PoStaina plačana t goto ti a i RADIO UUBLI4MA ILUSIRIRAil TEDNIK /ARi l> I 0 F 0 N I) 0 NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din 7.a inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV OD 7. SEPTEMBRA DO 15. SEPTEMBRA 56 EETIMK BI. OGLASI po dogovoru 1950 Prof. Einstein o radiu MASA KUKAVICA 22, avgusta so otvorili v Berlinu veliko radio razstavo, ki jasno kaže silni razvoj in razmah radio tehnike v zadnjih letih. Razstavo je otvoril državni sekretar in radio komisar dr. Bre-dow. Za njim pa je govoril znani matemaitik prof. Albert Einstein o razvoju, pomenu in nalogah radia takole: Kadarkoli poslušate radio, bi bilo umestno, da pomislite tudi na to, kako je človeštvo prišlo do tega čudovitega običevalnega sredstva. In videli boste, da je edini vir vseh tehničnih pridobitev božanska znatiželj-nost in želja po eksperimentiranju, ki žene raziskovalca do odkrivajočih razmišljanj in poskusov, združena hkrati s konstruktivno fantazijo tehničnega izumitelja. Mislite na Oerstedta, ki je prvi opazil magnetični učinek električnega toka, na Reisa, ki je prvi ta učinek izrabil tako, da je elektromagne-tičnim potom reproduciral glas, na Bella, ki je z uporabo občutljivih kontaktov v svojem mikrofonu prvi spremenil akustične valove v variable električne toke. Mislite tudi na Max-vella, ki je matematičnim potom dokazal eksistenco električnih valov in na Hertza, ki jih je prvi s pomočjo električne iskre povzročil in praktično dokazal. Ne pozajbite Liebensa, ki je iznašel s katodno cevjo nedosegljivo ostro delujočo napravo za sprejem električnih valovanj, ki se je pa hkrati spremenila v idealno napravo za nastajanje električnih valovanj. S hvaležnostjo se spominjajte nadalje brezimne armade tehnikov, ki so tako poenostavili instrumente radio naprav, da je možna produkcija v masah in cenen nakup vsakomur. Sramujejo se naj pa vsi, ki brez razmišljanja uporabljajo čuda znanosti in tehnike, ne da bi jih umsko vsaj malo dojeli, da vedo o njih prav tako malo, kot krava o botaniki ze- lišč, katere si privošči z užitkom na paši. Premislite, da so tehniki tisti, ki nudijo možnost prave demokracije. Zakaj oni ne lajšajo človeku le njegovega vsakdanjega dela, ampak mu nudijo priliko', da se obogati na delih globokih mislecev in umetnikov. Njih dela so bila še pred kratkim privileg samo odličnih stanov, danes pa je prav z radiem omoigočen dostop do teh del najširšim slojem, kar budi brez dvoma narode iz zaspane otopelosti. Radio pa ima sam edinstveno funkcijo, da širi bratstvo med narodi. Skoro do današnjih dni so se narodi spoznavali med seboj le preko lastnega časopisja, ki je pa prinašalo* o tujcu ali sosedu le nejasna in često tendencijozna poročila. Radio pa veže danes narode z najbolj živo obliko besede in v glavnem le oq dobre strani. Največ zaslug bo imel prav radio, kadar bo "med narodi izginilo občutje medsebojnega nepoznanja, ki se tako lahko prevrže v nezaupanje in sovraštvo. HA DOMAČEM VALU Nedelja B Promenadni koncert jeseniškega prosvetnega društva ob 11.00 Q Pevski kvartet iz Krške vasi ob 17.00. B Misijonska akademija iz Uniona ob 20.00. Ponedeljek g] »Napoleonov samovar«, veseloigra (Ljudski oder) ob 16.30. B Valčkova ura ob 17.00. H Rezervirano za internacionalni prenos ob 20.C0. Torek Prenos iz Zagreba ob 20.30. Sieda Jj Samospeve poje ga. A. Skvarča ob 20.00. B Koncert Radio-orkestra ob 21.00. četrtek B Slovenske narodne pesmi poje gosp. Držaj ob 20.00. Petek B Danilo Bučar poje kuplete ob 20.00, nato ohcetna godba in samospevi. Sobota B Prenos iz Beograda ob 20.00. Nedelja Dopoldne ob 9.30 je prenos nabožne glasbe. Ob 11.00 bo prenos promenad-nega koncerta Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah. Pevski kvartet iz Krškega zapoje ob 17.00 venček slovenskih narodnih. Ob 20.00 je prenos misijonske akademije iz Uniona. Ob 22.15 pa je prenos plesne glasbe z Bleda. Prenosi V ponedeljek ob 20.00 se bo prenašal internacionalni koncert. V torek je prenos koncerta iz Zagreba. Nastopilo bo pevsko društvo »Branimir« in tamburaški orkester. Dirigiral bo prof. F. Schramm. V soboto je pa prenos iz Beograda ob 20.CO. Najprej bo pol ure pevski koncert, nakar bo sledil klavirski koncert ge. Hu-szar, ob 21.15 pa bo pevski koncert g. Stanoje Jankoviča, člana beograj. opere. Koncerti Na praznik, v ponedeljek bo ob 17.00 valčkova ura, ki jo bo izvajal Radio-orkester. Ostale dneve v tednu bo stalni popoldanski koncert Radio-orkestra ob 18.30. V sredo ob 20.00 bo pevski koncert ge. Antonije Skvarča, ki bo nastopila s pestrim sporedom. V četrtek bo pel slovenske narodne pesmi g. Franc Držaj ob 20.00, za njim pa še ga. Sax-Pristovšek štiri balade. Ob 21.00 bo pa prenos plesne glasbe z Bleda. V petek bo veseli večer ob 20.00. Najprej bo pel kuplete g. Danilo Bučar, nato bo sledila priljubljena ohcetna godba Magistrov in večer bo zaključil s solospevi g. Mirko Jelačin. Recitacije V nedeljo ob 16.00 bo pol ure hu-morističnega čtiva (pisatelj Milčinski). V ponedeljek ob 16.00 iz Murni-kovih humor, spisov. PROSVETM RADIO V nedeljo ob 10.00 bo versko predavanje. Ob 10.20 bo predaval g. ing. Jože Skubic o sadjarstvu. Popoldne ob 15.00 bo predaval g. ing. Lupša, izborni poznavalec Vzhoda o kitajski kulturi. V ponedeljek bo predaval g. ing. Lupša o razvalinah antičnega buddhi-stičnega mesta Sri Sukhodnay v Siamu ob 15.00. V t o r e k bo predaval ob 19.30 g. prof. Tine Debeljak o Jožefu Pilsudskem, prvem poljskem maršalu ob 19.30, V s r e d o bo književna ura ob 19,30. V četrtek bo otroška ura ob 19.30. V p e t e k bo gospodinjska ura ob 19.30. V soboto bo tedenski pregled ob 19.30. Nedelja Dunaj, 18.05. Krf, domovina Fejakov. — Graz, 10.00. Naše listnato drevje in njega uporaba. Ponedeljek Beograd, 19.30. Predavanje o karikaturah. — Langenberg, 16.25. Z avtomobilom in kamelo skozi severno Afriko. — Breslau, 17.45. Iz kulturne zgodovine novejšega časa. Torek Beograd, 17.30. 100 letnica Luke Boti-ča. — Dunaj, 19.00. Zgodovina orjakov na Himalajo. 19.30. Alpske ceste nekdaj in sedaj (rimska doba). — Breslau, 18.00. Evangeijska cerkev — čuvarica nemških kulturnih dobrin. 18.30. Katoliška cerkev — čuvarica nemških kulturnih dobrin. — Munchen, 15.10. Ženska ura (3 pred.). Sreda Dunaj, 18.20. Šolska higijena. — Breslau, 18.25. Mladin. proletarsko gibanje. Četrtek Beograd, 19.30. Higijena v antiki. — Dunaj, 18.05. Zimsko delo lahkoatletov. 19.00. Visoke stavbe iz lesa. — Langenberg, 16.30. Atena in okolica. — Breslau, 17.30. Kulturni pomen judovstva. 17.50. Nemška kultura kot ideja. 18.10. Kulturni pomen socializma, 20.00. Bistvo skupne nemške kulture, — Munchen, 19.00, Predavanje. Petek Dunaj, 18.30. Šolska higijena. 19.30. Po severno-ameriških gorah. — Graz, 18.00. Moderna prašičereja. — Breslau, 18.35. Kultura in civilizacija, 20,00, Bistvo skupne nemške kulture. — Munchen, 15.30. Ženska ura. (Več predavanj.) Sobota Beograd, 18.30. Zdravstvena ura. UIBOUŠE IZ ETRA »■■■»■■■■mi Opere in operete Nedelja Beograd, Zagreb in Dunaj, 20.10, »Der Obersteiger«, opereta v treh dej., kp. K. Zeller. — Rim, 21.05, »Lodoletta«, opera v treh dej., kp. Mascagni. — Milan in Torino, 20.30, »Eva«, opereta, kp. Fr. Lehar. — Munchen, 20.00, »Cvetka iz Floride«, opereta v treh dej., kp. Leo Fall. — Leipzig, 17.30, »Lucia di Lammermoor«, opera, kp. Donizetti, na ploščah. Ponedeljek Dunaj, 20.05, »Zvijača nad zvijačo« in »Dekle iz Navarre«, operi, kp. J. Masse-net. — Varšava in Katovice, 20.15, »Cirkuška princesa«, opereta v treh dej., kp. Kalman. Torek Milan in Torino, 20.40, »Traviata«, ope-ra, kp, Verdi. — Varšava in Katovice, 19.59, »Traviata«, opera, kp, Verdi, na ploščah. — Langenberg, 20.00, »Bohe-me«, opera v štirih dej., kp, Puccini. — Sreda Zagreb, 20.35, »Tristan in Isolda«, ope ra v 3 dej., kp. R. Wagner, na ploščah Četrtek Dunaj, 19.30, »Manon«, opera v štirih dej , kp. J. Massenet, — Rim, 21.05, »Ma non Lescaut«, opera v štirih dej., komp Puccini. — Milan in Torino, 20,40, »Tra viata«, opera, kp. Verdi. ^IIHH(|tltHtlMtmH»"!IIJ .............................................................................................................................................................................................................................................................IjrldHlIHUrfflfi:. Rezervirano za nove Tungsram-barium elektronke z zamreženo anodo! Petek Rim, 21.05, »Bacco in Toscana«, opereta v treh dej., kp. R. Brogi. — Bucarest, 21.45, »Cavalleria rusticana«, opera, kp. Mascagni. — Breslau, 16.20, »Lohen-grin«, opera v petih dej., kp. R. Wagner. Sobota Dunaj, 20.05, »Pipsi«, opereta v treh dej. R. Benatzky. Ko »ce iti in večeri Nedelja Dunaj, 18.30, Komorni večer delavskega glasbenega udruženja. — Budapest, 20.15, Veliki koncert opernega orkestra. — Bucarest, 21.00, Violinski koncert. — Varšava in Katovice, 20.15, Ljudski koncert. — Langenberg, 20.00, Operne arije. — Breslau, 19.50, Klavirski koncert. Ponedeljek Beograd, 20.00, Koncert na dve vijolini in 21.00, Pevski koncert jugoslovanskih pesmi. — Bucarest, 21.00, Koncert kvarteta in šlagerji. — Praga, Bratislava in M. Ostrava, 21.00, Simfonični koncert, in 22.15, Koncert angleške plesne glasbe. — Bratislava, 20.00, Koncert komorne glasbe. — Langenberg, 20.00, Stare in nove narodne melodije. — Breslau, 20.30, Pevski koncert. — Leipzig, 19.30, Iz berlinskih operet. — Miinchen, 21.05, Koncert komorne glasbe. Torek Dunaj, 20.05, Ljudski koncert, in 21.15, Orgeljski koncert Bachovih del. — Budapest, 20.15, Koncert ogrskih pesmi, in 21.30, Klavirski koncert. — Bucarest, 21.00, Večer italijanske glasbe. — Praga, 20.45, Klavirski koncert, in 21.15, Koncert komorne glasbe. — Bratislava, 19.35, Večerni koncert zabavne glasbe, in 21.00, Pevski koncert. — M. Ostrava, 20.00, Ljudski večer, in 21.00, Pevski koncert. _ Breslau, 20.30, Cello koncert. — Leipzig, 21.25, Koncert moderne glasbe. — Berlin, 19.35, Klavirski koncert. — Miinchen, 20.45, Koncert simfoničnega orkestra. — Rim, 21,05, Godalni in pevski koncert. Sreda Beograd, 20.00, Operne arije in dueti; 21.20, Prenos tonfilma. — Budapest, 20.00, Zabavni večer. — Bucarest, 21.50, Klavirski koncert in samospevi. — Varšava in Katovice, 20.15, Večerni koncert solistov. — Praga in M. Ostrava, 21.45, Klavirski koncert. — Bratislava, 20.00, Zabavni koncert; 21.00, Plesna glasba. _— Dunaj, 21.00, Vijolinski koncert. — Leipzig, 21.00, Pev. koncert. — Berlin, 21.30, Zborovni koncert. — Miinchen, 20.00, Zabavni koncert. — Rim, 21.02, Veliki simfonični koncert. Četrtek Budapest, 20.35, Klavirski koncert na treh klavirjih. — Bucarest, 21.C0, Simfonični koncert. — Varšava in Katovice, 20.15, Koncert pestre glasbe. — Praga, Bratislava in M. Ostrava, 20.00, Simfonični koncert. — Langenberg, 20.00, Klavirski koncert; 21.00, Simfonični koncert, — Breslau, 20.30, Koncert filharmonije. — Leipzig, 21.00, Simfonični koncert. — Berlin, 19.30, Zborni koncert. Petek Beograd, 20.00, Koncert narodnih pesmi; 20.30, Vijolinski koncert; 21.45, Pevski koncert. — Budapest, 20.35, Danski večer. — Varšava in Katovice, 20.15, Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Praga, Bratislava in M. Ostrava, 20.00, Stare keltske pesmi. — Dunaj, 21.05, Mozartove vijolinske sonate. — Breslau, 19.00, Koncert Kalmanove operetne glasbe. — Berlin, 21.25, Koncert komorne glasbe. — Miinchen, 21.15, Zabavni koncert. — Milan in Torino, 20.40, Simfonični koncert. Sobota Bucarest, 21.00, Kabaretni večer. — Varšava in Katovice, 20.15, Koncert zabavne glasbe. -— Praga, Bratislava in M. Ostrava, 19.45, Koncert orkestra na pihala; 21.15, Slovaški večer. — Berlin, 19.25, Vijolinski koncert. — Miinchen, 19.00, Orgeljski koncert; 20.00, Zabavni večer. — Rim, 21.05, Veliki in postri koncert. — Milan in Torino, 21.15, Veliki zabavni koncert. Domači proizvodi! Akumulatorje za radio, avlo, telefon itd. pioizvaja in popravlja : UA1RA-AKUMULAT0B, Ini I. S F. lnicaij CENTRALA: MARIBOR Zaloga Zagreb, Sajmište 55. Katalogi na zahtevo Razsvetljava z ultravioletnimi žarki Naše oko ni občutljivo za vse svetlobne žarke, ki jih izžareva solnce. Kot svetlobne žarke občuti le tiste, ki imajo valovno dolžino med 0,8 in 0,4 mikrona (mikron = 0.001 mm), in sicer sprejme oko svetlobne žarke, ki imajo valovno dolžino 0,8 mikrona kot rdeče, one z 0,4 mikrona pa kot modro vijoličaste. Solnčne žarke, ki imajo večje valovne dolžine, občutimo kot toplotne žarke; ti so za življenje prav tako potrebni kot svetlobni. Zakaj svetlobni žarki sami nam ne bi nič koristili, če bi radi pomanjkanja toplotnih žarkov vladala po vsej zemlji še mnogo nižja temperatura kot danes na tečajih. Viai sedemkrat v$ai dve uri inserirajte zato v našem listu, če vam je za res uspešno reklamo i 3» 3 H 3 n* bi a>.e -I rti0 untt geto S 3 J® a? e* E, fD I3 »10 a®:' T" B' < < — ti 1 < Si?« Solnce pa ne izžareva le toplotnih in svetlobnih žarkov, ampak tudi še žarke, ki imajo krajše valovne dolžine kot 0.4 mikrona, Te žarke imenujemo »ultravioletne žarke«. Pomen teh žarkov za življenje na zemlji je velik, kljub temu, da jih le mallo prodre do zemlje. Večino teh žarkov absorbira atmosfera, ostanek pa zadrže steklene šipe v oknih, ki prepuščajo le svetlobne in toplotne žarke. Po že znanih Domovih ugotovitvah in drugih znanstvenikov je solnčna svetloba na višje ležečih krajih mnogo bolj bogata na ultravioletnih žarkih (tako n. pr. v planinah). V večjih višinah so ugotovili celo žarke z valovno dolžino le 0,290 mikrona. Znani ugodni fiziološki vpliv solnčne svetlobe na planinah temelji v prav tem bogastvu svetlobe na ultravioletnih žarkih, za kojih zdravilno moč imamo danes že nešteto zgledov. Raziskovalca Haussen in Vahle sta dognala, da žarki z valovnimi dolžinami med 0,314 in 0,291 mikrona posebno ugodno učinkujejo in predlagata, naj se imenujejo »Ra-žarki« (radi izredno ugodnih učinkov pri rahitičnih bolnikih) ali pa »Dorno-žarki« (po že omenjenem znanstveniku). V splošnem pa naj velja zanje ime hygiedorski (zdravilni) žarki. Da se pa moremo prepričati o učinku teh žarkov na zdravstveno stanje človeka, moramo raziskovati v dveh smereh. Najprej moramo najti način, s katerim lahko vedno ugotovimo i n t e n z i -let o ultravioletnih žarkov. Tu nastopa velika težkoča, ki se pojavlja v fotometriji pri raznobarvni svetlobi. Upoštevati moramo namreč, da je fiziološki efekt raznih pasov v svetlobnem spektrumu na naše oko popolnoma drugačen kot pri fotometriji. Isto se pojavlja seveda zopet pri ultravioletnih žarkih z različnimi valovnimi dolžinami. Vrh tega ne smemo rabiti nikakih steklenih leč in prizem, kajti steklo ne propušča ultravioletnih žarkov. Vsi optični deli naših merilnih naprav morajo biti torej iz kremenjaka, ki propušča ultravioletne žarke, vedeti moramo pa seveda, kolik del teh žarkov pri razjičnih valovnih dolžinah naše optične naprave absorbirajo, Težkoče postanejo skoro nepremostljive, če pomislimo, da moramo ugotoviti me-teto ul travi 1 o letnih žarkov, menti, ki prav tako absorbirajo žarke. Druga težkoča nastane pri raziskovanju učinkovitosti ultravioletnih žarkov. Tu nastopi namreč potreba, da lomimo žarke tako, da smo v gotovem slučaju vedno sigurni, da so le ultravioletni žarki s popolnoma določeno valovno dolžino povzročili opazovani fiziološki učinek. Zakaj vedeti moramo, da obstojajo poleg zdravilnih ultravioletnih žarkov še žarki, ki škodujejo človeškemu organizmu. Ker se pa ultravioletni žarki že pri spremembi za 0.01 mikrona v svoji fiziološki učinkovitosti spremene v razmerju 1:5, je jasno, da moramo ravnati z njimi skrajno previdno in natančno, sicer pridemo lahko do popolnoma napačnih zaključkov. Take molenkosti bo treba vpoštevati zlasti še pri novih električnih žarnicah, ki propuščajo ultravioletne žarke. (Po Philipsu.) SPOREDI OD 7. SEPTEMBRA DO 15. SEPTEMBRA RADIO LJUBLJANA 527 kc 2 5 kV leJelja, 7. septembra 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje 10.20 Ing. Jože Skubic: O sadjarstvu 11.00 Prcmenadni koncert Krekovega prosv. društva na Jesenicah (prenos) 15.00 Plošče 15.30 Ing. Lupša: O kitajski kulturi 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski 16.30 Plošče 17.00 Pevski kvartet iz Krške vasi. M, Hubad: Moja kosa; G. Ipavec: O mraku; Z. Prelovec; Bela rdeča je gredica; Z. Prelovec: Zapoj mi dekle pesem; Juvanec: Spomin na zimski večer. Slovenske narodne pesmi: Rožce je na vrtu plela; Še nocoj mi lunca mila; So pti-čice zbrane; Ko lani sem tod mimo šel; Snoč pa dav' je slanca padla; Oja, oja saj si dekle moja; Kadar umrl bom, vinca več pil ne bom 20.00 Misijonska akademija — prenos iz Uniona 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse) 23.00 Napoved programa za naslednji dan Poned., 8. septembra 11.00 Koncert radio orkestra Translateur: Avtomobilska koračnica; Komzak: Mcnakovsko dete; Offenbach: Gospod in gospa Denis; Stolz: Na Dunaju; Lehar: Friderika; Dostal: Pozor — pozor! 15.00 Ing. Lupša: Na razvalinah antičnega buddhiškega mesta Sri Su'khodnay v Siamu 15.30 Plošče 16.00 Iz Murnikovih humori- stičnih spisov 16.30 Napoleonov samovar, veseloigra (Ljudski oder) 17.00 Valčkova ura, izvaja radio orkester. Granado: E1 Turia; Fučik: Ideali sanj; Lanner: Dvorni plesi: Kalman: Vaška deca; Fetras: Mesečina na Alstru 20.00 Rezervirano za internacionalen prenos 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert radio orkestra Dr. Dolinar-Petrič: Duh-teči nagelj; Šidak: Kitica srbskih pjesama; Raha-Petrič: Kitica slovenskih napevov; Leopold: Jugoslovanski biseri Torek, 9. septembra 12.30 Plošče 13.00 Čas, borza, plošče 13.30 Dnevne vesti 18.30 Koncert radio orkestra Holzman: Pucaj; Neut-wich: Pesmi pomladi; Rossini: Tancred; Acker-mans: Ma chaumiere abandonnee; Komzak: Dunajski sprehodi; Mu-sorgsky: Boris Godunov 19.30 Prof. Tine Debeljak: Jožef Pilsudski, prvi maršal Poljske 20.30 Prenos iz Zagreba 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert radio orkestra Dostal: Letalska koračnica; Waldteufel: Estu-diantina; Weber: Čaro-strelec; Mayer-Helmund: Večer v Petrogradu; Čaj-kovsky: Andante canta-bile 23,00 Napoved programa za naslednji dan Sreda, 10. septembra 12.30 Plošče 13.00 Čas, borza, plošče 13.30 Dnevne vesti 18.30 Koncert radio orkestra Ruprecht: Iz lastne moči; Komzak: Badenska dekleta; Spohr: Jessonda; Williams: O mraku; Leopold: Vindobona; Wag-ner: Rienzi zadnji tribun 19.30 Tavčarjevi zbrani spisi 20.00 Samospeve poje gospa Antonija Skvarča Lajovic; Tkalec; Lajo-vic: Begunka pri zi-beli; iPavčič: Mehurčki; Musorgski: V kotu; Prokoffief: Zakli-njanje ognja in vode; Bersa: Vseh duš dan; Nicolai: Arija Fluth iz opere »Vesele žene Windsorske« 21.00 Koncert radio orkestra Holzmann: Stric Sammy; Hope: Srebrni valček; Weber: Peter Schmoll; Perey-Elliot: V solnčni Španiji; Schreiner: Iz Schumanovega albuma 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Cekw 10.15 Nabožna glasba 12.05 Plošče 15.50 Pcpold. koncert orkestra 19.25 Malo smeha 20.15 Prenos koncert iz Varšave 23.00 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW 10.00 Naše listnato drevje in njegova uporaba, predavanje 11.05 Prenos z Dunaja do konca 871 kc Bucarest 12 kv? 11.30 Nabožna glasba 12.00 Opoldanski koncert ork, 13.00 Plošče 13.50 Plošče 17.00 Popoldanski koncert ork. 18.00 Malo smeha 19.15 Plošče 20,40 Ljudska univerza 21.00 Valčkov večer 21.45 Violinski koncert 22.15 Koncert romunske glasbe 23.15 Plesna glasba 923 kc Breslau 4 kW 9.00 jutranji koncert (plošče) 12.00 Opoldanski koncert 13.00 Koncert simf. orkestra 16.45 Zalbavni koncert 17.30 Lahka glasba 19.50 Klavirski koncert 20.30 »Ugrabljene Sabinke«, komedija v 4 dej. 22.35 Zabavna in plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kw 7.00 Jutranji koncert 8.30 Ortgeljski koncert 9.00 Prenos nabožne glasbe 10.15 Plošče 11.00 Koncert vojaške godbe 12.05 Opold. koncert orkestra 16.15 Popold. koncert orkestra 17.00 Simfonični koncert 18.40 »Stradivarijeva violina«, komedija v 1 dej. 19.30 Prenos iz Narodnega di-vadla 22.20 Koncert zabavne glasbe 1140kc M.Ostrava iokW 7.00 Jutranji koncert 99.00 Plošče 11.00 Dopold. koncert orkestra 12.05 Opold. koncert orkestra 16.15 Popold. koncert orkestra 17.00 Koncert zabavne glasbe 19.30 Prenos iz Narodnega di-vadla 22.20 Večerni koncert orkestra 1157 kc Leipzig 4kw 8.30 Orgelski koncert 9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Koncert simfoničnega ork, 15.15 Koncert komrne glasbe 16.15 Mladinski koncert 17.30 »Lucia di Lammermoor«, opera na ploščah, 20.15 Resna glasba komponistov šlagerjev 22.20 Plesna glasba Ponedeljek, 8- septembra 698 kc Beograd 2-5 kw 10.00 Prenos katolike službe božje 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 13.30 Dnevne vesti 17.05 Predavanje 17.30 Koncert na dveh citrah 19.30 G. Marle predava o karikaturah 20.00 Koncert klasične glasbe za dve violini: 1. Giusep-pe Torelli: Koncert za 2 violini, op. 8: a) Allegro ma nen ticppo, b) Adagio, c) "Allegro. — 2. Antonio Veracini: Senata op. 1 za 2 violini: a) Adagio, b) Andante affettuoso, c) Vi-vace, d) Affettuoso. — 3. J. S. Bach: Koncert za 2 violini, d-mol: a) Vivace, b) Largo ma non troppo, c) Allegro 21.00 Pevski koncert jugoslovanskih pesmi 21.30 Čas in dnevne vesti 21.45 Večerni koncert radio kvarteta 22.45 Narodne pesmi na pihala 977 kc Zagreb o7 12.20 Nasveti za kuhinjo 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti 16.00 Rezervirano za športno reportažo 20.00 Književna ura 20.15 Kulturne in društv. vesti 20.25 Uvod k prenosu 20.30 Internacionalni koncert 22.30 Dnevne vesti in vreme 22.40 Sprehod po tujih postajah 212 5 kc Varšava 12 kw 18.00 Popold. koncert zabavne glasbe 20.15 »Cirkuška princesa«, opereta, kp. Kalman 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kw 10.00 Prenos katoliške službe božje 11.15 Prenos grško katoliške službe božje, nato opoldanski koncert 14.00 Plošče 16.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 18.00 Recitacije 18.40 Večerni koncert orkestra 20.00 Prenos iz studia, nato koncert ciganskega ork. 563 kc Miinchen 4kw 12.30 Opoldanski koncert, plesna glasba 13.10 Zabavna glasba 16.25 Pesmi 17.30 Koncert komornega kvarteta 199.45 Koncert šramel-tria 21.05 Koncert komorne glasbe 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Plošče 12.00 Opoldanski koncert 15.15 Popoldanski koncert 17.40 Mladinska ura 19.30 Konflikti vsakdanjosti in njih rešitev, predavan,e 20.05 Zvijača nad zvijačo, inter-mezzo v 2 dej., nato Dekle iz Navare, lirični in-termezzo v 2 dej,, kp. J. Massenet; sledi večerni koncert jazz orkestra 599 kc Milan ?kw 12.15 Opoldanski koncert zabavne glasba 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe 20.40 Pestri koncert 21.10 Simfonični koncert, nato poročila in zabavna glasba 616 kc praga 5 kw 10.30 Plošče 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 15.30 Plošče 17.00 Popold. koncert orkestra 18.25 Poročila v nemščini 19.35 Radio kabaret 21.00 Simfonični koncert 22.15 Koncert angleške glasbe 635 kc Langenberg 13 kw 13.05 Opoldanski koncert 16.25 Z avtom in kamelo skozi sev. Afriko, predavanje 17.30 Večerni koncert 20.00 Stare in nove narodne melodije 20.50 »Igre v Remptru«, slušna igra, (dve enodejanki); — nato poročila in klesna glasba 680 kc Rjm 50 kW 13.30 Opoldanski koncert zabavne glasbe 16.46 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 21.05 Koncert lahke in zabavne glasbe 716 kc Berlin 4 kw 14.00 Plošče 16.30 Koncert radio orkestra 18.00 Mladinska ura 19.15 Zabavna glasba 20.30 »12.000«, slušna igra, nato poročila in plesna glasba 734 kc Katovice iokw 12705 Plošče 16.35 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 20.15 Prenos operete iz Varšave 23.00 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kw Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca 871 kc Bucarest 12 kw 13.00 Plošče 18.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.00 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 Koncert kvarteta 21.45 Pevski koncert šlagerjev 22.15 Koncert kvarteta 923 kc Breslau 4 kW 13.50 Plošče 16.15 Koncert berlinskega fil- harraoničnega orkestra 16.45 Književna ura 17.00 Klavirski koncert (plošče) 17.45 Iz kulturne zgodovine novejšega časa, predavanje 19.00 Zabavna glasba 20.30 Pevski koncert 1076 kc Bratislava 12 kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra -7.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Plošče 20.00 Koncert komorne glasbe 21.00 Simfonični koncert 22.15 Koncert angleške plesne glasbe 1140kc M.Ostrava 10 .11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 17.00 Popold. koncert orkestra 19.30 Radio kabaret 21.00 Simfonični koncert 22.15 Koncert angleške plesne glasbe 1157 kc Leipzig 4kw 12.00 Plošče 14.15 Mladinska ura 15.00 Ura za žene 16,30 Popoldanski koncert 19.30 Iz berlinskih operet 21.00 Prenos z Dunaja 22.10 Plesna glasba Torek, 9- septembra 698 kc Beograd 2-5 kw 10.30 Plošče 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 13.30 Dnevne vesti 17.05 G. Boglič recitira svo.e pesmi 17.30 lOOletnica Luka Botiča 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Večerni koncert radio kvarteta, vmes pesmi 977 kc Zagreb o 7 kw 12.20 Nasveti za kuhinjo 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti 20.15 Kulturne in društv. vesti 20.30 Večerni koncert ob priliki 75letnice obstoja društva pomočnikov. — Sodeluje pev. društvo »Branimir« in tamburaški orkester društva pomočnikov. Dirigira prof. F. Schramm: 1. Brož: Hura, koračnica; 2. Dr. M. Klarič govori; 3. Brož: V gozdu ob Savi; 4. Vilhar: Naše pesmi; 5. Farkaš: Potpuri ljudskih pesmi; 6. Vondraček: Ciganske sanje; 7. Sshramm: Narodne; 8. Vondraček: Na perutych lasky; 9. Haj-drich: Adrija; 10. Adamič: Vjeruju (Čredo iz staro-slovanske maše); 11. Zaje: Načni čuvaj; 12. Rossatti-Schramm: Papeška himna 22,30 Dnevne vesti in vreme 22.40 Plošče 212 5 kc Varšava 12 kw 12.10 Plošče 16.15 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 19.50 »Traviata«, opera, kp. Verdi, na ploščah 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Dopoldanski koncert radio kvarteta 11.15 Dopoldanski koncert ork. 15.30 Mladinska ura 17.00 Recitacija 17.30 Popoldanski koncert ciganskega orkestra 19.10 Plošče 20.15 Koncert ogrskih pesmi 21.30 Klavirski koncert, nato koncert opernega ork. 563 kc Miinchen 4 kw 12.30 Opoldanski koncert 13.10 Zabavna glasba 13.30 Pesmi 15.10 Ura za žene 16,30 Romantična operna glasba 18.05 Za mladino 19.45 Zabavni koncert 20.45 Koncert simfoničnega or-keStra 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 Dcpo,danski koncert 13.00 Plošče 15.15 Popoldanski koncert 17.20 Mladinska ura 19.00 Zgodovina vzponov na Himalajo, predavanje 19.30 Alpske ceste nekdaj in sedaj (Rimska obala) 20.05 Ljudski koncert 21.15 Orgelski koncert Bachovih del; nato večerni koncert 599 kc Milan ?kw 12.15 Opoldanski koncert zabavne glasba 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe 20.40 »Traviata«, opera, Verdi; nato poročila in koncert jazz orkestra 616 kc praga 5 kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 15.30 Plošče 17.00 Popold. koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 19.45 Večerni koncert orkestra na pihala 20.45 Klavirski koncert 21.15 Koncert komorne glasbe 22.15 Koncert zabavne glasbe 635 kc Langenberg 13 kw 13.05 Opoldanski koncert 16.00 Književna ura 17.30 Večerni koncert 20.00 »Boheme«, opera v 4 dej., kp. G. Puccini 680 kc Rim 50 kW 13.30 Opoldanski koncert zabavne glasbe 16.46 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 21.05 Vokalni in instrumentalni koncert 716 kc Berlin 4 kw 14.00 Plošče 16.30 Koncert radio orkestra 17.30 Književna ura 18.00 Pesmi 19.35 Klavirski koncert 20.30 Plesna glasba 734 kc Katovice iokw 12.05 Plošče 16.35 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 19.00 Literarna ura 19.50 Prenos opere iz Varšave 851 kc Graz 7 kw Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca 871 kc Bucarest 12 kw 13.00 Plošče 13.50 Plošče 18.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.00 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 Večer italijanske glasbe, vmes ob 21.30 predavanje 923 kc Breslau 4 kW 13.50 Plošče 16.15 Plošče, pevske točke 17.00 Pevski koncert 18.10 Evangeljska cerkev — ču-varica nemških kulturnih dobrin 18.35 Katoliška cerkev — čuva-rica nemških kulturnih dobrin 19.00 Iz dunajskih operet (orkester) 20.30 Cello-koncert 1076 kc Bratislava 12 kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 16.30 Plošče 17.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Popold. koncert solistov 19.00 Plesna glasba 19.35 Večerni koncert zabavne glasbe Pevski koncert Zabavni koncert 21.00 22.15 1140kc M.Ostrava 10kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 17.00 Popold. koncert orkestra 19.30 Plesna glasba 20.00 Ljudski večer 21.00 Pesmi 22.15 Koncert zabavne glasbe 1157 kc Leipzig 4 kw 12.00 Plošče 13.00 Plesna glasba (plošče) 14.30 Književna ura za mladino 16.30 Romunska operna glasba 21.25 Moderna glasba 22.10 Plesna in zabavna glasba Sreda, 10. septembra 698 kc Beograd 25 kw 11.00 Prenos Geneve: X. zasedanje Društva narodov 10.30 Plošče 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert radio kvarteta 19.30 Predavanje 20.00 Operne arije in dueti, pojeta ga. Zaludova in g. Zd. Knittl. 21.00 Čas in dnevne vesti 21.20 Prenos tonfilma: »Kralj valčka«, nato zabavni koncert 977 kc Zagreb 07 kw 11.00 Prenos iz Geneve: Otvoritev 10. zasedanja Društva narodov 12.20 Nasveti za kuhinjo 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti 20.35 »Tristan in Isolda«, opera v 3 dej., kp. R. Wagner, na plošče; nato dnevne vesti in vreme 212 5 kc Varšava 12 kw 12.10 (Plošče 16.15 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 19.20 Plošče 20.15 Večerni koncert solistov 21.00 Literarna ura 21.15 Nadaljevanje koncerta 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc fludapest 20 kw 9.15 Dopoldanski koncert ork. 12.05 Pevski in klavir, koncert 17.30 Ogrske narodne 18.50 Koncert operetne glasbe 20.00 Zabavni večer, nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kw 12.30 Plošče " 16.30 Zabavni koncert 17.25 Mladinska ura, živalske pravljice 18.45 Koncert komorne glasbe 20.00 Koncert radio orkestra 21.30 Zabavna in plesna glasba 581 kc punaj 15 kw 11.00 Plošče ' ' 12.00 Opoldanski koncert 15.15 Popoldanski koncert 18.20 Šolska higijena 20.15 M. v. Ebner - Erchenbach (lOOletnica rojstva) 21.20 Vijolinski večer (G. Stei-ner) 20.20 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 12.15 Opoldanski koncert zabavne glasba 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe 20.40 Operetna glasba 616 kc praga s kw 11.00 Prenos iz Geneve 18.20 Poročila v nemščini, naito predavanje 19.55 Zabavni koncert 20.45 »Asagao«, japonska veseloigra 21.45 Klavirski koncert 635 kc Langenberg 13 kw 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Večerni koncert 19.15 Delavska ura 20.00 Operetna glasba (plošče) 20.30 »Gospod senator«, veseloigra v 3 dej.; nato poročila in plesna glasba 680 kc Rim 50 kW 13.30 Opoldanski koncert zabavne glasbe 16.46 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 21.02 Koncert simf. orkestra 716 kc Berlin 4 kw 16.30 Pevski koncert 17.00 Lahka glasba 19.35 Ljudski orkestralni koncert 21.00 Zborovni koncert 22.30 »Veseli Berlin« 734 kc Katovice iokw 12.05 Plošče 16.20 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 20.15 Večerni koncert solistov 21.00 Literarna ura 21.15 Nadaljevanje koncerta 23.00 Literarna ura v francoščini 851 kc Graz 7 kW Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca 871 kc Bucarest 12 kw 13.00 Plošče 18.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.00 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 Klavirski koncert 21.45 Pevski koncert 22.15 Violinski koncert 923 kc Breslau 4 kW 16/15 Plošče 16.45 Književna ura 17.00 Zabavna glasba 18.25 Proletarsko gibanje mladine 19.00 Koncert ljudske glasbe 20.30 Koncert 21.00 Prenos pevskega koncerta iz Berlina 22.30 Berlinski kabaret 1076 kc Bratislava 12 kw 11.00 Prenos iz Geneve Otvoritev zasedanja Društva Narodov 18.00 Popold. koncert solistov 18.40 Plošče 19.35 Klavirski koncert 20.00 Zabavni koncert orkestra "21.00 Plesna glasba 1140kc M.Ostrava 10kw 11.00 Prenos iz Geneve 18.00 Plošče 20.45 Prenos iz Prage 21.45 Klavirski koncert 1157 kc Leipzig 4 kw 12.00 Plošče 16.00 Koncert 19.30 Koncert plesna glasbe 21.00 Pevski kocert, nato prenos iz Berlina (eiiiek, 11- septembra 698 kc Beograd 2-5 kw 10.30 Plošč» 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 13.30 Dnevne vesti 17.05 Predavanje 17.30 Popoldanski koncert radio jazz orkestra 19.30 Higijena v antiki, predavanje 20.30 Jugoslovanski večer 20.30 Prenos iz Zagreba 21.20 Prenos iz Beograda; Kon-radio kvarteta s sodelovanjem koncertnega pevca g. Mitrovič-Šabalija: 1. Offenbach: »Lepa Helena«, operetna fantazija; 2. Strauss: »Cigan baron, operetna fantazija; 3. Petje; 4. Kalman: »Grofica Marica«, operet, fantazija; 5. Petje.; 6. Lotar: Valček iz operete »Frasquitta«. 977 kc Zagreb o ? kw 13.30 Dnevne vesti 20.15 Kulturne in društv. vesti 20.30 Jugoslovanski večer 20.30 Instrumentalni koncert iz Zagreba. Sodelujeta gg. prof. Simon Zamola (klarinet) in Rihard Šimaček (klavir) 21.20 Prenos iz Beograda 22.10 Prenos iz Ljubljane 22.55 Dnevne vesti in vreme 212 5 kc Varšava 12 kw 16.15 Plošče . 17.15 Violinski koncert 20.15 Večerni koncert pestre glasbe 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kw !TTT"DopoTdanski koncert"orlT 12.05 Opoldanski koncert radio kvarteta 16.00 Pestra radio ura 17.40 Popoldanski koncert ciganskega orkestra 20.35 Klavirski koncert na treh klavirjih 21.45 Plošče 22.45 Večerni koncert vojaške godbe 563 kc Miinchen 4 kw 12.30 Plošče 16.25 Klavirski koncert 17.25 Večerni koncert 19.00 Predavanje 20.00 »Don Juanova smrt«, opera v 3 dej., G. Drechsel 581 kc Dunaj 15 kW 13.00 Plošče 15.15 Popoldanski koncert 17.10 Pravljice iz Vorarlberga 18.05 Zimsko dela lahkoatletov, predavanje 19.00 Visoke stavbe iz lesa, predavanje 19.30 »Manon«, opera v 4 dej., kp. J. Massenet; nato večerni koncert 599 kc Milan 7kw 12.15 Opoldanski koncert zabavne glasba 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe 20.40 »Traviata«, opera, Verdi; nato poročila in zabavna glasba 616 kc praga s kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 15.30 Plošče 17.00 Popold. koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 20,00 Simfonični koncert 22.15 Prenos tonfilma 635 kc Langenberg 13 kw 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 16.30 Atene in okolica 17.30 Večerni koncert 20.00 Klavirski koncert 21.00 Simfonični koncert; nato poročila in plesna glasba 680 kc Rim 50 kW 13.30 Opoldanski koncert zabavne glasbe 16.46 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 21.05 »Manon Lescaut«, opera v 4 dej., G. Puccini 716 kc Berlin 4 kw 14.00 Plesna glasba (plošče) 16.05 Resna glasba; nato Jugoslovanske narodne pesmi, poje Pavla Landow-Sitzer 17.00 Violoncello-solo 19.30 Zborovne pesmi 20.30 Dunaj — Pariz, operetna glasba; nato poročila in plesna glasba 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Plošče 16.35 Plošče 17.15 Popold. koncert orkestra 20.15 Večerni koncert orkestra 23.00 Plesna glasba 851 kc Graz 7 Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca 871 kc Bucarest 12 kw 13.00 Plošče 18.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.00 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 Simfonični koncert 21.45 Samospevi 22.15 Koncert radio orkestra 23.00 Plesna glasba 923 kc Breslau 4 kw 16.15 Zabavna glasba • 17.30 Kulturni pomen Judov-stva 17.50 Nemška kultura kot ideja, predavanje 18.10 Kulturni pomen socializma, predavanje 19.00 Večerni koncert 20.00 Bistv oskupne nemške kulture, predavanje 20.30 Koncert šleske filharmonije 22.30 Zabavna in plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 16.30 Plošče 17.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Zabavni koncert 20.00 Simfonični koncert 22,15 Prenos tonfilma 1140kc M.Ostrava 10kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 17.00 Popold. koncert orkestra 18.00 Plesni šlagerji 20.00 Simfonični koncert 22.15 Prenos tonfilma 1157 kc Leipzig 4 kw 12.00 Plošče 15.00 Zabavna glasba 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Koncert radio orkestra 21.15 Simfonični koncert Petek, 12. septembra 698 kc Beograd 2-5 kw 977 kc Zagreb 07 kw 10.30 Plošče 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 13.30 Dnevne vesti 17.05 Predavanje 17.30 Popoldanski koncert radio kvarteta 19.30 Predavanje 20.00 Koncert narodnih pesmi 20.30 Violinski koncert 21.30 Čas in dnevne vesti 21.45 Pevski koncert g. Urejiča 22.15 Operna glasba na plošče 12.20 Nasveti za kuhinjo 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti 20.15 Kulturne in društv. vesti 20.30 Koncert iz Ljubljane 22.30 Dnevne vesti in vreme 22.40 Sprehod po tujih postajah 212-5 kc Varšava 12 kw 12.10 PloSšče 16.15 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra na mandoline 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Pevski in violinski konc. 12.05 Opoldanski koncert ork. 16.00 Mladinska ura 17.30 Popldanski koncert bala- lajka ork, 19.10 Večerni koncert zabavne glasbe 20.35 Danski večer, nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Munchen 4 kw 12-30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert orkestra 15.10 Ženska ura 17.00 Za zabavo 17.30 Domača glasba 19.45 »Magdalena«, ljudska igra v 3 dej., L. Thoma 21.15 Koncert radio orkestra 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 Plošče 12.00 Opoldanski koncert 15.15 P-lošče 16.25 Pevski koncert 18.30 Šolska higijena, predavanje 19.00 Po severno ameriških gorah, predavanje 20.05 Ljudski večer 21.05 Moravske violinske sonate 21.45 Večerni koncert 599 kc Milan 7kw 12.15 Opoldanski koncert zabavne glasba 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe 20.40 Koncert simfoničnega orkestra; nato poročila, vreme in zabavna glasba 616 kc Praga 5 kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 15.30 Plošče 17.00 Mladinski koncert 18.20 Poročila v nemščini 20.00 Stare keltske pesmi 20.30 »Bosanski kapetan«, komedija v 3 dej. 635 kc Langenberg 13 kw 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Večerni koncert 18.00 Koncert 20.00 Lahka glasba; nato poročila in plesna glasba 680 kc Rim 50 kW 13.-30 Opoldanski koncert zabavne glasbe 16.46 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 21.05 »Bacco in Toscana«, opereta v 3 dej., R. Brogi 716 kc Berlin 4 kw 14.00 14.00 Plošče 19.30 Dela čeških komponistov 21.25 Koncert komorne glasbe 22.30 Zabavna glasba 734 kc Katovice 10 kw 12.05 Plošče 16.35 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 20.15 Simfonični koncert 23.00 Literarna ura v francoščini 851 kc Graz 7kW Do 18.00 Prenos z Dunaja 18.00 Moderna prašičereja 18.30 Prenos z Dunaja do konca 871 kc Bucarest 12 kw 13.00 Plošče 18.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.00 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 Prenos iz gledališča 21.45 »Cavalleria rusticana«, opera, kp. Mascagni, na plošče 923 kc Breslau 4 kw 16.05 Književna ura 16.20 »Lohengrin«, opera v 3 dej., R. Wagner 18.35 Kultura in civilizacija, predavanje 19.00 Kalmanova operetna glasba 20.00 Bistvo skupne nemške kulture, predavanje 21.00 Slušna igra 1076 kc Bratislava 12 kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 17.00 Mladinski koncert 18.00 Koncert ogrske glasbe 20.00 Stare keltske pesmi 20.30 Komedija iz Prage 1140 kc M. Ostrava 10 kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 17.00 Popold. koncert orkestra 20.00 Stare keltske pesmi 20.30 Prenos komedije iz Prage 1157 kc Leipzig 4 kw 12.00 Plošče 14.00 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.40 Operetna glasba. 21.45 Koncert komorne glasbe na pihala 22.25 Zabavna glasba do 24.00 680 kc Rim 50 kW Sobota, 15. septembra 698 kc Beograd 2-5 kw 10.30 Plošče 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska ura 17.30 Mladinski koncert 18.00 Popoldanski koncert zabavne glasbe 19.30 Zdravstvena ura 20.00 Pevski koncert 20.30 Klavirski koncert ge. Huszar: 1. Bach-Busoni: Capricio; 2. Beethoven; 12 vari acij; 3. Liszt: Balada v e-molu; 4. Čajkovski: Vožnja na trojki in humoreske; 5. Prokofijev: Koračnica 21.15 Pevski koncert g. Stanoje Jankoviča, člana beograjske opere: 1. Ce: Kad sam bio na tvom grobu; 2. Hristič: Bila jednom ru-ža jedna; 3. Čajkovski: Arija iz opere »Pikova dama«; 4. Gotovac: Na nočištu. 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Komedija 22.30 Prenos koncerta balalajk 977 kc Zagreb 0 7kw 12.20 Nasveti za kuhinjo 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti 17.00 Popoldanski koncert ork. 20.15 Kulturne in društv. vesti 20.30 Prenos koncerta iz Beograda 22.30 Dnevne vesti in vreme 22.40 Plesna glasba 212 s kc Varšava 12 kw 16.20' Plošče 18.00 Mladinski koncert 20.15 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba do 24,00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Dopoldanski koncert vojaške godbe 12.05 Plošče 17.30 Popoldanski koncert ork. 19.30 Veseli večer; nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4kw 13.00 Pesmi 13.30 Zabavna glasba 14.25 Plošče 16.30 Koncert orkestra 17.30 Lahka glasba 19.00 Orgelski koncert 20.00 Pester večer; nato zabavna in plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 Dopoldanski koncert 13.00 Plošče 15.15 Popoldanski koncert 18.00 Dueti 18.55 Viola solo 20.05 »Pipsi«, opereta v 3 dej., kp. R. Benatzky 599 kc Milan 7kw 12.15 Opoldanski koncert zabavne glasba 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe 21.15 Veliki pester koncert; nato zabavna in plesna glasba 616 kc praga s kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 15.30 Plošče 17.00 Popold. koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 19.45 Koncert orkestra na pihala 20.15 »V studiu« 21.15 Slovaški večer 22.20 Zabavni koncert 23.20 Koncert zabavne glasbe 635 kc Langenberg 13 kw 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Večerni koncert 19.15 Kulturno predavanje 20.00 Zabavni večer (koncert orkestra) 24.00 »Mojstri jazza«, plošče 13.30 Opoldanski koncert zabavne glasbe 16.46 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 21.05 Veliki pestri koncert, naito plesna glasba 716 kc Berlin 4kw 14.00 Plošče 16.05 Orientalski motivi, plošče 16.30 Zabavna glasba 19.25 Violinski koncert 20.30 Zabavna glasba; nato poročila in plesna glasba 734 kc Katovice iokw 12.05 Plošče 16.20 Plošče 20.15 Zabavni koncert 23.00 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kw Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca 871 kc Bucarest 12 kw 13.00 Plošče 13.50 Plošče 18.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.00 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 Kabaretni večer 23.00 Plesna glasba 923 kc Breslau 4 kw 16.15 Plošče 16.45 Književna ura 17.00 Plošče 18.30 Zabavna glasba 19.30 Zabavni večer 20.30 Takse 13, radio komedija 22.30 Zabavna in plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kw 11.15 Dopold. koncert orkestra 12.20 Opold. koncert orkestra 16.30 Plošče 17.00 Popold. koncert jazz orkestra 18.00 Marionetno gledišče 19.35 Plošče 19.45 Koncert orkestra na pihala 20.15 »V studiu« 21.15 Slovaški večer 22.20 Zabavni koncert 23.20 Koncert zabavne glasbe 1140 kc M. Ostrava 10 kw 11.15 Dopold. koncert orjfestra 12.20 Opold. koncert orkestra 17.00 Popold. koncert jazz orkestra 18.00 Plošče 19.35 Plošče 19.45 Koncert orkestra na pihala 20.15 »V studiu« 21.15 Slovaški večer 22.20 Zabavni koncert 23.20 Koncert zabavne glasbe 1157 kc Leipzig 4 kw 12.00 Plošče 12.30 šolski radio; nato napovedi in plošče 19.30 Zabavni koncert radio orkestra 20.30 Takse 13, komedija 21.301 Humor v govoru in žvižganju 22.30 Plesna glasba tehnika Zvdenik (Misli ob ljubljanski radio razstavi.) Pri izdelavi zvočnikov ni nikoli velikih skokov v napredku. Sledita si le nadaljnji! razvoj in izboljšava starih, oziroma zastarelih sistemov zvočnika. Mi moramo, če si hočemo nabaviti res dober zvočnik, korak za korakom slediti razvoju, da ločimo stare modele od novih. Ne smejo nas zapeljati lepo zveneča tehnična imena, katera nam nudijo firme z elegantno gesto, ne smemo gledati; le na okusno zunanjo opremo zvočnika. iDvopolni elektromagn,etični zvočnik — to je prva -stopnja, ki nam je v začetku nudila za današnje prilike neznosno glasbo. Zboljšali so ga in obenem zasledili nadaljnje možnosti izboljšave, največ na, podlagi teoretičnih dokazov. Napravili so štiripolen zvočnik z neobteženim jezičkom. Tako so nastali razni sistemi zvočnikov, ki morejo res reproducirati dobro glasbo. Mislili so, da so enostavni, dvo-polni zvočnik potisnili za vedno v ozadje in ga uničili. Toda prišel je to leto na trg zvočnik, ki ni štiripolen, ki pa podaja godbo mnogo boljše kot marsikak štiripolen. Ker so radi res dovršenega reprodu-ciranja gramofonskih ploš bili prisiljeni uporabljati vedno večje končne elektronke, so nujno prišli do tega, da so rabili tudi vedno jačje zvočnike. Zakaj zahteva reprodukcija gramofonskih plošč večjih elektronk, razumemo, če upoštevamo, da vsebujejo moderne električno snimane plošče mnogo večje glasovne razlike, kot pa na gotovo glasovno jakost avtomatično nivelirana radio glasba. Čeravno spada reprodukcija tako velikih akustičnih diferenc že v področje malih elektrodina-mičnih zvočnikov, moramo upoštevati, da so elektromagnetični zvočniki mnogo cenejši, Res so ti cenejši. Vendar more vsak laik ločiti elektromagnetični zvočnik srednje kakovosti od elektromagne-tičnega. Res imamo danes že konstruk- Prenosi iz Amerike »Sedaj preklopimo na Newyork.« Poslušalec, ki sedi pred sprejemnim aparatom za krajevno radio oddajno postajo, sprejme te besede kot nekaj prav tako samo ob sebi umevnega, kakor če bi šlo za prenos plesne glasbe iz kakšnega hotela v bližini domače postaje. Če se prenos gladko posreči, zadovoljno kima. Če pa se ne posreči, bo skoro gotovo naprtil krivdo domači radio postaji, kajti o težavah takega prenosa iz Severne Amerike se mu navadno niti ne sanja ne. Vemo, da je vsak prenos in sprejem iz daljine poskus, ki se lahko posreči ali pa tudi ponesreči. Vsakdo, ki ima dober sprejemni aparat, pripraven za prenose iz daljine, je to stvar lahko že odkril. Radio humor ne govori zastonj, da imajo sprejemni aparati »mržnjo napram obiskom«, saj prav tedaj, ko bi imelo biti predvedenega »dobrim prijateljem in zvestim sosedom« kaj posebnega, kakor nalašč dajejo od sebe le cvilenje in tu-lenje, ki ga povzročajo zračne motnje. In pri vseh teh prilikah gre vendar le za to. da se spreimejo kake močne radio rdda ine evropske postaje, na valovnih dolžinah, ki so že mnogo let sem preiz- cije magnetičnih zvočnikov (in sicer one z magnetično — pred obteženim jezičkom), pri katerih lahko z gotovostjo pričakujemo, da podajo v zvezi z navadno, tem zvočnikom skrbno se prilegajoče membrano, res izvrstno reprodukcijo, ne da bi rabili tu končni transformator. Njih reprodukcija je tako izvrstna, da jo včasih težko ločimo od reprodukcije malega elektrodinamičnega zvočnika. Vendar ne moremo kljub naporom za izboljšanje štiripolnega elektromagnetič-nega zvočnika, kljub stremljenju ohraniti elektromagnetični zvočnik z zgraditvijo osempolnega elektromagnetičnega sistema, za dolgo odvrniti hude konkurence in končne zmage elektrodinamičnega ali pa — kar bo morda še ugodnejše in bolj razveseljivo — zmage elektrostatičnega zvočnika. Pri) elektrodinamičnem zvočniku so še neke težkoče in nepopolnosti, katerih še niso mogli odpraviti. Zato si naprimer danes silno prizadevajo, da bi pri teh zvočnikih nadomestili jedro iz mehkega železa z jeklenim permanentnim magnetom. Pri elektrodinamičnih zvočnikih — katerikoli firme — je potreben poleg zahtevanega magnetnega polja še poseben tok. To je neprijtno posebno radi tega, ker je treba magnetno polje vzbuditi z enakomernim tokom in ker zahteva mnogo toka, najinanj toliko kot 25 W žarnica. Nekatere konstrukcije pa zahtevajo mnogo več toka. Pri priklopitvi dimenzionaLno odgovarjajoče tuljave na omrežje istosmernega električnega toka moramo uporabiti umirjevalne naprave. Pri priključitvi na omrežje izmeničnega toka pa moramo vpostaviti usmerjevalec, ki spremeni izmenični tok v istosmernega. Ker se v usmerjevalcu nekaj toka izgubi, porabi tak zvočnik toliko toka kot 40 W žarnica. Čeprav se poraba toka in stroški ne poznajo pri enkratni kratki uporabi zvočnika, vendar sčasoma pri večkratnem poslušanju precej narastejo. (Dalje.) kušene in pripoznane za dobre in zanesljive, vsaj v mejah Evrope. Pri oddajah iz Severne Amerike, kakor sploh iz vseh prekomorskih krajev, pridemo v območje, ki zastavlja radio vedi vedno nove uganke. Območje, ki se noče ukloniti nobeni teoriji in nobenemu zakonu, ki je boli' muhasto kot kakšna gledališka aH filmska zvezda. Kdor je delal praktične »poizkuse« s tem območjem med 15 in 75 m, ve več ko preveč o tej zadevi. Spomnimo se samo na april leta 1928., na ono noč, ko je nemško Junkersovo letalo »Bremen« izvedlo prvi polet v Ameriko v smeri vzhod — zahod in je bila »Bremenova« posadka sprejeta v Newyorku. Tedaj so si bila tako strokovni, kakor tudi dnvni tisk edina v tem, da je radio izvršil svetovno zgodovinski čin. Priznajmo, kajti vremenski bog je bil tako poletu, kakor tudi radio prenosu naklonjen in je ostal tak še nadalj-no poldrugo leto! Z neko navidezno redno in pravilno točnostjo ;e ostal sprejem ameriških kratkovalovnih postaj v mesecih marcu, aprilu, maju, juniju, juliju, avgustu in septembru dober, se je v oktobru poslabšal in je ostal tak do- februarja, ko se je začel spet boljšati. Lahko se je že skoraj za vsako dnevno uro določilo, kateri oddajni val bo zanjo najboljši, lahko se je po kablu sporočalo »tja preko«, da je bil za čas od a do b ure vzet val 19, 56, za čas od x do y ure val 41, 48 m, in vedelo se je, da bo človek s 75% točnostjo pogodil pravo. Mnogi prenosi Zeppelinovih pristankov, v San Franciscu, v Lakehurstu, govori direktorja Bodenstedta in dr. Ma-gnusa -iz državne radio družbe, boks-mateh Schmeling — Paolino, vse se je lepo ujemalo! Danes? Spomnimo se samo na zadnje svetovno mojstrstvo v težki teži! V noči pred njim so imeli vsi kraji, ki so prišli v poštev za prenos, od polnoči do naslednjega jutra ob šestih preskušnjo. Amerikanec je spravil v funkcioniranje tri kratkovalovne oddajne postaje. Trije različni valovi so bili opazovani! In rezultat je bil, da so vsi trije prenosi bili sprejeti na teh treh kratkih valovih v času od polnoči do šestih zjutraj brez slehrne motnje in napake, ter z jakostjo glasu, ki je bila še močnejša kot bi bila potrebna za prenos. In ko je potem prišla odločilna noč?! Celo Gel-iow, velika sprejemna posta:a Geltow, ki je opremljena z vsemi finesami, ki si jih je le mogoče misliti, ni slišala od tam preko niti enega glasu! Tu pa smo stali pred sprejemno napravo in smo mogli odgonetko uganke, ki je naravno skrita v atmosferičnih pojavih, le slutiti, ne pa je doumeti. Strokovnjaški krogi zatrjujejo, da so posebni dnevni in nočni valovi v območju 15 do 75 m, torej valovi, ki prihajajo sem čez ob dnevni svetlobi, in tudi taki valovi, ki morejo »žareti« le tedaj, če je noč. Prav, toda kdaj leži recimo črta Berlin—Newyork v dnevni svetlobi in kdaj je popolnoma v temi? Šest ur astronomične časovne diference napravi večinoma zlobno črto čez vse te račune, kajti končno vendar ni mogoče prenašati ob takih dnevnih časih, ko je večina poslušalcev zdoma radi poslovnih opravkov in službe. Če vzamemo za najbolj zgodnjo uro prenosa 20, tedaj se morda še posreči dober sprejem na dnevnem valu, kajti tedaj je v Newyorku ura 14 in vsa črta leži v dnevni svetlobi. Toda že ob 21 se začenjajo težave. Ob 21 imamo že mrak in ob 22 že popolno temo. — Če pa bi Newyork po teoriji moral preiti na nočni val, torej ob 21 newyorškega časa, bi se tukaj že začel zopet boj med svetlobo in temo, kajti ob tem času imamo mi tri zjutraj! In pri tem še ni mogoče s sigurnostjo ugotoviti in odločiti, po katerem kraju je treba izbrati val. po oddajni postaji ali po prejemni. Naj mar preide Amerika ob 22 srednjeevropskega časa na nočnii val? Ali naj mi ob treh zjutraj, ko je tam preko že popolna tema, poskusimo s preti-kom na — dnevni val? In končno — ali naj mar smatramo poletje 1930. kot izjemen pojav, ker so sprejemni rezultati tako očividno in močno različni od uspehov prejšnjih let?! To so vprašanja, ki jih ni rešiti morda v enem dnevu, ki se ne dajo razvozljati v teku nekaj tednov, za to je potreba izdatnih opazovanj. In ta opazovanja se vrše in vodijo z vso energijo in skrbnostjo! Da se poleg tega vedno vrše nove izpopolnitve na sprejemnih aparatih za kratkovalovne prenose. da tudi pri oddainih postajah na kratke valove preskušajo vedno nove stvari, da se spreminjajo oddajni časi, zamenjavajo valovi, tega pač ne bi bilo treba niti omenjati. Poslušalec naj bo uverjen, da ni kriva tehnika, če prihajajo slučaji kot oni Schmehling — Scharkey. Taki dogodki pa so za nas opozorila na dejstvo, ki se le prerado pozablja, da bo v boju proti prirodnim silam človek vedno znova zopet podlegel! In še nekaj: Sprejem iz Amerike je bolj pogosto tukaj, kot to misli poslušalec. Toda ■— ta sprejem je le prepogosto take kvalitete, da upravičeno lahko rečemo, da ni zrel za prenos. Kdor ima sam kratkovalovni sprejemni aparat, bo prav temu mnenju pritrdil. Saj je človek kot laik le preveč rad tak, da lomi palico nad prenosi, ki niso kvalitativno enaki prenosu domače radio oddajne postaje! Resnično ni tako hudo enostavno -in priprosti reči: »preklopimo na New-york«, drobiž Štipendije za dijake, ki se žele posvetiti radio tehniki Consiglio Nazionale delle Ricerche, Comitato Radio-telegrafia, to je državni svet za znanstveno raziskavanje v Italiji, oddelek za radio-amaterje* je razpisal 6 ustanov in dve nagradi, ki imajo namen, da omogočijo dijakom, ki se zanimajo za radio^tehniko, študij na domačih ali tujih univerzah. Te ustanove in nagrade bodo razdeljene po tekmi, ki je razpisana za dijake in doktorje fizike. Nagrade znašajo 26.000 lir. Rastline reagirajo na radio valove Indijec sir Jagadis Hunder Boje skuša s silno občutljivimi električnimi merilnimi napravami dokazati, da imajo rastline srce, obtok sokov in živčevje. Sir Boje se bavi sedaj s tem, da bi dognal, ali so in v koliko so rastline občutljive za razne n. pr. električne dražljaje. Boje je dognali, da je občutljivost rastlin za električne dražljaje prav tako kot za svetlobo mnogo večja kot občutljivost človeškega ali živalskega organizma. Ti brez dvoma interesantni poskusi radijskega učenjaka kažejo na to, da rastline sprejemajo in reagirajo na radio telegrafske signale, katere oddajajo naše postaje. Boje je delal poskuse na mimosi. Čeprav je Bojeva aparatura oddajala le slabe valove, vendar je rastlina nanje vedno reagirala, seveda ne vedno enako. Ko je valovanje vplivalo na rastlino, so tokovi šli hitreje ali počasneje, ali so se stresle stene celic, tako, kot če na človeka sede muha in se mu koža sama strese. Ta učinek so beležili občutljivi aparati. Radio Toulouse s 60 KW Poskusi in predpriprave za novo oddajno postajo »Radio Toulouse« so končani in je končnoveljavno določeno, da se energija postaje poveča na 60 KW. Reklama v radiu Reklama je vedno uspešna, bodisi v listih, s plakati ali v radio, tega se zaveda vsak trgovec, vsak hotelir. Marsikateri svetovni postaji danes ni treba imeti svojega) orkestra, ker trgovci z glasbili kar tekmujejo med seboj, kdo bo poslal svoj orkester v studio, kdo bo zasedel boljši čas. In ne samo to. Še plačalo, samo da napovedovalec med vsako točko pove: To je koncert firme XX in vse instrumente dobite v tej trgovini. Priporočamo. V sezoni tudi hoteli v letoviščih nudijo koncert svojega orkestra za prenos, samo da ljudje vedo: Tu imajo godbo. Neki danski hotel si je privoščil še boljšo reklamo. Orkester hotela je igral razne komade in napovedovalec je opozarjal: Sledite programu orkestra hotela X. Kdor pošlje hotelu seznam igranih komadov, dobi enotedensko stanovanje in hrano kot nagrado za pazljivost pri izvajanju programa hotelskega orkestra. Kdor ugne le polovico imen, dobi po znižani ceni. In teh drugih je bilo mnogo in hotel je dobro zaslužil. Dobra in uspešna reklama! Novi oddajni čas postaje Chenectady Oddajna postaja na kratke valove »Chenectady« ima sledeči čas oddaje. Nedelja, torek, četrtek: W 2 X A /D 19.00 do 1.00 ure W 2 X A F 24.00 do 3.00 ure Ponedeljek, sreda, petek: W 2 X A D 22.00 do 1.00 ure W 2 X A F 24.00 do 3.00 ure. Gledališče za daljozorstvo v Londonu Kmalu potem, ko so v Londonu' otvo-rili tonfilmsko reportažno gledališče, čigar program je bil sestavljen iz samih aktualnih tonfilmskih reportaž, so ustanovili še aktualnejši reportažni oder, in sicer tako imenovano daljozorno gledališče. V londonskem Collosseumu je- bil prvi daljozorni sprejem, na kateri so bile sllike pet čevljev visoke in dva široke. Novzoči so takoj spoznali na slikah Ireno Valbrugh, ki je govorila v Baird-studiu, Tudi naslednji program je bil posrečen in sprejem dober. Podobni poskusi in načrti so se izvršili v Ameriki in tudi tam v splošno zadovoljstvo. Zahteve igralcev pri oddajnih postajah Zveza francoskih igralcev se je pred kratkim bavila z vprašanjem honorarjev za nastope pri radiu in je svoje zahteve predložila ministrstvu za znanost in umetnost. Zahteve so sledeče: 1. Prenos reproducirane glasbe se ne sme vršiti, če za to ne izda posebnega dovoljenja umetnik, čigar dela so na ploščah, Poleg tega morajo postaje prenos reproducirane glasbe honorirati. 2. Brez posebnega avtorjevega dovoljenja ni dovoljen prenos kakega oder-skega dela. V vsakem slučaju pa avtor lahko zahteva honorar prav tako, kot igralci, ki delo izvajajo. Honorar ni vedno isti. (i) Francoske oddajne postaje Ko je oddajna postaja Pariš — P. T. T. dobila novo anteno, so sprejemne možnosti mnogo boljše. Da bi bil sprejem če boljši, je postaja sklenila, da ojači oddajo na 12 KW. Upaio, da bodo lahko pričeli s poskusnimi oddajami z energijo 12 KW že koncem oktobra ali začetkom novembra. S tem zboljšanjem postaje Pariš - P. T. T. bo postaja na Eiffelovem stolpu potisnjena v ozadje in bo služila le še za vremenske napovedi, oficijelna poročila in za vojaške zadeve. Nadalje bo svojo oddajno energijo povečala tudi postaja Toulouse - Pyrenees na 12 KW. Ta postaja je bila sedaj zelo slaba in so jo mogli poslušati le v bližnjih krajih. Nova postaja bo stala v bližini mesta in bo imela isto karakteristiko, kot sedanja postaja Radio-Algier. Nova oddajna postaja »Bordeaux-Lafoyette« bo kmalu dovršena in oddajna postaja StraBburg bo pričela z rednimi oddajami v oktobru. Povišanje carine na radio-naprave v Italiji? Povišanje uvozne carine za radio-apa-rate v USA je povzročilo v merodajnih krogih v Italiji živahno debato, ali bi ne bilo dobro tudi v Italiji povišati uvozne carine, da bi s tem ščitili domačo radio-irdustrijo. (i) Pet zapovedi za radio-napovedovalee! »V radiu so potrebne tudi ideje in ne samo besede,« pričenja dr. Rurrev/s, znani angleški radilo - znanstvenik, svoje rasvete, ki niso važni samo za napovedovalce, ampak tudi za voditelje programov: »Ne podcenjujte inteligence vaših poslušalcev.« »Povzdignite svojo lastno inteligenco nad vsakdanjost.« »Pustite stare šale, pa tudi slabe nove.« »Zmanjšajte število nasvetov, poslu šalec ne sme vedeti, da ga hočete vzgajati.« »Kar se vam zdi jasno in razumljivo, tega ne smete vedno suponirati pri vaših poslušalcih. Bodite točni pri svoji raizlagi. _ (i) Pol Danske — radio naročniki! Junijska statistika danskega radia izkazuje 374.445 radio-naročnikov. To kaže, da pride na 1000 prebivalcev 106-6 dovoljenj za radio ali preračunano na družine pride na 100 družin 468 radio-apa-ratov. Torej posluša skoraj polovico danskega prebivalstva radio. (i) l^fflllllllMIllllMlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIinm VASE PODJETJE bi lahko dajalo mnogo več. HH M Dandanes vsakdo HM MIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIHIIHHIIIIIHlItllllllMHIIMIIIIIMIIIHIIHIIIIHHIII USPEVA MIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIUIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIII HH edinole z moderno in pravilno HH HH reklamo. Vsak podjetnik hoče RR HH mora biti napreden. Bodite HH HH tudi Vi napredni HH ...............................................................................m,................. Z REKLAMO iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimtii.......................»u................................tu,, HH ki nikdarnidovolj učinkovita. HH HH Najmodernejši in najuspeš- HBJ HH nejši način je reklarra ...............................................................................................11,11 III V RADIU ....................................................umi................mi............... H H Vse informacije v upravi go- 31 HH vorjene reklame, Radio-studio HH HHHHHHH Ljubljana HHHHHHH Ločitev zakona — ker žena posluša radio! Humoristični listi v času radia priob-čujejo šale, da se je žena ločila od moža, ker je postal »radio-norec«, ker ves prosti čas porabi za poslušanje radia, medtem se pa ne meni za svojo boljšo polovico. Toda humoristični listi so se enkrat zmotili. V Pragi je namreč zakonski mož po 20. letih srečnega zakona vložil tožbo za ločitev in je kot razlog navedel, češ, da žena v zadnjem času posluša samo radio, da zanemarja gospodinjstvo in se ne briga zanj. Ona se zanima le za programe radio-postaj, namesto za jedilni list. Kaj takega! On mora obedovati po gostilnah. Mož zahteva: Jaz ali radio. Proces še ni končan, ker se gospa radio-poslušalka ni pokazala pred sodiščem in ni niti poslala zastopnika. Skoraj gotovo nima ob napovedanem terminu časa, ker mora poslušati kako zanimivo ali zabavno točko kake radio-postaje. (i) Pozor na postajo romunske arktične ekspedicije! Romunska polarna ekspedicija, ki je zapustila Evropo 1. julija v svrho pro-učavanja polarnih krajev, oddaja s tremi aparati, izmed katerih oddaja največji z energijo 200 W na valu 23-65 m in na valu 400 m, dočim drugi dve z 75 W na valu 65 m in z raznimi drugimi amaterskimi valovnimi dolžinami. Znak ekspedicije je XORC, (i) Radio-oddajna moč evropskih postaj Po najnovejši statistiki znaša vsota oddajne moči radio-oddajnih postaj v Nemčiji 535 KW, v Angliji 470, v Rusiji 222, v Švedski 120, v Češkoslovaški 107, v Franciji 64. Jugoslavija ima le 5 07 KW. (i) Radio-oddajna postaja v bližini Severnega pola! Sovjetska vlada je sklenila postaviti na 73" 11' sev. širine in 143" 11' vzhodne dolžine v Liachowu radio - oddajno postajo na kratke valove. Val te postaje bo 42-5 m. (i) Vpliv peščenih viharjev na radio sprejem. General Ferrie je sporočil francoski znanstveni akademiji, da vplivajo peščeni viharji na radio-sprejem. J. Lugeon je zaradi študija tega pojava postavil v E1 Golea (Sahara) sprejemno radio-postajo in je že v začetku svojih opazovanj ugotovil značilne motnje, katere je slišal kot pokanje strojne puške; na katodnem oscilografu pa so se te motnje pokazale kot velika pika. 31. oktobra je bila ta pika posebno temna in je trajala več ur. J. Lugeon je potem z gotovostjo dognal, da je v smeri, katero je označil gOniometer, v tem času divjal strahovit peščen vihar. Zopet znanstvena pridobitev. (i) Razširjanje pomorske telefonije Po vzgledu ameriških parnikov »Levi-athana«, »01ympica« in »Majestica« poskuša tudi nemški parnik »Hamburg« s telefonijo na kratke valove. Podnevi se oddaja hkrati na valu 18 in 23 m, ponoči pa na valovni dolžini 27 in 36 m, jakost 700 Wattov. Klic je DDDX. (k.) Radioamater je stal pred svojim aparatom s slušalkami na ušesih. Naenkrat se mu je zazdelo, da čuje kako se mogočni slapovi Niagare vale v globočino. Jo dejstvo ga je tako navdušilo, da je pričel od veselja pred aparatom poskakovati, V tem hipu pa pride njegova žena ter ga prebudi iz prelepe iluzije rekoč: »Le glej, kaj je Slavko naredil. V kopalnici je pustil, da je voda tekla preko kadi.« V Lom je prišel potujoči plezalec po vrvi. Napel je jekleno žico med dve hiši ter popoldne razkazoval svojo umetnost s tem, da je hodil po vrvi sem in tja. Pa pride mimo Mirko s svojim očetom ter pravi: »Oče, ali pa sme ta mož gori meni nič tebi nič po anteni hoditi?« Stoparjev Gašper si je sam sestavil radio aparat in sicer trocevnega. Bil je izboren aparat, ki je imel samo eno napako, namreč to, da ni pel. Čemeren se je pripravil, da vso kramo zopet narazen vzame, ko se oglasi iz zapečka njegova žena Špela: »Ja, kako pa naj poje, ko ga pa še niti prijavil nisi?« VAL OMEGA Izviren slovenski radio roman. Piše ***. 21 (Dalje.) Semenj v pisarni je bil še vedno živahen. Nihče ni videl niti) slišal vratarja, ki je odprl vrata pisarne, položil m,al kovček na tla in pogledal nazaj. Novi gost se je počasi zibal skozi vrata. Dim, ki se je vil iz njegove cigare je prijetno požgačkal za tako odlične vonje občutljivi vratarjev nos. Debelikasta roka mu je spustila v pest kopico drobiža, kar ga je tako navdušilo, da se mnogo pregloboko priklonil in odšel ter celo pozabil zapreti vrata za seboj. Debelušasti gospod s cigaro se je ko-modno naslonil na podboje priprtih vrat in z užitkom poslušal živahno debato, V zalito lice se je zarezavala hudomušna poteza, ki se je včasih pognala mimo ust proti bradi. Med tem pa je potnik, ki se je pripeljal z letalm, priseli že v vežo. Nihče ga ni spremljal in njegov sigurni korak je izdajal, da je tu precej domač. V svojih na pol gumijastih čevljih je skoro šel neslišno proti vratom pisarne. Ko je zagledal moža s cigaro, je obstal. Iz pisarne pa je donelo: »Ljubi moj šef, jaz vem le eno: listina mi je bila tu ukradena; vem še to: nihče ni poznal moje identitete razen vas; pa še to: nihče ni vedel za sejo danes popoldne, nihče ni vedel, kam sem listino spravil; sicer pa, tudi to vem: slabše policije kot je pri vas, ni prav gotovo nikjer na svetu,« stu vrniti izgubljene listine. Vendar bi bilo boljše, če nam pojasnite, kdo bi mogoče imel interes na tem, da vam jo ukrade.« Potnik, ki je stal v veži, je napeto poslušal. Oči pa so mu visele na dimu, ki se je vil iz cigare, ki jo je imel debelušasti gospod v kotu ust. Če pa že ne na dimu, pa mogoče na — obrazu. Širok smehljaj se mu je razlezel po licu, ko je dejal: »Oprostite, gospoda, da motim . ,.« Tretji gost v veži je med tem že izginil. Le slabotno so zaškrtala vrata por-tirjeve sobe ob glavnem vhodu, za katerimi je izginil došli potnik. Začuden je pogledal vratar, ko je zagledal tujca v svoji sobi. Ta pa je hitro stopil k mizii, na kateri je stal telefon. Med tem ko je snemal telefonsko slu-šalo je vprašal portirja: »Številka telefona vaše pisarne?« — Kot da bi izgubil dar govora, je strmel vratar v vsiljivca: »Vraga, koliko je številka vaše letališke pisarne, v kateri je prav sedaj celo zborovanje?« »Deset«, je padlo portirju iz ust. »Vendar«, in že je bil zvezan s pisarno. »Prosim, ali je tam šef blejske policije, g, dr. Golar?--Prav lepo te prosim, da ne zineš niti ene besede v telefon, tukaj Kotnik, ki se je prav zdaj pripeljal iz Pariza. — Pozdravljen. — Kolikor sem slišal, imaš prav nerodno storijo na vratu. Zdi se mi, da ti dam lahko dober svet. Prepreči odhod z letalom obema. Razburjenemu kakor tudi temu, ki je šele pravkar vstopil. Upam, da bova zadevo lahko rešila, če ostaneta oba tukaj. Če moreš, uredi zadevo tako, da izmakneš kovček drugemu. Stoji na tleh blizu vrat. Odhoda jima seveda ne smeš prepovedati, bomo že našli kake defekte v aeroplanih, da ne bo mogoče leteti. Ali si za to? Pokliči k telefonu še šefa pisarne, ing. Šarca.«--— »Vratar, stopite brž po toliko pilotov, kolikor aeroplanov imate v hangerjih. Pa hitro.!« — — — »Ali si ti, Šare, pozdravljen. Poslušaj! Tista dva tička, ki jdh imaš tam v svoji pisarni, ne smeta leteti. Dal sem že poklicati toliko pilotov, kolikoT aeroplanov imaš trenutno v zalogi. Če bo kdo od njih zahteval letalo, pokliči po telefonu portirjevo pisarno, kjer bom jaz dajal in-strukcije pilotom. Letalo, s katerim sem se prijeljal jaz, ostane še naprej meni na razpolago — razumeš! — Pilote pa lepo po vrstnem redu vprašaj, če je defekt v motorju že odpravljen, če je bencinski tank že popravljen, če elektrika že funkcij onira itd. Velja, kajne! Na svidenje potem, ko se znebiš te nadloge!« — — Vratar je že pripeljal štiri pilote. »Gospodje, sedaj enkrat 'bo najbrže šef vsakega od vas posebej poklical v pisarno. Zapomnite si: iNaj vas vpraša za kakršnokoli napako na vašem letalu, vedno morate odgovoriti, da še ni popravljena. Na vprašanje, koliko časa bo popravilo še trajalo, recite vedno najmanj štiri ure. Lahko rečete seveda več, če je napaka, oziroma popravilo veliko. Saj ste bistroumni zadosti, da veste, za kaj gre. Policija želi, da danes nihče ne odpotuje z letalom z Bleda, pa tega noče naravnost povedati. Saj boste ugodili šefovi želji in odgovarjali tako, kot sem vam naročil. Da se boste prepričali, ga bom še enkrat poklical, da vam sam pove isto. — Naj vzame, prosim, nekdo od vas drugo slušalko, da bo slišal, kaj mu bo odgovoril šef.« (Dalje.) RADIO LJUBLJANA razstavlja - Maribor, Aleksandrova 44 Ljubljana, Miklošičeva 5 *%&%& ""!0 +! "!"%)##&$%'*#($!&+!'*"!&**!-'$&&$! +&"!' ! "! !'*!"!&"+!5"+!'%# !&$!'+!'*! 4!"! !'*#(&*!(& %&"%! !&"!'"!'*%)*!& %& 4!&&*%(& !* ! ! "!' (%!! !