m ftetliko. V UlMM, f pVtfk. 1 feCMtn 191L XUV. icto. »Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: eek> leto.......K 24— pol leta........12 — četrt leta......, 6 — na mesec....... 2*— v upravništvu prcjeraan: cdo leto.......K 22*— pol leta........11-— Četrt leta ...... „ 550 na mesec....., 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon it 34. Ivhnfn vsak dan snećer liMOmil nedelfe In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkiat po 10 vin. Pri večjih iitsercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Posamezna številka velja 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiakarna" telefon št tS. za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25*— pol leta ....... • 13-— četrt leta...... , 650 na mesec . k . . • • . 2*30 .Slovenski Narod" velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.......K 2fr— za Ameriko m vse druge dežele: celo leto......K 3f>— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnUtro: Knailova ulica st. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85 Houi uradnlshl 3alion. Časovno napredovanje in službena pragmatika. Dunaj, 30. novembra. V parlamentu je bila da nes razdeljena vladna predloga, katera oti-cijclni naslov so glasi: »Zakon o .službenem razmerju državnih uradnikov In državnega služabništva (služben■ pragmatika). Ze včeraj smo brzojavno poročali o govoru, s katerim je notranji minister baron Heinold vladni osnutek v parlamentu uvedel, in danes smo podali ta njega tele grafično nekatere določbo, ki se tičejo časovnega napredrvanje in potreb uega pokritja torej pred vso m materi jalne pinti celega vprašan jr«. V pri-fmjor-em članku se k predlogi še enkrat vračamo.O zakonu, kateri je razdeljen v 1-}- precej obsežnih paragrafov seveda ne moremo obširno razpravljati.temveč se moramo zadovoljiti s tem, da poudarimo njega :endenee in one konkretne določbe, ki -o važne tudi za najširšo javnost. Že pod Bienerthom je vlada pripravljala in predložila parlamentu uradniške predlog* i službeno pra-srmatiko in časovni avanzma), o katerih je odsek za državne na-tavljen-f-e tndi obširno razpravljal. Križe va in križnata pot, po kateri je hodilo uradniško vprašanje T»nd Ciautschem in SlnrgkhotB je še v živem spominn. %ad dolgih bojev, v katerih vlada bas* ni igrala najslavnejše vloge, je da-mšnja predloga, ki bo upajmo zadnja in definitivna. Od prejšnjih osnutkov se raaeo-čnje najnovejši po>ehno v dveh bankah: dolor-be glede shižbenih dolžna. Mi uradnikov in ^lug (predlotra se nanaša le na pragmatično na«davl;3~-ne državne nradnike, izvzem>i profe-■=»orje in sodnike, za katere se izdeluje sebna pragmatika, ter na prave državne singe) so bile v novi kodifikaciji bistveno spremen jeaie ter v nekaterih točkah afilaif nc. na mesto •;i>orvnega avanzmaja, pa je vlada uvedla nekak kombiniran sistem, ki temelji na ideji automat i ke. pripušča •a obenem primeren vpliv rudi kva-lifikaeiji posam^-nojra uradnika resp. njejroveprn delovanja. Vladni o pridejo no največ 5 teHh rz X. v l'K. razred, po 7. letih v VTTT. in po na daljnih 7. v Vil. razred. Skupina B srednje šola in visokošolski kam z dršnvnfm iznitoro ^ napreduje <1o VTTT. c. r. (4 leta v XI.. 5 lef v X., 7 lot v TX.^. skupina C (eretlrrja 5o-1r) do VTTT. ?. r. (K let v XT.. v X., 7 v TX.V>. skupina T> ^4 razredi srednje šolo in strokovni 'zoitA do VTTT. v. r. (G v JOL 7 v X.. 0 v DL), -kupina K fvee kakor ljudsko šolo* do TX. r.. r. (€ v XT.. t v X.). Da se šteje preslužono lef o v napredovalni rok, je potreba, dn i>» bil uradnik dotično leto kvalificiran vsaj s VaVkulom: prin>erno. Časovni avan-zma v običajnem smislu to bosedo velja pa smemo to označbo spl-r-.h rabiti» za praktikante, katerim era ran ti rn zakon imenovanje za uradnika (\ -rej tudi »raaur«) v onih slučaji!«, v 1 +»- rih so izvrši uradniško imenovanje v XI. činovnem razredu po 8 letih, v oetalik slučajih pa v skupinah A, B, C po 3 in v skupinah D, E po 4 letih. Praktikantom skupine A je v bodoče zajamčen tudi adjutum 1000 K, nota lim skupinam 600 K. ene HtaiOfltiM" doklade ter nadomeščene z novo starostno doklarfo a 900 Tv. ki <-e \lžriosti in praviee so v pragrmatiki natančno orisano in predpisane. Xi namen teca članka podati o tem gradivu kritično razpravo, priložnost, /ato se bo nudila kadar začne raz- prava v parlamentu resp. v odseku. Zato naj zadostujejo nekatere splošne, informativne opombe. Predpogoj avanzmaja v višji činovniSki razred s pripadajočim mu delokrogom in »rangom« je odvisen »od usposobljenosti, uporabnosti in zanesljivosti uradnika«. Te lastnosti konstatirajo pri centralnih uradih se nahajajoča T)član??kc, imenovane kvalifikačne komisije na podlagi poročil predstojnikov, ki se nanašajo na 1. strokovno znanje, 2. zmožnosti, 3. pridnost, vestnost in zanesljivost v službi. 1. sposobnost crlede občevanja s strankami, o. jezikovno znanje, 0. uspehe službovanja, 7. zadržanje v službi in izven nje. 8. pri vodilnih uradni kili tudi posebno usposobljenost za dotično mesto. Kvalifikaoni kalkul je > izboren«, »prav dober<\ »primeren« in »manj primeren«. Uradnika je o tem kalkulu obvestiti; uradnik ima tudi pravieo tekom 14 dni po obvestitvi vpoirlodat i v kvalifikaeno tabelo ter si jo predpisati ter. če se ne glasi najmanj »primerno« se pritožiti na j>osobno pri centralnem uradu se nahajajočo komisijo. Posebne važnosti je kvalifikačni činitelj 7. (zadržanje). Tcrzadevno predpisuje slnž-bena pragmatika uradniku gotove dolžnosti in mu tudi daje posebne pravice. Posebno pozornost je treba obračati 31. in :t2.; prvemu radi tega, ker v prav splošnih in nedoločenih besedaa govori o »stanovski časti< in ker poudarja, da se mora uradnik izogniti vsoga, kar bi škodovalo disciplini, to je razmerju med pod in nadrejenimi, kar je sicer v principu gotovo odobravati, kar pa bi moralo biti izvedeno nekoliko natačnejše. Posebno odijozen pa je § 32.. ki prepoveduje nradriikom udeležbo pri onib društvih, ki bi se po svojih stremljenjib ali svojem delovanju protivila uradniškim dolžnostim. Kakšna in katera društva so to? Samovolji uprave je s to nedojasno določbo odprto najbolj *iroko polje. Opozarjati je tndi na 5 27.. ki m. dr. pravi, da je uradniko-va dolv.nost »ogibati se vsega, kar bi meerlo škodovati rednemu poslovanju uprave«: ta stavek je predvsem na-porjem proti pasivni resistenoi. Vprašanje uniforme je rešeno v fakultativnem smislu, vendar pa se more narerlbenim potom predpisati za gotove službe tudi uniformo. Zanimivo je, da smejo praktikanti skupine A nositi uniformo XI. činovne-ga razrreda. Uradniško kazensko pravo se deli v redovno in disciplinarno postopanje. Uradnik je v disciplinarnem postopanju, ki se vrši pred posebnimi senati, stranka in ima pravico si izbrati med svojimi tovariši (ne paj med odvetniki!) zastopnika, tudi mu je priznana napram članom discrpl. komisije odklanjevama pravica. Disciplinarno postopanje je organizirano v dveh instancah. Redovne kazni so: posvaritev in denarna kazen; disciplinarne kazni: ukor, izključenje iz časovnega napredovanja (največ 3 leta), znižanje prejemkov, upokojitev z znižanimi prejemki, odpust in službe. Mntandis mutandis veljajo to določbe tudi za državne sluge. —-Službeno pragrnatiko za sodnike in. za profesorje predloži vlada v najkrajšem času. Treba poudarjati, da vzdržuje vlada svoj junktim med uradniško* predlogo in pred mesci v parlamentu predloženimi davčnimi predlogami. Treba bo torej zbornici mnogo hladnega in hitrega dela, če se naj izpolni želja ne le uradnikov temveč tndi vseh, ki vejo ceniti pomen tega stanu, in če naj službena pragmatikai postane s 1. januarja 1912 — zakon. Italijansko ■ turfkn volno. S tripolitanskega bojišča. Iz Tripolisa so došla v Carigrad uradna poročila, ki pravijo, da je bit italijanski napad dne 28. novembra pri Kasr-cl- Husseinu odbit. Bojujejo se na celi črti. Nehet-bej brzojavlja v Carigrad: Vsled premoči sovražnikove smo prisiljeni umakniti se in sicer polagoma do puščave. Iz Desibata poročajo: V zopet-nem boju med Mesrijem in H and idi-em so bili Italijani poraženi in so izgubili kakih 1000 mož in šest topov. Iz Tripolisa poročajo v Rim: Voditelju tobačne ageneije v Zuari, ki je angleški podanik in katerega so Turki prisilili, da se je v arabski obleki bojeval proti Italijanom, se je posrečilo niti v Tnnis. Ta poroča, da so Italijani z uspehom bombardirali LISTEK. nesrečna mlKlauževba. Spisal Stndenko. (Konec) Zvečer pa sva navadno s Pn-n-rarjem hodila skupaj do posne ure po nlieah, aH če sva imela denar, sva zatekla tirdi v srledališče. Bližali gosko« posebno piko, nismo zadrževali miklavževk, ampak padale so včasih prav pošteno, tako, da je slednjič »goaka« ubežala pred sirovimi »gosaki« naravnost domov. Seveda je ostalo tudi kaj takega brez drugih posledic in se je vse vzelo -lednjič za šalo. Spoznali smo pa že na obrazih, katerim niso všeč take šale. Te srno postili pri miru in visoko dvignili glave, kadar smo šli mirno njih. Moj prijatelj Pnntar je bil }->osebno navdušen za te šale. Nagovoril je tndi mene, da sem ni kupil palieo. A imel sem smolo. Tisti večer je prišla na Miklavžev trg tudi moja Pavi i en. "P*-vič. ko som jo zagledal, sem jo spodobno pozdravil in s pai-čico na skrivnem malo pobožal. »Aha. tale je pa tvoja.« je rekel Pnntar. ko sva šla mimo nje. »Spodobi se. da greva za njo." pravi prijatelj. Obrnila sva se in šja. Ko smo se na koncu trga hoteli obrniti, sem vzd i cm i 1 palcieo, da bi še Pavlino to-varisico malo pobožal. Vseh muh polmi Prnitar pa me v tistem hipu prime za roko in zamahne s tako silo, da je naredila moja palica nepričakovan učinek. Padla je prav pošteno, pa ravno po Pavlici in — o j groza! — po njenem obrazu . . . ^Škandal!" — »Tmpartinenca!« — »Kmetje!« Te hude obsodbe so se slišale deloma iz nst moje Pavle, deloma iz ust njene tovarišice. V tistem hipu pa sta obe izginili s trga. Videl sem samo še jezen pogled Pavlin . . . »Kaj si storil?« rečem Puntarju. »Oprosti, nisem te mislil potlačiti v smolo. Ce bo kaj hudega, izgovori sc name. Jaz se ne bojim nobene »goske«!« Tisti večer sem bil slabe volje. Bal sem se, da se izteče zame slabo pri Pavli. In res! Brogi dan sem dobil uničujoče pismo od Pavle. Izrekla mi je vse: da sem kmet in da kljub svojhn študijam nisem prišel tako daleč, da bi se na javnih prostorih svojemu stann primerno obnašal. Nazadnje mi je slovesno odpovedala svojo ljubezen in vsako nadaljno zveno. Kaj takega nisem priča kov a4. Hotel som se maščevati nad Pnntar-jem. Toda ta se mi je prav spodobno opravičil in mi rekel, da je morda to šele sreča zame. »Lahko zvedo v šoli, ti rzgnblja-š čas, kar ti lahko škoduje.« je svetoval prijatelj. Soglašal sem z njegovimi izvajanji, zlasti, ko mi je povedal zgodbo svoje ljubezni. Tmel je lepo punico, bogato hčer trgovca in gostilničarja v svojem rojstnem krcaju. Kupova? ji je celo /a trdo prihranjen denar draga darila. Zatrjevala mu je, da ljubi le njega in ga bo do konca svojega življenja. Neki večer ob počitnicah pa je šeT Puntar mimo one gostilnice, kjer je bila njegova izvoljenka. Ker ni imel ravno denarja in je bilo že temno, je pogledal samo mimogrede pri slabo zagrnjenih oknih v gostilno. Odkril se mu je čuden in mučen priaor. Njegova izvoljenka se je ravno objemala in poljnbovala z železniškim uradnikom. Pnntar je udaril po oknu in hitro odšel. Drugi dan ji je odpovedal pismeno vsako nadaljno zvezo. Darove, ki jih je on nakupil, mu je ona poslala nazaj, Pnntar jih je pa prodal in bil zanje dostikrat dobre volje. In še predno je sapil darove, je pozabil nanjo. »Take so,« je rekel Puntar »in tudi tvoja se ti lahko ianeveri. Bolj-še je, da se je otfkriiaš. dokler nima ljubezen še tako močnih korenin.« Puntarjeve besede bo bile olje za moje rane. PotolaŠil sem se in kmalu sem bil ozdravljen hude bolezni — ljubezni • • • ■ » ■ ■ Naš štrajk ni hotel tako hitro ponehati. Ko je. prišla prvič deputacija k ravnatelju, jo je strogi mož napodil hi naročil, da moramo priti takoj vsi v šolo, drugače nam pokaže svojo ravnateljsko moč. Mi pa smo bili ogorčeni nad takim postopanjem in vstrajali smo dalje. Tako je minil celi teden, minil je sveti Miklavž, ki je meni vzel lepo ljubico Pavlo, a izposloval nam ni ta svetnik naših zahtev. Še par dni smo Čakali ugodne rešitve svojih pravic. Slednjič je vendar tudi ravnatelj postal milejši in obljubil je deputaciji, đa se bo gledalo bolj milo na nas, ako pridemo takoj v šolo. Obljubil je tudi, da se nikomur ne stori nič zalega. S tem smo bili slednjič vsi zadovoljni in šili smo zopet v šolo, seveda malo bolj s težkim srcem. Atila je bil od sedaj z nami bolj prizanesljiv. Dali smo mu kolikor toliko strahu s svojim štrajkom. Toda prišle so druge stvari na dara, v katere sem bil v obilui meri zapleten jaz. Neki sošolec je izvedel to: Moja bivša ljubica Pavla je pripovedovala svoji sošolki, kateri smo glavni voditelji štrajka. Povedala je imena in natančno vse, kdo je govoril na shodih in kaj je govoril. Tista Pavlina sošolka pa je stanovala pri nekem profesorju z ginmaaije, ki je vse vestno zapisal. Sedaj sem bil pa jaz v smoli. Letele so name v šoli psovke in da me ni branil in zagovarjal z vso zgovornostjo tvojega jezika prijatelj Pnntar, gotovo bi se mi bila godila slaba. »Itovmnšife is rskel Puntar, «tojcč na katedru, »to je le smola na-.šega sošolca, ne hudobija. On .je bil tako zaupljiv napram svoji ljubici, da ji je zaupal tajnosti, v katere je bil zapleten tndi on in kar bi lahka škodovalo tudi njemn samemu, ne le nam drugim. Zato ne smemo obsojati njega, pač pa punce, ki imajo tako hude jezike, da še celo vpričo profesorjev ne morejo molčati o taikih" stvareh. Posebno hudega se nam ne bo zgodilo. Saj so nam obljubili, da ostane vse to brez hudih posledic za nas. Ako bi pa profesorji vzeli koga vsled tega na piko, pa zopet štrajkamo. Jim že pokažemo, kdo smo mi. To nam bodi za svarilo, da ne smemo zaupati puncam najmanjše skrivnosti. Prosim vas tudi, da ne bo kdo zo^ pet te moje govorance nesel še danes svoji ljubici ua nos.« »Živel Puntar!« je donelo po razredu. Po teh besedah so se potolažili nemirni duhovi. Jaz pa sem stisnil Puntarju roko, ker me je tako imenitno zagovarjal. Zvečer pa sva pila pol litra vipavca, ki sem ga plačal jaz in tudi cigaret sem mu kupil za zadnje vinarje. Kljub tajni ovadbi, se profesorji vendar niso zmenili za glavne roditelje štrajka. Tako se je končalo vse v redu in tudi meni ni bilo žal, da mi je nesrečna palica-miklarvaev-ka odpodila ljubico Pavlo, ki mi je naredila tako zmešnjavo, da me je še Puntar komaj izrezal is hude obsodbe sošolcev . . „ Zuaro, da pa ni bil nihče od prebivalcev usmrćen. »Agenzia Štefani« poroča iz Tri-polisa: Utrjevanje naših novih pozicij napreduje, čeprav skuša sovražnik delo motiti. V zadnjih bojih smo imeli 22 mrtvih in 44 ranjenih, do-čim je imel sovražnik 10 mrtvih, med temi dva častnika, in ravno toliko ranjenih. Mesto Tangi uro smo bombardirali. Vojna ladja »Zitta Catania« je zalotila grško ladjo »San Nicola«, ki je hotela utihotapiti prepovedano blago. Ladjo so prepeljali v Beng-hasi. Angleško časopisje poroča, da so se vršili pri Benghasiju, Derni in Tobmku hudi boji. Na obeh straneh je padlo kakih 1500 mož. V obrambo Dardanel. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča, da računa Turčija z eventualite-to, da pride turska mornarica pred Carigrad. Ministrski svet se je predvčerajšnjem pozno v noč bavil s to perspektivo in je pripravljal spomenico na velevlasti. Turčiji ne more nihče zabraniti, da bi se za tak slučaj ne pripravila. Nadalje se je pre-čitalo poročilo vojnega ministra o inšpekciji Dardanel. Sklenili so, zbrati na obeh obalah morske ožine 00.000 mož in postaviti na ogroženih mestih težke poljske topove. Italijanska vojna ladja pri Perimo. Iz Perima poročajo, da je neka italijanska bojna ladja začela bombardirati trdnjavo Šejh Sajd, ki leži kaki dve milji vzhodno od Perima. Vojni stroški. Iz Milana poročajo, da so se vojni stroški zelo zvišali. V zdrževanje armade, broječe več nego stotisoč mož, velja vsak dan več nego pet milijonov lir. Italijanski ogled uh i v Peri. Carigraški listi poročajo,da je policija 29. novembra prijela v Peri dva italijanska častnika, ker sta na .-umu kot ogleduha. Nato so ju izgnali. _ Političnu Kroniko. Kakor se razglaša je Šef generalnega štaba Konrad plemeniti Ho-tzendorf deniisijoniral. Na njegovo mesto pride sekcijski šef Schemua. Ministrstvo za javna dela je dovolilo za sokolski zlet v Pragi leta 1912 subvencijo 10.000 K z izrecnim poudarkom, da se sme ta vsota porabiti samo za pospešitev tujskega prometa pri sokolskem zletu. Med Rusijo in Perzijo še ne vlada oni mir, kakor to skušajo nekateri listi dokazati. Nasprotno je Rusija poslala Perziji novo noto, na katero zahteva odgovor tekom 48 ur. Če bi se perzijska vlada ne hotela udati, bo začela ruska ekspedicija, ki se nahaja sedaj v Reštu, prodirati v Perzijo. Do sedaj se je perzijska vlada že zavezala, da plača vse stroške rnske ekspedicije v Perzijo. Tudi se je v Teheranu pod pritiskom Rusije konstituiral kabinet ter se je včeraj predstavil parlamentu. Sedaj se nahaja na perzijskih tleh 6000 ruskih vojakov. To priliko izrablja tudi bivši šah Mohamed Ali, da se pogaja s perzijskimi veljaki. Njegovega bivšega tajnika je nekdo na cesti ustrelil. Morilec je pobegnil. Iz Škofje vasi nam pišejo: Kakor povsod drugod, so se imele vršiti tudi v naši občini občinske volitve. Klerikalni naš župan Vrečko se je dogovoril z župnikom, kogar bi se naj volilo v krajni šolski svet in je pri seji tudi dotične možake mirno predlagal. Mislil je, da bo šlo kar tako po domače brez glasovanja, pa se je zmotil. Večina je bila proti žup-nikovim kandidatom in izvoljeni so bili gg. Ignac Gorišek, Alojz Bincl, Anton Okorn in Jože Ofentaušek, sami napredni Slovenci. Župan je proti tej izvolitve godrnjal, češ, da ni nič več vere v škofjevaški občinski hiši. Pod »vero« je razumel seveda farov-sko komando. Te je še sicer nekaj v .škofjevaški občinski hiši — pa poskrbeli bodemo, da je po prihodnjih volitvah ne bo čisto nič več — in Vrečka tudi ne več na županskem stolcu. Zadnje državnozborske volitve so jasno pokazale, kako lice ima škofjevaška občina in tudi v občinskem zastopu hočemo imeti samo naprednjak^! Uradni dnevi spodnjestajerskih okrajnih glavarstev meseca decembra. 1. v Vitanju, 5. v Peklu, 6 v Št. Jurju ob Ščavnici, 7. v Slov. Bistrici m Gornjem gradu, 13. v Gornji Radgoni, Kozjem in Marnbergu, 14. v Šmarju pri Jelšah, Sv. Lenartu in Rogateu, 15. v Sevnici, 20. v Ormožu, v Šoštanju in Velenju, 28. v Trbovljah. Iz Središča. Na Martinovo zvečer so nabrali v veseli družbi pri g. Zabavniku v Jastrebcih za družbo sv. Cirila in Metoda znesek 4 K 43 v ter ga doposlali tukajšnji podružnici. Prisrčna hvala! Is Gaberja pri Celja. Zelo so se trudili za zmago renegatov pri občinskih volitvah oče J ar mer. Svetovati bi jim bilo, naj bi napravili red najpoprej v lastni hiši, potem bi še se le brigali za občino. In njihovo mesto bi bilo v si o v enakem taboru, saj so dober Hrvat, če bi bili značajni. V Celju so seveda oče Jamier »Nemec«, ki še nemški ne zna. V rokah imamo kurijozno pismo, ki so ga pisali oče Jariner »im N ah men der Deutschen« nekemu volilcu. Kaj mislite, g. Jarmer, ali so imeli tisti Hrvati, ki so na celjskem kolodvoru nekega celjskega renegata nekoč popolnoma opljuvali, prav ali ne. Mož je bil neki čisto podoben lesotržcu Jar-merju. Zu siguruo seveda ne bodemo ničesar trdili — saj oče Jarmer so značajen in pošten mož, ki bi kaj takega gotovo ne zaslužili. Iz Maribora poroča Tgp., da hočejo stavkati učitelji obrtno-nadalje-valne šole v Mariboru in sicer mislijo ustaviti s 1. decembrom poučevanje. Vzrok so prenizki honorarji. Mesto Maribor bojda ne more več dati (dasi je za nemškonacijonalne strankarske darove vedno denarja dovolj), vlada pa tudi noče ničesar slišati o zvišanju podpore, katero je celo od 6 na 5 tisoč znižala. Sicer imajo učitelji tudi s tega stališča prav, če ustavijo pouk, ker ta danes itak ni mnogo vreden. Tri četrtine obrtniških učencev je Slovencev, ki jim nemški poduk mnogo ne koristi. V Mariboru bi morala biti obrtno-nadal je valna šola najmanj dvojezična, ako bi se hotelo doseči uspešen poduk. V Ljutomeru priredi moška Ci-ril-Metodova podružnica v torek, dne 5. decembra 1911 ob 6. zvečer v prostorih g. Cerisna običajni miklavžev večer. Spored: Ob G. nastopi Miklavž s spremstvom in obdari otroke. Ob 7. obdaritev odraslih. Za odrasle mora biti vsako darilo kolekovano z narodnim kolkom. Po dovršenem sporedu prosta zabava. Ljutomerski diletantje so morali na 8. decembra 1911 določeno vpri-zoritev narodne igre »Revček Andrej ček« preložiti zaradi nastalih ovir na nedeleljo, dne 17. decembra 1911. Predstava se začne ob 7. zvečer in se vrši v dvorani ge. Kuko\ec. — Podrobnosti objavimo. Drobne novice. Prestavljen je poštni pristav Anton Hrastnik iz Maribora v Gradec. — Iz Konjic poročajo: Neznani uzmovič je vlomil 27. novembra v trgovino s sladkarijami, katero ima neka Fani K j t i č. Vzel je iz zaklenjene miznice '»50 K in zlato žensko uro ter zginil. Tatvine je osumljen neki bivši slaščičarski pomočnik pri Ejtičevi. — lz Maribora. Zadnje tedne se je pogosto dogajalo, da je nekdo kradel z grobov na mestnem pokopališču cvetlice, vaze itd. Konečno je policija dobila tatico, neko 181etno dekle, Alojzijo Laupal. Ukradene predmete so našli pri njej v stanovanju. — Dolgoprsti mežnar. V &ent Janžu pri Sp. Dravogradu je nekdo že dvakrat izpraznil nabiralnik pri glavnem altarju farne cerkve. Sum leti na mežnarja Vincenca Poplaka, ki se nahaja v jako slabih razmerah. — V mariborskem okrajnem glavarstvu so zmagali Slovenci pri volitvah v osebi »doho-darinsko komisijo v III. razr» lu. Izvoljena sta bila Pišek in K a m -b e r g e r. V II. razredu so dobili Slovenci 72, Nemci 74 glasov, v I. razredu je bilo nemških glasov 10, slovenskih 5. Gotovo lep uspeh! — V Gornjem gradu se vrše v kratkem občinske volitve. Pozor, napred-njaki! — Iz Celja nam poročajo, da prirede slovenski železničarji v nedeljo zvečer ob 8. uri »Pri zelenem travniku« božićnico. Igra železni carska godba. — Za častnega občana je izvolila občina Hardek dr. Ivana Preskerja, okrajnega sodnika v Ormožu. — Pri Sv. B o 1 -fanku na Kogu snujejo gasilno društvo. Pravila so že potrjena, tudi odbor je že sestavljen. Za načelnika je izvoljen g. J. T o m a ž i č z Vita-na. — Pri Sv. Štefanu blizu Šmarja je izvoljen za načelnika krajnega šolskega sveta posestnik Peter Zakovšek. Dosedanji načelnik, Franc P u n g e r š e k, ki je opravljal to častno službo 21 let, izvolitve ni hotel sprejeti. Koroško. Požar. V okolici Volšperka je pogorelo posestvo Simona Ka.lt-schmieda, hiša in gospodarsko poslopje. Živino so rešili. V stanovanju je imel Kaltschmied 600 K denarja, ki je tudi pogorel. Vzrok požara je neznan. Škoda je velika in je bil Kaltschmied zavarovan le za malenkostno VBOtO. Prepovedan semenj. Politična oblast je prepovedala zaradi živinske kug« semenj za blago in sivino, ki bi se moral vršiti dne 9. decembra v VolSperkn. Vojaški begun. Na vrtu za neko hišo um Celovški eeati v Beljaku so našli popolno uniformo in orožje nekega topničarja. Poleg vojaške obleke je ležala prazna ftkatlja. Pobegnil je namreč neki novinec tamošnjega topničarskega polka in se tam preoblekel. Vse poizvedbe za njim so ostale do sedaj brezuspešne. Detomorilka. Pri posestniku in peku Lampersbergerju v Saehsen-burgu pri Mollbrueke uslužbena 32-letna dekla B. Pupelsheim je pred par dnevi porodila, zavila novorojenčka v cunje in ga zaklenila v svoj koveeg. Ko so vsled smradu našli trndIo novorojenčka, je Pupelsheimo-va trdila, da je vsled bolezni splavila. Zdravniki so konstatirali, da je bil otrok popolnoma razvit in da je živel. Pupelsheimova ima že dva nezakonska otroka in siecr je star prvi že 16, drugi pa 8 let. Primorko. Porotno sodišče v Gorici. Porotno sodišče v Gorici je obsodilo pri prvi razpravi proti Valentinu To-masinu iz Platišča v Benečiji zaradi večkratnega poskušenega posilstva, obtoženca Tomasina na 6 let težke ječe. Dalje se je vršila razprava proti krčmarju in kleparju v Gorici Alojziju Fantuzziju, ki je dne 25. avgusta v veži sodnega poslopja v Gorici dvakrat ustrelil na odvetniškega kandidata dr. Batigija. Obtoženec je streljal iz maščevanja. Ba-tigirja ni zadel. Porotniki so potrdili vprašanje uboja in sodišče je ol>so-dilo Fantuzzija na 18 mesecev težke ječe. — Zaradi roparskega napada se je zagovarjal včeraj Anton Vižint-ni iz Zagrada, Napadel je pri Gradišču neko gdč. Lindo Zumin, jo vlekel v grmovje in izsilil od nje srebrno verižico in zlate uhane. Vizintin je vse priznal in je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Uboj ali samomor. Na železniškem tiru pri Vili Vicintiui so našli 191etnega fanta Alojzija Duko iz Škodovake. Dosedaj še niso dognali, ali je izvršil Duka samomor. Bolj verjetno je, da ga je kdo ubil in vlekel njegovo truplo na železniško progo. Smrtni padec. Ivan Gerželj, 34 letni delavec v Trstu je padel v pijanosti, ko se je vračal ponoči domov po stopnicah iz prvega nadstropja in obležal mrtev na tleh. Porotno sodišče v Trstu — obsojeni anarhist. Pred tržaškim porotnim sodiščem se je vršila včeraj obravnava proti mizarju Ivanu Cec-coniju iz Kopra. Cecconi je dne 24. sept. t. 1. na javni cesti v Kopru razdajal ljudem neke letake anarhistične vsebine. Javnost obravnave je bila izključena. Porotniki so potrdili drugo vprašanje glede razširjenia anarhističnih idej s tem, da je razdelil Cecconi okoli 100 letakov anarhistične vsebine na javni cesti v Kopru z 9 glasovi. Cecconi je bil obsojen na 6 tednov težke ječe. — Uboj v O p č i n i. Na to se je vršila obravnava proti dninarju Alojziju Borto-lutti, ki je dne 20. majnika napadel z no/« ni nekega Ivana Tavčarja, ki se je vračal pijan domov. Zabodel ga je z nožem v orsa. Tavčar je čez dva dni umrl. Obtoženec ie krivdo zanikal in poskušal doprinesti dokaz neprisotnosti, kar se mu pa ni posrečilo. Porotniki so glavno vprašanje srlede uboja notrdili in sodišče je obsodilo Bortoluttija na 4 leta težke ječe in v pililo odškodnine v znesku 300 kron očetu umorjenega Tavčar j/- . Re» a - Avstralija. Ogrska plovna družba za Levante otvori prihodnja leto redni promet med Reko in Avstralijo. Prvi pamik bo odplul iz Reke v Avstralijo v času od 1. do 10. januarja 1912. Volitve no Jeseniceh. Narodno-napredni volilci! Komur je mar, da se otresejo Jesenice samopaanega robstva pogubnega klerikalizma in da ostanejo napredne in slovenske, naj voli predlagane može, katerih imena jamčijo za uspešno občinsko gospodarstvo. Volite torej sledeče: L razred: Trevn Anton, posestnik in trgovec, Sava. Ferjan Janez, posestnik in trgovec, Sava št 25. Klinar Pavel, posestnik in gostilničar, Plavi. Bizjak Laka, posestnik in lesni trgovec, Jesenice. Legat Ivan, posestnik, Jesenice. Werglez Matevž, posestnik in gostilničar, Sava. llrovat Ignacij, mesar, Jesenice. Homer Lovro, restavrater, Jesenice. Spiear Jakob, posojilnieni uradnik, Jesenice. Namestniki: Babic Frane, posestnik in čevljar, Jesenice. Kašelj Ernest, posestnik in lekarnar, Jesenice. Smole] Mavrlcij, urar, Jesenice. Novak Jakob, posestnik, Jesenice 8. II. razred: Dr. Frančišek Kogoj, okrožni zdravnik, Jesenice. Cerne Mina, posestnik in pek, Sava. V išner Karel, posestnik in gostilničar, Jesenice. Razinger Franc, posestnik, p. dom. Adamič, Planina. Robič Matevž, posestnik, Hrušica. Lipovec Matija, posestnik p. dom. Kosmat, Prihode. Rožič Jože, posestnik in čevljarski mojster, Sava. Veber Anton, uradnik državne železnice, Jesenice. . . , More Emil, sodavičar, Hrušica. Namestniki: Ravnik Janko, tovarniški delavec, Jesenice št. 99. Neumann Karel, gostilničar in klepar na Savi. Rabič Anton, p. d. Kajžovc, Hrušica. Ivan Robič, p. d. Žvagu, Plavž. Podob čine: Jesenice: Podžupan: Jože Vovk, p. d. Gregor-jovc, Jesenice. Namestnik: Smolej Matevž, posestnik, Jesenice št. 81. Hrušica: Podžupan: Kobentar Matija, posestnik, Hrušica. Namestnik: Brauc Jože, posestnik, Hrušica. Plavški Rovt: Podžupau: Klinar Andrej p. d. Ste- fon, Plavški Rovt. Namestnik: Urbas Janez, posestnik, Plavški Rovt. Planina: Podžupan: Hribar Anton, posestnik, p. d. Peridel, Planina. Namestnik: Robič Šimen, p. d. Gr- inon, Planina. Volilci! Storite svojo dolžnost in zmaga b« naša! Dnevne vesti. -f- Slab zagovor. Pred par tedni smo priobčili notico, v kateri smo v prav dostojni in vljudni obliki vpra-ali poslanca dr. Rybai*a in dr. Gre-gorina, zakaj vztrajata v svoji osa-meiosti m ne pristopita raje k češkemu klubu. Omenili smo takrat, da bi bil ta pristop k češkemu klubu velikega pomena za dr. Ravniharja, ki se že nahaja v tem klubu, kakor tudi za oba omenjena poslanca, ker bi z njiju pristopom češki klub dobil po enega zastopnika v vsakem odseku več, kar bi prišlo v dobro samo trojici Ravnihar - Rybaf - Gregorin, ker so Cehi vnaprej sklenili, da v tem slučaju prepuste novi mandat v vsakem odseku imenovanim trem poslancem. V tem slučaju bi torej bila trojica Ravnihar - Rybar - Gregorin zastopana v prav vseh odsekih, kar bi bilo tako v narodnem, kakor v političnem oziru brez dvoma velike važnosti. »Edinost« je na to naše vprašanje, ki je bilo gotovo vredno vsaj diskusije, molčala in spregovorila je o njem šele, ko je bilo v parlamentu končano glasovanje — o draginjski debati. Spregovorila pa je tako-le: » . . . v poslanski zbornici je zastopnik ljubljanskega mesta, pred-stavitelj stranke, katere glasilo je »Slov. Narod«, glasoval proti — Rennerjevemu predlogu. A glasoval je tako, ker je bil to sklep mladočeš-kega kluba, katerega Član je ljubljanski poslanec. Mi tega glasovanja seveda nikakor ne štejemo gospodu poslancu v zlo, temveč spoštujemo in občudujemo njegovo disciplino, ker se je kakor član mladočeškega kluba strogo držal klubovega sklepa, ako-ravno mu to gotovo ni bilo prijetno... Pripadnost k mladočeškemu klubu je torej spravila ljubljanskega zastopnika v ta neprijeten položaj. Ali zna sedaj »Slov. Narod«, zakaj nista dr. Gregorin in dr. Rybaf pristopila do sedaj in zakaj menda tudi ne vstopita v ta klub?« — Da so ta izvajanja zelo slab odgovor na naše vprašanje, bo sprevidel vsakdo, ki jih prečita. A kar je glavno, ta izvajanja celo slone na neresnični podstavki, »Edinost« namreč zatrjuje, da je poslanec ljubljanskega mesta dr. Ravnihar glasoval proti Rennerjevemu predlogu, s čimer hoče reči, da je glasoval proti uvozu argentinskega mesa. Ta trditev »Edinosti«, oziroma njenega informatorja, pa je, kakor smo že opetovano, zlasti pa včeraj, dokazali, popolnoma neresnična. Dokazano je, da je dr. Ravnihar glasa* val sa nvoz argentinskega mesa, ker je glasoval sa prvi dve točki R n. nerjevega predloga in za Jerzabekov predlog, ki se v bistvu popolnoma krije s tretjo točko Rennerjevega predloga, samo da zahteva mesto uvoza »prekmorskega mesa« direktno uvoz argentinskega mesa. Vpra- šanje je sedaj, ali je »Edinost« hote popačila resnico, kakor je to storil »Slovenec«, ali samo v svoji nevednosti in neinformiranosti? Naj bo že eno ali drugo, gotovo je to, da sloni trditev »Edinosti« na krivih premi-sah in da so vsled tega krivi tudi njeni sklepi. Zato še vedno ne vemo, zakaj dr. Gregorin in dr. Rybar ne pristopita k češkemu klubu? -f- Franc in Ivan Jaklič. V včerajšnjem »Slovencu« izjavlja neki Janez Jaklič, da pisma, ki so go dobili občinski odborniki v Dolenji vasi in ki smo ga v torek priobčili v »Slov. Narodu«, on ni nikdar pisal in nikdar odposlal. Kdo pa je ta Ivan Jaklič? Kako to, da se oglaša ta Ivan Jaklič, ko je vendar v »Narodu« stalo črno na belem, da je dotično pismo pisal »Franc« Jaklič, državni in deželni poslanec« Ali je več junakov »podrte peči«, da se je čutil prizadetega po naši notici tudi častivredni gospod Ivan Jaklič? Morda pa je pismo, ki ga priobčuje včerajšnji »Slovenec«, vendarle poslal klerikalnemu glasilu poslanec Jaklič, morda je bilo pod tem pismom podpisano enostavno ime Jaklič in da so brihtni »Slovenčevi« uredniki, ne vedoč, kako je Jakliču ime, nato priimku kratkim potom dostavili krstno ime Ivan. Ce je Susteršič Ivan, Krek pa Janez, zakaj bi še Jaklič ne bil Ivan?! V slučaju torej, da je »Slovencev« Ivan Jaklič naš »Franc Jaklič, državni in deželni poslanec«, mu odgovarjamo to - le: Prav mogoče je, da Franc Jaklič onega pisma morda ni nikdar odposlal, s čimer pa še ni rečeno, da bi ga ne bil narekoval in dal odposla-ti. Kakor se zdi, je Jakič prav temeljito predelal liguorijansko moralo. Toda mi smo se tudi za ta slučaj zavarovali, ker imamo v rokah original onega pisma. To pismo je hekto-grafirano, spodaj pa se blesti črno na belem podpis: »Franc Jaklič, drž. in dež. poslanec« Ako si hoče Franc alias Ivan Jaklič to svoje pismo še enkrat ogledati, naj se blagoizvoli potruditi v naše uredništvo. -f- Pri občinskih volitvah na deželi agitirajo klerikalci sosebno s tem, da so najmočnejša stranka v deželi in da vsled tega dobi kako deželno podporo le ona občina, ki bo klerikalno volila. Za občinske volitve, ki se povsod vršijo v znamenju intenzivnega boja, so izdali klerikalci brezštevilno letakov, s katerimi agitirajo v prej omenjenem smislu V svoj'b pamfletih pišojo doslovno: »Naša Slovenska Ljudska Stranka je vladajoča stranka v deželi. Vs!ed ga je vsakemu jasno, da bo le naš • stranke občinski odbor mogel kaj dr seči in pridobiti od dežele za korist občine.« Tako torej! Z deželnimi doki adam i, ki jih v pretežni večini vplačajo ravno naprednjaki, se bo podpirala strankarska nolitika S. L. S., namesto da bi se denar, nabran od vseh deželanov, porabil v prid In korist cele dežele. V°čje korupcije si pač ni misliti, kakor jo danes uaranja klerikalna stranka pod zaščito c. kr. vlade. Deželni klerikalni odborniki, ki bi vendar morali biti nepristranski predstavniki prve avtonomne oblasti v deželi, pa tudi oznanjuieio, da napredne občine ne bodo dobile niti vinarja deželne podpore. C- kr. vlada pa na vse to ne reče ničesar, ampak mirno zre na klerikalna po-stavolomstva. Ce bi vlada le količkaj hotela varovati zakonitost in ugled kranjske dežele, že davno bi morala razpustiti deželni zbor krani-ski in s tem onemogočiti nečuveno pristransko postopanje klerikalnega deželnega odbora. -f- Premešeenja in imenovanja nri pesti. Premeščeni so gg.: Oficjal Ivorel Maver od poštnega urada Ljubljana 2 k postnemu uradu Ljub-Ijanal; asistent Matija Meden od poštnega urada Ljubljana 1 k nošenemu uradu Ljubljana 2, in praktikant Ernest Jagritsch iz Tržiča v Liubl Jano. Poštar g. Alojzij Ravnikar je opstal nadpoštar pri poštnem uradu Ljubljana 3, poštar g. Anton Berčon pa nadpoštar pri pošt. uradu Ljubljana 4. Za poštarja v Kandiji je imenovan poštni adjunkt g. Jos, Hladnik. Poštna oficijanta sta postala g, Fr. Kolbe v Zagorju in g. Emil Oma-ben na Jesenicah. Poštarica gdena. Alma LašiČ je premeščena od poštnega urada Ljubljana 4 k poštnemu uradu Ljubljana 5. Nadalje so premeščeni poštni oficijantje gg.: Friderik Daneu iz Zagorja v Postojno, Ivan RabiČ od Sv. Lucije ob Soči v Podnart kakor administrator in Frančišek Javor iz Podnarta v Ljubljano; poštne oficijantinje: Marija Bouoon iz Jesenic v Volosko, Marija Logar iz Voloske v Opatijo, Angela Kerm iz Pazina v Postojno ter Marija Vadnjal iz Rovinja v Pazin. Poštni službi se je odrekla Lujiza Kraigher. Umirovljeni so: poštarici gg. Ema Gaspari v Voloski in pa Sofija Valentsits v II. Bistrici ter poštna ekspedientinja gdčna. Marija Svetlin v Komendi. Poštna oficiantinja v Voloski gdčna. Mihaela Tavčar je odpovedala služho. —Umrl je po mnogoletnem hole-hanju upokojeni gimnazijski profe- sor gosp. Martin Petelin. Pokojnik, ki je bil rodom Barjan. je služboval na novomeški in na ljubljanski gimnaziji. Bil je jako vrl mož, odličen učitelj in iskren prijatelj mladine. Bodi mu prijazen spomin! — Eksžupnik Renier. Nesramna izjava, ki jo je malopridni eksžupnik Renier objavil v »Grazer Tagb1attu:< je marsikoga presenetila zaradi tega, ker se Renier izdaja v njej za Nemca. Tisti, ki tega ptiča bolje poznajo, pa vedo, da je igral Renier to vlogo že več let. Čim so njegovi pogledi obviseli na polnih denarnih žakljih rajnke Hočevarice, se je Renier že začel izdajati za Nemca. Kajti Hočevarica je bila po mišljenju nemškuta in Renier je lahko uganil, da se ji posebno prikupi kot »pristen Nemec«. V resnici pa Renier sploh ni imel nikoli nič več narodnega prepričanja, kakor značaja; bil je to. kar mu je najbolj kazalo. — Odhodniea vlad. svotn. dr. Bezjaka. Suoči so se sest? 1 i profesorji II. drž. gimnazije v restavraciji »Pri starem Rimljanu« v prijateljski družbi, da bi proslavili odlikovanje svojega ravnatelja dr. Janka Bezjaka, ki je bil pred kratkim imenovan za vladnega svetnika; obenem je bil ta sestanek tudi v slovo gospodu vladnemu svetniku, ki zapusti jutri Ljubljano in prevzame ravnateljstvo na goriški drž. gimnaziji. Sešel se je ves učiteljski zbor in je ostal v kolegijalni dobrovoljnosti skupaj v pozno noč. Vsi govorniki, med njimi posebno prof. J e r a j , starosta učiteljskega zbora, dr. 11 e -š i č , dr. Ž m a v e c kot predsednik Društva slov. profesorjev, so povdarjali. kako bridko čutijo vsi izgubo, ki zadene mod in učitelj-stvo, ko mora tako odličen šolnik, tako vsestransko delaven in svojim bivšim kolegom vsekdar naklonjeni in pravični mož zavod zapustiti. Naslednika mu bo lahko najti, a naslednika, ki bi imel vse tiste vrline odhajajočega ravnatelja, težko, če sploh mogoče. — Deželno sodišče je v celem obsegu zavrnilo tožbo Ivana Rozmana proti »Zvezi slovenskih posojilnic«. Umrla je v Ilirski Bistrici gospa M. Sarasa, vdova po g. Rajku Snm>u. nekdanjem ravnatelju deželne deske. Blng ji spomin! Slo let stari veteran Franc Kosmač v Kranju. V Kranju prebiva pri EvnJeđB zetu Kiklu, pilar ikem mojstri-, vpokojeni cestar Frane Kosmač, ki bo obhajal dne 2. decembra t. 1. stoletnico svojega življe-:a. 17 o i 11 se je 2. decembra 1. 1811 pri Klincu hišna št. 12 na Gorenjih Gameljnih kot francoski državljan. Leta 1831 so ga potrdili v vojake in sicer k domačemu pešpolku št. 17., eegar iraejitel.i je bil tedaj nrine Ho-henlohe - Langenburg. Kot vojak je ostal samo štirinajst dni v Ljubljani, potem pa je odrinil s svojim polkom v Gorenjo Italijo, kamor so bili poklicani avstrijski vojaki, da nared° pod poveljstvom feld^sršala Ra~ detnkejra mir in red. V Italiji je služil Kosmač v mestih Padova. Rovi-go. Ferrara. Pezaro in Parija; na"-Tip jo bival v Bolonii in v Milanu. Zadnja leta je prebil pri vojakih napel rk^a v Ljubljani. Višega skupa; je služil vri vojakih 12 let in 0 mesecev. V njegovi knr-duitni listi beremo, da se je kot ^*ojak vedno pošteno obnašal in da je bila njegova nravnost brez graje. Dne 20 novembra 1. je dobil službo ponosnega delavca na ljubeljski cesti, kjer so ga imenovali prihodnje leto za c. kr. cestari?', dasi ni i?-^J predpisane starosti 40 let. Plače je imel 12 gld. na ire-ec. Iefa 1^72 je postal cestar prve vrste z mesečno plačo 18 erld.. kal **o so mu leta "!eon svUalj na ?o goldinarjev. Leta l°3-i so ga postavili za eusnega <*^+nega mojstra; kot tak je dob'val na le'o 3"1 crld. in 120 potr»nora pnvUnls L. i£Q6 fra je sesar odlikoval za nieorovo več kot pet desetletno zve«to slnžhovanie s srebrnim zasltrimim križeem. Dne 1. aprila 1. 18^7 co e*a vnoVouli in t>u nakazali samo r>4 vinarjev nokojni-ne na dan. Tedaj -r. \0 - reselll k sv -jem u sata v ftranj, Ker je vedno redno zmerno in skromno živel j" dosege] tako visoko starost ]j\ si obranil nenavadno krepko zdravje. Pred dvemi, tremi leti je še zahajal starček na iznrehod. Sedaj so mu pa vpešale noge, oslabele so mu ocl; rendar orehi je še vsak dan več ur h ven postelje. Duševno je na Se takt pri moči, da se asova čuditi vsakdo ki j** In. nekaj besed iznr' govoril / ;,"m. 7 »on^tn jrn ni še spofvun; ■/ '■■•* r\ti -vjo mladostno in vojnšl-o Ho^i se v.* Se prav d-^bro snomin.in* >. O Franeoz'h nrinoveduje, da je sli-Sal kot širok, da so bfli fatro pravični »n da s^ z ve sHo delali na to. da notrehijo iz dežele vse nevarne ifl ljudi. V-^'T'I-t^ ve imenovati ver» kraje na Lancem, no \»ferth je h^dil kot vrink. pohabil tud? Se n? na i'^ena raznih svoiih eps+n'kov. S posebnim veseljem nrinoved^in. »la rra v >fil'inn o^vor:] i 1Q°.r) JI -r1 477 v -n sicer T i - T i dsn, ko so imeli spominsko mašo za tedaj umrlim ce- sarjem Francem. Ce omenja svojega vojaškega življenja v Ljubljani, kaj rad pove, kako zabavo so imeli tedaj meščani s parnikom, ki je vozil po Ljubljanici. Če govori človek z njim, pa sliši njegov krepki glas, vidi njegovo rdeče lice, pač ne bi mu prisodil 100 let. Želimo, da v veselju in zadovoljnosti obhaja svojo stoletnico. Danes, v petek, dne 1. decembra: Specijalni večer z nastopnim sporedom: Italijanska artilerija. (Prekr. nar. posnetek.) — O te moderne damske obleke! (Jako komično.) — Bela roža iz divjine. (Zanimiva amerikanska drama.) — Mirkova prva ljubezen s 61etnim Mirkom. (Jako komično.) — Jutri, v soboto, 2. decembra: Maščevalec svoje časti. Velika drama. (Svetovna učinkovitost Nordisk-films Co.) — V torek, 5. decembra: 4 hudiči1?It (Aristovska drama, biser vseh privlačnosti.) Pogreša se od včeraj 341etna služkinja Terezija Kovačičeva iz litijskega okraja. Navedenko je gospodinja nekam poslala, odkoder se ni več povrnila. V stanovanju je popustila obleko in hranilnično knjižico. Kovač:čeva je bila v zadnjem času nekako zmešana in se je bati, da bi se ji ne bila pripetila kaka nesreča. Hudo žejo je imel snoči neki go-si>od. Ko se ga je bil že do grla naužil, je prilomastil v neko gostilno v šentjakobskem predmestju ln zahteval pijače. Ker je bila pa že zaporna ura, mu pijače niso hoteli dati. Ta se je vsled tega raztogotil ter se začel predstavljati za detektiva. Ker so pa odhajajoči gostje uvideli, da je napačni detektiv le presiten, so opozorili na to stražnika, da ga je odstranil. Pes popadel je včeraj popoldne na konjskem semnjišeu loletnega Frančiška Ocvirka ter ga na levi nogi znatno telesno poškodoval. Lastnik psa je znan. Obstrclil se je. Snoči se je trgovski sotrudnik Drago Mittermayer domovgredoč s flobertovo pištolo nekaj igral. Pri tem se mu je pištola sprožila in mu je šla kroglica v levo oprsje.Takoj po nesreči je njegov prijatelj poklical rešilni voz, s katerim so ponesrečenca prepeljali v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 20 Slovencev, iz Amerike je pa prišlo 30 Hrvatov in Makedoncev. Izgubljeno in najdeno. Tovarniška delavka Marija Kebrova je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Ga. Alojzija Nemetschke je izgubila dragocen privesek z bri-Ijantom. — Kuharica Omerzljeva je našla črn dežnik, katerega dobi lastnik nazaj v Šubičevi ulici št. 3. — Trgovski sotrudnik g. Ivan Ojster je našel nekaj blaga zn ženske obleke. Srebrna doza najdena. G. Kuče-ra. Rcžna dolina, gostilna pri »Taboru« je našel srebrno dozo, ki je znotraj i>ozlačena. Današnji list ima prilogo: »Par-lofon - Rekord najnovejši posnetki slovenskih pesmi. Glavni založnik Ivan Bajželj v Ljubljani, Kolizej. At?ntot*r Hlejuš mi sodečem, Senzacijonalni proces pred dunajsko poroto. Dunaj, 30. novembra, Obravnava proti Njegušu bo danes pozno ponoči končana. Izvedenec za strelno orožje stotnik F a b e r je obširno popisal lastnosti N'^gusVvega revolverja. Med tem je dal predsednik sodnemu dvoru napeljati z galerije v dvorano konopce, ki je segal od galerije do sada* ža državnega pravdni ka. To se je zgodilo v namen, da vidijo porotniki, v kaki razdalji je bil Njegu« v tre-notka streljanja od justičnega ministra. Stotnik Faber je rekel, da je krogla, vstreljena iz Neguftevcga revolverja ra razdaljo 18 metrov, absolutno smrtonosna. Posebno pozornost je vzbudila epizoda, pri kateri je bil sodni tolmač za hrvaški jezik dr. Kraus ta-korekoč razkrinkan. Kakor znano, je dr. Kraus besede, ki jih je zapisal Njegoš na fotografijo, poslane svojim prijateljem, kaj čudno — da ne rečemo, kaj hujšega — preložil. Iz hrvaških besed »danas odlazim« je dr. Kraus napravil »ifreute geht es ;in«. Njegušev zagovornik se je skli-eevnT na vse jugoslovanske poslance v dokaz, da je dr. Kraus te besedo napačno preložil. Sodišče je zaslišalo še drugega izvedenca za hrvaški jezik, dr. S+ratimiroviea, ki je odločno in z vsem povdarkom izjavil, da je dr. Kraus besede »danas odlazimo« napačno preložil in da pomenijo ■n »s pdnotujem«. Dr. Kraus je poskusni nekaj polemizirat j, a predsednik umi je prestrmi b^edo. Popoldne sta Wla Re z**s!TSann M. poslane* Fnr^toer kot r»r:č j in izvedenec prof. H o w e 1, ki je I analiziral s psihološke strani Njegn-sa in njegovo dejanje, nekam malo znanstveno in precej pobarvano, tako da je zagovornik proti takemu strokovnjaštvu protestiral. V večernih urah se je potem začelo plediranje in pozno ponoči so porotniki razglasili svoj pravorek. Prvo glavno vprašanje zaradi hudodelstva poskušenega umora so porotniki potrdili z 10 proti 2 glasovoma. Ist o t ako so potrdili drugo glavno vprašanje glaseče se na prestopek proti javni varnosti, z 10 proti 2 gl asovoma. Tretje vprašanje, glaseče se na prestopek zoper orožni patent, so porotniki potrdili soglasno. Na podlagi tega je sodni dvor obsodil Njeguša na 7 let težke ječe, poostrene s postom vsakega četrt leta in temnico vsakega 5. oktobra. Ob-težilna je konkurenca dveh zločinov, ponavljanje strelov, kraj in oseba atentata, nasprotno pa je olajševalno Njeguševo priznanje, njegov etični defekt, zanemarjena vzgoja in razburjenost vsled dogodkov, ki so ležali zunaj obsojenca. KI hib temu, da je Njeguš izjavil, da sprejme kazen, je njegov zagovornik vložil ničnostno pritožbo. Društvena naznani!«. Proslava 501etniee Narodne Čitalnice v Ljubljani, ki se bo slovesno praznovala v soboto 6. januarja 1912, torej na dan Treh kraljev bo največja zimsko sezijska prireditev v Ljubljani, ne samo po obsegu programa, ampak tudi po udeležbi iz vse Slovenije. Vsa čitalnična in bralna, kakor narodno - kulturna društva sploh bodo zastopana dopoldne na slavnostnem zborovanju. Popoldne bo v Sokolski telovadnici telovadba Ljubljanskega Sokola in Ženskega telovadnega društva s posebno izbranim sporedom, zvečer pa v vseh prostorih Narodnega doma velikanski narodni ples, ki bo otvoril letošnjo predpustno dobo. Zanimanje za to prireditev je že sedaj splošno in videli bomo, da ne zaman; kajti svoje sodelovanje pri proslavi v dež. gledališču, ki bo na predvečer to je 5. januarja zvečer, sta priglasili tudi hčerki »Narodne Čitalnice v Ljubljani«, »Glasbena Matica«, ki bo nastopila z moškim zborom in »Ljubljanski Sokol« s krasnimi alegoričnimi živimi slikami. Vabljen je na to proslavo slovenskega čitalništva vsak Slovenec, kajti Slovenska Čitalnica je Narodni dom, kjer je vsak Slovenec gostoljubno pozdravljen. Miklavžev večer priredi »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« v nedeljo, dne 3. decembra 1911 ob 6. zvečer v vrtnem salonu gos p. F. Novaka na Tržaški cesti št. 21 (nasproti tobačne tovarne). — Darila, ki jih hočejo starši posebej nakloniti svojim otrokom, naj se prineso zavita in z imenom otroka naslovljena danes in jutri, dne 1. in 2. decembra od Šeste do pol osme ure zvečer v društveno sobo, Pred igriščem št. pritličje levo.Ob istem času se sprejemajo tudi darila p. n. dobrotnikov, ki so jih določili v splošno razdelitev, in dobe lahko vabila za ta večer tudi oni, ki niso bili vabljeni, pa bi se radi udeležili. — Vstopnina prosta, vstop pa je dovoljen le povabljenim. Pouk v teoriji in petju pevskega društva »Slavec« se vrši, pričenši v nedeljo, dne 3. decembra, — vsako nedeljo od pol 11. do pol 12. dopoldne. Poučeval bo društveni pevovod-ja gosp. Z. Pahor. Kdor ima veselje do petja, naj se blagovoli zglasiti danes ob pol 9. zvečer ali pa v nedeljo ob omenjenem času v društvenih prostorih (»Narodni dom« I. nadstr., levo). Društvo slovenskih trgovskih sotrudnlkov v Ljubljani priredi v soboto, dne 2. decembra v dvorani hotela »Ilirija« svoj zabavni večer s sledečim sporedom: petje. sodeluje iz prijaznosti pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, godba, veseloigra > Rnztresenca«, srečolov in ples. Člani in prijatelji društva se k te.i prireditvi, katera bode nudila vsakomur obilo zabave, najvljudneje vabijo. Vstopnina 00 v. Začetek ob S. uri zvečer. mm strni - Žena zastrupila moža. Iz Es-sena poročajo: Veliko senzacijo vzbuja tu aretacija žene lekarnarja Rolshovena in njenega bratranca kaplana Rolshovena, s katerim je imela ljubavno razmerje in ki je povzročil, da je zastrupila svojega soproga. * štev do prebivalstva na Francoskem nazaduje. Iz Pariza poročajo: Uradni list objavlja statistiko prebivalstva na Francoskem za prvo poletje 1911. Število umrlih je za 18 279 višje nego število novorojencev. Za toliko oseb se je torej število prebivalstva na Francoskem zmanjšalo v prvi polovici tekočega leta. * Aviatišk nesreča pri Dunajskem Novem mestu. Na letalnem polju pri Dun. Novem mestu se je ubil tržaški zrakoplovec Aleksander Mosca. Obenem se je ponesrečil tudi nadporočnik Nittner. Mosca je prosil Nittnerja, naj ga vzame seboj v zrakoplov. Nadporočnik, ki je izvrsten pilot, je privolil in popoldne se je vzdignil v Etrichovem aeroplanu. Ko sta dvakrat obkrožila letalno polje v visočini 60 do 80 metrov, se je hotel Nittner spustiti na tla. Kakih trideset metrov od tal je začel aeroplan z veliko hitrostjo padati. Najbrže je stroj izgubil ravnotežje in aparat je padel z vso močjo na tla ter zopet odskočil. Mosca je odletel ter obležal mrtev na tleh. Nittner se je pretresel možgane. Mosca je bil 26 let star in je bil rodom Tržačan. * Obsojene sufragetke. Iz Londona poročajo: Zaradi izgredov dne 21. nov. so 28. novembra obsodili kakih 50 sufragetk. Ker nobena noče plačati denarne globe, bodo morale vse v zapor. * Kaj se vse pripeti na pošti. Dunajskemu »Journalu« poroča neki Seliger, kako je skušal c. kr. pošto. Na Dunaju je dal na poŠto dopisnico, na katero je namesto naslova nalepil sliko svoje matere v Lincu. Na drugi strani je bila slika dela mesta Linca. Eno hišo je začrtal ter pripisal namesto naslova: »Tej gospe v tem mestu«, Dopisnica je v istini prišla na naznačen naslov. Pošta sicer ni bila dolžna oddati te dopisnice, vendar jo pa napravila to uslugo. * 500 milijonov hroščev uničenih. Iz Budimpešte poročajo: Komi-tat Abaui je razpisal zaradi velikega števila hroščev, ki so se pojavili in ki so napravili velikansko škodo, posebne nagrade za pokončavanje hroščev. Pri obračunu se je pokazalo, da je komitat izplačal v to svrho 92.000 kron, kar dokazuje, da se je pokončalo 500 milijonov hroščev. * Novi škofi. V tajnem konsisto-riju je imenoval včeraj papež nove škofe, med njimi tudi dunajskega pomožnega škofa dr. Josipa Pfluger-ja za škofa v Arpasi. Kardinal Bizle-ti je izročil papežu prošnjo dunajskega nadškofa za podelitev palija dunajski metropolitanski cerkvi. * Censtohovska afera. Iz Varšave poročajo: Zdaj so uvedli kazensko preiskavo tudi proti bivšemu opatu Rejmanu v samostanu na Jasni Gori, ki je bil odgovoren za upravo samostanskega premoženja. prečilo Uradniška predloga. Dunaj, 1. decembra. V odseku za državne nastavljence se je danes začela razprava o uradniškem zakonu. Razvila se je takoj od začetka debata o § 1. predloge, ki se v bistvu glasi tako: Uradnik sme biti le avstrijski državljan s poštenim predži vi jenjam. Oglasil se je pri tej debati poslanec Gasser, ki se je pritoževal, da v Trstu ne sprejemajo v državno službo takih ljudi, ki so člani irredenti-stičnih društev. Poslanec Gloeckel zahteva, da se nadomeste besede pošteno predživlje-nje z drugimi striktnimi določbami. Poslanec Smeral zahteva, da se izrecno vpostavi v ta paragraf določba, da konfesijonalni, narodnostni in politični vzroki ne smejo biti me-rodajni za nastavljanje državnih uradnikov. Ta predlog je bil sprejet s 16 proti 14 glasovi. Če bodo poslanci za vsak paragraf rabili tako dolgo, potem uradniki ne bodo doživeli uzakonitve predloge, ki šteje 132 paragrafov. Obrtni red. Dunaj, 1. decembra. V današnji plenarni seji zbornice je bila odkaza-ua odseku po končanem prvem branju izprememba § 74. obrtnega reda, ki govori o delavskem varstvu v obrtnih podjetjih. Za s!ovcn#ko vseučilišče. Praga, 1. decembra. Včeraj se je vršilo tu maniiestacijsko zborovanje za slovensko vseučilišče, katerega so se poleg dijakov udeležili tudi docenti in profesorji z rektorjem magnifi-cenco Celakovskim na čelu. Državni poslanec dr. Ravnihar je govoril na zborovanju za slovensko vseučilišče v Ljubljani in za priprave k temu vseučilišču potom slovenskih docentur v Pragi. Sprejete so bile tudi tozadevne resolucije. Paga, 1. decembra. Shod so poselili med drugimi dekan pravniške fakultete dr. Kadlec ter kot zastopniki profesorskega zbora: Hejrovski, Chodonski in Kolisko. Shod je otvoril pravnik Kosi v imenu vseučiliške-ga odseka. V češkem jeziku je nato referiraj medicinec Jurečko in v slovenskem jeziku pravnik Radej. Državni poslanec dr. Ravnihar poudarja, da slovensko vseučilišče ni samo za slovensko d i jaši vo, marveč za v?s slovenski narod vitalnega pomena. Zahvaljuje se češkemu narodu ter poudarja, da so bili Čehi Slovencem učitelji in vzor v kulturnem, gospo- darskem in političnem delu, želi le, da bi bili Slovenci njih verni učenci v vztrajnosti in neizprosnosti v na-lodnem delu. Ničesar novega ne zahtevamo s slovanskim vseučiliščem, samo onovitev onega, kar smo že imeli in zato veljajo tudi za nas one Stiigkhove besede: »restitutio in in-tegrum«. Praško vseučilišče pa nam bodi priprava za svoje lastno vseučilišče. > Rektor praškega češkega vseučilišča izjavla nato, da so Slovenci slovanski narod, ki vsled svoje žilavosti zasluži pozornost Čehov, zato bodo Čehi tudi z veseljem podpirali slovenske težnje. Češko vseučilišče je mati skoro vseh srednjeevropskih vseučilišč, zato želi, da bodi tudi mati slovenskega vseučilišča ter upa, da bo lahko ponosno tudi na to najmlajšo hčerko. V imenu zveze čeških dijakov govori nato pravnik Ježek, ki izvaja, da smatrajo češki dijaki slovensko vse-učiliško vprašanje za svoje. V imenn hrvaških in srbskih dijakov je govoril nato še medicinec Osojič in dr. Brzojavno so shod pozdravile razno korporacije iz slovenskih dežel. Jugoslovanski dijaki so priredili poslancu dr. Ravniharju ob njegovem prihodu na kolodvoru prisrčne ovacije. Zvečer se je vršil ob ogromni udeležbi tako s strani češkega občinstva kakor s strani dijaštva Časten večer dr. Ravniharju v restavraciji ■>U zlate huse«. Vodne ceste. Dunaj, 1. decembra. Hrvatsko-slovenski klub je imel danes dopoldne sejo v kateri je sklenil protestirati proti koncesijam, ki jih je dala vlada severnim deželam v obliki vodnih cest ter na ta način oškodovala južne dežele. Klub zahteva za južne dežele tudi koncesije in hoče začeti z akcijo, da dobe tudi južne dežele primerne gospodarske koncesije. Službena pragmatika za sodnike. Dunaj, 1. decembra. Justični minister je parlamentu predložil danes dopoldne službeno pragmatiko za sodnike. Odstop načelnika generalnega štaba. Dunaj, 1. decembra. Načelnik generalnega štaba Konrad - Hotzen-dorf je podal demisijo, ki jo je cesar sprejel. Za njegovega naslednika bo imenovan sekcijski šef v vojnem ministrstvu podmaršal Blaž Schemua. Schemua je rodom Korošec in kakor že ime kaže (Schemua = žemlja) Nemec slovenskega pokolenja. Kakor se v mfomiranih krogih zatrjuje, jo Hotzendorf postal žrtev konflikta z ministrom zunanjih del grofom Aehrenthaloiii. Hotzendorf je deloval z vsemi silami na to, da se meja proti Italiji kolikor mogoče utrdi ter jo samo za zgradbo utrdb na tej meji zahteval 110 milijonov kredita. S tem delovanjem pa ni bil zadovoljen minister Aehrenthal, ki je zastopal mnenje, da bi tako delovanje bilo lahko usodepolno za prijateljsko razmerje z Italijo. Nesoglasje med Aehren-t halom in Hotzendorf o m so se v zadnjem času tako poostrila, da je Hotzendorf izvajal konsekvence ter podal demisijo. Neposredni povod za izbruh krize v generalnem štabu je bila vest v »Reichspošti« o izstopu ltalie iz trozveze. V ministrstvu zunanjih del so bili prepričani, da izvira ta vest naravnost iz generalnega štaba. Ta vest, ki jo je »Slovenski Narod« priobčil že včeraj, je dala grofu Aehrenthalu neposredni po-^ od, da je Hotzendorfa primoral, da je nemudoma podal demisijo. Budimpešta, 1. decembra. Politični listi zatrjujejo, da bo imel odstop Konrada pl. Hotzendorfa morda tudi usoden vpliv na brambno reformo. Vladni krogi to zanikajo. Dunaj, 1. decembra. Odstop Konrada pl. Hotzendorfa in imenovanje BI. Schemue potrjuje tudi današnji opoldanski »Fremdenblatt«. Stavka v arzenalu. Pariz, 1. decembra. V državnem arzenalu v Lorientu groze delavci s stavko. Vlada je odredila obsežne priprave ter dala f zastražiti železniške in brzojavne proge. V Lorient je poslala dva polka vojaštva. Mornariški minister hoče odpustiti vse pomožne delavce, druge pa kaznovati z globo 14dnevne plače. Rusko - perzijska afera. London, 1. decembra. Iz Teherana javljajo, da je perzijska vlada odklonila ruski ultimatum. Pripravljajo se zelo resni dogodki. Danes ima Rusija v Terziji že 6000 mož vojaštva. Italijansko-turška vojna. V Egejskem morju. Carigrad, 1. decembra. V turškem notranjem ministrstvu se razglaša, da je Anglija dirigirala svojo sredozemsko flotilo v Egejsko morje, da nadzoruje italijansko brodov-je. Fnako je baje Francoska poslala svoje bredovje pred sirska pristani-tiča. Prosvcto. Is pisarne slovenskega gledališta. Jnfcri, v soboto se igra prvič na rfavšem odru znamenita literarna drama »Reka«, ki jo je spisal Maks Hal. be, avtor »Mladosti« i. dr. krasnih dram. Halbe je bil rojen 1. 1965 v GuettJandu ter živi v Moitakovem. v* v«eh svojih delih «toji Halbe na rodnih tleh; vise dejanje je izra% domače zemlje in njih (webe so nepo-t**vrjen sad te grude, ki je bila nek-fiaj f4o*\*anfš^a. Zmerni realizem, skrbna psihologija in simbolika naravnih pojavov, ostrodramatski efekti so znaeiini za njegove povsod i>ri-Ijnbrjeoe dranre. Dasi so literarne, imajo tudi na. niaeo velik vpliv. Poleg Giaeose, Sehonherra in L. Thome je Halbe letos četrti moderni d rani n-tTk na našem odm (za nepar). —- V nedeljo popoldne ob S. se vpriflori nnic hmnia ljudska igra s petjem rn glasbo »Slepa ljuberon«, ki jo je *$nsal Anton Pesek, bivši nadučitelj in sedanji urednik slovenskega Hn-te»ovanega tedniki*« v Ljubljani. V ifcej igri igrajo šolarje — otroci ter ga. Ilifićeva. gtle. Vera Danilova. £đe. Ani. Pretnarjeva in goV. J. Gor-jajpDVa; poleg teh igrajo gg. Verov-Sek. Dušek. Nivčie. PeSek, Avg. Da-jftlova i"n gdč. Thalerjev a. Pers-ke SMke po jo otro« ter g»dr. Thalerje va m g. Bifkšek. Predstava se vrsi izven tai>onne«n>en*ft: za lowr nepar. — Zvečer se poje*a operi »Ksenija« V. •Pamae in »Suzanirra tajnost« \\ olta ^Fevrarija <7tr\ par - aiM>wntol. — i Arek, rra Miklavžev verer ni predstave, nego se igra v sredo TVoecT. Slovensko gledališče. Včeraj wofer so prvi«" ponavljali opereto 5 Ples v operi« z lepim uspeh oni. Mo-jeoče bi stvar ugajala še bolj, ako bi iiJa predstava bolj umetniško /:'-»Aiufona. Gdč. V. Danilov a vidno napreduje. Obisk je bil prav dober. _ izpred sofflHB. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. < Popoldanska razprava.) Ivan K r a. n j e. mož obtoženke, se je odpovedal pristoječi mu pravici ne pričati proti svoji ženi. Izpovedal je sledeče: Oženi! sem se v Radovljici I Ano kot krojaški pomočili k. Oče mi je obljubi? v zakon 1000 kron. S to svoto čem hotel postati mojster. Odložil bi bil poroko gotovo najmanj še za eno £eto, če bi me ne bi m, ona zvijačno pripravila do ženit ve s tem, da mi je lagala, da je z menoj v drugem stanu. To pa m bilo res. Nekaj časa je kila dobra, toda kmalu je postala malomarna. Ni se brigala za gospodinjstvo in se ko sem bil v Radovljici, ara se ločila. Bila sva naraven 4 leta. Ona je postala med tem babic«. Dobila pa je rudi v Reki, baje z nekim bogatašem otroka. Očeta tega otroka ne poznam, čez štiri leta sva se zopet MfS8, pogovorila sva ae, in ostala zopet skupaj. Bila je nekaj časa zopet dobra, nato pa je začela zopet delati dolgove, potepala se je. prepirala s strankami in počenjala take stvari, da sem začel sumiti, da ni pri zdravi pameti. Denarja od nje nisem zahteval, tepel pa sem jo res. in to je j afitiif iln Kranjčeva trdi na to po-itičtHJkljivo izjavo svojega soproga, da je v poglarvitnib točkah neresnična. Res je, da je bila noseče, predno se je omožila, toda babica Grimšiče-yn v Radovljici lahko izpove, da je •na !e vsled moževega pretepanja in mučenja splavila. Laž je tudi, da bi bila ona obljubila možu toliko dote. Ona je bila malomarna in ni kuhala le zaradi tega, ker ji on ni dal denarja. Ce ji je dal 10 ali 15 krajcarjev, je hotel imeti za to kobilo in ve-ferjo in zraven še kavo ali čaj. Da je mož hotel denar od mene in da eev $4 bik) vse eno, kje ga dobim, kaze dejstvo, da je vedel, da ne iščem denarja doma. m ko sem prinesla s knjižico Po toče rje ve iz K rakovega prisleparjeno svoto 1007 K domov, in mu denar izročila, je rekel: »No, ali »i vendar prinesla!« Porotnikom stavljena vprašanja. Sodišče je stavilo porotnikom sle-defca vprašanja: Prvo glavno vprašanje: Ali je obteženka, Ana Kranjčeva kriva, da je ■ zvitim prigovarjanjem prestopila v obtožnici navedene stranke in znaša škoda več kot 3000 kron. r>ak> so navedene vse stranke, ki SO bile re« ogoljnfane in pri katerih se jc goljufija poskusila, toda pozneje preprečila. Drugo vprašanje: Ali je prešla pri Kranjčevi goljufija ae v navado? Tretje glavno vprašanje: Ali je soobtoženka Klančarjeva kriva, da je s sprigovarjanjem, pritrjevan jenu in pohvalo šla na roko prvoobtoženki Kranjčevi tako, da je brla oškodovana Golfova za svoto nad 200 kron? Državni pravdnik je pojasnil, da obtoženka ni odgovorna le za slnčaje, v kateih se ji je goljufija posreeila. marveč tudi za om pe->*kušene slučaje, v katerih je bila goljufija že napeljana, vendar pa še pravočasno preprečena. Obtožnica je po njegovem mnenju potrjena v polnem obsegu. Kranjčeva Golfove ni samo goljufala, marveč se je iz nje naravnost norčevala, posebno takrat, ks je improvizirala tisto smešno kupčijo z »Unionom«, in ko jo je kot ;>r*leino žensko hotela pregovoriti in res tudi pregovorila, da je še mladoletna in jia ji je treba kupiti leta. Da je prešla golju ti ja Kranjčevi že v navado, je popolnoma jasno onemu, ki natančno zasleduje delovanje Kranjčeve. Glede Klanearjeve je trdil državni pravdnik, da je kriva kot po-movnica prvoobtož-enke. Ona je po-nag-ala, svetovala in rekla Kranjčevi glede Golfove, ko ze ta ni imela več denarja, tega hudiča neumnega bomo okrog prinesli. Šla je kupit tudi strup, najprvo je hotela imeti ^diplomat« (sublimat), nato pa, ko i i .k- Kranjčeva, kot babica, povedala, da sublimata brez recepta ne dobi, je šla kupit za 10 krajcarjev strnim za jKHlgane. Kranjčeva sama se je izrazila jako precizno, kot se ona »pisk dobro izraža, jaz sem napeljala, ona pa je pomagala. Klančarjeva je dobila 272 kron od cele kupčije. Po govorih zagovornikov so se porotniki umaknili na posvetovanje. Izrek porotnikov. Porotniki so vsa tri vprašanja soglasno potrdili. Izločili pa so pri prvem vprašanju slučaj Mateličeve in Gol Tove glede ure in pata v razmerju i>o 9 da in 1 ne. II. vprašanje 10 tla. *J ne. in tretje vprašanje il da in 1 ne. za svoto pod ^00 kronami pa 1 da in 9 ne. Obsodba. Sodišče je nato obsodilo Kranjčevo po ^ 908 1 uporabo 4 2W na 9/t leta težke ječe z enim postom in trdim ležiščem vsako četrtletje; Marijo Klančarjcro pa po § 400 z upora bo ^ 980 b na en mesec težke jere s postom in trdim ležiščem vsak teden. — Obtoženki sta obsodbi sprejeli in nastopili takoj kazen. S to obravnavo se je končalo jesensko porotne zasedanje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšrk. v B«dlmp«MI. Dne 1. decembra 1911. T • r m I Hi Pšenica za april 1912 . • Rž za april 1912..... Koruza za maj 1012 . . . Oves za april 1912 . . - za 50 kg 11-81 za 50 kg 10 36 za 50 kg 8-49 za 50 kg 9*84 Meteorolosttno poročilo Vtiina nad morjtm 3M*2 Srednji zratai tlak 30.7« mm -p ■ ™'ja ) t mm I £J 2* > O w > Nebo SO j 2. pop. j 744 6 . ! 9.zv. 744 1 6*8 i sr. szah del. jasno 5-8 si. vzh. oblačno. 1. 7. zj. I 742-8; 54 ! si. jzah Srednja včerajšnja temperatura 5 9*, norm. 05'. Padavina v ^4 urah 00 mm. Zahvala. Povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oz. očeta, sina in brata, gospoda 4043 Leopolda Klepec poštnega asistenta za vsestransko nam izkazano sočutje se tem potom najtopleje in in najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo za spremstvo na ^zadnji poti poštnemu ravnatelju g. Štruklju, gg. poštnim uradnikom-kolegom, gg. poštnim uslužbencem in vsem drugim cenj. udeležnikom. Najtoplejša hvala vsem! LJUBLJANA, 30. novembra 1911. ZalojiOGi ostali. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. novembra: Martin Petelin, c. kr. gimnazijski profesor v p., £3 let. Gradišče 2. V deželni bolnici: Dne 29. novembra: Janez Košu->k. poljski dninar. 121 let. Dne 30l novembra: Joajp Pap-lrr, posestnikov sin, 19 let. Zahvala. Za vse izkazano sočutje in izraženo so2alje povodom smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda IVANA 0RAŽEM gostilničar! a ln posestnika Kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, za mnoge darovane vence in šopke od rodbin, društev in prijateljev, se tem potom zahvaljujem naiprisrčneje, ker se mi ni mogoče zahvalit: se vsakemu posebej. Posebno pa se zahvaljujem si. gasilnemu društvo v Mostah ki se je korpativno udeležilo pogreba, in slav. Ijubij. občinstvu, ki ga je v tako obilnem številu spremljalo k zadnjemu počitku. MOSTE, čv- 30. novembra 1911. Minka Oražem žalujoča soproga. V večjem krajo želez, postaje na Kranjskem, na zelo lepem prostoru sredi trga :: je oddati večji trgovski lokal dva manjša lokala, s pritiklinami. event. tudi s stanovanjem in hlevom za konje; pripravna za obrt, brivnico ali kako malo trgovino. Pojasnila daje „Pisarzia UniversaT1 LJubljana, Sodna ulica štev. 4. 4035 .1 Najcenejši in najpopolnejši ■ stroj za posnemanje mleka je Mayfarthov „Diabolo" Prve vrste izdelek — Preprosta vporaba — Zajamčena dovriitev na uro 120 I. — Cena samo 125 K. movezmee, reporezmee, drobilniki, parilniki za krmo črepalnice za gnoj, stiskalnice za seno in ra poljedelske stroje izdelujejo MOkntiil. timitarii Ph. Mayfarth & Co., Dunaj II. Frankfurt a. M. — Berlin. — Pariz. 3806 Prospekt tt.U94 gratis ta Iranko. — Zastopniki so litofo. iz porcelana, stekla, slike, pohištvo itd. sploh vsak predmet, ki je že 80 let star. Prijazni dopisi pod 4022 „Wiener Sammler", hotel pri Maliču. s splošno znano gostilno v Vod mata se pod za kupca zelo ugodnimi pogofi proda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Mateiic, Lfabifana, Škofja ulica st, 10. Telefon 155. 4037 Velika pojedina «» M; Kolin bo ▼ nedeljo, 3. decembra v hote!« „jjellevoe" v Sp. Šiški. 4021 St. 65081 40^8 Pri t. kr. okrajoem glavarstvo v Celju odda se definitivna služba z normalno plačo in sicer tak©]. Pogoji: Pro3ilec mora biti vešč nemščine in slovenščine v pisavi in besedi, in mora biti strojepisec. Pro-šniki, ki so prestavljanja iz nemščine v slovenščino popolnoma vešči imajo prednost. Prošnje opremljene z dokazili dosedanjega službovanja, vložiti je pri okr. glavarstvu Celjskem. Češke salonske brikete, kosovni in orehovni premog, obče priznano kot najboljše kurivo, priporoča po najnižji ceni, J. PAULIN V LJUBLJANI, ."• Nova ulica štev. 3. .■• bukova Srva :: po K b— rneter (Kasta). :: kupuje samo danes in jotri od 5.—6. v hotela pri Maliču, Šelenburgova ulica 7, IL nadstr., vrata št. 27, Fina, zelo vel (a šivilja izurjena v likanju in pospravljanju, želi vstopiti v službo kot hišna, k dobri rodbini ; gre tudi na deželo. Ponudbe se prosi na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „Marljivost", 4005 B0ZICNE »NOVOLETNE ter sploh vse vrste RAZGLEDNICE kakor tudi 3907 REKLAMNE KOLEDARJE dalje vsakovrstne SI TISKOVINE ™ priporoča po najnižjih cenah L. mm. Ljiljana, židovska ulita i jfiodna trgovina 0. Jezeršek na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožuhovine itd. :: po znano nizkih cenah. Kupujte v slovenski trgovini! Haj bolj Se z« želodec, Lekarnarja Schaumanna želodčna sol in želodčne pastilje je 30 let preizkašeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim :-t boleznim, motenju prebave in shujšanju. Schaumannova želodčna sol škatljica K 1*50. Želodčne pastilie omarica K 1,50. Razpošilja po povzetju od 2 škatljic naprej. — Lekarna Schaumann, Stockerau pri Dunaju. Dobiva se po vseh lekarnah ln drogerijah. 3902 Neprimeren učinek 3 e Trgovina z železnino Valentin Golob ii lig t 8 priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, robe iz kositarja, posode za mast, lonce za perilo, žehtarje, konvice za petrolej in mleko itd. — vse domače trpežno ročno delo ; štedi Ina ognjišča, peči, predpečnike, posode za premog. Velika zaloga tehtnic, nteži in meril, mesoreznic, plaht za vozove, gumastih cevi in pip ter pristno pozlačenih nagrobnih križev. 3270 Založnik zvezo c* kr. državnik uradnikov. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah ped tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se 94 vplaCHi. 99 6* i. ■ a Po velikosti draga ll^TIUlMi — lipinoaat odikadalat ln kapitalno K 113,390.803-61 tiajemaa zavarovalnia naše driave z vseskozi slovansko-ntrodno upravo —— Waa pal—M« Oejes -— aM 11Mal Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen ju je takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. j Lattniaa In tisk »Naredao tlakarae«. 1 3606 51 13 210607