pomembnejšimi prireditvami je vsekakor 100-letnica srednje kmetijske šole Grm, ki bo 25. oktobra; otvoritev pralnice Splošne bolnišnice Novo mesto, ki bo 27. oktobra; otvoritev novega proizvodnega obrata Iskre IEZE-tozd Keramični kondenzatorji v suhokranjskih Žvirčah, ki bo 28. oktobra, ter na praznični dan otvoritev nove osnovne šole na Otočcu, ki bo ob tej priložnosti poimenovana po Gubčevi brigadi NOV.
Kulturni dogodki so razvrščeni takole: 21. oktobra bo v Dolenjski galeriji recital pesmi Franca Šalija, 23. oktobra pa v istem prostoru recital pesmi Marjete Dajčman, 27. oktobra bo v Domu kulture koncert ob 30-letnici mešanega pevskega zbora Društva up-
okojencev, 28. oktobra pa v Dolenjskem muzeju otvoritev etnološke zbirke Dolenjske.
V okvir občinskega praznika sodita tudi podelitev Krkinih nagrad, ki bo 27. oktobra v Gami hotelu Otočec, in podelitev nagrad in priznanj Občinske raziskovalne skupnosti 30. oktobra v prostorih Novolesa v Straži.
Športne prireditve so se začele 5. oktobra z orientacijskim tekmovanjem »Po položajih XV. udarne divizije«, v Dol. Toplicah bo 24. oktobra tradicionalni tek prijateljstva in spominov; 25. oktobra bo pohod planincev po poteh Gorjanskega bataljona in isti dan v športni dvorani Marof tekmovanje v namiznem tenisu in kegljanju med ekipami zletnih območij.
V oktobru je razen tega še nekaj drugih prireditev in razstav, slavnostno zasedanje občinske skupščine in vodstev družbenopolitčnih organizacij pa bo 29. oktobra ob 11. uri v novi stavbi osnovne šole Otočec. Nekaj prireditev v čast prazniku se bo zvrstilo še v novembru.
R. B.
Približno za 3 do 4 odst. zaostaja večina osebnih dohodkov v novomeški občini za zaslužki v republiki rekordno zaostajanje za 12.6 odst. pa je bilo edinole v stanovanjsko-komunalni dejavnosti med gospo-
• V občini je bilo ob koncu julija 26.390 zaposlenih, kar je za 319 več kot v tem času lani, medtem ko je bilo hkrati prijavljenih za delo le 179 iskalcev zaposlitve, to pa je 45 manj, kot so jih imeli na spisku pred letom dni.
Koliko časa trajajo čudeži?
Metliški Komet kljub nespodbudni devizni zakonodaji in nizkim osebnim dohodkom povečuje proizvodnjo — Tepe jih nizka startna osnova
METLIKA — Ker morajo vsi štirje večji jugoslovanski proizvajalci nedrčkov, med katere sodi tudi metliški Komet, povečevati izvoz, na domačem trgu ni toliko teh proizvodov, kot je povpraševanja po njih. Tudi zaradi tega Komet nima nobenih težav pri prodaji na domačem trgu in tako rekoč nobenih zalog.
V letošnjem letu bo povprečno kar 60 odst. Kometovih zmogljivosti delalo za izvoz. Čeprav je njihov izvoz trikrat večji od uvoza, imajo težave pri uvozu prepotrebnega materiala, ki ga potrebujejo za proizvodnjo, namenjeno za domači trg. Vsa plačila v tujino potekajo z veliko zamudo, kar seveda povzroča neprijetne zaplete in težave. To še posebej ob.čutijo pri uvozu rezervnih delov in opreme. Očitno pa naše vsevedne in nezmotljive birokracije vse te homotije okoli novega deviznega zakona prav nič
ne prizadevajo, niti v glavnem dobronamerna opozorila iz tujine, od katere smo, kar se tiče deviz, tako usodno odvisni, da je ta prosluli zakon naredil veliko več škode kot koristi.
Čudeži pa se očitno še vedno dogajajo. Le čemu drugemu lahko pripišemo zasluge, da se kljub takemu zagatnemu stanju proizvodnja povečuje? Vendar se je treba zavedati, da je narava čudežev precej neobstojna in da nas zgodovina uči, da ne trajajo dolgo, žlasti, če se to povečevanje proizvodnje in dobro gospo-
darjenje nasploh, kar velja za Komet, dogaja pri letošnjih povprečnih osebnih dohodkih 74.000 din.
In pri vsem tem še to, da je Komet po vseh kazalcih uspešnosti poslovanja nadpovprečen v svoji branži.
Jih pač mikasti dejstvo, da so se vseskozi razvijali sami, da je šel ta razvoj v veliki meri prav na račun nizkih osebnih dohodkov in so tako prišli na start v boljše čase z nizko osnovo ter sedaj osebnih jjohodkov po edino zveličavni birokratski pameti ne smejo povečevati tako, kot bi jim dopuščali poslovni rezultati. V zadnjih štirih letih je Komet povečal fizični obseg proizvodnje za 20 odst.
A. BARTELJ
Preko kmetijske zadruge Žužemberk je bilo že nekaj kooperantskih poizkusov reje govedi in prašičev, spričo visokih obresti pa se širše zas-
• Precej so si letos (judje denarno pomagali z nabiranjem gob. Gob je bilo toliko, da jih domača zadruga ni bila sposobna sproti vseh odkupiti. Sprva so za kilogram jurčkov plačevali 1.000 din, potem je cena padla za polovico, kljub vsemu pa so gobatji stali v vrstah pred odkupovalci.
tavljena akcija spet zatika. Kmetje si ne upajo za gradnjo sodobnega hleva prevzeti tolikšno finančno breme s tako visokimi obrestmi.
R. B.
DOPOLNILO
NOVO MESTO — V 25. septembra na tej strani objavljenem zapisu o nezadovoljnih delavkah Novoteksa, skupine v pripravi dela. šmo zapisali, da je vročo kri povzročilo predvsem primerjanje z zaslužkom delavke v šivalnici, kije zaslužila čez 200.000 dinarjev s preseganjem norme. Podatek o njenem zaslužku sicer drži, na željo prizadetih pa popravljamo podatek s tem, da je šel tolikšen zaslužek predvsem na račun nadur.
POHVALA ZA DELO
Naš praznik, dan pionirjev, je bil letos še posebno slovesen. Pionirske konference so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Birčna vas in Uršna sela in borec Tone Pirc. Po kulturnem programu smo pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program za letos. Potem nam je Tone Pirc izročil pohvalo občinskega odbora ZZB za urejanje spominskih obeležij v krajevni skupnosti, ravnateljica pa nam je izročila diplomo za opravljene naloge
14.	jugoslovanskih pionirskih iger.
SABINA ČELIČ, POŠ Birčna vas
ZA INSTRUMENTE
NOVO MESTO — Vsklad za drage medicinske instrumente pri novomeškem občinskem odboru Rdečega križa so prispevali: krajevna organizacija Rdečega križa Drska namesto cvetja na grob pokojne Marije Urh iz Metlike 5.000 din. Elka Počrvina, Majde Šilc 6, Novo mesto, ob obletnici smrti Tonija Počrvine 5.000 din, osnovna šola Veljka Vlahoviča iz Ljubljane namesto cvetja za pokojno Marijo Urh 5.000 din, občinski komite ZKS Metlika namesto venca za pokojno Marijo Urh 10.000 din ter delavci podružnične šole Birčna vas namesto cvetja na grob pokojne Marije Urh 8.000 din. Iskrena hvala!
darskimi panogami. Za okrog 5 odst. pa so Novomeščani na boljšem v primerjavi z republiškimi poprečji v kmetijstvu in ribištvu, v gostinstvu in turizmu, za skoro 7 odst. v zdravstvu in socialnem varstvu ter za več kot 9 odst. v gozdarstvu.
R. B.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 11. oktobra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine z živili, in sicer do 19. ure:
• v Novem mestu: Mercatorjev Potrošniški Center Ločna in Delikatesa v Hotelu Kandija, ki je odprta vse sobote popoldne;
• v Šentjerneju: Mercator Samopostrežba;
• v Dolenjskih Toplicah: Mer-cator-KZ Krka, prodajalna Vrelec;
• v Žužemberku: Emona-Do-lenjka Market;
• v Straži: Mercator-KZ Krka.
Vse ostale trgovine z živili so ob
sobotah odprte do 13. ure.
NA BORČEVSKI POTI — V nedeljo dopoldne so člani krajevne organizacije ZRVS Birčna vas v sodelovanju z OK ZRVS Novo mesto priredili orientacijski pohod po poteh 15. udarne divizije s posebnim preizkusom v metanju bombe, streljanju z ,malokalibrsko puško in zračno puško. Pohoda in preizkusov se je udeležilo 30 ekip ZRVS, mladincev, delovnih organizacij in JLA. Prvo mesto in pokal je prejela iz rok predsednika skupnosti borcev 15. udarne divizije tov. Vrančiča ekipa KO ZRVS Stranska vas (na sliki), druga je bila ekipa ZRVS z Uršnih sel in tretja ekipa ŽTO, tozda za vleko vlakov. Med mladinci so bili prvi člani ZSMS Stranska vas, druga je bila ekipa VP 1394, tretja pa ekipa mladincev iz Ločne. (Foto: T. Jakše)
Pionir v novih prostorih
Metliški Pionirjev tozd se je preselil v novo stavbo — Največ prostora za kleparje
METLIKA — Pred kratkim se je metliški Pionirjev tozd Zaključna dela preselil v nove prostore. V novi stavbi je ta 75-članski kolektiv dobil okoli 680 kvadratnih metrov proizvodnih in spremljajočih proizvodnih prostorov ter 230 n v poslovnih prostorov. Vsa zadeva je veljala okoli 120 milijonov dinarjev, gre pa za nadomestno gradnjo, saj prejšnja stavba, ki so jo prodali Komunalnemu gospodarstvu in Vinski kleti, nikakor ni več ustrezala za njihovo dejavnost.
V novi zgradbi je največ prostora namenjeno delavnici za kleparsko enoto. Ta delavnica je primerna tudi za novi program, ki ga prav sedaj proučujejo in ki naj bi pripomogel, da bodo več dela lahko opravili doma in manj na terenu. Sedaj delo poteka tako rekoč izključno na terenu, delajo
pa od Poreča do Zagreba, in to tako v okviru Pionirja kot za druge delovne organizacije. V zadnjem času so se začeli ukvarjati tudi z montažo strešnih in fasadnih kritin. V letošnjem letu so zaposlili 15 novih delavcev za pleskarsko in kleparsko enoto in pravijo, da imajo za dosedanji obseg del dovolj delavcev, vendar načrtujejo povečanje števila proizvodnih delavcev, ki jih je sedaj 62, zlasti potem, ko bo znan nov program, to pa bo najbrž prihodnjo pomlad.
Čeprav je polletni rezultat pod načrtovanim za to obdobje, so ob upoštevanju 92-odst. inflacije poslovali bolje kot v enakem lanskem obdobju, dohodek je večji za skoraj 150, čisti dohodek pa za 125 odst. To so dosegli z manjšim šte-. vilom zaposlenih kot v lanskem prvem polletju in z manjšim, kot je bil planiran za letos.
A.	B.
Novomeška kronika
DOBER GLAS — Zdravilišče Dolenjske Toplice posluje letos nadvse uspešno, njegov sloves je že tako velik, da o njem, kot pravimo Slovenci, čivkajo že vrabci na strehi. Pa ne samo čivkajo, vrabci so zadevo vzeli J tako resno, da so se v zdravilišču kar| naselili. Kdor ne verjame, naj si ogleda, črko R napisa ZDRAVILIŠKI DOM:j oko se bo srečalo z lično spletenim gnezdom.
NAČRTOVANJE — Z zdravilišči! se ukvarja tudi naša druga novica Šmarješke Toplice imajo lepo navado,) da za svoje goste prirejajo gostije v na-j ravi in izlete. Skupino pacientov soj pred dnevi v skladu s svetlimi tradici- j jami peljali v Krkin hram na Trški gori. Sloviti objekt pa je bil tako poln, da j so morali prišlekom iz Šmarjete postreči kar zunaj, na že skoraj zimsko svežem zraku. Eden od udeležencev izleta je nato pripomnil, da v Šmarje; ških Toplicah na ta način kar sami poskrbe, da bodo polni tudi naslednjo sezono.
PEKI — Zvedeli smo, da so » novomeški pekariji sklicali partijski sestanek, na katerem so razpravljali, kako bi odpravili mišjo nadlogo, ki tako rada dela samomore v hlebcih kruha. Ne dvomimo, daje partija vsevedna tudi na tem občutljivem področju, za vsak primer pa ne bi bilo slabo, če bi v svoje vrste sprejela tudi nekaj nadobudnih mladih mačkov.
Ena gospa je rekla, da je verjetni) res, da zvezna vlada ne bo spet zaprla mej, res pa je tudi,, da so v petek na madžarsko-jugoslovanski meji naši cariniki do golega slekli cel avtobus krkašic.
'1
V času od 25. septembra do 1. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Slavica Cesar iz Trebnjega — Boštjana, Darja Janko iz Dolenjskih Toplic — Mateja, Marija Gorše iz Gribelj — Heleno, Majda Hihelič iz Črnomlja — Jurija, Darja Žafran iz Krškega — Domna, Jožica Davidovič z Dolža — Damjano, Slavica Hostnik iz Zagorice pri Čatežu — Boruta, Dragica Vaupič iz Šmarjeških Toplic________
Mojco, Desa Pritišanac iz Petelinjeka — Anamarijo, Brigita Višček z Gomile — Sabino, Danica Kolenc iz i Mirne peči — Nino, Anica Pucelj iz Dešeče vasi — Aleksandra, Majda Srebrnjak iz Malih Brusnic — Simona, Zora Kulovec iz Vavte vasi — Aljaža, Rozalija Kaferle iz Žabjeka — Klavdijo, Marjeta Muhič iz Koroške ,i — Aleksandro, Slava Bahorič iz Pribincev — Katjo, Marija Erpe z Uršnih sel — Melito, Damjana Grubar iz Zaboršta — Anito, Karmen Krevs iz Dolenjih Kamene — Anastazijo, Jožica Sintič iz Oštrca — Tino, Mirjana Turkovič iz Metlike — Marjana, Majda Mohar s Krke — Katjo, Ana Butala z Griča — Jernejo, Andreja Zorec z Dolnje Prekope — Renato, Majda Perko iz Dolge njive — Roberta, Jelena Majzelj iz Žužemberka — deklico, Jožica Nahtigal iz Jurke vasi — dečka, Milena Plut iz Tanče gore — dečka, Sonja Župevec iz Boršta — dečka, Marija Grubar iz Polhovice — dečka in Irena Piletič z Dolnje Prekope — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Zdenka Kostadinovski iz Šegove 8 — Božina, Sonja Repselj s Ceste herojev 35 — Jano in Tatjana Mehle iz Cvelbarjeve 2 — Nino. Čestitamo!
Sprehod p Metliki
V KINO DVORANI JE GOSTOVALA magijsko-humoristična skupina Kellners.Td je zavoljo tega prelepila Metliko s plakati po dolgem in počez. Še nobena prireditev ni imela toliko reklame, živobarvne in kričeče. Vstopnina je bila enotna — 700 din, plakati so obljubljali vraga in pol, zato je marsikoga zamikalo pokukati v prireditveni prostor. Cirkus je bil dober, a tudi brez Kellnersov nam te vrste .štosov' ne manjka, saj ne mine 1 dan, da ne bi zvedeli za novo i podražitev.
STAVBA METLIŠKEGA GRADU KAŽE na zunaj dokaj klavrno , podobo: pročelje je precej zdelano, I streha na posameznih delih še komaj stoji in človeka postane strah, da bo vse skupaj zlezlo v korito Obrha. Po večini drugih mest so te vrste zapuščine obnovljene, stavba metliškega gradu pa prej životari, kot živi.
V BETI SO SE ODLOČILI, da bo osrednja svečanost ob 30-letnici te ; delovne organizacije 5. decembra. Med drugim bodo dobili takrat priznanje vsi, ki so vtem kolektivu trideset let. na sporedu bodo kulturne prire- j ditve. izšla pa bo tudi posebna številka Vezila. glasila Beti. V njej bo zajet tridesetletni razvoj, a tudi sedanje stanje. Posebna številka bo natisnjena I v več izvodih, kot je sicer v navadi. Povečano število izvodov bodo razdelili : obiskovalcem Beti. Teh pa vse leto ne manjka.
DOLENJSKI LIST
št. 41 (1939) 9. oktobra 1986
IZ NKŠIH OBČIN ;
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
NELJUBI OKRASKI — Sedaj, ko je začelo odpadati listje, so zopet prišli na dan odpadki, ki so se med letom ustavili na vejah dreves, ki v Črnomlju visijo nad Lahinjo in Dobličico. Črnomaljci se sprašujejo, kdo bi moral čistiti obrežje in sekati veje dreves. Starejši se spominjajo, da je bila včasih okolica rek bolj očiščena, četudi ni bilo takrat nikakršnih komisij in društev za varstvo okolja in tudi denarja za te namene ne. Kdo so bili takrat tisti, ki so skrbeli za red, se sicer ne spominjajo več, gotovo pa je, da je bila takrat vsem skupna le — dobra volja.
GOBARJI — Pravijo, da so popoldne črnomaljski gozdovi bolj polni ljudi kot občinsko središče. Domov prihajajo gobarji s polnimi košarami gozdnih sadežev in skoraj vsak se ve pohvaliti, da ima skriven kotiček, za katerega ve le on, zato je tudi bera tako dobra. Po njihovih polnih košarah sodeč, je teh kotičkov, ki so tako odmaknjeni in skriti očem drugih ljudi, kar veliko. Še čudno, da ni nobenih poročil o tem, da se je kateri izmed gobarjev izgubil v skrivnem kotičku drugega nabiralca gob.
ibniški zobotrebci
SMETIŠČE OGROŽA GOZD — Lastniki gozdov v okolici ribniškega smetišča v Mali gori ugotavljajo, da se jim drevesa sušijo. Nekateri krivijo za to večni ogenj, ki gori na smetišču; spet drugi pa razne kemikalije, ki pronicajo v zemljo. Kraški svet res ni primeren za smetišča, a kaj, ko v ribniški občini ni drugega kot kras in torej smetišča, ki ni na primernem kraju, ne morejo prestaviti drugam.
. DOLENJA VAS MESTO? — Središče Lončarije Dolenja vas vedno bolj napreduje, saj dobiva nove zasebne in družbene stavbe. Vas seje tako razširila, daje zaradi preglednosti potrebno uvesti ulični sistem. Po predlogu odloka, o katerem prav te dni razpravljajo zbori občinske skupščine Ribnica, bo imela Dolenja vas kar 12 ulic.
Drobne iz Kočevja
DOBER POLŠJI LOV — Kočevski polharji se kar pohvalijo z letošnjim ulovom. Ni sicer rekorden, je pa dober, saj posamezni polharji povedo, da najdejo polha najmanj v vsaki drugi škatli.
NEPOTREBNO TARNANJE? — Veliko je bilo izrečenega in napisanega zaradi dragih šolskih potrebščin, predvsem torbic. V trgovini Jugoplas-tike pa smo zvedeli, da so vse torbice hitro prodali, najprej pa so šle v promet tiste, ki so bile najdražje. K temu je gotovo pripomogla tudi vsesplošna manija zapravljanja, saj so ljudje pokupili na primer tudi že vse kovčke in večino ženskih torbic. Pri današnji inflaciji in obrestih denarja se pač ne splača varčevati.
VELIKO POKLICANIH, MALO IZVOLJENIH — V občini Kočevje je okoli 100 stanovanjskih stavb s preko 800 stanovanji, ki še nimajo ustanovljenih skupnosti stanovalcev. Razen tega je še 21 skupnosti stanovalcev (v katere je združenih po več, tudi do 7 stanovanjskih stavb), katerih hišni sveti ne opravljajo svojih nalog tako, kot bi morali. Upravnemu organu občinske skupščine, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, je že posredovan predlog, da se za izvajalca ukrepov družbenega varstva pri opravljanju najnujnejših nalog hišnega sveta določi delovna skupnost skupnih strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti.
Trebanjske iveri
CENE, CENE — Kmetje,"ki vozijo krompir Kolinski na Mirno, nam niso vedeli povedati, po koliko jim bodo plačali letošnji pridelek. Če bo cena 40 din za kilogram, kot se govori, je tokaj slabo v primerjavi s cenami repro-materiala, predvsem gnojil in škropiva, in verjetno prihodnje leto ne bo toliko krompirja. Le razlika, ki jo zadruga kmetom izplača vsako leto, še zbuja upe, da bodo kmetje dobili vsaj denar za kritje stroškov pridelovanja.
OBISK — Iz neuradnih, a zanesljivih virov so nam povedali, da so občinski možje za konec prejšnjega tedna predvideli obisk v pobrateni občini Ilijaž zaradi sejema obrti. Zanesljivo pa je, da doslej uradno predstavnikov sedme sile niso povabili na ta izlet. Morda pa se bo komu le, sicer »malo pozno, a iz srca« zdelo vredno zaupati javnim občilom, če seje v zvezi s tem obiskom porodila kakšna modra ideja.
UBOŽCI — Delavci pri nekaterih obrtnikih imajo tudi komaj po štiri stare milijone plače. Pa naj še kdo reče, da se obrtnikom cedita med in mleko!
IGRA STATISTIKE — Da je statistika največja laž, soglašajo ne samo tisti, ki so dobili v roke gradivo o poletnem gospodarjenju v občini, ampak celo njegov sestavljavec — občinski komite za gospodarstvo. Pri Trimu izvoza na Kitajsko, po veljavnih predpisih, niso smeli prikazati, čeprav je bil realiziran, pri Tesnilih pa zaradi kratkega stika pri informatiki niso upoštevali izvoza Tesnil preko posrednikov. Majhno tesnilo pa je včasih več vredno kot kup železa.
"S
kit
Livarjem pomagal računalnik
V Beltu prihodnje leto z računalniško obdelavo — Poskusno letos
ČRNOMELJ — V tukajšnjem Beltu so se, oz. se bodo dokaj pozno lotili računalniške obdelave. V prvih letih ta še ni bila razvita, pozneje pa je za nakup primanjkovalo denarja. Pred letom dni so se začeli kljub denarnim težavam temeljiteje pripravljati na nakup računalnika, kajti potrebe so sedaj že prevelike.
Tako so že podpisali pogodbo za nakup računalnika, ta naložba pa je del širšega investicijskega programa v tozdu Livarna. Računalnik bodo uporabljali v proizvodnji, kjer so največje potrebe, pa tudi v procesni obdelavi in krmiljenju procesnih naprav. Do avgusta prihodnjega leta. ko naj bi računalnik začel poskusnodelovati.se bodo organizacijsko in kadrovsko temeljito pripravili. Tako bo še ta mesec začel delati sposojeni mini računalnik, ki je identičen njihovemu.
Ob nakupu računalnika v Beltu niso upoštevali le trenutnih potreb, ampak so gledali tudi vnaprej in se tako odločili za računalnik, ki bo z dokupom opreme zadoščal za več let. Izdelali ga bodo v El Niš, predračunska vrednost pa znaša 140 milijonov dinarjev.
V BELTU ZA SPREMEMBE
ČRNOMELJ — V črnomaljskem Beltu so imeli pretekli teden referendum o spremembi sporazuma in pravilnika o delitvi dohodka, čistega dohodka, sredstev za OD in skupno porabo. Pred referendumom so imeli v kolektivu široko akcijo, v kateri so člani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih delovnih skupin dobro seznanili delavce s tem, za kar so morali glasovati. Kljub temu da je šlo tudi za kršenje nekaterih pravic delavcev, ker so morali uskladiti akte z republiškim družbenim dogovorom, so delavci izglasovali spremembe. Od 1250 zaposlenih se jih je referenduma udeležilo več kot 90 odst.
Jubilej in novost v Jurjeviči
Suknarjem tudi najvišje ribniško priznanje
JURJEVIČA — V Jurjeviči pri Ribnici so 4. oktobra slavili člani kolektiva Sukno Zapuže, ki ima tozd tudi v Jurjeviči, dan suknarjev, hkrati pa tudi 25-letnico obstoja tozda v Jurjeviči in otvoritev nove proizvodnje v tem tozdu.
Na svečanosti je govoril direktor Sukna Alojz Ferbežar. Predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Lapajne je ob tej priložnosti podelil Su-knu Plaketo 26. marec, kije zasluženo najvišje priznanje občine delovnim kolektivom za dosežke na gospodarskem in samoupravnem področju. Njihov rezultat je tudi nova investicija, ki bo omogočila še večje delovne uspehe.
N^ svečanosti so podelili še priznanja poslovnim partnerjem Sukna in priznanja za 10, 20 in 30 let dela v Su-knu. V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor »Jakob Gallus« iz Ribnice pod vodstvom Bernarde Kogovšek.
Po zaključku proslave so si gostje in člani kolektiva ogledali novo proizvodnjo. Za zaključek je bilo družabno srečanje, in sicer v lovskem domu pri Dolenji vasi.
J. P.
Prva kovinarka
DOBLIČE PRI ČRNOMLJU — Mimoidoči so presenečeni, ko na tabli na stanovanjski hiši v Dobličah preberejo, da pri Pintariče-vih vodi kovinostrugarsko obrt ženska. Vendar je Cvetka Pintarič po poklicu kovinorezalka. Bila je prva ženska, kije leta 1968 končala črnomaljsko kovinarsko šolo.
»Pol leta sem bila zaposlena v Beltu, kjer sem delala povsem moška dela na stružnici, in to v treh izmenah. Potem sem bila 7 let na začasnem delu v ZRN, že 7 let pa je tega, kar smo v Dobličah začeli s stružnim avtomatom s popoldansko obrtjo. Pred slabima dvema letoma pa sem se odločila, da ostanem doma kot obrtnica, s tem da smo dokupili še nekaj strojev,« pove Pintaričeva, ki izdeluje različne vrste vijakov za številne delovne organizacije.
»Dela imamo veliko, na srečo pa je tudi mož kovinostrugar, tako
Cvetka Pintarič
da priskoči na pomoč. Razmišljali smo tudi o gradnji nove delavnice, a nas je nekoliko strah, ker ne vemo, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Danes je dela dovolj, kaj pa jutri? Cen izdelkom ne smemo poviševati tako, kot rastejo stroški, ampak tako, kakor dovoli naročnik. Zato posebnega zaslužka pri tem delu ni. No ja, ne bi rada tarnala, a tudi pohvaliti se ne morem,« pravi Cvetka, ki je znana po tem, da nikoli ne zamudi roka, ki ga postavi kupec, pa četudi delajo stroji tudi ob sobotah in nedeljah.
M. B.-J.
Bo letos konec životarjenju?
V Beltovem oddelku za razvoj in konstrukcije imajo zaradi posebnih želja kupcev  preveč dela, v proizvodnji Mehanske obdelave pa ga primanjkuje
ČRNOMELJ — V Beltovem oddelku za razvoj in konstrukcije v tozdu Mehanska obdelava so v glavnem razvijali stroje za gradbeništvo, kot so stroji za betonske bloke in cevi ter damperji. Pred petimi leti pa so se z zastoji v gradbeništvu začele težave tudi v Mehanski obdelavi, saj se je prodaja gradbenih strojev zmanjšala. Zato so začeli razmišljati o razširitvi programa.
Leta 1984 so dokončali in preizkusili prototip gozdnega vozila z nazivom Belt GV 50. Ker pa ta razširitev ni zapolnila vseh kapacitet v proizvodnji, so začeli razvijati tudi specialna vozila za rudarstvo, ki so jih od leta 1984 izdelali 70. Žal so se z gozdnim vozilom ušteli, saj proizvodnja ni bila tako velika, kot so načrtovali. »To je bil edinstven stroj v Jugoslaviji, vendar se je sedaj trg skoraj že zapolnil, poleg tega so začeli vozilo s podobnimi lastnostmi po češki licenci izdelovati tudi v tovarni .Radoje Dakič* v Črni gori,« pravi vodja razvoja in konstrukcij Anton Belca. »V zdanjem času pa prihaja k nam veliko kupcev, ki želijo katerega izmed naših strojev, vendar imajo dodatne želje. To da veliko dela pripravljalnim službam, tako da smo preveč zasedeni, saj moramo za takšne stroje pripraviti dokumentacijo, kot da gre za serijsko proizvodnjo. V proizvodnji
Anton Belca
pa kljub temu ni dovolj dela,« potoži Belca.
Belca zatrjuje, da bi morali najti v Mehanski obdelavi program, s katerim bi zapolnili vse kapacitete v proizvodnji. Naročniški tip proizvodnje bi namreč lahko živel le ob ustaljenem programu in delu. Tega pa za zdaj še nimajo, ampak s sprotnimi deli, tudi uslugami, krpajo luknje v proizvodnji. »Raziskava tržišča sicer teče in do konca leta bi morali najti ali samostojno delo ali pa se povezati z močnejšim partnerjem. Tako životariti ne moremo v nedogled. Vendar pri novem programu ne bi radi odstopali od sedanjega, že zaradi opreme, ki jo imamo v tovarni, ne. Pripravljeni pa smo sprejeti le stalno delo in ne začasno za leto ali dve, potem pa naj bi znova iskali nov program,« je odločen Anton Belca.
M. BEZEK-JAKŠE
Kritično o svojem delu
Ribniški komunisti bodo poslej dvakrat na leto pregledali svoje delo in delo organov ZK
200 BELOKRANJCEV V CANKARJEVEM DOMU
ČRNOMELJ — Koncertna poslovalnica Črnomelj zbira prijave za obisk Cankarjevega doma v Ljubljani 18. novembra. 200 Belokranjcev se bo tega dne odpeljalo v naše glavno mesto s štirimi posebnimi avtobusi, ogledali pa si bodo Verdijevega Na-bucca. Cena aranžmaja, v katero je vštet prevoz, predstava in ogled Cankarjevega doma. je 2,500dinarjev. Prijave zbirata Glasbena šola Črnomelj in turistična poslovalnica Integrala, ki pa opozarjata, da pohitite s prijavami, saj sta dva avtobusa že zasedena.
RIBNICA — Delo je boljše, kot je bilo v začetku leta, a še vedno ne dobro. Taka je kratka ocena dela organizacij in organov ZK v ribniški občini, dana na zadnji seji OK ZKS Ribnica minuli četrtek.
Kot najuspešnejše je bilo ocenjeno delo predsedstva OK ZK ter delegacije in delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, pa tudi nekaterih osnovnih organizacij ZK in drugih organov.
Ko so razpravljali o delu osnovnih organizacij, je bilo ugotovljeno, daje treba v petih takoj temeljito spremeniti delo. dve sta na meji ukinitve, ena pa je zrela za ukinitev (Inlesov tozd v Dolenji vasi). Za štiri sekretarje osnovnih organizacij je bila predlagana tovariška kritika (Pletenina.
Čakanje in molk nista rešitev
Brez lomljenja stare prakse kočevskemu gospodarstvu ne bo šlo bolje
občinska skupščina. Velike Poljane, Rikov tozd v Loškem potoku), vendar ta predlog ni bil dan na glasovanje.
Nadalje je bilo ugotovljeno, da tudi sveti ZK v krajevnih skupnostih ne delajo dobro razen v Loškem potoku. Posebno je nujno okrepiti delo sveta ZK v KS Ribnica. Aktiv neposrednih proizvajalcev je tudi le na papirju. Tudi drugi aktivi ZK niso posebno uspešni. Za aktiv prosvetnih delavcev komunistov je bilo rečeno, da je nekatere akcije dobro zastavil in začel,
• V razpravi je sodeloval predstavnik CK ZKS Jože Mišigoj, kije dejal, daje potrebna v ZK večja kritičnost do slabosti in njih nosilcev, tudi poimenska, čeprav je to težko. Vendar si ZK le tako lahko povrne ugled in pridobi zaupanje. Zadeve moramo sami urejati, ne pa čakati, da nam jih bo prišel urejat kdo drug.
a.jih zal ni izpeljal do konca, ker tudi komite ni ustrezno ukrepal.
J. PRIMC
KOČEVJE — Zaskrbljujoča a stvarna analiza poslovanja gospodarstva občine Kočevje v prvem polletju letos je bila na dnevnem redu zadnje seje zbora združenega dela občinske skupščine. Vendar prave razprave niti ni bilo.
Predsednik zbora Feliks Vidmar je ugotovil, da se iz zapisnikov sej delegacij vidi, da so o gospodarstvu razpravljali le v dveh delegacijah. Delegat Zdravstvenega doma je poročal, da so v njihovi delegaciji ocenili gospodarstvo zelo pesimistično. Menili so, da niso ugotovljeni vzroki za tako slabo stanje gospodarstva, brez tega pa tudi ni možno najti rešitev. Delegat Melamina pa je povedal, naj bi občinski izvršni svet predlagal rešitev iz težav.
Predsednik izvršnega sveta Du-
šan Popovič je poudaril, da izvršni svet pričakuje pri iskanju rešilne poti iz težav kar največjo pomoč delovnih organizacij. Izvršni svet sam vsega gotovo ne bo mogel urediti. Odpraviti je potrebno staro prakso, da izvršni svet sam predlaga rešitve, sam jih je dolžan uresničevati, in če pride do napak, je na koncu tudi sam kriv in odgovoren zanje.
Izvršni svet predlaga tudi kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Zavrnil bo vse investicije, ki temelje na ekstenzivnem zaposlovanju. Če ne ' bo šlo drugače, bo s prisilo zahteval izvajanje skupnih programov (toplarna, meles, lakirnica). Med dolgoročne ukrepe, katere pa je potrebno začeti takoj izvajati, je izvršni svet uvrstil izdelavo strategije razvoja tekstilne, kovinske, lesnoprede-
Obrtnikom pohaja sapa
Delež obrti v proizvodu občine le še 4,7 odst.
TREBNJE — V trebanjski občini delujejo 103 obrtniki, pri katerih je zaposlenih 157 delavcev. Ti redni obrtniki se ukvarjajo predvsem s predelavo kovin, plastike in gradbeništvom. Nekaj je še tekstilcev, lesarjev in vzdrževalcev strojev.
Precej manj številni kot omenjeni proizvodni obrtniki so tisti, ki jim reže
NOVA PROIZVODNJA — Na svečanosti ob dnevu suknarjev in 25-letnici tozda Sukna Jurjeviča so v tem tozdu odprli tudi novo proizvodno linijo, na kateri proizvajajo tehnične tkanine za potrebe Opreme Kočevje. Na fotografiji: Člani kolektiva Sukna, poslovni prijatelji in gostje si ogledujejo novo proizvodnjo, ki poteka na posebnih švicarskih avtomatskih statvah, pregledo-valnem in privezovalnem stroju. (Foto: Primc)
kruh storitvena obrt; med 32 »sto-ritveniki« prevladujejo frizerji (6), vsi ti obrtniki zaposlujejo 25 delavcev. Tako je v občini skupno 228 delavcev zaposlenih v obrti.
• Še bolj presenetljiv utegne — tudi za marsikoga, ki se razglaša za poznavalca moči obrtništva in njegovih prevelikih obremenitev — postati podatek, da desetina zaposlenih v obrti prispeva za skupno porabo, torej za včasih že kar »zloglasne« sise, le 6,8 odstotka sredstev.
»Popoldancev« je 107 v proizvodni obrti, z neproizvodno obrtjo kot postranskim poklicem pa se jih ukvarja 15; tod sta po dva prodajalca plina oziroma frizerja, drugi se ukvarjajo s pisano paleto poklicev.
Zanimivo je, da se delež obrti v družbenem proizvodu trebanjske občine ne povečuje, ampak v zadnjih letih celo upada. Še leta 1981 je znašal ta delež 4,9 odst. naslednje leto je padel za 2 desetinki odstotka, leto pozneje pa je delež narastel na 5 odst. družbenega proizvoda. Potem je voz krenil spet navzdol, saj je predlani znašal delež obrti le 4,7 odst., za lansko leto pa pri občinskem komiteju za gospodarstvo še vedno razpolagajo le z oceno, in sicer naj bi se gibal delež obrti v družbenem proizvodu med 4,6 in 4,7 odstotka. Skratka, precej manj, kot se pogosto govori na pamet!
P. P.
lovalne industrije in gradbeništva. Če bo potrebno, bodo spremenili tudi srednjeročne plane. Več poudarka bo dano obrti. V občino je treba pripeljati nove dejavnosti.
Predsednik izvršnega sveta je v svoji razpravi poudaril, da bo treba »lomiti« dosedanjo miselnost, zaprtost, zastarela stališča. Doslej to ni uspevalo, zato je delo potekalo po starem, po uhojenih poteh, brez velikih pretresov, ki bi porajali tudi velike zamere — zato tudi uspeha ni bilo.
J. PRIMC
TEPENA POČASNOST
KOČEVJE — Kdor počasi misli, je vedno tepen. To se je izkazalo tudi pri tako imenovani toplifikaciji Kočevja. Z mazutom in kurilnim oljem so kurili takrat, ko sta bili ti kurivi najdražji. Zdaj je cena nafti močno padla, v Kočevju pa so uredili kurjenje na lesne odpadke in pri Liku, odkoder poteka toplovod po mestu, že ugotavljajo, da je cenejše kurjenje z mazutom kot z lesnimi odpadki.
P-c
KAM GRE STANARINA?
KOČEVJE — Stanovalci in hišni sveti pogosto vprašujejo, koliko denarja se na leto zbere v njihovem bloku od 'stanarin in kako je ta denar porabljen. Podatke povzemamo po predlogu rebalansa plana sredstev za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, ki je na dnevnem redu jutrišnje (10. oktobra) skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. V tem skladu se bo letos nabralo skupno 109,764.000 din, in sicer skoraj vse (109,343.000 din) iz stanarin,
170.000 din bodo znašali prispevki etažnih lastnikov, 251.000 din pa obresti in drugi prihodki. Ta denar pa bo porabljen oziroma razporejen tako: 50,100.000 din za amortizacijo,
15.367.000 din za funkcionalne stroške, 13,172.000 din za upravljanje,
1.089.000 din za civilno zaščito,
16.465.000 din za vzdrževalna dela stavb v okviru skupnosti stanovalcev in 13,562.000 din za vzdrževalna dela v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje.
S trdim delom gre
Matekljevi s škrjanč pridno kmetujejo
ŠKRJANČE — Na Škrjančah, deloma gručastem, deloma obcestnem naselju kakšnih 5 kilometrov severno od Trebnjega, žive na malo plodni peščeni ilovici pretežno mali kmetje. Skromne obdelovalne površine terjajo še tolikanj bolj trdo delo.
Anton in Ana Matekelj s Škrjanč 9 kmetujeta na osmih hektarjih, od tega je le dobre 3 ha obdelovalne zemlje. Če hočeta v hlevu obdržati 12 glav govedi, morata imeti v najemu še skoraj 2 ha zemlje. Ana je kooperantka trebanjske kmetijske zadruge, Tone pa je skladiščni delavec na železniški postaji v Trebnjem. Čeprav se jim zdi, da imajo v zadrugi bolje urejene odnose s kooperanti kot v drugih krajih, imajo tudi Matekljevi toliko pripomb glede odkupnih cen kot skoraj povsod naši
Anton Matekelj
kmetje. Zadruga pač po tem ne more odstopati od drugih, spodbudna je vsaj boljša organiziranost pospeševalne službe Tre-banjcev.
»Vaščani si med sabo pomagamo. Vidite, pri silaži nam je priskočil na pomoč Viktor Kastelic s sosednje Sevnice s svojo mehanizacijo, tako da bo koritasti silos skoraj poln. Če bi ga do vrha napolnili, bi imeli 80 kubikov si-laže,« pove Anton Matekelj, ko ga za nekaj minut odtrgamo od siliranja. Jezi se na divje prašiče, ki so naredili v koruzi veliko škode, in na mirensko lovsko družino, ki je odmerila borih 3500 din odškodnine. Kot da kmetov že ne bi dovolj teple sorazmerno nizke odkupne cene pridelkov in njihova neusklajenost z drugimi cenami!
P. PERC
št. 41 (1939) 9. oktobra 1986
DOLENJSKI LIST
5
IZ NtkŠIH OBČIN
»
IZ NkŠIH OBČIN
r
Kaj spodnaša sindikat
štrene jim mešajo kratkoročni ukrepi — Delegati nimajo jasnih stališč
Tokrat smo se pozanimali, kako v sindikatu gledajo na delegatski molk v zboru združenega dela. na to, da v plane zapišejo drugače, kot potem delajo, da o neučinkovitosti povsod na široko razpredajo. ne da bi se kje določno vprašali, kdo v občini in delovni organizaciji ne izpeljuje sprejetih odločitev. Odgovarjal je predsednik občinskega sveta Marjan Maričič.
»Molk ni le posebnost zbora združenega dela,« je začel, »opažamo ga tudi na sejah sindikalnega sveta v drugih oblikah družbenopolitičnega dela. Delegati prihajajo nepripravljeni, brez jasnih stališč. Razlog vidim v tem. da smo sindikati preveč pristajali na dežurno vodenje najrazličnejših aktivnosti. Krivi smo sami, ker se do obravnavane problematike nismo opredelili ali pa smo svoja stališča zagovarjali premalo odločno. To pomeni. da bomo svojo vlogo uresničili le tako, da se bomo o vsakem družbenem ali ekonomskem dogajanju izrekli tako ali drugače. Trenutno je povsem nesmiselno, da se na primer med seboj prepričujemo o previsokih osebnih dohodkih. Gledamo posameznike. ne pa tistih z najnižjimi prejemki. V bitko moramo za višje
Marjan Maričič: »Naš cilj so višji osebni dohodki večine, dočesar nas lahko pripelje le boljše gospodarjenje.«
v___________________________________
osebne dohodke večine in razmišljati predvsem o tem. kako izboljšati gospodarjenje! S tistimi, ki pretirano zaslužijo, bomo hitro opravili, če niso plačani po delu. Graditi moramo na bol jšem odnosu do dela, do strokovnosti in inventivnosti, sicer razmer ne bomo spremenili. Nam v sindikatu izpodbijajo tla pod nogami predvsem kratkoročni ukrepi (vrstijo se že nekaj let), ker vsakič razvrednotijo osnove samoupravnega socialističnega produkcijskega odnosa in nam pri zadnjih vratih vsiljujejo voljo države.«
• »Kako pa gledate na uresničevanje skupščinskih dogovorov o kadrovski politiki v brežiški občini?«
»V temelje in osnutke planov smo zapisaii. da bomo imeli do 1990 za poldrugo stopnjo višjo izobrazbeno strukturo v organizacijah združenega dela. Dogovorili smo se za agresivnejšo kadrovsko politiko po dveh poteh, prek kadrovskega štipendiranja in prek izobraževanja iz dela in ob delu. Za oboje ugotavljamo, da nazaduje, in pripravljeni smo znova pognati ves skupščinski mehanizem za razpravljanje o istih stvareh, namesto da bi skupščina nastopila v kontrolni vlogi in preverila, kdo ne izvaja sklepov.«
• »In kako pa si za naprej zamišljate večjo učinkovitost sindikalnega dela?«
»Z aktivnostjo v sindikalnih skupinah iti tozdih, tam, kjer člani naši delajo in se spopadajo z. vsakdanjimi težavami. Delo sindikata je zdaj preveč osredotočeno na izvršne odbore in osnovne organizacije brez iskanja stališč članstva. pa naj so to problemi produkcijskega značaja ali problemi življenjskega okolja delavcev. Nihče me ne bo prepričal, da delavec ni zainteresiran za boljše izobraževanje. za učinkovitejše zdravstvo ali drugačno stanovanjsko politiko. O vsem tem odločajo v imenu članov ozke skupine vodstvenih delavcev, ki včasih s trenutnimi razmerami opravičujejo lastne kratkovidne odločitve v škodo dolgoročnega izboljševanja gospodarjenja.«
J. TEPPEY
Po polževo do dovoljenj
Na vasi jim čakanje jemlje voljo in denar_
PIŠECE. GLOBOKO, KAPELE — V vseh treh krajevnih skupnostih se pritožujejo nad mačehovskim odnosom občine do ljudi, ki si želijo tam postaviti dom. Večletno čakanje jih spravlja ob denar in jim ubija voljo. V Pišecah je šest ali sedem interesentov za gradnjo in če ne bodo kmalu prišli na vrsto, se bodo odselili. Nič bolje ni v globoški in kapelski krajevni skupnosti. Mladi kmetje v Kapelah na primer čakajo na dovoljenje dve, tri leta, smo slišali na zadnji seji zbora KS.
Prostora imajo dovolj, a ne sredi njiv, ampak takšnega, kjer ni bilo nikoli ne pluga, ne brane. Pišečani tožijo, da nihče ne pride pogledat, kje naj bi stala hiša, Kapelci pa. da pride prva komisija in jim vse odobri, za njo še druga komisija, a ta za prvo noče nič slišati. Bodoči graditelji so nestrpni in razmišljajo, da bi se odpravili od doma in kot njihovi predhodniki v mestu počakali na solidarnostno stanovanje v mestu.
Sprejemanje planskih dokumentov je res počasno in ovira izdajo dovoljenj, toda, če bi bili v občin-
skih službah malo bolj gibčni in življenjski, bi v takih primerih vseeno pohiteli in pomagali ljudem, da ne bi izgubili preveč denarja.
J. TEPPEY
VEČ NADURNEGA DELA
BREŽICE — Z nadurnim delom v tozdih že kar praviloma nadomeščajo izpadlo proizvodnjo. Zaradi pomanjkanja surovin in repromateriala so nadure najbolj pomnožili v Tovarni prikolic IMV, medtem ko so drugod s podaljšanim delovnim časom reševali sezonske konice ali nadomeščali začasno odsotne delavce. Obseg pogodbenega zaposlovanja se zmanjšuje. Taka dela največkrat opravljajo nekvalificirani delavci. Približno tretjina je strokovnih delavcev. Med njimi so ekonomisti, profesorji, ekonomski tehniki, zdravniki specialisti, poštni manipulanti in vozniki inštruktorji. To so poklici, ki jih med brezposelnimi ni in ki jih tudi sicer težko dobijo. S tem seveda ni rečeno, da nadurnega in pogodbenega zaposlovanja v delovnih organizacijah ne bi mogli še zmanjšati.
AGENCIJA TEMELJNE POSAVSKE BANKE V BRESTANICI — Pretekli teden so v Brestanici odprli novo agencijo Ljubljanske banke-Temeljne posavske banke Krško. Agencijo je odprl direktor LB-Temeljne posavske banke Krško Dejan Avsec. Poudaril je, da se banka skuša čimbolj približati svojim strankam. Predstavnik KS Brestanica pa seja zahvalil banki, ker je prisluhnila potrebam krajanov. (Foto: J. Simčič)
PRIDELALI 110 VAGONOV JABOLK
KRŠKO — Letos jablane niso dobro obrodile samo v družbenem sektorju, ampak tudi v kooperacijskem. Na 45 hektarih intenzivnih nasadov bodo letos kooperanti krškega Agrokombinata pridelali okoli 110 vagonov jabolk najboljše kvalitete.
ZAHVALA BIVŠEMU VODSTVU FRONTE
SEVNICA — Na ponedeljkovi seji predsedstva občinske konference Socialistične zveze v Sevnici se je predsednik OK SZDL Janko Rebernik zahvalil bivšima funkcionarjema OK SZDL Maksu Popelarju in Dragu Lupšini za predano dolgoletno delo v fronti in izrazil prepričanje, da bosta z bogatimi izkušnjami še pomagala pri nadaljnjem delu SZDL v občini. Maksu Popelarju je predsednik Rebernik izročil umetniško sliko, tokrat odsotnemu Dragu Lupšini pa bodo spominsko darilo izročili prihodnjič.
Inšpektorji na beraški palici
Posavski medobčinski inšpektorat zaman opozarja na težak denarni položaj
KRŠKO — V zaostrenih gospodarskih razmerah je dela za inšpektorje vedno več, denarja za njihovo delovanje pa vedno manj. To je splošen pojav, ki ga poznajo tudi v Posavju. Vendar to ni edina težava, s katero se otepajo v medobčinskem inšpektoratu za Posavje. Precej njegovih predlogov sodniku za prekrške zastare, šušmarii pa veselo delajo naprej, ne da bi se menili za zakon.
Načelnik medobčinskega inšpek- višjih cen na vseh področjih in
torata občin Brežice, Krško in Sevnica mag. Miro Mikeln je povedal: »Mi vemo, da so občine sedaj pod udarom različnih omejitev, zaradi katerih tudi same nimajo denarja. Zato pa težko razumemo, da se za naše problemč zelo malo zmenijo v regiji. Ker denar kasni tudi za dva in pol meseca, smo zaprosili za razgovor s predsednikom sveta posavskih občin Zoranom Šolnom. Do konca septembra še nismo dobili nobenega odgovora, ali bo do tega razgovora sploh prišlo. Ne gre namreč samo za to, da kasnijo mesečna izplačila, ampak bi se bilo treba dogovoriti tudi o povečanju dotacij. Zaradi
ravneh bi tudi mi potrebovali do konca leta 95 milijonov dinarjev namesto 78 milijonov, kolikor smo načrtovali na začetku leta.«
Vprašljiva je tudi učinkovitost kaznovalne politike. Predlogi sod-, niku za prekrške večkrat zastarajo, ker je premalo sodnikov in imajo zato preveč dela. Podobno je tudi pri kaznovanju gospodarskih prestopkov,
»Kljub temu da nam primanjkuje denarja, vztrajamo. Resda z enim samim službenim avtomobilom (inšpektorji se zelo neradi vozijo na terenu z lastnimi avtomobili, ker povračila za potne stroške kasnijo
tudi dva meseca, kar je ob sedanji stopnji inflacije skoraj rop) težko zmoremo vse delo, vendar lahko postrežemo z dolgim spiskom opravljenega dela. Lani smo opravili čez 3600 pregledov, vzeli smo domala 300 vzorcev, izdali 767 ureditvenih odločb, podali 30 prijav zaradi
Premalo dela za izobražence
V sevniški občini naj bi se šele v teh jesenskih mesecih nekoliko izboljšala izobrazbena raven celotnega števila zaposlenih
SEVNICA — Pri občinski skupnosti za zaposlovanje so zasledili precejšnje zaostajanje dejanskih gibanj za predvidenim dodatnim zaposlovanjem ob koncu prvega polletja pri Betonu, Inpletu, Domu upokojencev na Impoljci, Trubarjevem domu v Loki, Stillesu, ŽT-Tozdu za vzdrževanje in upravljanje voz Sevnica, odstopanje pa so opazili tudi pri Lisci in Jutranjki.
Ob tem ugotavljajo, da je zaposlovanje pri zasebnikih izredno umirjeno, s tem pa se letos ne uresničujejo niti resolucijske usmeritve
0 pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju. V letošnjih prvih šestih mesecih so ozdi sevniške občine sporočili 362 potreb po delavcih in 31 potreb po pripravnikih. Izobrazbena sestava javljenih potreb precej presega lanskoletno, še vedno pa ni zadovoljiva, saj skoraj polovico vseh potreb predstavljajo potrebe znot-
> raj 1. in 2. stopnje zahtevnosti,
1 potrebe po višje- in visokošolskih kadrih pa le 11 odstotkov!
Med tistimi, ki so prvikrat sklenili delovno razmerje, prevladujejo ne-
• Pogodbeno delo upada, predvsem na račun manjšega števila opravljenih ur po pogodbah o delu pri M-KK-tozd Proizvodnja, povečan obseg nadurnega dela pa so zabeležili pri Metalni, Betonu, Kopitarni in Stillesu. Z boljšo organizacijo dela in zaposlovanjem za določen čas ter podobnimi ukrepi bi se lahko izognili nekaterim vrstem pogodbenega in nadurnega dela.
kvalificirani in polkvalificirani delavci. Še zmeraj ni zadovoljivo šte-
vilo delovnih mest, za opravljanje katerih se zahteva višja oziroma visoka izobrazba. Zato je težko pričakovati, da bo načrtovana izobrazbena sestava zaposlenih v družbenem sektorju dosežena, čeprav predvidevajo, da se bo v jesenskih mesecih spričo priliva mladih iz šol, nekoliko izboljšala tudi izobrazbena raven celotnega števila zaposlenih.
V letošnjem polletju se je na novo prijavilo pri sevniški občinski skupnosti za zaposlovanje 76 oseb, od tega 59 iskalcev ponovne zaposlitve, le 17 oseb pa je prvič iskalo zaposlitev. Dejanskih iskalcev zaposlitve je bilo v tem času vendarle 10 manj kot lani. med brezposelnimi pa so prevladovali nekvalificirani in priučeni delavci, polovica pa je starih do 26 let.
P. P.
gospodarskih prestopkov, oddali eno kazensko prijavo in sodniku za prekrške predali 332 predlogov. Hkrati smo dali prek 1000 soglasij h lokacijski dokumentaciji in 728 soglasij h gradbenim dovoljenjem. Podobne rezultate smo dosegli tudi letos in bomo ponekod lanske dosežke celo presegli. Vendar je boj za zakonitost poslovanja Sizifov posel, saj se kljub pojačenemu delu to na številu predlogov za kazni ne pozna dosti,« je dejal Mikeln.
J. SIMČIČ
O »DOLENJCU«
SEVNICA — Potem, ko je svet za informativno dejavnost pri predsedstvu OK SZDL Sevnica na ponedeljkovi dopoldanski seji temeljito obravnaval ustanovitvene akte Dolenjskega lista in zvečine soglašal s ponujenim besedilom, ki ga je komentiral glavni urednik Drago Rustja, so tudi na popoldanski seji predsedstva OK SZDL potrdili stališče sveta. Seznanili so se tudi s kadrovskimi spremembami glede novinarskega pokrivanja sevniške ' občine. Za člana izdajateljskega sveta so izbrali Alojza Konca in Alberta Felicijana.
Marica Cizelj: »Kupcev ne bomo razočarali.«
Ona — on v Brežicah
Uspešen poslovni začetek v novi prodajalni
BREŽICE — V novi, težko pričakovani trgovini Ona — on je bil začetek uspešen, a ne le pri konfekciji, ampak tudi v diskontni prodajalni posteljnine, osebnega perila in volne. Na račun so prišli predvsem prvi kupci, med katerimi so mnogi posegali po modnih oblačilih, medtem ko so bili poznejši obiskovalci manj zadovoljni. Mednje sodijo predvsem ženske mlajših letnikov, ki jim ni do standardnih klasičnih krojev ne pri oblekah, plaščih in kostimih in ne pri perilu.
Tistim, ki mislijo, da bo forma Ona — on odrinila na podeželje podpovprečno blago, zagotavlja poslovodkinja Marica Cizelj, da bodo imeli dovolj izbire za vse okuse in vse starosti. Naročene pošiljke jim že polnijo izpraznjene obešalnike, čeprav dobava zaradi oddaljenosti nekoliko zamuja. Diskriminacije torej ne bo. Po mnenju Cizljeve je za morebitno nezadovoljstvo strank kriva tudi naglica pred otvoritvijo, saj so zaposleni na predvečer še pozno v noč zalagali police in je marsikaj ostalo še v zavojih. Prostori so majhni in jih že zdaj utesnjujejo, posebno pa skladišče. Tudi v prodajalni se morajo potruditi, da pregledno razstavijo težko in lahko konfekcijo od moške do ženske in otroške.	j	-p
BOGAT KOST AN JE VIŠKI PRAZNIK
KOSTANJEVICA — V spomin na 43 talcev, ki so padli 21. oktobra 1943 v nemški ofenzivi, praznuje krajevna skupnost Kostanjevica svoj praznik. Doslej se je v okviru praznovanja že zvrstilo nekaj prireditev, do konca tega meseca pa jih bo še nekaj. 11. oktobra ob 9. uri bo streljanje na glinaste golobe v Poljanah v Krakovem. 12. oktobra bo na šolskem igrišču turnir v malem nogometu za pokal KS Kostanjevica. 18. oktobra ob 9. uri bo otvoritev novih prostorov GG Brežice tozd Gozdarstvo Kostanjevica. 18. oktobra bo ob 10.30 slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, ob 12. uri istega dne pa še otvoritev novih proizvodnih prostorov SOP krško tozd Ikon. 19. oktobra bo v Poljanah v Krakovem ob 9. uri dopoldne zaključek vrtanja tople vode, ob 11. uri istega dne pa še veslaška regata okoli kostanjeviškega otoka. 20. oktobra ob 19.30 bo v Kostanjevici gostovalo Mestno gledališče ljubljanjsko z dramo Toneta Partljiča Justifikacija. 21. oktobra ob 11. uri bo žalna slovesnost na pokopališču ob skupnem grobu talcev. V Lamutovem likovnem salonu bodo 24. oktobra ob 16. uri odprli razstavo Slanovih akvarelov.
Mladinska knjiga bo ob tej priložnosti predstavila monografijo N. Šumija Akvareli. V samostanski cerkvi bo še istega dne ob 18. uri odprta retrospektivna razstava Franceta Slane ob njegovi 60-letnici. Razstavljenih bo 120 oljnih slik, razstavo pa bo odprl predsednik skupščine SRS Miran Potrč. Koncert ob umetnikovem jubileju bo imel APZ Tone Tomšič. 25. oktobra ob 18. uri bodo javnemu namenu izročili posodobljene ulice Josipa Reslja, Jožeta Gorjupa in del Hmeljske ulice.
DO 6. NOVEMBRA
SEVNICA — Osrednja proslava občinskega praznika bo letos v Šentjanžu, prihodnje leto pa v Tržišču. Za letošnji praznik bo ena največjih pridobitev asfaltna preproga na mirenski regionalki od Jelovca do Boštanja. Otvoritev naj bi bila 6. novembra.
SINDIKAT NI SPREJEL POBUDE
SEVNICA — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Sevnici ni sprejelo pobude predsedstva občinskega komiteja ZK. da bi občinski komisiji za družbeni nadzor dali pobudo, naj preveri stroške v zvezi z dolgoletno pravdo glede »zadeve Stopar«. Novo predsedstvo občinskega sveta ZSS z omenjeno zadevo ni toliko obremenjeno, zato sindikat prepušča pobudo in usodo razvpite afere kar presoji zrelosti samih samoupravljal-cev Jutranjke.
Novo v Brežicah
STARA PESEM SE PONAVLJA — Krajši rok za sklic zadnje seje občinske skupščine je dodatno skrajšala še pošta, so povedali delegati zbora krajevnih skupnosti, ki se zaradi tega niso utegnili z nikomer posvetovati. Zahtevali so vsaj 14 dni časa. Končno ne stanujejo vsi v Brežicah, kjer pismonoša vsak dan trka na vrata. Na Pišečkem dobijo pošto vsak tretji dan, v Pečice pa potuje tudi štiri dni do naslovnika. Zagotovo bo ceneje spoštovati roke, kot zaposlovati nove poštarje samo zaradi skupščinskega gradiva.
VOLITVE BI POMAGALE — Nepoboljšljivi kadilci na mnogih sejah grenijo življenje nekadilcem. Žakon je sicer na strani nekadilcev in občinski odlok tudi, vendar ječist zrak velikokrat odvisen od tega. koga imajo za predsednika, prijatelja ali sovražnika zdravja. Nekadilci zato razmišljajo raje o prihodnosti kot o sedanjosti, o tem, da bodo na volitvah podprli poslej samo kandidate, ki jih tobak še ni zasvojil.
NIČ NE SME BITI POCENI — Tu in tam so še kolektivi, ki si kak kos opreme za delavnico sami naredijo. Pa je ne bi smeli, ker zanjo niso registrirani, čeprav je to samo močna delovna miza ali celo kaj bolj zahtevnega. Predpisi so taki, da se ne ozirajo na to, koliko bi lahko kdo prihranil, če je voljan delati. Zato takih pridobitev tudi v Posavskem muzeju ne obešajo na veliki zvon, saj bi se takoj znašli med kršitelji.
ZAHTEVAJO IZRAČUNE
BREŽICE — Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč je zbor krajevnih skupnosti umaknil z dnevnega reda. Vnovič zahteva pojasnilo o tem, koliko sredstev se bo zbralo po novem in koliko bo to vplivalo na podražitev pozidave stavbnih zemljišč.
V času od 27. septembra do 4. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Hamida Salkič iz Krškega — Jasmina, Ivanka Novak iz Breganske-ga sela — Ivana, Marjana Požgaj iz Male doline — Anamarijo, Marica Zijal iz Vel. Rakovice — Tamaro. Marenka Peteline iz Brežic — Žiga, Ivanka Špeljak iz Sudanske doline — Kristino, Hedvika Unetič iz Cerkelj — Saro, Sofije Thači iz Brežic — Edvina, Jožefa Bizjak iz Zavratca — Marjana, Marija Ferenčak iz Brežic — Jožeta, Štefica Kupres iz Jurjevčanov — Nikola, Antonija Kužner iz Pokleka —r Petro. Matka Macur iz Koprovnice — Jureta, Marija Krevelj iz Krškega — Matejo, Stanka Preskar iz Globokega — Vito, Tatjana Per iz Župjeka — dečka, Marjana Lazar iz Zaprešiča — Vladimira, Blaženka Skendrovič iz Rud — dečka. Čestitamo!
Krške novice
OBČINSKA MEJA — Brežiški del ceste med Zasapom in Drnovim je bil lani asfaltiran s sredstvi samoprispevka. Vendar pa je bila cesta asfaltirana samo do Borov. Od tam naprej pa do Drnovega je še kakšen kilometer makadamske ceste. Avtomobilist, ki pripodi iz brežiške v krško občino, lahko na ta način točno ugotovi, do kje sega občinska meja.
VOZNI RED — Vozni redi so na tem svetu zato, da se po njih ravnajo potniki in prevozna sredstva. V Leskovcu pa imajo tak avtobusni vozni red, na katerem razločno piše, da avtobus odpelje ob 19.37 uri. Potnik lahko ta avtobus čaka in čaka, dočaka pa ga ne, ker po izkušnjah sodeč, ta avtobus niti ne pelje. Ko bi se našel avtobusar, ki bi vozni red popravil?
NOVE CENE, STARA DELITEV — Polovična vozovnica za avtobus od avtonusne postaje do Vidma je veljala pred podražitvijo od 30 do 40 dinarjev. Kakršen je pač bil dan. Sedaj so že nekaj časa v veljavi nove cene, poljubnost računanja cene polovične vozovnice pa je še vedno taka kot prej.
Sevniški paberki
NISO JET SET — Člani sevniškega teniškega kluba pomagajo po svojih močeh pri urejanju teniških igrišč v okviru športno-rekreacijskega centra za Kopitarno. Sevniška krajevna skupnost je z mehanizacijo že postorila večino zemeljskih del. člani kluba pa bi radi z udarniškim delom pospešili gradnjo. Zaenkrat so člani »belega« športa sodelovali pri raztovarjanju drenažnih cevi. a tudi to ni bilo lahko delo. Sploh pa bi verjetno člani teniškega kluba radi razbili predsodke nekaterih, da gre za neko visoko druščino, kiji ne Zahodu pravijo tudi
— jet set.
»TUDI »NOČNE«? — V Drožanj-ski ulici so pri akciji za kabelsko televizijo nekateri menda tudi tako prizadevni, da so si ure nabirali s kopanjem jarka skoraj do polnoči. Ni še zn-ano, ali bodo prizadevnežem priznali ure po elektrikarski — nočni tarifi. to je po polovični ceni. ali pa kot nočno delo.
VODA — Boštanjčani so veseli, ker že nekaj časa ni bilo slabega vremena, kajti deževje pripomore, da iz vodovodnih pip največkrat priteče voda. ki po aromi in barvi močno spominja na
— gnojnico.
DOLENJSKI LIST
Št. 41 (1939) 9. oktobra 1986
kultura
in
izobra- j ževanje
Kmalu Lamutov koledar
Izšla bo tudi Lamutova monografija, v Dolenjski galeriji pa bo retrospektivna razstava Lamutovih del
NOVO MESTO —; Akademski slikar Vladimir Lamut bi lani praznoval 70-letnico življenja, če mu valovi Krke ne bi v prvih pomladnih dneh leta 1962 za vedno zaprli oči. Umetnika ni več, delo, ki ga je ustvaril, pa živi dalje. S svojim opusom je Lamut zadolžil rod, s katerim je rasel, in vsa naslednja pokolenja.
Dolenjski muzej se letos odd-olžuje Lamutovemu spominu s tremi pomembnimi dejanji: z retrospektivno razstavo njegovih del, ki jo bodo novembra odprli v Dolenjski galeriji, z izdajo monografije, o slikarju prvega celovitejšega kritiško-strokovnega prikaza umetnikove ustvarjalnosti, pa še z izdajo stenskega koledarja z reprodukcijami Lamutovih del.
Stenski koledarje pripravljen na dvanajstih straneh, na katerih je šestnajst barvnih reprodukcij Lamutovih del. Izbor obsega akvarele, gvaše, olja in risbe z novomeško, širšo dolenjsko in celo jugoslovansko motiviko, nekaj del pa je nastalo v zvezi z umetnikovimi potovanji po Evropi. Slike ilustrirajo skoraj vse glavne postaje Lamutovega življenja, še posebej pa njegovo navezanost na Novo mesto in pokrajino ob Krki.
Koledar bo izšel novembra v nekaj deset tisoč izvodih. Izvod bo 1.200 din. Koledar je že moč naročiti, in sicer pri agenciji novomeške Tiskarne, ki ima sedež v Muzejski ulici 7.
L Z.
O STISKI V KNJIŽNICI — Predstavniki občine in družbenopolitičnega i življenja so se med obiskom v Študijski knjižnici Mirana Jarca lahko na i svoje oči prepričali, da delovne razmere v tej ustanovi niso ravno za vzor.
bližnji okolici Novega mesta in ga tako tudi še bolj približali uporabnikom (znanstvenikom raziskovalcem, zgodovinarjem itd.), pa v Dolenjskem muzeju iščejo možnosti, kako čimprej usposobiti nekdanjo Ropasovo hišo, da bo v celoti služila etnologiji, in dokončati dela v Križatiji, še posebej njen podstrešni del. Tako arhiv kot muzej pa v teh naporih nalete-vata na skoraj nepremostljivo oviro — na pomanjkanje denarja. Vendar pa Dolenjski muzej še bolj kot to pesti vprašanje, kako se še bolje odpreti javnosti, omogočiti uporabnikom dostop do vseh vrst kulturnih dobrin, ki jih hrani in tudi na novo ustvarja denimo z založniško dejavnostjo.
Vse te ustanove so zasnovane in tudi delujejo kot medobčinske, pokrajinske ustanove, žal pa še vedno, zlasti knjižnica in muzej, v glavnem s sredstvi, ki jih zbere novomeška kulturna skupnost. V ustanovo vsedolenjskega pomena se razvija tudi Dom kulture, ki bo, kot kaže, to jesen dokončno postal samostojna delovna organizacija in ga ne bodo več obravnavali v okviru Zveze kulturnih organizacij. Seveda bo svoje poslanstvo lahko opravljal le z us-
trezno kadrovsko zasedbo. Kadrovska popolnitev pa še čaka knjižnico, muzej in zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Kot je bilo moč slišati med pogovorom predstavnikov občine j in občinskih družbenopolitičnih organizacij in vodij kulturnih ustanov, vsa ta problematika ni le stvar posamezne ustanove, ampak tako ali drugače zadeva tudi dejavnike zunaj področja kulture, še posebej samo občino kot ustanoviteljico. Pokazalo se je, da so bile do zdaj velike razpoke pri informiranju o dejanskih razmerah v kulturi, na čemer pa so najbrž tudi temeljile nekatere za kulturo manj sprejemljive odločitve. Predstavniki kulturnih ustanov so poudarili. da do tega pogovora tudi sami niso bili vedno zgledno enotni v stališčih do posameznih problemov, da pa bodo poslej laže jn strpneje odpravljali nesporazume, če bo do njih prišlo. Skupen jezik bo vseka kor potreben, zlasti še, ko bo potrebno tudi v kulturi marsikaj racionalizirati, združevati posamezne službe in se sploh obnašati, kakor to zahtevajo zaostrene gospodarske razmere.
I.	ZORAN
LJUBLJANA — Slovenska matica je pripravila več zanimivih prireditev. Tako je v okviru tako imenovanih Matičinih večerov včeraj predaval Borut Loparnik o glasbi in ideologiji. Pred predavanjem je predsednik Slovenske matice prof. dr. Bogo Grafenauer podelil plakete častnim članom Matice, kf so bili izvoljeni in imenovani na letošnjem občnem zboru. To so: prof. dr. Fran Dominko, prof. dr. Ferdo Gestrin in dr. Franjo Smerdu.
PEČNICA KOT SLIKA — Akademski slikar Tomaž Kržišnik, ki se ukvarja tudi z grafiko, risbo, knjižno ilustracijo, grafičnim oblikovanjem in scenografijo, se je letos prvič poskusil z oblikovanjem v keramiki in v tozdu Keramika novomeškega Pionirja oblikoval pečnice in druge predmete. Razstavo teh del so pripravili v razstavni avli Krke v Ločni in jo odprli minuli petek. Na otvoritvi je nastopil solist Silvester Mihelčič in na elektronski harmoniki izvedel več skladb iz svojega zadnjega zvezka »Prekmurje«. V tem zvezku so prekmurske melodije, ki jih je Mihelčič priredil za harmoniko. (Foto: I. ZORAN)
AKVARELI Z DOLENJSKO MOTIVIKO
TREBNJE — V osnovni šoli »Jože Slak — Silvo« v Trebnjem razstavlja svoja slikarska dela Vekoslav Perpar — Vrbinc iz Ljubljane. Ljubiteljem likovne umetnosti se predstavlja kotakvarelist. V delih prevladujejo dolenjski motivi. Avtor je pred vojno učiteljeval v Dolenji Nemški vasi, med NOB pa je bil na Dolenjskem aktivist OF in partizan. Dolenjska pokrajina se mu je globoko ujedkala v spomin in postala del njegovega duhovnega življenja. Zanimiva razstava, ki so jo odprli 29.septembra, bo na ogled še kak teden.
VARUJMO NARAVNO IN KULTURNO DEDIŠČINO
TREBNJE — V trebanjski matični knjižnici so odprli razstavo Varujmo naravno in kulturno dediščino. Na njej so s fotografijami in drugimi sredstvi predstavljene zgodovinske, kulturne in entografske znamenitosti in zanimivosti iz trebanjske občine. Razstava bo odprta mesec dni.
NOVA RAZSTAVA V FOTOGALERIJI
NOVO MESTO — V tukajšnji Fotogaleriji bodo jutri ob 20. uri odprli novo razstavo. Na ogled bodo fotografije Fedorja Vučemilo-viča, posnete na otoku Braču, predvsem v okolju, kjer stoji znameniti glagoljaški samostan Blaca iz druge polovice 16. stoletja.
PRAZNOVANJE S KULTURO
NOVO MESTO — Letošnje praznovanje novomeškega občinskega praznika bo, kot je razbrati iz sporeda prireditev, ki so se že začele vrstiti, precej kulturno obarvano. Med drugim bosta dva literarna recitala v Dolenjski galeriji: Franci Šali bo s pesmimi nastopil v torek, 21., Marjeta Dajčman, prav tako s pesmimi, pa v četrtek, 23. oktobra. V ponedeljek, 27. oktobra, bo nastopil mešani pevski zbor novomeških upokojencev in s samostojnim koncertom proslavil 35-letnico delovanja. V torek, 28. oktobra, pa bodo v Dolenjskem muzeju odprli etnološko zbirko.
Metlika v očeh mladih
Metliko in njeno okolico je pretekli teden slikalo okrog 50 mladih likovnikov iz Bele krajine
NOVO MESTO — Zapisano je in potrjeno s številnimi družbenopolitičnimi dokumenti, da je kultura ena od dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena. Iz tega izhaja, da bi tudi kultura morala uživati nekatere ugodnosti, ki jih priznava družba, imeti prednost pri odmeri pomoči, še posebej pri odpravljanju težav, ki jim sama ni kos. Logično je. da bi morali privilegiranost te dejavnosti najprej in predvsem čutiti ljudje, ki se s kulturo ukvarjajo in od nje tudi živijo. Vendar tovrstnih občutkov nimajo in jih, kot sami zatrjujejo, tudi še ne morejo imeti. Res je, da je kultura naredila precejšen razvojni korak, hkrati pa tudi drži, da se nenehno spopada s težavami, ki se zdijo včasih prav banalne, a bi bile z malo večjim družbenim posluhom in pripravljenostjo pomagati lahko odpravljive. Tako pa ostaja razkorak med tistim, kar je tako lepo deklarirano v dokumentih, in dejanskim položajem kulture. Ni čudno, da je nekaj podobnega
Kakšno razkošje neki!
O novomeški kulturi, kakor je videti malo bolj od blizu, predvsem pa na lastne oči, ali: s predstavniki novomeške občine od kleti do podstrešij poklicnih kulturnih ustanov v Novem mestu
STROKOVNJAK V PODSTRE-ŠNICI — Tako kot celotni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine se tudi njegova restavratorska delavnica stiska na podstrešju. V njej dela akademski slikar in restavrator Anton Miklavžin.
ugotovil tudi predsednik novomeške občinske skupščine Boštjan Kovačič, potem ko si je minuli teden hkrati z najodgovornejšimi predstavniki izvršnega sveta. ZK. SZDL, sindikata in ZSMS v občini ogledal delovne prostore poklicnih kulturnih ustanov v Novem mestu, se na kraju samem seznanil z razmerami in problemi, ki te ustanove pestijo, nazadnje pa dobil izčrpno informacijo o delovanju, moči in nemoči teh ustanov na pogovoru z njihovimi vodji in sodelavci.
Ura »pouka« o stanju novomeške kulture se je začela v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Tu so se lahko vsi na svoje oči prepričali, da posluje ta ustanova v skrajno nevzdržnih razmerah, kar velja še posebej za njen študijski oddelek. Knjižnica se dobesedno duši zatrpana z gradivom, ki ga nima kam dati. Namesto da bi bile knjige in ostalo gradivo dostopno obiskovalcem, vsaj raziskovalcem, je bolj ali manj odtujeno. Prostori, kjer to gradivo je, so zatrpani do stropa in so še najbolj podobni ropotarnicam. S knjigami je zatrpan vsak kotiček, celo nad spominsko avlo NOB so, da o kletnih prostorih sicer starinske stavbe niti ne govorimo. Prav tam pa je še nekaj prostorov, primernih za skladišče, in v to se tudi spreminjajo, žal pa zaradi pomanjkanja denarja prepočasi. Študijska knjižnica ima že okoli 130.000 enot bibliotečnega gradiva, letni dotok je 10.000 knjig, kar pomeni, da se stiska iz leta v leto še povečuje. Po normativih bi morala imeti knjižnica trikrat več prostora, kot ga ima, zato je tudi izgubila pravico biti matična ustanova za novomeško občino. Matičnoslužbosmodole-
ki zavoda opravljati po zakonu. V enem takih podstrešnih »separe-jev« se poti in trudi zavodov restavrator oziroma konservator; in obiskovalec se sprašuje, kako sploh lahko vzdrži v hlapih tekočin skrajno ostrega vonja. Prostorska stiska pa ni edini problem tega pred šestimi leti ustanovljenega zavoda, najmlajše tovrstne ustanove v Sloveniji. Zavodu so sredstva za dejavnost dokaj pičlo odmerjena, povrhu pa se nekatere občine ustanoviteljice ne izkazujejo kot prav vzorne plačnice obveznosti. Kaže, da se zapleta že pri samem odnosu do te službe, saj se mora siednja še vedno boriti ceio za lokalno priznanje, čeprav je zakon s te strani vse razčistil in razjasnil. Po mnenju strokovnjakov tega zavoda je pri vsem tem še najbolj problematičen sam odnos do naravne in kulturne dediščine, saj smo kljub poskusom osveščanja in opozorilom še vedno priče neodgovornim in nepopravljivim posegom v naravo, arhitekturo, sploh v bivanjsko okolje ljudi. Poleg tega pa dediščina, predvsem etnološka, tako hitro propada, da bodo kmalu izginili še zadnji dokazi pristne, izvirne domače kulture. Zavod s svojimi strokovnjaki je pri tem dokaj brez moči: je večkrat osamljen v prizadevanjih, da se nekaj le ohrani in zavaruje, pa tudi denarja za posege nima dovolj, niti toliko, da bi zaustavil propadanje in izginevanje najdragocenejših primerkov dediščine.
Precejšnjo prostorsko stisko ima tudi novomeška enota Zgodovinskega arhiva v Ljubljani in Dolenjski muzej. Medtem ko si arhivarji prizadevajo, da bi vse gradivo hranili v Novem mestu ali v
PLAKETE ZA NOVE ČASTNE ČLANE
METLIKA — Pretekli petek so »zasedli« Metliko in okoliške vasi s svojimi paletami in slikarskimi deskami mladi likovniki iz vse Bele krajine. To je bil že njihov 5. slikarski ekstempore, tema ustvarjanja pa je bila tokrat »Metlika in njena okolica v očeh mladih«.
Prireditev, ki je postala že tradicionalna in ki jo izmenoma pripravljata občinski Zvezi prijateljev mladine iz Črnomlja in Metlike oz. njuna odbora za ekstempore, je letos privabila okrog 50 likovnikov. Povabilom so se odzvale vse belokranjske šole razen starotrške. Letos
KMALU PRVIČ V CANKARJEV DOM
NOVO MESTO — V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 21. oktobra koncertiral simfonični orkester Slovenske filharmonije. Izvajal bo Rahmaninova in Dvorakova dela. Z orkestrom bo kot solist nastopil grški pianist Dimitris Sgo-uros. Novomeška Zveza kulturnih organizacij bo organizirala obisk tega koncerta za interesente iz novomeške občine. To pa ne bo edini organiziran obisk glasbenih prireditev v Cankarjevem domu. Zveza kulturnih organizacij je novomeške obiskovalce koncertov s tem seznanila že pred dnevi, ko jih je obvestila, kakšen koncertni program je pripravila za to sezono v Novem mestu.
METLIKA, KAKOR JO VIDIJO MLADI — Stari del Metlike j'e izredno zanimiv za slikarje, tako tudi za mlade belokranjske likovnike, ki so se letos udeležili že 5. ekstempora zapovrstjo. Njihova dela so zbudila veliko zanimanja mimoidočih že ob nastajanju, ob mladih slikarjih pa so se še posebej radi ustavljali šolarčki, ki so odhajali iz šole.
GASPARIJEVE KNJIŽNE ILUSTRACIJE
LJUBLJANA — V Narodni galeriji so pripravili in včeraj odprli razstavo knjižnih ilustacij znanega slovenskega slikarja Maksima Gasparija. Čeprav se je umetnik, ki se mu je življenjska.pot iztekla pred šestimi leti. ko je že dopolnil 97 let, knjižni ilustraciji posvečal vse življenje, ta del njegove umetniške dejavnosti ni bil nikoli tolikanj opažen oziroma cenjen kakor, denimo, njegove slike z narodnimi motivi. S pripravo pričujoče razstave želijo vsaj delno popraviti krivico, ki je bila avtorju storjena z neustreznim obravnavanjem vseh delov njegovega opusa.
ta 1990 opravljali pod pogojem, da bo manjkajoči prostor za poslovanje pridobila. Ta hip se vsi sprašujejo, kako, saj ni denarja niti ža sanacijo, kaj šele za pridobivanje novih prostorov. Na prepotrebno novo gradnjo, s katero bi lahko edino trajno uredili prostorski problem knjižnice in je izpadla že iz treh srednjeročnih načrtov, niti ne mislijo več.
V hudi prostorski stiski ježe od vsega začetka tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Prostore so mu dali na podstrešju tiste stavbe na Kidričevem trgu, kjer imajo sedež sisi
VSE ZATRPANO S KNJIGAMI — Vsako prispelo knjigo morajo v knjižnici najprej strokovno obdelati, šele nato sme v izposojo oziroma v branje. Posnetek najzgovorneje kaže, da za delovna opravila v študijskem oddelku ni ustreznega prostora.
s področja družbenih dejavnosti. V sobicah, kjer človek malo višje rasti komaj stoji pokonci, poteka vse delo, ki ga morajo strokovnja-
sta se prvič vključili tudi črnomaljska srednja šola Edvarda Kardelja in metliška srednja šola tekstilne usmeritve, prvikrat pa so slikali tudi mladi likovniki iz z Metliko pobratenih Ronk. Tokrat z ekstempo-rom niso počastili le tedna otroka, kot je bila navada pretekla leta, ampak tudi 30-letnico tovarne Beti, ki je bila tudi pokroviteljica.
Vsa dela, ki so jih ustvarili mladi likovniki, bodo na ogled v Ganglo-vem razstavišču v Metliki. Razstavo bodo odprli v petek, 10. oktobra, ob 18. uri, ob tej priložnosti pa bo tudi posvet likovnih pedagogov. Razstava bo v Metliki do 26. oktobra, potem pa bo potovala po vseh belokranjskih šolah. Na koncu bodo s slikami okrasili stene v tovarni Beti.
B.	M.-J.
SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV
NOVO MESTO — V okviru medšolskega tekmovanja za najboljše literarno in likovno delo ob mesecu varčevanja, pripravlja Ljubljanska banka Novo mesto v soboto, 11. oktobra, že 2. srečanje mladih likovnikov iz dolenjske regije. Prijavilo seje43 udeležencev, ki bodo v prostorih Pionirjeve Keramike oblikovali plastike na temo Družina.
Vrh pevske sezone bo revija
Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine bo glavno skrb posvečala kakovosti petja
NOVO MESTO — Prejšnji torek se je tu na prvi seji sestal© predsedstvo letos junija ustanovljene Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine, ki ga vodi Janez Zajc, član Trebanjskega okteta. Oblikovali so delovni program, vanj pa najprej zapisali potrebo po izobraževanju m izpopolnjevanju zborovodij in pevcev. Pri delu bodo posebno skrb posvečali kakovosti, saj ugotavljajo, da se s sedanjo ravnijo zborovskega petja v vseh štirih občinah dolenjske regije ni moč zadovoljiti. Poslej bodo prirejali občinske pevske revije. s katerih se bodo najboljši zbori uvrstili na medobčinsko revijo, to pa. so menili, bi prirejali vsako leto ob obletnici Rozinove smrti. Podobno kot odrasli zbori bodo imeli taka srečanja tudi otroški in mladinski zbori, saj so se tudi ti včlanili v Pevsko zvezo Dolenjske in Bele krajine.
pisni. ■ in
odmevi
GOSTOVANJE V ZRN
Ansambel Francija Ocvirka je edini narodnozabavni ansambel v sevniški občini, ki ga poznajo tudi v zamejstvu. Tako je konec septembra igral našim rojakom v Ausgbur-gu, kjer so se predstavili že drugič. Kot je povedal vodja ansambla Franci, so jih povabili tudi prihodnje leto. V ansamblu so štirje člani, ki igrajo najraje slovensko domačo glasbo. Letos so nastopali predvsem na veselicah in plesih, udeležili pa so se tudi prireditev na Graški gori, kjer so dosegli lep uspeh.
TONE ZIDARIČ
RES POHVALE VREDNO!
Zgodilo se je ob izplačilu pokojnin. Hčerka je za bolno mamo sprejela od pismonoše njeno pokojnino. Denar sta štela oba. toda po pismonoševem odhodu je pri ponovnem štetju manjkalo 5.000 din. Hčerka je mami obljubila primanjkljaj pokriti iz svojega, toda kljub vsemu je o zadevi le telefonirala na novomeško pošto. Tam so ji zatrdili: »Če je bila napaka na naši strani, boste denar dobili. Ob obračunu se bo pismonoši brez dvoma pokazal presežek!- In istega dne je posebni sel z novomeške pošte prinesel manjkajočih 5.000 din na dom obeh veselo presenečenih žena! Dejanje je res vredno pohvale. saj čez našo pošto sicer tako radi pogodrnjamo! Zadeva sc je primerila v Bršljinu. v ulici Stare pravde.
M. J.
Novo mesto
Zanemarjena vas šola v OFFENBACHU
Proienj vaščanov Dolenjih Jesenic ne usliši nihče — Kaj bo s peskom?
Vaščani Dolenjih Jesenic pri Šentrupertu nismo najbolj zadovoljni s podobo našega kraja, kije kaj klavrna. Tovornjak je stresel pesek na sredino križišča, s čimer je zaprl desni odcep poti. Tako vozila, ki so namenjena proti Cirniku, ne morejo varno voziti mimo peska, še bolj nevarno pa je ponoči, ko je kup težko opaziti. Toda za pesek se nihče ne zmeni inže nekaj časa ovira promet.
Motijo pa nas tudi cevi. ki že mesec ležijo na travniku, nikogar pa ni, da bi jih položil v jarek, kjer teče potok. Cevi, ki so sedaj v jarku, so namreč preozke in ob večjem deževju se voda razliva po cesti in travniku. Po mnenju vaščanov pa so premajhne celo cevi, ki sedaj še ležijo na travniku. Kljub negodovanju in prošnji vaščanov, naj končno že položijo cevi, je vse zaman.
M. D.
Pijano početje sprevodnika
Žalil je potnico in vrgel denar po avtobusu
2.	oktobra sem ob 11,45 stopil na avtobus L J 129-295, ki je peljal iz Ljubljane proti Kočevju. Takoj sem opazil, da je sprevodnik pijan, kar sta ugotovili tudi dve študentki, ki sta sedeli za mano, češ: »Glej ga. spet je pijan, spet se bo začelo.«
Imeli sta prav. Starejša ženska, ki je kasneje izstopila nekje pri Ve-
Turizem smo ljudje
Se: Moj križev pot do avta
»Nisem hotel nikogar žaliti, ampak sem napisal samo resnico, ki pa očitno zelo boli«
V celoti vztrajam pri informaciji o težavah in obnovi moje stoenke, ki ste mi jo objavili 4. septembra, k odgovoru prizadetega obrtnika Antona Sulerja iz Brežic pa bi dodal nekaj pojasnil.
Šuler niti z besedojie omenja, da se je popravilo avta zaradi njegovega nespoštovanja dogovora zavleklo od enega meseca kar na dva meseca! Zakaj ni ženi po telefonu, pol ure preden je šla iskat avto v Brežice, povedal, da k računu ni prištel prometnega davka, in je morala žena potem pri njem še vedno čakati približno pol ure, ker še ni spisal računa? Ta je, kot sem že zapisal, močno presegel dogovorjen okvirni znesek.
Če je Šuler vedel, da pride žena po avto, bi moral biti avto že tehnično brezhiben, toda avta brez zavor si žena ni upala peljati in ga je pripeljal avtomehanik. Dvigalka je končala kar v prtljažniku, saj nosilca zanjo ni namestil.
O tem, da v 23 letih obrti Šuler še ni imel nobene reklamacije, močno dvomim. Naposled pa bi lahko tudi strokovnjaki-mehaniki potrdili, tudi ^ia mojem primeru, nasprotno, meni v prid. Ne vem, zakaj je Šuler vstavil nove žarnice (10 komadov), ko pa so bile stare še dobre, v starih žarometih pa jih ni? Zakaj ni hotel zamenjati zadnjega branika? Šuler je izjavil, da zato, ker je novi branik zanič, da je oksidiran, skratka, daje starejši boljši. Seveda, malo več dela bi bilo, a sam sem ga ob pomoči opravil doma v enem dnevu, tako da imam zdaj na novem braniku montirani vzvratni
luči, priključek za prikolico; namestil sem tudi meglenke, ventilator za klimo...
FRANC DVORŠHK Krško
• POJASNILO UREDNIŠTVA — Polemika okoli (ne)solidnosti brežiškega obrtnika, ki jo je s pismom »Moj križev pot do avtomobila« začel Franc Dvoršak iz Krškega, je z odmevom iz Krškega v prejšnji številki DL dobila nezaželene razsežnosti. Nekdo, ki se je strahopetno skril za priimek Petar Mujagič, je na tej strani 2. septembra navedel več laži o F. Dvoršaku, od katerih je še najdebelejša ta, da večkrat na leto zredi 500 in več piščancev , ki naj bi jih potem peljal prodat celo na Reko. Tako je »kritik« očitno želel prikazati, da Dvoršak ni v težkem finančnem položaju in da ga njegova invalidnost pri zaslužkarstvu ne moti. P. Mujagič je povabil novinarja, da bi se oglasil pri njem in videl resnico, seveda ga ni bilo mogoče najti, kajti Ulice prvih borcev v Krškem sploh ni, prav tako pa po podatkih občinskega sekretariata za notranje zadeve v registru prebivalstva tudi ne nobenega prebivalca s tem priimkom in imenom. Uredništvo Dolenjskega lista se zato prizadetemu F. Dvoršaku opravičuje, s tem pa tudi končuje polemiko v zvezi s prispevkom »Moj križev pot...«
9*
tiJa/
Oddelek slovenske dopolnilne šole v Offenbachu v Zvezni republiki Nemčiji šteje le 18 otrok in prav toliko skrbnih staršev. Srečujemo se-na roditeljskih sestankih in veselih nedeljskih piknikih, karšen je bil tudi v nedeljo, 16. septembra. Vse priprave za praznično nedeljo pa so se strnile pri družini Vilija in Tatjane Skrbeta v Hansenu. Oba sta prizadevna društvena delavca že od ustanovitve slovenske dopolnilne šole in za to smo jima zelo hvaležni.
DRAGICA NUNČIČ
DELOVNA AKCIJA
Za našo šolo gradimo novo igrišče. Pomagamo tudi učenci, da bi bilo čimprej narejeno. To počnemo tudi pri urah telesne vzgoje. Pesek nakladamo v samokolnice, vozimo stran, potem pa pograbimo, da je ravno. Radi bi čimprej telovadili na novem igrišču.
ROBI KOSTANJEVEC, 4. r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
DAN PIONIRJEV
a
Letošnji dan pionirjev smo praznovali še posebej svečano. Odšli smo na pohod, v Zagrebu pa smo se srečali z borci Koroškega odreda, ki obiskujejo naše kraje in polagajo vence na grobove padlih tovarišev. Imeli smo kulturni program in pionirsko konferenco. kjer smo sprejeli delovni program za novo šolsko leto ter se vključili v tekmovanje za Gašperjevo bralno značko. Tako bomo še bolj spoznali narodnostne probleme, ki jih imajo naši rojaki na avstrijskem Koroškem.
STANKA BJELAJAC OŠ Škocjan
RAZSTAVA GOB
Gobarska družina iz Novega mesta je v sodelovanju z gobarji naše šole pripravila čudovito razstavo gob,- ki smo si jo učenci ogledali v okviru naravoslovnega dne. Učenci se niso mogli načuditi, koliko užitnih gob raste po naših gozdovih. Zapomnili pa smo si besede predavatelja dr. Boha, ki je dejal: »Ne brcaj gob. kijih ne poznaš! Ne nabiraj prevelike količine gob!«
ERIKA LENČIČ OŠ Šentjernej
DELOVNE AKCIJE
Metliški učenci smo v tem šolskem letu opravili vrsto koristnih del. Tako smo kmetijski zadrugi pomagali pobrati krompir, uredili park pri Mercatorjevem skladišču, zbrali dva kontejnerja odpadnega papirja, v tem tednu pa čistimo cevke v Novoteksovi predilnici. Učenci nižjih razredov nabirajo šipek za šolsko kuhinjo. Zasluženi denar bomo porabili za spoznavanje naše domovine in kulturne dneve.
GABI BARBIČ OŠ Metlika
likem Ločniku. je bila prva žrtev. Vozovnico, ki je veljala kakih 170 din. je plačala v kovancih po 10,5 in 1 din. Sprevodniku to ni bilo prav in se je začel dreti nanjo, kaj ga zafrkava z drobižem, saj ni trgovina. On da je izmučen in neprespan, saj spi le po štiri ure. ostali čas pa ga »jebejo njej podobne babe«. Denarje vrgel po avtobusu, ga brcal z nogo in uporabljal pri tem izraze, kijih ne kaže zapisati.
Večkrat je tudi ponovil, da je na tej progi »najbolj zajeban folk«.. Kočevci in Ribničanje. Kasneje je denar, ki ga je prej vrgel, pobral, psoval pa je tudi še kasneje vse do Ribnice, kjer sem izstopil.
Vsi potniki smo se zgražali nad njegovim početjem. Taki ljudje ne sodijo na tako delovno mesto.
J. B.
Nemška vas pri Ribnici
Lojze Kočevar
Na prvi oktobrski dan so se v Semiču številni domačini, prijatelji in znanci poslovili od Lojzeta Kočevarja, skromnega, poštenega človeka, katerega življenje je bilo bogato izpolnjeno z delom in uspehi.
Njegova mladost? Saj je skoraj ni imel. Komaj šestnajst let star je odšel v partizane in leto kasneje so ga poslali v topniško brigado. Opravil je podoficirsko šolo. bil v mnogih bojih in dočakal svobodo kot kapetan I. razreda. Po vojnjjedelal vadministrativnih službah v Črnomlju. Gradcu in Semiču. Hkrati je sodeloval v krajevni in občinski Zvezi borcev, v teritorialni obrambi, v komiteju za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito in drugod. Zlasti kot predsednik zgodovinske sekcije NOB je vsa povojna leta vneto zbiral dokumente in predmete naprednega gibanja in narodnoosvobodilnega boja.
Raziskovanje zgodovine, bližnje pa tudi daljne, je bila namreč njegova velika ljubezen. Vse to ga je pripeljalo na misel, da bi tudi v Semiču osnovali skromno muzejsko zbirko. Sčasoma pa je svoj načrt razširil. To naj bi namreč ne bila le zbirka osvobodilnega boja. temveč naj bi s svojim etnografskim kulturnozgodovinskim in arheološkim gradivom segla od današnjih dni v najbolj odmaknjene čase. Ta zamisel mu je tudi uspela, saj je ob pomoči redkih zagnancev zbral v Semiču in širši okolici poleg arhivskega in slikovnega gradiva več stotin predmetov. Tako je v domačem kraju položil temelj krajevni muzejski zbirki, ki je bila potem s strokovno pomočjo nekaterih poklicnih muzealcev odprta 1973. leta. Prav v tem svojem velikem delu bo Lojze Kočevar še naprej živel med svojimi krajani, ki se ga bodo spominjali kot prizadevnega, razgledanega človeka, ki se je s svojim nesebičnim delom bogato razdal sedanjemu pa tudi prihodnjim rodovom.
Pa še to: pokojni Kočevar ni bil samo ljubiteljski muzealec. Domačini ga poznajo kot neutrudnega Ijudsko-prosvetnega delavca, saj je vsa leta po vojni sodeloval v semiškem pevskem zboru, pri folklorni skupini in kot igralec in režiser v domači igralski družini. Brez njega ni v Semiču minila nobena proslava, prireditev ali razstava, bil je delaven, tako v domačem prosvetnem društvu kot v gasilsk*em in čebelarskem. Tudi v Belokranjskem muzejskem društvu in še drugod.
Zato bo pokojni Lojze Kočevar prav gotovo premnogim ostal v lepem, spoštljivem spominu.
-ar
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 10. X.
TV MOZAIK:
9.00 TEDNIK
10.10 GLASBA STAREGA JADRANA: SPLIT
15.20	— 23.55 TELETEKST
15.35	TV MOZAIK, ponovitev
17.05	POROČILA
17.10 MOJ SADOVNJAK SPOMLADI
17.25	MODRO POLETJE, 26. del španske nadaljevanke
17.55 NO PASARAN, prenos iz Doma španskih borcev v Ljubljani ob 50-letnici španske državljanske vojne
18.55 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	AFRIKA: TA VELIČASTNA AFRIŠKA POTICA, 6. del angl. dok. serije
21.10 DERRICK, nemška nanizanka
22.10 DNEVNIK
22.30 TAT ZLOČINOV, francoski film
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Začetek brez konca — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Frka (humoristična serija) — 19.30 Dnevnik —
20.00	Večer z Ivom Pogoreličem —
21.05	Včeraj.danes,jutri — 21.25 Are-
tacija (ameriški film) — 22.50 Kronika Bemusa
TV ZAGREB
8.10	Videostrani — 8.20 Poročila —
8.25 Začetek brez konca — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.40 Iz sveta operete — 13.05 Koraki — 13.35 Umetniški večer —
15.00	TV v šoli — 16.00 Dober dan —
17.25 Kronika občine Reka — 17.45 Začetek brez konca — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 TV koledar —
18.55	Številke in črke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa — 21.00 Pustolovščina —
21.45	Dnevnik — 22.00 Kultura srca — 23.30 Poročila
SOBOTA, 11. X.
8.10 — 12.05 in 14.40 — 23.55 TELETEKST
8.25 POROČILA
8.30 MOJI KONJI
8.45	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: PASTIRČEK PRI KRALJU MATJAŽU
9.05	MIŠKOLIN
9.10 MITI IN LEGENDE — Nova zaveza
9.25 POSKUŠAJ MIGATI DVAKRAT
9.55 AFRIKA, ponovitev 6. dela
10.55 Sremska Mitroviča: PRENOS S SPOMINSKEGA POKOPALIŠČA
12.00 POROČILA
14.55 POROČILA
15.00 BARABE, sovjetski mladinski film
16.30 LJUBITELJI NARAVE, 2. del angl. poljudnoznanstvene serije
17.00 KOŠARKA PARTIZAN : ŠIBENKA
18.30 KNJIGA
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
TURISTIČNI GLOBUS
19.30	DNEVNIK
19.45 VREME
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	GOSLAČ NA STREHI, ameriški film
Goslač na strehi je bil konec šestdesetih let zelo uspešen musical, ki je osvajal newyorško in londonsko občinstvo in tudi film je imel izjemen uspeh, dobil je tudi tri oskarje. Zgodba se dogaja v ruskih predrevolucijskih časih v majhni, pretežno židovski vasi v Ukrajini. V tej vasi živi reven mlekar, ki ga je bog obdaril kar s petimi hčerami, od katerih so tri že godne za ženitev. A hčere si može izbirajo po svoji glavi in celo v nasprotju z židovsko tradicijo. Toda ko se ena od hčera skrivoma poroči s fantom pravoslovne vere, je očetove tolerantnosti konec.
23.10	DNEVNIK
23.25	ROGAŠKA 85: Jani Kovačič in Dušan Uršič
DRUGI PROGRAM
14.45 Test — 15.00 Jugoslavija, dober dan — 15.30 Miti in legende — 15.45 Otroška predstava — 16.45 Nenavadno mesto (sovjetski film) — 17.50 Kože (5. del nadaljevanke) — 19.00 »Vickazivanja« — 19.30 Dnevnik —
20.00 V družbi z... — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.10 Športna sobota — 21.30 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.45 Videostrani — 8.55 Poročila —
9.00 Iz arhiva šolske TV — 10.30 Poročila — 15.40 Sedem TV dni — 16.10 Narodna glasba — 16.40 Poročila —
16.45 TV koledar — 16.55 Košarka PartizamŠibenka — 18.30 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pirati v metroju (ameriški film) —
21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna — 23.30 Poročila
NEDELJA, 12. X.
8.40	— 22.20 TELETEKST
8.55 POROČILA
9.00 ŽIV ŽAV
9.55 LUTKOVNI ŽIV ŽAV
10.00 FLIPPER, 23. del ameriške nanizanke
10.25 PRAGOVI, zadnji del madžarske nadaljevanke
11.25 ŠOPEK DOMAČIH
12.00 KDOR ZNA, IMA, oddaja za kmetovalce
14.00 POROČILA
14.30 NA ZAHOD, ameriški film
15.40	Ž. Kozinc: Z BOLEČINO V SRCU, ponovitev TV igre
16.55	POROČILA
17.00 POD LIPO. prenos s Tolminskega
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
KO ŠE NE BOLI
19.30 DNEVNIK 19.53 VREME
20.00 Talal Hadi: INTERNAT — OBRAČUN, 2. del nadaljevanke
21.00	JAZZ NA EKRANU — Bled 86, 2. del
21.30	ŠPORTNI PREGLED
22.15	POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.00	Rokomet (m) ŽeljezničarDinos Slovan — 18.25 Oddaja iz kulture —
19.10	Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Afrika — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 22.00 Poezija
PONEDELJEK, 13. X.
TV MOZAIK:
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20 MEDNARODNA OBZORJA: DAN V OECD
16.15 — 23.20 TELETEKST
16.30	TV MOZAIK, ponovitev
17.20 POROČILA
17.25	KUPITE VROČI KOSTANJ!
17.45	MODRO POLETJE, 27. del španske nadaljevanke
18.15 VIDEOGODBA, ponovitev
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	VEČER BELORUSKE TELEVIZIJE:
MINSK, STARI IN MLADI. dok. film
20.35	BELI SEN, glasbena oddaja
21.15	POZNANSTVO, dok. film
21.40	DEBUT, kratki igrani film
22.10	DNEVNIK
22.30	POJOČA DEŽELA, glasbena oddaja
DRUGI PROGRAM
17.30	Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik —
20.00 Po sledeh napredka — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Pesem ptic trnovk (4. del nadaljevanke) —
22.00 Stereovizija
TOREK, 14. X.
TV MOZAIK:
9.55 OTROK IN ŠOLA: Učenec in učitelj
10.25 Poklici: POKLICI V ŽELEZNIŠKEM GOSPODARSTVU
10.55 OKTOBER V KRALJEVU
16.10	— 23.05 TELETEKST
16.25 TV MOZAIK, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30	M PF CELJE 85
18.00	PERISKOP
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
GORENJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	LAZAR, drama TV Novi Sad Lazar je grenka pripoved o doživljanju vojne in uničenja. V neki srbski vasi živita nesrečni fant Lazar in jegova mati. V prvih letih po vojni se še živo spominjata vojnih grozot, vojna je oba psihično hudo prizadela, sovaščani se ju izogibajo in tako sta še bolj prepuščena svojim spominom in stiskam.
21.35	INTEGRALI
22.50	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Mostovi-hidak — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik —
20.00	Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Dokumentarna oddaja — 21.50 Izobraževalna oddaja
SREDA, 15. X.
TV MOZAIK:
9.00 Dušan Jovanovič: SOBOTA DOPOLDAN, izvirna TV drama
16.05	— 22.30 TELETEKST
16.20	TV MOZAIK, ponovitev
17.10	POROČILA
17.15 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O siromaku, ki je imel tri sinove
17.40	MODRO POLETJE, 28. del španske nadaljevanke
18.15 LADJE NA JADRANU: S polnimi jadri. 4. del
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
ZASAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA: ŽENA IN TUJEC, vzhodnonemški film
Med prisilnim delom v vojnem ujetništvu med prvo svetovno vojno se spoprijateljita nemška vojaka Karl in Richard in si pripovedujeta podrobnosti iz svojega življenja, meje med njima se brišejo, postajata si vse bolj podobna. Ko grozi, da bodo ujetnike prepeljali v Sibirijo, se Karl odloči, da bo zbežal in uspe. Prebije se do mesta, kjer je živel Richard, poišče njegovo ženo in se predstavi kot Richard. Žena se sicer zaveda, da to ni njen mož. a ga
kot takšnega čedalje bolj sprejema. Nujno razplamtelo ljubezen dohiti novica, da je vojne konec, da se z ujetniki vrača tudi Richard...
21.45 DOKUMENTAREC MESECA
22.15 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Burleske —
18.15 Pred pisanim svetom poklicev — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja —
19.30	Dnevnik — 20.00 Jazz na ekranu: big band RTV Ljubljana —
20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Portreti: Kri in življenje za svobodo —
21.45 Kronika Bemusa
ČETRTEK, 16. X.
TV MOZAIK:
9.00 IZ CIKLA JUGOSLOVANSKIH FILMOV
15.35	— 22.55 TELETEKST
15.50	TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 MIŠKOLIN
17.40	ČIRULE ČARULE
17.45 MODRO POLETJE, 29. del španske nadaljevanke
18.15	DELEGATSKA TRIBUNA
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
DOLENJSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 TEDNIK
21.05 BESEDILOSLOVNI UTRINKI: O modnem »še kako«
21.15	UČITELJ LOUIS MEISSON-NIER. 1. del francoske nadaljevanke
Nadaljevanka prikazuje življenje na francoskem podeželju od leta 1881 do konca prve svetovne vojne. Glavna oseba je Louis, bistri sin revne vdove, ki se prebije iz revščine do uglednega položaja. To je družinska saga o skromnih, poštenih in dobrih ljudeh, ki v življenju uspevajo predvsem zaradi pridnosti in vztrajnosti. Nadaljevanka ima pet delov.
22.10	DNEVNIK
22.25	MIR IN RAZOROŽITEV: Izročilo s Kozare. 1. del
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Mali upornik (4. del) — 18.15 Znanost — 18.45 Iz
sveta operete — 19.30 Dnevnik —
20.00 Otroci sonca (zadnji del sovjetske nadaljevanke) — 20.55 Poročila —
21.00 Umetniški večer: Predstava z Bitefa
8
DOLENJSKI LIST
Št. 41 (1939) 9. oktobra 1986
PRILOGA
SO
Pred sto leti so sestre de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu ustanovile prvo šolo za gluhoneme deklice v Sloveniji, ki je bila po besedah Mira Kocjana, predsednika Zveze
društev slušno prizadetih Slovenije, zanesljivo tudi prva šola te vrste na današnjem ozemlju Jugoslavije in druga na Balkanu. Podobne šole so nastajale tudi drugod, vendar so bili prijemi v njih manj strokovni kot pri šmihelskih sestrah. Čas pred sto leti je bil takšen, da so bili slušno prizadeti kot večina drugih invalidov obsojeni na životarjenje na robu življenja in raje kot ne, zasmehovani, zaničevani in manjvredni ljudje.
Začelo se je v letu 1886, ko so se v Šmihelu nastanile sestre de Notre Dame ženske mladine. Ustanovitev samostana šolskih sester je omogočil Tadej baron Merkel, ki je po smrti svojega sina ob prodaji posestva na Velikem Slatniku prepustil posestvo šmihelski župniji v dobrodelne namene. Izročil ga je novomeškemu frančiškanu Bernardu Vovku z željo, da bi se osnovala šola, ki bi jo lahko obiskovale tudi deklice s Slatnika. S prodajo so sestre dobile 12 tisoč goldinarjev, drugo polovico, ki je bila potrebna za gradnjo novega samostana, pa je dodal redovni generalat v Monakovem. Kupili so parcelo ob Šmihelski cesti in 30. marca 1885 že položili temeljni kamen. Sprva so mislili zgraditi enonadstroono hišo, a so se odločili za dve nadstropji. Konec leta je bila mogočna zg-
radba, ki stoji še danes, zgrajena In 29. septembra 1886 so se vanjo vselile prve redovne učiteljice Marija Petronja GrUndler, Marija Ingonda Pavlin in Ana Gorjup. Sredi leta je prišla še Marija Johana, ki je postala prva prednica samostana in prva učiteljica gluhonemih.
O začetkih šole je pohvalno 27. oktobra 1886 poročal tudi list Slovenec: »Začele bodo sestre tudi šolo, kakršne na Kranjskem še ni, šolo za gluhoneme deklice. Poučevali se bodo otroci v slovenskem jeziku, kar je neprecenljiva dobrota, kajti, kadar pridejo otroci iz kakega nemškega zavoda, se ne morejo pogovarjati s svojimi domačini in so tako rekoč zopet mutasti.« V prvem šolskem letu je bilo v samostanu okrog 100 učenk v dveh razredih. Sestre so takoj pričele poučevati tudi prvih sedem gluhonemih deklic. Poučevale so jih v slovenskem jeziku, jim urile tehniko glasovne govorna metode in jih usposabljale za življenje. Deklice so bile mojstrsko izurjene pletenju prtičkov, pregrinjal in podobnega. Nekaj njihovih izdelkov smo ob proslavljanju stoletnice lahko videli razstavljene v prostorih bivšega samostana.
V šolskem letu 1890/91 je bilo v Šmihelu že 200 učenk in je že zmanjkovalo prostora, zato
so prizidali več sob na vzhodni strani poslopja. Do leta 1897 je bila šola štirirazrednica, po tem letu pa je deželni šolski svet dovolil, da se razširi v petorazrednlco. Zadnje leto v prejšnjem stoletju so samostan proti vrtni strani dogradili in tako pridobili še deset sob. šola za gluhoneme deklice je prenehala delovati 30. marca 1904 z ustanovitvijo državne šole. V 18 letih se je v njej priučilo za življenje 100 gluhonemih deklic.
Miro Kocjan je na slovesnosti v športni dvorani ob podelitvi spominske listine notredamskim sestram tako utemeljil njihovo požrtvovalno delo: »Sestre so se tedaj lotile pionirskega dela, uresničile so globoko humano poslanstvo. Prizadevale so si, da bi v tedanjih razmerah slušno prizadete deklice le živele znosneje in bile manj zapostavljene v družbi. Zasledovale so cilj, ki ga je označevala nesebičnost, ki ga je oblikovalo hotenje, da bi kar najbolje pomagale prizadetemu sočloveku. Storile so korak, ki je bil nadvse pomemben ne samo v zgodovini surdologije, ampak tudi v zgodovini našega izobraževanja nasploh. Bil je to viden kamenček v mozaiku zdravstvenega razvoja na Slovenskem, pri majhnem, vendar pomembnem in sposobnem narodu.«
JANEZ PAVLIN
V neobvezen premislek
KAKO SO SLEKLI AVTOBUS
V petek se je skupina delavk in delavcev tovarne zdravil Krka odpravila z avtobusom na izlet v Budimpešto. Veselje v lepem vremenu je trajalo vse do prehoda na hrvaško-madžarski meji, ko je bilo običajnih miličniško-carinskih vljudnosti nenadoma konec v obliki vodje carinarnice, ki je ženskemu delu posadke avtobusa oznanil, da bo moral na osebni pregled. V začetku mu ni nihče verjel, podrejenFcarinik mu je celo rekel: »Saj se šališ, kajne?«, pri tonu od trenutka poprej so vztrajale tudi ženske, počasi pa so nasmehi zamirali. Vodja carinikov je izjavil, da je tu pač kontrola iz Zagreba in da osebni pregled bo in pika. Vseh potnic po vrsti.
Potem ko je šofer avtobusa ogorčen izjavil, da se mu kaj takega ni pripetilo v vseh 13 letih, kolikor vozi naše ljudi čez mejo, in da bo prevoznik protestiral pri carinskih oblasteh, so moraleženskeenaza drugo v posebno kabino, kjer sta jih pričakali carinici, ena od njih je za službeno uniformo uporabljala kar kavbojke. Potnice za Budimpešto so se morale sleči do golega, pregledan in pretipan je bil vsak kos obleke in perila, denarnice in torbice izpraznjene, vsak listek prebran, vsak žep obrnjen. Vsakokraten vrhunec je bil, ko je carinica počepnila in vrgla svoje uradne oči tudi v smeri najintimnejših delov telesa. Ženske so prihajale iz kabine rdeče, objokane, moškim ca-
rinikom je bilo tako nerodno, da so se obračali stran, kajti mučno je vedeti, da vaša kolegica v imenu države razdre celo kos vate, ki ji pravimo higienski vložek. Toda kaj, tu je vendar kontrola iz Zagreba, šef pa ne misli strohneti ravno na jugoslo-vansko-madžarski meji.
Rezultat pregleda je bilo okoli 50.000 dinarjev, ki sploh niso bili skriti, saj so jih ženske imele v torbicah, de-
narnicah ali žepih. Narejeni so bili zapisniki o zaplembi, nakar se je avtobus s potniki rešil za gostoljubno železno zaveso.
So stvari, ki človeku dvignejo pritisk na 200. Koše enkrat v mislih obnavljam povedano in nepovedano. mi ponovno ožive vsi ti naši bedni prehodi čez mejo, ko se zaradi tisočaka več počutimo kot zločinci in nas za take tudi imajo, ko se nasmihamo tem slabo obritim obrazom v zelenih uniformah, ko se iz nerazumljivega strahu pustimo po turško tikati in drugače teptati, ko imamo kilogram pretihotapljene kave za podvig, vreden enotedenske družinske obravnave, hkrati pa na te drobne strahove, sramotenja in v bistvu pogrošna zadovoljstva ves čas od zgoraj bije parola o najbolj odprti meji v Evropi. Kot da ljudje ne bi vedeli, da v resnični Evropi že dolgo ni več meja.
MARJAN BAUER
DoO/MC
V.
novo les
salon pohištva novo mesto
c. komandanta staneta 38
prodaja opuščenih pohištvenih programov za domači trg in izvoz
prodaja pohištvenih programov v klas^ prodaja kopalniških programov
kolposon
oj *rt Im »
■d o ©
o.®
e,
rt 3 >
S fl ® Sod
Charles Higgins, imenovan tudi Brivec demon, je veni uri obril 368 prostovoljcev. Klanje se je dogajalo v mestecu Chatham v angleški grofiji Kent. Zaradi resnice je treba povedati, da so prostovoljci pod britev prihajali namiljeni, res pa je tudi, da so za rekord prišle v poštev samo dva dni stare brade.
Razpon kril potniškega reaktivca boeing 707 (jumbo jet) je večji, kot je bila dolžina prvega poleta bratov VVright.
Leta 1913 se je znašel pred sodiščem mesta New Vork izumitelj Lee de Forest. Obtožili so ga, da je od lahkovernih ljudi izmamil okoli 100.000 dolarjev, ko je trdil, da bo njegova tvrdka Radio Telep-hone Company izdelovala opremo ža brezžične oddajnike, s pomočjo katerih bo mogoče prenašati človeško govorico nekaj tisoč kilometrov daleč, celo čez Atlantik. Forest se je na sodišču komaj izvlekel. Danes je med najbolj zaslužnimi pionirji radia, firma, ki je takrat prodajala delnice, pa je med ameriškimi radiotelevizijskimi velikani.
V Barnumu, slovitem cirkusu, sta kot par nekaj časa nastopala artista Tripp in Bo-wen. Njuna posebnost so bile
/
akrobacije na običajnem kolesu. Zakaj ne na dveh. Zato, ker je imel Tripp samo roke, Bowen pa samo noge.
V vsej svoji zgodovini so imele Združene države Amerike samo dva plešasta predsednika. Eden ie bil Martin van Buren, drugi pa Dvvight (Ike) Eisenhovver.
Najnovejša raziskovanja v Ameriki so pokazala, da povprečen človek med povprečnim sedemurnim spanjem povprečno kar 60-krat spremeni položaj telesa.
Po neki precej čudni statistiki porabijo vZDAletnookoli 20 kilogramov lepila na glavo prebivalca. Kaj naj bi bilo zlepljeno, niso ugotavljali.
Martha Wipensky, ameriška strokovnjakinja za gastronomijo, je nedavno objavila knjigo kuharico, ki ima naslov Gastronomski priročnik za ljubitelje afriških žužkov. Oglejmo si preprost recept, ki se ukvarja z afriškimi mravljami: »Mravlje popecite v suhi kozici. Spražene stresite na kos lepenke in jih dve uri pustite na močnem soncu. Potrgajte jim noge. Spražite jih v malo olja in solite. Postrezite skupaj z rižem.«
Angleški izraz »lord« izvira iz staroangleške besede »hla-fort«, kar pomeni »čuvaj kruha«. To je bila ena od dolžnosti na dvoru staroan-gleških kraljev. Beseda »lady« pa izvira iz izraza »hlafdige«, po-naše bi rekli tista, ki mesi kruh.
Glasba
FALCO
Johannes Holzl, ljubiteljem popularne glasbe, poznan kot Falco, je gotovo ena najbolj bleščečih današnjih evropskih pop zvezd. Falco, 28-letni avstrijski glasbenik, pevec in tekstopisec, je iz leta v leto bolj popularen. Njegova prva samostojna plošča Der Ko-mmissar je bila pred štirimi leti v vrhu top lestvic od Grčije do Skandinavije in ZDA. V različnih izvedbah je bila prodana v več kot šest milijonov primerkih.
Ko je pred meseci Amadeus Miloša Formana polnil kinodvorane po vsem svetu, je bilo na valovih vseh radijskih postaj in po disko klubih mogoče mnogokrat slišati Falcov Rock me, Amadeus. To posvetilo avstrijskemu čudežnemu dečku je bilo v nekaj tednih prodano v več kot 700 tisoč primerkih in dolgo je bilo visoko na evropskih top lestvicah. Amadeusa je kmalu zamenjala pesem Vienna Calling, tej pa je Falco kaj hitro dodal še pesem Jeanny, ki je dvignila veliko prahu, bila pa je dolgo čisto na vrhu top lestvic v nemško govorečih deželah, pa tudi drugje. Pri nas je še sedaj visoko na podobnih lestvicah.
Nemška televizija je sicer prepovedala prikazovanje video spota te pesmi, na večini nemških radijskih postaj pa so prenehali predvajati največji hit Jeanny, češ da je dvosmiseln, da ni mogoče razločiti, ali propagira ljubezen ali smrt in zločin. Nekatera nemška javna občila so Falca obsodila za seksualni zločin v pesmi, druga pa so Jeanny razložila kot opozorilo vsem mladim dekletom pred avanturami z neznanci. Jeanny je sicer ljubezenska pesem o mladi osamljeni deklici v hladnem svetu in tako bi jo vsi tudi razumeli, če ne bi bilo verzov »oni prihajajo, a te ne bodo našli, nikomur te ne dam, ti
si moja« in glasu napovedovalca, ki ob zavijanju policijske sirene govori o porastu števila izginulih oseb in opozarja, da policija ne izključuje možnosti zločina.
S tem, ko so pesem prenehali predvajati, pa so Falcu naredili le veliko reklame. Jeanny so samo v ZRN prodali v več kot pol milijona primerkih, pa tudi album Falco 3 je doživel velik uspeh. Ta album ter hit Rock me, Amadeus sta Falcu po glasovih bralcev glasbene revije Bravo prinesla naslov pop pevca leta 1985. Zmagal je pred takima tekmecema, kot sta velika Springfield in Springsteen.	/
Falco, bivši študent dunajskega glasbenega konservatorija, je začel kariero z igranjem po dunajskih kleteh, v skupinah, ki jih je ustanavljal od časa do časa. Nezadovoljen zaradi mrtvila du-
najske glasbene scene je leta 1977 odšel v Zahodni Berlin, kjer je igral jazz v osrednjih berlinskih nočnih klubih. Skoraj cel prvi album Einzelhaft, ki gaje posnel po vrnitvi na Dunaj v začetku osemdesetih, je posvečen njegovim berlinskim doživljajem. Drugi album, Junge Roemer, delno še vsebuje spomine na njegovo berlinsko življenje, bolj pa ga obeležuje Falcovo navdušenje nad Davidom Bovviejem in Ameriko. Tretji album avstrijske zvezde pa je pokazal, da ne gre za utrinek na revni avstrijski rock sceni, ampak za pravo glasbeno osebnost. Nemško-angleška kombinacija tekstov, skrbno kreiran in negovan videz, dobri video spoti njegovih pesmi, privlačni nastopi v živo in seveda glasbena kakovost Falca upravičeno uvrščajo v vrh evropske rock scene.
MIL'
priloga rialenjskegp; Ugta
Okrogla miza Dolenjskega lista
DOKLEJ BODO SPREMEMBE PELJALE LE NA SLABŠE?
Stanovanjsko področje, ki je izrednega pomena in zelo občutljivo, saj zadovoljuje (ali pa ne) eno osnovnih človekovih potreb, doživlja pri nas neprestane spremembe in eksperimentiranje. Glede na stanje na tem področju — za vso republiko so ga nedavnoanalizirali v posebnem poroči-
tudi že pripravili v občinski stanovanjski skupnosti — bi lahko zaključili, da vse eksperimentiranje veliko bolj škodi, kot koristi. Ob vseh spremembah zgradimo vsako srednjeročno obdobje manj stanovanj in se stanovanjski primanjkljaj ne zmanjšuje, pa tudi tistega, kar zgradimo, ne zmoremo normalno vzdrževati. Pri tem mnogim spremembam niti ni dano, da bi se res pokazale kot dobre ali slabe, ampak vse premalo premišljeno obračajo na glavo, namesto da bi pustili, uporabili vsaj tisto, kar se je vendar izkazalo kot dobro.
Tudi sedaj se obeta na stanovanjskem področju nekaj takih sprememb, ki utegnejo narediti več škode kot koristi. Gradnjo po sistemu družbenega investitorstva naj bi spet zamenjala gradnja za trg, govor je o ukinitvi sistema solidarnosti in vzajemnosti, ki je mnogim organizacijam in delavcem pomenil edino možnost za nakup in pridobitev stanovanja, sprejet je bil nov zakon o oblikovanju cen itd., itd. O vsem tem pa še o čem je tekel pogovor za tokratno okroglo mizo Dolenjskega lista. Udeležili so se je: Darinka Smrke, strokovna tajnica novomeške stanovanjske skupnosti, Angelca Legan, predsednica komiteja za urbanizem, Marina Jazbec, vodja enote za stanovanjsko in komunalno kreditiranje v LB-TDB, Miha Hrovatič, direktor Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto, in Julij Štern, svetovalec v novomeškem izvršnem svetu, iz uredništva Dolenjskega lista pa Marjan Bauer in Zdenka Lindič-Dragaš.
DL: Eksperimentiranje s stanovanjskim področjem se nadaljuje. Kaj je tokrat pričakovati? Bodo spremembe koristne?
Smrke: »V stanovanjski skupnosti smo pohiteli s poročilom. Ne bi bilo razumljivo, če ne bi. V glavnem velja vse, kar je ugotovljeno v republiškem poročilu, vsega pa za Novo mesto ni mogoče posplošiti, predvsem ne ugotovitev za družbeno investitorstvo. Poročilo — razprava o njem se bo zaključila 24. oktobra z obravnavo v skupščini — daje slutiti, da bo prišlo do sprememb, tudi obeh najpomembnejših stanovanjskih zakonov. Glavna problematika pa je naslednja. Prvič je prezahteven sistem planiranja v stanovanjskem gospodarstvu. Ugotavlja se, da je to prezahtevno £a skupnosti stanovalcev, a so popolnoma enakovreden podpisnik samoupravnega sporazuma in jih je več kot vsega združenega dela. Poleg tega se taisti član skupnosti stanovalcev že prej dvakrat odloča o tem sporazumu, kot delavec in kot krajan. Sploh ni čudno, da je bilo potrebnih toliko urgenc, da so bili sporazumi podpisani. Dalje: gre za dvojnost družbenega plana občine in sporazuma. Drugič: ugotavlja se zastoj v gradnji stanovanj kot posledica družbenega investitorstva, ki je bil vpeljan leta 1981. Zaradi tega že je sprememba v zakonu, ki spet omogoča gradnjo za trg, družbeno investitorstvo pa bo verjetno povsem ukinjeno. Tretji problem so zemljišča za gradnjo, četrti je problem cen, ki je glavni problem tudi za vzdrževanje hiš. Potem je očitek, da so sredstva preveč razdrobljena požiro računih in dasejih preveč preliva v zasebno gradnjo. Ugotavljamo neustrezno samoupravno organiziranost tako v strokovni službi kot v skupnostih stanovalcev. Niso jasne pristojnosti. Skupnosti stanovalcev niso prevzele gospodarjenja, za kar je več vzrokov. Prvič: dali smo jim hišo, ekonomske podlage za gospodarjenje pa ne, drugič: ni pravega odnosa ljudi do stanovanj in hiš, tretjič: občinska kadrovska stanovanja, ki so vsa starejša, niso bila prenesena v sklad solidarnostnih stanovanj, kot je bilo načrtovano. Smo dlje od ekonomskih stanarin kot kdaj prej, kar vpliva na vzdrževanje. Neurejeni so odnosi z etažnimi lastniki glede vzdrževanja skupnih delov in naprav. V javni razpravi bi morali dati pedvsem pobude za spremembo planiranja, oceniti, ali je sistem solidarnosti in vzajemnosti res tako slab, da ga je treba kar podreti, ali pa naj bi le odpravili pomanjkljivosti. Dati bi morali pobude za spremembo sistema zbiranja in porabe sredstev. Denar se sedaj zbira na žiro računih tozdov, da se pa veliko več narediti z združenim na višji ravni. Gotovo bi morali oceniti sistem družbenega investitorstva. Skoraj povsod so namreč za njegovo ukinitev, v Novem mestu pa ga ocenjujemo zelo pozitivno. Pripeljal je do boljšega sodelovanja vseh udeležencev v stanovanjski zidavi. Potem naj bi stanovanjska skupnost le še usklajevala interese investitorjev in graditeljev. Ponovno bi morali oceniti, kakšna naj bo stanarina. Sedaj lahko le interventno vzdržujemo, s čimer delamo tudi napake. To je v Novem mestu trenutno največji problem.«
Štern: »Stanovanjsko področje je poleg osebnih dohodkov najbolj občutljivo, saj zadeva vsakogar. Pri reformah bi morali biti tu najbolj previdni, smo pa najmanj. Delamo jih brez analiz. Ko smo uvajali sistem solidarnosti, smo sicer res rekli, da bomo v desetih letih rešili te probleme in ga ukinili. Čas se izteka, a problemov nismo rešili. V vseh centrih so na veliko uvažali delovno silo, ki je bila in je socialno ogrožena.
Prestrukturiranje gospodarstva po načelu več pameti, manj žuljev bo imelo vpliv na stanovanjsko gospodarstvo, a neki sistem solidarnosti bo še potreben. Denarja v nobenem sistemu ne bo več, zato se je treba odločati, kaj bo,bolj racionalno. Vsaka sprememba bo povzročila dve- do triletni zaostanek. Vztrajati bi morali, da se v tem srednjeročnem obdobju sistem ne menja, ampak naj se spremembe pripravijo in vzporedno preizkusijo. Nujno je dolgoročno usklajeno delo vseh načrtovalcev, začenši s tistimi, ki načrtujejo politiko poselitve. Tu nam manjka še marsikaj, v normativnem in v volji. Vse moči, ki se srečujejo na tem področju, pa bi morale biti enakovredne.«_________
DL: Koliko sredstev dejansko namenjamo stanovanjskemu gospodarstvu? Kakšno vlogo igra banka?
Jazbec: »Celotno stanovanjsko področje je urejeno z zakonom in družbenim dogovorom, ki sta postavila dosti dobre osnove za uspešno stanovanjsko zidavo, a vprašanje, kako nam to uspeva. Prvič je vprašanje izločanja sredstev iz dohodka in čistega dohodka. Teh sredstev je realno vse manj, cene pa zelo rastejo. Drugič: problem je, kako dejansko usmeriti vsa opredeljena sredstva v stanovanjsko področje. V praksi se često dogaja, da delovne organizacije ta sredstva v skladu skupne porabe občasno uporabljajo za druge potrebe, za kritje obratnih sredstev, ne pa za stanovanja. Ne znamo izkoristiti lastnih sredstev občanov, interes po varčevanju se zaradi visoke stopnje inflacije zmanjšuje. Ko pa sredstva že usmerimo v stanovanjsko zidavo, zelo slabo skrbimo za ohranjanje realne vrednosti vseh posojil. Odplačevanju ne posvečamo nobene pozornosti, že po treh letih je to podarjen denar. Povečuje se delež individualne gradnje, kjer pa so velike, nefunkcionalne stavbe, v kar graditelje sili dokumentacija. Čas gradnje se tako podaljšuje, gradnja se draži, stanovanjski fond se slabša. Ukrepi kreditno-monetarne politike se izključujejo. 2e od leta 1978 se podaljšuje ukrep o začasnem omejevanju naložb, ki omejuje tudi stanovanjsko gradnjo, saj zanjo ne moremo usmerjati vedno več sredstev ob manjšem potencialu. Kreditno-monetarna politika bi morala omogočiti kanaliziranje vseh sredstev v stanovanjsko zidavo. Banka si je zadala pripravo boljšega sitema varčevanja, da spodbudi lastna vlaganja občanov v reševanje lastnega stanovanjskega problema, privarčevano pa bi bilo treba valorizirati, prav tako tudi kredite, ne sicer v letih gradnje, kasneje pa. Sistem družbenega investitorstva je v dolenjski regiji uspel, kljub zaostrenim pogojem je bil obseg gradnje nad planom. Banka se bo tudi v bodoče vključevala v vse faze družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, kot bo seveda dogovorjena v stanovanjski skupnosti in pri vseh nosilcih. Pripravljen ima tudi koncept za prenovo stanovanjskega sklada in k tej akciji bi bilo treba pristopiti. Ostale bodo vse oblike kreditiranja kot doslej. Treba pa bo kaj reči o načinu določanja kreditne sposobnosti pbčana. Stanovanja so danes tako draga, da je tretjina plače premalo, da bi lahko prišel do njega. Mislim, daje sistem, kot je postavljen, dokaj v redu.«
DL: V Novem mestu je bil vedno velik problem s pripravo in komunalno opremo stavbnih zemljišč za družbeno in organizirano individualno gradnjo. Stvari so se potem izboljšale s stavbno zemljiško skupnostjo, ki je bila letos ukinjena oz. preoblikovana v sklad stavbnih zemljišč. Kako je sedaj s tem členom v stanovanjski zidavi, kako vpliva ta sprememba?
Legan: »Do leta 2000 je treba v novomeški občini za pozidavo zagotoviti 200 hektarov. Razmerje med družbeno in individualno gradnjo je približno 50:50. Pozidava bo v glavnem v Novem mestu, v drugih večjih krajih, Šentjerneju, Straži, Otočcu, Šmarjeti, Dolenjskih Toplicah, pa v manjšem obsegu, kolikor bo potrebno za tamkajšnje prebivalce. V okviru teh opredelitev se je sklad opredelil za urejanje zemljišč v naštetih krajih. Povsod drugod bodo le nadomestne hiše, za kmete, ki tam živijo, pa še to v strnjeni pozidavi, ne pa, kjer bi kdo hotel. Od leta 1983 je v Novem mestu kontinuiteta družbene blokovne gradnje in od leta 1981 tudi individualne, v drugih krajih pa ne, ker ni bilo dokumentacije in ne sredstev za komunalno opremljanje. Prioriteta je priprava zemljišč za bloke. V
Novem mestu je trenutno pripravljenega zemljišča za
bbb štui 'OVarij, kav
je več, kot je plan za vse srednjeročno obdobje. Žal je tako le v Novem mestu, drugje pa ne. V Novem mestu so stalno na voljo tudi parcele za individualno gradnjo. Letos smože pripra- , vili 100 lokacij, 100 jih še bomo. To bo dovolj. Vseskozi bodo parcele na razpolago tudi v Otočcu, sedaj jih oddajamo v Žužemberku, v Dolenjskih Toplicah bomo reševali posamezno. Drugje bodo parcele pozneje. Najtežje bo v Dolenjskih Toplicah in Šmarjeti, kjer se bojimo, da komunalno gospodarstvo ne bo moglo pripraviti zemljišč, brez kanalizacije in čistilne naprave pa razvoj ni možen. V Šmarjeti je problem v tem, ker krajevna skupnost ni za že opredeljeno gradnjo, ampak hoče, da se gradi v samem kraju. Služba, ki dela na pripravi stavbnih zemljišč, dela načrtnože od leta 1980 in mislim, da uspešno, posebno, ker ni bilo načrtov in smo marsikje že delali na terenu hkrati ob pripravi načrtov. Upam, da bo tako tudi v bodoče, vsaj tam, kjer niso potrebna velika komunalna vlaganja, in če bo v stanovanjski skupnosti še naprej tak posluh za to. Zavedajo se, da ta del mora biti, a to je pri družbenem investitorstvu. V sistemu gradnje za trg investitor ni tako zainteresiran za takšna vlaganja na dolgi rok. Če ta sprememba v sistemu gradnje bo, nekaj časa vsaj v Novem mestu ne bi čutili problemov s parcelami, a kaj hitro bi lahko prišli do tam, kot smo bili leta 1980, ko ni bilo ene parcele. Sistem je toliko bolj pomemben, ker so viri financiranja dosti nezanesljivi. Sam sklad ima 6 milijonov dinarjev gotovega prihodka, mi pa imamo v letnem planu 400 milijonov. V Novem mestu imamo to področje vzorno urejeno in se tudi sprememba ne pozna, saj je zagotovljena strokovnost. Na koncu je vedno vse odvisno od kadra.«
DL: Kako bo na gradnjo stanovanj vplivalo z zakonom določeno večje varovanje boljše kmetijske zemlje?
Legan: »Kmetijska zakonodaja zelo vpliva. Gradnja na slabših zemljiščih vpliva na način gradnje in na ceno. V bodoče bomo posegli ha prvo kmetijsko območje le tam, kjer bi bil sicer razvoj kraja čisto onemogočen, na primer v Šentjerneju in Dolenjskih Toplicah, pa še to le za družbeno blokovno gradnjo, medtem ko bo šla individualna gradnja na nova, nekvalitetna zemljišča.«
DL: Kaj pomenijo takšna predhodna vlaganja v komunalno pripravo stavbnih zemljišč pri končni ceni?
Legan: »S tem je končna cena lokacij in stanovanj nižja, seveda za tistega, ki je združeval. Lokacije so cenejše za okrog 15 odstotkov.«
DL: Nasploh so lokacije že precej drage. Zakaj tako visoke cene?
Legan: »Lokacije so tako drage zato, ker je pozidava preredka. Delali smo analizo in vsi zazidalni načrti so bili zelo neekonomični. Razmerje med neposrednimi stavbnimi zemljišči in ostalimi površinami je bilo celo 50:50, medtem ko je komaj še sprejemljivo 75:25, seveda v korist čistega stavbnega zemljišča. Sedaj načeloma ne pripravljamo parcel, večjih od 500 kvadratov. Pri taki velikosti predstavlja komunalna oprema 15 do 20 odst., podobno kot pri blokovni gradnji, kar je sprejemljivo. Težimo po gostejši pozidavi, po več vrstnih hišah. Zanimivo je, da jih ljudje sploh tako ne odklanjajo, kot vlada prepričanje. Lokacije v Novem mestu stanejo sedaj 400, 500 starih milijonov. Razmerje do osebnega dohodka je enako kot pred 15 leti. Tudi interes za parcele je velik, letos smo jih oddali že 90, tako da ne vem, kje je meja med drago in ne drago. Da pa bi ljudi v čim večji meri usmerjali v organizirano individualno gradnjo, smo se dogovorili, da bi pripravljali tudi lokacije z nižjo stopnjo primarne komunalne opremljenosti, da je ta prva faza cenejša. Komunalno opremo bodo potem dograjevali sami v soseski.«
Hrovatič: »Cene bodo v bodoče še višje zaradi selitve pozidave na slabša zemljišča. V Mirni peči na primer bomo zaradi tega na šestih hektarih dobili manj parcel, kot bi jih sicer na dveh. Območje bo redko pozidano, komunalno opremljanje pa je na takem zemljišču še zahtevnejše kot sicer. Imamo pa tudi primer, ko je naš zavod dobil pohvalo za dober, ekonomičen načrt pozidave za Šentrupert z manjšimi parcelami, dvojčki ipd., a ker je med obrtniki in vstanovanj-
ski zadrugi močan interes po večjih parcelah, že zahtevajo spremembo načrta.«
DL: Urbanistično dokumentacijo so sicer vedno navajali kot eno od ovir za hitrejšo in racionalnejšo zidavo. Kako je sedaj?
Hrovatič: »Urbanistično načrtovanje vpliva na večji ali manjši obseg gradnje. Imamo zakon, ki postavlja urbanizem v prostor, nismo pa dosegli, da bi s pozitivnimi strokovnimi spoznanji prišli v prakso. Načrtujemo in gradimo še vedno izredno neracionalno. Za vse manjšo slovensko družino je povprečna velikost hiše 150 kvadratov, z eno hišo pa iz vrste razlogov rešujemo le stanovanjsko vprašanje ene družine. Mislim, da moramo doseči racionalnejšo gradnjo, manjše hiše. A arhitekti pač delajo, kot delajo. Načrtovanje moramo temeljito spremeniti, združiti težnje slovenskega človeka in ekonomske možnosti v zgoščeno, racionalnejšo gradnjo manjših enot, kjer je tudi komunalna oprema racionalnejša. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije je izpeljala akcijo za optimalne stanovanjske enote, a tega ni nihče uveljavil v praksi.«
DL: V nasprotju z razmeroma razkošno zasebno gradnjo je blokovna, ki je sicer veliko bolj racionalna, dosti skromna in nedomiselna, z majhnimi kvadraturami. Zakaj? Je kriva le cena ali morda tudi urbanisti niso dovolj sposobni?
Smrke: »Oboje je. Soseske so gotovo siromašne, a gre za ceno. Racionalizira lahko načrtovalec, izvajalec samo še sešteva stroške in v kočni ceni je pri nas tudi vse znano, nič ni takega, da bi morali skrivati, seveda v sistemu družbenega investitorstva, v katerem smo v Novem mestu dosegli zelo soliden vpliv na ceno kvadratnega metra. Načrtovalci nimajo veliko posluha za naše želje. Več sodelovanja bi morali doseči med urbanisti in projektantk V Novem mestu smoga za Mrzlo dolino, a z velikim prepričevanjem in posredovanjem? stanovanjske skupnosti, ki je prevzela tudi sofinanciranje zazidalnega načrta. Mora biti zainteresirana za to, kakšni bodo temeljni prostorski dokumenti. Urbanisti ne računajo, kaj koliko stane. Cena je oklestila opremo sosesk, zgostila poselitev. Zaradi cene nihče ne misli na pogoje bivanja. Tako v soseski Irča vas-Brod, kjer smo sicer dosegli boljšo kvaliteto gradnje, vsaj 200 majhnih otrok nima svojega prostora, hodijo drug po drugem. Parkirišče še pride ob blok, tudi peskovnik še stlačimo na en vogal, prostora za igrišče pa ni več. Cena kvadratnega metra jetudi površina stanovanja. V Irči vasi so bila sprva po površini dost razkošna stanovanja, sedaj se kvadrature zmanjšujejo.«
Hrovatič: »Ne, da bi opravičeval urbaniste, toda v Irč ■ vasi je bilo sodelovanje s projektanti po eni strani še predobro. Da bi bila cena nižja, so usklajeno pozabil -na humani element soseske.«
DL: In kakšne so trenutne cene v družbeni blokovn gradnji?
Smrke: »Letos smo v Novem mestu predali 47 stano vanj po povprečni ceni 149.000 dinarjev za kvadratn meter. V Sloveniji je ta cena med nižjimi. V Ljubljani ne primer se pogovarjajo o 400.000, v Kopru o 320.000 di narjih. Konec leta, računamo, bo cena okrog 200 tisočakov. Za nižjo ceno se imamo zahvaliti družbenemu investitorstvu. Tudi če bo vpeljana gradnja za tre — kjer jo že imajo, predstavljajo obresti petino cene — bodo v Novem mestu cene še nekaj časa nižje, ke tistega, kar je vloženo, ne valoriziramo. Priprava zI blok traja tri, štiri leta, ob tem je na koncu gotovo nižjo cena. Če bo sistem družbenega investitorstva ukinjen se takšno financiranje podre, posebno če se podre tuc sistem vzajemnosti. V Novem mestu ceno še vedne oblikujemo po metodologiji, ki sicer ne velja več, daje pa več osnov za dogovarjanje z izvajalci kot nov . zakon. Po tem se cena oblikuje po tržnem načelu osnova je licitacija.«
DL: Bodo licitacije zagotovile nižjo ceno stanovanj'
Smrke: »Kje pa, končna cena bo višja, kot bi bila \ sistemu družbenega investitorstva. kjer je investitoi pri oblikovanju cene enakopraven partner! Kdorkol bo že delal licitacije, možno je, da se nekaj izvajalcet med sabo dogovori, in tako se postavi višja cena.«
DL: Zakaj potem so In čigava so prizadevanja za ukinitev družbenega investitorstva pa za podrtje sistem: solidarnosti in vzajemnosti?
Smrke: »Razlog za pobude za ukinitev družbenega investitorstva je v tem, da so se le redke stanovanjske skupnosti organizirale tako, da so ga sposobne izpeljati. Seveda je to tudi interes gradbeništva.«
Hrovatič: »Vsi tako silijo z gradnjo za trg zaradi pomanjkanja investicij. Gradbeniško združenje pa je gotovo eno najbolje organiziranih. Gradbinci so izkoriščali pomanjkljivosti v sistemu, poleg tega pa ljubljanske (slabe) izkušnje spet posplošujejo na vse Slovenijo. Če ukinemo še solidarnost in vzajemnost, je stanovanje samo še blago, samo še ekonomska, ne pe ; več socialna kategorija. Za to pa vendar nismo dovol bogata družba. Kdor razmišlja o tem, ne pozne ekonomskih zakonitosti. Take oblike solidarnosti ir vzajemnosti pozna celo kapitalizem, mi pa ga uki njamo! Sedanji sistem je omogočal zaključevanje finančnih konstrukcij, poslej bo to težko. Kako, če ne bomo združevali sredstev? Bo samo še odnos kupec-graditelj-banka. Največji paradoks je, da z ukrep kreditno-monetarne politike predpisujemo limit, ve; 1 svet pa ve, da je pospeševanje stanovanjske gradnje izhod iz krize, saj zaposli domači potencial. Mislim, de bi morali kreditiranje še razširiti, tudi za primarne sisteme, a so predlogi, ki bodo izničili vse pozitivno. 2 nekaj spremembami bi se dalo sistem družbenege investitorstva pa tudi solidarnosti in vzajemnost ' dopolniti in utrditi. Gradnja za trg lahko prihaja \ poštev samo kot dopolnilna oblika, ne pa primarn sistem. Večja mesta občasno potrebujejo komercialn 1 blok, v nobenem primeru pa ta gradnja ne more bit boljša, ne bo omogočila vpliva družbe na ceno.«
Marina Jazbec
Angelca Legan
Miha Hrovatič
Julij Štern
Darinka Smrke
priloga	dolenjske
Pitna voda
ONESNAŽUJEJO, KOT
BI JIH BILO
ŠESTKRAT
VEČ
Oskrba prebivalcev s pitno vodo ustrezne kakovosti je brez dvoma ena osrednjih nalog vsake družbe. V Sloveniji se s sodobnimi oblikami vodne oskrbe (vodovod) oskrbuje več kot 90% vseh prebivalcev. Razvojne dileme in težave pretežno kraške, a z vodnimi količinami bogate novomeške občine so nazoren primer stanja na področju vodne oskrbe in vse bolj zaskrbljujočega, pravzaprav poraznega stanja kakovosti vode. Po narečilu Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto in Komunale Novo mesto so Zavod za družbeno planiranje Novo mesto (M. Lukšič, M. Ravbar) in Znanstveni inštitut filozofske fakultete v Ljubljani (D. Radinja, D. Plut, Oddelek za geografijo) s sodelovanjem Zavoda za socialno medicino in higieno (D. Fortuna) izdelali' uvodno raziskavo o regionalnih vidikih oskrbe z vodo v občini Novo mesto. V nalogi so podrobneje prikazani vodni viri in kvaliteta novomeških voda (tekoče vode, izviri vodna oskrba).
Z vidika vodnih količin ima novomeška občina glede na število prebivalcev zelo ugoden položaj med slovenskimi občinami. Zaradi onesnaženosti tekočih voda (Krke in njenih pritokov) pa so za vodno oskrbo najpomembnejši izviri, ki so osnova za zagotavljanje pitne vode. Glede na količino vode iz izvirov novomeške občine bi ta voda zadoščala za kritje vseh še tako drzno zastavljenih potreb (npr. Tominčev izvir, Obrh pri Podturnu, izvir Prečne).
Problem pa predstavlja kvaliteta oziroma zagotavljanje ustrezne kvalitete tudi za oskrbo s pomočjo vodovoda, ki nudi osnovo za oskrbo 86% prebivalcev (I. 1981). Zlasti večji in za vodno oskrbo najbolj pomembni izviri novomeške občine imajo zaledje v kraškem svetu, kjer se voda lažje in hitreje onesnaži (D. Novak, 1983). Doslednji ekstenzivni razvoj se varstvenih ukrepov praktično ni loteval, celo za vse zajete izvire niso v celoti opredeljeni varstveni pasovi in pokrajinski sestavi prilagojeni varstveni ukrepi. Večina naselij in delovnih organizacij v zaledjih izvirov * nima urejene kanalizacije in čiščenja odpadnih voda, neurejena so gnojišča, nenadzorovana je raba zaščitnih sredstev in umetnih gnojil.
Tudi za vodne vire novomeške občine je torej značilna njihova nesmotrna raba in vse večja onesnaženost. Pomanjkanje pitne vode zadovoljive kakovosti kljub količinsko bogatim vodnim virom jasno pozarja, daje nujen drugačen način gospodarjenja z vodnimi viri. Le-ti predstavljajo zaradi onesnaženosti vode že omejevalni razvojni dejavnik. Sodimo, da bi količinsko bogati vodni viri novomeške občine v bodočem regionalnem razvoju lahko bili pospeševalni razvojni faktor. Bodoče smotrno gospodarjenje z vodnimi viri pa bi moralo z vidika zagotavljanja količin in ustrezne kakovosti izhajati iz naslednjih osnov:
Vodni viri novomeške občine so v pretežno kraškem porečju Krke, katerega označuje prevlada podzemeljskega (kraškega) pretakanja vode. Porečja površinskih voda in kraških izvirov segajo v območja drugih občin, zato je potrebno vodnogospodarska vprašanja
reševati celovito, v okviru celotnega porečja. Točna ugotovitev zaledja največjih kraških izvirov in podrobnejše hidrogeološke raziskave so ena izmed nujnih osnov za varstvene ukrepe in določitev režima varovanja.
Med vodnimi viri novomeške občine so poleg površinskih voda in izvirov (tudi termalnih) še območja talne vode (pod Sotesko, v Zaloški kotlini in v spodnji dolini Krke pod Belo cerkvijo), ki jih je potrebno podrobneje proučiti tudi kot možen vir vodne oskrbe.
Po količini površinskih voda se uvršča novomeška občina med bogata območja, saj je ob povprečno nizkem vodnem stanju dnevno na razpolago okoli 30 m3 vode na prebivalca. Dosedanje raziskave pa potrjujejo, da so Krka in največji pritoki (Višnjica, Radulja, Kobila itd.) vsaj zmerno onesnaženi in brez prehodnega čiščenja neprimerni za oskrbo s pitno vodo. Po nekaterih kemičnih kazalcih kvalitete (BPK5) se Krka pod Novim mestom poleti (nizko vodno stanje) občasno uvršča celo v 4. kvalitetni razred in ni vedno primerna za kopanje (tudi ne -pri turističnem Otočcu!). Onesnaženost Krke in njenih pritokov narašča in je posledica skromnih samočistilnih sposobnosti kraške Krke in pritokov ter vse večjega dotoka v večini neprečiščene odpadne vode naselij in industrije. Na stopnjo onesnaženosti površinskih voda bolj kot podzemeljsko onesnaževanje vpliva direktno (površinsko) onesnaževanje z odpadno vodo naselij ob Krki, kjer živi 85% prebivalcev novomeške občine in je lociranih več kot 90% industrijskih obratov. Skupna količina organskega onesnaževanja novomeške občine (prispeva največji delež k onesnaževanju Krke) je
okoli 300.000 Ex, industrijske odpadne vode (Tovarna zdravil Krka, Novoteks, Novoles itd.) prispevajo 80% skupnega organskega onesnaževanja.
V občini Novo mesto živi oKoii 55.000 ljudi, skupna količina organskega onesnaženja pa je tolikšna, kot da bi imela občina 300.000 prebivalcev.
Čiščenje odpadnih voda je delno rešeno; osrednja čistilna naprava v Novem mestu ima kapaciteto 46.000 E in ne more zadovoljivo očistiti odpadnih voda občinskega središča, ki prispeva 2/3 (210.000 E) organskega onesnaževanja občine. Med naselji z večjo količino onesnaževanja prispevajo poleg Novega mesta največ še: Vavat vas — Straža (40.000 E) in Šentjernej (7.500 E). V omenjenih naseljih je posebno nujna gradnja čistilnih naprav, potrebni pa so tudi drugi preventivni in kurativni ukrepi, zlasti predčiščenje industrijskih odpadnih voda (Tovarna zdravil Krka, Novo mesto — 100.000E). V bodoče bo potrebno sistematično spremljati in preprečevati tudi neorgansko onesnaževanje (zlasti nevarne snovi), urediti kanalizacijo in še pospešiti uporabo površinske vode v industriji kot tehnološko vodo.
Med vodnimi viri bodo tudi v dolgoročnem obdobju (po letu 2000) izviri osnovni vir za vodno oskrbo s pitno vodo. V občini je okoli 380 izvirov, voda pa se črpa iz okoli 50 izvirov. Ob povprečno nizkem vodnem stanju znaša pretok vseh izvirov "okoli 5.000 l/s, ob izredno nizkem vodnem stanju pa okoli 1.500 l/s, kar količinsko zadošča tudi v dolgoročnem obdobju za kritje vseh potreb. V občini je 7 oziroma 6 izvirov, ki imajo povprečni letni minimalni pretok (pmp) večji od 50 l/s. Ob pmp je dnevno na razpolago iz izvirov okoli 8
m3 vode na prebivalca, ob izjemno nizkem vodnem stanju pa okoli 2 m3. Kapaciteta vseh črpališč znaša okoli 500 l/s, kar je tretjina vseh količin izvirov ob izjemni suši. Kljub precejšnjim količinskim rezervam je potrebna skrajno smotrna raba pitne vode, saj je osnovni problem kvaliteta, obenem pa nenehno večanje porabe ni (več) merilo razvoja. V letu 1984 je znašala poraba pitne vode iz vseh novomeških vodovodov 4,8 milijona m3 (v povprečju 15.2 l/s), iz in- ' dustrijskih črpališč pa 6,7 milijona m3 (212 l/s). Prostorska razporeditev izvirov in njihova vodnost podpira težnje k zmerni, ne pa k pretirani centralizaciji vodne oskrbe.
Fizikalno-kemične in mikrobiološke analize vode tudi izvirov sicer niso sistematične, vendar kažejo, da se kvaliteta slabša. Po fizikalno-kemičnih kazalcih so izviri občasno neprimerni kot vir pitnevode (amoniak 02, BPK5, KMn04, motnost itd ), po bakterioloških kriterijih pa so le izjemoma primerni, kar je tudi sicer značilnost kraških izvirov. V celoti je analiz odločno premalo.
Prebivalci novomeške občine pogosto pijejo oporečno vodo iz javnih vodovodov. Sistematična obdelava rezultatov bakterioloških in fizi kalno-kemičnih analiz voda iz pomembnejših novomeških vodovodnih sistemov kaže, da je bila v obdobju 1980—1984 dobra četrtina vzorcev (27,6%) po fizikalno-kemičnih merilih neprimerna, po bakterioloških pa več kot tretjina (42%). V letu 1984 je bilo 49% vzorcev bakteriološko in 29% fizikalno-kemično neprimernih, kar kaže na postopno slabšanje kvalitete. Redno (vsaj dvakrat mesečno) se celovito spremlja kakovost vode iz vodovodov, ki oskrbujejo okoli 60% prebivalcev, občasno (enkrat mesečno) za vodno oskrbo okoli 30% prebivalcev, za okoli 10% prebivalcev (skupaj z !qKs!‘ nimi vodovodi) pa ni (ali pa so le izjemno) kontrole kvalitete vode.
Verjetno bo potrebno posamezna črpališča, kjer praktično ni mogoče zagotoviti ustrezne kakovosti vode, celo opustiti, kar velja zlasti za vodovodne sisteme Žužemberk, Straža in Šmarjeta. Dolgoročno pa je taka razvojna politika zgrešena in vodi k pretirani centralizaciji vodne oskrbe in nadaljnjemu poslabšanju kvalitete vode izvirov. Zaradi širokega kraškega zaledja bo verjetno potrebno pri črpališčih Težkavoda in Radeščica kombinirati široko zasnovane varstvene ukrepe in zgraditi čistilne naprave. Za odločitev o nadaljnji usodi obeh, za vodno oskrbo novomeške občine izjemno pomembnih črpališč pa so potrebne še toliko bolj temeljite in celovite raziskave, kar velja tudi za Brusnice. Ni namreč izključeno, da bo potrebno obe črpališči opustiti oziroma uporabiti kot vir manj kvalitetne vode (tudi kot strateško rezervo). Pri ostalih črpališčih so nujni zlasti preventivni ukrepi z določitvijo zaščitnih pasov in režimov varovanja zaledja zajetih izvirov. Ža celovitejše čiščenje in varstvene ukrepe pa bo potrebno poskrbeti pri zdaj in vsaj do leta 2000 najbolj pomemben črpališču pitne vode — Družinski vasi, ki ima še zadovoljivo kvaliteto. Pitna voda postaja torej pomemben razvojni ali omejitveni dejavnik regionalnega razvoja novomeške občine. Količine vode so zadovoljive, problem pa je njihova (ne)kvaliteta. Sodimo, da je potrebno vodne vire varovati in se ne kar v naprej »sprijazniti« z dejstvom, da je voda onesnažena. Potrebni kurativni in preventivni ukrepi bodo zahtevali občutno večja finančna sredstva. Še posebej je nujna tudi kontrola prisotnosti nevarnih kemičnih substanc v vodovodni vodi (vsaj 2 — 4 na leto). Analiza vode zajetja izvira Težke vode, ki jo je oktobra 1984 opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, sicer ni pokazala prekoračenih dovoljenih norm za nevarne snovi (vključno s PCB in fenoli). S širšega vidika so dolgoročno za bodočo vodno oskrbo s pitno vodo najbolj pomembni še naslednji nezajeti izviri: Obrh, gorjanski izviri (Pendirjevka, Kobila, Klamfer), zlasti pa Tominčev izvir. Ponovno podčrtujemo izjemno vlogo Tominčevega izvira, ki je zelo vodnat in v zgornjem delu porečja Krke, zato so neobhodni široki varstveni ukrepi. Pretehtati je potrebno možnosti za zadrževalnike pitne vode na gorjanskih izvirih. Med ostalimi izviri so potrebni večje pozornosti še naslednji izviri: v Klevevžu, Rabzelj (Škocjan), Ščetov (Škocjan), Topli-ški obrh (šmarješke Toplice), studenec pod Vrhovim, pleterski izvir, kjer so potrebne podrobnejše raziskave in sprejetje varstvenih ukrepov.
Dr. DUŠAN PLUT
Raziskovanja
KMALU TUDI
KOSTANJEVIŠKE
TOPLICE?
Ob Krki, kakšen kilometer pred Kostanjevico, leži znano območje termalnih izvirov Topličnik. Tamkajšnje termalne vode so bile v preteklih letih predmet dokaj obsežnih raziskav, ki so nakazale možnost zajema podtalnice s povišano temperaturo in podale geološko zgradbo ožjega območja izvirov.
Z geofizikalnimi, geološkimi in hidrogeološkimi raziskavami so raziskali neposredno okolico izvirov pri Topličniku. Izdelali so pet raziskovalnih inenokap-tažno (zajemno) vrtino. Najvišja izmerjena temperatura termalne vode je bila 28° C s pretokom vode 20 litrov v sekundi. Po letu 1973 so območje Kostanjevice — Topličnika obravnavali v obsežni petfazni raziskovalni nalogi. Izdelali so geološke, hidrogeokemične, regionalne magnetne in gravimetrične karte, opravili pa so tudi geoelektrično in seizmično sondiranje krško-brežiške kotline.
Geologi ljubljanskega Geološkega zavoda so ugotovili, da predstavljajo podlago terciranih sedimentov mezozojski karbonati. Ob strugi Krke ob Topličniku poteka prelom, ob katerem je podlaga proti severu spuščena za več deset metrov. Dalje proti severu se strmo spušča, debeli se terciarni lapor; že okoli sto metrov od Krkine struge dosega debelino preko 130 metrov. Na vseh vrtinah so z globino dosegli obrat temperature, ki kaže, da termalna voda ob stiku s ter-ciarjem doteka od severa proti jugu. Južneje prevladuje podtalnica. Na ta način pretakanja kažejo naposled tudi številni izviri s povišano temperaturo vzdolž korita Krke v dolžini več sto metrov. Ob podobni geološki zgradbi se na širšem območju brežiške kotline javljajo številni izviri s povišano temperaturo (Bu-šeča vas, Čatež).
Z geofizikalnimi meritvami so ugotovili geološko zgradbo sedimetov, ki je pokazala, da debelina nepre-
pustnih sedimentov proti severu narašča v območju celotne krško-brežiške kotline. Zaradi manjše toplotne prevodnosti neprepustnih sedimentov se pojavljajo termalne vode, se ob južnem obrobju mešajo s hladno podtalnico in se pojavljajo v izirih pri Topličniku. Ob številnih meritvah rečne temprature niso nikjer izmerili višje temperature vode kot v rokavu Topličnika (22° C), kar ka£e, da je dotok podtalnice s povišano temperaturo ob zelo nizkem vodnem stanju Krke premajhen, da bi lahko povzročil temperaturne anomalije.
Po naročilu krške občinske raziskovalne skupnosti so geologi lani opravili dodatne raziskave. Zal sta bili ohranjeni le še dve vrtini, in sicer prva do globine 52 metrov in šesta do globine 24 metrov. Dodatno so severno od poprejšnjih raziskav izdelali termomet-rično vrtino 700 metrov globoko v laporju, da bi ugotovili temperaturne gradiente, toplotne prevodnosti sedimenta in na podlagi tega izračunali toplotni tok. Vrednost toplotnega toka je namreč merilo za oceno regionalne termične perspektivnosti raziskovanega območja. Izračunani toplotni tok meri v povprečju 160
mVVnrr2 (milivat/m2). To je po oceni strokovnjakov izredno visoka vrednost in kaže na visoko perspektivnost nadaljnjih raziskav, kajti svetovno povprečje toplotnega toka je 60 mWm"!! S temi vrednostmi toplotnega toka se področje Kostanjevice uvršča med najperspektivnejša geotermična področja pri nas.
Kemična analiza vode in primerjavastermalnovodo Čateških Toplic je pokazala, da je tip vode isti (kalcijevo-magnezijevo-hidrokarbonatni) in je značilen za vode iz dolomita. Občinska raziskovalna skupnost in krško združeno delo sta želela, da bi geologi skušali zajeti termalno vodo s temperaturo vsaj 50° Celzija, čeprav strokovnjaki že na podlagi dosedanjih ugodnih rezultatov geotermičnih raziskav na področju Kostanjevice menijo, da so že ugotovljene realne možnosti za hitrejši razvoj turizma, kmetijstva in drugih dejavnosti. Po že opravljenih raziskavah in postavljenem hidrogeološkem modelu je ljubljanski Geološki zavod predlagal izdelavo in raziskavo 800 m globoke raziskovalno-kaptažne vrtine na področju
\ Poljane v Krakovskem gozdu, v bližini Sajevc. Najidealnejša lokacija bi bila sicer sredi Krakovskega gozda, vendar bi morali zgraditi kakšen kilometer ceste skozi močvirje, kar bi občutno povečalo stroške raziskave. Tako pa so lahko uporabili gozdno cesto kostanjeviških gozdarjev.
»Nujen je dostop z vlačilcem, saj samo črpalk a tehta okoli 15 ton. Na voljo smo imeli'105 devetmetrskih cevi, od katerih vsaka tehta okoli 3 tone, in dovolj kaptal-nih dlet. Samo eno tako dleto, ki je izključno iz uvoza, stane 1500 dolarjev. V apnencih moramo zamenjati dleto na vsakih 40 m, v laporju pa zdrži tudi 150 metrov. Tod smo jih zamenjali okrog 10. Zelo bi nam pomagalo, čebi bil naraven iztok, tu je bila izplaka veliko težja. Zato, ker so se izplake izgubile, smo morali uporabiti drugo tehnologijo. Namesto bentonita (specialne gline) smo uporabili čisto vodo. Tudi ta se je izgubila. Brezpogojno pa se mora material izprazniti, saj se sicer zabije nad dleto in že so na pomolu še večje težave. Z vodo, ki smo jo vpihovali s tlakom 5 barov, smo le preprečili upočasnitev del in podražitve. V vrtini je ostalo 635 metrov cevi,« strne delo 15-članske ekipe Geološkega zavoda Ljubljana dipl. inž. naftnega rudarstva Ivan Crnkovič.
Vrtanje od maja do 26. avgusta letos pa je seveda po svoji strokovni plati pozorno spremljal tudi dipl. geolog Renato Verbovšek. Na vprašanje krških gospodarstvenikov, ali je vrtina primerna za eksploatacijo, je odločno odvrnil — da. »Voda s 35,5° C je celo pretopla. Tudi za ogrevanje je uporabna. Odlika vrtine je izredna prepustnost, glede na to bi lahko dosegli izdatnost nekaj sto litrov termalne vode v sekundi. Zdaj je na 15 metrih globine iztok 40 I v sekundi, 50 litrov je možno črpati na 22 metrih. Temperaturnega obrata tu ni kot v Čateških Toplicah. Voda miruje, ni nobenega iztekanja. Večina toplic ima nižjo temperaturo termalne vode. Če bi vrtali bolj proti zahodu, bi verjetno prišli tudi do temperature okoli 50° C. Toplotni tok je kar 170 mWm'2. Take vrtine so zelo redke!« pove geolog Verbovšek, ki je sodeloval že pri številnih raziskovalno-kaptažnih vrtinah. Za to je republiška raziskovalna skupnost iz republiškega raziskovalnega programa »Nafta, plin in termalne vode« primaknila 25 milijonov dinarjev, občinska raziskovalna skupnost Krško pa ob pomoči domačega združenega dela še 89 milijonov. Dolenjskim »Benetkam« se ob vrtini Poljane pri Sajevcah obeta obogatitev kulturno-turistične ponudbe, na potezi pa so še kmetijci in drugi gospodarstveniki v krški občini.
PAVEL PERC
Drugi o nas
NOVOMEŠKI ŠPORTNIKI BI BILI LAHKO ZA PETINO BOLJŠI
Dolenjski, točneje novomeški šport je zadnja leta predvsem po zaslugi kolesarjev pa tudi atletov vendarle stopil iz sive povprečnosti. Novo mesto vnovič premore nekaj državnih reprezentantov, celo balkanskih prvakov, atleti in kolesarji imajo tudi dobro zaledje, ki zagotavlja, da ti rezultati niso zgolj muhe enodnevnice. Vse to pa velja le, če rezultate in dosežke merimo zgolj z jugosiCVSriSkimi merili, razmerami in načini dela. Logično vprašanje je torej, kako narediti korak v Evropo, morda celo svet. Novomeški kolesarji nanj že iščejo odgovor, v ta prizadevanja sodi tudi nedavni obisk delagacije Južnomoravske zveze za šport ČSSR in kluba Favorit iz Brna, ki je ta čas eden najbolje organiziranih v Češkoslovaški, povsem na vrhu pa, kar zadeva dosežke v kolesarstvu.
Pogovor z mag. dr. Drahušo Blahovo, vodilno zdravnico za vrhunski šport v ČSSR, tudi predsednico zdravstvene komisije kolesarske zveze Češkoslovaške, ki je bila med drugim tudi zdravnica reprezentance na nedavno končanem svetovnem kolesarskem prvenstvu v Coloradu Springsu, in Zdenekom Sendlerjem, predsednikom športno-tehnične komisije, ali, kot bi prevedeno v naše razmere rekli, strokovnega sveta kolesarske zveze ČSSR in glavnega sekretarja kluba Favorit iz Brna, je razkril veliko. A zaradi boljšega razumevanja razmer, v katerih delajo in živijo tamkajšnji športniki, za začetek nekaj podatkov o klubu Favorit.
Prihodnje leto bo Favorit slavil 30-letnico obstoja, ob tem pa je treba pripomniti, da živi Brno s kolesarjenjem že od leta 1882. V klubu je profesionalno zaposlenih kar 63 delavcev, med njimi tudi 12 trenerjev in 6 zdravnikov, ki delajo v z najsodobnejšimi napravami opremljeni klubski medicinski ambulanti. Pravtako sta v okviru kluba še dva sodobna trimska kabineta, mehanična delavnica, ki opravlja usluge tudi občanom in v kateri so stalno zaposleni 3 mehaniki, potem pa je tu še restavracija s klubom in diskom pa kamp z okoli 20 bungalovi, svojo restavracijo, recepcijo in savno z bazenom, najveličastnejši objekt tega ogromnega kompleksa pa je zagotovo velodrom, na katerem sta bili doslej že dve svetovni kolesarski prvenstvi, prva 1969 in druga pred šestimi leti. In ker je prav velodrom velika želja Novomeščanov, pri njeni realizaciji pa naj bi sodelovali prav strokovnjaki iz Brna, je nemara prav, da tudi temu objektu posvetimo še nekaj besed.
Velodrom Favorita ima 400 metrov dolgo in 8 metrov široko betonsko progo, ki je pokrita enako kot tribune, na katerih je prostora za okoli 12 tisoč gledalcev. Verjetno je odveč pripomniti, da premore najsodobnejše elektronske merilne naprave, da ima nočno razsvetljavo in vse spremljajoče objekte od tiskovnega središča z bifejem do pisarniških prostorov, garderob za kar 10 ekip, ambulante, sanitarij, kabinetov in restavracije s kuhinjo. V sklopu velodroma so še telovadnica za ciklobal, trimski kabinet, kabinet za maserje, skladišča, garaže za motorje in vozila, da ne naštevamo naprej. Vsi našteti objekti so ogrevani s centralno kurjavo. Nemara bo ob tem zanimivo, da je velodrom nenehno zaseden, na njem so poleg kolesarskih tudi številne druge prireditve.
Kdo se bo ob tem vprašal, kako se tako velik klub preživlja. Le kakih 15 odstotkov celotnega dohodka ustvarijo v Favoritu z lastno dejavnostjo, kar pomeni približno 5 milijonov čeških kron; vsa ostala sredstva dobijo iz proračuna. Podatek seveda kaže, da kakšnih
obetajočih primerjavz našimi razmerami žezategadelj ni moč delati. To pa seveda ne pomeni, da v Novem mestu katere od izkušenj kolegov iz ČSSR ne bi mogli s pridom uporabiti, predvsem tiste, ki zadevajo področje športne medicine in seveda izkušnje pri morebitni gradnji velodroma v Novem mestu. O tem je tudi tekla beseda z mag. dr. Drahušo Blahovo in Zdenekom Sendlerjem.
»Najprej bi seveda rada pohvalila gostoljubnost in prisrčnost, na katero sem naletela v Novem mestu,« je rekla Blachova. »Ogledala sem si tako vaš zdravstveni dom kot zdravilišče v Šmarjeških Toplicah in reči moram, da sem nad obema navdušena. Zdravstveni dom je izredno lep in funkcionalen, ima dobre možnosti za delo, ob tem je tudi dobro opremljen z vrsto najsodobnejših naprav. Skratka, po vsem tem sodim, da so v njem sposobni nuditi visoko kvalitetne medicinske storitve, drugače pa je, kar zadeva športno medicino.«
DL: V Novem mestu ugotavljamo, da smo z našimi športniki, vsaj kolesarji, dosegli največ, kar se da pri njihovi fizični pripravljenosti in taktiki. Koliko rezerv pa je na poti k vrhunskim rezultatom še v sodobni športni medicini?
»Sodobne analize in naše izkušnje kažejo, da lahko primerna rehabilitacija športnikov, njihov zdravstveni
OJ
■O
c
o
Vi
JC
0>
c
0>
T3
N
v*
nadzor in preventivni pregledi, testi in še kaj dvignejo rezultat kar za 20 odstotkov. To pomeni, da imajo vaši fantje še prav toliko rezerv za boljše rezultate.«
DL: Vse to pa seveda postavlja vprašanje opremljenosti s potrebnimi aparaturami. Videli ste, kaj imamo, zanimivo pa bi bilo slišati, kaj nam še manjka, da bomo lahko od naših športnikov dobili rezultate, ki so jih sposobni.
»Res je, da vam še manjka nekaj specialnih naprav, ki jih vrhunski šport zahteva. Predvsem gre za testiranje vrhunskih športnikov pri vas, v tem primeru atletov in kolesarjev. Omenila bi oksikon, cikloergo-meter, dinamometer, antropometrični komplet, analizator laktatov, prenosno spirometrijo, inhalatorje in morda še kaj.
Ne dvomim pa, da bostedotegaprišli.sajsemvvseh razgovorih naletela na veliko razumevanje prisotnih, najsi je šlo za zdravstvne delavce ali za občinske funkcionarje.«
DL: Bili ste tudi v Šmarjeških Toplicah.
»Gre za resnično čudovit objekt v prelepem okolju, ob tem pa moram dodati, da je zdravilišče tudi izredno sodobno medicinsko opremljeno. Prav v tem zdravilišču vidim tudi edinstveno možnost za razvoj športne medicine. Gre predvsem za rehabilitacijo športnikov,
fizioterapijo, kopalno terapijo, pogoji za vse to so namreč izredni. Če se ne motim, je namreč pri vas prav rehabilitacija športnikov velrk problem, kolesarji mladi končujejo kariero, tam nekje pri 25 letih, ko bi morali šele začeti z vrhunskimi rezultati. Regeneraciji telesa po utrudljivih tekmah in treningih je pač potrebno posvetiti kar največ pozornosti. Brez tega ni vrhunskih rezultatov.«
DL: Z velikim zanimanjem ste si ogledali tudi tovarno zdravil Krka in menda že našli stične točke za nadaljnje sodelovanje. Gre za kakšne povsem konkretne oblike?
»To je poglavje zase. Ne govorim iz vljudnosti, če povem, da je Krka po tem, kar smo videli, ena najmodernejših tovrstnih tovarn na svetu. Bila sem v ZDA, a se lahko meri tudi z njihovimi. V tem vidim tudi veliko priložnost za sodelovanje, saj se bomo skušali, dogovoriti za prodajo Krkinih že preizkušenih zdravj!.-nih, okrepčilnih, in preventivnih preparatov riajim športnikom.«
DL: Ko smo že pri sodelovanju: ali ste se s kolegi v zdravstvenem centru in Kolesarskem društvu dogovorili, da jim boste pomagali zapolniti to vrzel pri vzgoji vrhunskih športnikov, o kateri smo sedaj govorili?
»Vsekakor. Iz naše strani je zagotovljena vsestranska pomoč tako na področju športne medicine, metodike dela kot samih treningov in z vami se bomo veselili, ko boste tudi vi s svetovnega prvenstva prinesli
UAl/fnn rv»^Halir» J p <*>q imam \/ mieliH U nloc q rio
i\at\0> IV imvuuijv. m	imuni » ii!lw!iii r>wiuuui p, j O
pogoj za kaj takega tudi velodrom.« '
Zdenek Snedler, glavni sekretar kluba Favorit in eden vodilnih športnih delavcev južnomoravske regije, si je delovne razmere novomeških kolesarjev še posebej natančno ogledal.
»Vse, kar sem videl, jena primerni ravni, imate dobre možnosti za delo, dobre trenerje, da ne govorim o vaši opremi in kolesih. Vaši kolesarji imajo opremo in kolesa na najvišji svetovni ravni, naši se s čim takim no* morejo pohvaliti. Vse to pa seveda velja le za cestne dirke, vemo pa, da so sestavni del kolesarskega športa tudi tekme na velodromu. Kolikor vem, ga v Jugoslaviji še nimate in gotovo je tudi v tem vzrok, da ne dosegate vrhunskih rezultatov. Naj v ilustracijo povem, da imamo na Češkoslovaškem že 7 homologiranih. velodromov, ob tem pa še dva zimska, prav tako registrirana za vsakršne tekme. Morda še ta zanimiv podatek; Japonska, denimo, ima kar 60 velodromov, na katerih tekmuje kar 3 tisoč posebej za tovrstne dirke treniranih profesionalnih kolesarjev «
DL: Prav vprašanje velodroma je Imelo v vaših pogovorih z Novomeščani osrednje mesto. Ogledalf ste si tudi predvideno lokacijo v Portovaldu, kakšni pa so vtisi?
»Preden bi rekel karkoli konkretnega, naj povem, da je gradnja našega velodroma v Brnu, takšnega, kot je sedaj, trajala kar25 let. Leta 1951 smo zgradili asfaltno progo, ki smo jo čez 6 let zamenjali z betonsko, leta 1968 smo objekt obnovili zavoljo svetovnega prvenstva, leta 1974 pa smo ga pokrili s streho nad progo ih-tribunami. Vedeti je pač treba, da dirk na velodromu ob dežju ni in že zavoljo tega je streha nujna. In sedaj k stvari. Predvidena lokacija je ustrezna, celo zelo dobra, svetovali pa smo izgradnjo v treh etapah. Prva bi bila gradnja betonske proge (naš nasvet je, naj bo dolga 333 metrov), druga naj bi bila izgradnja najnujnejših prostorov, tretja pa potem dograditev ostalih objektov in seveda strehe. Trdim, da bi vaši kolesarji ob vadbah na velodromu dosegali od 30 do 40 odstotkov boljše rezultate. Ob tem je seveda potrebno omeniti, da je velodrom večnamenski objekt, nadvse primeren tudi za vadbo ostalih športov, predvsem atletike.«
DL: Razgovore ste imeli s projektanti, ogledali ste si tudi Pionirja. Ste dorekli kaj konkretnega?
»Prepričal sem se, da je Pionir velik prijatelj kolesarstva, to potrjuje njegova pomoč vašim kolesarjem*, Videl pa sem tudi mehanizacijo, s katero razpolaga ta” delovna organizacija, in prepričan sem, da je s svojim znanjem in stroji, ki jih ima na razpolago, sposobna zgraditi ta doslej edinstveni športni objekt v Jugoslaviji. Omeniti pa velja še nekaj. Razgovori s predstavniki vaše občine, z vašim županom, so me prepričali, da je zanimanje za velodrom v Novem mestu veliko. Prvi korak morate seveda narediti sami, za vnaprej pa vam pri realizaciji teh vaših želja obljubljam popolno podporo našega kluba Favorit. Pa naj gre za pomoč pri projektiranju, sami izvedbi ali treningih vaših kolesarjev za tekmovanje na dirkališču.«	BOJAN BUDJA
teh svinjah le 60-odstotna gotovost, da bo dobra. Toda treba je priznati, da s svinjami ni težav, tudi če jo moraš dati v klavnico, ne izgubiš, kajti taka svinja je 15 do 20 odst. dražja od bekona, toliko pa znaša tudi regres. Drugače pa je z merjascem, kjer imaš lahko ogromno izgubo. Merjasci so izredno dragi; v Ihanu ga ni pod 15 starih milijonov, stanejo pa tudi do 30 milijonov, a nihče ti ne jamči, da bo merjasec dober. Mikulašs Kra-sinca je dal za merjasca 23 starih milijonov, a je bil zanič in ga je moral dati v klavnico, kjer je zanj dobil 5 milijonov. Drugi riziko je tisti, ki spremlja vse kmečko delo. Letos je bila letina pšenice zelo slaba, dela in stroškov pa je bilo toliko, kot če bi bila najboljša. Za svoje delo potrebujem za več kot staro milijardo strojev, pa pri vsem tem ne morem na leto dati 50 milijonov na stran za popravilo traktorja, kaj šele za normalno amortizacijo strojev. Da bi pa jemal posojilo na posojilo, v to pa ne grem. Vse se strašno draži, krmila so se podražila za 80 odst., cene strojev nezadržno rastejo, podražila se je elektrika, dajatve zi kmečko pokojninsko zavarovanje so se povečate za 500 odstotkov, odojki pa za 13 odst.!«
Kljub temu Kožar pravi, da bi vse to zdržal, če b: vedel, da bo bolje. »Enkrat sem že dobil z macolo po glavi, sedaj si tega ne morem več privoščiti. Pred dvema letoma sem dobil za kilogram odojka 5 kg krmil its še ene take krize nočem čakati. Takrat sem vzdržal, in to le zato, ker sam pridelam 80 odstotkov potrebne hrane za farmo. Pa je kljub temu šlo kar 70 odst. odojkov ža tistih preostalih 20 odst. v obliki koncentriranih krmil. Kdor je imel farmo samo na teh krmilih, je takoj je propadel, pa je bila lahko še tako velika^Nikakor ne moreš s prirejenimi odojki kriti niti stroškov za krmila. Če bi jaz takrat prodal vso koruzo, namesto da sem jo pokrmil prašičem, bi veliko bolje prišel skozi. Nikoli nisem posejal manj kot 7 ha s koruzo, ječmena po 1,5 ha, po 1 ha ovsa, ajde in Je vse drugo.«
Kožar bo tudi potem, ko bosta šla z ženo v službo, obdeloval kmetijo. »Zemlje ne bom pustil, živine pa ne bom imel, pač pa pšenico, koruzo, to, kar lahko na> trdim po službi. Morda bodo še kdaj prišli boljši časi, a bi krepko premislil, preden bi se spet odločil za farmo.«
A. BARTELJ
Svinjerejstvo___________
ZGLEDNA FARMA NA BERAŠKI PALICI
moram poudariti, da so bili moji odnosi z metliško kmetijsko zadrugo vseskozi dobri in da nje prav nič ne krivim zato. V zadrugi niso nič krivi, ves čas se zelo trudijo in prizadevajo, vendar ne gre, kriv je sistem. Take farme so opustili tudi tisti, ki so začeli za mano. Če je na Zahodu jasno, da taka farma z 20 plemenskimi svinjami ne more biti rentabilna, bi moralo biti tudi pri nas. Za rentabilnost take farme moraš imeti 50 svinj in najmanj 20 hektarjev obdelovalne zemlje. Za 20 ali za 50 plemenskih svinj potrebuješ enake stroje. Jaz imam dva traktorja, obiralec koruze, silokombajn, kombajn za žito, za koruzo, sejalce, freze kultivatorje, skratka
vse potrebne stroje, s tem bi sama z ženo lahko obdelala 30 ha zemlje in vodila farmo z najmanj 50 plemenskimi svinjami. Toliko bi bilo tudi potrebno za rentabilno poslovanje.«
Kožar je na svoji farmi na leto vzredil do 300 25- do 30-kilogramskih odojkov, ki so šli potem v nadaljnjo rejo k drugim zadružnim koopernatom. »Vendar je nihanje v tej proizvodnji precejšnje in s tem riziko velik. Stroški se pokrijejo šele, če ima svinja sedem mladih v leglu; če jih je šest, je izguba in šele nad sedem je zaslužek. Svinja pa žre, če ima odojke ali ne. Mlade 100-kilogramske svinje sem kupoval v Ihanu, vendar je pri
Pred štirimi leti se je Slavko Kožar iz2akanja, vasi na hrvaški strani Kolpe, odločil, da bo v kooperaciji z metliško Kmetijsko zadrugo začel s farmo za rejo plemenskih svinj. Pravzaprav se za to podjetje ni odločil sam, ampak skupaj z bratom, ki je do takrat delal v Nemčiji in je nakupil tudi veliko potrebnih kmetijskih strojev. Brat je že po dveh letih obupal in se vrnil v Nemčijo, Slavko pa se je pred kratkim dokončno odločil, da bo vso stvar opustil in se zaposlil kot šofer ali kaj podobnega. Zaposlila se bo tudi njegova žena, ki je do sedaj z možem prav tako vztrajala pri delu na farmi.
Do te odločitve je Kožarja pripeljala zelo preprosta ekonomska logika, lahko bi rekli preprost kmečki račun: vloženi stroški in delo se glede na dohodek od tega dela ne izplačajo. Poleg tega je tveganje, preveliko in ga nosi izključno on, da o amortizaciji kmetijske mehanizacije in objektov sploh ne govorimo. In to ob dejstvu, da ima Kožar vso potrebno mehanizacijo, da je bil največji tovrstni kooperant zadruge, da sta na farmi delala oba z ženo kot čista kmeta, da ima 7 ha svoje obdelovalne zemlje in da je imel še 6 ha v najemu, daje 80 odstotkov hrane za farmo pridelal sam in kupoval le 20 odst. koncentriranih močnih krmil, skratka — da je bila njegova farma zgledna.
»Brat je pravi čas spregledal, ob hudi krizi pred dvema letoma, jaz pa sem do sedaj vztrajal iz trme. Vendar
ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA
CVETAČA
Cvetača je zelo okusna zelenjava in iz nje je mogoče zelo preprosto in hitro pripraviti različne jedi. Kot mnoge druge vrste zelenjave ima tudi cvetača zelo nizko energetsko vrednost in je zato posebno uporabna za jedilnik tistih, ki se spopadajo z odvečnimi kilogrami. Naj za ilustracijo povemo, da ima 100 gramov kruha enako energetsko vrednost kot 740 gramov cvetače. Ponavadi uživamo le cvetove cvetače, toda uporabiti je treba tudi liste in odebeljene listne korenine, ki jih nasekljamo, in sicer pred kuhanjem ali po njem, pač odvisno od vrste jedi. Večina, ki cvetačo že uživa, pozna le pripravljanje na en ali dva načina, teh pa je mnogo več.
Juha iz cvetače: Za 4 osebe potrebujemo srednje veliko glavo cvetače, 40 g olja, 30 g moke, 1 do 2 žlici drobno sesekljanega peteršilja, 100 g kisle smetane, sol, poper. Cvetačo očistimo, operemo pod curkom hladne vode, nato pa skuhamo v osoljeni vodi. Ko je mehka, jo očedimo in pustimo, da se ohladi. Razdelimo jo na čim manjše cvetove. Korenino in liste zrežemo na drobne kocke, vodo, v kateri se je cvetača kuhala, shranimo. V posodi potem segrejemo olje, dodamo moko in prepražimo, dodamo nekaj hladne vode in vodo, v kateri smo kuhali cvetačo. Kuhamo, da zavre, nato dodamo cvetačo, sol in poper. Vse skupaj še malo kuhamo. Pred serviranjem dodamo peteršilj in kislo smetano.
Priloge iz cvetače: Potrebujemo srednje veliko glavo cvetače, sol, žlico moke, 80 g margarine, 50 g drobtin, 2 žlici drobno nasekljanega peteršilja; za omako: 1 dl razredčenega vinskega kisa, 1 žlico gorčice, pol žličke mletega popra. Cvetačo očistimo, ločimo cvetove, dobro operemo in skuhamo v malo osoljeni vodi, ki ji dodamo žlico moke. Ko so cvetovi kuhani, jih očedimo in damo v ogreto posodo za serviranje. V drugi posodi segrejemo margarino, dodamo drobtine in pre-
pražimo. Cvetove nato prelijemo s prepraženimi drobtinami in posujemo s peteršiljem. Posebej ponudimo omako, pripravljeno iz kisa, gorčice in popra.
Cvetača s šunko: Potrebujemo srednje veliko glavo cvetače, 200 g šunke, 40 do 50 g margarine, 2 rumenjaka, 250 g kisle smetane, sol, 1 žlico drobtin. Cvetačo očistimo, ločimo cvetove, dobro operemo in skuhamo v malo osoljeni vodi. Medtem narežemo šunko. Kuhano cvetačo odcedimo. V ognja varno posodo, namazano z margarino, izmenično zlagamo kuhane cvetove in narezano šunko.x V drugi posodi zmešamo rumenjaka, dodamo kiSlO SmStclPO soj 00 O.kusu. dobro premešamo, nato pa zlijemo po cvetači in šunki. Nazadnje vse posujemo z drobtinami. Pečemo v ogreti pečici 30 minut.
Solata iz cvetače in jajc: Potrebujemo srednje veliko glavo cvetače, sol, nekaj listov zelene solate, 3 trdo kuhana jajca, 2 sveža paradižnika, 2 žlici drobno nasekljanega peteršilja, 3 do 4 žlice olja, 2 do 3 žlice kisa, poper. Cvetačo očistimo, ločimo cvetove in dobro operemo, natojo2do 3 minute kuhamo v malo slani
vreli vodi. Cvetove očedimo in pustimo, da se ohladijo. Liste solate operemo, jajca narežemo na polovice in četrtinke, prav tako paradižnik. Posodo za serviranje obložimo s solatnimi listi, v sredini zložimo cvetačne cvetove, okoli pa jajca in paradižnik. Solato posujemo s peteršiljem in prelijemo z mešanico olja, kisa, soli in popra.
Zavitek s cvetačo: Potrebujemo glavico cvetače, 1 do 2 korenčka, 4 do 5 žlic olja, 200 g kisle smetane, 1 žlico nasekljanega peteršilja, sol, poper, olje, 500 g listnatega testa, 1 rumenjak za premaz. Cvetačo očistimo, ločimo cvetove in dobro operemo. Korenje očistimo, operemo, nastrgamo in kuhamo skupaj s cvetačo v malo osoljeni vodi. Kuhano odcedimo in ohladimo. V primerni posodi stepemo jajca, dodamo olje, kislo smetano, peteršilj, sol, poper in vse skupaj dobro premešamo. Na namazan pekač damo pol listnatega testa, tako da pokrije tudi stranice. Nadev razporedimo po testu in pokrijemo s preostalim testom. Zavitek premažemo z rumenjakom in pečemo v ogreti pečici. Ponudimo še toplo.
UDOBNI KIMONO
Udobna obleka s kimono rokavi je nadvse praktična, pa tudi moderna, in kar je prav tako pomembno — izdelava je tako preprosta, da si jo lahko same sešijete, četudi niste vrhunske šivilje. Oblekle jo boste lahko za različne priložnosti, pač odvisno od tega, iz kakšnega blaga jo boste sešile.
Obleka je brez ovratnika, zapenja pa se zadaj, po vsej dolžini. Spredaj lahko našijete tudi dva velikažepa. Kroj jeza velikost 42. Potrebujemo 2,95 metra blaga vsaj 110 centimetrov širine in 6 gumbov. Kroje prerišemo v naravni velikosti s pomočjo mreže. En kvadratek meri 5 centimetrov. Kroje potem položimo na blago in urežemo tako, da pustimo ob straneh za šive po 1 cm, za spodnji rob C-uieke :n-za robova rokavov pa 2 cm.
Prednjik inzadnjiksešijemopo stranskih in ramenskih šivih. Vratni izrez izdelamo s poševno urezanim trakom. Na prednjik prišijemo žepe, če smo se odločili zanje. Na zadnjiku izdelamo gumbnice in prišijemo gumbe ter zarobimo krilo in rokave.
|! i HIHIHIUIUII11111 u timiiimzim t
iiiiii;;® 5
[1—
priloga	dolenjske
VNETJE SREDNJEGA UŠESA
KOTNI
ELEMENT
2e v prejšnji številki Priloge smo vam predstavili dve možnosti, kako se da z malo spretnosti, truda in tudi stroškov nadvse koristno in prikupno izrabiti mrtvi kot v kopalnici in dnevni sobi. Neizrabljenih kotov je v vsakem stanovanju kar nekaj, pri tem pa so redke družine, ki bi jim ne manjkalo prostora za odlaganje ali spravljanje najrazličnejših predmetov. Zato vam tokrat ponujamo še eno, prav tako zelo enostavno, a prikupno in ceneno rešitev za koristno izrabo kota, osnovni kotni element, ki ga seveda lahko naredite sami, pase da nadvse koristno uporabiti še drugje, ne le v kotu.
V otroški sobi s preprostim kotnim elementom oziroma z več elementi zapolnimo kot in ga spremenimo v lepo zaobljen re-galček. Elemente nalagamo drugega na drugega poželji in potrebi. Na tako dobljene police lahko naš malček odlaga vse mogoče, najprej najrazličnejše igrače, kasneje pa zvezke, knjige ih druge potrebščine, za katere vedno zmanjkuje prostora. En osnovni element lahko postavimo tudi k postelji, da bo kam postaviti svetilko, odložiti pred spanjem na pol prebrano knjigo itd. Pomembno je tudi to, da tak element ob postelji ne grozi z nevarnimi, izpostavljenimi vogali.
S štirimi takšnimi elementi pa lahko sestavimo okroglo mizico. Uporabna bo za igro, vsak hip pa jo lahko sam otrok »podre«, spremeni tako, kot mu je trenutno najbolj všeč in kot mu bo prišlo najbolj prav.
Specialisti vedo povedati, daje tako med otroki kot med odraslimi vse več vnetih ušes. Pravijo, da je temu v precejšnji meri krivo tudi nepravilno čiščenje ušes. Niti brskanje s higienskimi pripomočki, na primer z vato ovitimi paličicami, namreč ni brez nevarnosti, saj utegnejo mimogrede poškodovati stene sluhovoda ali celo bobnič. Tveganje je toliko večje, kadar čistimo uho dojenčku ali majhnemu otroku. Seveda pa do vnetja ušesa pride največkrat zaradi kakšne druge bolezni, na primer ob vnetju zgornjih delov žrela. Takšna vnetja srednjega ušesa so še posebno pogosta pri majhnih otrocih. Nekaterim malčkom noben prehlad ne mine, ne da bi se razširil še na vnetje srednjega ušesa: ta nadloga je najpogostejša v prvih štirih letih življenja.
Bolezen, ki je zaradi hudih bolečin zelo neprijetna, sama po sebi niti ni nevarna, če jo seveda ustrezno zdravimo. Vendar se z vnetjem srednjega ušesa ni treba igrati, saj lahko pušča trajne okvare sluha, v hujših primerih pa lahko pripelje celo do izgube sluha. Zato je treba ob vsakem vnetju srednjega ušesa pri odraslem, še posebno pa pri otroku, obvezno takoj obiskati zdravnika, da se vnetje dobro pozdravi. Vznemiriti nas mora že najmanjša bolečina v ušesu, pa tudi že najmanjše slušne motnje.
Začne se navadno zvečer ali ponoči s srbenjem, ki ga občutimo globoko v ušesu. Srbenje se potem stopnjuje in vmes že čutimo občasno bolečino, kot da bi nas kdo zbadal i iglo. Nazadnje v
ušesu ali kar celi glavi kljuva huda bolečina. Da jih boli uho, večji otroci povedo že sami, manjši pa se drgnejo po ušesu, vtikajo prstek v uho in ure in ure jokajo, posebno ponoči. Spijo navadno malo oziroma zelo nemirno. Če se hočemo prepričati, ali gre res za vnetje ušesa, otroku narahlo pritisnemo s prstom na sprednji del sluhovoda ali na kost za ušesom. Če se na pritisk odzove ali morda celo presunljivo zajoka, skorajda ne more biti dvoma. Vneto uho večinoma, posebno pri dojenčku, spremlja nenaden porast temperature, pogosto pa tudi prebavne motnje, bruhanje in driske. Če vnetja takoj ne zdravimo, se lahko razvije v gnojno, zaradi česar je včasih potrebno predreti bobnič, da iz srednjega ušesa izteče gnoj. Včasih je pritisk nabranega gnoja tako močan, da bobnič sam od sebe poči. To
je vselej nevarno, kajti okužba se tedaj še bolj širi. Preprečimo jo s pravočasnim predrtjem bobniča. Poseg je dokaj enostaven in po njem se bobnič lepo zaraste. Če se bobnič predre sam, je nevarnost, da bo nastal vod s kroničnim izcedkom iz ušesa.
Kot rečeno, je treba z vnetim srednjim ušesom takoj k zdravniku, ki bo predpisal zdravljenje. Navadno se ta odloči za antibiotično zdravljenje, saj so tudi povzročitelji tovrstnih vnetij ponavadi bakterije. Ob tem uho lahko pokrijemo, ga grejemo, ne tlačimo pa vanj vate in ne zlivajmo v sluhovod olja ali raznih drugih tekočin, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom! Ta večkrat predpiše tudi kapljice za nos. Na ta način se razširi cevasta povezava med nosom in ušesom, kar lahko pospeši zdravljenje vnetega ušesa. In če vnetje spremlja zelo visoka temperatura, jo moramo seveda zbijati. Andol, aspirin oz. sredstva, s katerimi to delamo, navadno vsaj malo pomirijo tudi najhujšo bolečino.
I
PREBRALI SMO
PRAVLJICA ZA VSAKOGAR
Med tiste pravljice, ki jih berejo z enakim užitkom otroci in odrasli, spada poleg Saint-Exuperyjevega Malega princa, VVildovih pravljic, Jonatanove-ga Livingstona galeba in še katere tudi zgodba o treh kraljevih opicah Walterja de la Mara. Angleški literat se je sicer največ ukvarjal s pesništvom, rad pa je svoj nekoliko čudni domišljijski svet poustvarjal tudi v kratki prozi, v zgodbah, za katere je kritik T. O. Beachcroft zapisal jedrnato označbo, da »podajajo vizijo budnih sanj, nenavadnih, tihih trenutkov, potovanje proti skrivnosti, ki je vedno ravno še onstran dosega.« Ta nenavadni pesniški svet VValterja de la Mara nas znova in znova očara, v mladih in zrelih letih z enako močjo.
Pravljica Tri kraljeve opice je takšna čudovita spletenost pravljične pripovedi in poezije. Pravljična plast priteguje mlade bralce, medtem ko poetičnost in globina pripovedi
pofneje govou odraslemu bralcu. Walter de la Mare je v Treh kraljevih opicah ustvaril zares svojevrsten, nenavaden svet, ki je v sebi strnjen in polnoveljaven, bralcu pa se kaže hkrati kot pravljičen in resničen.
V osnovi gre za zelo človeški in zelo resničen svet. V njem stvari in dogajanja niso prosojni, ostajajo nejasni, ne povsem razumljivi, zaviti v čarobno skrivnost, kot nam ni razumljiv mulgarski jezik, ki ga govore potujoče opice. Motiv treh bratov, ki odidejo v svet, je gotovo pravljičen, toda iskanje nečesa dobrega in lepega, neznanega in morda nedosegljivega, iskanje nečesa, kar je onst-
ran veljavnosti tega sveta, to je globoka človekova usoda, ne pravljica.
De la Marove Tri kraljeve opice smo nedolgo tega dobili v slovenskem prevodu, ki ga je opravil Janez Gradišnik. Gre že za drugo izdajo te knjige v slovenščini; prva je izšla pred več kot četrt stoletja. Mladinska knjiga jo je izdala v svoji znani knjižni zbirki Biseri, številne ilustracije so delo Mildred E. Elridgeove.
, M. MARKELJ
SPET PESMI Z ZGODBO
Pesnik Jure Potokar je že z zbirko Pokrajina se tu nagiba k jugu, ki je izšla leta 1982 v okviru zajetnega Pesniškega almanaha mladih, nakazal, da bo njegova poezija postala ena ključnih točk slovenskega postmodernizma, seveda v tem smislu, da bo že dognano in preizkušeno nadgrajevala, ne pa nekritično posnemala ali nadaljevala ob vnaprej postavljenih kažipotih. Nakazano je pesnik ne le potrdil, ampak tudi izkristaliziral, lahko bi celo rekli, utemeljil v svoji novi samostojni knjigi Ambienti zvočnih pokrajin, ki je izšla nedavno pri Mladinski knjigi.
In v čem in s čim poezija te zbirke nadgrajuje dosedanje postmodernistične izkušnje, zakaj je ključnega pomena za snovanje v obdobju, v katerem se je pojavila? če poskušamo odgovoriti na to vprašanje, ne moremo pričakovati, da bo odgovor lahak, preprost, v trenutku razumljiv, predvsem pa celovit, zadovoljiv. A poskusimo na izziv odgovoriti vsaj delno, le toliko, kolikor lahko dožene bralec sam pri prebiranju te knjige.
Najprej lahko ugotovimo, da je Potokar pesmi spet vrnil zgodbo, pri čemer pa dogajanje ni obravnavano in pojmovano v tradicionalističnem pomenu. Druga značilnost je dramaturška napetost, ki to poezijo silovito prežema. Formalistične iznajdbe ostajajo na obrobju pesnikovega zanimanja. Za jezikovne in druge igre, ki dajejo tekstom drugih ustvarjalcev najrazličnejše in tudi zanimive učinke, se Potokarjeva poezija ne meni. Ne odpoveduje pa se bogati in barviti metaforiki, ki je mestoma tako polna šarma, da bralec ob branju uživa. Povedanemu je treba
dodati, da so pesmi v Ambien-tih zvočnih pokrajin skrajno disciplinirane v ritmu in obliki.
Pobude za pesnjenje so pri vsakem pesniku drugačne, različne pa so tudi pesniške izkušnje. Za Potokarja bi lahko rekli, da so mu dosežki najboljšega, kar je bilo pred njim ustvarjeno, le izhodišče, ne pa kriterij za njegovo lastno pesnjenje. A takoj povejmo, da si njegova izkušnja ne domišlja, da se svet začenja z njo, da je potrebno vse nanovo odkriti, imenovati, živeti. Pesnik piše
N t
svoj rokopis na že znano in njegova poezija je v tem smislu palimpsestna. Potokar, ki mu ne kot človeku ne kot ustvarjalcu na tem svetu ni prihranjeno nič trpkega, bolečega, hodi svoje potovanje skozi ta prostor in čas. Je trpek, predvsem pa izvrsten pričevalec svojega obdobja. Ambienti zvočnih pokrajin pa so knjiga, ki dajejo temu desetletju svojski pečat.
I. ZORAN
ANTON
HLEBEC
Kadar vojak pade v vojni, ko vsak dan umre veliko ljudi, bolečina nekako otopi, saj postanejo ljudje sčasoma ravnodušni tudi za izgube, navadijo se na prisotnost smrti, ki se je vsem obesila za pete. Če pa je vojak ubit v miru, je žalost še bolj žalostna in bolečina še bolj boleča. Spoznanje, da je nenadoma preminilo mlado življenje, se zareže v nas kot grom v poletni nevihti.
Tako so padali čuvarji naših meja v težkih povojnih letih, posebno v informbirojevskih časih. Mala slovenska vas Straža pri Šentrupertu je tako nekega junijskega dne leta 1953 pričakala Antona Hlebca, mladega graničarja, ki je padel na jugoslovansko-bolgarski meji pri opravljanju svoje dolžnosti. »Slovenec Anton Hlebec je s svojo krvjo zalil večni cvet svobode v sončni makedonski zemlji,« je lepo zapisal gene-
ORGANIZIRANA
BLAZNOST
Churchill je nekoč dejal: »Smrt posameznika je tragedija, smrt stotisočev statistika.« Seveda smrt posameznika, ki nam je blizu, in smrt stotisočev, ki so daleč. Vprašajmo se odkrito, koliko nas ganejo podatki Unicefa, da umre pred izpolnjenim petim letom starosti 15 milijonov otrok v enem letu, 40.000 v enem samem dnevu in 28 v eni sami minuti? Bolj zaleže videti kot slišati, zato si zastavimo še eno vprašanje: ali ne naredi večjega vtisa o revščini in brezizhodnosti televizijski posnetek otroka, bolje rečeno otroškega skeleta, na izsušenih prsih afriške matere? Podobe, kakršno bi lahko posneli v širnem pasu revščine, ki se razteza preko Afrike od Sahare do severnega roba jezera Njasa.
Ima vse to kakšno zvezo s tisoč milijardami dolarjev, kolikor jih svet izda vsako leto za oboroževalno tekmovanje? Ima, in to trdno in neposredno, odgovarja in jo dokazuje Willy Brandt v svoji knjigi Organizirana blaznost, ki se je te dni pojavila tudi na slovenskem knjižnem trgu.
Brandt je markantna osebnost svetovne politike in Nobelov nagrajenec za mir. Ob vseh odgovornih nalogah, ki jih je opravljal kot vodja zahodnonemške socialnodemokratske strank^, je vodil tudi t. i. Brandtovo neodvisno komisijo za mednarodna vprašanja o razvoju. Prav v tej vlogi je opravil velikansko in za mednarodno skupnost pomembno delo, ko je sistematično spremljal in poučeval razmere v svetu in odnose Sever — Jug. O svojih vtisih je napisal knjigo, ki dokazuje, da je globlje kot večina drugih politikov spoznal usodno povezanost razvoja in
iz izložbe
oboroževalne tekme ter nakazal bližino katastrofe.
Kjer vlada splošna lakota, ne more biti govora o miru. Brandt pa je temu še dodal, da v moralnem pogledu ni nobene razlike, če so ljudje ubiti v vojni ali če so obsojeni na smrt od lakote. Po njegovem je pristno človeška in moralna dolžnost bogatih, da ob revščini ne ostanejo neprizadeti in da pomagajo revnim iz revščine. Dejstva podkrepi tako z rusko modrostjo, da sta največja sovražnika za lačne lakota in za site sitost, kot z besedami papeža Pavla II., da so razlike med Severom in Jugom »univerzalna dimenzija krivice in hudobije«.
Brandtova knjiga je res bogato dokumentirano pričevanje iz prve roke, hkrati pa tudi opozorilo o dejstvih, ki jih površno vsi poznamo, se pa ne zavedamo njihovih resničnih razsežnosti in nevarnosti. Tako ugotavlja Janez Stanič, glavni urednik Cankarjeve založbe, ki je knjigo izdala komaj leto dni zatem, ko je izšla v originalu. In še poteza prijaznosti Willyja Brandta: sam je napisal predgovor k slovenski izdaji.
M. LEGAN
ralpodpolkovnik Stevan Mirkovič v predgovoru knjige Anton Hlebec, za katero je sam dal pobudo, napisala pa sta jo makedonska novinarja Ivan Vasilevski in Gjorgi Pojrazov-ski z vso poklicno vnemo in vestnostjo tako rekoč v enem dihu.
Knjiga je dragocen dokument časa, ko je bilo na naših mejah vse prej kot mirno; v času Stalinove gonje in inform-birojevskega pritiska je bilo proti Jugoslaviji izsiljenih 7.877 obmejnih incidentov. Padale so žrtve, ena od njih je bil tudi Anton Hlebec. Avtorja knjige, ki je izšla najprej v srbohrvaščini, iz makedonščine pa jo je prevedel Stane Peček (njen izid sta ob letošnjem pionirskem prazniku omogočila trebanjska kulturna skupnost in združeno delo), podrobneje predstavita Hlebčevo družino iz Straže. Deset otrok je povila mati Frančiška očetu Antonu, le Tone je imel tako bridko usodo, da je doživel komaj dvaindvajset pomladi. Vsem je rezalo kruh kmetovanje. Tone je imel rad konje in med vojno je komaj trinajstletni fantič z vozom vozil hrano in obleko partizanom v Belo krajino. Nikoli ni potožil, da ga je strah, da ne zmore, čeprav so enkrat italijanski vojaki streljali nanj. Ko
je v graničarski patrulji blizu Strumice daroval svoje življenje in za vedno zapustil svoje travnike, vinograd, svoje konje, domače in tovariše, je mlajšim rodovom predal sporočilo, da sta pogum in domovinska ljubezen najmočnejše orožje zoper sovražnike.
V družini Hlebčevih bo ostal največkrat ponovljeni stavek: »Toneta sta zadnja videla oče Tone in brat Stane.« Komaj kakšen mesec še, pa bi slekel uniformo, toda zahrbtni streli informbirojevcev so priljubljenega in skromnega graničarja za zmeraj podrli na tla. Tisoči v Strumici, Skopju, Sevnici in Šentrupertu so se poklonili mrtvemu branilcu naših meja in svobode, ko so posmrtne ostanke vojaka peljali domov. Karavla, kjer je bil v JLA, se je poimenovala po njem odkrili so mu bronast doprsni kip. Trajen pomnik Tonetu in njemu podobnim pa je ta knjiga.
P. PERC
ŠAHOVSKI
PROBLEMI
SHERLOCKA
HOLMESA
Državna založba Slovenije je v sodelovanju z Zvezo orga-
Težko bi našli kakšno novejše zgodovinsko delo, ki bi zbudilo toliko pozornosti in bi tako odmevalo v jugoslovanski javnosti, kot je knjiga dr. Janka Pleterskega Narodi, Jugoslavija, revolucija. To kaže, da se je avtor lotil snovi, ki je aktualna, četudi jo zajema iz preteklosti.
Dogodki na Kosovu, nacionalistični izgredi v drugih okoljih, polemični »medrepubliški« val in časopisna vojna, izhajanje nekaterih problematičnih feljtonističnih in zgodovinskih del, vse to in še kaj drugega, česar ne vemo ali vemo le ustrezno pristriženo, kaže, da se spričo družbene in gospodarske krize v Jugoslaviji vse ostreje srečujemo tudi z nacionalnim vprašanjem. Jasno je tudi, da nacionalnega vprašanja pri nas nismo do konca in enkrat za vselej rešili, kot se je rado poudarjalo v prvih povojnih letih. Vprašanja odnosov med narodnim in razrednim, samostojnosti in suverenosti narodov in njihove povezanosti v skupno državo, unitarizma in separatizma itd. so ta čas živa in odprta. Ob vsem tem pa strokovnjaki (pa tudi nestrokovnjaki, ki želijo argumentirano in znanstveno razlago teh vprašanj) ugotavljajo, da v naši publicistiki še vedno ne premoremo temeljnega dela zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnosti in da nimamo znanstvenega pregleda procesov uveljavljanja jugoslovanskih narodov kot političnih, gospodarskih in kulturnih subjektov ter poti njihovega povezovanja v skupno državo. Šele na podlagi takšnih temeljnih del je mogoče sedanja dogajanja in težnje razumeti in pravilno ovrednotiti.
ZGODOVINA BREZ ČRNO-BELE GA GLEDANJA
Pravilno razumevanje pa je, o tem najbrž nihče ne dvomi, najboljše in najtrdnejše izhodišče za delovanje.
Knjiga Janka Pleterskega je prvi tak sistematičen in celovit korak, saj je po svoji zasnovi drugačna od knjig, ki so se doslej lotevale nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji. Ta dela so bila ali zelo teoretična ali pa so vprašanje videla skozi optiko enega samega naroda. Pleterski pa obravnava vse jugoslovanske narode enakovredno in razume njihovo uveljavljanje in združevanje v skupno državo kot zgodovinski dialektični proces, ki ga jedrnato označuje sam naslov knjige oziroma trinom narodi, jugoslovanstvo, revolucija.
Knjiga je najprej izšla v srbohrvaščini. Kmalu po izidu je bila ob splošni pozornosti deležna tudi ugledne nagrade Dimitrije Tucoviča, ki jo vsako leto podeljuje Nin za najboljše publicistično delo. Prejšnji mesec pa smo knjigo dobili v slovenskem prevodu, za izid katerega sta poskrbela ČZDO Komunist in Državna založba Slovenije. Slovenski zgodovinar je namreč knjigo
izvirno napisal Kar v srbohrvaščini, slovenski prevod pa je skrbno pregledal, nekaj malega vsebinsko izboljšal, dodal kako besedo ali stavek in popravil nekaj stvarnih napak. Sicer pa je slovenska izdaja enaka srbohrvaški, le da sta slovenska založnika knjigo opremila s slikovnim gradivom, ki ga v prvi izdaji ni.
Pleterski je knjigo razdelil na tri dele. V prvem predstavi nacionalno proble-
nizacij za tehniško kulturo Slovenije začela izdajati novo knjižno zbirko z močno obetavnim naslovom Z logiko v leto 2000. Kot je razbrati že iz samega naziva zbirke, naj bi v nji izhajale knjige, katerih vsebina bo seznanjala bralce z matematično logiko, vednostjo katere uporabnost je dandanes še kako izpričana v računalništvu in elektrotehniki, pomeni pa tudi most med uporabnimi in bolj abstraktnimi vejami matematike. Po mnenju urednikov zbirke je matematična logika pomembna »tako za gradnjo orodij pri obvladovanju problemov znanosti in tehnike kot za razvijanje mišljenja«, osnove matematične logike pa so dandanes temeljno znanje.
"N
■ ■ ■ ■
Raymond Smullyan ŠAHOVSKE SKRIVNOSTI SHERLOCKA HOLMESA
■■■■■■ ■-*
matiko in narodne programe pri jugoslovanskih narodih od prve polovice 19. stoletja do nastanka stare Jugoslavije. V drugem delu se loteva predstavitve obdobja stare Jugoslavije in problemov, ki so vzniknili v tej skupnosti. To poglavje je najobsežnejše, avtorju pa je uspelo v njem kritično analizirati meščanske nacionalne koncepte in pokazati nesposobnost teh konceptov narodno vprašanje razrešiti. Nasprotno pa je bila jugoslovanska komunistična partija oborožena z jasnim in zgodovinsko progresivnim pogledom na to vprašanje, še posebno, ker ga je povezala z revolucionarno strategijo delavskega razreda. V tretjem delu pa avtor predstavi narodno vprašanje v času narodnoosvobodilnega boja in revolucije, pri čemer je izrisal pojem večnarodne revolucije in z njim v nasprotju z unitarističnimi ali separatističnimi pogledi opozoril na realne federativne zasnove nove Jugoslavije, ki je samo kot takšna živela v programih narodov in njihove avantgarde.
Knjiga je opremljena z obsežnim in bogatim bibliografskim seznamom ustrezne literature ter z ostalim znanstvenim instrumentarijem, kar vse jo postavlja med najpomembnejša zgodovinska dela, ki obravnavajo novejšo jugoslovansko zgodovino. In če za konec zapišem še, da v knjigi ni ne lakiranja ne črno-belega gledanja na preteklost, očitna pa je simpatija do progresivnih sil naše družbe, je to dovolj, da knjigo lahko postavimo med tista temeljna dela, ki bi jih morali prebrati.	..	t
M. MARKELJ
Prva knjiga iz nove zbirke je že v knjigarnah, in sicer gre za knjigo Raymonda Smullyana šahovske skrivnosti Sherlocka Holmesa. Pisec je po svetu znan po zbirkah logičnih nalog, ki jih je napisal kot profesor logike, matematike in filozofije, pri nas pa ga nekateri poznajo po knjigi Aliče v deželi ugank, ki je izšla pred leti v slovenščini. Bila je dobro sprejeta, kar se prejkone obeta tudi novosti.
V knjigi Šahovske skrivnosti Sherlocka Holmesa je namreč Smullyan ustvaril 50 šahovskih problemov, ki pa se od običajnih razlikujejo po tem, da jih je treba reševati z retrogradno analizo, se pravi, da iz dane šahovske pozicije sklepamo na dogajanja v preteklosti igre. Logični problemi so tako podani v šahovski igri, ki je široko poznana in priljubljena. Povedati pa je treba, da pri reševanju problemov ni potrebno poglobljeno poznavanje šaha, bolj važna je zmožnost logičnega sklepanja. Daso problemi še privlačnejši, jih je pisatelj vnesel v pripoved o slavnem detektivu Holmesu in njegovem nerazdružnem prijatelju zdravniku Watsonu. Prvi del knjige je uvajanje v problematiko in jemanj zahteven, kot je drugi, v katerem je zastavljenih več zahtevnih problemov. Za tolažbo so v knjigi tudi podane rešitve iz drugega dela knjige, če bodo šahovski orehi za reševalce le pretrdi.
M. MARKELJ
~bfilom dolenjskem
W.Vi. • :A'h\v>V>
m
mmS
MM
MOJSTER ZA TISOČ DROBNIH OPRAVIL
0 V Posavskem muzeju se bodo lahko v kratkem pohvalili z novo pridobitvijo, s preparatorsko delavnico, ki jo ta čas še opremljajo. Zanjo so preuredili dva prostora, ki merita skupaj 70 kvadratnih metrov. Prvi je namenjen grobemu
čiščenju predmetov, v drugem pa je laboratorij za prepariranje kovine, keramike, stekla ter izdelavo odlitkov. Muzejski delavci so ogromno dela sami opravili. Vrednost opreme in preurejanja prostorov cenijo na 10 milijonov dinarjev.
Za delo je najbolj zagret preparator Jože Lorber, ki komaj čaka, da bo delavnica dokončana. V Posavskem muzeju je zaposlen devet let. Na prihod v muzej je vplivala najdba vdomačem vinogradu pod cerkvijo sv. Martina na Velikih Malencah 1977. Traktor je rigolal in Jože je za njim naletel na ostanke rimske keramike. Odnesel jih je v Posavski muzej in tam so prav takrat iskali hišnika. Jože je bil po poklicu avtomehanik, vendar ni imel službe. Delo v muzeju ga je zamikalo in ga je takoj sprejel. Ni mu bilo žal.
Mimograde se je začel vpeljevati v stroko in v muzeju so bili veseli njegovega nagnjenja do ohranjanja starin. Poslali so ga na prakso v preparatorsko delavnico Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru. Jože je tam delal pod mentorstvom Stanka Gojkoviča. Po tistem je obiskal še preparatorski delavnici muzejev v Celju in Kopru. 1983 pa je dobil štipendijo za izpopolnjevanje v Nemčiji. Tri mesece je delal v evropsko znani preparatorski delavnici za kovino, keramiko in steklo v Mainzu. Preden se je odpravil čez mejo, še je moral naučiti še nemščino. Nič mu ni bilo težko.
Nad delom v Mainzu je bil zelo navdušen. Na vpogled in za fotokopiranje je dobil vse zaželeno gradivo.-Spoznal je nove postopke restavriranja in prepariranja arheološkega gradiva ter up-
orabo materialov za lepljenje in utrjevanje. V Mainzu so bili z njim zelo prijazni. Tam je delno . prepariral tudi gradivo, ki so ga pripeljali s seboj iz Dobove. Takrat so se dobovskim najdbam vsi veliko posvečali. Delo so opravili brezplačno in Jožetu so ob odhodu dali s seboj razne materiale, da je doma lahko nadaljeval s prepariranjem.
V pogovoru je Lorber omenil, da se je zlatar v Mainzu mesec ubadal z zlatom, ki so ga Brežiča-ni našli v halšstatski gomili, da mu je vrnil prvotno obliko. To je bil del ženskega nakita,' zmečkan v velikost oreha. Zlatar je vse delo-opravljal pod mikroskopom. Čebitanjegovtrud zaračunali, bi veljal naročnika osem tisoč zahodnonemških mark. Za Posavski muzej so zaradi dobrega sodelovanja napravili to zastonj. Vrata delavnice v Mainzu so mu odprta tudi vnaprej, za kar ima največ zaslug arheolog Mitja Guštin.
'Odkar je Jo,že v Posavskem muzeju,- je bil zraven pri vseh izkopavanjih: v Orešju, Starem gradu pri Podbočju, Dobovi, na Velikih Malencah, v Sajevcah in Brežicah. Najprijetnejše spomine ima na Dobovo, kjer se mu je nasmehnila sreča med tem, ko so šli drugi malicat k bližnjemu kmetu. Pod vodstvom Mitje Guština so odkrivali keltske grobove. Jože je ostal tam, da bi popazil na najdišče. Sproti ga je tudi čistil in tedaj so se pokazali obrisi groba, nato pa ustja posod. To je bil prvi bogatejši grob, ki so ga našli. Izkopali so posode, meč, sulico in fibulo.
Jože si je zelo rad nabiral izkušnje pri terenskem delu. V času, ko muzej opremlja delavnico, pa je izkoristil vsako možnost tudi za prepariranje arheološkega gradiva. Prepariral je kera-
miko iz Dobove, z Malenc in iz Sajevc. Zelo lepo je restavriral keramično posodo iz zgodnjega rimskega obdobja za Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu. Naredili bi še več, vendar trenutna opremljenost delavnice še ne dopušča vseh postopkov. Ko bo dokončno opremljena, bo v njej lahko delalo pet ljudi. Gradiva za konzerviranje in prepariranje je v Posavskem muzeju ogromno z izkopavanj v zadnjih letih in še od prej. Računajo, da jim vsaj deset let ne bo zmanjkalo dela. Ob obilici lastnega gradiva bodo v Brežicah našli čas tudi za druge naročnike, da pokažejo, kaj so sposobni napraviti, in da bo muzej tudi kaj zaslužil.
Preparator Jože se bo izpopolnjeval še naprej. Pozimi bi rad odšel v praparatorsko delavnico v Muenchnu. V muzeju so veseli njegove ukaželj-nosti, zato so zaprosili za štipendijo kulturno skupnost Slovenije. Jože upa, da mu je ne bodo odrekli. Po treh letih prakse v Mainzu bi rad utrdil svoje znanje v dobri tuji delavnici, videl nove materiale in postopke prepariranja in konzerviranja. Bilo bi res škoda, če mu tega ne bi omogočili. Ravnatelj prof. Marjan Gregorič pravi zanj, da je človek z dvema desnima rokama, človek, ki se loti vsakega dela in ne odneha prej, dokler se mu ne posreči. Ni še dolgo tega, kar je popravil zelo star šivalni stroj iz etnološkega depoja in nato sam sešil rokave za peskalnik, napravo za peskanje oziroma čiščenje kovin. Jože vse pogleda in se iz vsake stvari nekaj nauči, zato obvlada tisoč drobnih opravil. Dela z veliko potrpljenja, volje in smisla, in če na primer nima jasne predstave o obliki posode, ki jo restavrira, takoj vzame v roke knjigo in si dopolni manjkajoče znanje. Časa za učenje mu ni nikoli žal.
JOŽICA TEPPEY
čkanju nekdaj. Se pa Damjan z dedkom pomeni lahko marsikaj, saj seže osemdesetletnikov spomin daleč nazaj v čase, ko so dolenjsko idilo trgali samo udarci konjskih kopit po makadamskih poteh in spodbujajoči klici in vriski voznikov. Tudi železnice, ki predira hrib prav pod Hrovatičevo domačijo, v Francovih rosno mladih časih še ni bilo.
Franc se je rodil pravzaprav na Lakovnicah, ko pa se je oženil, je kupil kmetijo nad tunelom vSt-ranski vasi. Sicer je bil doma prvi od šestih otrok, vendar je bil oče še mlad in ni izpustil iz rok svoje lepe kmetije. Tako se je Franc zaposlil kot lesni manipulant in delal za novomeške trgovce na železniških postajah od Mirne peči do Rožnega dola in s tem zaslužil toliko, da seje lahko postavil na svoje. Precej mu je vrglo tudi »furanje«, prevozništvo, ki ga jez lepim parom konj opravljal za različne stranke. Nova domačija, ki je bila stisnjena med posestva ruperške in poganške graščine, mu je dajala dovolj dela, pa je pustil službo in se posvetil samo kmetovanju, ob pridni pomoči žene Lojzke, seveda.
»Graščinska zemlja je v tistih časih res cvetela,« se spominja Franc. »Tako lepih nasadov češenj, sliv, jabolk, hrušk in drugega sadja ter okrasnega grmičja ni bilo daleč na okoli. Tudi gozdovi in njive so bili vzorno obdelani. Res škoda, daje sedaj vse tako propadlo. Človeka zaboli srce, ko vidi, kaj je iz tistega lepega posestva nastalo sedaj. Kaže, da po vojni ni bilo prave volje in sposobnosti.<<
Tudi Francova kmetija je ravno zacvetela, ko je prišla druga svetovna vojna. Dvoje majhnih
otrok je vekalo pri hiši, ko so ga pobrali Italijani in ga skupaj s še sedmimi sovaščani odpeljali v zapore v Novo mesto, od tam pa naprej na Rab. Na Rabu je potem Franc dočakal razpad Italije in se vrnil domov. Bil je lahko srečen, kajti še sedaj ga preganjajo mučni spomini na tisti čas: »Spali smo pod šotori in včasih je bilo nevzdržno vroče, drugič nas je spet zamakalo in mrazilo. Poleg tega je bila pa še nevzdržna lakota. Ni čudno, da so ljudje umirali kot muhe. Mislim, da se nas polovico ni več vrnilo iz tistega pekla. Tudi jaz sem kmalu začutil posledice. Trgalo me je v nogah, da ni za popisati, sedaj, ko imam na hrbtu že osem križev, pa me noge komaj še nosijo. Le še kakšna lažja dela lahko opravljam. No, za ličkanje koruze sem še kar dober.«
Snaha nama postreže z lepo dišečo kavo in okusnimi orehovimi zvitki in s Francom se s Ti-čnice, kot se imenuje hrib, na katerem stoji njegova domačija, ozirava po sončni dolini. Spodaj je Stranska vas z malo cerkvico, za njo Cerovec, na katerem tudi blešči streha zvonika, zadaj Ljubenski hrib s cerkvico Sv. Vida na kopastem hrbtišču. Tam ima Franc svoj vinograd: »Tudi za trgatev nisem več,« mi potoži. »Vendar pa ne morem brez vinograda. Sin me odpelje do zidanice, tam malo posedim in poslušam, kako se pretaka in brbota v kleti. Delo pa opravijo drugi.«
Taka je ta jesen. Sončna, lepa, bogata, spokojna. Taka je lahko tudi starost. Vsi nekoč žanjemo jesenske sadove.
TONE JAKŠE
Spet je tukaj zlata, bogata jesen. Kdor je celo leto pridno in vestno delal, se nad pridelkom letos res ne more pritoževati, mirno bo lahko ! pričakal zimo, pa tudi tisti, ki pridno in vestno ni delal, je lahko zadovoljen, saj je pri nas pač tako,
da so dobrine in bremena dokaj enakomerno porazdeljena. Pa vendar, za pridneše ni počitka. Še je nekaj sadja na drevju, še nekaj poljščin na njivah in v zidanicah pridno brbota žlahtni mošt: brez skrbnega in veščega nadzora bi hitro ponore). Ih po gankih ter v latah se zlati čedalje več koruznih storžev. Zlato se s polja seli v domačije.
Ličkanje koruze je bilo nekdaj skupinsko opravilo, ki je bilo na kmetih cenjeno prav tako kot mlačev pšenice, ajde ali prosa. Ker pa se je to delo opravljalo jeseni in že v poznih nočnih urah, je dobilo še drug, bolj skrivnosten pomen. Skupaj je prišlo več ljudi iz soseščine, delo pa je bilo tako, da se je dalo ob njem brez težav pogovarjati. Tako je bilo ličkanje neke vrste ustni časopis, hkrati pa bogata knjiga narodnih pripovedk, bajk in običajev. Marsikatero mlado srce je potem na poti domov v strahu trepetalo, ker je v. pogovorih slišalo toliko o nadnaravnih in mističnih stvareh, ki naj bi prevevale vso bližnjo in daljno okolico, da je bil že vsak grm v temi podoben nesrečnemu pokojnemu predniku in je bila že vsaka ponižna mačka, ki je prečkala pot, podobna najhujši zverini.
Tako je bilo nekoč in morda je tako ponekod še danes. Pri Hrovatičevih v Stranski vasi pa koruzo ličkajo, kadar je pač čas. Tudi nedeljsko dopoldne osemdesetletnemu dedku Francu in njegovemu vnuku Damjanu prav pride. Ličkata sicer še po starem, se pravi brez hrumenja modernega ličkalnega stroja, vendar ob šumenju koruznih listov, ki padajo na vedno višji kup, ni več tiste široke domačnosti, ki je vladala ob li-
»LIČKAM PA ŠE LAHKO!«
NAGRADA V ČRNOMELJ
DARINKA PLUT iz Črnomlja je bila izžrebana izmed reševalcev naše 35. nagradne križanke. Žreb ji je dodelil knjigo »Oh, ta naša babica« slovenskega pisatelja Iva Zormana. Pisatelj v nji z občutkom opisuje zorenje in stiske mladega dekleta, gimnazijke Mike, razmere v njeni družini in vlogo babice pri njenih prvih ljubezenskih izkušnjah. Prijetno in mikavno branje, katerega neposrednost še povečuje način: pisanje je v obliki dekliškega dnevnika.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 17. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 37.
PRG3SČE HT3SL3
Dovoljeno je nam sanjati o življenju, boljšem od navadnega, rekel pa bi, da ni dovoljeno teh sanj zidati z opekami, ki jih ni v vsakdanjem bivanju.
M. MAETERLINCK
Kdor ničesar ne ve, ničesar ne ljubi.
PARACELSUS
E	] NAGRADNA K								Rti	'Al	NK	A	
gg		,2- \		DL	PRI0EVEK	ZBORNICA	ODRASLA PREOBRA- ŽENA ŽUŽELKA	PEKARSKA OBRT	SUMERSKI BOG NEBA	SEST.: J. UDIR	IGRALEC SEVER	PLEMENSKO ZNAMENJE	PREDSTOJ- NIK SAMOSTANA
				MOŠTVO						100			
	irJfflljj "				SEMANTIKA	t					KANON/ VRSTA P0LZA			
				BREZMADE2 NA	1								
				STARORIM OBLEKA/ IZLETNIK						FR. PISATELJ (.ARIANA.)/ TR0JANKA				
				►			NAGON/ MARIBORSKA OPERNA PEVKA ,						DL
DL	PODROČJE	DREVESNI ZAJEOALEC	SENČNICA/ SVETNIŠKA PODOBA								JORDANSKA LUKA	ODPADEK PRI CELJENJU	VRTNA CVETICA
OTROŠKO VOZILO						BRISAČA/ KIP							
P0ST0PAS- TVO										KESANJE			
PRIPOVEDNA PESNITEV					PESNIK ZUPANGC/ PRVAK					ZENSKI GLAS/ EGON TOMC			
PLAHTA								HR0SČ					
NADAV				AVT. OZNAKA SARAJEVA			DL	NAPAO					
Čipi pomagajo invalidom
Računalniki omogočajo paraliziranim ljudem, da se dejavno vključujejo v družbo in delajo
Nebrzdano siromašenje Afrike
Črna celina izgublja svoje naravno bogastvo — Uničevanje afriškega živalstva je uničevanje svetovne naravne dragocenosti — Divji lov
Afrika je nesrečna celina. Ta čas ni tam lepo ne večini ljudi in ne živalim. Medtem ko človeški rod peste suša. lakota, bolezni, vojne in druge nadloge, pa živali ogroža predvsem človek s krčenjem divjine, uničevanjem tropskega gozda in savan, z nekontroliranim lovom. Kot pravijo poznavalci, se bogastvo afriškega živalskega sveta hitro zmanjšuje in ob takšnih gibanjih kaže, da bodo številne živalske vrste povsem izginile. Bliža se čas, ko Afričani na svojih safarijih ne bodo imeli več kaj prida pokazati.
V zadnjem desetletju so z nebrzdanim lovom na črnega nosoroga to žival praktično že iztrebili; manjšina živali je ostala le v redkih, težko dostopnih predelih. Vsako leto pade pod streli črnih lovcev na desettisoče slonov. Samo še nekaj desetin gorskih goril živi na zadnjih otočkih pragozda. Slabo se piše afriškemu gepardu, divjemu psu in krokodilu. V mnogih predelih, kjer so nekdaj živeli, jih ni več, drugod, kjer so še, pa so resno ogroženi.
Za usodo živalstva Afrike se zanimajo po vsem svetu. Mnogi se zavedajo, da je afriško živalstvo svetovna naravna dragocenost, ki jo človeštvo mora ohraniti, mnogim pa je usoda nosoroga, slona, krokodila, gorile in drugih živali malo mar. Žal so med njimi tudi sami Afričani. Zato je trud varstvenikov narave dokaj jalov. Bolj črnogledi trdijo, da afriškega živalstva ni več mogoče rešiti, prave divjine ne bo več. ostali bodo živaiski vrtovi in morda nekaj rezervatov z gojeno in krmljeno divjadjo.
Zakonitega lova na visoko divjad ni veliko. Ta šport je za navadne smrtnike predrag, ker poteka po navadah, ki so jih vpeljali kolonialni imenitneži. Dovolj petične lovce spremlja cela kolona vozil, natakarji, kuharji, gonjači, sledniki, šoferji in poklicni lovci. V času lova postavijo nekaj taborišč. zvezo med njimi pa vzdržujejo tudi z letali. Gostitelji vedo že vnaprej, kaj imajo gostujoči lovci radi, katere pijače in katere specialitete, pa jim skušajo v vsem ustreči. Poskrbijo tudi, da si sami ustrelijo »najredkejši zrezek na svetu«, antilopo sita-tungo. Jasno, da stane en sam dan takšnega lova preko 1.000 dolarjev na osebo, kot je tudi jasno, da takšen kraljevski lov ne ogroža živali.
Ogroža pa jih črni lov. Divji lovci so predvsem domačini, ki dobro poznajo navade živali in pokrajino. Njihovo glavno orožje ni puška, ker se pač daleč sliši, marveč najrazličnejše zanke, pasti in nastave. Njihov plen so predvsem trofejne živali, katerih krzno suše in prodajajo prekupčevalcem, ter sloni in nosorogi zaradi oklov in rogov, ki slove kot čudežno zdravilo in afrodiziak.
Še posebno pri lovu na nosoroge divji lovci ne poznajo nobenih ozirov. Črni nosorog, ki je preživel že 70 milijonov let. se je znašel pred propadom. Še okrog leta
1970 je bilo njihovo število precejšnje, preko 65.000, zdaj jih na vsej afriški celini živi manj kot desetina. Sodijo, da živi še kakih 4.500 črnih nosorogov.
Kenija, ki slovi kot ena najbolj urejenih držav v Afriki in vodi v safarskem turizmu, je prav tako nemočna pred divjimi lovci kot druge države. V narodnem parku Tsavo je v šestdesetih letih živelo okrog 80.000 črnih nosorogov, danes jih je samo še 400. V Zambiji so še pred 10 leti imeli okrog
12.000	nosorogov, zdaj jih je samo še 300. V petih letih se je število teh živali v Centralni afriški republiki zmanjšalo od 3.000 na vsega 170. V Ugandi pa so črede nosorogov povsem izginile.
Nosorogi padajo pod streli zaradi svojega roga. Potem ko divji lovci žival ubijejo, ji v 10 minutah odžagajo rog. V teh nekaj minutah dobesedno obogatijo. V zgodnjih sedemdesetih letih je kilogram roga stal okrog 13.120 dinarjev, potem pa je cena v nekaj letih poskočila na 246.000 dinarjev. Za domačina iz savane je to iep zaslužek. Toda pravo bogastvo si razdele trgovci, ki prodajajo rogove predelane. Kilogram roga stane v končni prodaji že preko 10 milijonov dinarjev.
Polovica svetovne trgovine z rogovi nosorogov poteka v Severnem Jemenu, kjer rogove predelujejo v dragocene in umetniško okrašene ročaje za bodala. Od leta
Goljufija v naravi
Ptice stražarke pridejo do hrane s prevaro
Ne goljufajo samo ljudje, tudi v živalskem svetu imamo primere goljufij. Ptice kdaj pa kdaj opeharijo svoje vrstnike. Poseben tak primer je raziskoval ameriški ornitolog Charles Munn v amazonskem pragozdu. Opazoval je skupino ptic različnih vrst, kjer sta dve posebni vrsti določeni za oprezanje za sokolom in drugimi sovražniki, druge ptice pa medtem lovijo hrano (žuželke). Ptice stražarke pridno stražijo in pravočasno opozarjajo druge, ko se približuje nevarnost. Večkrat pa dajo znak za preplah samo zato, da se druge ptice razbežijo, same pa hitro pojedo, kar so druge našle. Ta lažni alarm jim dobro uspe, saj se nikdar ne ve, kdaj gre zares in kdaj samo za prevaro. Druge ptice pa so se že naučile, da je bolje, če se skrijejo prevečkrat kot premalokrat.
Če bi druge ptice dognale, kako se ptice stražarke obnašajo ob prevari, npr. da ne odletijo stran, bi se ravnotežje kar hitro spremenilo. Ptice stražarke ne bi več stražile, druge ptice bi bile v nevarnosti.
Tako je goljufija v tem primeru upravičena.
V. J.
(Vir: Illustrerad Vetenskap)
1982 je uradno nakupovanje rogov sicer prepovedano, a zakon velja le na papirju. Druga polovica svetovne trgovine z rogovi poteka v Aziji, kjer prah iz nosorogovega roga uporabljajo kot zdravilo. Tradicionalna azijska medicina ga uporablja za učinkovito sredstvo proti krvavenju in za zbijanje vročine. V uporabi je tudi kot afrodiziak, čeprav neprimerno manj kot zdravilo.
Podobno grozljivi so podatki o pobijanju slonov. Divji lovci, ki imajo često podporo v skorumpiranih vladnih vrhovih, neusmiljeno pobijajo slone zaradi oklov. Slonova kost gre kljub prepovedi trgovanja z njo odlično v prodajo in po visokih cenah. Kilogram slonove kosti prinese divjemu lovcu od 33.000 do 50.000 dinarjev. Lova pa se lotevajo kar na konjih. Čredo slonov seženejo skupaj, nato živalim s sulicami porežejo kite na zadnjih nogah. Nemočne slone potem pokoljejo in jim izruvajo okle.
Lani je bilo pobitih okrog
60.000	slonov, trgovci pa so obrnili za slonokoščene izdelke okrog 205 milijard dinarjev. Po ocenah strokovnjakov je v Afriki kljub pokolom še vedno okrog 700.000 slonov. Ne grozi jim sicer takojšnje izginotje kot nosorogom, vendar se bodo ob nezmanjšanem pobijanju znašli prav tako na pragu obstoja.
Mi M
DAN ŽIVALI
• 4. oktober je bil svetovni dan živali. Da, tudi živali imajo svoj dan. Ob branju tega zapisa pomislite na to. V vednost pa naj bo še tale podatek: že leta 1978 je Unesco sprejel Deklaracijo o pravicah živali, v kateri med drugim stoji zapisano, da imajo vse živalske vrste pravico do obstoja. Krnjenje te pravice, kar je še posebej očitno v Afriki, pomeni v bistvu krnjenje pravice do življenja sploh. In če ni več spoštovanja do živega sveta, katerega del smo, potem najbrž tudi ni več prav veliko spoštovanja do sočloveka.
Po prometni nesreči leta 1965 je mladi David Young ostal paraliziran. V bolnišnici, kjer so mu rešili življenje, so ga naučili upravljati električni invalidski voziček in uporabljati posebno palico z usti tako, da je lahko odtipkal svoje želje in kaj zapisal. Toda za mladega fanta to ni bilo dovolj, hotel je doštudirati. In tudi je. Diplomiral je na biološki fakulteti, dandanes pa dela kot laboratorijski svetovalec in veliko piše strokovne članke. Težka invalidnost se skoraj ne pozna v njegovem strokovnem svetovalnem delu. Young zatrjuje, da mu je v poglavitno pomoč računalnik.
In ni edini. Računalniki, ki so v temeljih spremenili, oziroma še spreminjajo družbo, so postali dostopni milijonom invalidov. Od prvih poskusov, da bi računalniško tehnologijo uporabili za izdelavo nadvse izpopolnjenih protez, kar je bilo izjemno drago in še dolgo ne bo rodilo zares praktične proteze za premikanje in delo, so krenili v drugo smer. Začeli so prilagajati računalnike tako. da jih lahko uporabljajo tudi invalidi. Z obvladovanjem računalnika pa se lahko vključuje-jop v družbo kot skoraj povsem enakopravni in sposobni delavci.
Alan Brightman, direktor oddelka za posebno vzgojo pri računalniški družbi Apple, pravi: »Ključni problem je dostop, neodvisnost in uspešnost. Če zmoreš premakniti samo trepalnice, se s posebnim stikalom da doseči, da delaš z računalnikom. In ko imaš enkrat dostop do stroja, imaš odprto pot do sveta.«
Takšen način razmišljanja, da je treba le omogočiti paraliziranim in drugim invalidom dostop do računalnika in do dela z njim, je rodil lepe uspehe. Zdaj uporablja v ZDA računalnike pri svojem delu že okrog 40.000 paraliziranih oseb. In za mnoge od njih se je življenje dramatično spremenilo. Navedli smo že primer mladega Younga, ki je doštudiral
Otroški delavci
Na svetu redno dela 50 do 100 milijonov otrok
Mednarodni dogovor sicer prepoveduje delo otrokom do 15. leta starosti, vendar je na svetu ta čas 50 do 100 milijonov otrok, ki morajo trdo delati. Takšno oceno je podal Mednarodni urad za delo v svojem zadnjem poročilu. Otroci morajo delati na poljih, v tovarnah in drugod, pogosto pa delajo na nevarnih delovnih mestih in s pesticidi, kar je oboje za mlad organizem toliko bolj uničujoče.
Otroška delovna sila je namreč poceni, zato jo predvsem v
nerazvitih deželah uporabljajo kot pomemben proizvodni dejavnik. Kot trdijo strokovnjaki Mednarodnega urada za delo, so v nekaterih azijskih državah kar 11 odst. vse delovne sile otroci in mladina pod 15. letom starosti. V južnoameriških državah se odstotek mladeži v delovni sili posamezne države povzpne tudi do petine oziroma do 20 odst.
Zaposlovanje otrok, ki bi namesto na delo morali hoditi v šolo, je težak davek, ki ga plačujejo zaostale in gospodarsko nerazvite države. Nešolani, prezgodaj izčrpani ljudje pač ne morejo družbe potegniti iz revščine. Trenutna korist pa se v tem primeru izkaže kot dolgoročna škoda.
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
in dosegel ugledno mesto v poklicu, navedimo še en zanimiv primer:
William Garman je pred štirimi leti zbolel za neko boleznijo, katere posledica je popolna paraliza, tako da ni mogel čez dve leti ne govoriti in ne pisati, lahko je samo še mežikal z vekami. Strokovnjaki iz VVestinghousa so izdelali posebno infra rdečo napravo, s pomočjo katere Garman lahko premika utripač na računalniškem ekranu. Na ta način so mu omogočili, da je prvič po bolezni lahko vzpostavil stike z družino, da se lahko sporazumeva z drugimi preko ekrana in računalnika.
Še bolj izpopolnjen, kot je infra rdeči senzor, je aparat, ki so ga sprva razvili v vojski za bojne pilote. Aparat omogoča, da človek že s pogledom na posamezno tipko to tipko sproži. Tako lahko dNa z računalnikom, četudi je povsem paraliziran.
In ker na razvitem zahodu nakup osebnega računalnika, kot je Apple II ali IBM PC, ni takšna strahotna finančna obremenitev, kot je nakup podobnega ali celo skromnejšega računalnika pri nas, se paraliziranim ljudem .zares kažejo svetlejša obzorja. Pri nas pa?
MiM (Vir: Time)
Prijatelji noči
Novost v nočnem Rimu
Večno mesto na italijanskem škornju ima novo znamenitost, ki pa se razkrije šele v nočnih urah, ko Rim zaživi v znamenju sladkega življenja. Med siceršnje prijateljice noči so se v zadnjih mesecih pomešale nove, visoke in temnopolte prostitutke eksotičnega videza. Toda pozor, nove prijateljice noči ne morejo ponuditi tega, kar vsaka, še tako izrabljena prostitutka lahko, kajti eksotična dekleta v visokih petah in kratkih krilcih so — fantje.
V Rimu je namreč nastala kolonija transvestitov, ki so se v Evropo preselili iz predmestij velikih brazilskih mest. Zdaj se zbirajo na nekaterih znanih ulicah in ponujajo svoje usluge. Za Rimljane, predvsem tiste, ki zadeve ne jemljejo preveč resno, so transvestiti postali nekakšna večerna zabava, ki si jo hodijo ogledovat, za druge pa so »brasi-liani« nadloga, ki je na ulicah Rima povsem odveč. Močno se zgražajo tudi prave prostitutke, češ da jim brazilske »dame« jemljejo zaslužek. Po izjavah nekaterih transvestitov zaslužek res ni slab. Na noč zaslužino lahko tudi po
176.000	din.
Policija je dokaj nemočna. Preganjajo jih s cest, a se naslednjo noč že vrnejo ali pa za nekaj časa zapuste vroči rimski asfalt in se sprehodijo po Torinu in Milanu, potem pa se spet vrnejo nazaj v Rim.
El
Grabnar ga je že takoj pri vratih opazil in ga s kretnjami rok vabil, naj prisede.
»2e vem, že vem, da si me včeraj iskal. Mi je Marjeta povedala!« je Grabnar hitel pripovedovati. Takoj mu je začel razlagati, koliko bukovine potrebuje za italijanske kupce in ga spodbujal, naj poseka čimveč bukovine, dokler je še sezona. »Seveda bom odkupil tudi vso jelovino, kolikor je imaš posekane,« je Grabnar obljubljal Matevžu.
Dogovorila sta se še o ceni za les, po koliko bo plačal, potem se je Matevž dvignil od mize, čeravno ga je Grabnar hotel po vsej sili zadržati, da bi še posedel.
Nameraval je hitro oditi iz gostilne, ne da bi kaj popil, a ga je Marjeta pri vratih pričakala in zadržala. Prijela ga je za roko in mu pošepnila: Pridi takoj po kosilu! Bom za kratek čas prosta in sama v svoji sobi. Smo glej, da te ne bo nihče videl!«
»Pridem!« je bil Matevž kratek. Samo za trenutek sta se ujela z očmi, a jih je takoj umaknila in zardela. Njen kratek in iskren pogled, je bil dovolj, da mu je povedal vse.
Matevž je hitel domov ves srečen. Moral je pohiteti, da se bo vrnil o pravem času, saj Osoje niso tako blizu.
Ves zasopel je prišel domov. Ko je povedal, da se je z Grabnarjem dogovo-
ril o prodaji lesa, so mislili, da je zaradi te vesele novice tako pohitel domov. Med kosilom je oče hotel zvedeti vse podrobnosti. Odkar je bil gospodar na Osojah, je bilo prvič, da ni on sam prodajal. Obraz se mu je smejal, a srce je bilo polno neke čudne tesnobe in grenkobe.
Stari Osojnik je po kosilu pridržal Matevža in povzel besedo: »Ne bodi kakor zverina, ki več pomori, kot lahko požre! V gozd hodi toliko, kolikor potrebuješ in sekaj toliko, kolikor gozdu koristiš. Naš gozd je smrekov in le tu pa tam je nekaj bukovine vmes. Vsako leto smo bukovine samo toliko posekali, kolikor smo potrebovali drv. Grabnarje vsako leto dobil od nas najlepšo bukovino, ker smo vse grčavo obdržali doma za drva. Z njo je imel velik dobiček. Matevž, zapomni si, Osojnikov gozd je bil vedno lepo raščen, a zaraščen nikoli. Tako naj bo tudi naprej, če hočeš imeti od njega pravo korist. Zavedaj se, da je gozd kmetov prijatelj. Zato bodi do gozda pošten in ga spoštuj! Če je Grabnar sklenil kupčijo za bukovino, naj si jo poišče drugod. Od naše hiše bo dobil toliko, kolikor je je posekane in pripravljene za prodajo, in niti iveri več! Grabnar ne bo nikoli doživel tega, da bi mu prodal stoječi les za posekat na čisto. To so pravi zajedalci gozdov. Namesto da bi posekali samo dozoreli les in odvišna drevesa, uničujejo vse. Kar poglej poseke, kako strašno zijajo, kot
težke rane, potrebne stoletnega zdravljenja...«
Matevž je očeta poslušal samo napol. Vse njegove misli so bile V dolini pri Marjeti. Oče bi še kar naprej govoril in modroval, a ga je Matevž pretental in se zmuznil iz hiše.
Spustil se je po klancu navzdol. Ob misli na Marjeto je nekoliko upočasnil korak. Vsa otroško mlada je stala pred njim; slišal je njen mehki glas, videl njene bujne lase, njene lepe, a otožne,« plave oči.
Matevž se je zdrznil in se ovedel sanjarjenja. Nadaljeval je pot. Njegov pogled je božal prebujajočo naravo. Po leščevju in drugem grmičevju seje igral veter. Majal je leskove vejice, obložene z dolgimi mačicami, in odnašal njih rumeni prah. Krog in krog je cvetelo vresje, zvončki in šopki trobentic. Lev globokih grapah so se zadnje zaplate umazanega snega upirale pomladanskemu soncu.
Matevž še sam ni vedel, kdaj se je znašel pred Grabnarjevo hišo. Neo-, pazno je smuknil prek dovorišča in po stopnicah do Marjetine podstrešnice. Obstal je pred vrati. Roka se mu je tresla in srce mu je močno bilo, ko je komaj slišno potrkal.
Marjeta mu je odprla in ga spustila noter. Ko je zaprla vrata, sta oba obstala v zadregi brez besed. Marjeta s hrbtom naslonjena na vrata, a Matevž se je nerodno prestopal sredi sobe.
POTA
Zaradi masla na zatožno klop
Inšpektor je v marketu na Drski odkril večje količine pokvarjenega surovega masla — Denarne kazni Dolenjki in poslovodkinji
NOVO MESTO — Po oporečni vodi in kruhu, najdenih pokvarjenih kranjskih klobasah in kareju, o čemer vse je tekla beseda že pred tednom dni, je tokrat z novomeškega sodišča prišla še vest o sojenju novomeški Emona Dolenjki — tozd Engro Detajl, ker so v marketu na Drski prodajali pokvarjeno surovo maslo, ki je bilo označeno kot prvovrstno. Upajmo le, da gre pri vseh teh številnih najdbah pokvarjenih in oporečnih živil v zadnjem času zgolj za nesrečno naključje, kajti v nasprotnem bi veljalo v Novem mestu sčasoma že razglasiti izredno stanje.
dnžurni
poročajo
OB DVOJE KOLES — Neznan storilec je v noči na 5. oktober stikal po osebnem avtomobilu 36-letnega Asi-ma Skuliča iz Novega mesta. Izvozila, ki je stalo parkirano pred stanovanjskim blokom v Ulici Majde Šilc, sta izginili kolesi, s čimer je lastnik oškodovan za okroglih 60 tisočakov.
OSTAL BREZ GLASBE — Med 4. in 5. oktobrom je nekdo vlomil v osebni avto Zorana Leka iz Novega mesta in iz njega ukradel avtoradio. Vozilo je stalo parkirano pred stanovanjsko hišo, lastnik pa je s tatvino ob kakih 80.000 din.
DO KINA Z MOPEDOM, NAZAJ PEŠ — 28. septembra zvečer je neznan storilec ukradel izpred kina v novomeškem domu JLA kolo z motorjem znamke Tomos 14 M, last 17-letnega Igorja Bobnarja iz Potoka. Bobnar je moral domov peš. Sreča, da je še mladih nog.
KJE JE REZERVNO KOLO? — Neznan storilec se je med 26. in 29. septembrom potikal okoli polpriklo-pnika, ki je stal na parkirnem prostoru pri motelu Putnik v Trebnjem. Kaj je počel, je bilo kmalu jasno. Iz vozila je namreč izginilo rezervno kolo, s čimer je Avtoprevoz iz Ivančne gorice ob okroglih 100 tisočakov. Nepridiprav se roki pravice zaenkrat še dokaj uspešno izmika.
ODKLENJENA GARAŽA VABILA — Jakličevi iz Šentruperta so prejšnji teden pustili svojo garažo kar odklenjeno, kar je bilo seveda še kako po godu neznancu, ki je na ta način v noči na 27. september brez večjih težav prišel do prevoznega sredstva. Iz garaže je namreč zmaknil kolo z motorjem znamke APN 6, last 43-letnega Petra Jakliča, ki je zaradi tatvine ob najmanj 180 tisočakov. Za storilcem še poizvedujejo.
Kot rečeno, sta morala tokrat na zatožno klop novomeška Emona Dolenjka in poslovodkinja marketa na Drski, 42-letna Marjeta Bojane. Sanitarni inšpektor je namreč lanskega 30. januarja v tej trgovini odkril večje količine surovega masla, zloženega v prodajni vitrini, ki pa je bilo pokvarjeno. Ne le da sta to izdajala že vonj in okus, pač pa je to potrdila še preiskava novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno. Izvid je pokazal, daje imelo maslo neprijeten in nečist vonj, nesvež in grenak okus, ob tem pa
tudi preveliko kislinsko stopnjo. Nobenega dvoma ni bilo, da je maslo pokvarjeno, le da se v Dolenjki za ta prestopek niso čutili krive. Na obravnavi je namreč poslovodkinja trdila, da je bilo maslo pokvarjeno, še preden je prispelo v trgovino. Bilo je namreč pakirano v izvirni embalaži, tako da se kvaliteta ni dala kontrolirati, ob
Z VOZA PADLA OPEKA IN SOPOTNIK
ŠENTJERNEJ — 23-letni Drago Hočevar iz Stare vasi pri Škocjanu je 5. oktobra ob 9.40 peljal traktor, h kateremu je imel pripet tudi voz, naložen s strešno opeko, od Gradišča proti Šentjerneju. Ko je pripeljal v Gorenji Maharovec, se je opeka, zložena na vozu, zrušila, tako da je 17-letni Franci Rabzelj, doma iz Gorenje Stare vasi, ki je sedel na opeki, padel z voza in se pri tem huje poškodoval. Odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
POŠKODBE SO BILE USODNE
NOVO MESTO — 29. septembra je v novomeški bolnišnici podlegel hudim poškodbam 58-letni Stane Vidmar iz Novega mesta. Vidmarje že 13. septembra opravljal zidarska dela na svoji stanovanjski hiši, pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel vznak s 70 centimetrov visokega zidarskega odra na tla. Nesreča je hotela, da se je z glavo udaril ob betonska tla in pri tem tudi dobil usodne poškodbe, ki jim je čez 16 dni podlegel.
Sporni odlok je zakonit
Tako je odločilo ustavno sodišče SRS in zavrnilo vlogo Štefanije Škinder iz Žužemberka
ŽUŽEMBERK — je na republiško
LJUBLJANA,
Pred kratkim se je na ustavno sodišče obrnila Štefanija Škinder iz Žužemberka in zahtevala oceno ustavnosti in zakonitosti občinskega odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Stranska vas pri Žužemberku. Škinderjeva je bila namreč prav zaradi tega odloka ob hektar kvalitetne obdelovalne zemlje, ob tem pa je trdila, da občina ni sprejela prostorskega dela družbenega plana, s katerim bi razvrstila kmetijska zemljišča, in da torej odlok ni v skladu z zakonom.
Zapišimo že takoj, da ustavno sodišče ni našlo razlogov za uvedbo postopka in je zahtevo Škinderjeve zavrnilo. Razlogi so enostavni. Skupščina občine Novo mesto je namreč že 11. marca letos na sejah zborov sprejela družbeni plan občine za obdobje od leta 1986 do leta 1990. In v posebnem poglavju tega plana o urejanju stavbnih zemljišč so našteti kraji, kjer bo moč pridobivati zemljišča za.gradnjo stanovanj. Na spisku je tudi Žužemberk, kjer je predvidena gradnja 43 individualnih hiš, sklad stavbnih zemljišč pa bo v tem srednjeročnem obdobju urejal stavbna zemljišča po letnih programih realizacije družbenega plana občine. Prav v tem planu je
tudi določeno, da bo sklad stavbnih zemljišč pridobil v Stranski vasi 4,3 hektarja zemljišč za družbeno usmerjeno gradnjo po sprejetem zazidalnem načrtu. Omenimo ob tem še, da je razmejitev te stanovanjske gradnje vrisana na kartah, ki so sestavni del družbenega plana.
Ustavno sodišče je torej ugotovilo, da je sporni odlok o prenehanju lastninske pravice povsem v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih pa tudi srednjeročni družbeni plan novomeške občine ima prav vse elemente, ki jih zakon predpisuje za sprejem odloka.
B.H.
Odojek reševal čast prireditve
Kaj je prinesla tridnevna zapora novomeškega Glavnega trga?
Novomeška Novotehna je le dni sredi praznovanj. Vzrok zanje je dovolj tehten: štiri desetletja obstoja, zraven teh pa še ne ravno enako okroglih 27 let sodelovanja s Crveno zastavo iz Kragujevca. In med vsemi temi slavnostnimi dogajanji naj bi. vsaj po plakatih in reklami sodeč, najvidnejše mesto zavzela tridnevna razstava kragujevških avtomobilov na novomeškem Glavnem trgu.
To. da je bil med vsemi prikazanimi avtomobili, ki bi te dni tudi brez razstave stali na parkiriščih novomeškega Glavnega trga. največje pozornosti vreden odojček. ki se je pridno cmaril nad žerjavico, niti ni tako pomembno, bolj gre za nekaj drugega. Hvalevredno je, če se nekdo odloči siceršnje dokajšnjo novomeško mrtvilo v tem času popestriti s kakšno prireditvijo, vendar je za kaj takega potrebno več domišljije, ustvarjalnosti in iznajdljivosti. Premalo je pač kar za tri dni zapreti novomeški Glavni trg, pripeljati nanj nekaj avtomobilov, kijih na ulicah videvamo vsak dan, prižgati tri ali štiri televizorje in vesoljnemu občinstvu naročiti, naj uživa in se zabava. Še sreča, da je bil ta vikend čas trgatve.
Nemara pa bi se ob tem veljalo vprašati še nekaj. Kaj so v svoji vlogi za kar tridnevno zaporo Glavnega trga ustreznemu občinskemu organu zapisali prireditelji? Vloga za odločbo o takšni zapori mora biti dovolj argumentirana, po tistem, kar smo te dni videli na Glavnem trgu, pa dvomimo, da je premogla kaj dosti več od vljudnega uvoda in tistega »Tovariško vas pozdravljamo/«
Po vsem tem bi bilo zanimivo vedeti, koliko je organizatorje veljala takšna prireditev.
B. BUDJA
IZGINILA JE OVCA
DOLŽ — V nedeljo med 9.30 in 10. uro je s pašnika pod vasjo Dolž izginila ovca. Tega dopoldneva je sin Janeza Juršiča z Dolža pasel krave in ovce na pašniku pod vasjo, med njegovo polurno odsotnostjo pa je nekdo izgi-' nil z ovco.
ŽENA IN OTROK PADLA IZ VOZILA
DOBRAVA — V ponedeljek ob 15.10 uri se je Drago Primc peljal z osebnim avtomobilom med Dobrničem in Žužemberkom. Zaradi neprimerne hitrosti ga je blizu Dobrave pričelo zanašati. Takrat mu je nasproti pripeljal domačin Vinko Tomšič. Slednji je vozilo sicer ustavil, a je Primc vseeno trčil vanj. Še prej sta, že med zanašanjem, iz avtomobila padla Primčeva žena in hčerka. Na srečo sta dobila le lažje poškodbe in soju prepeljali v trebanjski zdravstveni dom.
Cestam ni do leta varnosti
V mednarodnem letu varnosti v cestnem prometu je na slovenskih cestah do 1. septembra izgubilo življenje že 295 oseb
Malo jih je, ki vedo, da je letošnje leto proglašeno za mednarodno leto varnosti v cestnem prometu, a morda je celo bolje, daje tako. Kajti vse kaže, da bo prav to leto prineslo Sloveniji eno najbolj črnih statistik doslej. Do 1. septembra je bilo na slovenskih cestah kar 3.249 prometnih nezgod, ki so se končale bodisi z mrtvimi ali poškodovanimi osebami, število mrtvih se je povzpelo že na 295 in poškodovanih na 4.366.
Že kar dolgočasno bi bilo vnovič govoriti o vzrokih za takšne številke, pač pa se raje ustavimo pri tistih, o katerih bolj malo govorimo. V mislih imamo 1.282 kilometrov magist-ralnihjn 3.694 kilometrov regionalnih cest, kolikor jih premore Slovenija. Ena novejših analiz je namreč pokazala, da bi bilo potrebno za kolikor toliko varno vožnjo takoj obnoviti 175 kilometrov magistralnih in domala 500 kilometrov regionalnih vozišč, obnoviti 78 in izgraditi 39 nadomestnih cestnih objektov na teh površinah, ob tem pa nadomestiti še preko 300 dotrajanih cestnih objektov na lokalnih cestah. Preveč iluzorno bi bilo seveda pričakovati, da se bo to tudi zgodilo.
Tako kot o cestah premalo govorimo tudi o avtomobilih, v katerih se vozimo. Dejstvo je namreč, da je na naših cestah
veliko starih in konstrukcijsko domala neprimernih vozil, kar vse je seveda pogojeno z vprašanjem standarda in denarja. Pa vendar. Poglejmo nekaj podatkov, ki dovolj ponazarjajo gornje trditve. Vletih 1981—1984je bilo v Sloveniji na 100 poškodovanih oseb 6,5 mrtvih, v Jugoslaviji znaša to število že 7,9, medtem ko v Avstriji vsega 3, v Italiji 3,7 in Zahodni Nemčiji le 2,5.
In še tole v premislek: Človeško življenje je nenadomestljivo, toda statistika je v svoji krutosti izračunala, da pomeni 197 mrtvih v letošnjem prvem polletju na slovenskih cestah in 3.249 poškodovanih po eni metodologiji 1,2 milijarde dinarjev družbenih izgub, če pa te izračunamo po vzrocu, kot to počno v Avstriji in Zahodni Nemčiji, se to število, povzpne kar na 27 milijard dinarjev.
B. B.
tem pa naj bi bilo maslo po njenem tudi pravilno shranjeno.
Senat sodišča je bil drugačnega mnenja, kajti tudi če bi bilo maslo oporečno že pred prihodom v trgovino, ga v marketu ne bi smeli prevzeti in dati v promet. Poslovodkinja je dolžna prevzemati le neoporečno blago, ob tem pa tudi opravljati občasne kontrole uporabnosti živil. Da slednje ni bilo, pove tudi podatek, da je bilo sporno surovo maslo naprodaj že od 15. januarja in šele sanitarni inšpektorje 30. januarja odkril, da gre za pokvarjeno blago.
Senat sodišča je Emono Dolenjko — tozd Engro Detajl obsodil na denarno kazen plačila 250.000 din, poslovodkinjo Bojančevo pa na plačilo desetih tisočakov.
B. B.
PRIPOR ZA MLADI
Sodelovalo kar 28 ekip
Med njimi je bila polovica pionirskih — Najboljši IGD LIK, Livold, šalka vas in Kočevje
KOČEVJE — Občinsko tekmovanje gasilskih enot je organizirala Občinska gasilska zveza Kočevje v
počastitev praznika gasilcev Jugoslavije in praznika občine Kočevje. Iz 21 gasilskih enot se ga je udeležilo skupno 11 članskih desetin, dve mladinski desetini, desetina mladink (Kočevska Reka-Štalcer-ji), 6 pionirskih A (7 do 10 let) in 8 pionirskih B (do 14. leta).
TEKME GASILCEV — Mladinci in člani so tekmovali v tridelnem napadu v suhi izvedbi. Na fotografiji je desetina G D Kočevje med tekmovanjem. Zasedla je 6. mesto. (Foto: Primc)
Člani, mladinci in mladinke so tekmovali v vajah z motorno črpalko (trodelni napad z 9 gasilci v suhi izvedbi). Pri članih je zmagalo IGD LIK. 2. GD Stara cerkev, 3. GD Mahovnik itd. Pri mladincih pa je zmagal Livold pred Šalko vasjo.
Mešane ekipe pionirjev in pionirk so tekmovale v vaji z vedrovko in v štafeti brez ovir s prenosom povelja. V skupini pionirjev A (mlajših) je zmagala Šajka vas II pred Šalko vasjo I in Dolgo vasjo, pri pionirjih B pa Kočevje I pred Kočevjem II in Staro cerkvijo.
J. P.
TATICI
NOVO MESTO — Miličniki so 30. septembra prijeli 26-letno E. H. in pet let maljšo C. J., obe doma iz Željn pri Kočevju. Mladenki sta osumljeni, da sta 18. septembra okoli 17. ure stopili v stanovanje Jožeta Bobna v Žvirčah in iz njega odnesli kar 125.000 din, tisoč nemških mark in 15 ameriških dolarjev. Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je zoper obe osumljenki odredil pripor, medtem ko se preiskava nadaljuje.
Pet ur zaprta magistralka
Pri Otočcu je prišlo 30. septembra do hude prometne nezgode — Za preko 3 milijone dinarjev škode
OTOČEC — 30. septembra okoli 20. ure je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Otočcu do hude prometne nezgode, v kateri je nastalo za preko 3 milijone dinarjev škode, zaradi verižnih trčenj pa je bil promet v obe smeri zaprt vse do 23. ure, nato pa še uro in pol v eno smer.
NEZNANCA
OPUSTOŠILA
TRGOVINO
ČRNOMELJ — V noči na 1. oktober sta neznanca vlomila v trgovino Emone šport v Črnomlju in iz nje odnesla za 280 tisočakov raznih predmetov. Omenimo le kasetni stereo radio, avtoradio, zvočnike itd. Za storilcema zaenkrat še ni sledi.
varujmo naše okolje pred požari
oktober
mesec varstva pred požari
36-letni Drago Maletič iz Osijeka se je tega večera peljal z osebnim avtomobilom proti Ljubljani, pri Otočcu pa je v levem in nepreglednem ovinku dohitel tovornjak s priklopnikom in ga navzlic izredno slabi preglednosti pričel prehitevati. Prav takrat je nasproti prav tako s tovornjakom s priklopnikom pripeljal Janez Leinfellner iz Ivančne gorice, ki je sicer močno zavrl in se umikal, a nesreče ni mogel preprečiti. Maletičevo vozilo je bočno oplazilo tovornjak, po tem trčilo v tovornjak, ki ga je pripeljal 34-letni Kamil Eli Uluozen iz Instanbula, od tam pa je osebno vozilo odbilo pred
tovornjak Slavka Lučiča iz Splita. Avtomobil je dobesedno zagozdilo v podvozje tovornjaka, pri čemer sta bili poleg voznika Maletiča izredno hudo ranjeni še sopotnici 50-letna Milka Kasunič in 28-letna Milka Jakovljevič, obe iz Osijeka. Vse poškodovance so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Moja deželo.
ZA TRI MILIJONE DIN ŠKODE
OBJESTNOST NA MOSTU
NOVO MESTO — V nedeljo, 5. oktobra, zvečer je 35-letni Milan Mrkus iz Regerče vasi pešačil z novomeškega Novega trga proti kon-zolnemu železniškemu mostu. Tam je za njim nenadoma pripeljal neznan lastnik kolesa z motorjem in zadel pešca. Mrkus je padel po tleh in se hudo poškodoval, tako da so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Neznani objestnež. ki ga še iščejo, je odpeljal naprej proti Drski.
PODGRAČENO — V ponedeljek, ob 6.20 uri je zahodnonemški državljan, 21-letni Lorenz Millinger, med vožnjo z osebnim avtomobilom iz Čateža proti Zagrebu pri Podgračenu dohitel kolono vozil in jo nameraval prehiteti. Ko je bil vzporedno z drugim osebnim vozilom, ki ga je upravljal neznan voznik, je ta nenadoma zavil in zaprl pot Millingerju. Slednji je zato zaviral, pri tem pa gaje zaneslo na levo, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik je bil laže poškodovan, materialne škode pa je za 3 milijone din.
Med ranjenimi 9 otrok
V Posavju letos za pol več prometnih nezgod — Po-rastlo tudi število poškodovanih otrok____________
POSAVJE — Posavske ceste so bile preteklo polletje bistveno bolj krvave zavoljo voznikov osebnih avtomobilov in voznikov koles z motorjem. Največ teh mladcev je brez potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov in se največkrat obnašajo, kot da so sami na cesti.
Neprimerna hitrost, neupoštevanje strani vožnje, alkohol, nepravilno prehitevanje, nepravilna hoja pešca so poglavitni vzroki za letošnjih 118 prometnih nesreč v Posavju. od tega 49 v naseljih. Suhoparna statistika pove. da je to dobrih 44 odst. več nesreč kot v lanskem polletju. Tudi hladnokrvnežem pa lahko gredo lasje pokonci ob podatkih o veliko hujših posledicah letošnjih nesreč: posavske ceste so vzele
17 življenj (lani 8). hudo in lažje telesno poškodovnih oseb pa je bilo tudi več kot dvakrat večje število ljudi.
• Regionalna cesta Drnovo— Celje je dokaj dobro ohranjena in je najbol j obremenjena ob koncu tedna. Nima posebnih črnih točk, odkar je zgrajen mirenski most pri Boštanju, največ nevarnosti preži na samem priključku iz Drnovega na magistralno cesto. Magistralka od Gmajne do Bregane pa je sploh vsa »črna« in najbolj krvava. Ta odsek velja tudi v republiki za enega najbolj nevarnih.
USODNO TRČENJE Z AVTOBUSOM
PODBORŠT — V nedeljo, 5. oktobra ob 11.30, se je 45-letni Ivan Benkovič, začasno na delu v Zahodni Nemčiji, peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Podborštu je pričel prehitevati kolono vozil, takrat pa mu je nasproti pripeljal avtobus beograjske Laste, ki gaje vozil 34-letni Čedomir Živanovič iz Mladenovca. Navzlic zaviranju in umikanju obeh je prišlo do silovitega trčenja, po katerem je Benkovič ostal vkleščen v razbitinah svojega vozila. Rešili so ga šele, ko so vozilo razrezali, vendar so bile poškodbe tako hude, da jim je že čez dobro uro v novomeški bolnišnici podlegel. Materialne škode je bilo za 10 milijonov dinarjev, na magistralni cesti pa je bil dalj časa zaprt tudi promet.
Samo v juliju in avgustu je bilo na posavskih cestah 53 prometnih nezgod, od tega je bilo udeleženih 9' otrok, peterica pa jih je bila celo med povzročitelji! Pet otrok je bilo hudo poškodovanih, štirje pa lažje.
P. P.
PO DOLENJSKI DE2EU
• Nekdo je začutil neustavljivo potrebo, da okrepi dolenjske novinarske vrste. V ta namen si je priskrbel fotoaparat znamke Sme-na 8, pisalno garnituro Parker in nalivno pero Rexpen. Nerodno pri vsem tem je le to, ker je ves pribor sunil iz stanovanjske hiše Zvonke Babnik v Novem mestu, za vsak primer pa je. če mu bodoče novinarsko delo ne bo navrglo dovolj cvenka, vzel še nekaj zlatnine.
• Lepo je biti na Dolenjskem ribič. Še posebej pa, če si takšne sreče, kot tisti, ki je prejšnji teden lovil v potoku Radulja pri Škocjanu. Pa ne, da se mu je za trnek obesila kakšna kapitalna postrv ali ščuka, pač pa je iz vode potegnil na suho pravi pravcati videorekorder! Sprva je bilo še nekaj dileme, ali so se nemara ob njem kratkočasile ribe, a kmalu je postalo jasno, da gre za napravo, ki je konec septembra izginila iz vikenda Marije Kušljan v Šentjerneju. Ko je zmanjkalo kaset, je bil tudi videorekorder odveč.
• Ne izginjajo pa na Dolenjskem le videorekroderji, pisalni pribori, zlatnina ali fotoaparate izpred gostilne Malnar v Bršljinu je namreč prejšnji teden izpuhtel pravi pravcati tovornjak znamke Mercedes. Ker ne gre za žepno izvedbo vozila, lahko lastnik Zečir Žogaj upa, da bo 8 milijonov dinarjev vredno vozilce še kdaj videl.
ZARADI PREVELIKE HITROSTI NI ZVOZIL OVINKA — 24-letni Marjan Ljubenko iz Kanižarice seje 2. oktobra ob 1.30 peljal z osebnim vozilom iz Nerajca proti Črnomlju. Zaradi prevelike hitrosti mu v Kanižarici ni uspelo zvoziti levi ovinek, pač pa je zapeljal na desno bankino in pločnik, nakar je avtomobil vrglo v zrak, tako da se je prevrnil. Med prevračanjem je Ljubenko padel iz vozila in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico, ostali štirje sopotniki pa so začuda ostali
nepoškodovani, za 700.000 din.
Materialne škode je
S KOLESOM NA BANKINO — 3. oktobra ob 16.45 se je 27-letni Frančišek Magulič iz Vrha nad Mokronogom peljal na kolesu z motorjem iz Mokronoga proti Vrhu. Med vožnjo po klancu navzdol je v levem ovinku zapeljal na bankino, ko pa je hotel zaviti nazaj na vozišče, je padel. Magulič seje pri tem hudo poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
18
DOLENJSKI LIST
St. 41 (1939) 9. oktobra 1986
ŠPORTNI KOMENTAR
Odličje tudi za izvirnost
Letošnje kolesarske sezone je praktično konec. S sobotnimi in nedeljskimi medaljami na državnih prvenstvih v gorski vožnji in na kronometru je vrsta novomeške Krke še zadnjič potrdila, da je letos najuspešnejši kolesarski kolektiv v Jugoslaviji. A o tem ne govore le medalje iz državnih prvenstev in drugih dirk.
Praktično so novomeški kolesarji letos v Jugoslaviji osvojili vse. kar se je osvojiti dalo. Tudi zmagovalec prav letos uvedenega točkovanja za kriterij slovenskih mest je Krkaš. lovoriko je osvojil Sandi Papež, še bolj kol njegov uspeh pa preseneča v tej razvrstitvi drugo mesto mladega Janeza Božiča, ki je še lani vozil v mladinski kategoriji. Ker so to točkovanje uvedli tudi v mladinskih konkurencah, poglejmo še to razvrstitev: Kruljac je tretji pri starejših. Zaletelj pa prvi in Peter Judež tretji pri mlajših mladincih. In še eno veliko priznanje čaka v kratkem
novomeške kolesarje: Sandi Papež je tudi dobitnik zlatega Rogovega kolesa, nagrade, ki jo najbojšemu jugoslovanskemu kolesarju na domačih dirkah podeljuje A vto magazin.
Ni namen teh nekaj vrstic analizirati letošnje kolesarske dosežke, saj bo za to še dovolj časa. ugotovimo pa lahko, da so se napovedi v celoti uresničile. KD Krka je postala vodilni kolesaski klub pri nas, to mesto pa je zasedla zgolj z lastnimi kadri in tekmovalci ter s svojevrstnim in izvirnim načinom dela, ki mnogim že postaja vzor. Kar pa je najpomembnejše: novomeški kolesarji niso zadovoljni le s tem, kar danes pomenijo v Jugoslaviji, pač pa hočejo potrditev svojega dela tudi v rezultatih mednarodne vrednosti. Eden pomembnih korakov k temu je bil storjen na nedavnem obisku čeških športnih strokovnjakov v Novem mestu, o katerem pa lahko več preberete v današnji Prilogi.
B. BUDJA
V »zbirki« devet novih medalj
Izredni uspehi kolesarjev Krke na državnem prvenstvu v gorski vožnji in dirki na kronometer — Zlato Petru in Romanu Judežu ter Sandiju Papežu
KOZJE — Na Kozjem pri Celju so minulo soboto in nedeljo podelili še zadnje komplete medalj v letošnjih bojih najboljših jugoslovanskih kolesarjev za naslove državnih prvakov. Člani KD Merx iz Celja so bili namreč organizatorji državnih prvenstev v gorski vožnji in vožnji na kronometer, daleč najuspešnejša ekipa pa je bila vrsta kolesarjev novomeške Krke. To velja tako za člansko kot obe mladinski konkurenci, kar je še posebej razveseljivo.
Zmagovalni pohod so Krkini kolesarji pričeli v soboto v gorskih preizkušnjah. ko je med mlajšimi mladinci Peter Judež prepričljivo ugnal vse tekmece; poleg njega je na zmagovalne stopnice stopil še Eržen, ki je bil tretji, njun uspeh pa je dopolnil Fink s 4. mestom. Tudi med starejšimi mladinci. kjer je konkurenca letos izredno močna. Novomeščani niso ostali brez odličja. Šmajdek je namreč zasedel 3. mesto, pri vrhu pa sta bila še Turk na 7. in Ravbar na 8. mestu. Največ pozornosti pa je razumljivo pritegnila dirka članov in obračun novomeških kolesarjev z Juretom Pavličem. Slednji je vnovič dokazal, da je ta hip trenutno najmočnejši gorski kolesar, zato pa veselje v novomeškem taboru ni bilo prav nič skaljeno. Srebrno medaljo si je namreč prikolesaril Glivar. za največje presenečenje pa je poskrbel Božič, še lani mladinec, ki je zasedel tretje mesto, medtem ko je bil Papež
četrti. Smole peti in Pavišič(vsi Krka) sedmi.
Le malokdo je po vsem tem pričakoval, da lahko Novomeščani takšne rezultate ponovijo tudi v nedeljski dirki na kronometer. A zgodilo se je celo več kot to. Pri mlajših mladincih je brata Petra na zmagovalnih stopnicah zamenjal Roman Judež, medtem ko se je moral Peter zadovoljiti »le« z bronom, tretji Krkaš Krevs pa je bil pjti. Ogorčen boj s kilometri in uro
Le za točko ob naslov prvakov
Mladi atleti iskre drugi v državi — Vodili vse do zadnje discipline — Zmagi _____________________________Zupančiča in Tekstorja________________________________
Lepšega konca letošnje atletske sezone si pri AK Iskri skorajda niso drznili pričakovati. A vendar je v uspehu, ki so ga 4. oktobra dosegli mladinci z drugim mestom na ekipnem prvenstvu Jugoslavije, tudi grenka kaplja: naslov državnih prvakov jim je ušel za točko. Čeprav so Novomeščani vodili od prve do zadnje discipline, je bil po tej, štafetnem teku 4x100 m, ekipni vrstni red naslednji: Partizan (Bet 66 točk, Iskra-Tenel 65, Kladivar (Celje) 63 in Mladost (Zg) 55.
Lahko bi iskali in našli manjkajočo točko (Žulič je tekel poškodovan in kljub temu zgubil drugo mesto le za 13 stotink sekunde in tretje za 3 stotinke); glavni krivec, da Iskrini mladinci niso postali prepričljivi državni prvaki, vendarle ostaja koledar Atletske zveze Jugoslavije, ki je tekmovanje mladincev potisnil prav na konec atletske sezone. Številni mladinci so že septembra odšli v JLA, tudi Fabjan in Vidmar, oba najboljša v svojih disciplinah v državi, na njuni mesti pa sta stopila pionirja Betinc in mlajši mladinec Dragan.
Matjaž Zupančič — njegova zmaga je prinesla Iskri dragocene točke.
Prav vsi, ki so v soboto tako presenetljivo dobro nastopili na novem tartanu celjskega stadiona, razen Zupančiča in Mikca, bodo mladinci najmanj še eno leto. Prav gotovo so si dobro zapomnili,’ kako malo jim manjka do naslova državnih prvakov in bodo s to mislijo zagnano trenirali letošnjo zimo. Moštvo je bilo zelo izenačeno, saj so fantje poleg Zupančičeve in Tekstorjeve zmage v teku na 110 m z ovirami in v skoku v daljino osvojili kar sedem drugih mest in tri tretja. Pohvaliti je treba zelo dober nastop Berginca na 1500 m, ki je dosegel nov pionirski dolenjski rekord s 4:23,79 in med starejšimi tekmeci osvojil tretje mesto, Dragana v teku na 2000 m z ovirami, ki je bil z dolenjskim pionirskim rekordom 6:40,89 med dve in tri leta starejšimi nasprotniki celo drugi, in Božiča, ki je bil drugi v teku na 100 m z 11,67 s.
Osebni rekord je v skoku s palico za 20 cm popravil zmagovalec teka z ovirami Matjaž Zupančič in prav tako osvojil drugo mesto. Drugi so bili tudi Macedoni z novo najboljšo razdaljo v disku (33,90 m), Vučkovič v skoku v višino (190 cm) in Mikec v teku na 3000 m (9:08,59). Tekstor, ki je prvič na tekmovanju metal kopje, je osvojil tretje mesto z metom 43,98 m, pred tem pa je zmagal v daljini s skokom 673 cm. Macedoni je bil tretji v metu kladiva (37,34 m), Delič četrti v suvanju krogle (9,35 m), kar sicer ni
Riko predstavil dirkače
Ribnica: zanimiva prireditev pred Domom JLA
RIBNICA — Potem ko sojo ljubitelji motociklizma spoznali na številnih dirkah za republiška in državna prvenstva, se je ekipa ribniškega Rika, letošnji državni prvak v hitrostnih vožnjah motociklistov, predstavila še domačemu občinstvu. »Dan dirkačev Rika« so imenovali prireditev, ki je bila minuli petek pred ribniškim Domom JLA.
Prek tisoč ljubiteljev tega športa je navdušeno pozdravilo pogumne fante na motorjih, med katerimi je manjkal le Ribničan Zvone Lavrič. Tekmovalci so se najprej predstavili s propagandno vožnjo po ribniških ulicah, nato pa še na ustnem časopisu v gradu. In zakaj sploh takšna prireditev? Ribniški Riko je namreč letos prevzel pokroviteljstvo nad peterico dirkačev, jim pomagal z opremo in vsem, kar sodi k nastopom na tekmovanjih. Cena je bila resda velika, vložena sredstva pa so se bogato poplačala: fantje so Riku
prinesli naslov državnih prvakov. Priborili so ga: 28-letni Zvone Lavrič iz Loškega potoka, ki vozi na yamahi v razredu do 250 ccm, 18-letni Albin Štern iz Kranjh, ki tekmuje v kategoriji do 50 ccm na minarelliju, 30-letni Miro Habat iz Trzina na yamahi v kategoriji do 250 ccm, Janez Pintar iz Kranja, 30-letni tekmovalec v kategoriji do 80 in 125 ccm na morbidelliju in 28-letni Brane Rokavec iz Šentruperta, član AMD Trebnje, ki vozi motor seel in tekmuje v razredu do 80 kubikov.
M. GLAVONJIČ
Š
njegova disciplina, na enako mesto pa seje v teku na 400 m uvrstil tudi Čulič, ki pa že več kot mesec dni ni mogel trenirati zaradi poškodovanega gležnja.
Štafeta 4x100 m v postavi Grahek, Tekstor, Zupančič in Žulič je sklenila doslej najuspešnejši moštveni nastop novomeških mladincev z drugim mestom in časom 44,60 s.
J. P.
Po dveh kolih so na čelu Kočevci
Odigrana prva srečanja dolenjske nogometne ______________lige_______________
NOVO MESTO — Odigrani sta bili že dve koli letošnjega prvenstva v dolenjski nogometni ligi. tako med člani kot pri mladincih, organizirana je tudi pionirska liga, ki pa šteje vsega štiri klube.
Rezultati članske lige, L kolo: Šentjernej — Kočevje 3:4, Ribnica — Partizan S. 4:0, Griblje — Partizan Vejer 5:3, prosta je bila Bela krajina; II. kolo: Partizan S. — Griblje 0:4, Kočevje — Ribnica 4:0, Bela krajina — Šentjernej 5:0, prost je bil Partizan Vejer.
Mladinci, I. kolo: Ribnica — Partizan S. 5:4, Elan —Partizan Vejer 3:1, prosta sta bila Bela krajina in Kočevje; II. kolo: Partizan S. — Elan 4:2, Kočevje — Ribnica 3:2, prosta sta bila Partizan Vejer in Bela krajina.
M. GORENC
PO KOČEVSKIH ULICAH 443 TEKAČEV
KOČEVJE — V počastitev občinskega praznika je AK Kočevje organiziral tradicionalni tek po ulicah mesta, ki se ga je udeležilo kar 443 tekmovalcev. Pri mlajših pionirjih letnika 1976 je zmagal Rak, pri pionirkah Klunova, med letniki 1975 Zdešar in Vidmarjeva, med letniki 1974 Križ in Klančarjeva, pri starejših pionirjih Hočevar, v štafetnih tekih 8. b osnovne šole in dijaki 3. a SŠTUD. V kategoriji mladincev in članov je zmagal Ravtan, med atleti pa Kavka.
M. G.-č
ELAN — JADRAN LAMA 0:0
NOVO MESTO — V nadaljevanju prvenstva II. SNL so nogometaši novomeškega Elana vnovič izgubili točko na domačem igrišču. Največ krivde za tak izid gre pripisati napadalcem, ki so kot za stavo zapravljali priložnosti pred vrati gostov. V naslednjem kolu potujejo Novomeščani v Piran k ekipi Solinarja.
M. G.
USPEHI ATLETOV
Oktobra smo bili na občinskem atletskem tekmovanju. Sodelovala je večina šol v naši občini. Na tekmovanje, ki je bilo v Brežicah, smo se v glavnem odpeljali s kolesi. Tekmovali smo v različnih panogah, v teku, metu krogle in žogice, v skoku v daljavo in višino ter v štafeti. V vseh panogah smo se dobro odrezali, saj smo posamezno osvojili 19 diplom in pokalov.
NATAŠA KRANJČIČ, 7. r OŠ Globoko
SREČANJE
POBRATENIH
ŠPORTNIKOV
KOČEVJE — Ob kočevskem občinskem prazniku je bilo v mestu ob Rinži prvo srečanje pobratenih športnikov Kočevja in Raba. V rokometu so bili gostitelji boljši z 39:24 (17:10), v kegljanju Kočevci s 5.050 proti 5.025 podrtimi keglji, v balinanju z 2:1, medtem ko so bili v odbojki gostje boljši z 2:1. Po športnem je sledilo tovariško srečanje na Glažuti.
M. G.-č.
so bili tudi starejšjjnladinci. to pa je bila tudi edina preizkušnja’, kjer je Novomeščanom medalja ušla iz rok, saj je bil najboljši Krkaš Ravbar na 5. mestu, Turk pa je prikolesaril na cilj . kot 8. Zato je bilo tolikanj večje veselje po končani preizkušnji članov. Papež in Smole sta bila v nedeljo razred zase. prvemu je pripadlo zlato in drugemu bron, le malo pa je manjkalo, pa bi tudi na tretjo stopnico stopil novomeški kolesar. Za borih 6 sekund je bil namreč Srečko Glivar počasnejši od tretjeuvrščenega Tahmajstra in tako zasedel 5. mesto, medtem ko je Božič dosegel osmi čas dneva, a so ga sodni-
• Že v ponedeljek dopoldne je jugoslovanska kolesarska reprezentanca pod vodstvom Ivana Turka (!) odpotovala na zadnjo veliko mednarodno preizkušnjo v italijanski Lazio. Poleg Papeža, Smoleta in Glivarjasta v reprezentanci še Pavlič in Ugrenovič.
GIMNASTIKA ZA NAJMLAJŠE
NOVO MESTO — Novomeški Partizan organizira redno gimnastično vadbo za cicibane in cici-banke. Treningi bodo vsako sredo ob 16. uri v telovadnici novomeške gimnazije.
ki kaznovali s pribitkom dveh minut, tako da je v razvrstitvi zdrsnil precej nazaj.
Kako očitna je bila v soboto in nedeljo premoč novomeških kolesarjev. pove tudi podatek, da so od osemnajstih možnih osvojili netanko polovico medalj, med temi kar tri zlate, in da sta, denimo, kluba, kot sta Astra in Sava. na tem državnem prvenstvu ostala brez enega samega odličja.
B. B.
V PETEK ATLETSKI MITING »BREŽICE 86«
BREŽICE — Brežiški atletski klub organizira v počastitev občinskega praznika velik tradicionalni atletski miting, letos že tretji po vrsti, ki se bo pričel v petek, 10. oktobra, ob 14.30, medtem ko bo svečana otvoritev pol ure kasneje. Na sporedu bo kar 20 disciplin, organizatorji pa pričakujejo udeležbo nekaterih najboljših jugoslovanskih atletov, med njimi bodo zagotovo vidno mesto zavzeli tudi nekateri izredno obetavni mladi brežiški atleti: Lopatičeva, Rovan, Kevo, Miklavžin, Maričič, Matijevič, da ne naštevamo vseh.
[Janez Božič: v soboto je bil gotovo najprijetnejše presenečenje, saj je v gorski preizkušnji osvojil bronasto medaljo.
Jože Smole: po 5. mestu v sobotni gorski dirki je v nedeljo osvojil srebro v vožnji na kronometer.
Uspela revanša Šentjernejčank
Prvi derbi ženske SRL med Iskro in Novim mestom dobile gostiteljice — Inles počasi koraka k vrhu — Hud odpor Črnomaljcev
Osrednja pozornost sobotnih rokometnih ligaških bojev je prav gotovo veljala srečanju ženske lige v Šentjerneju med Iskro in Novim mestom, ki so ga dobile gostiteljice, nič manj zanimivo pa ni bilo v Črnomlju, kjer se je novinec v moški ligi povsem enakovredno kosal z vodilno ekipo Astre Jadrana. Omenimo ob tem še, da so Inlesovi igralci med tednom v zaostali tekmi na vročem terenu ugnali Ajdovščino in dokazali, da je bil snodrsljaj v prvem kolu le nesrečno naključje.
Izidi moške SRL: AJDOVŠČINA—PONIKVE 27:15 (13:5), INLES —PEKO 27:22 (16:11), ČRNOMELJ—ASTRA JADRAN 24:26 (15:13) itd.
Kot že rečeno, je največ zanimanja veljalo srečanju v Črnomlju, kjer so gostitelji vse do 46. minute vodili in bili na pragu prvosvrstnega presenečenja. Škoda le, da je Črnomaljcem športna sreča v finišu tekme docela obrnila hrbet, kar so izkušeni gostje seveda izkoristili in dokaj srečno zmagali. M. Papež z 9, Hudelja s 6 in J. Papež s 5 zadetki so bili ob Adlešiču najboljši igralci domače vrste. Povsem rutinirano so do novih dveh točk prišli Inlesovi igralci v obračunu s Pekom in se tako povzpeli tik pod vrh lestvice, največ zadetkov za Inles pa so dosegli Čirovič in Ilc (po 7). Mate (4), Fajdiga
Na startu kar 170 tekačev
2e 6. tradicionalni tek po ulicah »Dolenjskih Benetk« — Tekači v 21 kategorijah
DAN DIRKAČEV RIKA — Minuli petek je bila v Ribnici zanimiva prireditev, na kateri so se predstavili člani ekipe Rika, letošnjega državnega prvaka v motociklizmu. Na posnetku so tekmovalci (manjka le Zvone Lavrič), povsem desno pa vodja ekipe Niko Matjaž. (Foto: M. Glavonjič)
KOSTANJEVICA — Kar 170 tekačev se je pred dnevi v počastitev kos-tanjeviškega krajevnega praznika podalo na ulice Dolenjskih Benetk v okviru že 6. tradicionalnega teka, ki ga vsako leto prirejata ŠD Partizan Kostanjevica in krška ZTKO. Udeleženci so se pomerili kar v 21 kategorijah, najboljši pa so prejeli priznanja in nagrade.
Rezultati, cicibani (400 m): L Kukec, 2. Pisek (oba OŠ Kostanjevica), 3. Sirk (OŠ Sevnica), cicibanke (400 m): 1. Strajnar, 2. Tomazin (obe OŠ Kostanjevica), 3. Kerne (OŠ Sevnica), ml. pionirji 1976/77 (800 m): L Rizvanič (OŠ Sevnica), 2. Untič (OŠ Kostanjevica), 3. Ogorel (OŠ Sevnica), ml. pionirke 1976/77 (800 m): 1. Dražetič (OŠ Sevnica). 2. Štokar, 3. Cvelbar (obe OŠ Kostanjevica), ml. pionirji 1974/75 (800 m): l.Rašelj(OŠ Bohinjskega odreda, Kranj), 2. Koželj (AK Rudar Trbovlje), 3. Kuhar (Dol pri Ljubljani), ml. pionirke 1974/75 (800 m): 1. Gošte (Rudar Trbovlje), 8. Blatnik, 3. Goričar (obe OŠ Kostanjevica). st. pionirji 1972/73 (800 m): L
Bašelj (OS Kranjska gora), 2. Bučar (OŠ Kostanjevica), 3. Mihorko (OŠ Sevnica), st. pionirke 1972/73 (800 m): L Gnus (OŠ Koprivnica), 2. Vozelj (Rudar Trbovlje), 3. Šantelj (OŠ Kostanjevica), ml. mladinci (1.600 m): 1. Berginc. 2.Dragan (AK Iskra). 3. Len-daro (Sevnica), st. mladinci (1.600 m): I. Ivšek (AK Rudar), 2. Avsenik (Dolenjske Toplice). 3. Drobne (Sevnica). Prehodni pokal mesta Kostanjevice za skupnega zmagovalca v pionirskih kategorijah je osvojilo.ŠŠD Jože Gorjup Kostanjevica na Krki.
Množični tek na 4.000 metrov, pionirji: 1. Bašelj (OŠ Kranjska gora), 2. Mervar (Vavta vas), 3. Žulič (OŠ Kostanjevica), pionirke:	1. Škoda, 2.
Šantelj, 3. Božič (vse OŠ Kostanjevica). mladinci: 1. Drobne (Sevnica), 2. Ivšek (AK Rudar), 3. Avsenak (Dolenjske Toplice), člani: L Štempihar (AS Radeče), 2. Bučar (Šentjernej), 3. Škedelj-Močivnik (AK Iskra), članice: L Peršolja (AK Brežice), veterani: 1. Kreže (AK Rudar Trbovlje), 2. Mervar (Straža), 3. Vukčevič (ŠD Kostanjevica).
(3). Izkazal se je tudi rezervni vratar domačih Žagar. Tretji dolenjski predstavnik, ekipa Ponikev, je doživel visok poraz v Ajdovščini. Proti izredno slabi igri gostov gostiteljem ni bilo težko dosegati zadetke, zadetki bratov Strnad, Draba in Rošiča pa so bili premalo za rezultatsko ravnotežje.
LESTVICA PO 4. KOLU>I. Astra Jadran 8, 2. Usnjar 6, 3. Inles 6,... 9. Črnomelj 2, 11. Ponikve 2.
Pari prihodnjega kola: DVZ Ponikve — Inles, IUV Usnjar — Črnomelj, Astra Jadran — Prule itd.
In kako so v soboto igrala dekleta? ITAS KOČEVJE — OLIMPIJA 26:23 (15:8), ISKRA — NOVO MESTO 24:21 (15:10) itd.
Derbi kola in verjetno prvega dela prvenstva je bilo brez dvoma srečanje v Šentjerneju. Gostiteljice so se Novo-meščankam oddolžile za nesrečno izgubljeno točko v zadnjem kolu lanskega prvenstva, ki jih je stala naslov prvakinj, njihova zmaga pa je povsem zaslužena. Obe ekipi sta pokazali zares odlično igro, ki je navdušila kakih 200 gledalcev, rokometašice Iskre pa so dokazale, da so že na začetku
MALI NOGOMET NA MIRNI
TREBNJE — OO ZSM Trebnje bo organiziral v nedeljo, 12. oktobra, ob 8.30 uri na Mirni turnir v malem nogometu. Prijave sprejema organizator pred pričetkom turnirja, prijavnina pa znaša 3.000 din.
PRAZNIČNI TURNIR ITASU
KOČEVJE — Rokometašice Itasa so zmagovalke tradicionalnega turnirja v počastitev občinskega praznika. V svojih vrstah so imele najboljšo igralko Fajfarjevo in Križmanovo, ki je dosegla 11 zadetkov, medtem, ko je bila najboljša vratarka Bertokova iz Btif^b/RežUltati: Burja— Novo mesto 43:4l:(8c3),' Itas —I Ndvo mesto 23:6 T^.ažjn Jtas «-- Burja 20:15 (7:4).
M. G-č.
prvenstva v izredni formi. Poglejmo še strelke: Iskra: Gorenc 2, Dolar 5,Turk 2, Rangus 6, Vide 4, Kovačič 5, Novo mesto: Abazovič 1, Iličin 1, Jakše 7, Kramar 1, Zupančič 2, Simončič 2, Opruc 7.
Po poročilih iz Kočevja je bila kvalitetna igra tudi v srečanju medltasom in Olimpijo. Kočevke, ki naj bi se po napovedih pred pričetkom prvenstva borile za obstanek v ligi, so v treh srečanjih dosegla že 2 zmagi in tako dokazale, da bodo mešale štrene tudi ekipam pri vrhu lestvice. Najboljši sta bili tudi tokrat sestri Jerič, ki sta dosegli kar 13 zadetkov.
LESTVICA PO 4. KOLU: 1. Kranj 8, 2. Iskra 8, 3. Branik 6, 4. Novo mesto 5, 5. Itas Kočevje (tekma manj) 4 itd.
Pari prihodnjega kola: Novo mesto — Itas Kočevje, Ferrotehna — Iskra. Kranj Mlinotest itd.
Mladi nogometaši so razveselili
Končano občinsko prvenstvo Šolskih športnih društev
NOVO MESTO — Te dni so bila končana občinska prvenstva šolskih športnih društev v malem nogometu. Poleg dopadljive in kvalitetne igre razveseljuje predvse številna udeležba, sicer pa poglejmo končne rezultate.
Pri mlajših pionirjih je zmagala ekipa ŠŠD XII. SNOUB Bršljin, drugo je bilo ŠŠD »J. Venturini« iz Vavte vasi in tretje ŠŠD »Katja Rupe-na«. Najboljši strelec v tej kategoriji je bil Jonič iz Šmihela. Med starejšimi pionirji je 1. mesto pripadlo vrsti »J. Venturini« iz Vavte vasi, 2. so bili učenci ŠŠD »Katja Rupena« in 3. ŠŠD Polet Šentjernej. Najboljši vratar je bil Dragan iz Vavte vasi, igralec Plevnik, strelec pa Jakše, oba iz Šentjerneja. Še pogled v mladinsko konkurenco! Zmagala je ekipa ŠŠD SŠTZU II pred vrstama SŠTZU I in SŠGTU, najboljši vratar v tej kategoriji je bil Novak iz SŠTZU, najboljši igralec pa njegov tovariš iz ekipe Oštir.
Zmagovalci v posameznih kategorijah bodo nastopili tudi na območnem prvenstvu.
Št. 41 (1939) 9. oktobra 1986
DOLENJSKI LIST
gsm
19
MERCATOR - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
@ OZIMNICA
V VSEH DOBRO ZALOŽENIH TRGOVINAH od konec septembra dalje
VELIKA OZIMNICA
12 kozarcev a 720 ml
Kumarice	2	kom
Paprika paradajz	2 kom
Paprika fileti	1	kom
Mešana solata	2	kom
4.100,- din
Rdeča pesa Kislo zelje Ajvar
Gorčica 370 ml
2 kom 1 kom 1 kom 1 kom
MALA OZIMNICA
6 kozarcev a 720 ml
Kumarice	1	kom
Paprika paradajz	1	kom
Paprika fileti	1	kom
- 2.050,-din
Mešana solata Rdeča pesa Kislo zelje
1 kom 1 kom 1 kom
PAKETI 6 kozarcev a 720 ml
PAPRIKA -fileti 3 kom - 2.100,-din paradajz 3 kom
RDEČA PESA
MEŠANA SOLATA
KOMPOTI - slivov breskov hruškov višnjev
6 kom - 1.700,- din
6 kom - 1.890,-din
2 kom - 2.100,- din 1 kom
1 kom
2 kom
PO VAŠEM OKUSU V STEKLENIH KOZARCIH PASTERIZIRANO TRAJNOST ZAJAMČENA
Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
razpisuje prosta dela in naloge:
1. učitelja slovenskega jezika
2. učitelja telesne vzgoje
Dela in naloge sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo imeti ustrezno visoko izobrazbo. Prošnje z dokazili o izobrazbi naj pošljejo na Srednjo šolo Krško do vključno 31. oktobra 1986.
O izbiri bodo kandidati obveščeni do 15. novembra 1986-	821/41-86
linovoles
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto-Straža, n. sol. o.
Delavski svet TOZD IGK Račje selo razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
TEHNIČNI VODJA TOZD
pod naslednjimi pogoji:
— končana VII. stopnja strok, izobrazbe lesne smeri, 4 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne sposobnosti
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne in moralno-politične kvalitete.
Kandidati morajo vloge z dokazili poslati v 8 dneh po razpisu na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto-Straža — kadrovsko socialna služba.
817/41-86
SPLOŠNI POZIV ZA VPIS V VOJAŠKO EVIDENCO
Na podlagi 12., 65. in 69. člena Zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ št. 64/85) pozivamo vse moške osebe, rojene v letu 1969, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Novo mesto, ki iz kakršnih koli razlogov niso bile klicane z osebnim pozivom k vpisu v vojaško evidenco, da se zglasijo takoj, najpozneje pa v treh mesecih po objavi tega poziva na Sekretariatu za ljudsko obrambo občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, zaradi vpisa v to evidenco.
Ta poziv velja tudi za tiste moške osebe, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Novo mesto, rojene v letu 1986 in starejše, ki iz kakršnihkoli razlogov še niso vpisane v vojaško evidenco.
Vse osebe, ki se ne odzovejo temu pozivu, storijo kaznivo dejanje po 214. členu kazenskega zakonika (Uradni list SFRJ št. 44/76, 54/76 in 36/77).
Številka: 821/111-86 Datum: 30. 9. 1986
SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO OBČINE '7'	('Z.:	.7	"	NOVO	MESTO
827/41-86
Domala polovica oporečnih vozil
SEVNICA — Konec septembra je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Sevnica pripravil akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo. V akciji na Blanci. Gornjem Brezovem. Impoljci. v Šmarju in Dolenjem Boštanju so ustavili 63 vozil, in sicer 46 osebnih avtomobilov, 2 tovornjaka. 3 traktorje in 12 koles z motorjem.
Dva miličnika in dva člana sveta, ki so sodelovali v akciji, so ugotovili dve okvari na zavornem mehanizmu, tri na gumah in kar 19 na svetlobnosignalnih napravah. Ugotovili so še. da se vozniki ne privezujejo z varnostnim pasom, saj jih je bilo od 46 privezanih le 17, to je komaj 37 odstotkov zaustavljenih v tej koristni preventivni akciji. Nad temi številkami bi se morali zamisliti predvsem vozniki!
  LiL-
POMOČ KMETU
V naši krajevni skupnosti ima kmet kooperant Anton Rugelj veliko krompirja. Letos smo mu ga pomagali pobirati tudi učenci šentruperške osnovne šole. Z delom smo zaslužili nekaj krompirja za našo šolo, za malico, nekaj pa smo pobiralci zaslužili tudi zase. Bilo je zelo zanimivo.
MATEJA BIZJAK, 6. b OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Kočevje je v zadnjih letih močno napredovalo. Zrasle so tovarne, kot Itas, Lik, Inkop, Melamin, Oprema, Teks-tilana in druge. Zgradili so nove stanovanjske bloke, banko, pošto in hotel. Večina ljudi je zaposlenih v lesni, kovinski in tekstilni industriji, imamo pa tudi Kmetijsko gospodarsko podjetje, ki vzreja prašiče in govedo. Naši kraji so znani tudi iz NOB. Pred 43 leti je bilo v Šeškovem domu zgodovinsko zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda, na katerem so izvolili slovenske delegate za II. zasedanje Avnoja v Jajcu. V spomin na ta slavni dogodek praznujemo Kočevci v oktobru občinski praznik. Ob tej priložnosti se zvrstijo številne kulturne in športne prireditve. Učenci naše šole smo se 4. oktobra udeležili proslave v Brodu na Kolpi, ki je bila posvečena spominom na dogodke med NOB v teh krajih.
ANDREJKA BIZJAK, 8. razred OŠ VAS-FARA
novoles
NOVOLES, lesni kombinat TOZD TPP Novo mesto Trdinova 45, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto, Trdinova 45, objavlja prosta dela in naloge:
1. organizatorja tekočega vzdrževanja in investicijskega vzdrževanja,
2. kurjača.
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1:
VI/1 stopnja — ing. strojništva ali druga ustrezna izobrazba ter 5 let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja. Od kandidata pričakujemo, da je odločen in komunikativen ter da ima smisel za organizacijo in inovativnost.
Pod 2:
III. stopnja — kovinar, dimnikar ali druga ustrezna izobrazba ter 3 leta delovnih izkušenj.
Vse, ki bi želeli o navedenih delih in nalogah zvedeti kaj več, vabimo, da se nam oglasite po telefonu št. 22-521 int. 13, ali pa pridite na neobvezen pogovor k vodji splošne službe v Novoles TOZD TPP, Trdinova 45, Novo mesto, vaše vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemov8dneh poobjavi.
822/41-86
Tovarna celuloze in papirja DJURO SALAJ, KRŠKO
TOZD TRANSPORT
objavlja prosta dela oz. naloge za:
VOŽNJO VILIČARJA — za 1 delavca
Pogoji:
— osnovna šola, izpit za voznika viličarja
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— delo v treh izmenah
— delo za nedoločen čas
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše delovne organizacije 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
820/41-86
Razpisna komisija Sveta delovne skupnosti upravnih organov občine Sevnica
razpisuje
prosta dela in naloge:
V UPRAVI ZA DRUŽBENE PRIHODKE:
1. vodenje referata za odmero davkov in prispevkov
2. inšpekcijski nadzor
3. organizator — programer
V KOMITEJU ZA DRUŽBENI RAZVOJ IN GOSPODARSKO UPRAVNE ZADEVE
4. diplomirani ekonomist — pripravnik
Poleg splošnih pogojev po 156. členu Zakona osistemu državne uprave morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod t. 1: visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
Pod t. 2: višja strokovna izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
Pod t. 3: visoka strokovna izobrazba računalniške, ekonomske ali organizacijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj z znanjem programskih jezikov za AOP
Pod t. 4: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri
Za dela in naloge od 1 — 3 je določeno poskusno delo 3 mesece. Dela in naloge pod 1 —3 se razpisujejo za nedoločen čas, pod 4 pa za določen čas enega leta.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh na naslov: Strokovna služba SO in IS občine Sevnica, Glavni trg 19 a.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
824/41-86
DOM POČITKA METLIKA
prodaja na javni dražbi kombi Zastava 435 K, letnik 1981, prevoženih 24.000 km, v voznem stanju, registriran do 17 2 1987.
Javna dražba bo v četrtek, dne 16. 10. 1986, ob 10. uri v prostorih Doma počitka, Mestni trg 16, Metlika.
Izklicna cena je 400.000 din.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst. varščino.
816/41-86
Socialistična republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ
OBVESTILO VINOGRADNIKOM
Obveščamo vse vinogradnike, da bo začetek trgatve
— laškega rizlinga in
— žametne črnine
od 10. oktobra 1986 dalje
Čas trgatve je določen na podlagi meritve sladkornih stopenj, ki jo je opravila strokovna komisija na območju občine.
833/41-86
Razpisna komisija delavskega sveta DSSS Emona Dolenjka, Novo mesto,
razpisuje prosta dela in naloge
VODJE KOMERCIALNEGA ODDELKA V DSSS
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri,
— da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pravicami in odgovornostmi v trgovski stroki,
— da imajo organizacijske sposobnosti,
— da imajo splošne družbene kvalitete.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Emona Dolenjka DSSS, 68000 Novo mesto, Glavni trg 28‘	829/41-86
PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR SENOVO
Obveščamo vse planince in ljubitelje planin, da je PLANINSKA KOČA NA BOHORJU
zopet odprta in oskrbovana. V koči je mogoče dobiti toplo hrano in prenočišče.
Prek Bohorja vodijo štiri planinske poti:
— Zasavska planinska pot
— Razširjena slovenska planinska pot
— Transverzala kurirjev in vezistov NOV
— Pot borb in zmag Gorjanci — Bohor
Zige za navedene planinske poti dobite v koči.
831/41-86
20
DOLEHJSKI UST
žt. 41 (1939) 9. oktobra 1986
Iskra Delta
Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova 41, objavlja prosta dela in naloge za območno enoto v NOVEM MESTU:
1. PROJEKTANTA SPECIALISTA SW INŽENIRINGA
(1 delavec)
Pogoji:
— visoka izobrazba tehniške, ekonomske ali računalniške smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
— poznavanje marketinga in oblikovanja v računalništvu
2. VIŠJEGA PROJEKTANTA INFO SISTEMOV
(1 delavec)
Pogoji:
— visoka izobrazba tehniške, ekonomske ali računalniške smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
3. ADMINISTRATORJA
(1 delavec)
Pogoji:
— štiriletna ali triletna izobrazba ekonomske, splošne ali administrativne smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— znanje strojepisja
— znanje angleškega jezika
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o organiziranosti delovne organizacije. Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO ISKRA DELTA, PE Kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41.
®
računalniški sistemi delta
ramisjira
i
p
3Hl0aG O Siv) AR S O OX8GL
GIP PIONIR Novo mesto, TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem,
razpisuje naslednje proste delovne naloge in opravila:
1. enega KV elektrikarja
2. štirih NK delavcev
Pogoji:
pod 1: KV elektrikar, poskusno delo 2 meseca pod 2: končana osnovna šola, starost nad 18 let, poskusno delo 2 meseca.
Vsa dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GIP PIONiR, TOZD TOGREL, 68273 Leskovec pri Krškem. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
818/41-86
ramrsiina
GIP PIONIR Novo mesto, TOZD Keramika in zaključna dela,
razpisuje v skladu s sklepom DS TOZD Keramika in zaključna dela z dne 26. 9.1986 prosta dela in opravila
DIREKTORJA TOZD Keramika in zaključna dela
V skladu z 98. členom statuta TOZD Keramika in zaključna dela mora direktor TOZD izpolnjevati naslednje pogoje za sprejem:
1. da ima visoko šolo gradbene, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let prakse na ustreznih delih in nalogah;
2. da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 7 let prakse na ustreznih delih in nalogah;
3. da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Kandidat bo sprejet na opravljanje delovnih nalog in opravil direktorja TOZD za dobo 4 let.
Vloge z dokazili o izobrazbi, dosedanjem delu in z življenjepisom, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici s pripisom: »za razpisno komisijo za imenovanje direktorja TOZD« na naslov: GIP PIONIR Novo mesto, kadrovski oddelek DSSS, Kettejev drevored 37.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh od sklepa delavskega sveta o imenovanju direktorja TOZD.
836/41-86
DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO, Novi trg 6/II
razpisuje dela in naloge za
a) vodjo delovne skupnosti
b) strokovnega tajnika za področje SIS za varstvo pred požarom POGOJI:
pod a) poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba pravne, upravne, ekonomske ali gradbene smeri,
— 3 oz. 5-letne delovne izkušnje,
— sposobnost organiziranja dela in vzpostavljanje ustreznih odnosov z ljudmi;
pod b) — višješolska izobrazba ekonomske ali gasilske smeri,
— 5-letne delovne izkušnje,
— sposobnost organiziranja dela in vzpostavljanja ustreznih odnosov z ljudmi.
Kandidata bosta izbrana za 4 leta in lahko nastopita delo takoj po izbiri.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom opravljanja dosedanjih del naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto, Novi trg 6/II, z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
834/41-86
pravne, upravne,
Osnovna šola Koprivnica, Koprivnica pri Brestanici,
objavlja po sklepu delovne skupnosti
JAVNO LICITACIJO
za prodajo kombibusa Zastava 1500, letnik 1980, prevoženih 43.000 km, NM 650-39, v voznem stanju. Izklicna cena je	250.000,—	din.
Javna licitacija bo v petek, 17. oktobra 1986, ob 14. uri pri OŠ Koprivnica.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 10% izklicne cene.
Prometni davek plača kupec.
Ogled je možen vsak delovni dan dopoldne.
826/41-86
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Novi trg 6/11
POZIV
ZA EVIDENTIRANJE SOINVESTITORJEV ZA PRIDOBITEV STANOVANJ V BLOKU »DG« V STANOVANJSKI SOSESKI IRČA VAS — BROD, NOVO MESTO
1. Družbeni investitor: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto
2. Stanovanjski objekt: »DG« s 119 stanovanjskimi enotami v 10 vhodih P + 4, v I. fazi 62 stanovanjskih enot v 4 vhodih
3. Lokacija: stanovanjska soseska Irča vas-Brod
4. Neto stanov, površina: 6.511,05 m2 v I. fazi 3.165,70 m2
5. Struktura stanovanj:
2 garsonjeri s površino 33,95 m2 6 1-sobnih stanovanj s površino 39,75 — 40,20 m2 8 1 1/2-sobnih stanovanj s površino 47,80 m2 70 2-sobnih stanovanj s površino 51,15 — 53,00 m2 29 2 1/2-sobnih stanovanj s površino 63,35 — 65,75 m2 4 2 2/2-sobna stanovanja s površino 71,85 V I. fazi so vse vrste stanovanj razen 2 2/2-sobna.
6. Roki gradnje:
R 1QR7
zaključek: i. faze 30. 6. 1988 in II. faze 30. 9. 1988
7. Cena:
— Izhodiščna cena m2 1. 10. 1986:
— Programirana končna cena m2: za stanovanjske enote v I. fazi 30. 6. 1988 za stanovanjske enote v II. fazi 30. 9. 1988
8. Plačilni pogoji: plačilo v objekta, I. obrok 1.3.1987 30% od pogodbenega zneska
9. Evidentiranje:
— način: na obrazcih, ki jih dobite pri samoupravni stanovanjski skupnosti Novo mesto, Novi trg 6/II, soba št. 60
— rok za evidentiranje: 15. november 1986 Informacije na telefon: 21-040 int. 257 (strokovni tajnik) ali int. 260 (referent za kreditiranje)	832/41-86
260.685 din/m2
510.800 din/m2
564.100 din/m2 obrokih v času gradnje
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
objavlja
LICITACIJO
za naslednja osnovna sredstva:
	Letnik	Izklicna cena
1. ZASTAVA 750	1979	100.000,—
2. ZASTAVA 750	1981	80.000 —
3. ZASTAVA 750	1979	80.000 —
4. ZASTAVA 850 (kombi)	1982	300.000,—
5. prikolica za traktor		
TEHNOSTROJ — Kiper		
(neuporabljena)	1984	550.000,—
Licitacija bo na TOZD Transprot in mehanizacija Brežice (pri železniški postaji) 13. 10. 1986 ob 8. uri. Navedena osnovna sredstva si lahko ogledate v TOZD Transport in mehanizacija. Interesenti bodo morali vplačati varščino v višini 10% pred začetkom licitacije.
V ceno ni vračunan prometni davek. Nakup je po sistemu »videno — kupljeno«.	825/41-86
JUGOBANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA n. sub. o. 61001 LJUBLJANA, TITOVA 32
komisija za delovna razmerja delovne skupnosti JUGOBANKE TB LJUBLJANA objavlja dela oz. naloge:
ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV V EKSPOZITURI NOVO MESTO
za 4 ure v popoldanskem delovnem času Pogoji:
— končana osnovna šola
— 3 mesece delovnih izkušenj pri enakih delih
— poskusno delo 1 mesec
pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v direkcijo kadrovskih zadev Jugobanke TB Ljubljana, Titova 32, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po objavi.
O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
823/41-86
ramrsjin?
GIP PIONIR NOVO MESTO, TOZD MKI in DSSS,
objavlja prosta dela in naloge
1. več avtomehanikov več ključavničarjev več elektroinstalaterjev več avtokleparjev 1 rezkalca 1 strugarja 1 avtoeiektrikarja 1 ličarja — pleskarja
2 izolaterja
3 stavbne kleparje t
Pogoji: dokončana šola za IV. stopnjo zahtevnosti poklica ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
2. delovodja ključavničarske stroke
Pogoji: dokončana delovodska šola kovinarske stroke in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
3. več skupinovodij inštalaterskih del
(vodovod, ogrevalne naprave, prezračevanje, kleparstvo, elektroinstalaterstvo)
Pogoji: dokončana šola za IV. stopnjo zahtevnosti poklica ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj kot skupinovodja.
K SODELOVANJU VABI VEČ 1. diplomiranih inženirjev in inženirjev strojništva
2. diplomiranih inženirjev in inženirjev elektro stroke — jaki in šibki tok
Kreativno delo nudimo na razvojnem, operativnem, tehnološkem področju ter na računalniku IBM 4361. Vsem strokovnim delavcem omogočamo strokovno izpopolnjevanje doma in v tujini, pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov, možnost letovanja v lastnih počitniških domovih.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela ter dokazili o usposobljenosti dostavite v 15 dneh na naslov:
GIP PIONIR, kadrovska služba DSSS, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v30 dneh.
835/41-86
BELT ČRNOMELJ
Komisija za delovna razmerja DSSS DO BELT Črnomelj OGLASA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE v plansko-komercialni službi
1. vodenje prodaje
2. vodenje zunanje trgovine
3. raziskovanje in analiziranje
in vabi k sodelovanju diplomiraneekonomiste, inženirje strojne in elektro stroke, elektronike in sistemske inženirje.
Pogoji:
1. visoka ekonomska komercialna šola, pet let delovnih izkušenj;
2. visoka ekonomska komercialna šola, 5 let delovnih izkušenj, aktivno znanje angleškega ali ^emškega jezika;
3. visoka ekonomsko komercialna šola, tri leta delovnih izkušenj, znanje tujega jezika in poznavanje marketinških metod dela.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi.
837/41-86
Št. 41 (1939) 9. oktobra 1986
DOLENJSKI LIST
21
TEDENSKA
3333
Četrtek, 9. oktobra — Abraham Petek. 10. oktobra — Danijel Sobota, 11. o'ktobra — Milan Nedelja. 12. oktobra — Maks Ponedeljek, 13. oktobra — Edvard Torek, 14 oktobra — Veselko , %eda, 15. oktobra — Terezija Četrtek, 16. oktobra — Jadviga
LUNINE MENE
10. oktobra ob 14.29 — prvi krajec
BREŽICE: 10. in 11. 10. ameriški znanstveno-fantastični film Superman III. 12. in 13. 10. ameriški triler Kristina. 14. in 15. 10. ameriška komedija Brodway Danny Rose.
ČRNOMELJ: 9. 10. ameriška komedija Osamljeni očka.. 10. in 12. 10. italijanski vestern Vrnitev človeka.
imenovanega Trinitv. 12. 10. ameriški avanturistični film Lov do smrti. 14. 10. ameriška grozljivka Petek 13. — V. del. 16. 10. ameriški avanturistični film Bounty.
KRŠKO: 12. 10. ameriški glasbeni film Beat Street. 14. 10. ameriški kriminalni film Morilec brez obraza. 15. 10. ameriški avanturistični film Najkrajša pot za Kitajsko. 16. 10, koncertni večer ansambla Verasv.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 9. 10. filmsko gledališče — Človek od zemlje. Od 10. do 12. 10. (ob 16. uri) slovenski film Čas brez pravljic in (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Dan ubijalcev. 13. in
15.	10. ameriška grozljivka Srečen moj rojstni dan. 16. 10. filmsko gledališče — ameriška drama Nežno usmiljenje.
14.	10. (ob 19.30) gostuje beloruski ansambel Verasi.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 10. do 12. 10. ameriški horor film Častni konzul Od 13. do 15. 10. akcijski film BMX bandit.
SEVNICA: 9. 10. film Krilata kača. 10. in 11. 10. jugoslovanski film Ni problema. 12. in 13. 10. kavbojski film Čejeni v boju za življenje. 15. in 16.10. vojni film Skozi plamen Nikaragve.
službo dobi
DELAVCA v galvani sprejmem. GALVANA Boris Stopar, Dobravica 6, Šentjernej.
KUHARICA dobi takoj zaposlitev. Gostilna Žibert, Ljubljana, Čelovška 333, tel. (061) 576-230.
KVALIFICIRANO NATAKARICO takoj zaposli Gostilna Slavko TURK, Maharovec. tel. 32-144.
stanovanja
MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu iščem. Predplačilo v devizah. Naslov v upravi lista (6368/86).
MAMICA z dvema odraslima otrokoma nujno potrebuje stanovanje. Plačam za tri mesece vnaprej v devizah. Telefon 25-526.
TRISOBNO komfortno stanovanje v Ljubljani prodam, najraje zdomcu za gotovino. Tel. (061) 553-327.
STANOVANJE v Novem mestu vzamem v najem. Tel. 21-145.
MAMICA išče manjše stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (6371/86).
motorna vozila
PRODAM Golf, letnik ’82. Telefon (068) 27-190.
rmjciAM Fiat 128-3p. letnik 1976. Kristan Slavko, Kettejev drevored.
PRODAM Wartburga, letnik 1979, dobro ohranjen po ugodni cenni. Te-ropšič Milan Ragovo 11. Telefon 25-947. Informacije vsak dan od 20. ure naprej.
PRODAM Jugo 45, letnik 1986 (marec). Vehar Srečo, Lobetova 34.
UGODNO PRODAM Fiat 850, lahko tudi po delih. Tone Kastelic, M. Cerovec 4, Novo mesto.
PRODAM lepo ohranjen Golf die-sel JGLs paket. Letnik 1984. Informacije tel. (061) 265-935.
APN 6, letnik 1985, prodam. Tel. 85-357.
OPEL kadet karavan, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon 51-869, popoldne.
ZASTAVO 101 confort, letnik 1982, prodam. Zvonko Radkovič, Bereča vas 21, Suhor, tel. 50-38, dopoldne.
Z 101 luxe, 1978, registrirano do aprila 1987, prodam za 400.000 din. Skube, Mala Cikava 17 b. Novo mesto, tel. 22-696.
JAWO 350, novo, prodam. Selak, Dolenja vas 1, Otočec.
126 P, 1982, prodam. Tel. 23-355.
R 4 GTLJetnik 1983. ugodno prodam. Mace Štamcar, v brezov log 39 a. Novo mesto, tel. (068) 22-357.
Z 750 LE, letnik 1984 prodam. Pod Trško goro 74. Novo mesto.
Z 101/5 z dodatno opremo, staro šest mesecev (3000 km), ugodno prodam. Tel. (068) 58-497.
GOLF XD, december 1985, prodam. Telefon 88-851.
LADO 1500 SL, letnik 1979, registrirano do 25. septembra 1987, prodam. Informacije vsak dan na tel. 85-226 dopoldne ali 85-216 po 21. uri.
Z 750, letnik 1982, prodam. Vidmar, Stranje 8, Šmarješke Toplice.
FIČKA. 1977, generalno obnovljenega. kot novega, prodam za 38 SM. Žarič, tel. (068) 62-987.
Z 101, letnik 1978, prodam. Luzar, Gotna vas 44 b. Novo mesto.
MZ ETZ, dobro ohranjen, prodam. Tel. 24-569.
CITROEN GS prodam. Informacije po telefonu 43-766.
Z 750, oktober 1984, 13000 km, garažirano, prodam. Tel. (068) 81-479.
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Češnovar, M. Koren'l/a, Raka, Tel. 75/657.
JUGO 45 prodam. Zupančič. Meniška vas 46, Dolenjske Toplice.
DIANO 6, letnik 1979, registrirana do aprila, prodam za 30 SM. Tel. 26-630, popoldne.
Z 101 GTL 55, zelo ohranjeno, 24000 km, letnik 1984, nujno in ugodno prodam. Tel. (068) 32-426.
AVTOMATIK in APN 7 prodam. Tel. 26-310.
ZASTAVO 750 S. letnik 1978, registrirano do aprila 1987, prodam. Albert Povše. Klenovik 4 pri Škocjanu.
AVTOMATIC za 13 M incomodore 64. komplet, prodam. Telefon 85-048.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) —Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Ugodno prodam Z 750, letnik 1980, registriran do junija 1987, in Z 101, letnik 1975. Milan Krapež, M. Vodenice 6 a, Kostanjevica.
R 4. karambolirano, letnik 1978, prodam skupaj ali po delih. Polikarp Kastiglav, Preska 5, 68211 Dobrnič.
KADET 1200 prodam. Mežnar, tel. 22-521 — int. strojna 21. po 14. uri.
ZASTAVO 10! comfort, letnik 1982, zelo dobro ohranjeno, registrirano do 1. oktobra 1987, prodam. Vinko Šušterič. Šmarjeta, tel. 84-953.
LADO 1200. popolnoma obnovljeno, prodam. Moravec, Cesta herojev, tel. 23-312.
GOLF JGLD diesel, letnik 1983. registriran do 7. septembra 1987. prodam. Informacije v popoldanskih urah na tel. 24-427. Žibert, Ulica talcev 9 a. Novo mesto.
PRODAM avtomatic 83 in nov BMX. Ogled na Kastelčevi 1. dopoldne.
Z 750, letnik 1978, prodam. Informacije na tel. 27-696, ali 27-298.
R 4. 1984, zelo ohranjen, prodam. Tel. 23-774 dopoldne, 25-339 popoldne.
ZASTAVO 750 luxe, letnik 1975, prodam. Stanislav Ilar. Mala Cikava 6, Novo mesto. Ogled možen od 10. do 12. 10. cel dan.
KOMBI Z 430 K prodam. Ločna 3.
Z 101, letnik 1982. prodam. Kavšek, Dole 12, Kostanjevica.
MOSKVIČA z dodatno opremo prodam. Tel. 23-338.
APN 6, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Šmajdek, Stranska vas 33, Novo mesto.
Z 750. letnik 1973, prodam. Slavko Poglajen, Šmihel 45. Novo mesto.
GS 220, nevozen, motor nepokvarjen, prodam. Telefon dopoldne 44-153, popoldne 47-402.
PRODAM Z 101 mediteran in Z 750, letnik 1979. ter TD 4806 pod garancijo. Troha, Brezovica 13. Šmarješke Toplice, tel. 84-993.
ZASTAVO 101,letnik 1977, registrirano do 15. julija 1987, prodam. Franc Smolič, Ul. Cankarjeve brigade 33, Trebnje.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1985,prodam. Silvo Kastelec, Skalickega 7 a, Novo mesto.
PRODAM motor DKW, letnik 1939, 200 cm3. Telefon 84-797, od 16. do 18. ure.
126 P, letnik 1979, prodam. Cena 45 M. Brane Uhernik, Otočec 48.
JUGO, star štiri leta, prodam. Ivan Butala. Podzemelj, 68332 Gradac.
CITROEN GS 1.3 super, letnik 1979, registriran do maja 1987, prodam. Cena 100 SM. Miloš Dragoš. Semiška c. 6, Črnomelj.
MOTOR 14 M zelo ugodno prodam. Franc Petrina, Uršna sela 67.
FIAT 850 S, starejši letnik, prodam za 30 SM. Telefon 22-974.
DIANO, letnik 1976, poceni prodam. Murčehajič, Mestne njive 12, Novo mesto.
R 4, letnik 1977, registriran 8/87, dobro ohranjen, poceni prodam. Juršič, Šegova 3, tel. 25-480.
kmetijski stroji
TRAKTOR Štore 502 prodam. Alojz Bele, Čadraže 12, Šentjernej.
UGODNO prodam kultivator Gorenje Muta 8 KM, poleg freza in kosilnica. Cena 20% nižja od dnevne. Vse informacije dobite na telefon 23-198, med 20. in 21. uro zvečer.
TRAKTOR Štore 502 — s 450 urami prodam. Jablan 23 pri Mirni peči.
TRAKTOR Zetor 4712 in dvob-razdni plug prodam. Marjan Dolen-šek. Spodnje Laknice 4, 68230 Mokronog.
TRAKTOR Ferguson 35 KM ugodno prodam. Drago Zofič, Cirnik 15, Jesenice na Dolenjskem.
PRODAM 5 tonsko (traktorsko) prikolico in kosilnico BCS Kobetič Franc, Mali Nerajec 1, Dragatuš.
PRODAM traktorski plug Slavo-nac. Anton Bovhan. Gornja Štara vas 7, Tržišče.
TRAKTOR Ursus 35, dobro ohranjen. star 7 let. prodam. Janez Janežič, Zavinek 7, Škocjan.
NAKLADAČ Leon prodam. Franc Verhovec, Iglenik 3, 68212 Velika Loka.
TRAKTOR TV 420, star 6 mesecev, ter plug in brane prodam. Jože Gorišek, Gor. Stara vas 25, Šentjernej.
TRAKTOR Deutz (18 KM) s koso ter gumi voz (16 col) prodam. Franc Jenič. Gotna vas 50/a. Novo mesto.
TRAKTOR IMP 539 (450 delovnih ur) in rabljeno betonsko strešno opeko prodam. Peter Predovič. Jugor-je 14.
TRAKTOR Univerzal 550, nov. prodam. Tel. 32-457.
prodam
kupim
RABLJENO DNEVNO SOBO kupim. Tel. (068) 24-497.
posest
PRODAM večjo količino silažne koruze. Franc Vrtovšek, Stolovnik 27, Brestanica.
PEČ za centralno kurjavo 35.000 kcal, rabljeno eno zimo, prodam za 20 'M, Z 101/75 pa prodamza 30M. Rudi Ravnikar, Hrastje 4, 68216 Mirna peč.
PRODAM 300 litrov mošta GAME. Lahko tudi v manjših količinah. Tel. 21-707. Kiičite po 19. uri.
PRODAM mali mlin s kamni, 15-colski gumi voz, ročno slamoreznico. Uršič, Prečna 28. Novo mesto.
VRSTNO HIŠO v Straži, končana
III.	faza, prodam ali zamenjam za začeto gradnjo v Novem mestu. Pod Trško goro 38. tel. 21-104, po 18. uri.
PRODAM vinograd (800 trt) in hram 5 km od Leskovca pri Krškem. Parcela je na lepi, sončni legi, do katere vodi asfaltna cesta. Naslov v upravi lista (6369/86).
NOVO sedežno garnituro prodam. Tel. 26-734.
PRODAM navadno harmoniko. Srebernjak, Vel. Slatnik 21.
KRZNENO JAKNO številka 38-40 (temnorjav kozliček), usnjeno jakno (semiš usnje) številka 38 in dva fotelja in mizo prodam. Informacije na telefon 22-903. popoldne.
PRODAM dvovaljni kompresor in mešalec betona 120 1. Telefon 85-344, po 17. uri.
SADIKE žive meje, dveletne, prodam. Informacije: Pokorny, Novo mesto. tel. 24-289.
NOVO leseno kombinirko, 5 operacij, izdelava Premzelj, in 5 m3 suhih bukovih desk, 6 cm, prodam. Tel. 49-044.
GROZDJE (črnina — laški rizling) prodam. Tel. (068) 71-081.
KONJENIŠKI KLUB Šentjernej ugodno proda konjski gnoj. Informacije dobite pri Janezu Mazniku, Na Gribe 1 (pri hipodromu) v Šentjerneju. KRZNENO JOPO nutrija. novo,
' številka 42, in bizam, številka 40, prodam. Tel. 85-921.
POCENI prodam nekaj let rabljeno peč za centralno kurjavo na trdo in tekoče gorivo. Informacije po telefonu (068) 21-089.
JABOLKA, zimska, neškropljena, možno obiranje in pobiranje, prodam. Gašperšič. Podgora, Straža.
JABOLKA (bobovce) prodam. Bak-šič. Koroška vas 4.
PRODAM barvni televizor NORD-MENDE na daljinsko upravljanje, plinski štedilnik in posteljo z jogijem. Krevelj, Aškerševa 2, Krško.
PRODAM šivalni stroj S Bagat in novo oljno peč Emo 6. Ožbolt, Krško, tel. 71-995.
PRODAM agregat Honda 3 KW, skoraj nov. Viktor Vovko. Ratež 39 a.
NOVO počitniško prikolico ADRIA 410 prodam. Tel. 84-331.
PEČ EMOCENTRAL 24, rabljeno eno sezono, prodam. Darko Kovačič, Hrastulje 6, 68275 Škocjan.
PRALNI STROJ Candy75 prodam. Tel. 23-083.
PEČ Sigma (2500 kal.), rabljeno eno sezono, prodam. Franc Tomažin, Šentjakob 4, Šentjernej.
PRODAM malo raljen šivalni stroj Super Slavica Bagat. Slavka Ogorevc. Sp. Pohanca 14, Artiče.
PRODAM radiokasetofon Sharp GF 5757 2 x 9 V, INTERNATIONAL 2 x 12 V, 120-basno Weltmaister. Tel. 85-406.
MIZARSKI skobelnik (hobelponk). nov, prodam. Bahorič, Selo 5, 68312 Podbočje.
PRODAM 65 kg aluminija ter gajbice. Naslov v upravi lista (6371/86).
OTROŠKI voziček, posteljico in zibelko prodam. Telefon 26-641.
PRODAM klavirko »Royalstan-dard« 80-basno, za 14 SM. dobro ohranjeno in poceni novo žensko krzneno jakno št. 36. Markežič, Ratko 18 a. 68333 Semič.
PO zelo ugodni ceni prodam kombiniran štedilnik (rostfrei). Ogled možen v popoldanskem času: NHM 21, Sevnica. stanovanje 29.
PRODAM rabljen strešnik Mediteran (1200 kom.) in fotoaparat Revvef-!ex. Informacije na tel. (061) 851-529, dopoldne.
ŠTEDILNIK Gorenje (kombiniran, veliki) in trajno žarečo peč Kuepper-sbusch, rabljeno, prodam. Slakova 29, Trebnje.
PRODAM limonovo drevo s sadeži, prenosno. V brezov log 33, Novo mesto.
PRODAM 100 betonskih vrtnjh robnikov 100 x 30 x 5 cm terčrno-beli televizor Iskra, rabljen. Tel. 71-987, po 19. uri.
PRODAM etažno centralno peč Emoterm 23. rabljeno dve kurilni sezoni. Telefon 84-629, int. 362.
PRODAM traktorsko gumo II, 2/10-28. Drobež, Gomila 2, Šentjer-
V PETEK 3. oktobra se je na območju Vinice izgubil velik črn pes pasme novofundlandec. Kdor bi kaj vedel ali ga videl, naj nam sporoči na tel. (061) 852-482 proti nagradi.
S 1. novembrom nujno iščemo varstvo za eno leto starega otroka v okolici Novega mesta. Tel. 85-125, popoldne.
KDOR mi posodi 20 M do 1. februarja, mu dam za nagrado koruzo. Naslov v upravi lista (6370/86).
6.	oktobra je praznovala svoj življenjski jubilej draga mama in stara mama ANICA PLANTAN iz Vel. Cerovca 29. Za njen praznik ji iz srca želimo vse najlepše, predvsem pa zdravja. Čestitka velja tudi očetu za minulo praznovanje. Hvaležni otroci. Vnučki jima pošiljajo skupaj 110 poljubčkov.
10. oktobra bo praznovala svoj 20. rojstni dan ljuba hčerka in sestra NEVENKA BLATNIK iz Dobindola. Za njen praznik vse najlepše in veliko ljubezni v krogu najdražjih želijo vsi njeni.
obvestila
ANTOJ ZAJC, Sp. Lakovnice 12, Mokronog, opozarjam vse Zajčeve, naj me pustijo na miru in si ne lastijo zemlje, katero sva z bratom dobila po očetu.
Podpisani MARTIN PEČAVAR.
Nestoplja vas 1, Semič, opozarjam ŠTEFANA DIDOVIČA iz Nestoplje vasi 10, da takoj prekliče neresnično vsebino preklica, objavljenega v Dolenjskem listu št. 40 z dne 2. oktobra 1986, ker ga nisem napadal niti mu grozil z orožjem. Spor glede zemlje bo rešilo sodišče v Črnomlju. Če tega ne bo storil, ga bom sodno preganjal.
SERVIS Gorenje, Iskra, Elma-Rowenta v Metliki, Marentičeva 8, tel. 58-649 (nad Vinsko kletjo). Ivan Petrič, elektroinstalacije in popravilo gospodinjskih aparatov.
ŽAGAM drva v Novem mestu in okolici. Tel. 21-360.
SNEGOBRANE vam montira in obnovi vsa kleparska dela na strehi obrtna delavnica Dane Mižigij. Krško, C. 4. julija 98. tel. 71-513 in zvečer 71-637.
— VAM IZ ZAMRZOVALNE SKRINJE TEČE?
— VAM SKRINJA NA ZUNANJIH STENAH ROSI ALI LEDENI?
— SE VAM SKRINJA NE IZKLAPLJA?
Če ste opazili katero izmed napak, potem pokličite na tel. (062) 31-354! Na vašem domu vas bo obiskal servis in vam napako odpravil. Jamstvo dve leti. Priporoča se servis za izolacije Bojan ČEH, UL, Staneta Severja 5,
62000 Maribor.
čestitke
Brankotu Penca iz Malega Slatnika za 40 rojstni dan želimo vse najlepše in veliko zdravja vsi domači.
Dragemu možu, očetu in staremu očetu FRANCU ŠENICI iz Meniške vasi 27 pri Dol. Toplicah čestitamo za njegov 60. rojstni dan in mu želimo še obilo zdravih in srečnih dni — žena Lidija, sin Franci in hčeri Lidija in Marija z družinami.
V sredo. 8. oktobra, je draga mama in babica Marija Sepaher iz Verduna praznovala 73. rojstni dan. Želimo ji še mnogo zdravili in srečnih let!	Otroci
z družinami
Dragi mami AMALIJI JERAJ, ki te
dni praznuje častitljivih 80 let, želijo vse najlepše, posebno pa zdravja — vsi njeni.
Mlakar Mirko Pa radii 48 Cirkulane
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV IN IZOLACIJ
V primeru, da skrinja teče, rosi, če se ne izklaplja, se na njej nabira led, pokličite na tel. (062) 795-164 ali (062) 771-264.
Garancija je tri leta.
828/41-86
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
2« občin« ČRNOMELJ, KRfiKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
nej.
KMEČKO KUHINJO (kredenco, kot, miza), vse masivno, malo rabljeno, prodam. Tel. 25-219.
PRODAM dvomanualne orgle Ver-mona z bass pedali, 100 W oiačevalec, avtoradiokasetar in električno kitaro Melodija. Tel. 85-981.
UGODNO prodam 65 vreč termo-na in 10 vreč minerolfosta za fasado. Kastelic, Bršljin 19.
ROKOKOPAČ MF 50 B univerzal prodam. Ivan Vlašiček, 41431 Sv. Nedelja. Samoborska 41.
NEDOKONČANO novo hišo v Regrči vasi pri Novem mestu prodam. Lešnjak. Kristanova 55, Novo mesto.
HIŠO z dvoriščem v središču Brežic prodam. Primerna je za obrtno dejavnost, predvsem za gostilno. Informacije po telefonu 61-771, popol-Jne.
\
NJIVE, travnike, gozdove v Birčni vasi prodam. Telefon (061) 263-993.
V TRNOVCU nad Sevnico prodam nov vinograd na terasah (23 arov) in zidanico, zgrajeno do tretje faze. Cena po dogovoru. Vse informacije na telefon (061) 483-557.
31. julija je izšla 14. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA NOVO MESTO
Ugotovitveni sklep skupnosti otroškega varstva Novo mesto
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otroškega
varstva Novo mesto za obdobje 1986—1990
Ugotovitveni sklep občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraževalne
skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990
Ugotovitveni sklep občinske kulturne skupnosti Novo mesto
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske kulturne
skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990
Ugotovitveni sklep občinske telesnokulturne skupnosti Novo
mesto
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 Ugotovitveni sklep občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Noto mesto za obdobje 1986—1990 Ugotovitveni sklep občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 Ugotovitveni sklep občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto za obdobje 1986—1990 Ugotovitveni sklep občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 OBČINA KRŠKO
Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1995/2000
11. septembra je izšla 15. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA ČRNOMELJ
Odlok o tržnem redu tn prometu blaga na drobno v občini Črnomelj
OBČINA NOVO MESTO
Sklep o oblikovanju konference delegacij za delegiranje delegatov v skupščino Samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto
Odredba o preprečevanju, zatiranju in izkoreninjanju hudegnilobe čebelje zalege pri čebelah na nekaterih območjih v občini Novo mesto
Odredba o obveznem izvajanju veterinarsko-sanitarnih pregledov mesa zaklanih prašičev
Ocena rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v obdobju I—VI in I—IX 1986 OBČINA TREBNJE
Odredba o preprečevanju, zatiranju in izkoreninjanju hudegnilobe čebelje zalege pri čebelah na nekaterih območjih v občini Trebnje Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Svetinje
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Svetinje
22
DOLENJSKI LIST
Št. 41 (1939) 9. oktobra 1986
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti, odkar utihni! je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
Komaj v 28. letu nas je zapustila naša draga žena, mamica, hčerka in sestra
A A TT A
AiN' i\^/\
PRAZNIK
roj. BRAJER,
iz Ornuške vasi 10
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjene vence. Hvala tov. direktorju Emona Dolenjka in upravi za poslovilne besede, Krki tozd Izolacije ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Marjan s hčerko Majo in vsi domači
Delo, bolezen in trpljenje, dragi ata,
je bilo tvoje življenje.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 65. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak
LJUBO
VASIC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvala govorniku Jožetu Škufci za ganljive besede ob slovesu, godbi in pevcem, govorniku ob odprtem grobu Janezu Potočarju ter GD Kamence, družinama Može, Zaletel in Igorju Kočijažu. Enaka hvala sodelavcem DO Novoteks in Novoles, ZB, RK. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Bolečino težko izraziš z besedami — lahko jo le grenko občutiš.
(Shakespeare)
V SPOMIN
13. oktobra bo minilo 10 let žalostnih dni, odkar nas je mnogo prezgodaj, komaj v 24. letu starosti, tragično zapustil naš dragi in ljubljeni sin. brat in očka
JOŽKO RAPUŠ
iz Novega mesta gostinski delavec v Kopru
V brezmejni žalosti misli nočejo drugam, srce nas boli. ko te. dragi naš Jožko, mrzla zemlja je pokrila, tvoje ljubljene v solze je zalila. Vsem, ki ste ga poznali in se ga kakorkoli spominjate, iskrena hvala!
Njegovi najdražji
Zakaj si mora! nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti?
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
našemu dragemu možu, očetu, bratu, stricu, staremu očetu
ANTONU
RADOVANU
iz Loke pri Šentjerneju
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil. Z^man se oziramo in pričakujemo, kje se bo prikazal. Zla usoda ga je iztrgala iz naše sredine in ga ne bo nikoli več vrnila. Hvala vsem, ki obiskujete kraj njegovega zadnjega počitka.
Žalujoči: vsi njegovi
NENAD-NENO
NEGOVANOVIČ
Zakaj si mora! nam umreti, ko pa s tabo je bito lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas. žalost, bolečina domujeta pri nas.
8. oktobra je minilo žalostnih deset let, odkar nas je v najlepšem cvetu mladosti, star komaj 23 let. zapustil naš nadvse ljubljeni sin, brat, sinovec, stric in vnuk
Zagrebška 18, Novo mesto
Težko seje sprijazniti z resnico, da te ni in te nikoli več nebo med nami. Spomini nate pa še živijo. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate ob njegovem temnem domu, mu poklanjate cvetje in prižigate lučke.
Žalujoči: mama Božena, oče Radojica, brat Čedo in Milan z družinama
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju oddelka za intenzivno nego, pevskemu zboru Šmihel, družinama Oklešen in Mešinovič za vsestransko pomoč, DO IMV-TOZD Prikolice in V. P. Bršljin. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, oče, to je bilo tvoje življenje.
ZAHVALA
V komaj 49. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož. oči, stari oče in stric
FRANC
UCMAN
z Gumberka 6 a
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili k preranemu počitku. Zahvaljujemo se sodelavcem DO GG TOZD Vrtnarstvo, TOZD Gozdarstvo in DO Krka — TOZD Zdravila ter tovarišu Pavcu za besede slovesa, izrečene ob odprtem grobu, in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Mimi, hčerke Slavka in Stanka z družino in ostalo sorodstvo
Trpljenja mnogo, cvetja malo, le to ji je življenje dalo.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete
JOŽEFE
GOLOB
Martinčeve mame iz Volčjih njiv
se najlčpše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo č. g. dekanu za lepo opravljeni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala družini Novak za nesebično pomoč ter bolnici Novo mesto in zdravnici iz ZD Mirna.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
STANE
VIDMAR
iz Regerče vasi
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta
dr. TONETA ŽNIDARJA
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ter bivšim sodelavcem, ki so sočustvovali z nami, ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo delovni skupnosti upravnih organov občine Novo mesto. UIS Novo mesto ter tovarni zdravil Krka, Novo mesto. Zahvaljujemo se pevcem ter g. proštu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Anica, sin Marjan z Mileno in Nuško, sestra Anica z družino in ostalo sorodstvo
OSMRTNICA	
Končala se je življenjska pot našega sodelavca	
ANTONA	
KODRIČA	
iz Velike vasi pri Leskovcu	
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.	*
Kolektiv IGMP Sava Krško	
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je zapustil ata, stari ata. brat in stric
FERDINAND JAKŠE
Jurka vas 23, Straža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku, organizaciji ZB KS Straža, kolektivu TOZD Žaga Straža, kolektivu TOZD BOR Bršljin in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar je umrl dragi mož, oče, stari oče
JANEZ SLUGA
Vrhpeč, Mirna peč
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob.
Vsi njegovi
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Zdravstveni dom Trebnje
objavljamo javno licitacijo
za prodajo:
1. osebnega avtomobila Renault 4, reg. št. NM 678-55, letnik 1980, izklicna cena 300.000 din;
2. rešilnega avtomobila OPEL, reg. št. NM 100-454, letnik 1980, izklicna cena 1.300.000 din.
Prometni davek plača kupec.
Javna licitacija bo v nedeljo, 12. oktobra 1986, ob 8. uri pred reševalno postajo Zdravstvenega doma Trebnje. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 10% od izklicne cene.
Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitacije. XaiT	819/41-86
št. 41 (1939) 9. oktobra 1986
DOLENJSKI LIST
MARICA
VpBorefo!ek Oštir napadel inšpektorici
i
i
Učenci, ki končajo osnovno šolo v Vinici, si v osmih letih poleg znanja pridobijo še nekaj, kar marsikaterim njihovim vrstnikom tudi v večjih krajih ni dano — zdrave zobe. Za to že deset let vestno in prizadevno skrbi viniška zobozdravnica dr. Marica Grmšek. Seveda te njene skrbi niso deležni te šolarji, ki so deležni še posebnega sistema Iškega zobozdra vstve-nega rretmaja, ampak tudi starejši prebivalci viniške krajevne skupnosti in ostalih krajev, ki so vezani na viniško zdravstveno postajo.
»Lahko rečem, da zlasti med otroki ni gangren, ni izgubljenih šestič, manj je nepravilno rašče-nih zob, s tem manj ortodont-skih aparatov in tako kasneje manj protetičnih posegov,« pravi dr. Grmškova. V Vinici je zobozdravnica, ki misli, da jo ljudje poznajo kot strogo in energično žensko, v resnici pa jo gledajo kot milo, blago, ustrežljivo in razumevajočo, prišla pred desetimi leti. Doma je iz Duge Rese in po končanem študiju v Zagrebu v domačem kraju ni mogla dobiti zaposlitve in tudi kazalo ni. da jo bo v kratkem času lahko. Po letu dni brezposelnosti je mlada zobozdravnica prišla nadomeščati v črnomaljski zdravstveni dom, kjer pa so očitno bili z njo in njenim delom tako zadovoljni, da so jo obdržali tudi, ko se ji je nadomeščanje izteklo. Kmalu je prevzela delo v Vinici, kjer do
takrat ni bilo stalnega zobozdravnika, ampak so dvakrat na teden prihajali iz Črnomlja. In tako se Grmškova vsak dan vozi na delo iz rodne Duge Rese, vsuk dah jo Kilometrov, pOieii in pozimi. »To res ni prijetno, a sem se kar navadila.« Kako svojo zobozdravnico poznajo in kako radi jo imajo, ji ljudje pokažejo na vsakem, koraku. Če se ji na poti zgodi kakšna neprijetnost z avtom, ji ni treba dolgo čakati, da se ob njej ustavi kakšen od njenih pacientov, ki se jih je v desetih letih nabralo ogromno, in ji priskoči na pomoč. Kako tudi ona pozna svoje paciente, pove že ta drobni dogodek. Ko sva se pogovarjala v lepo urejenem viniškem zdravstvenem domu, je v sobo vstopi! fantiček in rekel: »Teta, ja sem prišel po mamine zobe«. Ni mu bilo treba povedati čigav je, da je dobil, po kar ga. je mama poslala.
Sistematsko začne dr. Grmškova delati že s triletnimi otroki in jih ves čas navaja tudi na to, da je treba redno hoditi k zobozdravniku in res potem, ko začnejo hoditi v šolo, prihajajo sami od sebe. »Pri zobozdravstveni zaščiti šolarjev zelo dobro in stalno sodelujemo z našo šolo,« pravi Grmškova. »Veliko pa smo dosegli tudi s tem, ko smo starše prepričali, da je treba čuvati in zdraviti že mlečne zobe njihovih otrok.« In tako k zobozdravnici otroci prihajajo brez strahu, ker jo poznajo od malih nog in vedo, da obisk pri njej ni nič hudega in bolečega. Uspeh pri njenem delu vedno znova pri rednih pregledih šolskih otrok opažata tudi črnomaljska zdravnica, specialistka šolske medicine, in novomeška specialistka ortodont ka.	__
Pravzaprav se dr. Grmškova ves čas ravna po nasvetih svojih staršev, preprostih delavcev iz Duge Rese, ki so jo od otroštva vzgajali v duhu, da lahko le od dobrega, prizadevnega in vestnega dela pričakuješ uspehe in s tem tudi osebno zadovoljstvo, notranjo mirnost in urejenost.
A. BARTEU
%
4
4
4
0
4
4
4
\
i
I
I
gorelo lakirnici IMV
Vzroke in podrobnosti požara še raziskujejo
NOVO MESTO — V ponedeljek ob 4.45 uri je prišlo v lakirnici tovarne avtomobilov novomeške IMV do večjega požara, o katerem pa podrobnosti se niso znane. Mesto požara' so si sicer takoj ogledali uslužbenci novomeške UNZ, požarni inšpektorji UIS Novo mesto in republiškega sekretariata za notranje zadeve, vendar preiskava o vzrokih tačas še teče, prav tako pa še ni dokončno ocenjena tudi škoda.
Skopi podatki govore le o tem. da je ogenj najprej izbruhnil v eni od gorilnih komor sušilne kabine, od tam pa se je hitro razširil na okolico. Na srečo se je takoj po nastanku požara vključila avtomatska gasilna naprava, ki je lokalizirala ogenj, pogasili pa so ga poklicni gasilci IMV in delavci novomeškega Zavoda za požarno varnost.
O vzrokih, škodi in podrobnostih nezgode bomo poročali prihodnjič.
Zaradi nečistoče zaprta kuhinja gostilne Zagorc v Stari vasi — Nad inšpektorici s psovkami, žaljivkami in grožnjami — Ni jasno, od kod meso____________________________
STARA VAS PRI ŠENTJERNEJU — Za boljše razumevanje naslednjih vrstic je potrebno seči v preteklost. Lanskega aprila je namreč imela zasebna gostilničarka Marija Zagorc iz Stare vasi inšpektorski obisk, ki je v iokalu odkril vrsto nepravilnosti od umazanih in zanemarjenih sanitarij do nehigiene v lokalu in kuhinji, zaradi česar je bila gostilničarka tudi kaznovana pri sodniku za prekrške. Taje takrat v svojo odločbo zapisal, da so bile
police zaprašene, enako točilni pult, da so okoli koša ležali odpadki, da so bile delovne površine prekrite s slojem masti, da je bil hladilnik popackan s krvjo, in še bi lahko naštevali.	..	.
Po domala poldrugem letu pa sta minulo sredo omenjeno gostilno vnovič obiskali sanitarna in veterinarska inšpektorica. Želeli sta se prepričati, ali so napake in pomanjkljivosti iz minulega leta odpravljene, a sta naleteli še na vse kaj
RIBIŠKA SREČA — Šele po mesecu dni je prišel na naše uredništvo z novico o veliki ribiški sreči Marjan Bevc, član ribiške družine iz Brežic. V Krški vasi je iz Krke po skoraj dveurnem boju potegnil kar 27 kg težkega in 170 cm dolgega kapitalnega soma. Še sreča, da se mu mrcina ni utrgala, saj se je ujela na komaj 0,45 debel laks. Na sliki: Marjan, som in Martin Šoško (desno), ki je pomagal v zaključnem dejanju. (Foto: Jože Lenič)
RIBIČI REŠUJEJO JEZOVE — Stari jez na Krki v Lešnici je bil ves minuli teden v znamenju velike delovne akcije članov ribiške družine iz Novega mesta. Ob finančni podpori Vodnogospodarskega podjetja se je obnove 150 metrov dolgega jezu lotilo več kot 500 ribičev. Napeljali so prek 60 m3 kamna in utrdili jez z 60 m3 betona. Podoba jezu je sedaj precej drugačna. Z novo pregrado se bo nivo Krke dvignil skoraj za 30 cm., kar bo še najbolj koristilo ribam in vodni flori. Ribiška zagnanost je na tak način do sedaj rešila že pet jezov, za naslednje leto pa imajo v načrtu še jez v Novem mestu, Srebrničah in Otočcu. (Foto: J. Pavlin)
Pozdrav z južne poloble
Zvone Šeruga in Romana Dobnikar sta po letu dni zaključila svojo dolgo pot v Avstraliji
Gobe kočevskih gozdov
TOPLO OKOLI TOPLOTE
KOČEVJE — Do konca leta je potrebno izdelati predlog toplotnega jpgrevanja mesta Kočevje, za kar je določena Komunala. Pospešeno je treba zgraditi meles, saj je ta investicija tudi povezana z ogrevanjem mesta.
Pridobivati in priklapljati je potrebno vedno več odjemalcev, saj bo tako ogrevanje sorazmerno cenejše. Kotlovnice v družbenih stanovanjskih stavbah naj postopno prevzema Komunala, ki naj tudi strokovno in ekonomsko odloča, če naj ogrevanje poteka iz teh kotlovnic ali pa je treba stavbe priključiti na osrednji parovod.
To so nekateri izmed sklepov in priporočil, sprejetih na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Kočevje, ko so razpravljali o toplovodnem ogrevanju mesta. Poudarjeno pa je bilo tudi, da se morata delovni organizaciji LIK in Melamin, iz katerih poteka ogrevanje, obnašati poslovno.
PIKNIK »SAVE«
V nedeljo, 21. septembra, je slovensko kulturno društvo Sava organiziralo jesenski piknik za Slovence iz .Frankfurta in okolice. Zbralo se jih je zelo veliko, več, kot so pričakovali člani upravnega odbora društva. Bilo je zelo veselo. Prvi pari so se vrteli ob domači glasbi že dopoldne. Tudi domačo pesem je bilo slišati, najmlajši pa so se naigrali in naužili sončnega dneva. Videti je bilo, kot da smo zelo » vesel narod in brez problemov, pa ni tako. Razmišljamo o vrnitvi v domovino, o nadaljnjem šolanju in izobraževanju naših otrok, skrbimo o domu in zemlji.
SEVNIŠKI RADIO POSODOBLJEN?
SEVNICA — Sevniški radio tarejo ta hip tri velike zagate: iztrošena studijska oprema, neustrezni prostori na sevniškem gradu in pomanjkanje kadrov. Gmotne težave onemogočajo, da bi sami obnovili studijsko opremo, saj bi za najnujnejše potrebovali 6,2 milijona din. Selitev radia bo prej ko slej nujna že zaradi širitve galerije na gradu. Naposled pa bi radijci za stalno zaposlili še tonskega tehnika. Zdaj sta pri Zavodu za kulturo in -a^osveto zaposleni le dve programski delavki radia, novinarka in
Uspešna prva gobarska razstava v Kočevju
KOČEVJE — Že po letu dni obstoja je gobarska družina Kočevje organizirala 4., 5. in 6. oktobra vzorno pripravljeno prvo gobarsko razstavo.
Gobarji so se nanjo pripravljali mesec in pol. Posebnost razstave je bila, da so bile vse razstavljene gobe (bilo jih je več tisoč, skupno pa 260 vrst) sveže, nabrane tik pred razstavo. Nabirali so jih gobarji pa tudi dijaki SŠTUD pod vodstvom gobarjev. Nasploh gobarji dobro sodelujejo s šolami; saj je bila razstava v šolskih prostorih, šole pa so dale gobarjem na razpolago tudi. nagačene živali iz kočevskih gozdov, s katerimi je bila razstava popestrena. Vse razstavljene gobe so bile iz kočevskih gozdov, le karželj je bil iz Suhe krajine, ker na Kočevskem ne raste.
Razstavljena je bila tudi tehnična dokumentacija o gobah in razni članki o gobah in gobarstvu. Med razstavo so bili na razpolago determinatorji (določevalci) gob. ki so pomagali nabiralcem gob razpoznavati gobe. ki so jim jih prinesli na ogled.
Med razstavo so se porodile nekatere zanimive misli. Omenim naj le tisto, da bi Kočevje, mesto sredi
gozdov, polnih gob. gotovo lahko imelo gostinski lokal, ki bi goste postregel z raznimi gobjimi jedili. To bi se gotovo dalo urediti v sodelovanju z gobarsko družino. Nekateri pa predlagajo. naj bi v novi ribji restavraciji, ki jo bo v kratkem odprl hotel Pugled^ imeli tudi gobje jedi.
J. P.
Svetovni popotnik Zvone Šeruga s Sel pri Ratežu in njegova spremljevalka Romana Dobnikar sta se našemu uredništvu tokrat oglasila iz Avstralije, kjer sta po dveh dneh manj kot po letu dni zaključila pot skozi Azijo. Od Ljubljane do Sydneya ju je ločilo enajst dežel in 42.000 prevoženih kilometrov. Cilj v Avstraliji pa pomeni hkrati tudi konec svetovnega potovanja z motorjem, na kateremjeŠerugaalisam ali z Romano prevozil vseh pet kontinentov, 28 dežel in 90.00 kilometrov. Za to dolgo pot sta porabila kar dve leti in pol.
Tokrat ju je pot vodila skozi Bolgarijo, Turčijo, Iran, Pakistan, Indijo, Singapur, Malezijo, Tajsko, Filipine in Indonezijo. Vso pot sta prevozila z motorjem razen iz Indije do Singapura, ko sta morala na ladjo, in iz Tajske do Filipinov oz. iz Indonezije do Avstralije, ko sta
potovala z letalom. Zvone se pohvali, da z motorjem nista imela večjih težav razen nekaj dni pred Sydneyem, ko je odpovedal ležaj na kolesu. 50 kilometrov pred Sydne-yem pa je zaradi prehitre vožnje dobil tudi prvo kazen na dolgi poti.
Čeprav je bil njun cilj Avstralija, Romana in Zvone v pismu obljubljata, da s tem njuna pot še ni končana. Romana bo ostala na južni polobli do novembra, kajti takrat se mora vrniti zaradi službenih obveznosti, Zvone pa se vrne domov spomladi. V vročem poletju, ki bo v Avstraliji takrat, ko bo pri nas pritiskala zima, si želi še bolj ogledati to deželo, mika pa ga tudi Nova Zelandija. Z Romano bosta po potovanju napisala vsak svojo knjigo, že sedaj pa se jima porajajo načrti za novo pot, seveda zopet z motorjem.
drugega, kot zgolj umazan in nevzdrževan lokal. A najpreje nekaj o tem. Inšpektorici sta morali lokal, točneje kuhinjo, zapreti. Na skupnih delovnih površinah v kuhinji so se hranila surova živila, razni aparah, koi tudi zivua, ki se uživajo brez termične obdelave. Pri sobni temperaturi je bilo shranjeno pečeno meso, poleg tega pa še prekrito z neustreznim papirjem. Prava zmeda je bila tudi v hladilniku, delovne površine v lokalu so bile onesnažene s prahom, mastno soparo, ostanki hrane, prava nadloga v gostilni so muhe. Neurejeno je tudi priročno skladišče na hodniku, kjer ob posodi hranijo ostanke hrane, smeti, olupke in podobno, tudi čistoča za točilnim pultom je vredna omembe, saj so bili kozarci zelo. slabo oprani. Inšpektorici sta ugotovili tudi, da lastnica in njen mož, ki dela v gostilni, nimata urejene zdravstvene dokumentacije, saj nista bila na živilskem pregledu. Inšpektoricama ni preostalo drugega, kot da jima prepovesta nadaljnje delo.
A to je le prvi del zgodbe. Nekaj več besed namreč zasluži odnos gostilničarke in njenega moža do inšpektoric. Ne le da ju je Zagorc zmerjal z najbolj poniževalnimi in sramotilnimi psovkami, pač pa se ju je hotel med pisanjem zapisnika še fizično lotiti. Ko mu je to preprečila žena, je razgrajal zunaj, obe inšpektorici pa sta ob odhodu 'dobili »zagotovilo«, da se v primeru vnovičnega obiska ne bosta vrnili celi
• Pri Zagorčevih imajo v gostilni tudi dve zamrzovalni skrinji, ni pa jasno, od kod meso. Inšpektorici sta ostali brez odgovora o poreklu, gostilničarka je sicer trdila, da meso nabavljajo v Dolenjkini trgovini v Šentjerneju, vendar so bili odgovori tam precej različnejši od tistega, kar je povedala Zagorčeva. Odgovor sedaj iščejo inšpektorji.
domov. Ne dvomimo, da bodo inšpektorji po vsem tem ustrezno ukrepali, da si bodo ob vnovičnem obisku Zagorčeve gostilne zagotovili miličniško spremstvo in seveda z vso zadevo seznanili sodnika za prekrške. Čudno pa je, kako lahko gostilna ob takšnem odnosu lastnikov in takšni higieni uživa sorazmerno velik ugled. Gost pač, žal, nima pravice, da pogleda tudi za točilni pult ali v kuhinjo.
B. BUDJA
DOMAČE TRNJE
• Živinoreja bi bila pri nas na višji ravni, če ne bi imeli toliko »velikih živin«.
• Beg od odgovornosti spominja na risanko Hitri Gonzales.
• V ceno izdelkov so vračunani tudi stroški kongresov in piknikov.
• Najboljše jamstvo za vitko linijo je pitanje z obljubami.
DISKOTEKA LOKA
KONEC POTI — Poleg pozdravov sta Romana Dobnikar in Zvone Šeruga poslala bralcem Dolenjskega lista tudi tole fotografijo s konca njune poti, ki se je končala blizu znamenite sydneyske operne hiše.
Čeprav je glasbenih večerov na Loki konec, pa se naša in vaša lestvica vseeno nekoliko spreminja. Predlogov bi lahko bilo več, saj Glasbena zadruga zavzeto pripravlja nove glasbene večere, ki bodo pozimi v zaprtih prostorih in na katerih se bo vrtela naša lestvica, oplemenitena z vsemi novostmi. Zaenkrat pa je lestvica takšnale:
1. Love touch — R. STEWART
2. Vinus — BANANARAMA
3. Lesson in love — LEVEL 42
4. Papa don’t preach — MADONNA
5. Slagehammer — P. GABRIEL
6. Look away — BIG COUNTRY
7. Holding back the year — SIMPLY RED
8. Higher love — S. WINWOOD
9. Touch me — S: FOX
10. Midnight lady — C. NORMAN In za konec navedimo še nagrajenko, ki je bila tokrat izžrebana in bo prejela kaseto s posnetki top lestvice Dolenjskega lista. To je TINA ŽAGAR iz Krškega. Želimoji veliko zabave pri poslušanju! Predloge za oblikovanje lestvice pošljite na naslov: Glasbena zadruga, Kettejev drevored 3, 68000 NOVO MESTO, s pripisom TOP LESTVICA:
ZANIMANJE ZA GOBE — Kočevski gobarji so že po letu dni pripravili prvo razstavo gob, na kateri so prikazali 260 različnih vrst gob pa tudi živali iz kočevskih gozdov. Zbudila je veliko zanimanja.
S*
•—kozerija
PA SO SE LE LOTILI OBNOVE
Repičevina je imela grad z velikim dvoriščem. Streha gradu je razpadala, govorilo pa seje tudi o tem, da se pogrezajo grajski temelji. V gradu se je nastanil muzej, denarja za vzdrževanje stavbe pa ni bilo. Kulturna skupnost se je izgovarjala na re-piško občino, repiški velmožje pa na kulturno skupnost.
— Revni smo kot cerkvena miš, še za delo ljubiteljskih dejavnosti nimamo denarja, je navadno govorila predsednica kulturne skupnosti.
— Krajani po nekaterih vaseh še niti pitne vode ne
premorejo, mi pa naj bi metali denar v stene gradu, seje izgovarjal tovariš Župan, ki je slovel po preudarnosti.
Repiški kulturniki pa so pričeli prirejati na grajskem dvorišču, razdrapanem in zapuščenem, poletne kulturne prireditve. Da bi opozorili ljudstvo in njegove voditelje na potrebo po obnovi gradu, so se odločili za atraktivne in izzivalne programe. V Repičevino so vabili metalce nožev, bruhalce ognja, striptizete, vrvohodce, gledališčnike iz Belega mesta, pevce lahkih in drugih not, doktorje, ki so predavali o kožnih in dru-
gih boleznih, vrteli so spolnosti in nasilja polne filme — a vse zaman. Repičani so res drveli gledat, repiški velmožje pa se niso menili za to. Udinjali so se pomembnejšim poslom: gradili so si hiše, urejali vinograde in podobno. Tako vsa leta od osvoboditve sem.
Pa se je zgodilo, da se je sprehodila po grajskem dvorišču žena tovariša Zupana. Ni si prišla ogledat prireditve, ne, po dvorišču je stopicala s sestrično, ki je priletela k njej iz Kanade. Peljala jo je v muzej, da bi gostja spoznala svoje korenine in da bi se zavedela svojega repičanstva.
Še preden pa je gospa Župan prijela za muzejsko kljuko, je kriknila:
— Groza!
Skoraj seje sesula po tleh, kajti nerodno je stopila na večji kamen, ki jih na grajskem dvorišču ni manjkalo.
— Moji čevlji iz krokodiljega usnja! je še jeknila in si sezula obuvalo z odlomljeno peto.
Obraz direktorja repiškega muzeja se je svetil od sreče, ko mu je drugi dan po telefonu sporočil tovariš Župan, da seje našel denar za tlakovanje grajskega dvorišča.
TONI GAŠPERIČ
urednica.