Leto XVm., št. 21 upraviuatvo. ^juoijana, Knafljcva ulica o — Telefon S t- 8122, 8123, 3124, 3125. 3125. Inserauu oddeieK: L1-garri že kmalu pojavila stremljenja, izvirajoča deloma iz občutka slovanske skupnosti. še boli pa iz trezne preudarnosti. streml jen ja po zbližan in obeh bratskih narodov, po njimi snrsvi in njunem prijateljstvu. Mnoge so bile ovire. izvirajoče iz proš.osti, in skoro brezimna so se zdela včasih ta prizadevanja. Vendar pa so boli in bolj prodiral* v l>udsko dušo in osvajala srca najširših s^jev. Zgodovinska zasluga našega velikega kralja in njegovega tovariša in sorodnika bolgarskega kralja Borisa ie in o^nne. č^ 7 •"•"'ločncsti-'"' in z veUkim pogumom posegla v razvoj fcol-garsko-iu-goslovenskih odnošsiev t«r ga usmerila na r>r»t sprave in prijateljstva. ki je z nede^skim podpisom prijateljske pogcdbe doved-a do lepega zaključki rvrve enohe Juccsl oven sko bolgarska prijateljska pogodba, sklenjena med vladama obeh držav je v najglobljem pomenu besede pogodba med obema narodoma in ima torej najboljšo in najmočnejšo ratif-'ka-cijo, ki jo more kaka pogodba imeti. Zato bo b"07 dvoma služila za osnovo in za vzpobudo, da se bo nadaljevalo delo za še večje in še tesnejše zblilanje tako da ne bo v bodočnosti nobenega viharja več, ki bi mo^el omagati s1 o0-"1 m skupnost slovanskih narodov na Balkanu. Kakor pa smo Ju posloveni in Bolsrari prepričani, da je naše medsebojno prijateljstvo im sodelovanje najboljše jamstvo za srečno bodočnost in leni napredek nas vseh, tako je tudi naša trdna vera, da je ob enem močen steber za mir in red, ne le na Balkanu, marveč v vsej Evropi. Z nami delj to prepričanje ogromna večna miroljubne inozemske javnosti, pa se ie zato pokazalo, da je sklenitev prijateljske pogodbe povsod izzvala simpatične odmeve. Na novo je dokumentirala da Balkan ni več kotel viharjev in požarov, za ka.kršn^a je, ne po svoii krivd' veljal nekd?i. Zato prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo nima samo značaja urejevanja odnošajev med dvema sosednima narodoma, marveč je zgodovinskega pomena tudi za ves Balkan in za vso južno-vzhodno Evropo. Tega se v polni meri zavedajo zlasti naši zavezniki iz Male antante in Balkanske zveze, ki vedo. da pomeni utrditev dobrih odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo tudi utrditev obeh teh mirovnih zvez. Zato lahko mirno trdimo, da je malo mednarodnih pos-odb. ki bi bile v evropski javnosti sprejete s tolikimi simpatijami kakor je bila sprejeta v nedeljo podpisana prijateljska pogodba med obema "^^^H^nga slovanskima državama. SNE BLUMOVE BESEDE NA NASLOV NEMČIJE litičnega sporazuma je tudi gospodarski sporazum z Nemčijo nemogoč — Francija za kolektivni dogovor Pariz, 25. januarja, o. V nedeljo je imel francoski ministrski predsednik Leon Blum svoj velik zunanjepolitični govor, ki ga je vsa mednarodna javnost pričakovala z izrednim zanimanjem. 2e odkar se je pojavila vest. da bo dal Hitler 30. t. m. v nemškem državnem zboru važne zunanjepolitične izjave in stavil zapadnoevropskim velesilam nove ponudbe, je ves mednarodni tisk forsiral kot mednarodno politično nujnost da tudi odgovorni politični faktorji v Franciji jasno zavzamejo svoje stališče o sedanjem položaju kakor ga je zadnji torek zavzel za angleško vlado tudi zunanji minister Anthony Eden. Hkratu je imel Blum kot vodja ljudske fronte v njenem imenu izpričati, da se kljub levičarski usmerjenosti ni niti v najmanjši meri odrekla ftistvenim francoskim nacionalnim interesom, kar ji je zlasti francoska desnica v zadnjem času tolikokrat očitala Da bi se da! izjavam ministrskega predsednika čim večji poudarek, je bilo poskrbljeno, da je Ministrski predsednik Leon Blum je med drugim izjavil: Mislim, da je naša vlada s svojim delom podala neke dokaze ki se jih naša javnost morda ni nadejala, a predstavljajo nedvomno našo aktivo. Kot odločno pacifistična vlada smo pokazali, da nismo nespodobni za obrambo interesov in dostojanstva Francije. Nismo se zadovoljili s tem, da smo odbili ne vam op ti za evropski mir. temveč smo se potrudili, da tiKli zavarujemo deio za ostvaritev reda in stabilnosti v F.vropi. ki bi lahko bila solidna osnova na našem kontinentu Neposredni razgovori s Nemčijo Predajam k <>neitw< delu svoje-ca govora, ki ga povsod pričakujejo z najv<_čj.m zanimanjem. k problemu francosko- n em.šk Ih odnošajev. Pojasniti vam hočem predvsem, kaj pomeni izraz »neposredni razgovori z Nemčijo ki se ga tako pogosto poslužujejo. Z Nemčijo vodimo neprestano ntpo-sredne razgovor« s posredovanjem nemškega pcislanika v Parizu aJi pa našega poslanika v Berlinu, kakor tudi s posredovanjem naših ministrov, kadar se jim ponudi prilika za sestanke. Pri takih razgovorih smatramo, da ni nobenega vprašanja, ki bi se ga n>e mogli dotakniti. Vedno smo bili in bomo kaj- moči iskreni ne le za obravnavanje t-ekočiih vprašanj, ki prihajajo na dnevni red zaradi vsakdanjih stikov med dvema sosednima državama temveč bomo tudi za iskreno obravnavo splošnih vprašanj, ki jih predstavlja politično življenje velikih držav. Neposredni razgovori, kakor vidite, se vrše. vendar se bojim, da misli javnost pri teh besedah na nekaj dnreega Ljudje mislijo najbrže pri teh besedah na sporazum, ki bi se mocrel skleniti med Nemčijo in Francijo po razgovorih med štirimi očmi. katerim ne bi prisostvovale drucre države. Očitno je da 5» to pojmovanje približuje metodi, ki jo oznanja in izvaja državni ka ncelar. Hitler. To ie metoda sklepanja dvostranskih paktov, ki jih sklepa kakšna država ločeno z državami, ki jo obkrožajo ali ki so za-nio važne. Po teh poerodbah se države, ki ji:h sklenajo. prostovoljno izolirajo tako srlede samilh pogajanj, kakor glede sklepov ki se pri pocnjanjrh dosežejo. Varnost Francije v okviru splošnega mirta Ta metoda ni v skladu z delovnim načinom, ki ga zagovarja in izvaja franccsKa vlada. ftLsnm. da potrjujem svoj realizem, če izjavim, da nočemo oddvojsti francoske varnosti od splošnega evropskega miru. Nočemo tega storiti zato. ker tega sploh ne bi mogli. Prepričani smo. 'xidam načrta, ki sti. Kaj Anglija od Hitlerja London, 25. januarja, b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih pričakujejo z velikim zanimanjem govor nemškega kan-celarja Hitlerja, ki je kot nekakšna »ofenziva miru« napovedana za 30. t. m. Prepričani so, da se bo Hitler direktno dotaknil Ede.novilh izjav z dne 19. t m. ter velikega B-lumovega govora v Lvonu z dne 24. t. m. V tej zvezi se iz uradnih krogov doznava za glavne angleške želje glede bodoče nemške politike. Angleška vlada že'i v prvi vrsti, da se Nemčija odreče svoji gospodarski štiriletki. ki bi jo zavedla v sistem popolne avtarkije in 8 tem speljala na vojna pota. Zamisel nemške šti-riietke se zdi Londonu neizvedljiva, nevarna in za nemški narod preko njegovih dejanskih spodobnosti obremenilna. Anelija bo v bodoče verjela Hitlerjevim m kovnim ponudbam le, ako jih bodo spremljala pozitivna dejanja in bo Nemčija pokazaJa ne-koMko več duha spravljivosti z nekaterimi državami, posebno s Sovjetsko unijo. To pa se more zgoditi le. ako se Nemčija odpove svoji dosedanji politiki, ki vodi v izolacijo, in se z vso isfcrenositjo oklene politike splošnega sodelovanja. Nemčija In Itallfa že odgovorili Angliji V načelu sta cbe državi za angleške predloge o ustvaritvi čim učinkovitejšega nadzorstva o nevmešavanju v špansko vojno R'*n. 25. jan. o. Danes sta bila izročena odgovora italijanske in noinške vlade na zadnjo anjrleško noto o kontroli nad uvozom vojnih potrebščin in pošiljanju tuj U prostovoljcev v Španijo. Zunanji minis'er Ciano je italijanski odgovor izroči! a.ncrle-%omiu poslaniku v Rimu. siru Erk^i Dnim-mondu. Skoraj istočasno je bil izročen tudi nemški odgovor angleškemu poslaniku v Berlinu. Besedi'o italijanskega odgovora glasi: 1) Italijanska vlada je pozorno proučila spomenico britanskega poslaništva z dne 11. januarja o nevmešavanju. posebno zastran prostovoljcev. 2) Britanska vlada izraža mnenje da bi se prizadete države vendar že mosrle sporazumeti o sprejetju neposrednih ukrepov za ukinitev dotoka tujdh prostovoljcev v Španijo, če bi na te ukrepe Istočasno pristale vse vlade. Italijanska vlada jc srečna, ker se ji je ponudila nova prilika za ponovno potrd tev. da so o cilji, po katerih stremi. Italijanski pogoj i za sodelovanje ItaJij.u ska vlada je torej pripravljena pristati na potrebne zakonske ukrepe* da se prepreči novačenie in odhod oseb. ki bi 7. njenega ozemlja hotele oditi v Španijo, da sodelujejo v vojni. Ti ukrepi se b"do izvajali, ko bodo vse druge vlade pristale na pot.rebn,e ukrepe in se sporazumne glede splošnih odredb učinkovitega nadzorstva in ko bodo s posredovanjem londonskega odbora do'očile dan. kdaj naj istočasno stopijo ti ukrepi v veljavo. 3) Spomenica britanske vl.v'^ omenja, da je odbor za nevmešavanje izdelaj naort nadzorstva nad mejami Španije na kopnem in na morju, in da bj se, če bi se «nolreno izvajal mogel smatrati kot zadosten za dosego zaželjenilh ciljev. V ta namen b: bri-tarska vlada hotela vedeti, ali so še tudi druge metode in oblike nadzorstva v pričevanju poleg tistih, ki jih je navedel načrt odbora za nevmešavanje. in vprašanje, kateri so, če sploh obstoje, ter izraža pripravljenost. da o njih razpravlja in jih podrobno prouči. Italijanski vladi je čast izjaviti, da je končala proučevanje razn'.'h načrtov odbora in sicer načrta o nadzorstvu na kop* nem in na morju, nadzorstva na prostovoljce- o letalskem nadzorstvu in raznih drugih načrtov, ki jih ima nu razpolago šele nekaj dni. Italijanska vlada si pridržuje- da l*> po svojem zastopniku v odboru za nevmešavanje v kar najkrajšem č^.sn poslala točne indikacije o tem Proti naturalizaciji prostovoljcev 4) Italijanski vladi je čast opozoriti, da je poleg raznih idei in predlogov, ki so doslej izšli v nameri, da se zagotovi učinkovita politika nevmešavanjo, pcnlan tuji predlog, da se 6 španskega ozemlja odstranijo vse osebe, ki niso špan&ki državljani Ln ki se tam nahajajo kot borci, prostovoljci ali propa.tratorji in agitatorji, in da se to vprašanje ponovno more sprožiti v obliki, v kakršni »e je pojavilo meseca avgusta. Italijanska vlada jrl«de tega sklicuje na *vojo soomenico z dne 7. januarja. Rimska vlada br> srečna, če ji britanska vlada sporoči svoje pripombe in svoje stališče o tem, oridržuje si pa pravico, da poda in podpre konkretne predloge v tem smislu v odboru za nevmešavanje. Italijanska vlad!» si ne more kaj. da ne bi v tem pogledu poudarila da bi bil primer,, o katerem so pisali listi zadnje dni o tako imenovani naturalizaciji izmed bojujočih sa strank, brez dvoma ▼ nasprotju z vsako resnično politiko o nevmešavanju. Takšno samovoljno in enostransko postopanje ene izmed vojujočih ee strank ne bi v nobenem primeru pomenilo oviro ali presenečenje proučevanja in izvedbe predlogov, poslanih londonskemu odboru o popolni evakuaciji vojnih prostovoljcev iz Španije, predlogov, ki bi v nasprotnem primeru postali odveč, še preden bi prišla v razpravo. Italijanska vlada poudarja v vsakem primeru, kako efektiven je bil dotok tujih prostovoljcev eni izmed bojujočih ee strank. I 5) Italijanska vlada upošteva in zna ceniti namere, ki so pripravile britansko vlado do tega, da pristane po svoji lastni pobudi na potrebne ukrepe, da kaznuje na temelju zakona novačenje in odibod prostovoljcev s britanskega ozemlja. Prav tako ne dvomi, da bo tudi britanska v'ada cenila pobude, ki so povzročile sedanjo noto. kakor tudi prejšnja sporočila, ki se tičejo zagotovitve resnične in splošne politike ne vmešavanja v korist španskega naroda, v bbjgor n»m in civilizacije. 1. Nemška viada je z zadovoljstvom sprejela na znanje, da so po mnenju angleške vlade vse tarizadeie države sporazumne o potrebi takojšnjih ukrepov, ki naj preprečijo pošiljanje prostovljcev v Španijo ter da je bil dosežen načelni sporazum o tem, da morajo vse prizadete države izdati svoje ukrepe v to svrho istočasno, da bi se tako učinkovito uredil celokupni problem indirektnega vmešavanja v španske zadeve in ustvaril učinkovit nadzorstveni sistem. Na tak način bi se izpolnili pogoji, pod katerimi je nemška vlada pripravljena odrediti vse oue ukrepe, ki ih je omenila v svoji noti z dne 7. januarja. 2. Spričo teh okolščin je nemška vlada že pripravila zakon, po katerem se bo onemogočilo pošiljanje nemških državljanov v Španijo ter zbiranje takih ljqudi. Hkratu priporoča nemška vlada, naj londonski nevtralnostni odbor poskrbi nemudoma za soglasje vseh prizadetih držav glede bistvene vsebine ukrepov, ki jih bodo morale izdati in glede glavnih smernic kontrolnega sistema, ki naj-se uvede. Ko bo to doseženo, bo nemška vlada s svoje strani takoj odredila vse tozadevne ukrepe. 3. Glede izvedbe kontrole je nemška vlada prejela celo vrsto načrtov od londonskega nevtralnostnega odbora. Sedaj jih bo čimprej podrobno proučila. 4. Angleška vlada se žal doslej še ni izrazila o predlogih, podanih v noti z dne 7. januarja, po katerih naj bi se umaknili vsi Nešp-vici cz šram-ke d.-žavlianske volne, hkratu pa tudi vsi politični agentje. da bi se tako obnovilo stanje, kakor je bilo ob začetku vojne. Nemška vlada pripisuje slej ko prej tem predlogom poseben pomen. Resno je v skrbeh, da ne bi v razvoju te akcije prišlo do enostranskega podpiranja elementov, ki so proti nacionalni vladi, kar bi biJo v nasprotju z načelom o nevmešavanju. Zato se ji zdi nujno potrebno, da vse prizadete države zare« ukrenf»:n vs» za realizacijo slehernega nevmešavanja, Ce so se odločile za to, bodo nedvomno našle tudi sredstva in noti. da ur»načiio omenjene nemške predloge. Hitler bo prišel v Anglijo London, 25. jan. g. Včeraj so bile tukaj govorice, da bo nemiki kancelar Hitler meseca maja prišel v London, kjer bo prisostvoval svečanostim-ob juriliki kronanja an- Prijateljska pogodba med Jugoslavijo In Bolgarijo Pogodba je bila v nedeljo v Beogradu svečano podpisana in določa, da bosta vladala med obema državama „ne-porušljiv mir in trajno prijateljstvo" V ponedeljski Izdaji „Jutra" smo obširno poročali o svečanem podpisu prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo. Za one naše čitatelje, ki ponedeljskega „Jutra" nimajo, ponavljamo danes bistvena poročila. Sklenjena pogodba ima naslednje besedilo: Nj. VeL kralj Jugoslavije in Nj. Vel. kralj Bolgarov sta se, prežeta z duhom dobrega sosedstva, vzajemnega zaupanja in iskrenega prijateljstva, k] je značilen za obstoječe odnošaje med njunima državama, trdno prepričana, da bosta konsolidacija in razvoj teh srečnih odnošajev služila napredku ln blagostanju njunih dežel, in želeč, da bi prispevala k utrditvi miru na Balkanu, odločila skleniti pogodbo o prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo ter sta za to določila za svoja pooblaščenca: Nj. Vel. kralj Jugoslavije g. dr. Milana Stojadinoviča, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve, Nj. Vel. kralj Bolgarov pa g. dr. Georgija Kjuseivanova, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve in vere, ki sta izmenjala svoja pooblastila, sestavljena v dobri in predpisani obliki ter se nato sporazumela o naslednjih odredbah: ČL 1. Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo bosta obstojala neporušljiv mir ter iskreno in trajno prijateljstvo. ČL 2. Ta pogodba bo ratificirana in bosta ratifikaciji izmenjani v Beogradu v čim krajšem roku. Stopila bo v veljavo onega dne, ko se bosta ratifikaciji izmenjali. To sta omenjena pooblaščenca potrdila tako, da sta podpisala to pogodbo. Sestavljeno v Beogradu 24. januarja 1937 v dveh primerih, ki sta bila izročena vsaki izmed visokih pogodbenih strank. Dr. Milan Stojadinovič 1. r., dr. Georgije Kjuseivanov L r. Beograd, 24. januarja, r. Že aavno preo 9. uro se je na trgu pred kolodvorom zbrala velika množica beograjskih meščanov., da pozdravijo odličnega gosta in zastop-niKa oratske Bolgarije. Kij ud hudemu mrazu so množice vztrajale. Na peronu je bila postrojena častna vojaška četa z godbo, dalje častna četa Sokolstva, zastopstvo ge-neialitete, predstavniki Jugosiovensko-bol-garske lige, odposlanstva bivših bojevnikov in rezervnih oficirjev, raznih kultur-nin ustanov in domoljubnih društev. Tudi celokupna vlada s predsednikom dr. Stoja-dinovičem na čelu je bila zbrana, razen tega pa so prišli k sprejemu češkoslovaški poslanik dr. Girsa, turški poslanik Hajaar Ali, grški poslanik Bibika Roseti in bolgarski poslanik Karadžov Frilaod bolgarskih gostov x00110 00 a. je ^ij.spfcia poseuua Kompozicija brzovlaka, v kateri se je pripeljal predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseivanov. Ko je vlaK zavozil na postajo, bogato okrašeno z bolgarskimi in jugoslovensKimi zastavami je častna četa stopila v pozor in med zvoki obeh državnih himn je izstopil g. Kjuseivanov z gospo. Predsednik naše in coigarske vlade sta se prisrčno pozdravila, na peronu navzoče dame pa so gospe Kjuseivanovi poklonile lep šopek. Predsednik bolgarske vlade je nato oDšei častno četo in odred Sokolov. Ko se je potem prikazal na izhodu postaje, je na trgu zadonelo navdušenje navzočega občinstva in vzkliki bratski Bolgariji se dolgo niso hoteli poleči. S kolodvora se je predsednik dr. Kjuseivanov odpeljal takoj na dvor in se je vpisa^ v dvorsko knjigo. Svečan podpis pogodbe Ob 11. ciopoiune je prispel ooigarsKi ministrski precsednik dr. Kjuseivanov s svojimi spremljevalci v zunanje ministrstvo, kjer ga je že čakal predsednik vlaae in zunanji minister dr. Stojadinovič. Navzoči so bili tudi višji uradniki našega zunanjega minstrstva, med njimi pomočnik zunanjega ministra Vladislav Martinac in naš poslanik v Sofiji Momčilo Jurišič. Prvi je podpisal pogodbo dr. Stojadinovič, za njim dr. Kjuseivanov. Ko je ta odložil pero, je vstal, segel dr. Stojadinoviču v roko in mu v imenu Bolgarije sporočil željo: »Naj bog blagoslovi današnji srečni zgodovinski pricetek nove dobe v odnošajih dveh bratekih narodov!« Dr. Stojadinovič mu je odgovoril: »Naj bo srečno in blagoslovljeno!« Oba predsednika 31 a si še enkrat stisnila roki, s čemer je bila ceremonija podpisa končana. Zbrani diplomati so še ostali aekaj časa v razgovoru, nato pa se razšli. Na dvoru Ob 12.30 minut je Nj. Vis. knez namest-oik Pavle sprejel v svečani avdienci pred-seonika boigarske vlade in ga pri tem odlikoval z visokim redom Belega orla 1. Btopnje. Kmalu nato je Nj. Vis. kneginja Dlga sprejela v avdienci gospo in gospoda Kjuseivanova. Ob 13. uri je knez-namestnik Pavle priredil v Belem dvoru na Dedinju obed v Čast predsedniku bolgarske vlade Kjuse-Ivanovu. Obtda so se udeležili knez namestnik in kneginja Olga, predsednik bolgarske vlade g. Kjuseivanov z gospo, predsednik jugoslovenske vlade dr. Milan Stojadinovič, predsednik senata dr. Mažu-ranič, minister vojske in mornarice armij-ski general Ljubomir Marič z gospo, prometni minister dr. Spaho, minister dvora Milan Antič, maršal dvora Colak-Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hri-stič z gospo, bolgarski poslanik v Beogradu dr. Dečko Karadžov s gospo, bolgarski minister Petrov-Comakov, jugoslovenski poslanik v Sofiji Momčilo Jurišič-šturm, šef kabineta predsednika bolgarskega vlade Milev in svetnik bolgarskega poslanika v Beogradu Kisjakov z gospo. Medtem je Centralni presbiro priredil v Jockey-kIubu obed v čast bolgarskim novinarjem. Popoldne ob 5. je odlični gost poselil čajanko Jugoslovensko-bolgarske lige v Beogradu in prisostvoval koncertnemu delu prireditve. S predsednikom bolgarske vlade so se udeležili čajanke tudi vsi bolgarski gostje. G. Kjuseivanov ima še iz časa. ko je opravljal posel bolgarskega poslanika v Beogradu, obilo prijateljev in znancev in se je z vsemi prisrčno razgovarfol. Večerja s političnimi zdravicami Zvečer je bila v čast predsedniku bol-garsks vlade v gardiiskem domu gala-ve-čerja. ki jo ie priredil predsednik jugoslovenske vlade. Večerji so prisostvovali vsi bolgarski gostje, diplomatski zbor in večje število poslancev, senatorjev in višjih uradnikov. Med večerjo je dr. Stojadinovič nazdravil predsedniku bolgarske vlade, poudarjajoč svoje zadovoljstvo nad Iz- 1 vršenim dejstvom jugoslovensko-bolgar-skega prijateljstva, ki ga ž njim deli celokupni jugoslovenski narod. Podpisana pogodba je za vselej likvidirala in izročila pozabi nesrečno prošlost in otvorila novo dobo političnih odnošajev. dobo polno najboljših izgledov za ugoden razvoj balkanskih narodov. Pot. na katero sta krenili Jugoslavija in Bolgarija, sta jima pokazala njuna vladarja, katerih plemenita namera in srečno sodelovanje sta dosegla popoln uspeh, ker sta našla v knezu namestniku vrednega sodelavca. Podpisana pogodba je v popolnem skladu z miroljubno politiko obeh držav, je pa tudi v skladu z željami vseh balkanskih držav. Naj bi bil današnji dan zabeležen v zgodovini kot začetek nove dobe razvoja in napredka na poti k boljši in srečni bodočnosti narodov, Dr. Stojadinovič je nato napil Nj. Vel. kralju Borisu III., bolgarskemu narodu m kraljevini Bolgariji. Za njim je povzel besedo dr. Kjuseivanov. predsednik bolgarske vlade. Uvodoma se je zahvalil za prelepi sprejem v jugoslovenski prestolnici in za posebno pozornost, ki je je bilo deležno bolgarsko odposlanstvo v Beogradu. Te manifestacije iskrenih simpatij je treba smatrati, da so v prvi vrsti namenjene Bolgariji in bolgarskemu narodu, zato bodo gotovo našle globok odmev v sleherni bolgarski hiši. Govornik se je spomnil zgodovinskega sestanka kralja Borisa in kralja Aleksandra v Beogradu in poudaril, da je s tem dnem stopile jugoslovensko-bolgarsko zbližanje v odločilno fazo iskrenega in trajnega pri-ljateljstva. To prijateljstvo je našlo v Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu prav tako odločnega borca za čim tesnejše zbližanje obeh bratskih narodov. Vse to prizadevanje je na današnji dan bilo ovenčano z uspehom in v bodoče ne bo nobena stvar več mogla skaliti prijateljskih odnošajev med obema bratskima narodoma. Z vero in nado v bolišo bodočnost vsega Balkana je nato odlični gest. napil Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in članom namestništva ter Jugoslaviji in njenemu narodu. V Bolgariji Sofija, 25 januarja. AA. (Bolgarska agencija) Vsi današnji listi podrobno pišejo o beograjskih svečanostih pri podpisu bolgarsko-jugoslovenskega pakta o večnem prijateljstvu Listi ober.em podčrtava-jo prisrčni in navdušeni sprejem bolgarske delegacije po uradnih krogih in prebivalstvu jugoslovenske prestolnice V bolgarski javnosti so objavo pakta sprejeli s kar najboljšimi komentarji; v paktu vidijo zanesljivo poroštvo bodočega blagostanja dveh bratskih narodov in miru na Balkanu Sofija, 25. januarja. AA. (Bolgarska agencija). Včeraj popoldne se je sestal ministrski svet na sejo, da izvrši formalnosti o obiavi v Beogradu podpisanega pakta. Uradni list je davi objavil besedilo pakta v posebni izdaji. čestitke boigarske vlade Beograd, 25. jan. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je dobil od zastopnika predsednika bolgarske vlade iz Sofije g. Ivana Krasnoveikega ob sklenitvi pakta o prijateljstvu tole brzojavko; »Odobravajoč sklenitev pakta o miru in večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo me je m n'strski svet pooblastil, da vam izrečem njegove najiskrenejše po* zdrave za srečen dogodek, ki ie plod prizadevanja in dobre volje dveh sosednih vlad, navdahnjenih z modrostjo svojih vladarjev. Vaš- ek^elencj in našemu predsedniku. iskrenima in neprestanima borcema za zbližanje med dvema bratskima narodos ma želimo zdravja in čvrste volje za srečno nadaljevanje začetega dela v popo'nem sporazumu in v korbt miru in blagostanja naših dveh narodov« Italijanski listi Rim, 25. januarja, o. Italijanski listi so objavili daljša poročila o podpisu prijateljskega pakta med Bolgarijo in Jugoslavijo. Vendar tega dogodka doslej še ne komentirajo. Naglašajo le, da razen objavljenega teksta v paktu ni nikakih drugih dodatkov, ne političnega, ne vojaškega značaja. Odlikovanja Bolgarov Beograd, 25. januarja. AA. O priliki podpisa prijateljske pogodbe med našo kraljevino in Bolgarijo so kraljevski namestniki odlikovali: g. predsednika vlade ln zunanjega ministra Georgija Kjuseivanova z redom belega orla 1 stopnje; Dečka Karadjova, bolgarskega poslanika v Beogradu z redom sv. Save 1. stop. Petra Ormmkova Stojama, pomočnika_______ ministra, a redom sv Save 1. stop, Nikola ja Balabanova, pooblaščenega ministra, z redom sv. Save 1. stop., Bogdana Kesiako-va, svetnika bolgarskega poslaništva, z redom sv. Save 2. stop., Milijo Mileva, kabinetnega šefa, z redom sv. Save 2. stopnje dr. Krista Sismanova, tajnika bolgarskega poslaništva, z redom sv. Save 3. stop., dr. Antona Nejkova, tiskovnega atašeja pri bolgarskem poslaništvu z redom sv. Save 3. stopnje, in polkovnika bolgarskega vojaškega odposlanca v Beogradu Velička Dobrinova, z redom jugoslovanske krone 3. stopnje. Bolgarsko odlikovanje dr« Stojadinoviča Beograd, 25. januarja. AA. Danes popo! dne po končani ratifikaciji pakta o prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in Bob garijo je predsednik bolgarske vlade dr Kjuseivanov izrodil dr. Stojadinoviču v ime5 nu in po nalogu kralja Borisa velik križ z lento bolgarskega reda sv Aleksandra. Na Oplencu in na A vali Beograd 25. januarja, a Danes je priredil predsednik vlade g. Stojadinovič v hotelu Avali intimno kosilo na čast predsed niku bolgarske vlade dr Kjuseivanovu Dr Kjuseivanov je prispel s svojim spremstvom na Avalo ob 13.45 z Oplenca, kjer se je bil poklonil spominu pokojnega kralja Aleksandra in položil venec na njegov grob. Takoj po prihodu na Avalo je dr Kjuseivanov položil venec na grob neznanega junaka, nato ie bilo pa kosilo, ki so se ga udeležili bolgarski gostje, z naše strani pa poleg predsednika vlade več ministrov in uradnikov zunanjega ministrstva Kosilo je poteklo v najlepšem in najprisrčnejšem ozračju Bolgarski novinarji v agenciji Avali Beograd, 25 januarja a Skupina bolgarskih časnikarjev ki je prišla v spremstvu predsednika bolgarske vlade Georgija Kjo seivanova v Beograd, ie danes ponoldne obiskala agencijo Avalo in si jo ogledala Ratifikacija Beograd. 25. januarja, p Nocoj so bi-lev bolgarskem poslaništvu v Beogradu izmenjani ratifikacijski instrumenti prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo. Izmenjala sta si jih osebno ministrska predsednika dr Stojadinovič in dr Kjuseivanov v prisotnosti pomočnika našega zunanjega ministra Martinca bolgarskega poslanika Karadjova. šefa oddelka za tisk v bolgarskem ministrskem predsedstvu dr Balabanova in direktorja političnega oddelka našega zunanjega ministrstva Andriča Z večernim brzovlakom se je bolgarski min. predsednik dr. Kjuseivanov s svojim spremstvom odpeljal nazaj v Sofijo. . Nova uredba o izvajanju avtorske zaščite Posredovalnice bodo morale imeti koncesijo in bodo pod stalnim nadzorstvom prosvetnega ministrstva Beograd, 25. januarja. AA Službene novi ne so danes objavile uredbo o avtorskem pravnem posredovanju, predpisanem na po» dlagi finančnega zakona za leto 1936*37. Posredovanje o zaščiti avtorskih pravic je po tej uredbi pod nadzorstvom prosvetne* ga mini6tra. Vi^i se lahko samo z dovoije* njem prosvetnega ministra. Dovoljenja daje prosvetni minister na predlog sveta strokovnjakov s področja avtorskega prava samo organiziranim društvom domačih avs torjev, v prvi vrstj najstarejšemu takšne« mu društvu, ki po svojih pravilih poslovno vrš; zaščito avtorski pravic in obsega avtorje z vsega področja kraljevine. Posredništva bodo v 6mislu te uredbe in svobodno sklenjenih pogodb zastopala tako domače kakor tuje avtorje, kj pa sj ohra« najo svoje pravice v popolnem obsegu. S tem se izključuje, da bi avtorji posamič m sami zastopal; svoje pravice. Dovoljenja se dado 6amo društvu za posamezno katego« rijo književnosti in umetnosti v državi, ustanovljenemu po zakonu o društvih, zborovanjih in dogovorih, na prošnjo, ki 6e vloži na prosvetnega' ministra. Razdlitev na kategorije in druge okoliščine, ki se nanašajo na organizacijo ic po» sredniško delovanje takih društev, bo izdal prosvetni minister. Če za katero kategorijo umetnosti in književnost; takšno društvo še ai organizirano, se lahko pri poslovnicah podobnih društev ustanovi tudi zaščita te kategorije, na kakršnikoli osnovi je že ustanovljena. Dosedania avtorskopravna posredništva prenehajo delovati 4 mesece potem, ko stopi v veljavo ta uredba. Nad temi posredništvi v likvidaciji iima prosvetni mnieter neposredno nadzorstvo preko svojega de« legata od dneva, ko se razglasi ta uredba, v svrho zaščite kor stj domačih in tujih avtorjev in drugih interesentov. Vse pogodbe o avtorskopravnem posre-dovaniu med dosedanjimi posredovalci in interesenti, sklenjene, preden je stopila v veljavo ta uredba, izgube veljavo v istem roku, ko prenehajo tudi posredništva, rat ze n 6e v smislu pogodbe ne prenehajo že poprej Uredba pooblašča prosvetnega ministra, da po zaslišanju sveta strokovnjakov izpods ročia avtorskega prava izda natančnejše določbe o avtorskopravnem posredovanju, o načinu ;n okoliščinah poslovanja, o izvaja- nju tarif avtorskih nagrad ki o »zvajenfj zakona o zaščiti avtorskega prava. Prestop ki 6e bodo kaznovali z denarno globo 15CK do 50.000 Din ali z zaporom enega do šeS mesecev in sicer; 1. kdor brez dovoljenja prosvetnega mi, n Istra vrši avtorskopravno posredovanje, 2. kdor nadaljuje posredovanje po roku ki ga ta uredba, predpisuje o prenehanju v^ ljave dosedanjih avtorskopravnih posredc vanj. 3. kdor se zlonamerno poslužuje pogodb ki so po tej uredbi izgubile vedjavo, to la sklenjenih s posredništvi, ki nimajo dovolj« nja v smislu te uredbe, le ni dejanje huji kaznivo po kazenskem zakoniku. V težjil primerih se lahko izrečeta obe kazni. O tel postopkih bodo razsojala sodišča, Jti eo pri stojna za prestopke po kazenskem zakoniku Zaradi prestopkov se bodo kaznovalj j globo 50 do 1.500 Din alj z zaporom od 1 do 30 dni. v kolikor ni dejanje kaznivo p» kazenskem zakoniku kot dejanje proti dn žavni oblasti «lrj kako drugače: 1. kdor prepreči delegatu prosvetaga mi nistrstva izvrševanje neposrednega nadzor stva nad avtorskopravniin posredništvom, 2. kdor onemogoča delegatu aH njegov© mu pomočniku pristop v poslovalnico t> ovira vodstvo knjig, ki jih vodi posredni, štvo, alj se pa upira varnostn m ukrepom ki jih odredi d »legal za zaščito avtorjev ali vplačanih zneskov, 3. kdor v nasprotju s pogoji, izdanimi ze posredniško posredovanje, vodi posredniški posle. Te prestopke bodo kaznovaie »pLošo* upravne oblasti na zahtevo prosvetnega ministrstva- Vse denarne globe po tej uredb* gredo v državni sklad za podpiranje sira masnih avtorjev jn njihovih družin. Ce st pr pete hude kršitve ali se kršitve te uredi be ali določb, izdanih na podlagi pooblasti te uredbe, ponavljajo, sme prosvefbnj mint eter vzeti izdano dovoljenje avtorskoprav? nega posredništva. Pogodbe o avtorskoprav, nem posredništvu, sklenjene s posredna štvom, ki nima dovoljenja v sin slu te uredbe, ne veljajo. Neposredno nadzorstvo rad avtorskopravn mi posredništvi vrši prosvetno ministrstvo po svojem strokovnem dele, gatu, ki ga imenuje na predlog strokov, njakov s področja avtorskega prava. Izdatki za to nadzo.-stvo gredo v breme posredništva Načelni spmmMm med Turčija m Francijo Predsednik turške republike odobril sporazum s Francijo o aleksandretskem sandžaku Beležke Za demokracijo in politične svoboščine Za demokracijo in politične svoboščine se zopet enkrat zavzema beograjska »Samouprava« v dolgem uvodniku. Za povod si je vzela naivno izmišljotino »Pravde«, da se baje snuje nekak desničarski blok, ki naj bi pod vodstvom g. Dimitrija Ljotiča združil pristaše JNS z borbaši in zboraši. Ko sta po tej »senzaciji« tako hlastno padla bratca »Obzor« in »Slovenec«, smo kar pričakovali, da jo bodo skušali razpihniti še bolj. Zato nas »Samoupravin članek ni prav nic presenetil. Presenetila pa nas je njena vnema, s katero se bori za demokracijo in politične svoboščine. Toda papir je potrpežljiv. Minister Jankovic o brežiškem sestanku Minister za šume in rudnike g. Djura Jankovič je bil v nedeljo v severnozapadni Bosni. Ko so ga novinarji prosili, naj jim kaj pove o akciji za sporazum med JRZ in dr. Mačkom, je odklonil izjavo in rekel: »Jaz sem samo gospodarski minister, politični pa je g. predsednik dr. Stojadinovič. Vrh tega smo ml vsi disciplinirani člani in ne želimo dajati političnih izjav preko svojega predsednika, posebno pa ne o tem vprašanju. Stvari pa se razvijajo najbolje in upamo, da bodo dovedle do uspešnega izhoda.« Socialističen list o sporazumu Zagrebška »Slobodna riječ«, glasilo hrvatskih socialistov, piše o sestanku dr. Mačka in dr. Stojadinoviča ter pravi med drugim: »Socialisti spadamo v vrste onih, ki fanatično verujejo, da se bo vprašanje odnošajev med Srbi in Hrvati končno rešilo s pravim ljudskim sporazumom.« List nato nadaljuje, da bo pot do končnega sporazuma še dolga in mučna in da bo treba, obvladati še mnoge težkoče, ker se koncepciji dr. Mačka in dr. Stojadinoviča o organizaciji države zelo razlikujeta. V brežiškem sestanku vidi »Slobodna riječ« važen poskus, da se akcija za sporazum pospeši. Nova aSera v Zagrebu Zagrebški listi obširno poročajo o aferi, Id so jo razkrili v znani hrvatski dobrodelni organizaciji »Narodna zaščita«. Ta je med drugim organizirala prevoz siromašnih otrok iz pasivnih hrvatskih pokrajin v kraje, kjer imajo dovolj hrane. Za spremljevalce otrok je imela Narodna zaščita na razpolago več brezplačnih kart. Sprevodniki na vlakih so baje že večkrat ugotovili, da se mnogi takih »spremljevalcev« vozijo sami in brez otrok. Navadno so se Izgovarjali, da so Jim otroci na potu pobegnili in se vrnili domov. Ko pa so se začele oblasti podrobneje zanimati za zadevo, to ugotovile. da se Je z brezplačnimi kartami Narodne zaščite razvila kar lepa trgovina, k1 pa je bo sedaj najbrž konec ker je policija energično posegla vmes ln aretirala tri osumljene nameščence Narodne zaščite. ženeva, 25. januarja, g. Na dopoldanski konferenci, zastopnikovi Francije in Turčije pod predsedstvom poročevalca Sand-lerja je turški zunanji minister Ruždi Aras sporočil, da je turški državni predsednik Atatttrk pristal na načelni sporazum, ki je bil dosežen v soboto o aleksandretskem sandžaku. Vlada v Ankari sporoča sicer več pridržkov glede avtonomije aleksan-dretskega sandžaka v okviru sirijske države, vendar pa gre le za postranska vprašanja, ki ne morejo več ogrožati splošne ureditve. V krogih Društva narodov so s to rešitvijo zelo zadovoljni, ker bo doprinesla k ojačenju regionalne varnosti na bližnjem vzhodu ter k pomirjenju arabskega sveta in njegovemu sporazumu z evropskimi državami. Odbor treh za Gdansk, ki se je sestal dopoldne, zastopa mnenje, da se mora I pravica Društva narodov o kontroli v notranjih zadevah tega svobodnega mesta ojačiti. V tej zadevi je odbor bolj energičen kakor poljski zunanji minister Beck. Treba je pač še počakati na stališče predsednika gdanskega senata dr. Greiserja, ki se je šele nocoj sestal s poročevalcem o gdan-skem vprašanju Edenom. Ako ne bo dosežen sporazum, se bo zadeva novega vrhovnega komisarja in rešitev problemov, ki so s tem v zvezi, odgodila na prihodnje zasedanje. Ker poročili o aleksandretskem sandžaku in o Gdansku še nista bili izgotovljeni, se je svet Društva narodov na svoji popoldanski seji bavil z drugimi vprašanji in sicer s humanitarno akcijo v Španiji in x usodo beguncev, ki so pod zaščito inozemskih diplomatskih zastopstev v Madridu. Drugi moskovski proces proti trockistom London, 25. Januarja, o. »Daily Tele-graph« se podrobno bavi z moskovskim procesom in ugotavlja, da pomeni ta proces prav za prav ruski odgovor na nemško-japonski protiboljševiški pakt. O tem priča že vsa konstrukcija procesa, ki je celo za ruske razmere neobičajna. Med obtoženci so stari boljševiki, ki bi naj bili po obtožnici skovali zaroto proti režimu, obenem pa ponujali Nemčiji sovjetsko Ukrajino, Japonski pa Daljni vzhod. Med njimi je 9 Židov, o katerih je naravnost nemogoče verjeti, da so nameravali napraviti iz Rusije narodno socialistično kolonijo. Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje priče Roma, ki je pojasnil, da je posredoval med Radekom in Trockim in med obema prenašal pisma. Pravi, da se je 1. 1932 sestal v Parizu s Trockim, ki mu je osebno izrožil navodila za Radeka, preden je odpotoval v Zedinjene države pa je obljubil Sedovu, da bo izročil Trockemu vse 11- !■ stine o stikih med Rusijo in Zedinjeniml j državami. Senat je nato zaslišal obtoženega So-kolnikova, ki je priznal, da je že v jeseni 1. 1934 vedel za pripravljeni atentat proti Kirovu. Podrobno je pojasnil, kako se je razgovarjal z zastopnikom tuje sile, Id ga je aprila 1. 1934 vprašal, kakšne predloge je stavil Trocki tej državi. Sokolnikov, ki ju bil tedaj pomočnik zunanjega komisarja, mu je odgovoril, da so mu ti predlogi znani in da jih smatra za resne. O tem razgovoru je obvestil tudi Radeka in Pjat-kova. Radek je izjavil, pripoveduje Sokolnikov dalje, da mu predlogi Trockega niso posebno všeč. Sokolnikov je nato potrdil, da je vedel za Jakovljevo potovanje v Oslo in za njegov sestanek s Trockim. Prav tako je vedel za razgovore, ki jih je imel Trocki z zelo ugledno osebnostjo neke velike zapadne države. Papeževa bolezen Rim, 25. jan. br. Papež je danes prebil mirno noč. Davi je bilo njegovo stanje mnogo boljše. Dr. Bukovski na poti v Jugoslavijo Beograd, 25. januarja, p. Jutri dopoldne bo prispel v Beograd starosta Češkoslovaškega Sokola dr. Branislav Bukovski. Na postaji ga bodo sprejeli zastopniki našega Sokola na čelu sokolske častne čete z godbo. V Beogradu se bo mudil do 28. t. m., nakar bo obiskal vse sokolske župe v Jugoslaviji. Usodna poplava v Ameriki New York, 25. ian. w. Zaradi poplav je e pol milijona ljudi brez strehe Doslej je r. Karel Kase-ner, profesor tehnične visoke šole v Berlinu, Je po desetletnem orpazovajnju, pri katerih temperaturah najraje sneži, prišel do naslednjih ugotovitev, k5 bodo brez večjih razUk veljale tudi za naš del srednje Evrope: pnpOBtOft sno7.rtn.ia ▼ odstotkih 8 do 4« C 30 6 4 do 2 64 11 2 do 0 227 40 • do —9 116 20 —2 do —4 63 11 —4 do —8 51 9 —8 —12 13 2 —12 do —16 2 0.4 —16 do —20 1 0.2 Najrajši sneftt tedaj pri temperaturah od ničle do +2 ki od ničle do —2. Pri ▼ttjih temperaturah nad ničlo sneži pri ni ario redko, na tečajih pa tudi prt Domače Komunistična propaganda ? v nekem listu čitamo Kratek člančiC z razmišljanjem o današnji socialni stiski. V člančiču beremo: »Ali se vam ne zdi, da so se države kot najvišje svetne organizacije človeštva pred množicami revežev izkazale za nesrečne?... Kamorkoli pogledate, povsod vidite, da je država vsa v skrbeh za posledice družabnega reda m ne ve več, kam bi pravzaprav s tolikimi reveži. Ne poskrbi pa, da bi odpravila vzroke — družabni red sam... Zato pravimo, da je neresno ceniti posledice, pri tem pa vpiti, da je treba obstoječe stanje, ki je vzrok, za vsako ceno ohraniti. Če je dobro, ne vpij o revščini in ne uganjaj socialnosti, če je slabo — prevrni ga!« Rekli boste, da smo to ponatisnili iz kakega komunističnega ali vsaj levičarsko-•marksističnega lista. Pa nismo. Črno na ttelem stoji natiskano na četrti strani nedeljskega »Slovenca«, ki še sprašuje »Kaj pravite?« Nič drugega ne pravimo, kakor da bi »Slovenec«, če bi enak člančič izšel v »Jutru« ali celo v »Slovenskem narodu«, vpil o komunistični propagandi. * Citateljem »življenja in sveta«. V enem delu naklade zadnje številke naše tedenske revije »življenje in svet«, ki je bila priložeca včerajšnjemu ponedeljske-znu »Jutru«, so bile zamešane strani. One gg. naročnike in čitatelje, ki revijo shranjujejo in jo dajo potem vezati, prosimo, naj se nam oglasijo po dopisnici, pa jim bomo zadnjo številko poslali še enkrat. + Jubilej pevskega društva »Nade« v Kariovcu. Na proslavo polstoletnice svojega dela se pripravlja društvo »Nada« v Kariovcu. To društvo je bilo ustanovljeno leta 1887, ko je bdi nacionalni pokret v polnem razvoju. Pri ustanovitvi je imelo društvo samo 46 članov, zdaj pa jih ima že preko 200. Svoj jubilej bo društvo proslavilo z velikim koncertom in povabilo bo k proslavi vsa pevska društva v državi. » Tudi Japonci cenijo velike z^luge našega učenjaka Boš kovica. Dubrovnik se pripravlja na počastitev spomina svojega slavnega učenjaka im rojaka Rudjera Bo-škoviča ob 1501etmLci njegove smrti. Določeni so že govorniki, ki bodo orisali pomen njegovega znanstvenega dela. Ob tej priliki se Dubrovnik spominja tudi na izjavo, ki jo je bil dal japonski učenjak dr. Aiki-tu Tanakadate, profesor tokijskega vse- j učilišča, ko je bil udeleženec kongresa mednarodne zrakoplovne unije v Dubrovni ku. Japonski učenjak se je posebno zanimal za Boškovičeva znan. tvena dela ter dal novinarjem naslednjo izjavo: Stari Du brovnik zavzema posebno mesto v zgodovini tudii kot rojstno mesto slavnega Rudjera Boškoviča, ustanovitelja znanosti o molekularni fiziki, kateri sledijo mnogi eminentni matematiki in fiziki, ki se bavijo z moderno teorijo o strukturi atomov. Narodu, ki ima take učenjake, je treba brez diskuzije za vedno priznati veliko bodočnost. Proti zaprtju so Leopilule blago in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlinskih sestavin, ki je popolnoma neškodljivo tudi pri trajni uporabi. Leopilule so se izvrstno izkazale celo v kroničnih slučajih. Dobiva se v vseh lekarnah. — Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII 1935. ♦ Za graditev tehnične fakultete v Zagrebu je SUZOR pripravljen posoditi 12 milijonov dinarjev, če bo prosvetno ministrstvo prevzelo obročno plačevanje anuitet. Načrti gradbe so že dovršeni in kakor hitro bo prosvetno ministrstvo prevzelo plačilne obveznosti, bodo mogli pričeti z delom, ker je zemljišče tudi na razpolago. * I. jugoslovenska lovska koračnica »Srečnj lovec« za salonski orkester in god; bo na pihala se dobj pri avtorju Rozmanu Ivanu, sod. nadoficial v pok. v Ljubljani, Poljanska cesta št. 15-VIII/9. Parbjtura za klavir in enoglasno petje se pa dobiva v knjigarni KleinmayersBamberg v Ljubljani. • Društvo Izložbenih aranierjer dravske banovine v Ljubljani obvešča vse totem sente, ki bd ee zanimal; za obiskovanje a ran žerskega tečaja, kaberi se bo predvidoma vršili okolj 15- februarja, da nemudno prijavijo svoj pristop k društvu. Ker je število obiskovalcev določeno na gotovo višno, naj se resni interesenti čini prej prijavijo. Rok prijave najkasneje do 8. februarja. Vsa po« jasnida daje predsednik g. Albin Engelman, Ljubljana, Zg. Šiška 99 nasprob remize. * V 91 letu starosti je postil ubijalec. V Dolci pri Viroviticd se je odigrala krvava rodbinska tragedija, ki sicer ni nenavadna po motivih, pač pa velika senzacija zaradi tega, ker je krvavo dejanje izvršil 94-letni starec. Na prevžitku pri svojem 68-letnem pastorku Alek andru Vejiču je že dolga leta živel bivši posestniK Framjo Pap, ki je zdaj star že 94 let. Očim in pastorek sta se sprva dobro razumela, v zaa njih letih pa je dobii starec fiksno idejo, da se ga hoče pasto: ek iznebiti in da mu .-treže po življenju. Starec je ljudem pripovedoval, da ga hoče pastorek zastrupiti. To se je govorilo po vasi in prišlo je tako daleč, da je Vejič neke sosede tožil zaradi razžaljenja časti. V Vejičevi hiši ni bilo več miru in vsak dan se je starec prepiral s pastorkom. Oni dan ga je napadel z britvijo in ga nevarno ranil. Preden so sosednje prihiteli na pomoč in doklicali zdravnika, je nesrečni Vejič izkrvavel. ja ne u— Desetletnica smrt; Matilde Klemenfi« čeve. Včeraj je minilo 10 !et, odkar so številni prijatelji m prijateljice spremili na po» slednjo poti go. Matildo Klemenčičevo, so« progo ugidnega slovenskega slikarja. B la je doma iz Kakega iz znane Puharieve družine in na glasu ene najlepših slovenskih žena. Mož jo je upodobil na svoji sloveči slik,] »Slovenska Madona«, ki ie potem reproduci-rana izšla v tisočer.h izvodih po vsej Slove niji in se dičj x njo tudi marsikatera h.ša onkraj današnjih meja. Nesrečna usoda je je iztrgala iz cvetočega življenja. Podlegla je zastrupljnju zoba, stara šele 36 let ;n ie zapustila štirj otroke. Kot nežna zapuščina pa eo ostale za njo tudi ntične pesmice, ki jih je leta 1914. in nato še med vojno ob« javljala v »Slovenski ženi«. Ohranimo jo v prijaznem spominu! o— Ljudska ui«!vmi*». v sredo 2T. t- m. bo predaval docent-primarij dr. Ivan Mat ko o prehrani sladkorno bolnih. To predavanje bo nadaljevanje predavanja z dne 11. nov. 1. 1. in se bo vršilo v mali dvo rani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Pričetek ob 20. uri; v topnme ni. u— XIII. poljudno-znanstv eno pretlavanje Prirodo;»lovnega društva. G. dr. Robert Neubauer, primarij zdravilišča na Golnaku, bo predaval o tamj >Veledela me-d.cjne. Predavanje bo danes ob 20. v dvorani Dalavake zbornice. Vstopnina 6, 4 in 2 Din. u— Ul. (38.) delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« m » Zarje« bo v sredo 27. t-ni ob 20. v dvoianj Delavske zborn ee s pruv lepim n pestrim sporedom. Predavaš nje bo o tem; »Združene države Evrope«. Predaval bo g. proi. Ivan Favaj. Delavski |>evski zlior bo zapel več pesmi, mala Verica bo igrala harmoniko, operna pevka Marta Obervvalder in koncertna pevka Vida Ru-dolfova bosta peli duete Rubnsteina, Puc« emija j,a Offenbacha. Vmes bodo recitacije. Vstojmice se dobe v Strokovni komisij;. Delavska zbroniica. Sedeži po 2 in 3 Din, sto>L šča po 1 Din u— Slavnj violinski virtuoz Vaša Prihoda pride spet v Ljubljano in koncertiira v pes tek 5. lebruarzja v vel ki f.lhaumoničnj dvo. rani. Izvajal bo de'a Bacha, Beethovna, Mozarta. Smeiane in Ernesta. Na klavirju ga spremlja njegov klavirski spremljevalec O o Graef. u— v d uštvu »Soči« bo predaval v soboto 30. t. ni- v salonu »»Zvezda* ob pol 21 g. Vjktor Pjrnat o naš' trgovski ;n vojni mornarici. Tretjina naše državne meje se namaka v sinjem Jadranu, 363 luk vod; v yvet, 1000 otokov pred nami. Gospodarski razvoj mlada pomorske države zavisi mnogo od urejenih luk, razvite Irgovske mor« nar;ee m njenih prekomorskih zivez, vse pa od vojne mornar ce. poklicne čuvar.ce našega mor a. 0 vsem tem nain pove gospod Viktor Piirnat. ki nas obenem s slika« mi popelje tudi po naših večjih lukah od Sušaka do Bojane. So ani, prijatelji in vse ki luUite naše morj, naš Jadran, ne za* niudte tega prvovrstnega predavanja s 100 slikami o naši trgovski in vojni mornarici. Vabljenj vsi jn vstop vsem prost. u— Plesna vaja slušateljev abiturientke« ga tečaja bo izjemoma v čeurtek 28. t m. ob 20. ur; v Trgovskem domu- mvmm.i. sum Z i^fj i« Največja pomorska pustolovščina! REVOLTA NA BRODU BOUNTY Charles Laughton, Clark Gable, Fran-chot Tone Radi dolžine tega filma so predstave danes ob 16. 18.30 in 21.15 uri Opereta humorja in čarobnega petja C A R D A S Irene Zilahy. Maks Hansen, Tibor Ha!may 17111 Willy Forstova filmska umetnina BIKGTHEATEK Uerner Krcuss, Hortense Raky. Olga Cchova, VViily Eichberger, Hans Moser Predstave v drugih kinih razen Matice ob 16., 19.15 in 21.15 uri Iz Celfa e— Zadnja pot Antona Rodeta. V nedeljo ob 15. se je zbrala v Jenkovi ulici velika množica ljudi, da spremi umrlega tiskarnarja g. Antona Rodeta na njegovi zadnji poti. Po cerkvenem obredu je pevski zbor »Oljke« pred hišo žalosti zapel »Narodno na grobnico«, nakar je krenil dolg sprevod na Mariborsko cesto in dalje na okoliško pokopališče. V sprevodu so stopali železničarska godba, vod vojakov, gabrski gasilci, zastopniki oblastev, uradov, koiporacij in društev, zastopniki Društva tiskarnarjev in Faktorske zveze, predstavniki in osobje vseh celjskih tiskarn ter pokojnikovi številni prijatelji in znanci. Za vozom s krsto, ob katerem so korakali vojaki, so stopali pokojnikovi svojci in sorodniki. Po cerkvenem obredu ob odprtem grobu je vod vojakov oddal salvo v zadnje slovo pokojnemu jugoslo-venskemu dobrovoljcu. Zbor »Oljke« je zapel Bervarjevo nagrobnico, nakar se je major v p. g. Fon v imenu dobrovoljcev z globoko občutenimi besedami poslovil od pokojnega. Ob zaključku je železničarska godba zaigrala žalostinko. ..VII. Re p reze n t a 11 4* n fi akademiki tehnični Pod pokroviteljstvom NJ. Vel. kralja Petra H. M SS Wa I EB © + 0 knjigi »Bog v Trbovljah«, zbialki iz* viirno zamišljenih, sodobmih pravljic s socialno tendenco za velike in majhne otroke, ki izide čez dober mesec izpod peresa Ludvika MrzeJa in z obsežnim ciklom lesorezov akademskega slikarja Maksoma Sedeja. je pravkar izšel ličen prospekt, ki pravi med drugim: Ce vas zanima čitatj o tem, kako je Bog na začetku sveta ločil pekel od ne* ba, kako 6e je mesec uprl Bogu in šel v Trbovlje pit, da je moral namesto njego do jutra sijati Bog sam; kako je šel brezposels rn cestni pometač v nebesa dela iiskat, pa ga m dob;. kako je v času gospodarske krize prišel poseben božji odposlanec na zemljo, da preišče, zakaj ljudje vsak dan pros jo v oče n asu: in odpust; nam naše dol« ge , kako ie Bog v času velike gla- dovne stake prišel med trboveljske rudar« je v jame n je tako edinokrat v slojem življenju stopi! v tiste kraje, kier se pekel začne; če vas zanima čitati o vsem tem pa še o marsičem, česar vam danes ne upamo razodeti _ izvolite sesti in nap-sati dopis« n ro na pisateljev naslov: L. Mrzel Ljubljana. Gaieva ulica. * Združenje zdravnikov, ki »o s® šolali na f i i seoskih univerzah. V Pariza je usta novljeno meinarodno združenje zdravnikov, ki go bili študenti francoskih vseučilišč in so zdaj raztreseni po vsem svetu. Pri snovanju te organizacije so se zelo aktivno udejstvovali tudi naši zdravniki, ki so nekdaj .'t-udirali v Franciji. Fiziolog ci.r. Milcševič, šef tuberkuloznega oddelka pl šne državne bolnišnice v Beogradu, je bil izvoljen za častnega predsednika novega zdravniškega združenja, jugoslovanski zdravnik dr. Jelisijevič pa je drugi podpredsednik združenja, kateremu predseduje prof. dr. Minopulos iz Grčije. * Keze;vnj poročniki, ki so si pridobili pra« v eo za napredovanje v čin kapetana II. ki., riioraro svoje prošnje za pripustitev polaganja ka pet anskega izpita vložij pri pristojnem vojaškem okrožju najpozneje do 1. a;>rila. Opozarjamo na to vse prizadete re« zcjrvne častnike v č:nu poroonka, ker se poznejše prijave ne bodo upoštevale. i * Smrt zasužne javne delavke in pi&ate-ljkse. V visoki starosti 89 let je umrla v Zagrebu upokojena ravnateljica višje dekliške šode ter zaslužna pisateljica in javna delavka, Marija Jambrišakova. Rodila se je v Kariovcu, a je že v rani mladosti s svojimi roditelji prispela v Zagreb. Pre-parandijo je dovršila, ko še ni bila sta ra 17 let in prvo službo učiteljice je nastopila v Krapini. Pozneje je svoje pedagoške študije odlično izpopolnila na Dunaju in v Hamburgu in pričela se je uspešno udejatvovati kot strokovna pisateljica in kot javna delavka. Prva v hrvatski javnosti se je zavzela za zboljšanje socialnega položaja žena, V ženskem pokretu se je zelo uspešno udejstvovala kot organizator ka in pisateljica. Velike zasluge si je pridobila pri ustanovitvi zagrebške ženske re alne gimnazije (liceja), pri ustanovitvi učiteljskega doma, gospodinjskega kluiba in pri raznih socialnih ustanovah. Aktivno je delovala polnih 75 let. ♦ Najstarejša Jugosloven^a živi v Hercegovini. V mali vasi Zagradlinji blizu Tre biinja živi pri svojih številnih vnukih in pravnUkih vdova Jovanika Pravica, ki je menda najstarejša žena v vsej državi. O božiču je dopolnila 117 let. O svojem rojst nem letu pripoveduje takole: Mati mi je večkrat zatrjevala, da sem se rodila 7 let pozneje, ko je Napoleon udaril na Moskvo. Tudi svojo poroko veže z zgodovin-kim dogodkom. Poročila se je takrat, ko je av strijski cesar Franc Jožef zasedel prestol. Mož ji je umrl pred 50 leti za kolero, ki je takrat divjala po Hercegovini. Na mno ge zgodovinske dogodike se spominja tako živo, kakor da bi se bili nedavno dogodili, živahno pripoveduje, kako je Muktar paša v Trehinju zbiral vojsko proti hercegov akim vstašem. Tudi sama se je borila v vstaških vrstah. Starka je vedra in čila in tudi vid ji še ni opešal. u— Smrt mladega, nadarjenega dijaka. Včeraj ob 14. so profesorji in dijaki tehnične srednje šole pod vodstvom direktorja Reisnerja spremili izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu 21-letnega dijaka Milana Valanta, ki ga je pobrala zavratna bolezen. Valant je bil sin dav-karja v Krškem ln je študiral v Ljubljani na gradbenem oddelku TSŠ. žal ga je že v prvem letniku začela napadati jetika in lani je v drugem letniku moral prekiniti študije. Zdravit se je šel na Golnik, kjer se mu je stanje zelo izboljšalo. Bil je poln lepih nad za bodočnost in z veseljem se je hotel spet oprijeti študija. Toda pred božičnimi prazniki je moral naenkrat spet v bolnišnico, kjer je v petek ponoči omahnil kakor orel s strtimi perotmi. Smrt priljubljenega mladeniča je vzbudila mnogo iskrenega obžalovanja, o čemer je zlasti pričalo ganljivo slovo ob grobu. Lahka mu bodi zemlja, staršem naše iskreno sožalje! Za boljši kemični institut. Že nekaj let sem se bore akademiki ljubljanske univerze in z njimi vsa slovenska javnost za izpolnitev najosnovnejših potreb svoje univerze. Univerzna biblioteka je njihov prvi uspeh. Naslednji problem, Ki na vso moč kliče k rešitvi je kemični institut. O njen smo pred dnevi objavili daljši članek, izčrpno pa razpravlja o njen. brošura »Za boljši kemični institut«, ki jo je izdal akad. klub kemikov. Akademska akcija za izpopolnitev univerze priredi danes ob pol 20. uri v dvorani Trgovskega doma zborovanje, kjer bodo govorili gg. rektor in gg. profesorji, predstavniki javnosti ter akademiki. Komur je rast in prospeh naše univerze pri srcu, mu je udeležba moralna dolžnost. Pridite in podprite stremljenja akademske mladine, da skupno manifestiramo za primarne potrebe slovenske univerze! u— Ljudska univerza v Ljubljani. V j četrtek 28. t. m. bo na drž. trg. šoli v ' Ljuiblijani, Gregorčfčeva ulica, redni občni ; zbor. Pričetek ob 18. uri. « Pri razpokani koži. ozeblinah. lišajih i in izpuščajih — čudovito deluje i »OBLAKOVO KAMILCNO MAZILO« ! a— Združenje trgovcev za srez Maribo^ levi in desni breg v Mar.boru opozarja svoje člane, da morajo do 31. januarja 1937 prijaviti pridobnino in davek na poslovni promet za leto 1937. Navodila v zadružni pisarni. n— Organizacija prakiičnih tehnik«* je imola v nedeljo do[x>ldiie v dvorani OUZD svoj redni letni občni zbor. Po poroei^h predsednika Mi;hel6iča in tajnika Šoraa po« vzemamo, da je organizacija, v kateri 6e zbirajo absolventi delovodskih šol na naši tehniški srednji šoli, tudi v preteklem le« tu živahno deiovaia za svoj stanovski ter strokovni prospeh. Zborovanju so prisostvovali; tudi predstavniki Zbornice za TOI, Ko miteja tehničnega dela, veze društev privatnih nameščencev in Organizacije diplo* miranih tehnjkov in zastopn k diplomiran h tehnikov Pavšič je pri tej priliki naglašal potrebno čim tesnejšega sodelovanja obeh panog, zlasti še v borb; protj tujcem, kj do« niačim ljudem odjedajo kruh. Na koncu je bil soglasno vnovč izvoljen za predsednika Mihelčič. v odbor pa še Dobovilek, Sorn. Markellj, Wemig, Šimenc, Škofje, Novak. Nemec. Petrič in Zirovnik. u_ Za reprezentančni akademiki tehnični ples v Kaziinj so bila razposlana vabila v teku preteklega tedna Illesn; odbor prosi vse, ki so biLi pri vabljenju slučajno izpuščeni. da reklamirajo za vabila pri vratarju univerze, ali prj vratarju tehn čne fakul« tete, Aškerčeva 11 tel. 30—46 Opozarja se cenjeno občinstvo, da bo vstop izključno pro ti vabilu ali legitimaciji, da «e očuva elitni značaj prired tve. Vstopnice se dobe v prodaji v trafik Sever, šelenburgova uli-ea. po znižan-; ceni. u— Računski zaključek mestne občine ljubljanske, ničnih podjetjih in ustanov za koledarsko leto 1954 in dobo dvanajstin 1935, t. j. za prve tri mesece ieta 193j, je razix>ložen občanom na vpogled od 26. a« nuaria do 3. februarja 1936, vsak uradni dan od 8. do (x>l 13. ure v mestni posvetovalnici. Mestni trg 2. u_ Obleke in klobuke keni'čiio čisti, bar« va. pfeira in 1 ka tovarna Jos. Reicli. 40 stop. C. Prav tako vidimo, da izpod —2 stop. zelo nerado sneži. Z opazovalnimi baloni so dognali, da je temperatura v oblakih, kjer so se stvarjale snežinke, znašala največkrat 0 do —10 stop. Izmerili o pa tudi primere v višini 8730 m, kjer je znašala temperatura v oblakih —43. drugič spet v višini 9010 m —46.3 stopinj. Ledena igličasta oblika snežink, kakršna prši izpod neba včasi ob mrzlih clneb tudi pri nas. se stvarja največkrat v oblakih « temperaturo —11 stopinj. Znano je tudi. da se ob toplejšem zraku trgajo v e * 1:, ob a *5lajšan drobne jši kosmiči scaež-nk izpoo neba Povprečna velikost kosmičev je večinoma pod 1 cm, so pa tudi primeri do 5 cm. Večji so res že nekaj nenavadnega .našli so jih pa že v srednji Evropi v velikosti 5Y6 cm, z 1 cm debeline v obliki plitve. na zgoraj odprte posodice. V saških goran Nemčije so našli L 3392. 12 cm veliko snežinko, na 1 m je pac'o po 5 do 12 takšnih velikanov med C^smiči. Pri temperaturah nad ničlo je sneg moker. večkrat pomešan z dežjem v neprijetno plundro. Ce se obesi na žične napeljave. jih lahko obtežl do 30kratne lastne teže. Ge sneži pri temperaturi ledi?" '^lamo iz snega kepe, pri večjem r.. ns.u ie To ie tako —-"»Taclfa. Ledni delci snežnih Kristalov. Ivi jih ta-jremo skupaj, se pri tem talijo in čim po-» puščamo, se prosta snežntca znova atrdi. Le tako je mogoče, da v takšnem snegu vali deca debele snežne kepe. Suh, prši-čast in v večjem mrazu zapadli sneg se ne da spestiti v kepe. Tudi pod podplati ali kolesi na;topa ob manjšem mrazu regelacija, samo da se ne čuje. Pri večjem mrazu se suhi snežni kristali tarejo med seboj in lomijo, pravima, da sneg škriplje. Pri temperaturah tal in zraka pod ničlo »vstaja snežna odeja ob mirnem vremenu povsod enaka. Močan veter povzroča tudi pri nas žamete, kakršni na tečajih pogosto zatemnijo sonce. V božični noči 1886. je ostalo v Nemčiji 300 vlakov v snegu. 2716 jih m moglo odpeljati, 2315 jih je zamudilo zveze. Pri zalo močnem sneženju 31. januarja 1907 je že 40 cm snega preprečilo vsak promet. Kakšna je sila drobnih kristalov, če se združeni stavijo človeku na pot! V januarju 1909 so pustošili po USA silni snežni viharji, ki so stali zavarovalnice 168 milijonov Din! Pri enem samem snežnem viharju je v Sibiriji L 1912 izgubilo življenje 222 ljudi. V močvirnih pokrajinah sneg pozimi pospešuje promet. V mestih snaži sneg zrak bolje kot dež. Neizmerno bakterij in prahu pobere iz zraka in je seveda velike-^ p "mena, da taikšer? rti®«-' prej izgine z ulic. Prav zato je v okolišu mest svariti mladino pred razvajeno na-vaio, da zajema takšen sneg v usta. Snežna odeja narašča z novim snegom, v mrzlih nočeh lega nanjo slana in srež. Pod lastno težo se seseda, jačji veter snežno plast še bolj stlači. Počasi zgublja prosojno-1, postane gostejši, čim gostejši je sneg, tem manj zraka je v njem, tem aelj časa se drži. V svežem snegu je do 90«/o vode, v starem vležanem snegu do .60%, v polledenem 50®/», v ledniku pod 15®/o vode. En kubični meter ^Probude« s seznamom predavateljev na razpo'ogo do 31. t. m. ob urad« niih urah v sob, štev 4. na mestnem pogla« varstvu. e_ Težka nesreča v velenjskem rudniku. Prj delu v rudnku v Velenju je padla v petek velika gruda premoga 481etnemu rudarju V nku Janežiču na hrbet in mu zJo-mila hrbtenico. Smrtno ne varno poškodova« nega rudarja so prepeljali v celjsko bolnico. e— Pasji kontumac. Ker se je pojavila v Trnovijah pri Celju pasja steklina, je mestno poglavarstvo v Celju odredilo pasji kontumac. Vse pse, ki letos še niso bili prijavljeni, je treba prijaviti najkasneje do 31. t. m. v sobi štev. 10. na mestnem poglavarstvu. Psi, ki niso varno priklenjeni ali zaprti, morajo biti opremljeni s sigurnimi nagobčniki, ki izključujejo vsako poškodovanje tujih ljudi ali živali. Preprečiti je treba tudi potepanje mačk. Prepovedano je za čas kontumaca jemati pse v javne lokale. Vsak primer sumljivega obolenja psov in mačk je treba takoj javiti mestnemu poglavarstvu (veterinarskemu referentu v mestni klavnici). Prepovedano je za čas kontumaca brez dovoljenja mestnega poglavarstva menjavati stalno bivališče psov. Konjač ima nalog, da opravlja redne obhode po mestu ter uniči vse pse in mačke, ki jih zaloti nezavarovane ali brez znamke. Prestopki te naredbe, ki je stopila včeraj v veljavo, se bodo kaznovali v smislu čl. 111. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. e— V Pariz je odpot al za še«t tednov v svrho strokovne izpoi>oliiitve g. Anton Ur-šič. lastn k modnega salona »Uran« in pred« sedn-k Združnja krojače v jn kroiačic v Ce« lju- ŽeHmo mu lep uspeh v Parizu? e— Kino Union. Danes ob 16.30 20.30 velefilm -Car Kalifornije«-, z Lui^om Tren-kerjem in predigra. e— Srečke za V., glavni razred dri. razredne loterije je treba obnoviti v podružnici -Jutra« v Celju do 4. februarja. KINO METROPOL prinaša danes ob 18.15 in 20.30 »OTROCI SREČE«. (Lilian Harvey in Willy Fritsch). It a— Novo vodstvo Sokola Maribor I. Na sobotnem občnem zboru Sokola L., o katerem mo že poročali, je bilo izvoljeno naslednje vodstvo: starosta dr. Pivko, podstarosta Mohorko in Jakc.pec, načelnik Cilenšek, poinačelnik Cerkvenič Do-ro in Gros Anton, načelnica Matko Marija, podnačelDica Pivko Cveta, in štok Roža, prosvetar Ru-deš Jože, tajnik Reisman Jože, namestnik Fistrič Iv. in Kos Alfred, blagajnik Matelič, nam. Selinšek, ;tatističar šemerl, nam. dr. Cerkvenič, go podar Sosič, namestnika Vatovec in Andlovic, društveni zdravnik dr. Daražio, referent za čete Sosič, narcdnoobrambni ref. Tepina, son ref. španger, zapiismi-karica Kraajc Marica. Odborniki: podpolkovnik Cener, živko, šonc, Stranič, Falk itn Dobrila Roza, namestniki Ledine k Franc in 2eriav Albert. Revizorja: Vrabl Niko in Jcsip Franko, nam. Logar in Močnik. Častno razsodišče dr. Lj. Piv-loo, na.m. Vrabl Niko, zapistnkarnica Kranjc Marica, člana Mohorko in dr. <>»rkvenič, nam. dr. Daražio in Španger. a— Na nedeljskem občnem zboru kun-cere.jskega društva v Mariboru je bilo izvoljeno novo vodstvo za tekoče poslovno leto in sicer: predsednik Filapič Jože, podpredsednik Verglea Si.mon, tajnik šmid Ivan, blagajnik Adelvtein Franjo, gospodar Zarzinii Franc. Odbo (rii.ki- Ve-likonja Antoai, Lešnik Franc, Seifrid Jakob in Hadner Hinko, za namestnika pa Dc.linšek Jurij in Sklenač JarosJav. S tem občnim zborom je kuncerejsko društvo zaključilo 20 leto svojega uspešnega delovanja na polju reje malih živali. a_ Sokolsko društvo Marjbor-Matica. Članski sestanek za <*estavo kanddatne li« ste bo v četrtek 28. t. m ob 20. uiri v spod nji malj dvoran; Narodnega doma. Glavna skupščina bo v sredo, dne 3 februarja t. 1-ob 20. v som ji dvoran-; Narodnega doma. Bratje in pestre, vaša dolžnost je. da se udeležite sestanka in glavne skupščine! a-— 6 : 2. Kakor simo delno že poročali, fe je vršila v kavarni »Jadran« v soboto in v nedeljo mednarodna biljardma tekma med reprezentancama Gradca in Maribora, ki se je končala z zmago Gradča-nov v razmerju 6:2. a— Trna kava vzrok otrokove smrti. V Orlici pr; Ribnici r.a Pohorju je 15 mesecev start Nacek. sinček pocestnice Julvane Kranjc, zgrabil v trer.otku. ko n: bilo niiko« sar v kuhinji, za lonec, v katerem je bila vrela črna kava, kj ee je razHla po njem in povzročla težke opekline po rokah in prsih, da je otrok kmalu zatem izdihni. a— Prve letošn je žrtve z!m kega športa. V nedeljo se je vozil mehanik Josip Po-žavko z moftociklom s prikolico. Vozilo je bito last trgovca Smeha iz Raivanja. Na poti proti Slovenski Bistrici ? sodeiovan.eni Olepševalnega in Tujskopro-metnega druživa v ponedeljek 15. lebruar« | ja celodnevni .u> jkoprometoj re. a. za L)o« ( lenjsko v Novem mestu. Predavanja bodo tale: o tuj^koproaietni propagandi vobče m posebej /a Dolenjsko, o planin«-cvu in zimske m športu s posebnim oz>rom na Gos« jance, o naj važne >ih p-ogoj h za peševa« n e tujskega promeia. o potrebi, mož.: o t h i-n praktičnih načinih polepšanja n u ed vj zunanjega Lica, stanovanj, tujskopivm sin a postojank m krajev, o postrežbi gesia v le- | or.,.jj in praks . Del predavanj bo - pc t.niii s predvajanjem pouunh filmov -n > k op ,č« nih r-.li,k i deležba tečaja je brezplačna, le-, čaj ee začne točno ob 9. dopoldne im bo trajal ve>s dan. K tečaju naj se takoj p. .a v o na nasiov Olepševalnega nn tujskopro« melnega društva v Novem mestu vsi zam« teres.rani, posebon pa lastniki hotelov, ka« vara ,5« 200 — 210; >6« 180 _ 190; >7< 147.50 — 157.50; *8e UJ mnogo večji nego naš issvoz v J-LaUjo- Obstoj tega znatnega salda povzroča, da morajo italijanski izvozniki v Jugoslav.jj, vedno dalj časa čaikati na izplačilo svojih terjatev, kair bo moralo končno prisiliti itajiio, da bo v večji meri pričela uvažati blago iz Jugoslavije. V star ram klir,imgu pa nam je še vedno Italija uoi.zna okrog 49 milijonov Lir. Seveda pa je znatni del teh terjatev v starem kliriaigu nasprofci italiij, odkupila Narodna banka, ta ko da je pri izvoznikih (po večini velikih podjetij) le še okrog 6 milijonov lir starjhter jatev, vse drugo pa je koncentriramo pri Narodni banki, ki bo te odkupljene lire porabila za turiste, ki potujejo v Iiaiijo jn ki smejo kupovati preko PuLnilka le te stare klirinške lire po ceni 2.50 Dim za lijro. = Pred novimi trgovinskimi pogajanJL Iz Beograda poročajo, da se bodo v februarju pričela trgovinska pogajanja z nordijskimi državami, ki so bila že lani napovedana. Istočasno bomo pričeli pogajanja za razširjenje trgovinske pogodbe z Egiptom, ki zavzema v našem trgovinskem prometu vedno važnejšo vlogo. Na vrsti so tudi pogajanja z Zedinjenimi državami, in sicer v glavnem zaradi težkoč, ki so nastale za Zedinjene države z uvedbo uvozne kontrole pri nas. Zedinjene države hočejo obseg svojega izvoza v Jugoslavijo povečati in so pripravljeni dati tudi večje možnosti za uvoz jugoslovenskega blaga v Zedinjene države. = Nova predilnica v Zemunu. S sedežem v Beogradu je bila te dni ustanovljena industrijska delniška družba z glavnico 3.5 milijona Dm, ki bo v Zemunu ustanovila tekstilno industrijsko podjetje, predvsem za bombaž. V zadnjem desetletju se je pri nas naglo razvila tekstilna industrija, medtem ko imamo razmeroma malo predilnic za bombaž in moramo večji del potrebne preje uvoziti iz inozemstva. = Prisilna omejitev produkcije pšenice v češkoslovaški. Kakor je znano, se je s pšenico posejana površina v zadnjih letih v češkoslovaški v režimu žitnega monopola, ki je producentu zajamčil razmferoma visoke cene, znatno dvignila. To pa je povzročilo rastoče težkoče, ker je produkcija prekoračila domačo potrebo, tako da so se začele pri žitni monopolski družbi kopičiti ogromne zaloge, žitni monopol je pričel lani izvažati odvišno pšenico, seveda po mnogo nižjih cenah, nego so znašale nakupne cene, in bo izgubo morala kriti država. Zato je vlada že lani izdala uredbo, ki prepoveduje nadaljnje Širjenje posejane površine in predpi.c"'i° de*no opu?*1-tev pšeničnih i—cvkov te p:lo'Ine redukcije, ki je vezana s strogimi sancija- Sokcis&a zavest v Soiražici Sodražica, 24. januarja. V nedeijo, 17. 4. m. je bil oboni zbor Sokola. Zbor je otvorll ob številni udeležbi članstva naš dolgoletni starosta br. Jože Oborstar in pozdravil navzoeno ččlanstvo, po sehno še župnega delegata br. Ivana Pro" senca. Nato je v obširnem govoru jzpodbujai članstvo za nadaljnjo borbenost, disciplino bratstvo in napredek sokolske misij- Brat Br. Jože Oberstar, ie 27 let starosta Prosenc je zatem iizročSl župne pozdrave želeč nadaljnji napredek društva. Sledila so izčrpna poročila funkcionarjev. Brat tajnik je prečiltal tudj poslanico SKJ, ki so jo na* vzooni z odobravanjem vzeli ua znanje. Dru* šlvo ima pod okriljem dve sokolski četti: na Vek Poljanah in Loškem potoku. Obe se le* po razvijata. Lani društvo ni imelo javnega nastopa, zato pa ga priredi letos v toliiko širšem obsegu. V maju simo priredili v Je* lovcu uspel sokotoki planinski tabor, ki so se ga udeležili tudi četj in ribniški Sokolz godbo. Dne 12. julija smo se v le* peun številu udeležili odkr tja spomeniška Viteškemu kralju Aleksandru I. UedimteLju v Ribnici im istočasnega javnega nastopa. Dne 5. jn 6- septembra smo na odrejanih progah izvedli zvezdni tek ljubljanske žu« pe. Običajnih služb božjih na dneve držav* t>ih in narodnih praznikov se je društvo udeleževalo po 6vojij delegaciji v krojih s praporom. Med letom smo izgubili iz svoje srede dra* gega nam braita Karla Novaka, ki ga je društvo spremilo korporativmo na njegovi zadinji poti. V počastitev njegovega spomina so se vsi zborovaloi vzdignili in zaklicali »Slava!« Društvo se je razen župnega nastopa im nastopa pri četi na Vel. Poljanah udele žilo tudi 'ostalih nastopov v okolici. V teku leta je naš .Sokol priredi-;;! sedem predavanj, 4-r; pi—-r ; .'.,-..• • ■»-'(- mfladineiki T T; S 1. c .e :i;<>iii le go-lovat1 pri uas ;:. skj zbor kmečkih fantov ln deklet z Blok. i y razvedrilo članstva smo imeii plesni te« čao jn dve zabavni prireditvi. Dalje je orne* n.iLj žalno slavje ob drugi obletnici sm.ti ikrama Aleksandra L, prvodecembretko talo* vadno akademijo in Miklavžev večer »na katerem je bilo obdarovanji 48 otrok. V to svrho so nabrali člani precejšen znesek ▼ denarju m blagu, za kar jim gre zahvala. Kazvesal-iivo je delovanje knjižnice, kj ima 1323 knjig. Knjižnica predsitavlja danes ver liko vrednost, ker ima nad 1000 najnovejših slovenskih del v vrednost} 30 tisoč Din. Pri volitvah je članstvo i®volido soglasno in t valdkim odobravanjem za starosto br-Jožeta Oberstarja, ki starostuje nepretrga* no že 27 let. Ctj jn zdrav se ne udejstvuje le pri Sokolu, temveč tudi pri skoro vseh prosvetnih in gospodarskih organizacijah. Dalje so izvoljeni; za podstarosito br. Ev* gen Ivane, za tajnico s. Kožca Kastelčeva, sa načelnika br. Oberstar Stane, za načel« nico a. Silva. Mikajočeva, za prosvetarja br. Jože Ivane. Ostali odbor je ostal z majhnimi jzpremambami. Proti zaključku je župni delegat br. Prosenc v obširnem govoru tudi izrakel željo, da hi «£ društvo za Petrovo peOeCko stavilo za smoter zgradite* dobre nove telovadnice. S tem predlogom je br. starosta soglašal, podal potrebna pojasnila in ▼ zafldjuonem govoru podal smernice bodočega dela. Članstvo se je razfilo z že/ijo. da bd nam naš vrtj br. starosta Oberstar ostal im čelu tudi v bodoče, in to vsaj do druStvene SOletnioe. šišenski Sokol marljivo deluje tiokol ▼ LJubljani—Šiški je imel 21. t. m. glavno skupščino. Starosta br. Dolindek se je v uvodu spomnil mladega Sokola Nj. Vel. kralja Petra U- in kratko očrtal društveno delo. Iz poročila tajnika br. Runka Staneta Je bilo razvidno, da je društvo prav živahno delovalo. Načelnik br. Berdajs Rudolf je med drugim poročal, da so člani društva na saveznih tekmah v Subotici dosegli v srednjem oddelku četrto, moški naraščaj v višjem oddelku pa drugo mesto. Na tritedenskem taborjenju v Belci pri Mojstrani je vaditeljski zbor pripravil in naučil oddelke samostojne skladbe za telovadno akademijo in javni nastop za časa razvitja društvenega prapora od 1 do 6 septembra. Društvo je tudi priredilo meddruštvene tekme članstva in naraščaja v odbojki ln prostih panogah in v ta namen razdelilo zmagovalcem 8 vencev in 20 diplom. Pri teh tekmah so si člani, moški in ženski naraščaj priborili 32 diplom. Društvo se Je udeležilo tudi nastopov društev v Zg. Šiški, Radomljah in na okrožnem zletu v Mojstrani ter sodelovalo pri župni proslavi rojstnega dne NJ. VeL kralja Petra, n pri zvezdnem teku. H koncu poročila Je omenil načelnik, da Je bil sa telovadeče članstvo 16. november lani največji praznik saj se je vselil Sokol v telovadnico v Sokol-skemu domu. Iz prosvetnega poročila, ki ga je podal agilni prosvetar br. Matija Roth, je razvidno da je bilo važnih nagovorov pred vrstami oddelkov 84, a Jamih ~-rrH<,vanj 29. Mnogo pozornosti je polagal prosvetni odsek vzgoji mladina, kar priča- jo prirejene pravljične ure in organiziranje lutkarskega odseka. Da se da nrladini možnost učenja petja, se je ustanovil mladinski zbor, a zvezo med sokolstvom in javnostjo bo izpolnjeval dramski odsek. Da se naša mladina in članstvo duhovno pripravita za deseti vsesokolski zlet v Pragi L 1938., se je organiziral češki tečaj, ki ga posečata mladina in članstvo polnoštevilno. Iz poročila statistikarja br. Kogovška Maksa je razvidno, da je štel šišenski Sokol v preteklem letu 299 članov, 98 članic, 23 naraščajnikov, 21 naraščajnic, 56 dečkov ia 35 deklic, skupno 532 pripadnikov. V letu 1936. je pristopilo 25 oseb, odpadlo pa 46. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je bil celotni blagajniški promet društva v 1. 1936.: 42.242 Din prejemkov in 39.797 Din izdatkov. Gospodar br. Gabrovšek Jože je poročal o društveni imovini, ki izkazuje vrednost 58.409 Din. V imenu nadzornega odbora je predlagal br. Kogovšek France blagajniku in upravi razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Ko je bil sprejet še proračun, je bila izvoljena naslednja društvena uprava: starosta br, Lajovic Milivoj, I. podstarosta br. inž. Je-sih Stane, II. podstarosta br. Burja Jože, načelnik br. Berdajs Rudolf, L podnačel-nik br. Jurman Maks, načelnica s. Goršič Minka, I. podnačelnica s. Blatnik t .a/to, prosvetar br. Roth Matija, tajnik br. Run-ko Stane, blagajnik br. Rotar Drago, sta-tistikar br. Kogovšek Makse, gospodar br. Gabrovšek Jože; odborniki: bratje Lajovic Albin, Primožič Josip, Kalčdč Ivan, Tušar Albin, Velikonja Matko, Sila Edmund; namestniki: bratje Battelino Roman, Gabr-ščik Franc, šubic Ciril, dr. Ciber Franc; nadzorni odbor: bratje Kogovšek France, Zagradnik Avgust, Zemljič Jožko; namestniki: bratje dr. Kovič Franc, Novak Janez, Puhar Leopold; častno razsodišče: bratje: Lajovic Milivoj, Berdajs Rudolf, Jurman Maks, Roth Matija in Lajovic Albin in s. Goršič Minka; namestniki: br. Lombar Alojz, s. Blatnik Lada, br. CSgler Jakob; gospodarski odsek Sokola in Društva za zgradbo Sokolskega doma bratje Lajovic Milivoj, Berdajs Rudolf, Rotar Drago, Gabrovšek Jože', Tušar Albin in Runko Stane. V imenu župne uprave je pozdravil zbo-rovalce br. dr. Kandare Franc, Id je izrazil veselje, da se posveča v šišenskem Sokolu glavna pozornost vzgoji mladine, !n izrazil željo, da bd br. starosta skoro spet okreval. Smučarske tekme Saveza SKJ Načelnjštvo saveza SKJ je razp.saio svoje VI. saveane smučarske takme. ki bodo v dneh 13., 14. in 15. februarja v Bohinjska Bistrici. Tekime bodo odločevale o napredo* vanju po razredh. Tekmovalo se bo v naslednjih vrstah; Člani: 1. tekma posameznikov na 18 km za I. jn II. razred, 2. taknia posameznikov na 10 hm za Ul. razred, 3- takma v akok.h za vse raziiede, 4. sestavljeno tekmovanje-tek na 18 km jn tekmovanje v skok.h ,za 1. in II. razred, 5. tekmovanaj v smuku na 4 ikm za vs razrede, 6. tekmovanje v s aii k zadnjemu počitku trgovca s smrtjo Bezala Zaharova. Nedavno eo namreč ugoto-■vada, da eo neznane osebe vlomile v grobnico pokojnega multimilijonarja, odvalile na-grobni kamen, dvagaifle krsto s truplom jn ekušaAe mrliča opleoiti, najbrž v domnevi, da ležijo poleg Zaharova v rak vi kakšne dragocenosti. Sira Bazila Zaharova so. kakor znano, pokopali poleg njegove pokojne žene, voj» vodinje Marchene. Vflomflfii eo morali na»-tančjuo poznaj razmere pokojnika, zato eo tudi francoske oblasti vodile preiskavo ▼ največji tajnost'. Rezultat preiskave je no-zuiaii. Govorice pa vedo povedati, da se j« storilcem posrečilo odnesti dragulje velike vrednosti. Kreti e truplij vojvodinje Marche-ne im Bazila Zaharova so našli prevrnjeni. trupli pokojnikov pa sta ležal] na tleh. Poli* dja je zaenkrat odredila popravilo grobnice ter ugotovila nastalo Škodo. K temu je treba pripomniti, da je bilo že lansko leto nekoč vlomljeno v grobnico vojvodinje Marchene. Tudi tedaj so skušali vlomile} odpreti rakev z mrličem, toda nekdo je zločince preplašil, da so zbežafc, pre* den se jim je posrečila nakana. | .ftBnf,e1lfl w i- zaradi nasnrotii v kabinetu demisio-nirala. Odstop je izsilila nespravljivost vojnega ministra Tersn- Oani japonske za oborožitev, čemur so ostali člani vlade nasprotovali Avtomobilska nezgoda vojvode Wmdsorskega Ko sc je vojvoda NVindsorski te dni zvečer vračal z Dunaja v Enzcsfeld, se je zadel neki zasebni avto na zalcdeneli cesti ob njegovo vozilo. Vojvodov avtomobil je malo poškodovalo, hujše nesreče pa ni bilo. Vojvoda je svojo - vožnjo takoj nadaljeval. Varšavska policija zasleduje nekega elegantnega sleparja zavoljo svojevrstnega zločina.. K lastniku več hi S Felic.ija.mi Szetenske-rrni je prišel te dni neki tujec, kd se je predstavil kot baron Erik Kniss in je prosil za razgovor med štirimi očmi zavoljo važnih poslovnih zadev. Ta razg-ovor se je izvršil in ko ^ je tujec odstranil, je hišni posestnik ostal speč na stolu v svoji de- lavnici. 23wxM ee je pol ure pozneje zmeden. Naslednji dan je preje3 od svoje banke dopis, po katerem naj bi bil tam oddal čefe ki menico za skupno vsoto 25.000 zlofcov, ki eo mn jo tudi izplačali. Ves prestrašen je pohitel Szetinski v banko, ker je menil, da gre za kakšno po tvorbo. Toda v svoje presenečenje je moral ugotoviti, da so podpisi na čeku in menici pravi. Denar je bila dvignila mlada dama. Predstava kaže, da je bil hišni posest-nik .pri tist«m »razgovoru« z »baronom« nedvomno hipnotiziran. v hipnozi pa je podpisal oba papirja. Doslej policiji Se ni uspelo, da bi našla kakšno sled za zločin* cem. „Barikada filozofov" v Madridu Državljanska vojna uničuje delo graditeljev Španske prestolnice Klima, talent in značaj Letne dobe in njih vpliv na nastajajočega človeka Veliko pozornost zbujajo v znanstvenih krogfii odkritja vs.e«6iliškega profesorja dr. W. F. Petersena z illiiioi-kega vseučilis šča o vplivih podnebja. letne dobe in sončnega stanja na človeka. Dočim je znanost doslej s skepso govorila o učinkilb zvezdnih konstelacij in celo sončnega stanja na nastajajočega človeka, kažejo Petersenove raziskave, da so takšni vplivi mogoči, čeprav jih povzročajo seveda drugačni čini-telji, nego si predstavlja tako zvana astrološka »veda«. Petereen je ugotovil, kar je bilo delno sicer že prej znano, da učinkuje vsaka letna doba po svoje na človeka, na njegov krvni pritisk, njegovo duševno živahnost, sestavo njegovih eokov im moč njegovih Ihormonov. Tako je n. pr. dosmal da more zimsko in pomladno vreme človeka do dna vznemirjati ter izpremiinjati njegov krvni pritisk, napetost njegovih mišic in napetosti v notranjosti tkiva. Ker veljajo ti vplivi za žensko prav tako ko, kakor za moškega, je torej neposredno Nazadnje so se vplivanje letne dobe na dvojico staršev mogoče, Ce je pa takšno vplivanje mogoče, tedaj je naravno, da ne izostanejo niti posledic« za potomstvo.' Tako je prišel Petersen do zaključka, da imajo ljudje- ki so prišli nn svet v mesecih aprilu, maju. juniju tn juliju, razmeroma dobro nadarjenost za. premagovanje življenjskih težav in delno celo genialne sposobnosti. Ti ljudje so bili spočeti v poletnem in jesenskem času, ki ima razmeroma malo motenj in sprememb. Za 06tale mesece je mogoč? dati včasih naravnost presenetljive navedbe o lastnosti in nagnjenjih, ki jih dajejo starši^ oziroma podnebja otrokom na pot v življenje-Toda znanost je v temi področju za sedaj še v povojih. Iz stotin življenjepisov si zbira potrebno gradivo, da bi dobila h dobe spočetja in rojstva dokaze za teorijo, da utegnejo vremenske in podnebne prilike odločno vplivati na značaj in talent kakšnega človeka. le sporazumeli Lednik — zasebna last V Švici govore mnogo o neki odločitvi lozanskega sodišča, po kateri pripada ves Rhoneski lednik zasebniku, in sicer znsu-nemu švicarskemu hotelirju Seileru. Rhoneski lednik, ki meri v dolžino 10 km in ima 20.5 štirjaških km površine, si je Sei-lerova rodbina pridobila še v času, ko ni bilo nobenega alpinizma in je bilo vse ozemlje brez gospodarja. Lastniki so svoje pravice utemeljevali tudi s tem, da so z velikimi stroški zgradili dohod do znamenite ledne jame v ledniku. Njihove pravice je osporavala občina Oberwald, ki je pa sedaj pri zadnji instanci propadla. ti milijonov Fordovih avtomobilov V Fordovih delavnicah v Detroitu so praznovali te dni nenavaden jubilej. Tega dne so bili izdelali 25-milijonski Fordov avtomobil. Ob tej priliki je Ford daroval 25 milijonov dolarjev za dobrodelne namene v korist svojega delavstva. Delavci so sklenili, da bodo postavili na zemljišču tovarne spomenik najstarejšemu avtomobilskemu tipu, ki so ga izdelali tu. Oplenjena grobnica Zaharova na gradu Balincourtu Sleparstvo v hipnozi Nečuveno zločinstvo lažnega barona v Varšavi zanaresa, kjer fco prej taborili cigani in tatovi, spremenili v Zapadni park, eden najlepših) na svetu. Sedaj so vrhovi krasnih brez in bukev, jaguedL pinij in sikotmor razdejani po granatah in šrapneJih. Les pa uporablja jo za gradnjo strelskih jarkov. Palačo la MoncJoo, ki je bila polna zakladov umetnosti in rokoddstva so nacionalisti spremenili v utrdbo, Šole arhitekturo in medicino, poljedelstvo in Pekarstvo eo že dva meseca središče najsrditejših bojev. Tragičen je pocied na črne razvaline Vdasquewove Mše in francoske umetnostne akademije. Knjige Mefotraove knjižnice so uporabili ra zgradbo barikada, ki se imenuje »barikada filozofov« jn rabi za obrambo fflo-zofske fakultete. čenče okrog Kentskega vojvode Prej niso angleški listi poročali ničesar o zasebnih zadevah članov kraljeve družine. Odkar pa je odstopil kralj Edvard VTTT., je drugače. Trije veliki londonski nedeljniki so istočasno pisali, da se je začela proti vojvodi Kentakemu, ki ga tadl pri nas dobro poznamo, šepe talna propar ganda. To Šepetanje je postajalo čedalje bolj fantastično, dokler se ni razvila govorica, da Je vojvoda zapleten v neko ločitveno tožbo, ki jo je vložil mož neke voj-vodove prijateljice iz mladostnih let. Vojvoda je prejemal zaradi tega celo poplavo dopisov. Listi označujejo vse govorice kot smešno čenčanje, ki pripravlja kraljevi rodbini bolest In srd. Ljudje, ki ima-io veselje do Škandalov, so se polastili ne> dolžnega dogodka, pa so ga umetno razširili ln spačilL Govorice so potem prenašale stotine ljudi, Id se radi izdajajo za »poučene«. Napoleonov klobuk naprodaj V pariški Salle Drouot so te dni prodajali na javni dražbi klobuk cesarja Napoleona Bona pa rta. Interesenti so gnali cemo do višine 22 tisoč frankov. Klobuk je bfl ijz posesti rodbine Tascher de la Pagerie, ki je bila v sorodu z Joseph imo Beauharmaiso* vo, prvo Napoleonovo ženo. I--—- Zaščitnik Abesinije Rimski Listi pišejo, da bo proglašen sv. Benedikt za patroma Abesinije pod italijansko oblastjo. V ta namen bo izdal oriiental-skj zavod v Neaplju poseben življenjepis svetnika. Knjga bo prestavljena v vsa na» rečja, ki jih govore abeeinska ljudstva. Sv. Benedikt je bil rojen v Palermu ter je bil, tako trdi vsaj poslanec Martiro. abesinskega pokol enja, Siril je krščansko vero poglavij , n« med orne*, , Letalske žile angleškega imperija Stari dvokrovniki, najsigumejši prometni aeroplanj Croydon, veliko angleško zračno pristanišče, je poosebljena treznost. In vendar je ta trezni Croydon svetovno zračno pristanišče britskega imperija. Njegova brezžična postaja, ki zaposluje v kritičnih urah, na pr. ob megli, tudi 80 radiotele-grafistov, ima najmanj toliko dela, kolikor carinska postaja. Najbolj donosna proga glavne angleške Senzacionalni samomori na Angleškem 0 dveh samomorilk ki sta se izvršila istočasno in ki zadevata dva zelo znana častnika britske armade, govorijo te dni v Angliji. Eden izmed samomorilcev, major El>etson. se ni mogel potolažiti nad smrtjo svoje žene. ki je umrla pred kratkim. V eo dni in noči je prebil na njenem grobu. Zadnjo noč svojega življenja je prebil isto tako na pokopališču in ko so ob zori do« speli čuvaji, so ga našli na grobu s strelom v glavi mrtvega. 781etni stotnik Sewton je izviral iz škotske aristokracije in je v svoji mladosti služil v nekem gardnem polku v Indiji. Bil je kandidat konservativne stranke v parlamentu, pozneje se je dal upokojiti in je poslal eden najbolj znanih angleških umetnostnih kritikov. Težka bolezen ga je p*ipra\ i'a jo tega. da s: je pognal kroglo v glavo. Niso se izgubili Angleška križarka »Ajax« ki se mudi v južno tečajnih vodov jilta, je brezžično brzo-javila v Ix>ndon. da se je skupina šestih mož s polarne ladje »Discoverv II« vrnila živa in zdrava na krov te ladje. Ta skupina je iskala ob Južnih Shetlandih novih lovišč kitov n. ker >e d"lgo ni bilo nazaj, so bili zavoljo njp. kako«- smo poročali, že v hudih skrbeh. Iz brzojavke ni razvidno, da-li so se možje vrnili sami do matične ladje ali pa jih je našla kakšna rešilna eks; Tiicija. Uničena letina oranž V južn; Kalifornija je pritisnil tako strog mraz. da ie bila uničena vsa letošnja les tina oranž, škodo cenijo na 20 milijonov dolarjem ANEKDOTA V kamttni babelsfoerSkaga filmskega ateljeja so sedeli igralci ptri zajtrku. Adels Sandrock je jedla jabolka, pa je eno po-nttSBa Pa«hi Morganu. »Hvala,« je dejaj Morgan, »jabolka mi ostajajo v zobeh.t »Moj ein, gotovo bo narobe,« je menila Adele s svojim zvočnim basom. Med Francijo in Turčijo je bil po precej zapletenih pogajanjih dosežen sporazum glede aandžaka Aleksandrete. Pogodba določa, da ostane Aleksandreta sirijska provinca, dobi pa obsežno samoupravo. Ozemlje sandžaka bo demilitarizirano. Na sliki levo! turški zunanji minister Rudži Aras, na desni francoski zunanji minister Yvon DelboS Razdejanje se sir- polagoma kakor rak v notranjost Madrida. Skrbno delo graditeljev velikega mesta, načrti mnogih desetletij se počasi uničujejo. Potrebovali so četrt stoletja, da so golo, strmo obrežje Man- Sprava med Rimom in Ankaro? Mussolini in Goring prisostvujeta na Mussolinijevem foru prireditvi ki jo je td.) Svoj srebrno tkani sopran je razvijala v vseh legah sigurno, jasno, toplo m V drami je bila premiera Zigonove drame »Kadar se utrga oblak.« Zanimanje med mariborsko kulturno publiko za to predstavo je bilo precej živahno, kar se je po kazalo tudi pri dobrem odzivu občinstva Uspeh uprizoritve je skoro v vseh ozirih izpolnil pričakovanja Sredi številnih sim-bolizmov, ki se prelivajo skozi vsa tri dejanja in ki imajo svoj najmočnejšo akord v vzporednosti prirodnega neurja, ki zunaj uničuje mogočno ter preko trupel zgrajeno Kalanovišče, ter drugega neurja, ki od znotraj lomi in pustoši duše Kalanovih ljudi. zori ter se končuje silovita tragedija, ob kateri se dopolnjuje kazen za socialno krivdo in greh nad sočlovekom Sen mogočnega Jakoba Kalana se razblinja v zunanjem ter notranjem razdejanju Kalanovišča elektrar. na in žaga ste unrčeni, prav tako so zatrte tudi duše v njegov* bližini, kolikor jih na koncu ostane »Kadar se utrga oblak« grozna bilanca zunaj in znotraj, kjer je krivica gradila strahotna pustoš Izvedbo drame, ki v tem in onem spo minja mnogokje na Cankarja (Kralj na Be tajnovi) pa tudi na Krajnčevega »Direktor ja Čampo« (paralela Kalan —Čampa!) je zamislil režiser Joško Kovič povsem reali stično brez povdarkov psihološke pogloblje nosti. ki jo gledalec čuti za vsem tem Osrednjo postavo lesnega trgovca Jakoba Kalana. ki stopa v zasledovanju svojih ciliev brezobzirno preko eksistenc in življenj, je uspešno razgrinjal pred gledalci naš prvi igralec Pav'e Kovič Kakor je pred leti ustvaril na mariborskem odru lik betajnov skega silaka ki sproščuje svoie energije do neugnanosti in kljubovalnosti vsemu božje mu in človeškemu fako je v tvorcu Kala novišča v 2igonovi dram' nakazoval že od vsega početka slutnio o vsem strahovitem ki se zbira nad tem Kalanom ter njegovimi v maščevanje za vse storjene socialne kri vice S trpkostjo materine ter ženine usode spomirjena ter v tiho udanost zarita je bila podoba Kalanovke E Kraheve Mladostno razvneti in cankarjansko puntar^k* Lojze (Maks!) je bil Nakrstova uspela kreacija Razen tega so se v tem trškem pohneščan-skem okoiju predstavili še naivno iskrena Lenka Branke Rasberger/eve maščevalni in vendar odpuščajoči Gonnškov Žagar Andrej, Košutov čenčarski poštar Pavlič ter Košičev umetniško zrelo interpretirani gr-basti lakomnež Lipe. —ec. Arne Novak karaKlenzira Pekarev značaj in pomen takoie; i Josef Pekar, izpove* dova^ec Jasnega ^zit.vunia. združuje brid Ki aar zanesljive kritičnosti s srečno nadar lon^j.jo pitoi.enega cp^a, jedrnate m u*u zorne Karakteristike zgodov.ntških liilkov mu uspevajo enako ko obesežna sinteza cel.h pekoči Njegov slog je živ in prozoren ter neredko aosega vpvav maoicno uuuiuuieu cainoš! ^gudov:-na mu n; znanost zaradi zrna-, no^ti, umei-iicist zarad umetnosti, marveč sodeiovalka narodnega življenja. Kajti ne gre mu samo za de.auja n dogodke, mar več tud; za njih vrednotenje Dolgo pred sve.ovuo vojno :n pred prevratom je Peka' kmečki sin iz ua rodno ogroženega kraja-krčil pota obnovljenemu nac.onaii&inu n za vedn^ trad:cionalnceti, ne prikrivajoč svo jega odpora zoper realizem un svoje stopnjujoče ko Jutfo« V tem problemu, ki je bilo _ kolikor je Oido na kratko mogoče — posvečeno tud našemu skakalnemu uapredku na splošno ie bila med drug ni tudi razveseljiva ugo tovjtev. da naš smučarsk; skakalni šport oo teh tekmah sodeč kaže > prve rezultate planiške šole« Posamezniki med nedelj--ikmi tekmova'^ da so se po/azali v lepo napreduioči formi (PriboSeik. Klančn k Karel, Bevc itd.) in se bodo mirno lahko po kazali na enakih prireditvah kjer kali. Do sem se zdi vse v redu! Toda naši zunsk športniki niso vs! učenci planiške šole in naši najboljši skakalci niso vsi res zultat te šoie. Vedeti je treba namreč, da sta drugo in tretje plasirani na nedeljskih tekmah 6'ana smučarskega kluba Ljubljane, ki ima za tren nge v skok h svoio skakal nico na Pokl uki. Ta dva odlična plasirana tekmovalca in vs njuni tovariš] so se torej - to bodi torej popravek, ki naj zabriše ba;e zelo mučno razočaranje zaradi samih resultatov planske šole — za izbirno teks movanje pripravljali le na Pokljuki in prišli v Planco samo pokazat kaj zna o. Naš skakalni spori ima torej kar dve šoli za smu« ške skoke in gre torej z več ali manj zdru ženimi silami stalno in krepko navzgor M j smo zadovoljni, da ie tako in želii moda bi bili takšn tud vsi, če jm je ros na srcu samo napredek našeca športnega sinu* čarstva. Sicer pa _ vsakomur svoje! V nekaj vrstah V nedeljo je bila v Zagrebu plenarna seja saveza športnih savezov, na kateri se je v glavnem razpravljalo o vprašanju naše športne literature. Na seji je bil izdelan načrt, po katerem naj bi se v treh ali štirih letih izdale knjige z vseh športnih panog in tudi predmetov, ki so v zvezi z športom. Dalje se je govorilo o športni propagandi za širše plasti naroda s pre-iavanji po radiju in članki po listih. Slednjič je bil sprejet načelni sklep, naj se osnuje zbor zaslužnih športnih delavcev v omejenem številu. Izvolitev v ta zbor bo neke vrste odlikovanje in priznanje za vse i zaslužne športne delavce. O organizaciji j ;;ega zbora bo sprejet na prihodnjem kongresu SSS poseben pravilnik. Naši teniški reprezentanti v Južni Ariki so v nadaljevanju turneje nastopili še v Ladysmitu in zmagali s 6:0. nato pa dobili za nasprotnika še reprezentanco Na-tala, kjer pa so imeli precej težje stališče, toda kljub temu se je srečanje zaključilo z našo zmago 4:2. V Zeel am See bodo od 1. do 7. februarja V. svetovne akademske zimske igre, za katere se je dosedaj prijavilo 15 držav. Večina tekmovalcev je že na cilju in pridno trenira. Na sporedu so razen tekem v hokeju na ledu, drsanja, itd. tudi tekme v vseh smučarskih disciplinah. Glavni prireditveni dnevi so 2. februar (skakalne ' tekme), 3. februar (vztrajnostni tek) 4. j februar (smuk), 5. februar (slalom), 6. februar (štafeta ta skoki za kombinacijo) ta 7. februar (skoki). Na avstrijskih železnicah bodo udeleženci po 7-dnevnem bivanju imeli 60% popust na povratku. Dnevna prihoda ta odhoda sta vračunana. Za bivanje 7 dni ta več bodo udeleženci dobili turistični vizum po Din 18. V Ljubljani je bila v nedeljo tudi trening tekma v hokeju na ledu med dvema moštvoma Ilirije, v kateri je boljše moštvo zmagalo nad drugim z 9:4 (4:3, 3:1, 2:0). Prihodnjo nedeljo bomo v Ljubljani spet imeli nogometno tekmo večjega formata, ta sicer med varaždinsko Slavijo in domačo Ljubljano. Službeno iz LNP. Drevi ob 19 30 seja k. o. v podsavezni pisarni. Seji naj blagovolijo zanesljivo prisostvovati vsi olani kazenskega odbora. SK. Ljubljana; Drevi ob 20. seja uprav« nega odbora v posebni sobj restavracije Slona. ,Vsi ;in točno. S K. Ljubljana; Rednj treningi za ligino skupino in B moštvo bodo vsak torek in četrtek v telovadnici klasične gimnazije v Tomamovi ulici. Zbirališče ob 18.15. Zače« tek danes. Šercer, Gr.ntal jn Ceglar sigurno. Juniorji trenirajo vsak petek od 18.15 dailije. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Službeno). Važna odborova seja bo drevi ob 20. v klubski sobj kavarne Emone. Predsedstvo. Kolesarsko društvo >Zarja< Zgornji K&* šel|: Redni letni občni zbor društva bo v nedeljo 31. t. m. ob 14. v prostorih gostilne pq »Cirilu« poleg postaje Zalog z običaje n m dnevnim redom. Člani naj poravnajo članarino za 1. 1937 najkasneje do 30. t- m., ker sicer ne bodo imeli pravice glasovan ja. Kolesarska podzveza: Pozivajo se klubi, da zadostijo razp^ji, ki so ga preje3j in plačajo najkasneje do 28. t. m. redno letno članarino v znesku 50 Din poverjeniku, ka* kor je to v razpisu točno označeno. Iz Julijske krajine Politični izobčenci Iz goriške tašistovske zveze je bilo te dni poleg drugih izobčenih tudj več Slovencev. Izključitev iz stranke bo zlasti za ene* ga izmed njih |>omenila hud udarec, ker se je namenoma poudaril njen pol.tični značaj. Kakor znano se je pred lebi v okviru znane Staracejeve akcije včlanilo v stranko tudi večje število eiovensk h ljudi, predvsem gos stilničariev, obrtnikov ter samoupravnih ter privatn.h nameščencev, ki 60 kakorkoli od-vjsni od oblasti. Med poslednje so spadali v glavnem vsi oni, ki so jih lani in deloma tudi že letos iz razliičn.h razlogov spet iz» kij učili iz nje. Izključitev iz politične organizacije pa ima za prizadetega poed.nca vselej zle posledice za njegove odnošaje napram krajevnim upravnim oblastem, ki se na političnoupravnem področju v vsem ravnajo po navodilih fašistovsk.h pokraj.n-skih ali krajevn h političnih tajnikov. Poleg nekaterih Furlanov so bili v po> slednjh dneh izključeni iz stranke Viktor Vrfon. Virgiljj Jug im Viktor Mozetič iz Gorice. Oskar Mervi« iz šempasa ter A v* gust Stare iz Stanka na Krasu. Prvi štirje so bilj v smislu objavljenih odlokov izobčenj predvsem iz tehničnih in morali tih raz* lo^ov 0 Avgustu Starcu pa pravj dekret, da" ie bil sumljiv element, ki je sovražil režim in Italijo, da se je duhovno diskvalificiral, ker se ni navzel fašist',fnega prepru čanja. Začasno je bil izključen tudi Ivan Modrijan iz Komna. Drobne novice V PodUrdu na Cerkljanskem so oblasti odred le za|M>ro gostilne Katarine Kodrove, kj so jj odvzeli tudi gostilniško konces-oo. Odlok pravi, da so bili ti ukrepi izdanr bz posebnih javnosvarnostnih razlogov, ki jih pa poLicijska oblast konkretno ni hotela na- vest- * Karahinerji v gempasu so prijavili gori« škemu sodišču 241etnega Stanislava Bada-liča, kj je nekaj dni prej blizu Idrije brez potnega lista zbežal preko meje. Goriško sodišče je obsodilo zaradi bega čez mejo Venfeslava Pavšiča iz Šampasa na 3 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni-Na enako kazen je bil i-z istega razloga obsojen tudi 231etn; Lojze Šimnovee iz Go* vejka nad Idrijo. V tragičnih okoliščinah je bil te dni are« tiran 2oletni Rudolf V]žint;n jz Mirna pri Gorici. Tudi <>n je skušal zbežal čez mejo. Na Poreznu ga je zajel snežni vihar, ki je v njem zašel. Z zmrzlimj udi ee je pod iioč privlekel do neke samotne kmetije, od« koder so ca morali neinudno odvesti v Pod-brdo k zdravniku. Vojaški zdravnik ga je pregledal in odredil, da so ga -odpeljali v goriško bolnico, kjer so ga menda operi* rali. Hkratu so mu zaradi postkušenega be« ga napovedali aretacijo. Na Mrzlem vrhu so miličnrikj aretirali 24" letnega jugoslovenskega državljana Lojza Mraka, ki je na skrivnem prišel preko me« je. V Šempasu so karabinerji aretirali 291et-nega Antona Peršifa, ki jc bil v kontuma-cijV obsojen na 1 leto in 2 meseca zapora, ker se na neki poziv ni prijav j vojaškim oblastem. Nov| župnikj na Goriškem. Z nadškofij« skini dekretom so bili imenovanj za župni« ka Ivan Drašček v Kobjj glavi, kjer je bila ustanovljena tudi nova župnija, Martin Kod-rif v Levpi, Lojze Mantelig v Šmartnean pri Kojsikem, Ivan Premeri pri sv. Luciji, Flo« rijan Hvala v Bukovju jn Friderik Lenar" dj (?) v Kožbanj v Brdih. Kmečka posojilnica v Šmartnem prj Koj-skem je bila doslej v rednj likvidaciji. S po« sebnim odlokom jj je pristojno ministrstvo dovollo izredno likvidacijo, tako da se bo njena uprava lahko bavila tudj s kredjttni* nij posli. Hkratu je bil imenovan za novega likvidatorja neki Italijan. Tudi v nadzorstveni odbor so bil; imenovanj samj Italija« ni. med njimi fašistovskj poslanec Celona. Štirje požari. Na žagi mizarske zadruge v Dolenjem pri Ajdovščini je pred dvema tednoma nastal velik požar, kj je uničil stavbo, stroje im orodje ter veliko množino lesa. Napravil je 25.000 lir škode. V Skri-Liah pri Sv. Križu na Vipavskem je nekaj dnj kasneje pogorelo posestvo Terez^ie Fa-veličeve, kj je bila oškodovana za 30.000 lir. V Cerknem sta istega dne pogoreli hi« ša in hlev 80!etnega posestnika Blaža Va« leja, ki mu je ogenj povzročil 15.000 lir škode. Na Fajem hribu pa je zadnje dni pogorel večjj kompleks gozda, kj je bil last erarja. V Sovodnjah se je smrtno ponesrečil 23-letni Josip Novak. Po nesrečnem naključju je padel pod voz, ki je bil težko naložen z drvmi. Kolo mu je zdrobilo prsni koš. Umrl }e nekaj ur pozneje v goriški bolrricL Ob bregu Idrijce y bližini šentviške gore so kmetje našlj truplo 601etne Terezije Pe« terneljeve, ki je najbrže spričo trenutne slabosti omahnila z bližnje brvij v vodo. V Gorah nad Idrijo eo našli na nekem seniku zmrznjenega 341etnega Ivana Podobnika iz Spodnje Idrije. Na 6eni:ku je menda kliub hudemu mrazu nameraval prenočiti. Varui svojcem zavarovalnino Točno plsčuj »Jutru« naročnino Iz življenja na deželi GORNJI GRAD. Čas občnih zborov m plesov je tudi pri aas. 30. t. m. ob 20. bo imel Sokol v domu občuj zbor. Nato sledi še Tujsko prometno društvo, medtem ko so gasili že zborovali jn izvolili za predeednd* ka g, Kranjca Jožefa, po domače Gržona. Gasilci priredijo na sveonico običajni ples. na pustno nedeljo pa bo v domu soikolska pustna prireditev. Tujslkoprometno društvo bo imelo prireditev poleti. — Avtobus Ljub-jana—Logarska dolina, odnosno zdaj pozimi le do Ljubnega, vrši še vedno preko Černivca redne vožnje. Te avtobusne progo se je občinstvo zelo navadilo Pohvalni sta velika požrtvovalnost in previdnost šofer* jev na tej progi. Iz Skoffe Loke SI— Proračun cestnega odbora m Škofje* loški sres določa 1-673.983 Din Izdatkov ia 1,442.143 25 Din dohodkov, da jo primanjkljaja 131.839.75 Din, ki se bo kril s okrajno cestno doklado na državne neposredne davke. Med prejemki bo nakazala banovina 796.533 in 3G3.500 Din, gradbeni sklad zna« ša 198-303.84 im posojilo 57.986.41 Din. Med ostalimi večjimi deli je tudi gradnja novega puštaJskega mostu. gl— Izpremembi t šolsk; službi. Kov| sre« ski šolski nadzornik g. Ivan Krži&nik j« prispel v Škofjo Loko in prevzel posle. Maslo šolskega upravitelja pri Sv. Lenarta jt nastopil g. Žalohar Ciril. Naše gledališče DRAMA Torek, 26. januarja: zaprto. Sreda, 27. januarja: Kadar se utrga oblak Red A. Četrtek, 28. januarja: Korajža velja. Izven. Globok znižane cene od 20 Din navzdol. Prihodnja premiera t drami bo igra % naslovom: Simfonija 1937, ki ata jo spisala Gerorge S. Kaufmann to Edna Fer-ber. Igra obsega 11 slik iz sodobnega ame riškega življenja finančnih in umetniških krogov, je svojevrstno zgrajena na način, ki ne sliči običajnim dramskim koncepcijam. Delo prikazuje niz različnih življenjskih usod, izmed katerih doživi vsaka svojo dramo vsakdanjosti, ki so narahlo povezane med seboj. V delu sodeluje skoro ves dramski ansambel. Vprizoritev pripravlja arh. inž. Stupica. OPERA Torek, 26. januarja: Pri treh mladenkah. Izven. Popust za abonente. Sreda, 27. januarja: Navihanka. Red Sreda. Četrtek, 28. januarja: CavaHeria rustica- na. Glumači. Red Četrtek. * G. Maks Froman, član znane plesalske družine Fromanov je naštudiral kot gost plesalec ta koreograf Musorgskega balet »Šeherezada«. S koreografijo istega je imel v Zagrebu, Beogradu ta Sofiji največji umetniški uspeh. Premiera bo na pustno soboto 6. februarja v operi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 26. Baron Trenk. Gostuje operni pevec Boris Arhipov. Sreda, 27.; Zaprto. a d i o Sreda, 27. januarja. Ljubljana 12- Earmanisti, revelerfc in dru gj taki pevej (plošče). _ 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored obvestila. — 13.15 Vese' opodanski koncert (radijski onke* ster). — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: a) Pota moderne fizike (prof. M. Adr lešič); b) Ovitek za nevezane knjige in časopise (g. Miroslav Zor). _ 18.40: Slov. gorski vodniki (dr. A. Krek). _ 19; Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.^0: Nac. ura; Meštrovičevi herojsko epsiki žen« ski Piki (g. Branko Mašič — iz Zagreba). 1950: Šahovski kotiček. — 20; Ura lahke glasbe; Pilihov duet harmonik. — 21: Iz PuccinijevSh oper (radijski orkester). — 21.45: Čas, vreme, poročila, spored. — 22: Esperantska prireditev; Cankarjev večer. Beograd 17.20; Narodni napevi. _ 18.30; Narodna glasba. — 19.50: Srbski večer. — 22.20: Koncert orkestra. — Zagreb 17-15; Klavirske skladbe. — 20; Prenos ® Ljubljn* ne. _ 22.20: Lahka jn plesna muzika. — Praga 19.20; Vojaška godba. _ 20-15: Koncert orkestra in solistov. — 21.20; Ženski pevski zbor. — 22.30; Klavirski koncert. — Varšava 19.20: Poljska narodna glasba. — 20; Plošče. _ 21: Chopinove skladbe. — 22-' Ples. _ Dunaj 12; Koncert orkestra. — 16.05- Iz Wagnerjevih oper. — 17; Balade. — 17.30; Violinske skladbe. — 19-35; Orkestralen in pevskj koncert. — 21; Ura Mozartove glasbe. _ 22.30; Ples. — Berlin 18; Prenos iz Stuttgarta. — 19.15; Zvočna igra. — 20.45; Koncert Mozartove glasbe. — 22.35: Lahka godba in ples. — Mjinehen 18: Koncert orkestra. — 19; Nadaljevanje koncerta. — 22.50; Zabaven program. — Vremensko poročilo Zveze za tujski promet v Sloveniji, LJubljana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru, JZSS ta SPD z dne 25. Januarja. Barometer pada, Pohorje javlja nov sneg, medtem ko je vreme v gornji Savski dolini deloma še jasno, Triglavsko pogorje pa v solncu. Bohinjska Bistrica, danes: — 6. zelo oblačno 15 srenja. Dom na Komni, danes: —10, jasno, 20 pršiča na 70 podlage. Pokljuka, včeraj: —8, 15 pršiča na 25 podlage, mala ta srednja skakalnica uporabni. Kranjska gora, danes: —10,' barometer pada, lahna megla, 15 pršiča, sankališče ta drsališče uporabno. Rateče-Planica, danes: —10, 15 do 30 pršiča, skakalnice uporabne. Tamar, danes: 40 pršiča. Zelenica, včeraj: —4. 15 pršiča na podlagL Obilen snežni blagoslov na vrhovih! Današnje Putnikovo vremensko poročilo glasi: Pohorje: —8, sneži, 20—75 cm pršiča, smuka idealna, Rimski vrelec: —9, sneži, 18 cm. prSiča na podlagi 20 cm., smuka idealna, Peca: —4, sneži, 35 cm pršiča na 80 cm podlagi, smuka idealne- * JUTRO« 1?. 2T 8 TorcE, 25. I. T937. B. URBAN: 51 Vstajenje gospoda Treeja Roman 31. poglavje Barton je imel dolg razgovor z dr. Woodom. Pomenkovaal sta se največ o baciiih mrtvi onega krča in tozadevnih izsledovanjih dr. Taylo>rja, zakaj policijski zdravnik je nadzorniku povedal, kaj je bil dognal pri pregledovanju spisov iz pokojnikove zapuščine. »Torej mislite,« je rekel Barton, »da je delal dr. Taylor poizkuse s tetanovimi bacili?« »Po njegovih zapiskih moram tako sklepati,« je odvrnil zdravnik; »čudim se le, da nismo našli v zapuščini kake kulture.« »Morda jo je kdo ukradel,« je menil nadzornik, »ali pa je Ha nemara v skrinjici, zaradi katere je brigada vloanila v vilo, in ki je bila zaznamovana s črko T. To bi bilo zelo čudno.« Nato je Barton zadal zdravniku dolgo vrsto vprašanj, in dr. Wood je odgovarjal nanje s če- dalje večjo osuplostjo. Pri teh vprašanjih je So največ za učinke morfija in atropina. »Recimo,« je rekel nadzarnaik, »recimo, da bi vbri7.gni.1i človeku smrtonosno množino morfija in da bi ta človek umrl. Po čem bi mrliški ogledniki spoznal vzrok smrti?« » Po silno povečanih zrenicah.« . »In če bi naikajpljal zastrupijencu antropina v oči?« »Barton!« je zavroil dr. Wood in poskočil. »To je bilo mogoče. Ajtropin odpravlja učinek morfija. In noben zdravnik ne bi mogel po vnanjosti ugotoviti zastrupljenja z morfijem, če bi prevejan morilec s svojo žrtvijo tako napravil. S tem hočete menda reči, da tudi gospod Tree ni umrl naravne smrti, ampak da je bil zastrupljen?« »Da in ne,« je odvrnil nadzornik ter se poslovil od dr. Wooda. Ko je Barton stopil v Robinovo sobo, je bilo ravno v soboto ob treh popoldne. »Kako mislite prebiti nedeljski oddih, gospod tovariš?« je vprašal nadzornik. »Ne zbijajte slabih šal,« je Robin za/renčal. »Od zaspanosti komaj še gledam in vsak up sem izgubil, da bi našel ta teden še urico oddiha. Sicer napredujemo zelo hitro, a dokler ne poznamo morilca in ne vemo, kako je prišel iz zaklenjene sobe, ga tudi ne moremo prijeti.« »Prijeti ga bo zelo težko,« je zamišljeno odvr- nil Barton; »izz-ačunati ga bo fcrefca! ▼ ta namen se zdajle popeljem v Porters Hali.« »Samo eno svojih skrivnosti mi povejte! Ali poznamo morilca, če je vaša teorija prava?« »Ce je moja teorija prava, tedaj ga poznamo že, odkar smo prišli prvikrat v Porters HaLl. Videli smo ga tako rekoč prve četrt ure. Zveza mojih misli bo menda tudi pravilna, le tega ne vem, ali se mi jo bo posrečilo dokazati. Nit, na kateri visi moje življenje, je spletena iz samih indicijev. Drugače ni nikjer nobene opore, nikjer nobenega dokaza. In če ga v prihodnjih triintridesetih urah ne najdem, in če Scotland Yard dotlej ne dobi Stona v pesti, se nit utrga. Edina priča za mojo teorijo je sluga.« »Ako do jutri zvečer ne izračunate morilca, vtaknem ves London pod ključ,« je rekel Robin in položil tovarišu roko na ramo. 32. poglavje Barton se je odpeljal v Skromno penzijo, kjer je stanoval. Spotoma je kupil časnik. Ko je pa že na prvi strani v debelem tisku zagledal svoje ime, ga je odložil. Ko je bil doma, si je naročil kopel in šel nato v svoje stanovanje, ki je sestajalo iz dveh majhnih sob. 2e tri dni ni bil tu in že dolgo ni bil spal na svoji postelji Ena izmed sob je kazala romantično afriško lice, druga je bila trezna kakor Scotland Yard. Tam je viselo orožje in lovske trofeje faza njegovih vojaSMh tet v vročem pasa, ta je stalo samo nekaj kosov gladtoega pohištva. Slik ni bilo nobenih. Iz vaze na mizi so gledale rdeče rože, darilo služkinje, ki je sanjarila o ženinu-de-tekitivu in ga je zadnji čas še tem bolj občudovala, odkar je videla njegovo ime v naslovnih vrsticah vseh londonskih listov. Barton teh rož sploh ni opazil. Okopal se je, se nato pokrepčan vrnil na cesto k službenemu vozu in poklical seržanta Co-cka iz njegovega stanovanja. Nato se je odpeljal z njim v Porters Hali. Spotoma je kupil funt najboljše kave in nekaj škatel cigaret. V Porters Hal-lu so bili odslovili vse uslužbence, le vrtnar je še stanoval zadaj v parku V gosposki hiši se je bil nastanil redar. Nadzornik je šel s Cockom v kuhinjo in mu razložil edini pametni način pripravljanja črne kave. Nato se je vselil v mrtvaško sobo, zaklenil vrata, sedel seržantu nasproti za mizo ter jel piti močno črno kavo, kaditi cigareto za cigareto in razvijati seržantu svojo teorijo. Opolnoči je še vedno govoril in v nedeljo zjutraj ob šestih, ko je Cock petič prišel iz kuhinje z velikim loncem močne kave, je bil Barton izračunal morilca. Toda dokaza v še vedno ni imeL »Ostane nama torej še osemnajst ur,« je rekel nadzornik, »in v tem času morava uganiti, kaj je mislil Stone s »Cikloido«. V tem je zame edina možnost rešitve.« In spet je jel razvijati portershalMa slučaj. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par nt besedo. Din 1— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— ca Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglaaa Din 12.—. Dopisi In tenltve s« zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo. Din S.— davka ca vsak oglas to enkratno pristojbino Din — ca Šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostal! oglasi se zaračunajo po Din L— «a besedo. Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— ca Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSI znesek ca enkratno objavo oglasa Din 17«-^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^ds.ia.Ju^« Oill T Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni ocMclck „ Jutra", LJubljana« Službo dobi Beoeda 1 Din divek S Din M Vire «1; lajanje «mi«» B Dul NijmanjSi metek 17 Dia Zelezninar spreten prodajalec dobi mesto. Ponudbe ln prepl se spričeval na ogl. odd Jutra pod »Stalno mesto«. 1496 1 Administrativno žensko moč f vflHetno prakso t papirni staotej (knjigarni), ali hiduetriskem obratu ižfemo. Iifrrpne ponudbe i navedbo dosedanjih zaposlitev naj •e pošljejo na ogl. odd. Jutra pod »Industrija«. 1549-1 Manipulanta krveibanega ta papirno »tr«go. org-amz3torj3 obra-Vii i daljšo prak.«o. a.kvi-Etprja. prijetnega nastopa T občevanju s strankami — lirem m industrijski obrat. Ponudbe pod »Manipulant« na ogl odd. Jutra. L54S-1 Vodja kartonaže samostojen kalkulant t daljšo prakso. re;mem z izpitom. Ponudbe na ogl. odd. podružnice Jutra v Cel.ti pod Šifro >Z ispitom kurjač« lfi-VM ^«aka oeseda 50 . lavek S : 5:fM> »'' laianj« naslova 5 Din 1? »"o Plačilna natakarica zeli ilužbe v restavracij; ali hotelu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 1604-2 Perfektna kuharica sredajiih let. z daljSun spri-č<-v«li ter 23-letna močna sobarica. začetnica iščeta mesto Z3 tu ali izven. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »£ax.esljivfc 120' 1 1671-3 Natakarica s kavcijo iob; mesto pri trgovcu z Ias»mm bufetom, pri evont. simpatiji ženitev ni izključena. Ponudbe pod »Sreča« na ogl. odd Jrt.re. 1631-1 Snažilca prbora. krepkega fanta ičče restavracija štrukelj. 1661-il Dekle Bilad-n. pridno, sprejmem *a pomoč »ospo^prji. Naslov v vgeh posl. Jutra 1658-1 Potniki Snažno i»kle So «tnnjam '» Hi* «1 laianj* »wKna 1 Din NajmanjSI tn<*ek <7 Din Manufaktura na obroke sprejme v Ljubljani pri privatnih strankah vpeljanega zastopnika. Interesenti za nakup in zastopniki pišite na ogl. odd »Jutra« pod »Konkurenri« 1562-5 Beseda 1 Din lavek 3 Din r.a Šifro al' lajanje naslova 3 Din. Najmanjši ineseb 17 " Din Plošče in gramofone najc.ene v največji izberi kimit.e na razprodaji \i za loge RAZBERGF.R, Dalmatinova !•! — o * Din Naitnanjš' ene«ek '7 Dio Avtobus ■& sedežni »Schevrolet« dobro ohranjen. ziioaj ivoko-lesni poceni naprodaj. Ponudb" aa ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika 1664-10 Beseda 1 Din. lavek 3 Du> ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nfljmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice Sakup m prodajo vseh denarnih zavodov izposljujem po najvišji «.ea; takoj v gotovi m. ALOJZIJ PLANiNSEK Ljubi lara. Bethovnove nI. 14./1. TelefoD 35—10. 99-16 Bančno kom. zavod zvršuje oajboljS* oakn.1. n prodaj« tfRANll>NlH VLOG 4enarnil> lavodov La >dgovo» Din 8 tnamk — Miribot. Aleksandrova 53-16 Srbsko vino <1 okolic« Niš«. nud» v pro Jajo vagonske množine Mi ljutn Milenkovfc. Sv Pet L. NiS U97-16 He>e.ia UlL laveK i) L>in za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Dražba v Ormožu 1 februarja ob 14.30 se bodo v Ormožu štev. 1H0 na dražbi prodali: 2 soda. 1 miza. ? *telaži. i tunka, 1 kad za =ln-ve in decimalna tehtnica. Kupci vabljeni. 1665-32 INSEMRAJ V „ JUTEU"! tSeao-ia i Din uttek o Din ia Šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din Moderen lokal aa trgovino ižčem takoj tj v centru Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. podr. Jutra Maribor pod »Stalno«. U573-19 Beseda 1 Din. lavek 8 Din 'JI *fr. »i lajanj« naslovu D5!* Najmanjši eoe*»fc 17 Din Cenj. interesente opozarjam na ugoden nakup Trg.-stanov. hišo, 1.1 stan. 3 trg. lokali, strogi center Din 960.000, hipoteka ca 5CO.OOG m prevzeti. Stanov. hiSo, novo. vsa sta novanja komfortna, dobro donaša. Din 6rt>.000. Vilo, dvostanovanjsko, vrt. Din 165.00C Enodružinsko hišo (pod mesto), z vrtom, za Din 73.000. Potrebno 50.000, ostale knjižice. Gostilno s posestvom za Din 65.000. Nadalje stavbene parcele, prodaja PRISTAVEC FRANJO Ljubljana, Erjavčeva c. 4 a Teleloa Ž.-ai. 163')-30 Hišo s sadnim vrtom v »rezu Radovljica, blizu Bleda, ob vaški peti, elektrilicirano in z vodovodno napeljavo z gospodarskim poslopjem ugodno prodam za 60.00O. Din. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Na Gorenjskem«. 1063-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din ix >;fro ili lajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Stanovanje štlrlsobno a!l dvoe>obno, zelo lepo. solnčno, v sredini me.-ta z v^em kom fortom ln vsemi prltlkll nami. takoj oddam. Informacije v trgovini Koli mann. Mestni trg. 1494-2l Stanovanje štirifob al dvosob., wlo 1-epo, solnčno - sredini mesta z vnem knimfortom in vsr-mii prvt::'ll nami takcij oddam. Po»zvf s? v trgovini KoMmann, Mi«tni trg. 14&4-21 Stanovanja u^i« Dit* * >* S;fro al' 1a)*nJ» oa»l'»v« S Din Nnim.inj® 17 01 n Stanovanje 3 sob, solnčno in komfortno, iščem za mesec maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačilo« 1572-21a vmimrriiu* Sešel* Dit. lac^li ? D.' 5 fro lajanj"1 naslivs " Din N^minjSi r.nespfc 17 Din Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih senan CERNE - juvelir Ljubljana. VVolfovg ulica I 12-36 R<«ipda i Dir lavfk 3 Din 7.u Vfrn al- lajanje naslora o Din Na ima niš' znt^s^l. 17 Din Družabnika za rentabilno lesno lndu etrljo v Ljub'janl sprej mem. Potreben kap i ta: 560.000 Din Ponudbe na og!. odd. Jutra pod =Se zija«. 1382 15 Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik posestmhf trgovec m večletni župan v Cjrknicz. Zemeljske ostanke blagopolcojnika prepeljemo iz Ljubljane v Cerknico, kjer bo pogreb v sredo 27. t. m. ob 16. izpred Sokolskega doma. Potrti javljamo smrt našega ljubljenega očeta, starega očeta, gospoda A DELA WERI.J soproga in ostalo sorodstvo. MARIJA WERLI sestra POSTAJNEGA PREDSTOJNIKA V P., ki je umrl 24. januarja 1937 v Radovljici v starosti 87 let. Pogreb blagopokojnega bo v torek 26. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na radovljiško pokopališče. RADOVLJICA, dne 24. januarja 1937. ŽALUJOČI OTROCI IN VNUKI. Urejuje Davorta Rav11em — Izdala za konzorcil »Jutra« Adoll Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna r> an Jeran. — Za Inseratnl del 1e odgovoren Alojr Novak — Vsi v L jubilant