53. številka. Ljubljana, v torek L marca. XVII. leto, 1884. I/.h a. j u vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t rij sk o - oge rs k e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za o.trt leta 8 gld. 30 kr., za leden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesee, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r avništ v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka ntolba". Upravu išt vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kakšnih ljudskih sol potrebujemo Slovenci ? „Nicht fiir die Scbule, sondern ftir das Leben." Zgodovina slovenskega narodu nam pove, da je imelo naše šolstvo v obče vedno le tujo nenaravno podlago in torej tudi nepopolni razvitek. V starih verskih šolah bila je „nemščina" glavni predmet vsega poučevanju, tako celo, da je bil materni jezik, če ne popolnem izključen, pa vender proti vsem pedagogičnim načelom potisnen v tisti kot, kjer ga je slabo nemščine se učeči šolarček zastopal z oslovskimi ušesi na glavi. Ali tudi z novo Šolsko dobo 1. 1869. ni naše šolstvo mnogo boljega pridobilo. Šole so 86 sicer pomnožile in razširile, ali nemški jezik ostal je le važni predmet in učitelji se še navadno kvalificirajo jedino po gojitvi tega predmeta. Urinilo se nam je tudi z najostrejšo silo 81etno šolsko obiskovanje brez pomisleka na revščino marsikaterih krajev in veliko število jednorazrednic. Bila je to naredba nepremišljenega liberalnega fanatizma, ki je ostala celo v teoriji še bolj pa v praksi ne /prilivu. Kako je tudi mogoče pridne in nadur-jene otroke siliti v jednorazredno šolo s tremi ali štirimi oddelki celih 8 let, ako vsak priden in talentiran učenec dovrši tako šolo lahko v 3, oziroma 4 letib. In če tudi še prištejemo 2 leti pouavljavne šole, vender šolsko obrskovauje traja k večjemu 6 let. Kaznovali so se neusmiljeno stariši revnih otrok zaradi šolskih zamud pri domačem delu, mesto da bi se bilo mislilo na sredstva, kako bi se takim otrokom s podporo omogočilo ali vsaj na drugi način zlaj-šalo šolsko obiskovanje. V teh zadevah se je sicer z zadnjo šolsko novelo, dano 2. maja I. 1883. nekoliko na bolje obrnilo, akoravno je Še ta naredba zelo nepopolna. Če tudi so lažiliberalci pri tej priliki najljutejši napadali zdim jo vlado, očito je jej reakcijo; vender že domača navadna pamet lahko razsodi, da se otroci ne morejo ne toliko in ne tako dolgo (8 let) učiti na jednorazrednici, kjer je jeden učitelj, kakor na 4 ali 5 razrednici s Štirimi ali petimi učiteljskimi močmi. — Najjasneja in najprimerneja šolska postava bi se torej glede šolskega obiskovanja morala glasiti: „Šolsko obiskovanje se ravna po številu razredov in oddelkov." — Tudi z ozirom na tvarino, LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Odgovor g. prof. Šukljeju.) -vro; ~~> (J.av?t;, aXXa S'aSixetv ■ >•/. j Sopbok. Nekateri ljudje so res kaj nepotrpni. Ker pod -listkar ni takoj na prvi ali drugi dopis profesorja Šukljeja v tržaški „Edinostiu odgovoril, mislilj bo že, da nema ničesa odgovoriti. A pri nas imajo celo kmetje to lepo navado, da v razgovorih go< v ure drug za drugim, ne pa, da bi vse križem kri* (ali ter drug druzega preklicati skušali. Tako je delala »Edinost" sama nad črto ter je s tem podliBtkarja mej delom le napravila, da je bolj pogostem svetu razkazoval razne hibe na njej. A pustimo to na struni, ter se obrnimo k prof. Š uklj ej u. Ta preučeni profesor se je razkoračil na sodni stol ter je v sedmih dopisih (naj mi dovoli, da njega podlistke tako imenujem ter jih že po besedi' ločim od svojih podlistkov v „Slov. Narodu") posebno pri tako zvanih realijuh, se je nekoliko zbolj-šalo s prej imenovano postavo, toda še vedno se zahteva preveč teorije in premalo ozira na praktično življenje, kateremu je vender v prvej vrsti namenjena ljudska šola, vsaj že Herder uči: „Nicht fUr die Schule, sondern flir das Leben.u Ali naša ljudska šola še ni „ učilnica, za življenje", kakor bi morala biti. To trditev hočemo natančneje dokazati. V šolski postavi sicer beremo: nUčencem najdoum-nejše in najimenitnejše, kar je vredno vedeti iz pri-rodopisa, prirodoslovja itd.,** ali v iesnici spremenilo se do zdaj še ni veliko, kajti knjige ostale so še stare. Tako se v geografiji še vedno uče oddaljeni deli sveta tako natančno, ko domača dežela, mesto da bi učenci popolnem poznali domačo deželo in državo, o drugih pa si prisvojili le površen pregled v primeri z domovino. V zgodovini pase Še preveč sistematično obravnava stari, srednji in novi vek, mesto da bi učenci si pridobili temeljito znanje domaČe zgodovine v primernih slikah, ki bi ucepile v mlada srca ljubezen in navdušenje za vero, dom in cesarja. Veliko se še zmirom greši pri naravo-zoanstvu. Učenci se še vedno spoznavati uče živali in rastline vseh trop, tako da večkrat o domačih veliko manj vedo, ko o tujih. Uče naj se torej natančneje spoznavati naše koristne in škodljive živali, koristne in strupene rastline, sadno in gozdno drevje, grmovja in rude. Po okoliščinah, posebno na deželi, pa naj se tudi nekoliko seznanijo z živino-, sadje-, vinorejo ali gozdarstvom, sploh njj se v naših ljudskih šolah obrača večja pozornost na kmetijstvo, ker znano je, da je to podloga naše države in da se čez dve tretjini prebivalstva peča s tem. Tudi s prirodosiovjem se nič bolje ne ravna. V ljudski šoli razlagale naj bi se popularno le najbolj uavudne naravne prikazni, uajpotrebnejši stioii in obrtnijske naprave i^kakor lončarstvo, izdelovanje opek, sveč. platna, papirja, sladorja, itd.) z ozirom na krajne razmere, vsa druga znanstvena tvarina naj bi se opustila in prepustila srednjim in drugim šolam. Jako koristen predmet za ljudske šole bil bi tudi kratek pouk o zdravji (zdravjevarstvo), ki se dandanes še veliko preveč zanemarja v vseh šolah, akoravno je že po starem reku Latincev „Mens saua in corpore sano" od tega odvisen bltigor celega človeštva. Ti nauki koristili bi gotovo toliko, ko zdanja telovadba, ker bi ostali za celo življenje. Vsa ta tvarina pa obsodil moje podlistke v „Slovenskem Narodu". Prvi trije dopisi („Edinost" št. 11, 12 in 13) so prav za prav le uvod k njegovej naslednjej obsodbi. Polni so našopirjene učenosti za navadnega, neizvedenega Čitatelja, še bolj polni pa najbolj zarobljene neoli-kanosti. Ker mu nesem povsodi govoril po godu, razjaril se je čez vso mero. Podlistkar je dobro vedel, da bode s svojimi podlistki drezal v sršenovo gnezdo, vsaj Terentius že pravi „obsequium amicos, veritas odium parit". Tolike odurnostf se vender ni nadejal od preučenega profesorja Šukljeja, ki se neprestano ponaša s svojo akademično olikanostjo. A 8 toliko neolikanostjo Še nič ne dokaže: ce u'est pas tout que de ehoux, H faut encore de la graisse zove se neka francoska prislovica. Prvi trije dopisi, kot rečeno, so prav za prav uvod k učenej (!) razpravi preučenega profesorja. Najprej »mislečemu duhu" našega naroda navaja Gibbona, Niebuhra in Schlosserja, ki so zgodovini podstavili temeljni kamen. V tem smislu govori dalje v 1, in 2, predalu ter se zateče celo k modroBlovcu Herbartu pomoči iskat. Vse prazne fraze, ki imajo le čitatelje slepiti in kazati veliko naj bi bila previdno zbrana v berilu, ki bi moralo biti podlaga vsega učenja realij. Na ta način odpravili bi se tudi vsi nejasni nazori o teh predmetih za vselej. Največ Časa se pa še vedno pri nas gubi s praznim mlatenjem nemščine. Nemški učitelji se vedno pritožujejo, da celo v jednem jeziku ne morejo zadostovati postavnim zahtevam in kaj hočejo reči slovenski učitelji? Druzega pač ne, da v šoli mučijo sebe in mladino z nemščino, potrebne vednosti pa s tem zanemarjajo. Povsod priznavajo korist znanja tujih jezikov, toda nikjer ne urivajo v ljudsko šolo kak tuj jezik; — torej samo pri nas na Slovenskem in zakaj ? Menda pač le zato, da bi mi v občni kulturi zaostali, ker nemškega jezika se otroci pač ne priuče, kakor so do zdaj pokazale vedno vse poskušnje. Znano je numreč, da je šolski napredek največ odvisen od dobre discipline in metode. Ali kaj učitelju pomaga najboljit metoda, ako ga učenci ne razumejo; potem gotovo tudi hira disciplina in šolski uspeh postane dvomljiv. Ni torej čuda, da je naše šolstvo veliko slabeje kot nemško, češko in celo hrvatsko! Velika napaka zdanje ljudske šole je gotovo tudi, da nema učitelj neomejene pravice kaznovanja. Jedrna zavest, da učitelj učenca ne sme telesno kaznovati, sto* i porednega otroka še bolj neposaje-nega. Ve mu pedagogov vseh časov izrekla se je puč za telesno kazen. Pa tudi Nemčija, ki se rada dandanes ponaša kot prva kulturna država, upeljala je zopet telesno kazen v šolo. Tedaj pri nas imamo take naredbe kmalu pričakovati, ker preradi Pruse posnemamo; vender bi bilo dobro, da bi se ta pravica nekoliko omejila, da se ne zlorabi, kot se je to godilo prej mnogokiati. Dobro bi bilo, da bi učitelj v takih slučajih, ko druge kazni ne zda jo nič več, odločil telesno kazen z vednostjo uudučitelje.o (ali po sklepu cele konference), oziroma kraj nega šolskega nadzorniku (sveta). Naposled hoteino še omeuiti nekoliko šolsko uradno opravo. Jako zlorabila se je pri nas do zdaj oddaja nadzoruiških služeb. Tu veljala je ve ino le protekcija v zvezi s politiko, kakor pričajo neredki slučaji, ker drugače bi se ne moglo zgodit', da bi take službe dobivali ljudje dvomljive sposobnosti nestalnega značaja, in nestrokovnjaki. Ko bi bili učitelji popolni ljudje brez napak, kar seveda učenost. S časopisjem nema vse to nič opraviti, celo nič pa z mojimi podlistki („ Časnikarstvo in naši časnikiu). Ogledal sem Niebubra in Gibbona misle, da je prof. S uklj e v ujih zasledil moje črtice o rimskih pa cta d i u r n au. Le besedice neseni našel. Scblo3ser pa tudi nikjer ni pisal o časnikarstvu, najmeuj pa o slovenskem časopisji. Nič kot prah v oči. Na to znova navaja E. Ha ti na in H. Wuttkea in takrat tako, kakor bi bila ta dva pisatelja o Časnikih prav Šukljejeva najdba. Ko bi s uklj« ne bil toliko razjarjen in pristransk, navede! bi bil lahko, da je oba tudi podlistkar v podlistku dne 19. januvarja mej porabljenimi viri naštel. Se ve da, ko bi bil objektiven, moral bi bil tudi druge od podlistkarja tam naštete pomočne knjige imenovati. Tega S o. kije ni smel, ker namen njegov je le bil zabavljati. Ko bi Človek mogel zbrati vse izobražene Slovence, pismouke in nepismouke, vprašal bi jih podlistkar, ali je kdo izmej njih poznal prej toliko časnikarstvo (ne samo naših časnikov), ali je kdo izmej njih prej poznal iečeni dve knjigi in za tema še druge knjige, katere sem v opombi zaznameno. neso in nikdar ne bodo, bilo bi najprimerneje, da »i sami volijo nadzornika iz svoje srede, katerega potem vlada potrdi ali pa zavrže. Vsem razmeram bi pa gotovo najbolj ugajalo, ko bi se za ta posel zahtevala večletna praksa in uspešna skušnja, pri kateri bi moral kandidat dokazati temeljito in obširno znanje pedagogike, metodike, šolskih postav in zmožnost uradnega poslovanja. Službe naj bt se potem razpisale. Na ta način odpravila bi se vsa protekcija in njene zle posledice. Oddajale pa naj bi se stalno, kakor se je to že zadnjič naglaševalo tehtno v deželnem zboru. To bi bil tudi jedini avancement marljivih in zaslužnih učiteljev. Druga zadnja učiteljska skušnja bi se pa pač lehko odpravila, kakor so že tudi davno storili naprednji Hrvatje; mesto tega, pa uaj bi se za definitivno na-stavljeoje zahtevala 2 ali 3 letna uspešna praksa. Omeniti moram le še, da bi se vse te prenaredbe dale hitro izpeljati, ».ko bi posamične dežele imele avtonomijo v zadevah ljudskega šolstva, kakor jo imajo Hrvatje in kakeršno si tudi Čehi že dolgo dobiti žele. Potem pa bi se naše šolstvo hitro povzdignilo in popolnem ustrezalo našim potrebam! —z—. Politični razgled. Aolraiijo gma neki taboruje osem angleških milj od Suakima. Ko se bodo vračali Angleži iz Tokarja, bode jih morda zopet napadel s svojo četo. Vsi angleški časniki jako pretirujejo angleške vspehe v petek, ravno tuko, kakor so povzdigovali lani zmago pri Tel-el-Kebiru. Kdor pa nepristransko sodi, mora priznati, da se imajo Angleži mnogo zahvaliti slabemu oborožen j u nasprotnikov. — Gordonova misija se bode neki popolnem ponesrečila. Izdal je 26. februvarja sicer drugo proklamacijo, v katerej žuga Sudancem, da poki če angleške čete, ker neso slušali njegovih svetov, ter bode potem vse one strogo kaznoval, kateri ne nehajo ustavljati se njegovim naredbam. Sudanci se pa neki za to drugo proklamacijo kaj malo zmenijo. Dopisi. S slovenskega Štajerskega 1. marca. [Izv. dop.] (Kako smo!) Ne rečem preveč, če trdim, da sedanji pravosodni minister Slovan baron Pražak svojega prednika viteza Stremayr-ja niti ne doseza, kajti njegove vse do sedaj izdane naredbe, so ostale le naredbe na papirji, dorim je nasprotno njegov prednik za Češko izdano naredbo glede ura-dovaoja v češčini o svojem času zagovarjal prav toplo ter je tudi vsaj nekoliko skrbel, da se ni od uradnikov ob tla teptala in so se večinoma po njej ravnali. Kako pa je pri nas? O tužna ti maj kal Osobe, ki opravljajo le dniuarski posel pri naših sodnijah smejo se v prsotnosti nemškega pristava norčevati iz nase mile slovenščine. Višji uradniki se na naredbe svojega prvega justičuega šefa ne ozirajo, zapisniki pri sodnijah pišejo se brez prav pičle izjeme nemški, celo pri malostnih in kazenskih obravnavah fungirajo taki sodnijski pristavi sodnikom, ki slovenski narod malo, dostikrat celo nič ne razumejo isto tako rešujejo se vloge večinoma pri sodnijah le v blaženoj nemščini! In tako se vpisava v zemljiščne knjige? Ne bodem za zdaj zahteval — ker bi kaj tacega bil „eldorado" naših želj — da bi se v zemljišne knjige vpisalo v tistem jeziku, v katerem je bil izdan odlok, a to sme slovenski narod po vsej pravici zahtevati, da se njegova imena vpisavajo v zemljišne knjige vsaj pravilno, kajti imena pačiti, tudi c. kr. uradnikom ni dovoljeno. Posebno zdaj, ko se napravljajo uove zemlj. knjige, bila bi uradniška sveta dolžnost, vpisovati imena pravilno in da jim ne bi služilo tisto staro od nobenega zdravo-mislečega človeka odobravano načelo, da bi bila jedino v zemljišnih knjigah vpisana imena merodajno pravilno pisaua. Anglež piše: Shakespeare, Madjar: Eotvos, Francoz: Montesquier, Nemec: Giithe, zakaj pa bi Slovencu ne bilo dovoljeno posluževati se svojega od vlade potrjenega pravopisa! Sveta jeza človeka zgrabi, do pogleda v zemljišne knjige in nahaja toli in toli lepih slovenskih imen popolnem pokvarjenih. Pa ne še samo to; Nemci in nemčurji polastili rekte izuzmali so naša slovenska imena ter trde zdaj, da so nemška, kakor postavim: Seršen = Sehrschbn; Veršič = Nerschlitz; Muršec = Mur-sehtitz; itd. Dalje, kakor okorno je pačiti slovenska imena, kakor: Tschutschegg, VVoschitz, Janscheko-vitz itd. Kako pa nadsodišče z nami ravna? Jako nedosledno. Danes ukaže, da se ima intimacija izdati tudi v Blovenskem jeziku, na pritožbo slovenske stranke pa, da hoče imeti z ozirom na to, da se je pravda vršila večinoma v slovenskem jeziku, slovensko razsodbo, se ne ozira, kajti to sodišče trdi; weil die erledigung des teils in slovenischer teils in deutscber sprache verhandelten Btreites in der landesiiblichen deutscheu sprache keine nullitat be-griindet, indem vveder ein gesetz noch eine audere administrative (?) verfiigung (tedaj dra. Pražakove naredbe za to sodišče, neso niti administive „verfll-guugen") iiber den gebrauch der landesiiblichen spracben bei den gerichten in Untersteiermark an-ordne, dass in der sprache, in welcher die klage eingebracht und nur von einer partei verhandelt vvurde auch die erledigung deB proceses erfolgen miisste". etc. Iz te intimacije je razvidno, da nadsodišče naredbo od 15. marca 1862 št. 865 izdano ob svojem časi le za Kranjsko, a ki ima sedaj veljavo tudi v drugih Slovenskih pokrajinah tedaj tudi na Slov. Štajerskem, popolnem prezira isto tako so od dra. barona Pražaka izdane pohlevne naredbe, v ka- vanega podlistka v pSlov. Narodu" omenil. Jaz mislim, da bi vsak zanikal vprašanje in tudi g. prof. Šuklje, čejeodkritosrčen, bi odgovoril: J a z prej nikdar na take knjige, na take stvari celo mislil ne.se in". Da podlistkar L. Woerla (Pressverhaltnisse — —) ni poznal in ga tudi sedaj še ne pozna, čudim se le, da mu preučeni Šuklje tega ne očita! Poslej se prof. Šuklje košati, zakaj se neseni po francoski navadi z imenom podpisal. Pre-čudno se mi zdi to očitanje od njega, če je res pazljivo ć'tal devet predalov obsegajoč moj podlistek od 22. dne decembra. In iz tega podlistka je urednik „Slov. Naroda" izbrisal skoro tretjino gradiva. Ta tretjina ravno je obdelovala tudi š u kl j ej a in še nekega druzega Slovenca v državni službi, ki iz gole nečimemosti podpisujeta s polnim imenom dopise v politične slovenske liste. Kazal sem tam, kako odveč je po tem potu iskati na-rodnegarmučeništva. Od takega mučeništva naš ubogi narod nema prav nič, da nasproti po takem mučeništvu narod le škodo trpi. Ne brcaj ob osti, svari že sv. pismo. Za se podlistkar nema in ni imel tega strahu, ker ni z državnimi službami v nikakeršni zvezi. Držal se je le stare navade, ter z ono Juniusovo frazo zadovolil radovedne čitatelje. Odgovorite g. Šuklje: „ ali bi podlistki (časnikarstvo in naši časniki) bili le za las boljši ali slabši, ko bi se bil podlistkar podpisal s popolnim imenom? Kaka pregreha pa je to, da mesto imena stojo Juuiusove besede: „stat nominis umbra" ? Š u k 1 j e v svojem srdu le kriči, da so tudi te besede ukradene. Za Boga, ali je glasoviti Anglež bil vzel patent na nje? Jednako nespametno je očitanje zarad citata Napoleonovih besed. Kaj misli profesor Šuklje, da bi se moral zarad takih stvari po poslanstvu obračati do board of patent v Londonu in do bureau de brevets v Parizu, potem naj bi še le smel rabiti take citate in besede! Profesor Šuklje je toli zamaknen v svojo zgodovino, da misli, razen zgodovine druge stvari ni in ne sme biti na svetu. Prečita naj one podlistke v »Slov. Narodu", ki podlistek obravnavajo. A če se mu dozdevajo ti preveč zarobljeni, pregleda in premisli naj, kake podlistke spisujejo razni evropski narodi. Podlistki nemajo z zgodovino ničesa opraviti; podlistki po svojem bistvu ne smejo imeti z zgodovino ničesar opraviti. Kdo bi razen preučenega prof. Š u k 1 j e j a zahteval od podlistkov, da bi bili prav po zgodovinski vestnosti in natančnosti spodaj obrobljeni a citati raznih knjig. Čitatelj podlistkov še zapaziti ne sme, da je spisovatelj podlistkov imel količkaj težav in preiskav pri njih sestavljanji. Zato je toli nespametno od prof. Šuklje ja, očitati podlistkarju, da ni pri podlistkih o kamnotiskanih dopisovalnicah, o novinarskem uradu in o dalekopisnih poslanicah od pike do pike, od besede do besede navedel, kje je to ali ono našel. In na dveh mestih sem naravnoBt rekel, da ti podlistki so neki pall-mall, neki pick-uick v slovenskem časnikarstvu. Z resnobno zgodovino nemajo ničesa opraviti. Le zlobnež more od njih terjati zgodovinske obleke. In tako dela tudi ta preučeni zgodovinar Šuklje, najbrže zato, da je podlistkarju mogel očitati „literarno tatvino". Zato sem na čelo postavil one Sophoklejeve besede: učen čeS biti, pa si le strahovito zloben. Ob jednem pa se prof. Šuklje ravna po nemški prislovici: vvaa grob ist, das ist stark, ter misli, da je na ta način kaj dokazal in omenjene podlistke uničil. (Dalje prih.) terih se nahaja mnogo beaedij pa nikakeršne odločnosti — za to sodišče neveljavne. Poglejmo še nekoliko zunajnost naših c. kr. uradov. Ko bi Slovenci imeli vročekrvnost naših bratov Hrvatov, čulo bi se o jednakih nasledkih, kakor njega dni v Hrvatskej. Idi na Slov. Štajerskem kamor hočeš, nikjer ne bodeš našel grba s c. kr. okrajno sodišče, ampak k. k. bezirksgericht; nikjer ne, dačnega urada, ampak le: k. k. steuer-amt, isto tako: postamt, telegrafenamt, depositen-amt itd. Za odpravo teh čudnih nedostatkov ne zgodi se nič — prav nič. In naši poslanci veuder podpirajo že skoro 5 let nam „prijazno vlado". Radovedni smo na budgetno obravuavo, kako se bodo naši poslanci držali reservirano. Preveč nad nam se tudi za budgetno debato ue ponuja, ker se bode vsled znane državniške modrosti tudi budgetna debata potisnila v „Prokrustovo postelj14 in bodo celo generalnej debati le „kratke ure dane". Tako vsaj pripravljajo že zdaj uradni listi javno mnenje. Iz Idrije 29. februvarja. [Izv. dop.] Letošnji predpust se je pri nas jako dobro obnesel. Veselic in plesov bilo je na izbiranje. 20. januvarja napravili so tukajšnji „veterani" sijajen ples v krasno in trudapoluo dekorirani pivarni g. Tuječevej. Ta bil je prav zelo obiskan, navzoč bil je tudi obče spoštovani gospod rudniški nadsvetnik J. Novak. V kazini bili so sijajni plesi 26. januv., 9. in 23 febru-varju, kateri so bili v posebno izjemo tudi od meščanstva zelo obiskani, kajti zdaj so gg. višji rudniški uradniki skoraj sploh vsi narodni možje. Tudi „lesevereinJ napravil je v kaziuskih prostorih svoj ples, a ker se je gosp. predsednik malo prej v očitnej družbi jako žaljivo o čitalnici izrazil, se zaradi tega čitalniški udje plesa neso udeležili. Da so bili prejšnje čase te baze ljudje predrzni, se nam ni kar nič čudno zdelo, a da jim še zdaj greben tako visoko raste, tega ne razumemo. Na tem vabilu glasi se podpis: „Die Direcktion des k. k. Aufsiehts-Lese-Vereins :n Idria". Daje Lese-Verein tukaj to vemo — od kdaj pa je postal c. kr., tega ne vemo. Da bi to izvedeli, morali bi še le slavno C. kr. vlado, ali pa državno pravdništvo naprositi, da bi se stvar pojasnila. A pustimo to reč za zdaj in poglejmo raje kako je Čitalnica pretekli predpust svoje družabnike razveseljevala. Sleherni četrtek imeli smo „plesne vaje", katere so bile vedno obilo obiskane. V 2. dan februvarja napravila je „slovesno Besedo" neumrljivemu Vodniku v spomin. O slavnostnem govoru, katerega je prevzela gospa Albina Trevnova, soproga predsednikova, reči moram, da tako obširnega in jedrnatega govora o Vodniku nesmo še čuli, kar se jej je tudi sploh očitno pripoznalo. — S. Gregorčičevo „0 pepeluični noči" deklamovaia je jako izvrstno gospa. M. Lapa j neto v ti. Petje Dilo je skoz in skozi izborno, in v igri „Otelo" ali „Beli zamorec", oddane bile so role v najspretnejše roke, pohvale in smeha bilo ni konca ni kraja. Po dokončanej igri videli smo prizor, kakor se te redko kdaj nahaja. Mali hčerki čitalniškega predsednika g. Trevna, Ahacija (stara 5) in Tomazina (stara 37a) podali ste za našo čitalnico neprecenljiveji, gospodičini Lavoslavi rune uho vej, zlat prstan in jako lep Šopek iz kamelij z primernim nagovorom. Stareja hčerka je govorila tako razločno, glasno, neprestrašeno in točno, da so igrale poslušalcem solze v očeh. Priznati pa moramo, da to je bilo tudi reBnično zasluženo priznanje, kajti že od začetka, kar naša Čitalnica obstoji, (ustanovila se je leta 1866) igrala je ona skoro pri vsakej igri. Brez ngovora prevzela je vsako rolo, a vedela jo je pa tudi vselej izvrstno izpeljati, naj je bila še tako teška, ali kakor pravimo nehvaležna, njej vender ni nikdar spodletela. Zakličemo jej toraj še jedenkrat na tem mestu: Živela!1 — Kakor vsako leto, tako je bila tudi letos v Čitalnici „maskerada", katere se je vdeležilo 36 lepo in okusno opravljenih mask. Tu smo videli lepe narodne noše, izvrstno opravljenega „Tolmincau s koši čem napo ln en i m z orehovimi jedrci, hruškami, čeflpljami itd., kar je jako veliko smeha vzbudilo. Za njim sprehajali bo ;>e lepo opravljeni vitezi iz Brednjega veka, potem dr. Faust z Marjetico, za njimi lepe ciganke, 8 kakor vran črnimi lasmi, Poljakinje, Bošnjakinje, Zilke, mlekarice, kuharice itd. a tudi zeleni žabi ragljali ste vmes. Naj več posla imel je „pojac" kateri je svojo nalogo popolnem izvrstno izpeljal. Vabljenih p. n. goatov bilo je toliko število, da je bila sicer prostorna pivarna veliko pre- majhna, in se je sploh želelo še jedenkrat toliko prostora. Plesala se je ta večer tu prvikrat .Beseda" češki salonski ples, katero nas je prostovoljno učil vrli narodnjak gospod Ksrol Svoboda, naslednik g. Onderke. Želeti bilo bi, da bi se ta v resnici lep ples po vseh čitalnicah udomačil. Pri vseh veselicah počastil nas je tudi gosp. rudniški nadsvetoik J. Novak 8 svojo obiteljo, bajti naša Čitalnica ima čast omenjenega gospoda prištevati svojim udom, a ne le ta, nego tudi drugi gospodje uradniki, njegovi somišljeniki, pristopili so k Čitalnici, katera ima sedaj ponosno število 82 svojih p. n. družbenikov. Da je to število tako mogočno narastlo gre v prvi vrsti hvala gospodu J. Novak-u, c. kr. rudniškemu nadsvetniku, zaradi njegove vsestranske spravljivosti in pravicoljubnosti, kar sleherni pripoznati mora, največ zasluge pa sedanjemu tajniku gosp. učitelju A. Novaku, kajti on je značajen in neutrudljiv delavec na narodnem polji; on skrbi noč in dan kaj in kako ukreniti da bi se vsem družbenikom po mogoče ustreglo. In v resnici se mu je že marsikatera prav dobro posrečila, kakor tudi nam vsem dragemu in ljubemu blagajniku gospd. F. Vončiui. Neutrudljiv za blagor Čitalnice je tudi gosp. Vinko Lapajne, kateri vedno skrbi, da nas s kako mikavno igro razveseli. Zdaj pripravlja za velikonočni ponedeljek J. Nestrojevo po J. Alešovcu poslovenjeno burko s petjem „Lum-paci vagabund" ali „Hudobni duh", katere že vse teško pričakuje. Želimo mu že naprej vsi dobrega uspeha ! Domače stvari. — (Presvetli ceBar) podaril je za popravo cerkve in minoritskega samostana v Piranu 300 gld. — (Konečni resultat volitev v trgov-skej in obrtnej zbornici kranjskej) je naslednji: Po skrutiniji volilne komisije dobila sta v obrtnem oddelku narodna kandidata gg.: J. N. Horak 1919, Miha Pakič 1918 glasov. V kup-čijskem odseku gg.: Fran Ko I man 197, Vaso P e-tričič 197, Janez Knez mlj. 193, Alfred Ledenik 193 in Josip Lozar 193 izmej 258 oddan h glasov. Volilcev v tem odseku upisanib je 349. Nemškutarski protikaudidatje dobili so največ 61, najmenj 58 glasov. Poglejmo pa, kako je bilo razmerje glasov, ko je pred tremi leti, 1881. leta v n 17. dan maja, narodna stranka pri prvem naskoku po jako Živahuej agitaciji si priborila večino v zbornici z zmago v trgovskem in obrtnem oddelku. V trgovskem oddelku se je od 356 vpisanih volilcev volitve udeležilo 320, skoraj 90 (8985)°/0. Mej temi 320 glasovnicami bila je jedna prazna, dve pa nepravilni, od ostalih 317 pa so dobili uarodni kandidat) e gg.: Josip Kušar 179, Vaso Petričič 178, Fr. Souvan 177, Ivan Perdan 175, Fran Hren 174, in Ferdo Sajovic 168 glasov. Nemškutarski kandi-datje so dobili: A. Dreo, 145, Treun 144, E. Maver 142, Leopold Burger 141, Josip Luckman 140 in Henrik Maurer 137 glasov. Takrat je bilo še polovičarskih glasovnic, katerih se je naštelo 21, od teh je prišlo na narodne kandidate 61, na nemšku-tarske 63 glasov. V obrtniškem odseku bilo je leta 1881. vpisanih volilcev 4446, oddanih 2881 glasovnic dobrih 64°/0,: vmes bo bile 4 prazne, 5 jih je prišlo prepozno in 119 nepravilnih, večinoma tacih, na katerih so bile podpisane same ženske brez poslovodij, katere je zbog tega kakor tudi pri sedanjih volitvah komisija zavrgla. Na ostalih 2753 glasovnicah so imeli narodni kandidatje gg.: dr. Poklukar 2407, Peterca 2407, Klein 2405, Sark 2403, Ribič 2403, Žitnik 2402 in Škerbinec 2401 glas. Nemškutarski kandidatje so dobili: A. Achtschin 260, Bilina 258, Kom 258, N. Rudholzer 257, Hansel 257, Detter 252 in Stadler 252 glasov. Ako se ogledajo te Številke, razvidi se, da je napravila narodna stranka v treh letih veliki napredek, nemškutarska stranka pa doživela v trgovskem odseku velikansk poraz, osobito ako se primerjajo ravno v tem oddelku številke prejšnje in sedanje volitve. Konstatovati pa je treba, da se je ta, za narodno stranko toli povoljni volilni resultat dosegel brez vsake imena vredne agitacije in da bi bila narodna stranka v obrtnem oddelku prav lahko si pridobila še 500 do 600 glasov za svoja dva kaudidata, a agitacije ni bilo, ker se je znalo, da se nemškutarji v tem oddelku volitve ne udeleže. S konečnim resultatom teh volitev sme narodna stranka zadovoljna biti, in uresničile so se zopet besede ranjkega Jurčiča: „Zmaga je zmirom in povsod pri vsakej volitvi naša, če vlada ne pritiska zoper nas, Če ostane neutralna 1" In tako je bilo zdaj in zadnjič. Nemškutarji pa so pri tej volitvi lahko uvideli, da jim ne pomaga nič, ako-pram se postavi kak denarni matador na Čelo volilne agitacije za njih „stranko", kakor sedaj g. K.Luckmann. Kadar gre za to, da se spozna mnenje cele dežele, takrat se vselej pokaže pravo statistično razmerje, to je 96% proti 4%, in kandidatje kakor tudi agitatorji nasprotne stranke preverijo se vsakokrat, da zastopajo v deželi samo 4°/0. „Urez biričev ne gre" za gospode nemškutarje, rekli smo že jedenkrat in pri tem ostanemo. Najbolj smešno pa je, da ima mej nami tacih čudakov, ki ravno omenjene volitve smatrajo dokazom posebne spravljivosti. Na kakej podstavki pridejo do tega sklepa nam je faktično nedoumno. Kdor stavi protikandidate in za nje agituje in glasuje, vender s tem ne kaže posebne spravljivosti, in če se jedna stranka v naj-številnejem oddelku volitve ne udeleži, se to vender pri vseh normalno sestavljenih ljudeh nazivlje „Abstiuenzpolitik." Seveda, so pa tudi ljudje, ki so druzega mnenja. — (Deželne sodnije predsednik gosp. Gerčar) že zopet dlje časa boleha na svojej na-vadnej bolezni, na putiki, in torej ne more predsedovati porotnim obravnavam, pri katerih ga zastopa deželne sodnije svetovalec g. Ludevik Ravnikar. G. Gerčar je pač v neugodnem položaji, dajo večino leta v postelji, ali pa v toplicah. — (Odsek za olepšavo mesta) je po predlogu svojega načelnika g. J. Hribarja sklenil nasajevati Golovec in tako pokriti ruja ve proge, ki v taki bližini mesta res ne napravljajo prijetnega utiša. Po izreku strokovnjakov bode na ta način mogoče v treh letih naš rujavi Golovec popolnem pozeleniti Slabo vreme zadnjih dni sneg in dež ki neprenehoma pada napravlja organom, ki imajo skrbeti za snaženja ulic mnogo preglavic, kajti še tako marljivo odvaženje snega in blata je skoraj brezuspešno, ker se vedno z novim nadomestuje. Pripoznati pa moramo, da se stori kar le moč in da se posebno pregazi marljivo cedijo. Radikalno osnažil pa bode blatne ceste najhitreje krepek Jupiter pluvius. — („Jour-fixeH Ljubljanskega „Sokola") bode prihodnjo soboto 8. t. m. v steklenem salonu Ljubljanske Čitalnice. Program, ki bode jako zanimljiv, priobčimo v petek. —- („K m e to va 1 ec." ) C. kr. kmetijska družba kranjska izdala je svojega novega glasila 1. številko s 1. dnem t. m. Oblika je lična, tisk čeden, tudi cena (2 gold. s poštnino vred) za 2 krat na teden izhajajoč list ni prenapeta. Nesrečna pa je vsekako misel, novi list bodi nekak ponatis „Novicu in obratno. Ta ukrep je kvaren novemu glasilu in neugodno upliva na vsebino, katerej nedostaje izvirnih člankov in mnogovrstnosti. V tem oziru bode treba druzega ukrepa. — („Vrtec." ČasopiB s podobami za slovensko mladino) prinaša v 3. številki naslednjo vsebino: Mati. Pesen. Miljenko Devojan. — Ilija Muromec. Poslovenil Fr. Iiubad. — Kaznovana pregreha. Roza Kosova. — Nadvojvodica Marija Karo-lina. J. T. — Sv. Gregor. — Votivna cerkev na Dunaji. — Zvonček in vijolica. J. Rosa. — Vrl učenec. Možina. — Golicavi Kras. A. Vakoj. — Črnomelj. — Jutro. Pesen. J. Zagorski. — Hišna lastavica. Razne stvari. — Vrtec velja za vse leto 2 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 30 kr. — (Iz Ptuja) se nam piše: Naša »Posojilnica" imela je do 1. t. m. 6379 gld. 82 kr., dohodkov in izdatkov 4398 gld. 68 kr. tedaj skupnega prome'i 10.778 gld. 50 kr. Posojilnica začela je svoje delovanje s 7. februvarjem, tedaj se sme ta resultat z ozirom na kratek čas in kot za-eek, zaznamovati jako ugodnim. — (V glavni občini Košani) vršila se je dne 21. svečana t. 1. volitev župana in občinskih svetovalcev. Izvoljen je dosedanji župan g. Leopold Dekleva, posestnik na Bujah, jednoglasno zopet županom. Svetovalci so mu izvoljeni posestniki Anton Dolgan iz Volč, Matija Ambrožič iz Gorenje, Dominik Pupi s iz Dolenje Košane in Fran Volk iz Suborja. — (Tržne cene.) donašajo vsi Ljubljanski in deloma tudi drugi slovenski listi po meri, po litrih in hektolitrih, ker jih od dotičnih organov tako dobivajo. Skrajni čas bi bil, da se opusti ta starokopitnoat. Po vsem božjem svetu ponuja in prodava se žito in zrnje le na vago, le Ljubljana ostala je na starem stališči. Mari res ni možno naznanjati cene po kvintalih itd.? Veliko lepše M se čitalo in tudi kupčevalcetn bilo bi prikladneje. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri vcerajšnjej prvej obravnavi tožen je bil 29 letni postopač Fran Nahtigal, iz Smlednika hudodelstva uboja. V veži pred Pichleijevo žganjerijo v gledaliških ulkah, »porekla sta ae 1. decembra 1883 z delavcem Andrejem Marinškom, ker je zadnji Nabtigalu rekel „šemaw. Nahtigal Biinil ga je z žepnim nožem pod rebra v trebuh, tako da se je vsjed rane začelo gnojiti in je Mariušek 6. decembra umrl. Našli so zdravniki še drugo rano na roki, katera je bila z nožem prerezana in naznačena kot teška. Zatoženi Nshtigal dejanja ne tuji, a izgovarja se, da ga je Marinšek razjezil. Nahtigal je bil zaradi tepeža, vlačugarenja in tatvine že kaznovan večkrat pri sodnijah v Ljubljani, Kamniku in Kranji in slednjič zaradi hudodelstva tatvine pri deželnej sodni ji v Ljubljani I. 1880. na 13 mesecev ječe. Porotniki so vprašanje krivde jednoglasno potrdili in Nahtigal je bil obsojen na pet let teške ječe poostrene vsaki mesec s postom, tamnico in trdim ležiščem. Obravnava vršila se je v smislu kazenskega postopnika popolnem pravilno, skozi in skozi slovenski. Zastopnik državnega pravdništvo g. Schetina, zagovornik odvetnik dr. Abazhizh in tudi predsednik sodišča, deželne nadsodnije svetovalec g. Kapretz govorili so, slednji tudi resume slovenski, kar dosle ni bilo premnogokrat v navadi pri porotnih obravnavati Ljubljanske deželne sodnije. Prav dobro omenil je zagovornik g. dr. Ah a z h izb, da hodi že mnogo let zagovarjat, a zmirom je uzrok zločinov nesrečno žgauie. Me.s se je z mnogimi stroški za davkoplačevalce ustanovilo zadnja leta mnogo ljudskih šol po deželi, a kaj pomaga šola, če se tudi tako rekoč poleg nje postu vi takoj žganjarija. Govornik opozarja gg. porotuike naj delujejo vsak v svojih krogih ua to, da bode postavno omejeuo gnjusno žganjepitje jUajnovejše vesli. Iz Londona se poroča, da je v gorenjej zbornici Granville izjavil, da je vest, da se angleški vojaki z bregov Hudečega morja pokličejo domov, neistenita. — Policija je na sledu dvema možema, baje Amerikancem a, ki sta v zadnjem času na kolodvorih nastavila diiiaiiiitne stroje. Cesar dovolil je udovi umorjenega detektiva Blocha štiri sto goldinarjev mirovnine na leto, otrokoma pa vzgojno doklado po sto goldinarjev na leto. Nemški listi poročajo, da je general Oer-njajev, generalni guvernćr Turkestana vsled lastne neprevidnosti pal v nemilost. Z izgovorom da otvori novo trgovinsko cesto iz Mrtvago Kultuka ob Kaspiskem morji do Kungrada, razširjeval je samovlastno svoj delogrog v severne kraje zakavkaškega ozemlja in tako žalil dotičnega zakavkaškega guvernerja. Vrhu tega izdelal je načrt, kako zavoj evati Indijo in šiloma hotel doseči, da se ta načrt carju predloži. Vojni minister Wanovsky pro-tivil se je temu, poklical Cernjajeva v Peter-burg ter mu očital, zakaj se v tako neumestnem času bavi s takim načrtom. Černjajev pa je hotel vsekako, da dobi car načrt v roke, napravil je dva prepisa ter poslal ministru Voron-covu-Daškovu in Pobedonoševu po jeden izvod. Na ta način prišla je vest tudi carju na uho. Car bil jako nejevoljen, a z ozirom na zasluge Cernjajeva, pričakuje, da bode slednji sam dal svojo ostavko. Ogerskej spodnjej zbornici predložil se je načrt zakona, da se na Reki sezida poslopje za mornarski urad. Najvišji komornik grof Creneville dal je zaradi bolehnosti svojo ostavko, njegovim na- slednikom imenovan je knez Trautmannsdorf, predsednik gosposke zbornice. si mi m o sdratilen ni peli. Naval krvi, težko sapo in vse nasledke slabega toka krvi ozdravi uspešno po kratkej rabi pristni , M<>ll-ov Seidlitz-prašek". Skarij i «-a z uporabnim navodom 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni /.a ložnik, na Dunaji, Tuchlauben 9- V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (690 — 4) Tujci: dne & marca. Pri Nlotin : Vitez pl. Rozkovvski in dr Pogačnik iz Gradca. — Acham iz Trsta. — Frašnikar iz Kamnika. — Brulec iz Doline. Pri n nI lv l : VVedlz Dunaja.— Mnćilnikar i/. Dolenjskega. — Lederej z Dunaja. — Niefergall iz Radovljice. — Niefergall iz Kamnika. Metcorologično poročilo. i „ <* a Cas opazovanja Stanje barometra v unij. Tem-pciarura Vetrovi NntM) Mo krina v j U1UI. 3. marca 7. zjutraj 2. pop. J', zvečer 73838 mm ~33 80 mm. 73959 mm. -|- 0-6'JC + 4 6'C + 10 C Sl. 8VZ. sl. vzh. brezv. obl. obl. ohl. 6-20 mm. | d. in su 1 Srednja temperatura 21°, jednaka norinalu xb"ĆLzxeijflilc^ bor./ dne 4. marca t. I (Izvirno tolegraficno porodilo, 79 gld. 80 102 gld i'apinia renta .... Srebrna renta .... '' f:i renta ... ... f>" „ marčna renta......... H5 . . «43 . . 315 21 Akcije narodne banke Kreditne akcije . .... London . ..... Napol. . ..... ... '. . kr. cekini . . . ... Nemške marke ..... "9 4u/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 123 Državne srečke iz 1. 1964. 100 gld. 16H •»".„ a v str. zlata renta, davka prosu. . 101 Ogrska zlata renta 6' ,...... 121 4oi qn n n » - .. • i papirna renta 5°/0 ... .88 6°/« štajerske zemljišč, od/ez. oblig. , 104 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 Zemlj. obč. avstr. 41/»o/0 zlati zast. listi . 120 Prior. oDlig. Elizabetiue zapad, železnice 106 Pritr. oblig. Ferdinandove sev. železnic« 105 Kreditne srečke......100 gld. 174 Rudolfove srečke .... 10 „ 20 65 65 45 40 60 45 60 71 15 25 50 80 80 60 50 75 60 50 50 kr. Izvrsten kruh, vsak dan frlften, prodaja (127—3) JOSIP BOZI^J, ir c.oerjtTiilE in lcxč;ira.a,r -v Krškem.. Čudovite kapljice Sv. Antona l'adovaiiNli(>t;a. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ri treba mnogih besedi j, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratne j še žebideeve boleSlL Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti!), zoper beli tok, hožjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak n-is obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Crlsto-foletti v Gorici. V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jal. pl. Trnkocif, na Mestnem trgu Št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—9) tf^~ Varovati se je pokvarjenih posnetkov, b katerimi se zaradi doničkaželinosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti. Zemljišče s hišo in drugimi gospodarskimi poslopji v Dragi pri Bell cerkvi it. 2 na Dolenjskem se bode 7. mana \HHA skupno ali pa posamezno na tri leta prostovoljno v Dnjeni dalo. Kraj je za kako obrtnijo ali trgovino zelo pripraven. (Itt—2) Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravil« zopei yse bolezni v želodci, in nepresežiio zoper neslast do jedi, slabi želodec, smrdoio sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodoi, zgago, da le ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, golua in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira boViina iz želodca), /.oper krč v želodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrab in zoper zlato Žilo. Olii-viiu /.nlojfu: Lekar C*. Brady1 Kremsicr, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane a^- 93 ftrw "ms ^ret-v« ima setra^-o: V Ljubljani: lekarna Gabriel ^iccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem m c h in: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Be rgm a n n. V P os toj n i: Anton Leban. V G o-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielino. V Celji: lekar J. Kunferschmied. VKranj: lekar Drag. Šav n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: 'ekar A. Roblek. V Sežani: leku- Ph. Ritschel. V Črnomlji: lekar Ivan Rlažck. V Škotjej Loki: lekar Karol Fabiani Ker so v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijineeljake kapljice za želodec morajo imeti v skleniuo vtisnene besede: Echte Mariazcllcr Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceliske matere božje, mora biti poleg te podobe ntisneno sodni i sk o spravljeno varNtveno r.iiaiu«>nj«> in zavoj mora biti zapečaten z našim vurNlvenlui zuauie* nJem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakom istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—129) I O < CD O 1 O P« CD 9 B w< K* CD rvi< g < CD i .2 B' CD J TfUliam LaAson-ovo xrLa.siilQ so. laso je IsmeJ v»eh proti izpadanju, las, kakor tudi za okrepljenje in ojačenje njih raBti priporočanih sredstev vsekako naJboljSe. Na mestib, kjer ni ve6 lasnih korenin, tudi po tem sredstvu ne *r»-tejo lasje (kajti takega sredstva nt, da bi se to doseglo, če tudi se to o raznih tinkturah v časnikih krivično trdi) — a to sredstvo jači kožo na glavi in lasne korenine tako, da kmalu preneha izpadanje las in se iz korenin, dokler neso popolnem izumrle, razvijo novi lasje, kar so mu inuogoitevilui praktični poskusi za. ..tovili. Na barvo las nema to sredstvo nikakega upliva in ne sestoj f ls lilkakib zdravja ikodljlvib *n»vlj. cena 1o«.&3bvl 3 ^ldL. (1Š9) Dobiva se pristno samo pri: Edtardu M«br-u, parfumerju v Izubijani. Dr. Schmidt-ovi uspešni prilspki ta kurja, očesa. uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstra- , nitev kurjih očes. Varstvena znamka. Uspeh teh dr. Schtuidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanej rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije. Cena škatljici s 15 prilepki in roženim dletcem za izdiranje kurjih očes 231 kr. a. v. NB. Pri nakupovanji tega preparata blagovoli p. n. oličiriHt vo vedno paziti na to, ima d vsaka škatljica na zvunanjem ovitku utisneno gori zaznamenovano varstveno znamko. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt izdeluje se po posebnem načinu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, isehiadi, bolečinam v križa llmffN iminka. in hrbtnem mozgu, božja-sti, otrpnenju, rslabljenjn in polucijam. Na dalje se dr. Behr-ov živčni ek8trakt( z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otipnelosti mišic, trganju v členkih in mišicati, nervoznemu glavo- , bolju in šumenju v ušesih. Dr. Behr-ov1' živčni ekstrakt se nporablja le zvananje. i Cena Hteklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v. ' NB. Kupovajoče p. n. občinstvo rači! vedno paziti, je li pri vsakej steklenici na vnaujem ovitku utisnena zgornja var-stveua znamka. Glavna razpošiljalna zaloga: Qloggiilt»» Nižje-Avstrijuko, lekarna J. Kittner-Ja. Dr. Selim i «liprllepke »s kuna oCesa in dr. Behr-ov aI\«i«I ekstrakt prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. Svoboda iu J. pl. Trnkoesy. ter tudi vsi drugI lekarnarji. (671—10)' I^datelj in odgcvonii urednik Makao Ar mi 6. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.