Leto XXIV., št. 100 Fncgebub* bat LJtrfjJJana, torek 2. maja 1944 Preb — Cena 1.— L jpra vtufc-vo i cfuoiiana. ntcdalier* olici Telefon it. »t-22. il-23. 11-24 •asaidtm jiidciek L)uJM|aci t*uccuuieva oi> ca $ - reiefoc tt. Jl-25, 51-2« poortiimo Nove mesto t Liubl janska ccsta 42 Uki meno satrorsrrc a :>slas« a t tali k to inozemstvo (JPI \ A. MllftNC_ Računi: za uubljanskc pokraimc on ooštoo-Čekovnem za vodo h. 17.745, za ostale kraje lialiie Servizio Cono. Con Pos« No 11-3118 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica S t. 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Weiterer Gelandegewiiiii feei Kowel Starke Verbande deutscher Kam pffingzeuse bombardierten Ver-kehrsknotenounkt ZdoIbunowo — Ira April 153,820 BRT versenkt 27 Zerstorer und Geleitiahrzeude, em Minenraumboot und sieben Schueliboote vernichiet Im Landekopf von Nettmio wurdoIete, povrhu še srečo, kajti nad Nizo-semsko in Belgijo so ležali skoraj strnjeni oblaki, ki so Američanom omogočali nemoten nolet, ker v tem vremenu poseg nemšk'3 lovske obrambe nI bil priporočljiv. Američani se tokrat niso zanesli le na *voje neposredno lovsko spremstvo, tem-•eč so uporabili tudi samostojno operirajo-oddelke lovcev za dolge polete, ki so eteii pred bombniškimi skupinami in ki •o imeli nalogo, da napadejo nemške lov-,-ke sile že med startom in med zbiranjem v zraku, kar naj bi Nemcem onemogočilo izsleditev bombniških oddelkov. S tem manevrom pa Američani nikakor niso razpršili nemških lovskih sil, ki niso dopustile, da bi jim samostojne jate lovcev za dolge proge preprečile njihove silovite napade na mnogo važnejša bombniška krdela. Ko ko postali oblaki nekako v bližini nemške meje nekoliko bolj raztrgani in so prileteli bombniški oddelkj nad nemško ozemlje, je bliskovito pričela delovati nemška obramba. Prve lovske jate so navalile na sovražnika, prebile močno lovsko zaporo in se priklenile na debele štirimotor-nike, izrned katerih so nekateri že podlegli strojniškim in topovskim strelom nemških lovcev. Po teh prvih letalskih bitkah ni irrvla ameriška posadka med nadaljnjim poletom več niti trenutka miru. Nekaj letalcev, ki so se vrnili s poleta nad Berlin, je izjavilo, da so si morali severnoameriški bombni i tipa »Boeing« prebiti prt sko^i dve letais i bitki, ki sta bili najsrditejši dosedanji kitici, ker so tako pri prihodu kakor pri odletu nemška letala »kakor obsedena« napadala. Z neverjetno z^nosnostjo so se nemški lovci skupno s težko oboroženimi rušilni- mi letali vedno znova zaganjali v bo-ribniške oddelke. Ponovno se je pokazalo, da trajno obnavljajoča se lovska zaščita, Id je tudi tokrat številčno prekašala bombnike, ni bila sposobna, da bi zadržala junaške nemške lovce. Tudi strnjena obrambna moč štirimotoornikov ni mogla ohromili napadalnega zaleta lovcev in rušilcev, ki so kakor divji volkovi napadali črede bombnikov ter izbirali žrtve za žrtvijo. Nad področjem med. Braunschweigom in Magde.burgom se je letalska bitka razvila v izredno ogorčen dvoboj med nemškimi brzlmi lovci in dobro oboroženimi bombniki, ki so skušali tu strniti svoja raztegnjena krdela v strnjene in tesne nanizane oddelke, da bi dosegli močnejšo obrambno moč proti silovitim letalsikim napadom ter se čim bolj osredotočili za napad na Berlin. V te zbiralne poizkuse pa je udaril glavni sunek močnih nemških lovskih sil. Tako se je iz spopada obeh nasprotnih. oddelkov razvila ena najbolj ogorčenih letalskih bitk te vojne, štirimotorni bombniki, ki so jih zadevali nemški streli, so se drug za drugim razletavali v zraku. Padala so nihala proti zemlji, a le malo ameriškim letalcem se je posreči 1rHn, L maj. Državni organizacijski vodja in vodja nemške delovne fronte dr. Ley je izdal ob narodnem prazniku nemškega naroda poziv vsem delavnim Nemcem, v katerem pravi: Zopet je zsa nami leto boja, dela in žrtev. Z naraščajočo ostrino boja naraščajo tudi zahteve, ki jih postavlja domovina vsakemu delavnemu človeku. Narodni praznik 1. maja mi daje povod, da izrazim vsem ustvarjajočim ljudem ponovno priznanje in zahvalo za izredne napore jn uspehe, ki so jih doprinesli v delavnicah in laboratorijih, v tovarniških dvoranah in pisarnah ter na vseh drugih delovnih toriščih. Kljub obstoječim nadaljnjim obtežitvam se nemški narod ne bo zlomil. Da obstoja poleg junaškega obnašanja bojišča in domovine še zato trdno jamstvo, je za naš rod posebna sreča, ker imamo Adolfa Hitlerja. Zmaga je naša! Vsi za Nemčijo! Živel Fuhrer! IsfTopslsfrliev madžarske vEaiifS Budimpešta, 1. maja. Za državnega tajnika v prosvetnem ministrstvu je bil imenovan Nikolaj Mester. Novi državni tajmk je star 38 let in slovi kot strokovnjak za narodnostna vprašanja- Mnogo je delil kot predsednik narodne delavske centrale pri organizaciji madžarskega delavstva v v naradnem smislu. Mester je pristaš Im-redyjeve stranice. Sgstfesncmtr-a v Jarvatskl vlad! Zagreb, 1. maja. Poglavnik je razrešil dosedanjega zunanjega m nstra dir. Perica njegovih dolžnosti n je do nadaljnjega poveril vodstvo poslov zunanjega ministrstva notranjemu ministru dr. Lorkoviču. Kaspssst litovskih C£ga£sl£a£2f na Madžarskem Budimpešta, 30 apr. Notranji minister je zaradi ogražanja državne varnosti in javnega reda oziroma zaradi protipredpis-nega udejstvovanja prepovedal židovska društva. Njihove knjižnice "oo prevzel madžarski zavod za proučevanje židovskega vprašanja, premoženje pa deželni odbor za vojno skrbstvo. Dogovor m©dl £sssskiwii deMaSaM Ia deiofefsaal©! Helsinki, 30- apr. Med osredn jo zvezo finskih delavskih organizacij in osrednjo zvezo finskih delodajalcev je bil v sredo v prisotnosti ministra za socialno pol'tiko sklenjen sporazum, ki določa skladno sodelovanje med delodajalci ln delojemalci za boljši socialni red ter zvišanje pro;z-vo&nje. Listi pozdravljajo novi sklep kot Izraz zdravih socialnih razmer. Švedi prrtS aatgloassserišk^asu izsiljevanj« Stocknoini, 1. maja. »Hclsingborgs Dage-b!ad« nastopa preti načinu p sanja angleškega in ameriškega tska o iz\ozu krogličnih leža-jev. »Ameriški tisk«, pravi list. »piše tako arogantno, da si moramo tako postopanje prepovedati. Spoštovanje Zedin.ienih držav pred nenadomestljivimi kulturnim1 vrednotami naše celiie je izredno majhno. Zato obstoji v nevtralnih državah tem večji povod za protest proti takemu nesramnemu prilaščanju nekake učiteljske vlo«e, ki se pojavlja preti nam v Zedinjenih ciržavah. Naj fee tamkaj spomnijo, kako so v prvi f:nski vojni dobavljali Sovjetski zvezi vojni material. Nimamo nikake potrebe, da bi dobivali moralni pdUK prav z njihove stran!. Badaglifevo i®flafstv© se ft&s&aifisfe Miian, 30. apr. Iz dejstva, da v novi Ba. diogi jevi vladi ni več kolonijalnerfa ministrstva, sklepajo v političnih krog h, da se Badoglijeva vlada že dale časa pogaja z Londonom o odstopitvi vseh italijanskih kolonijalnih posect;. Britanci še r.tiso dali nikakih iziav o odstopu AbesiMje, Iti jo hočejo postaviti Anglež: skupno z vzhodno-afr škimi kronskimi kolonijami pad upravo posebnega generalnega guvernerja. Podobne vesti krožijo 0 odstopu severno-afri-ške obale ob egiptski meji, ki je bila do-siej v italijanski posest . L bijo samo so baje obljubili če Gaullu, če bo aktivno sodeloval pri invaziji. Vse kaže, da je izdajalec Badog!:o dejansko obljub i vse italijansko kolonijalno cesarstvo sovražnim silam, ne da bi za to d;bil kako proti-uslugo. Epidemija pegaviee v Meag&ju Milan, 30. aprila. V Neaplju in okolici je februarja zaradi pegavice, ki so jo pri-resli Američani, umrlo 7000 ljud'. Ta visoka številka je nastala, ker ni na razpolago nikakih cepiv. V aprilu se je število umrlih oseb zvišalo na 15.000. Japonsko iM-^l^snje Kitajskem Šanghaj. 29. apr. V prvh devetih dneh od pri če tka novih operacij v pokrajini Homn so japonske čete osvojile približne 3000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Japonske čete, ki so prodirale ob železniški progi Lun^hai 9o zasedle razne točke strate-ko važnega prelaza Hulao severno od železnice na polovici poti od čcngčova do Loyanga. Šanohaj. 29. apr. »Japonska je r spomladi L 1944 obdržala proste reke na Kitajcem kljub vsem zavezniškim naporom, načrtom -n težkim izgubam od 1. 1941«, ugotavlja dopisnik newyorikeea dnevnika »Ncw York Times« Proslava praznika dela v Operi Ljubljana, 1. maja V opernem gledališču je bila danes dopoldne svečana prireditev v proslavo današnjega praznika dela. Prisostvovali so ji na povabiio SS-Obergruppenfuhrerja Roe-senerja najvišji predstavniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti* med njimi prezident general Rupmk, škof dr. Rozman, nemški generalni konzul dr. Miisler, hrvatski konzul prof. Šalih Bftljič in drugi. Prisotni so bili predstavniki nemške oborožene sile in Slovenskega domobran-stva, zastopniki v Ljubljani poslujočih nemških organizacij ter slovenskih kulturnih, gospodarskih, stanovskih in socialnih ustanov. Operni oder je bil za praznik svečano okrašen z zastavami in zelenjem, ki je obdajalo bronasti kip Adolfa Hitlerja. Nad njim se je na rdeči zavesi razprostiral nemški državni grb, orel z razpetimi krili, noseč hrastov venec s kljukastim križem. Oder sta izpolnila oddelek SS vojaške edinice v čeladah in skupina gojencev na-rodno-političnega v.ngojnega zavoda v št. Vidu, ki sta na ta način simbolično predstavljala neporušno povezanost vsega nemškega ustvarjajočega delovnega ljudstva z oboroženo silo in Fuhrerjem. Vsa prireditev je bila v znaku počastitve dela, ki je ustvarjalec in nosilec vseh dobrin za človeštvo. Spored je otvoril operni orkester z veličastno Griegovo poklonitve-no koračnico. Gojenci šentviškega ne rodne-političnega vzgojnega zavoda, okrog 50 po številu, so nato v zboru recitirali Lersche- vo »Delavčevo pesem«, za njo pa udarno zapeli nacionalno izpoved nemškega delavstva »Preko vseh streh zveni«. Isti gojenci so zatem skupno z vojaki mogočno odpeli visoko pesem nemškega delovnega ljudstva »Delavci, kmetje, vojaki«, ki prikazuje železuo medsebojno povezanost in neomajno skupno domovinsko ljubezen glavnih stebrov naroda v vojni. Eden od vojakov je v kratkih, izklesanih besedah orisal pomen in vrednost dela za nemški narod in vse človeštvo. V resnem, ognjevitem nagovoru je SS-Obersturmfiihrer Pioner prikazal pet nove Nemčije, kako se je pod Fiihrerjevim vodstvom "z neumornim delom in neprekinjeno borbo dvignila iz razvalin versajske Nemčije k veličini tretjega Reicha. Z delom in borbo je bila ustvarjena nerazbitna narodna «k.upnost, ki prinaša lepšo bodočnost ne le nemškemu, temveč tudi vsem drugim evropskim narodom. Iz sedanje, Nemčiji vsiljene vojne, bo izšla nova složna Evropa, ki bo nepremagljiva in bo omogočila vsem svojim narodom, da bodo lahko v miru in sporazumu obhajali prvomajski praznik dela. Govornik je zaključil svoja, od vseh navzočih pozorno poslušana izvajanja, s počastitvijo Piihrerja, ki je predstavnik in simbol dela, borbe in vseh najboljših stremljenj nemškega naroda. Počastitev je iz-i zvenela v skupno petje nemških himen, « i katerim je bila ta lepa praznična priredi-j tev končana. Nad&lpla pridc&ife? ozemlja pri Kmeiiu _ T_ ___.11 i ■!■ III II m— I MiM lil Ml I ll»ll I I I UMI M?«nf 30. apr-H a objavilo naslednjo vojno poiočilo: Tako pri Sobastofpclju kakor ob spodnjem Dnjepru «ro.o odbOi več krajevnih mipaiov. Sevei no od Jaeija sr z uspehom na dalja;« protinapad ncm.akiii in rumunskih čet. Zaplenili al- iiniSJi ano nadaljnjih 30 topov in 14 oklopnikov. Na oetaJem bojišču r.i bik> nikakih pomembne^žih dogodkov. FMo vojno i^očllo Hdsirki, 30. apc. Finsko vojno poročilo javlia: Na kopnih boj:ščih živahna sovražnikova topniaka delavnost. Na Karc!ski in Mcaselkai-škj ožini ano na petih mestih zavrnili deloma z močno topniško podnoro napadajoče- sovražnikove n5skakova'ne čete. Z ostalih bojišč ni n.'kx»k:h poročil. Hei&nki. 1. maja. Finska vojno poročilo I dne 1. maja se gla^i: V zapsdnem delu Ksrdjske morske ožine je b:l tonn'iki ogenj ponekod ž'vahn&jši kakor običajno. V srednjem odseku Oneškega jezera ;e bila razb;ta sovražnikova četa, ki se je prMiževaia preko ledu našim postojankam. Z ost«?'"'h bt.jišč ne javljajo ničesar po&ebnega. Fiihrerjev glavni stan, 1. maja. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Pred Sevastopoljem in na bojišča med izlivom Dnjestra in Karpati ni bilo mkakih večjih bojnih podjetij. V bojih ob spodnjem Dnjestru se je pos«bno odlikovat 715. bran-denbturški greii-vdirski polk p»"»d poveljstvom podpolkovniica Jordana^ Južno od sj>odsijega Dnjestra in južnoz-a-padno od Kovelja je uspelo našim četam pridobiti v hudih bojih nekaj nadaljnjega ozemlja. Jate nemških bojnih letal so napadle na področja pri Kovelju postojanke baterij, zbirališča sovjetskih oklepnikov in avtomobilskih ko»u in uničile poleg številnih vozil 23 sovrazniko^h topov. Močni oddelKi nemških težkih bojnih !e-t--.l »o issvedli v preteldi noči težak in uspe-ha pcin napad na prometno smli^če Z.!ol-banovo južno od Kovna. Z uspehom je I>ilu nadaljevano motenje sovražilikovega železniškega prometa v več odsekih južue-ga bojišča. M«sl VitebsKom in Pol očkom so bili krajevni napadi boijsevikov odbiti in h-hiKliiSf-ne postojanke razbite s topniškim ognjem. Na visokem severu se je posebno odlikoval oddelek nemških bližnjih izvidnikov pod poveljstvom kapitana Hoppe-ja ob težavnih arktičnih vremenskih prilikah. Na neituuskem predmostju je bilo med napadom nekoga naskakovalnega oddelka razstrel,jenih več sovražnikovih bunkerjev; posadke »o bile v ogorčenih bojih na nož uničene ob izredno majhnih lastnih izgubah. Oddelek bojnih letal je napadel postojanke topništva in proti'eta.3kega topništva % dobrim uspehom. Nemški in italijanski lovci ter protiletalsko topništvo so sestrelili nad severno Italijo 7 sovražnikovih letal. Dne 29. aprila so napadli britanski lovski bombniki nemško bolniško ladjo, Id je bila dobro označena v pristanišču F t. Mak), in jo poškodovali s številnimi stivli. Med napadi na kraje v zasedenem ra-padnem področju je izgubil sovražnik včeraj 9 letal. Položaj m vsho&nem b^pšeii tem pa je na obeh straneh delovalo nešteto strojnic. Nato so se nemški lovci zopet strnili in napad ponovili. Eno samo krdelo je Američane napadlo trikrat. Manjši oddelki lovskih letal pa so uničevali poškodovana bojna letala, ki so se ločila od Btrnjanih bombniških. skupin. Berlin, 1. maja. čeprav služijo po več-mesečn h gigantskih b.tkah na vzhodnem | bojišču sedsnji boji v glavnem le ureditvi | bejn h čit, pridobitvi piirnern.h napadal- ' nah in zb ralnih izhod.šč, organizaciji oskrbe m pripravam za nove velike boje. ni vendar nobenega dvema, da so napadalne operac je Nemcev in njihovih zavezn.kov j ob spo litijem Dnjestru, na vsem karpet-skem pi-edgorju .in nedavno celo na področju pri Kovlju prisilile sovjetsko vodstvo, da je v ojač.-ni meri predčasno vrglo v boj svoje operativne rezerve. Kljub temu bolj-ševiki na teh bojiščih niso mogli Nemcem, ki imajo povsod in kljub vsem boljševl-šklm napoi-om pobudo na svoji strani, preprečiti njihcvih operacij. Na področju Sevastopolja so branilci odbili vse boljše viške napade ob južno-vzhxi:-nem prednjem robu obrambnega pasu. V dobrem sodelovanju z oddelki bojnih letal je težko nemško in rumursko orožje podnevi in ponoči z dobrim uspehom obstreljevalo prem kanja sovjetskih čet ter oskrbovalne zveze v bližnjem zaledju bo-jižča. Ob spodnjem Dnjestru so se morali bolj-ševiki, ki so pri izjalovljenih množeatve-nih napadih prejšnjega dne doživeli težke 'zgube, omejiti na manjše napadalne sunke, ki so vsi obstali že pred nemškimi in rumunskimi postojankami. Posamezni sovjetski oddelki, ki j'm je uspelo priti preko reke, so nemške in rumunske zaščitne sile z manevrom v obliki klešč odrezale od np-hov:h zvez in jih razbile. Na področju ob Prutu, severno od Jas ja, So Nemci s svojimi silovitimi pretisunki. s katerimi so zavrnili močnejše boljševške sile, zopet premaknili ©aprej svoje prve črte. Uspešne borbe proti tolovajem Beriin, 1. maja V odseku pri Vitebsku ni bilo v zadnjih dneh noben Ti večjih borb, ker mo daljna oeemlja fe preplavljena pokrita z debelo plastjo blata. Po irpovedbah vojn?h ujetnikov r3zmehčajo boljševiki oddelke, ki se bore na tem področju in ki so v zimski bitki pri Vitebsku pretrpeli hude izgube. Zatiranje tolp v ozadju srednjega odseka bojišča se z uspehom nadaljuje kljub ojačane-mu sovrazn:koven*u odporu. Tsko je bil po hudih bojih zavzet utrjeni položaj tolovajev in njihov protinapad odbit. Nemški grenadir-ji in domač: oddelki so dosegli kljub m-krnemu odporu zapovedane cilje, čeprav s& Me težave za dosego uspeha na preplavljenih m močvrmatih tieh izredne. Na raznih mestih so napadle tolpe s podporo so\-jetskih bojnih m lovskih letal. NemSki oddelki so ph odb:-li, pri čemer je nemško letalstvo nudilo uspešno pomoč ter razdejale neko immicijsko skladišče. Ponoči je bilo napadenih več (sovjetskih letal. k: so jih poslali z živili tclpam na pomoč; tri letala so sestrelili ncmSci nočni lovci. Pri nadaljevanju bojev 28. aprila je napade] oddelek ruskih prostovoljcev — sestavljen je bil že oktobra 1. 1941 — močno utrjen obrambni položaj tolovajev, ki so se obupno branili pred napadajočim: prostovoljci, po težkih krv-nih izgubah pa so morali končno izprazniti položaj. Tudi tukaj so posegla nemfka bojna letala z uspehom v borbo. Deloma so se omak. niie tolpe preti dobro izgrajenim postojankam ra sedanjem položajem in &o pri tem silile prebivalstvo da b: zapustlo svo^e vas ter se borilo 7. njimi nrerti Nemcem. Litva kliče k orožju Kovu**, 30. aprla. Kakor Estonska in Latvlja je tudft Litva vpoklicala v vojno službo svoje za boj sposobne moške. Načelnik odbora za mobilizacijo generalni poročnik Piechavkrus je po radiju ▼ Kovna govoril o važnosti sedanjega Časa ta poudaril, da Je prišel sedaj trenutek, ho mora zbfati svoje čete, ki bodo skupne s nemško vojsko branile litovska tla. ter. pomagate k zmagi in k bolj® bodočnosti, »JUTRO« St. 100 Sv. Gregor, nesrečen kraj za komuniste Razbiti sta bili dve tolovajski »brigadi" - v Ljubljano so pripeljali 140 ujetih komunistov Prijazni Sv. Gregor tam med Velikimi Laščami in Sodražico je za komunistične tolovajske oddelke zelo nesrečen kraj. 2e pred nekaj tedni so doživeli tam hud poraz, ko so jih presenetili domobranci iz Velikih Lašč, jih popolnoma razbili ter jim prizadejali občutne izgube. V boju je takrat padlo okrog 40 komunistov in približno enako število je bilo ujetih. Domobrancem je prišel v roke lep plen, med drugim tudi zastava »Levstikove brigade«. še mnogo hujši poraz so doživeli komunistični tolovaji pri Sv. Gregorju pretekli teden. Na umiku iz severnega predela Dolenjske proti jugu sta se pri Sv. Gregorju dne 26. aprila utaborili dve tolovajski »brigadi«. Bil: sta to, kakor pripovedujejo vm. in IX. brigada. Utaborili so se za svojimi bunkerji in se čutili popolnoma varne. Zaradi tega in pa zaradi utrujeno- sti po dolgi, naporni poti se niso dovolj skrbno zavarovali. Domobrancem se je tako vnovič posrečilo, da so jih presenetili, vdrla v njihovo taborišče ter jih premagali in razbili, preden po se tolovaji prav zavedeli, kaj se godi. Ko so se potem raT-.bežali na vse strani, je obležalo na bojišču okrog 60 mrtvih tolovajev, med njimi dva bataljonska poveljnika in nekaj političnih komisarjev. Ujetih je bilo takoj pri Sv. Gregorju 24 komunistov, pri zasledovanju bežečih skupin pa še več bo sto, tako da so v soboto pripeljali v Ljubljano preko 140 ujetih komunistov. i Tudi to pot so domobranci zaplenili veliko množino orožja, municije in druge opreme. Sv. Gregor je tako postal za tolovaje res nesrečen kraj, ki se ga bodo verjetno v bodoče skrbno ogibali. AH ms ni mc srca? Prejeli smo: Tako se je marsikdo vprašal, ko je v našem listu bral, da se je od 27.000 ljubljanskih družin javilo samo tisoč dobrosrčnih ljudi, ki bi bili voljni sprejeti kakega reveža pod streho, če bi ostal brez nje ob letalskem napadu. Slovenski Rdeči križ sedaj ponavlja svojo prešnjo ter raznašalci živilskih nakaznic sipet po vseh domovih razdeljujejo tiskovine za odg /or in prijavo, zato se pa z vsem pouda"! kom resnega časa priključujemo prošnji, naj se ljudje vendar zavedo, kaj jih čaka, če bodo oni sami cb letalskem napadu morali ostati na c?sti. Seveda ne sami, temveč z otroki, z ženo in vse člani hiše! Ali jih ne bo pekla vest zaradi trdosrčnosti, ko bodo na lfcstai koži spoznali, da nesreča ne izbira ter smrt kosi brez razlike revne in bogate. Gotovo bo tudi Slovenski Rdeči križ z mestnim županstvom vred najprej pregledal prijave ter naravno upošteval nesrečo tistih, ki so bili voljni dugim odpreti vrata. Zato naj se pa vsi odlašalci takoj premislijo, pTav naglo pregledajo, kako bi se v stanovanju čim najbolj stisnili, ter nemudoma Slovenskemu Rdežemu križu javijo, koli-kim ob letalskem napadu prizadetim osebam bi lah.!?o dali zavetje. Kdor bo premislil položaj, gotovo ne bo posnemal milijonarja, ki je Slc-venskemu Rdečemu križa »vljudno javil, da momen-tano ne more dati nobenega prostora na razpolago, ker je že sprejel eno osebo — begunko — v svoje stanovanje.« Ne maramo poizvedovati za begunko, pač pa lahko takoj objavimo, da je ta re- Rjfi na itallfans&esn fesjišču Berlin, 1. maja. Na južncdtali jamskem bojišču je 29. marca neka naskakovalna skupina v južnem delu Cassina razbila 4 sovražnikove bunkerje in skupino hiš, ki je bila izgrajena v trdnjavo. Sovražnik je imel velike kivne izgu.be. Pri Orsogni so Nemci odbili močnejši sovražnikov oddelek. Enako se je izjalovil sovražni poizkus, da bi z močnejšimi silami zavzel prednje postojanke ob terellski cesti, ki jih je izgubil 23. aprila. Nemci so privedli ujetnike. Na nettunskem predmostju je sovražnik zameglil obalno področje pri Anziju in Neit-tunu. Nemci so o.lbili nasprotnikove sunke južno od Cisterne. Prt tem je sovražnik izgubil ujetnike. Nemško topništvo je obstreljevalo sovražnikova gibanja pri Borge Fiori, dočim so daijnostreine baterije obstreljevale oskrbovalna in materijalna skladišča sevcroo-vzhodno od Nettuna ter ovirale promet motornih vozil. Berlin, 1. maja. Nemška bojna letala so 28. aprila v poznih večernih urah hudo napadla cilje na nettunskem predmcstj-u. Istočasno je poseglo v boje tudi protiletalsko topništvo. Nemški bojni letalci so ob ugodnem vremenu, ki jim je omogočalo, da so jasno spoznali svoje cilje, bombardirala bivališča angloameniških čet in topniške postojanke. Vračajoče se posadke so javile, da so napadi dobro uspeli. Opazile so močne požare in silovite eksplozije, po katerih se lahko sklepa, da so uničile velike količina sovražnikovega materijama. Nemški letalci niso imeli nikakih izgub. Ozadje sovjetski! pogojev sa premirje s Finsko Berlin. 29. apr. V Berlinu opozarjajo na Članek v znanem ameriškem listu »New York Journal American«, ki s presenetljivo odkritosrčnostjo razkriva prave vzrcike sovjetskih pogojev za premirje s Finsko. List piše, da ti pogoji ne dopuščajo nika-kega dvoma glede sovjetskih namer s Finsko. Pomenili bi popolno narodno zasužnje-nje. Do premirja po mnenju lista ne bi prišlo prej, preden ne bi rdeča vojska zasedla finskih mest. Poleg tega bd morali v Helsinkih osnovati vlado, ki bi jo odobrila Moskva, in to bi pomenilo, da bi morali na finskem uvesti sovjetski režim. AngloamerišM pritisk na Švedsko Stockholm, 29. apr. Med tem, ko v Londonu namigujejo, da nameravajo zavezniki izvajati nadaljnji pritisk na švedsko v vprašanju krogličnih ležajev molče uradni krogi v Washingtonu. Newyorški dopisnik dnevnika »Dagens Nyheter« smatra za možno, da je Foreign office v Londonu v tem vprašanju drugačnega mnenje., kakor zunanje ministrstvo Zedinjenih držav. Turški demantl o novih pogajanjih z Anglija Carigrad, 29. apr. Tukajšnji listi demen-tirajo vesti, ki so jih inozemske radijske postaje razširile in ki pravijo, da je prispelo v Ankaro angleško vojaško odposlanstvo, ki bo pričelo s pogajanji, ki so bila med turškimi in britanskimi vojaškimi krogi svoje časno prekinjena. Smrt bivšega predsednika Portugalske Lizbona, 1. maja. V Oportu je umrl bivši predsednik Portugalske dr. Bemadino Ma-chado. vica gost luksuznega, zelo velikega stanovanja. Zato pa tudi razumemo in se priključujemo pripombi prijavljenega, da bo »v slučaju bombardiranja, ako ostane njegovo stanovanje nepoškodovano, storil, kar bo v njegovi moči, da bo pomagal prizadetim«. V tem primeru pa bo morda po odločitvi obiasti dobil nesrečne stanovalce kar brez izbire, če spadajo med gospodo cL li ne. Toda gospod je vsaj odgovoril in kolikor toliko pokazal svojo dobro voljo. Drugi, njemu enaki, se sploh niso zmenili za prošnjo, čeprav uživajo vse dobrote vojne konjunkture. Naj r.am ne zamerijo, ko bomo začeli objavljati njih imena in opisovati korake oblasti proti njim, če Slovenski Bdeči križ na svojo drugo prošnjo ne dobi cd njih odgovora, že zadnjič smo rekli, da se je tudi sedaj izkazalo, kako revež rad pomaga revežu. Tam. doli od Ljubljanice, kjer že zapušča mesto, je prišel pritrdilen odgovor, čeprav jih je v stanovanju že veliko in so begunci«. Dobrosrčna mamica, velika in zakiužna umetnica, ki jo cela generacija našega naroda pozna z gledališkega odra in spoštuje, pa skromno pripominja, da so pripravljeni sipati tudi po dva v eni postelji, če bo sila. Takih zgledov bi lahko našteli dosti, vendar je pa med njimi mnogo več grdih in slabih kot dobrih in plemenitih. Počakaimo torej odgovore na druge prošnje Šlovenkkega Rdečega križa, saj tako prošnjo dobi prav vsaka družina z živilskimi nakaznicami. Oddaja pnevmatik V smislu naredbe šefa pokrajinske uprave Vin. št. 1153/2 z dne 17. marca 1944: SI. 1. št. 39/20 ex 1944) se morajo oddati v četrtek, dne 4. maja t, 1. od 14. do 16. ure pnevmatike (plašči in zračnice) velikosti 4.25x17 in 4.50x17 ter v petek, dne 5. maja t. 1. od 14. do 16. ure pnevmatike velikosti 4.75x17, 5.00x17, 5.25x17, 5.50x17, 6.00x17, 6.50x17, 7.00x17 ln 7.50x17. Druge velikosti se ne sprejemajo. Pri oddaji je treba navesti evid. (LB) številko prizadetega motornega vozila. Omenjene pnevmatike se oddajo tudi od vozil, ki so bila ogigurana (rezervirana — j-sichergestellt«) po Viš. SS in policijskem vodji v XV3H. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp. Kraj oddaje: Javna skladišča, Ljubljana, Ciril-Metodova (Bivša Tyrševa) št. 35, skladišče št. 10. Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili slični poživi »črna republika« (Riccardo Joanna) je naslov »Dobre knjige« za mesec maj. MATILDA SERAO, pri nas manj znana, a v svoji domovini in tudi drugod po svetu priljubljena italijanska pisateljica, pripoveduje v tem romana o življenju, borbah in usodi novinarja Riccarda Joanna Je to zanimiva knjiga, ki odstira pogled v tragične in komične skrivnosti novinarstva pretekle dobe in nam ga pokaže v vsej njegovi veličini in bedi. Poraz tolovajev ob grško-albanskl mefi Berlin, 29. apr. V visokogorju ob gr&o-al-banski meji je uspelo v teh dneh nem-jkim lovcem. da so v presenečenja polnem napadu obkolili središče tolp v dolžini 12 km in ga uničili. Tolovaji so izgubili 111 padlih. 70 ujetn'-kav. 91 pušk nekaj strojnic in topniško mu-nic'jo. Zaplenjeno je bilo tudi skladišče z ročnimi granatami, minami, razstrelivom in bolj-ševiškim hujskaškim materialom. Čeprav so prihiteli angioameriški letalci v nizkem poletu tolpam na pomoč in so skušali prediranje lovcev otežkočiti, so bile nemške izgube zelo majhne. Tudi oddelek albanske milice. ki se je že često odlikoval ob strani lovcev, je imel le majhne izgube. 1500 m visoko gorovje je povzročalo lovcem precejšnje težave, vendar so izvršili 6\ojo nalogo kakor vedno zanesljivo in točno. Bsljševfld v spsrm za jtigosiovansko zlato Berlin. 29. apr. V "*Dor za jugoslovanski zlati zaklad, ki traja že netaj tednov, je *e-daj posegla tudi Sovjetska zveza. Uradna sovjetska agencija Tass je objavila danes opoldne dolgo poročilo, v katerem osvaja stališče Titove skupine in protestira proti »zapravljanju jugoslovanskih zlatih rezerv, ki so deponirane pri inozemskih bankah«. Tassovo poročilo zanika legalnost zakona, ki ga je 30. marca izdala Puričeva begunska vlada in s Katerim je o l pravlnik jugoslovanske Narodne banke tako izpremenjen, da so prešli sedaj vsi posli generalnega sveta te banke naravnost -ja kau^ko izseljenišfco vlado. Vladna kriza v čiln Amsterdam, 29. apr. Britanska poročevalska služba javlja iz Santiaga de Chile, da je izvršni odbor radikalne stranke sklenil ukoriti 5 ministrov, ki so člani stranke in ki na njeno povelje niso hoteli zapustiti svojih ministrskih mest Izjavo, ki so jo podaji ministri, odbor ni sprejel na znanje ln je določil ministrom 24 urni rok za premislek. Ako v tem Sašu ne bodo odstopali, bodo izključeni iz stranke. Angleški strah pred resnico o Indiji Ženeva, 28. apr. Sir Keith-Murdoch, avstralski časopisni založnik, ki se na peti v London mudi trenutno v Indiji je po »News Chro-niclu« izjavil v Karačiju, da ima brtan^co-indijska uprava posebno temen madež, namreč britansko cenzuro, ki si prizadeva na vse kriplje, da bi na neupravičen način dosegla dva cilja, in sicer. da bi indijskemu narodu prikrila resnico in pustila v Evropo le take novice, ki so za Anglijo ugodne in za, Japonce neugodne. Britanski dopisniki na burmansko indijski meja imajo popolnoma prav, če se proti temu upirajo. Nest-glasfa ittcd Anglija In Zedinfenlmi državami Reuterjeva izmikavanja o zaključku Stettiniusovih razgovorov. Nerodna uradna izjava Berlin, 29. apr. V berlinskih uradnih krogih so mnenja, da uradna izjava, ki so jo objavili ob zaključku razgovorov med Stet-tiniusom in angleškimi državniki, pač nič ne pove. ZLasti opozarjajo, da nima niti običajne izjave o soglasju med pogodbeniki. Ugotovitev izjave, da obstojajo mnoga vprašanja, ki so skupno zanimala Zedinjene države in Anglijo smatrajo kot znak, da je z veliko propagando napovedana anglo-ameriška konferenca potekla brez uspehov. Nadalje izjavljajo v Berlinu, da nimajo ni-kaikih potrdil o govoricah, ki pravijo, da sta bila med nekim odmorom pogajanj Stettinius in Euen v Moskvi Stockholm, SO. apr. Po dolgih potovanjih, ki so jih v Londonu in Washingtonu zasledovali z zelo veliko napetostjo, je namestnik zunanjega ministra Stettinius zopet odpotoval iz Londona. O razgovorih, v katerih naj bi po programu, ki je bil objavljen prei konferenco, obravnavali številna vprašanja, ki se tičejo Anglije in Zedinjenih držav, je izdal Reuter uradno izjavo, ki pravi samo, da so bila pogajanja »zelo koristna za visio-smerjenje politike«. Nadalje pripominja, da so vsi udeleženci »izrazili veliko zadovoljstvo z rezultati razgovorov«. Vrh tega ugotavlja ta zalo pomanjkljiva izjava, da so razgovori o vseh vprašanjih, ki so bila na programu, pokazali mnogo soglasja. Poleg tekočih vprašanj so se pogajanja tikala tudi problemov, ki bodo važni, čim bodo sovražnosti zaključene, in »problemov daljne bodočnosti«, ki so v zvezi s povojno dobo. Stettinius in njegovo spremstvo sta po besedilu izjave vodila neformalne razgovore, ki so* se tikali zelo obširnih področij. Nadalje sta imela posvetovanja tudi z ministrskim predsednikom, zunanjim ministrom, številnimi ostalima ministri ter vladnimi uradniki. Poročilo se nato končuje z običajno ulju-dnostno formulo, da je nudil Stettiniusov obisk vladi Njegovega veličanstva dragoceno priložnost, »da se je revanžirala za odlično postopanje, ki so ga uživali britanski zunanji minister in ostali člani Foreign offi-ca pri svojem nedavnem obisku v VVashamg-tonu«, ter ugotavlja še enkrat, da so pogajanja pokazala »zeLo veliko soglasnost med obema državama«. Sestavljalci te izjave so se na vse pretege trudili, da bi zabrisali neprijeten vtis, Id ga je zapustil Stettiniusov obisk, toda Kljub vsejnu lepobesedju se mora označiti ta po- izkus kot precej ponesrečen. Vsekakor manjka sicer običajnega zagotovila, da je bilo doseženo »popolno soglasje«. O rešitvi devetih točk, ki so bile na programu in ki jih je »Manchester Guardian« naštel še dan pred zaključkom posvetovanj, sploh ni nl_ kakega govora. Po pisanju angleškega in ameriškega tiska so ostala nerešena še najmanj vprašanja oporišč, spor za arabski petrolej, valutni problem in vprašanja ameriške trgovinske politike, o katerih se bije že dolgo časa huda borba med angleškimi ln ameriškimi nasčranji. Ako je Churchill tipal, da bo imperialni konferenci, ki se bo pričela v prihodnjih dneh, lahko predložil dober uspeh razgovorov s Stettiniusom, ga bo sedaj čakala naloga, pojasniti ministrskim predsednikom dominijonov. da spori med Anglijo in Ameriko obstojajo še nadalje. Churchill je dobil s tem nedvomen dokaz, da se je Anglija zaradi njegove politike katastrof vsedla med dva stola. Upanje na ož.volvorjenje načrta, da bi na imperialni konferenci dominijone tesneje privezali k materinski deželi, je od izpolnitve danes izredno odlaljeno. Dcčim so dominijonski predsedniki že pred konferenco jasno poudarili, da se nikakor nočejo vezati, se Wasliington trudi, da bi čim bolj ojačd sile, ki streme po razkroju imperija, in da bi si potem tem lažje zagotovil svoj del razpadajočega cesarstva. »Timesov« komentator o uradni izjavi glede razgovorov s Stettiniusom jasno kaže zadrego, ki vlada v Londonu. Komentar pravi, da so morala biti pogajanja »naravno splošna«, ker niti nj obstojal namen, da bi pri teh pogajanjih prišlo do končnih odločitev. Popisnik se tolaži s tem, da izjava vseeno »marsikaj pojasnjuje«. Ako ugotovimo, da so pogajanja dovella do soglasja v mnogih vprašanjih, pomeni to, da so bili odstranjeni nesporazumi. Izmikavanja končujejo z upanjem, da bodo sledili še novi obiski, ki bodo razjasnili probleme. Stoekhoim, 1. maja. Ameriški državni podtajnik Stettinius se po Reuterjevem poročilu trenotno skupno z ameriškim poslanikom Harrimanoon in ameriškim političnim svetovalcem pri štabu vrhovnega poveljnika v Sredozemlju, Robertom Murphy_ jem, nahaja na posvetovanju v Marakešu. Ni nikakih znakov, da bi se nameraval Stettinius sestati tudi z de GauUooa. Gospodarstvo Izmena selcvestra pri zavarovalni družbi Union Preeident pokrajinske uprave div. general Rupnik je razreš i njegovih dolžnosti sekvestra pri zavarovalnici Union — Incendie Vie v Ljubljani kom. rag. Franca Svuraceja, ki je bil postavljen z odlokom bivšega visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 29. aprila 1941. Za novega sekvestra je imenoval Antona Pavliča bivšega zavarovalnienega ravnatelja v Ljubljani. Ta določba se pošlje okrožnemu kot trgovinskemu sodišču zaradi vpisa v trgovinski register. GOSPODARSKE VESTI e RafirtfinjiTJi^jn. v nemškem bančništvu. Že v teku svetovne gospodarske krize se je število denarnih zavodov v Nemčiji precej zmanjkalo. Ta razvoj se je nadaljeva' v poslednjih letih, to pa predvsem v zvezi z racionalizacijo celotnega bančništva. Danes obvlada v Nemčiji manj bank z manjšim številom uradnikov znatno večji promet, kakor pred vojno. Število zasebnih bank v obliki deln;3cih družb je znašalo cb koncu lan&kega leta 222 nasproti 287 v letu 1938. V tem zmanjšanem številu delniških bank so upoštevane tudi banke iz priključenih dežel V 222 bankah je bilo ob koncu lanskega leta zaposlenih okrog 40.000 uslužbencev. Celotna bilančna vsota teh zavodov je znašala okrog 45 milijard mark nasproti 15 milijardam ob koncu leta 1937 v takratnih mejah. Skupna bilančna vsota se je torej tečno potrojila. Samo v lanskem letu &e je b.lančna vsota povečala za 18 6 odstotka. Najvažnejše spremembe so nastopile lani v pogledu števila podružnic. V zvez: z akcijo za racionalizacijo bančnega poslovanja so bile številne podružnice ve-lebank. v posameznih manjših krajih združene, tako se je število podružnic v zadnj.m letu zmanjšalo za 600 na 2300. Število č.st h bpo-tekarnih bank ki se statistično vodijo posebej, je ost '/ nespreinenieno. V 28 tak h .zavodih je zfipcf?i^nih 2500 uslužberrcv, bilančna vsota teh h -otekarn ih bank pa /r>ara 7 in po4 milijarde mrk. Malo pomembno vlogo igrajo zasebni 1 ankirji Njih število Jfc znašalo ob koTie ; anskega leta še 497 n?spn>ti 821 v starih mej'h pred akcijo za izločitev Zidov. Ti zasebni bankirji zaposlujejo 4250 uslužbencev. bilančna vsota pa znaša 2.4 m ' j ar de mark. — Gospodarske vesti iz Hrvatske. O zunanji trgovini Hrvatske z Nemč jo objavlja »Deutsche Zeitung fiir Kro: tien« Se nekaj podatkov. Hrvatska izvaža v Nemčijo predvsem kmetijske in gozdne proizvode, ki predstavljajo 30»/0 celotne vrednosti izvoza. Nadalje izvaža Hrvatska rude, ekstrakte za strojenje itd. Od celotnega lzvcza kmetijskih in gozdnih proizvodov odpade 30% na mleko in mlečne izdelke in 25% na les. V prometu z Nemčijo odpade po količini izvoza 50% na rude. V okviru hrvatskega izvoza iz Nemčije zavzemajo prvo mesto kovine in kovinski izdelki (41%), potem sledijo tekstilni izdelki (18%), obratna sredstva (10«/o), kemični in farmacevtski izdelki (9%), papir (9°/») itd. — Lesno industrijsko podjetje Belišče (prej Gutman) je lani pri glavnici 72.9 milijona kun zabeležilo čisti dobiček v višini 13.4 milijona kun (prejšnje leto 9.5). = K zapori židPvsklh trgovin na Madžarskem. V zvezi z znano zaporo židovskih trgovin na Madžarskem poročajo iz Budimpešte, da se zapora nanaša v vsej državi na 40.000 židovskih trgovin, od skupnega števila 110.000. Samo v Budimpešti je zaprtih 18.000 židovskih trgovin. = Zopetna uvedba enotnega kruha v Rumuniji. Spričo izredno obilne letine je rumunska vlada lani s 1. avgustom dovolila svobodno prodajo belega kruha in peciva brez odreeJkov živilskih izkaznic Ker sedaj ni več težav z vnovčenjem obilnega pridelka, je rumunsfka vlada že prejšnji mesec pričela znova uvajati ra-ciomiranje. Z 21. aprilom je stopila v veljavo zopetna prepoved prodaje belega kruha in peciva. Ker je doslej država z večjo obremenitvijo pri belem kruhu in pecivu krila razliko pri ceni črnega kruha, so s ponovno prepovedjo prodaje belega kruha in peciva odpadli dohodki za kritje razlike pri črnem kruhu. Zato je rumunska vlada povišala ceno črnemu kruhu od 20 na 29 lejev za kilogram. — Znižanje obroka, mesa v Svlci. S prl-četkom maja se v Švici zniža obrok mesa skoro na polovico dosedanjega obroka, in sicer na tedenskih 150 gramov. = Razmišljanja o bodoči angleSko-sov-jetskt trgovini. Neki londonski strokovni časopis objavlja zanimava razmišljanja o vprašanju, na kakšni osnovi se bo v primeru zavezniške zmage razvijal bedoči angleško-sovjetski trgovinski promet. Kakor je znano, se je Sovjetska Rusija lani o priliki anglo-ameriških valutnih pogajanj postavila na stališče, da je treba obdržati zlato kot valutno osnovo. Obenem je sporočila, da bo Sovjetska Rusija zavzela v dogled-nem času prvo mesto v svetovni proizvodnji zlata. Navzlic temu so v angleških finančnih krogih mnenja, da Sovjetska Rusija ne pripisuje zlatu kot valutni osnovi večje bodočnosti, že danes je vidno prizadevanje Moskve, da bo po vojni plačevala angleške in ameriške dobave z zlatom. To pa bi bilo po mnenju angleškega lista nevarno, saj bi omogočilo neodvisnost Sovjetske zveze ol anglo-ameriškeg-a gospodarskega in valutnega sistema in bi lahko nekega dne do-vedlo do tega, da postaneta Anglija in Amerika dolžnid Sovjetske zveze. Tako Anglija kakor tudi Amerika bi se morali dogovoriti s Sovjetsko Rusijo za povojne dobave blaga na dolgoročni kredit, tako da bi Sovjetska Rusija ostala dolžnica in da ne bi anglo-ameriškega sistema ogražala s svojim zlatom. = Peto vojno posojilo v Zedinjenih državah. Od vstopa v vojno so Zedinjene države izdale že štiri velika posojila v skupnem znesku 67 milijard dolarjev. Kakor poročajo zi New Torka je zakladni urad v Wa-shingtonu napovedal peto vojno posojilo v višini 16 milijard dolarjev. Vpisovanje tega petega vojnega posojila se bo pričelo 12. julija t. 1. in bo določeno na mesec dni. Podaljšanje vpisnega roka kaže, da mero-dajni činiteljl bolj previdno presojajo Izglede za vpis novega posojila. Meltem ko sta bili prvi dve posojili prevpisani za okrog 42%, in tretje pcaojUo za 26»/, Je bilo četrto posojilo navzlic daljšemu vpisnemu roku prevpisano le Se aa 17%. Znesek novega posojila bo znašal 16 milijard, kar je za 2 milijardi več kakor je znašalo četrto vojno poso^la. Vpaštevatt je treba vrhu tega, da so rezervne vtoge kreffltnth bank pri federalnih rezervnih bankah (to je oni del vlog, ki presega dolžnostne vloge) nazalovale od 6.9 milijarde dolarjev v jeseni 1940 na komaj 0.6 milijarde dolarjev. = Angio-ameriške težave v pomorskem prometu. Angleški strokovni časopis za pomec-stvo objavlja zanimive podatke o težavah pri premetu med Anglijo in Zedinje-nimi državami v okviru konve jev. List med drugim navaja, da traja danes vožnja v konvoju iz Zedinjenih držav v Anglijo in nazaj 70 dni, med tem ko je prej trajala normalno okrog 23 dni. Vožnja v konvojih je zelo počasna in tudi izikcevsnje b'.aga gre bolj počasi od rok. Samo za oskrbo severnoameriške vojske v prekmorskih deželah je potrebno vsak mesec dva milijona brutoregistrskih ton ladjevja. Ker pa traja povprečna pot tja in nazaj štiri mesece, potrebujejo Američani samo za tekočo oskrbo vojske v prekomorskih deželah 8 milijonov brutoregistisluh ton. = Izstop Sirije in Libanona iz bloka angleškega funta, časopisi v Siriji in Libanonu poročajo, da sta obe deželi o..no .11; trgovinske odnošaje s Turčijo, ki so bil: nekaj časa prekinjeeni. P<.ekinjenje t;go-vinskih ednošajev je prišlo zaradi tega, k r je bilo treba najti novo pot za obračunavanje medsebojnih obveznosti iz trgovinskega prometa, potem ko sta obe deželi izstopili iz valutnega bloka angleškega funta. Četudi Turčija ne pripada angleškemu valutnemu bloku, je s tem veno ar oJpadia možnost obračunavanja medsebojnih terjatev iz trgov-iiskega prometa preko Londona. Ob tej priiiki navajojo easoplsi v Siriji. da je izpaalo iz angleškega valutne :a bloka že prec ej dežel, tako Ind k.na n Birma zanadi vojnih dogodkov na Da'jajem vzhodu, nadalje Madagaskar, Francoski ekvatorji na Afiika, Francoski Kongo in sedaj še Sirija In Libanon. Anglijo, je ustvarila blok funla šterUnga, da bi brit-ske iominijone, kolonije in zas ilna podrečja, lcaikor tudi druge dežele iz svojega vplivnega področja v p giedu t; govinsoega prometa. kontrolirala v obračunskem pi ometu. Iz komentarjev sirskih in libanonskih časopisov je Z2iači;ni pripomba, »da je ameriški sistem obračunavanja enoslavnejiM ii modernejši.« Ta pripomba kaži posl dnje vzroke za izstop držav Bližnjega vzhoda iz angleškega valutnega bloka. Ameriški gospodarski imperializem gre že dolgo za tem, da bi svojo gospodarsko premoč po "pi l š -z valutno politiko, naslonjeno na dolar. Ki dvoma, da imajo Zedinjene d.zave pri izstopu Sirije in Libanona iz angleškega valutnega bloka svoje prste vmes in fco za~ -mivo zasledovati, v kakšnem tempu se b nadaljeval razpad angleškega valutnega bloka. Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno oj-rn lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost. Af^il se le pvsitvil s hud® slzno Ljubljana, 1. maja. V soboto zvečer se je mraz po viiira-vem popoldnevu stopnjeval, nebo s ; • zjasnilo, velik del noči ie sijala luna. K je na planinah zapadel nov sneg, je bil bojazen pred slano upravičena. In res bilo v nedeljo zjutraj vse pobeljeno. Termometer v Zvezdi je zabeležil 0. 2 C, posledice zadnjeaprilskega nočnega mraza r so bile precej hude. Prizadeti so bili vr* vi in-nasadi v mestu, še hujše pa je bi i seveda v okolici, ki se je okrog 6. zjutr vsa belila, kakor da jo je čez noč pokr droben sneg. Ker je kmalu nato v jasnem nedeljskem jutru posijalo sonce, so bi posledice slane še občutnejše. Zlasti je na pravila škodo na češnjah in drugem zgodnjem sadnem drevju, katerega cvetje ; zelo posmodila. Nekatera drevesa so če? noč izgubila svoje belo- cvetno oblačilo, r ■ drugih so bile prizadete le posamezne veje, zopet drugje pa je vse cvetje rahlo počrnelo in naglo odpada. Seveda je slan škodovala tudi poganjkom zgodnjega krompirja, ki so pred dnevi pokukali i' zemlje. Zlasti rožnik je ves počrnjen Kdor je že sadil paradižnike, bo moral nasad obnoviti. Za paradižnike je pač neizpodbitno dognano, da jih ne kaže saditi pred 15. majem, ko se poslovijo z ledenimi svetniki vse nevarnosti zanje. Po jasnem in sončnem nedeljskem jutru so v nedeljo dopoldne zdaj pa zdaj zagrinjali nebo oblaki in je nagajal veter, popoldne pa je bilo bolj sončno vreme, vendar se živo srebro ni dvignilo nad 15.2 C. Barometer je za začetek maja napovedal lepo vreme. Barograf v Zvezdi je ponoči zarisal močan zdrsljaj, nakar se barometer spet umiril in smo za prvi m dobili nekaj sonca. Po starem kmečkerr reku pa ne bi bilo najhujše, če bd zdaj deževalo, saj pravijo naši kmetje, da sv. Filip napija, Zofija pa popija. Kdor nima o sv. Filipu in Jakobu še voza krme, n! gospodar svoji živini, to se pravi, da se šele poslej pričenja za našega kmeta novo letno gospodarstvo. Obvestila Slovenskega Rdečega fer ža Poziv: Pri referentu ITI, poizvedovalnega oddelka, Marijin trg 5, se naj zglasi g. Erzetič Slavko. Zahvale: Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: g. Drašler Nada 200 lir, odvetniška pisarna g. dr. Fetticha O. iz neke poravnave 100 lir, g. inž. R. Suša:k namesto venca na grob blagopok. g. dvornega svetnika Mihaela Gabrijelčiča 500 lir. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! Nove prodajne cene za jkv-j šef Pokrajinske uprave v Ljubljani je izdal dne 27. aprila t. 1. odločbo pod VHI-2, št. 3430-1, o novih prodajnih cenah za pivo. Cene piva stopijo v veljavo s 1. majem 1944 in so sledeče: Lir 630.— za 1 hI piva v sodih in Lir 772.— za 1 hI piva v steklenicah. V teh cenah je vključen skupni prometni davek, državna ln pokrajinska trošarina, dočim občinska trošarina in event. druge uvoznine ali dajatve v ceni niso vpošte-vane. Ker pa v mestu Ljubljani plača pivovarna tudi občinsko trošarino v višifti Lir 200 za hektoliter, znaša tedaj cena za območje mestne občine Ljubljana Lir 830.— za 1 hI piva v sodih in Lir 972.— za 1 hI piva v steklenicah. Ponedeljek, 1. maja: zaprto. » / Kronika * Pionirji (kila. Fiihrer je imenoval s posebnim dekretom devet novih pionirjev dela. Med njimi so: državni minister dr. ing-. Doipmuller, trgovinski svetnik dr. ing. Rochling, dr. ing. Vogler, prof. dr. in,g. Kiaudi Domier, dipl. ing. Helmut Stein, strugar Ernest Becker, urar John Schwarzer, mehanik Peter Kusier in mojster preadelavec Evgen Wiezoret. * Nov državni tajnik v nemškem propagandnem mini&trstvu. Ker je dosedanji državni tajnik v nemškem propagandnem ministrstvu Leopold Gutterer iz zdravstvenih razlogov izstopil, je Fiihrer na predlog pro-pagan lnega minkttaa dr. Gobbelsa imenoval za njegovega naslednika ministisikega direktorja dir. \Vernerja Naumanna. Gutterer je bil na preoiog propagandnega ministra imenovan za predseaiuka delniške družbe Ufinih filmov. * Ogenj v dunajskem Pratru. Zaradi kratkega stika je nastal te dni v dunajskem ljudskem Prc tru ogenj, ki je povzročil precejšnjo škodo pri ondotnem Illigo-vem vrtiljaku. Naprava je bila popolnoma uničena. K sreči se je gasilcem posrečilo obvarovati znani panoptikum, ki se nahaja v bližini pogorišča. » Viktor Emamiel kupuje leve za abesin-skega negu-ša. Izdajalski italijanski kralj Viiktor Emamiel je kupil pri upravi živalskega vrta v Londonu dvai mlada leva, katera bo izročil abesinskemu ncgušu v povračilo za leve, ki sci bili svoj čas odvedeni iz Adis Abebe in prepeljani v Rim. Leva abesinskega cesarja sta bila doslej jabolko spora med Viktorjem Emanuelom in Hailijem Sel.-jem. Ahesinski cesar ie Viktorja Ehnajiuela tožil in ker je slednji pravdo izgubil, mora sedaj popraviti škodo. uffltCt ki jim je čas prerasel vsa pota. bodo vsaj v luhu radi pohiteli na domače vrhove. Tam so v mirnih časih radi preživljali brezskrbne ure n so zrli meglena morja ter uživali c b pogledih j a irhove. obliie z večerno zarjo. Poromali bcdo_ kamor jih vleče srce; pa tudi mnogo drugega zanimivega čtiva jim bo nudila Mlakarje\*a knjiga »Spomini«. Spomnila jih bo na tista leta. kn so kot poredni bučki« trgali hlače po šolskih klopeh. Knjiga e dovolj znana in ptiznana. zato jo je Z'-m-!ka pomoč upravičeno uvrstila med svoje dobitke pri petoricah. Poleg tega bodo dobili igralci še 9 drugih knjig. ]js neka i dni je še da žrebanja in le še •str dni do nakupa tombohkih kart. Dne maja bodo že razglašene prve številke, po--bne zc■ dvojke. Ostale številke bodo sledile do 28. maia 1.1. Novi grobovi. Za vedno je zapustil ' -"e posestnik gosp. Martin čebohin. Za žalujejo sinovi dr. Lujo, Anton, Du-Stanko in Franci, hčerki Marija por. I>-blda m Danica poročena Mahorčič ter o.itlco sorodstvo. K večnemu počitku bodo dobrega očeta spremili v torek ob 17. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Kiižu. — Po kratki bolezni, je preminul državni puškarski mojster gosp. "nton Polnjnar. Zapustil je soprogo z roki in drugo sorodstvo. Pogreb skrb-r^ga moža in dobrega očeta bo v torek ob 17. iz hiše žalosti v Devici Mariji v Pcifti 60 na domače pokopališče. — Umrl > občinski tajnik v Velikih Laščah gosp. jojsn Plantarič. Njegovo, smrt objokuje -r.proga Antonija s sorodstvom. Na zadnji poti bodo rajnkega spremili v sredo ob 17. iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preselil se je v Snost železniški uradnik v pokoju gosp. Tva?i Simon čič. Za njim žalujeta hčerki '.'ena in Sonja. Pogreb ljubljenega očeta bo v torek ob pol 15. iz kapele sv. Janeza a Ž?-lah na pokopališče k Sv. Križu. — 'snadoma je umrla ga. Josipina Kajzelj. K večnemu počitku so rajno položili v so-'x>to rta pokopališču pri Sv. Krinki. — Pogojnim naj bo ohranjen blag soomin, nji-icvim svojcem pa izrekamo iskreno so» žalje! xi— Poro^žlo o zatlnfi poti g. dvornega svetnika Gabrijelčiča, ki je bilo objavljeno v včerajšnjem »Slovenskem Narodu«, izpopolnjujemo z naslednjim: Pogreba dvornega svetnika Gabrijelčiča sta se udeležila v zastopstvu prezidenta Pokrajinske upra> ve g. div. generala Rupnika načelnik pravosodnega oddelka g. dr. Bizjak in načelnik upravnega oddelka g. dr. Hubad. u-— Maša zadušniea. za pokojnim dvornim svetnikom M. Gabrijelčičem bo v torek, dne 2. maja ob 9. v župni cerkvi Martinega Omaujenja (ne ob pol 9 kakor je bilo pomotoma navedeno ▼ osmrtnici). u— Zadušniea za blagopokojno Romano Vasičevo bo v sredo, 3. maja, ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda na cestj istega imena. u— Drva bo mestni preskrb°valni ui"au oddajal zamudnikom, ki so jih plačali meseca marca, še do vključenega 10. maja v svojem skladišču v Trnovem, Mandeljčeva ulica, na telovadišču nekdanjega Sokola n. Vse stranke morajo s seboj prinesti od-rezek za drva za mesec maj od nove nakaznice za kurivo. Kdor ne bi prinesel tega odrezka, mu drva ne bodo Izročena, enako pa zapadejo drva, če bi jih upravičenec do 10. maja ne prevzel, mestni pre-skrbovalni urad bo pa v takih primerih strankam vrnil denar za plačana drva. u— Pr<>f. Osip Sest je v teku svojega 251etnega dela v dramatičnem oddelku šole Glasbene Matice dokazal, da je eden najboljših vzgojiteljev našega mladega igralskega naraščaja. Skoro vsako leto je pni-reljal s svojimi gojenci javne nastope v obliki šolske produkcije, ki so pokazali sad in trud njegovega dela in olkrili marsikak ndad talent. Podobna javna produkcija bo tudi letos, in sicer v petek 5. maja ob pod 19 v frančiškanski dvorani. Opozarjamo na to produkcijo, vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice, ravno tam tudi podrobni spored. u— Jablane cveto. Topli dežek minulega tedna je predramil tudi jablane v zelenje in cvetje. Listi so začeli odganjati obenem pa se odpirajo cvetne čašice, Iti prav lepo krasijo prebujajoče se drevje. V vetrovnem vremenu seveda čebele niso mogle izleta-vati, ker pa se je zadnja dneva veter umiril, bolo lahkokrile žuželke lahko sedaj opravile, kar so zamudile v preteklih dneh. u— Srednješoicem-lkam in posebej vi-sokošolcem-Ikam priporočamo, da izkoristijo svoj prosti čas za pri učite v strojepisja. Praktično zr.ianje, vsakomur vedno koristno. Novi eno-, tivo- in trimesečni tečaji pričenjajo 2., 3., in 4. maja. Učne ure po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informac je, prospekti: Trgovsko učilišče »CSiristofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Nemarnost obdelovalcev zemeljskih krp na robu mesta se kaže zlasti v tem, da se takšni prisilni vojni gospodarji brigajo res aaono za tistih nekaj kvadratnih metrov zemlje, katere obdelujejo. Pri obračanju zemlje pomečejo mnogoteri kamenje kar na cesto. Cestno nadzorstvo seveda nima. na razpolago toliko delavcev, da bi te nemarnosti pospravljali, zato bi bilo pravilno, če bi se vsaik obdelovalec majhne ali večje parcele na koncu dela sam pobriga.! za to, da z njive zmetano kamenje pospravi v kraj, kakor se spodobi rednemu človeku. u— V spomin blagOp°kojni'ga g. prof. dr. Petra Eržena, velikega prijatelja in dobrotnika slepih otrok, so darovali uslužbenci Zavoda za slepe v Kočevju 600 lir podpornemu skladu za slepo mladino' u— Učite se strojepisja! praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Nov; eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 2., 3. in 4. maja. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christ°fov učni zavod«, Domobranska 15, Z Gorenjskega Zborovanje krajevnih skupinskih vodij v Celovcu. Okrožni vodja dr. Pototschnig je sklical prošle dni v Celovec skupinske voditelje ter cekaterim sporočil njihova napredovanja. Tako je napredoval za višjega oddelkovnega vodjo Martin Just, za glavnega vodja pa dr von Franz. Matevž Maisnitzer, poleg teh pa so napredovali še Josef Hobel, Josef Huss, Wilhelm Jowei-nig, Fel-ks Polzer, Oto Popich, Ernst Pratnicker in Peter Steurer. Ko so bila opravljena strankina poročila, je povzel besedo oddelni vodja Fritz ter predaval o temi »Od Apisa do Tita«. V predavanju je osvetlil vsa razbojniška tolovajstva današnje dobe. 1,250.000 kg lanene slame za obrtne namene. Koroški listi opozarjajo, da tvori lanena slama izredno uporabno tvorivo za pletenje razn:h predmetov. Lan spada med najvažnejša pridelke, ki niso potrebni samo vsakdanjemu ž:vljenju, temveč tudi za vojno industrijo. Po eni strani je lan koristen zaradi la ne neg a semena, iz katerega st'skajo olje, lanena slama pa daje dragocen materija! za izdelavo spodrje obleke, vreč, vrvi, sukanca itd. V let:šnjem letu bodo morali koroški kmetje pridelati toliko lanu, da bodo oddali 1.250.000 kg la-nenih stebelc, katere bodo predelale posebne tvornice za potrebe oborožene sile. Geta planjrake policije v Radovljici je zbrala ob priliki letošnjega Fiihrerjevega rojstnega dne 10.000 mark za namene Zimske pomoči. Deloma so k tej vsoti prispevali sami člani policijske čete. > Prireditve v Kranju. V kranjskem okrožju bodo priredili meseca maja za pripadnike nemške oborožene sde več pestrih večerov z akrobatskimi in artističnim? točkami. Na sporedu bodo tudi klasični plesi, petje, razne igre in plesi. S štajerskega Taborišče za kmečka dekleta v Brežicah. V Veliki vasi pri Brežicah je bilo na kmetiji kmeta Knausa doslej že devet tečajev za kmečka dekleta, šest tečajev je absolviralo izključno ženstvo preseljencev v starosti od 16 do 21 let. Ob sklepu zadnjega tečaja so kmečka dekleta povabila tudi vojake, katerim so lepo postregla ter jih razveseljevala s prepevanjem pesmi. Odlikovanja. Z železnim križcem 2. razreda so bili odlikovani naslednji Spodnje-štajerci: nadporočnik Ervin Pirih iz Ptuja, desetar Jakob Hvaleč, Jože Irgl, Janez Zelenko, Janez Lah, grenadirja Ozvald Zeienko in Franc Osole ter krdelni pod-vodja Rihard Dirmayer iz Hrastnika. Ranjenci — g°stje v Radvanju. Dekliška skupina v Radvanju pri Mariboru Je priredila tovariški sestanek za ranjence iz mariborske bolnišnice. Povabljenci so se odzvali ter so z velikim veseljem poslušali pesmi in glasbo, ob katerih so preživeli nekaj prijetnih uric. Smrt štajerske rojakinje v S.biji. V Dra-gušicah (Srbija) je na gripi umrla 5. februarja 1944 g. Adolfina špilar iz Maribora. Pokojnica je rodom iz znane rolbine špi-larjeve iz št. Petra na Krasu. Sv. maša zadušniea bo darovana v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani danes 2. maja ob 8. Pogreb šoštanjskega krojača. V Šoštanju so nedavno pokopali krojaškega mojstra Boltežarja Kodruna, ki je bil umorjen od banditov. Kodrun je bil vnet pristaš štajerskega Heimatbunda ter je bil blokovni vodja v svojem področju. Njegovega pogreba so se udeležili v posebno velikem številu gasilci, ob grobu pa mu je izpre-govoril v slovo kot zastopnik okrožnega vodje strankin funkcionar Paidasch. Nato sta se poslovila od njega še domači župan in vodja gasilcev. Nesrečen padec otroka. 9 letna Erna Strausova iz Rcšpoha je tako nesrečno padla, da je dobila poškodbe na glavi. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Iz Trsta Dvojna plača za prv3 m»j. V smislu odredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadransko Primorje so dolžni delodajalci Izplačati dvojno plačo vsem delavcem, ki so bili na delu dne 1. maja 1944. Ta odredba velja za vsa zasebna podjetja Jadranskega Primorja, prav tako tudi za pripadnike Wehrmacht in organizacije Todt. Izvzeti so nemšid državljani. Tržaški škof pri Sv. Jakobu. V nedeljo 30. aprila je bil tržaški škof mons. San-tin na kanonični vizitaciji pri Sv. Jakobu. Pred cerkvijo so ga sprejeli verniki z duhovščino. Ob 8. uri je bila slovesna maša in je med mašo nagovoril škof vernike šentjakobske župnije. Spremembe na plovni progi Trst—Istra. S 1. majem so bile uveljavljene na plovni progi Trst—Istra sledeče spremembe: Na progi Trst—Umago odhod iz Trsta ob 18, iz Uma ga ob 6. Na plovni progi Trst—Piran odhod iz Trsta ob 12.15, iz P~rtorosa ob 15.15. Plovba na progi Trst—Pulj ostane nespremenjena. Sporočila ribičem. Pristaniško poveljstvo v Trstu razglaša: Ribiči se vabijo, da se oglasijo pri pristaniškem poveljstvu, kjer bodo prejeli navodila glede ribolova v pomladni ter poletni sezoni Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 28. aprila je bilo v Trstu 10 rojstev, 14 smrtnih primerov ter 11 porok. Smrtna k°sa. Dne 29. aprila so med drugim umrli v Trstu 21!etna Natalija Vla-disikovič, 551e;tna Frančiška Vilrič-Brumec, 371etna Ema šuligoj in 211etna Petra Lan- ge- Tržaške brivnice, se bodo v smislu nove policijske ure zapirale ob 18 30. žrive premetu h nesreč. V ulici Fabija Severa je avtokar zavozil v filovijo. P i tem sta dobila poSkcdbe 381etni Ernesta Dome-la in 271etna frizerka Estero Ead.ccco iz školjeta 9o3. Pred osrednjim kolodvorom sta trčila tramvaj proge 8 in trma vaj proge 6. Pri tem se je ponosrečil 531etni trgovec Ugo Boselli. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. I^Odmfla Vovk, stanujoča na Garibaldajevem trgu 13, je bdia zaposlena na kliniki v Manzcnijevl ulici. Po nesrečnem naključju je prevrnila posodo z vrelo vodo, ki se ji je razlila po obeh rokah in jo občutno opekla. — Kovinski drobec je ranil levo oko 221etnemu Ma-riu Coreliju iz ulice Novih šol št. 22, ko je bil zaposlen v obratu Kozman na Rocolu. — 3letnega Nelija Rojackija iz Flavijske ulice 2 je ogrizel pes po levici. — 51etni Hugo Pavlin iz Longerske ulice 22 je padel v Bošketu s tramvaja in obležal s številnimi poškodbami po vsem telesu. — Ponesrečil se je 181etni mehanik Vincenc Kokoca iz okolice Opčin. Ponesrečenci se zdravijo v ti-žaški bolnišnici, kamor so se zatekli tudi 811etni Josef Perazi, ki si je pri padcu z postelje poškodoval desno stegnenico, 25 letna Maiia Balbi, ki se je pri padcu pobila po levem kolenu, 561etni zioor Evgen Pahor iz Gozdne ulice 13, ki je dobil med delom notranje poškodbe in 591etna Irma Virgo-rin, ki je dobila pri podcu po stopnicah občutne poškodbe. V Zadru izvršena, v Trstu pojasnjena tatvina. Gospa C. V., soproga italijanskega polkovnika, se je po daijšem presledku vrnila v Zader, da si ogleda svojo stanovanje po sovražnem letalskem napadu. Ugotovila je, da stanovanje ni balo poškodovano, pač pa izropano in izpraznjeno. Zaievo je prijavila zadrski policiji, ki je spričo tega. ker se je precej zadrskih občanov zateklo v Trst, obvestila o tem tudi tržaško policijo, ki je beležila v tem primeru lep uspeh. Iz-taknila je namreč v Trstu nekega uradnika, ki se je tudi zatekel iz Zadra v Trst. V njegovem stanovanju so izvršili hišno preiskavo ter našli več zavojčkov cigaret, manjšo količino kave in 35.000 lir gotovine. Mož je zatrjeval pri zaslišanju, da je omenjene predmete kupil od nekega neznanca. Tržaška policija pa je šla svojo pot dalje. Aretirala je njegovega tasta in na njegovem stanovanju so tudi našli nekatere predmete, ki so bili last omenjene gospe. Uradnik U. N. in njegov tast sta bila aretirana in ovadena dižavnemu tožilcu. Iz Gorice Zaključek šolskega leta. Goriški šolski nadzornik je razglasil, da se bo končal pouk na vseh gorišikih srednjih, višjih in umetniških šolah dne 10. junija, na osnovnih šolah pa dne 17. junija Sprejemni izpiti na srednjo šolo bodo 10. junija. Zrelostna izpiti se bodo pričeli dne 20. junija. Dne 30. jun ja morajo biti končani vsi izpiti. • Iz goriške javne knjižnice. S 1. majem so v goriški javni knjižnici v Mamelijevi ulici uradne ure od 9 do 12 In od 15 do 18. Posojanje knjig na do j"* šempasu 421etoi trgovec A. Feleto te Tržiča. Izposodil si je od nekega svojega prijatelja motorno kodo in se odpeljal po opravkih v Ajdovščino. Ko se je vračal, so ga ustavili trije neznanci, ki so m« veleli, naj stopi z motodkla in naj nadaljuje s«rojo pot peš v Gorico. Feleto je ubogal in bo moral sedaj še urediti zadevo s svojim prijateljem, ki je oškodovan za 60.000 fir. Oblastva poizvedujejo za neznanci, ki so bili oboroženi. Beteinica KOLEDAR: T»wek, 2. maja: AtanaZij. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Domovina. Kino Sloga: Prijetni dan. Kino Union: švedski slavček. K»no Moste: Nenavadni dvoboj. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. ZATEMNITEV >e strogo obvezna od 21. do 5. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 2. maja, ob 18 : Lepa vida. Red B. Sreda, 3. maja, ob 18.: Ognjenik. Red A. * I. Cankar: »Lepa Vida«. V tej igri sta prikazani dve nasprotji: na eni strani pastorki realnega življenja, mladi ljudje, ki pogrešajo zdravja, dobrobiti in moči in jim je dala usoda neutešeno hrepenenje po drugem, idealnem svetu, ki ostaja realistom večno nerazumljiv in abstrakten, na drugi strani pa ljudje, ki jim je dežela hrepenenja nedostopna. — Osebe: Lepa Vida - šaričeva, njena mati - Kraljeva, Poljanec - Jan, Mrva - Debevec, Dioniz -Bitenc, Damjan - M. Skrbinšek, Doltnar -Gregorin, Milena - Ukmar-Boltarjeva, zdravnik - Cesar, študent - Starič. Režiser: C. Debevec. Kostumi: D. Kačerjeva. OPERA Torek, 2. maja, ob 18.: Melodije »rca. — Izven. Cene od 40 Lir navzdol. Sreda. 3. maja, ob 18.: Gorenjski »la-vCeR. Izven. Cene od 36. Lir navzdol. 25-letnica Sv. Banovca. Opozarjamo na današnjo ponovitev Gre-gorčeve operete »Melodije srca« s San činom m uauKartovo v glavnin parujan. Izven abonmana. Deino nova zasedba partij v Foersterje-vem »Gorenjskem slavčku«. Pri predstavi v sredo bo pel glavno moško partijo Fra-ni$a - Svetozar Banovec, partijo Minke prvič v letošnji sezoni M. Polajnarjeva, ki je okrevala po daljši bolezni, partij® Rajdla pa M. Sancin, ki je pel to vlogo že pri prejšnjih uprizoritvah te o(pere. — Ostala zasedba bo običajna. Oddajnsška skupina Jadransko Primorje F A D ! O LJUBLJANA TOREK, 2. MAJA 1944. 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10 —9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—• 7.40 poročila v slovenščini. — 9.00—9.10: Poročila v nemščini. — 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. — 12.00—12.30: Opoldanski koncert. — 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo — Radijski orkester, vodi D M. šijanec. — 14.00—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. — 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15—18.00: Četudi poznano ni zelo, vendar zanirrrtvo bo. 18.45—• 19.00: Zdravniška ura; dr. Loboda Vladimir: Kako si pomladi očuvarno zdravje. — 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. — 19.45—20.00: Pregled športnih dogodkov (v nemščini in slovenščini). — 20 00—20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—21.15: Dunaj pozdravlja Ljubljano. — 21.15—22.00: Komorna glasba; Ljubljanski godalni kvartet in Miran Viher — violina. — 22.00—22.10: Poročila v nemščini. — 22.10—23.00: Glasba, glasba, glasba. Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«! KsMuva Dva prevoda Fri^dricli von Gage m, Mejaši — pozved-njki, glavarji. Poslovenil Joža GSon.ar. 408 str. Slov. poljudnoznanstvena knjižnica »Svet« št. 8—10. 1 Pisatelj te knjige je pri nas dobro znan kot pisec dveh že pred leti prevedenih romanov: Ljudstvo« in »Cesta« ter povesti ; Beg iz pekla«. Njegova knjiga »Das Grenz;-rbuch. Von Pfadfindern, Hauptlin-gen und Lederstriimpfen« je dobila v slovenščini izdajo, ki po opremi prekaša dosedanje izdaje izvirnika in drugih prevodov, saj je ilustracij toliko, da predstavlja obenem tudi nekako slikanico o življenju Indijancev. Pomen te knjige prikazuje rojakom indijanskega misijonarja in škofa Fr. Barage v uvodu prevajalec dr. Glonar, ki je dobro storil, ko je združil z Gagernovim delom spomin na drugega dolenjskega rojaka, pisca »Popisa navdd in sadershanja Indija nov Polnozhne Amerike«, ki je izšel 1. 1837 v Ljubljani. Tako je nastal iz uvoda lepo zaokroženi članek o BaragiT izpopolnjen ob koncu z informativnimi podatki o Gagernu in njegovem delu. »Mejaši« so knjiga izrednega značaja, čtivo, ki zagrabi bralca s prekipevajočo polno>rtjo svoje vsebine ter z notranjo napetostjo pripovedovanja, ki si je ustvarilo ustrezajoče plastičen in izrazito epičen slog, dasi ni to nikak roman, marveč zgodovina indijanskega ljudstva, oris njegovega življenja v preteklosti in sedanjosti, hkrati pa kopis kolonizacije belcev v neskončnih prerijah Amerike. V 12 poglavij razdeljena snov nudi toliko zanimivosti, da ni moči niti približno navesti njene vsebine, če naj se utesnimo v dani okvir. Von Gagern je sam prepotoval del pokrajin, ki jih opisuje, v ostalem pa je zbral in izbral toliko gradiva o Indijancih in njihovem boju zoper močnejšo, brutalno ekspanzivno raso, da ga ne raj dem o zlepa v nobeni drugi knjigi o rdečekožcih, kaj šele v taki obliki in opisano v tako klenem, slikovitem in sugestivno učinkujo-čem jeziku, ki se po njem pretaka topla simpatija do indijanskega naroda, žal, da je mogel biti ta sn;s samo še »riretresliiv nagrobni govor« Indijancem, kakor dobro pravi prevajalec v uvodu. »Indij: narice« so — zlasti tiste Iz peresa Karla Maya — še večino priljubljeno čtivo mladine, ki se nroko nubTtrtrvh let razvija v mladostnike. Morda orravl^a^o s svojo romantiko in z bujnim netivom ki ga dajejo fantaziji, tudi koristno deln v razvoju volje in v nacjba k heroični moži-tosti. če pa je v teh povestih m?d zrnjem tudi precej plevela, so v Gas^movi resni in tehtni knfjri zastopan; tistj poiifvni elementi znanja, spoznanja in izn^btKlf1. kakor jih lahko daje epopeja prtmtlvrega ljudstva, vrženega v tpž^o in obumo b^*-bo za obstoj na zemlji svojih d"iov. Ni to samo eksot;ka in romantika: rknzi Oa-gernove zgodovinske in etnografske podobe prodira tudi Ideina moč s-vptnvnetra nazora, ki se mu upira materialistični nohlen in profitarska nemorala sodobne ameriške civilizacije. Izredno veliko število ilustracij, ki osvetljujejo z vseh strani indijansko življenje — ljudi kakor prirodo — ne izpopolnjuje samo že brez tega bogatega in slikovitega besedila, marveč tvori tudi zanimivost zase, čeprav niso vse enako dobro reprodu-cirane. Nedvomno je to ena naših najmi- kavnejših knjižnih novosti. * J. Steinbeck. Sadovi jeze. Poslovenil Rudolf Kresal. Prvj in druei del. Založba »Plug« v Ljubljani. 308 + 294 str. Zopet enkrat roman, kj ni velik samo po obsegu, marveč tudi po svoji dinamiki in umet- niški sili, 00' problema! ki svoje življenjsko žgoče vsebine in po preprčevalni razčlembi socialnih s'!nic sodobne civilizacije. Je to eden najostrej:ili n literarno najpomembnejših prikazov ameriške aerame krize neizprosna obtožba kan:talističneaa izmozgavanja in socialne zanemarjenost, v državah dolarske plutokracije Mlad To m Joad se vrne m kaznilnice, kjer je odsedel več let Taiadi uboja v fantovskem prepiru Doma najde docela spremenjene razmere: Njegov svojci so morali zapustiti hišo in posest Vi so >u bili me!i dolga leta v najemu zakaj r.evlVk; posestniki so prišli po I oblast ve'ike bsnke in le-ta je spremenila ogromne komplekse, na kater h je dosisej kme-tcva'c tiscle družni, v bombaževa polja Zemljo z.'"no takoj obdelovat s traktorji, k; rušijo ponekod tud: .same hiše in brišejo zadnje ostanke t'neca. -skromno f.re"n?ga sveta v zemljo zaverovanih kmetov M'ad; Ir.ad poišče stare k: se se zatekli k sorodirku in jh na de v trenutku, ko se skunaj s sorodnikom pripravljajo /a rrefelitev \ obljubljeno deželo v — daljno Kal fomno Tom Joad :n njegov prijatelj, bivši prid-gar neke verske ločne C'sv. se pridružita tej selitvi številne družme Na pet odr nejo v sfarem tcvomerti avtomobilu kamor so stlačili najpotrebnejše pohštvo, p^rebščine :n hrano. Treba ie prevalit okrog dva tisoč milj, po prometn;h avtomobilskih cestah, preko neznanih dežel in mimo tolik h tu;'h ljud: Ves roman je opis te p°ti tipično amerške sel t ve. mučnega napornega bega kmečkih ljudi od vzhoda na zapad, iz dežele kapitalistične veleagrarne produkcije v zasa njano dežek male posesti, v južno podnebje vrtov s pomarančanr in trto Ne samo Jca-dovi, tud,: nešteti drugi kmečki najemnik- se selijo ob istem času po ist^ pot in njihove usode se st'kajo. zbližujejo in mešajo, kakor na vseh se!itvah ljudstev. Stari ded n stara mat' ne vzdržita naporcv te selitve; morda 6ta notranje umrla že tedaj, ko so ju bili šiloma iztrgali domači grudi. Pogineta med potjo 'n svojc: jima izkopljejo gTob v tujih tleh, nedaleč od ve! ke ceste. Dva rodbinska člana se zgubiti med potjo Casyja čaka trpka usoda de'avskega človekoljuba, družina «>e manjša. In kn dosežejo cilj. vedo. da n: cilja n^jer. ker ni zanje zemlje in hiše, kjer bi se nastanili, ne na de jo niti dela Bivanje v državnem taborišču brezposelni, ki se sami upravljajo, je edina svetla epizoda v tej kmečki anabazi Lepa zasanjana Karfornija se spremeni v deželo gTOze sovraštva, brezposelnosti in najhujšega izkorščanja kakršno je mogoče samo o*> najprimitivnejšem gospodarskem liberalizmu n r>od k">ruptno. nesocialno upravo ame-ršk h držav Farmarja namenoma zvabijo kar največ sproletam'ranih kmečk'h delavcev, da ob Številni ponudbi delovne sile znižajo mezde na sramotni minimum. k; zlasti družine obsoja k trdemu de!u ob hudem gladu Na bogatem in napetem ep čnem traku usode Joadovih, k: nam jo prkazuje pisatelj, spoznavamo bolj kakor iz stotine učenih razprav nesposobnost in gnlobo sistema ki ne pozna smotrne socialne politike, marveč sloni zgolj na malone neomejenem osebnem profitarstvu. Podobe tega življenja so temne, nikjer se n'č ne zjasni. Joado\e zaseže po vseh sel'tvah še povodenj in n ti ne vemo, ali se bodo rešili pred to katastrofo Morda je nekaj simbolnega ob koncu romana, ko mlada Rosasharn ponudi prsi od gladu umirajočemu. Ves čas pa čutimo simpatije z njihovo borbo za življenje, ves čas smo zavestno z njimi, zlasti še z materjo, ženo čvrstega kova Roman je inars;kje malo preveč naturalističen, temne in surove življenjske barve sc nametane tako na debelo, da se zgro-zmo Vendar verujemo do zadnjega, da je življenje tako in da bo treba mnogo, mnego vere. dela in ljubezni če bo hotelo človeštvo premagati grozo socialnega pekla. Roman »Sa- dovi jeze« je močna pesnitev o človeku in n; govem boju s civilizacijo stroja in zlata, njegovem hrepenenju po delu in miru. njo-o Zapiski Nova Številka »Slovenskega Pravnika«. — Te dni je izšla 1. do 4. številka »Slovenskega Pravnika«, glasila društva »Pravnik« v Ljubljani, ki začenja s tem svoj 58. letnik. Izmed razprav v tej številki navajamo nadaljevanje aktualnega članka urednika revije, vseučiliškega profesorja dr. Rudolfa Sajovca: Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju. Dr. M3-helčič piše o izpodbijanju v mednarodnem zasebnem pnavu, dr. Urbane pa razpravlja o vprašanju iz zavarovalnega prava: Ali se raztezata pogodbena in prisilna zastavna pravica na premičninah tudi na odškodninsko terjatev zoper zavarovalnico? Zelo pregleden je prikaz urednika revije dr. Rudolfa Sajovca o praivosodstvu vrhovnega sodišča v civilnopravnih stvareh v letu 1943. V prilogi pa so odločbe kasacljekega sodišča v kazenskih stvareh s stvarnim kazalom za leto 1943. in kazalom zakonskih določb kazenskega zakonika in kazenskega postopnika. — V književnih poročilih poroča dr. Josip Mihelak o dr. Murkovi knjigi »Denar«, ki je izšla v »Svetovi« Zbirki lansko leto, dr. M. škerlj pa o traktatu italijanskega profesorja Mosse Larenza o novem trgovinskem pravu po iltalijanskem civilnem zakoniku iz leta 1942. Med »Raznimi vestmi« Je beležka o spremembah v praivosodstvu na ozemlju Jadranskega Primorja in o novo ustanovljeni »Kreditni zadrugi advokatov in javnih notarjev«. Anekdote o Beethovnu. Znani pisatelj Egon -Caesar con te Corti je izdal v posebni knjižici z naslovom »Beethoven-Anekdoten« sto anekdot o velikem skladatelju. SPOR T 12 golov v Lpblfanl (Nekaj o treh prijateljskih tekmah zadnje nedelje) Ljubljana, 1. maja. Huda jc v teh časih za vsako stvar in tako — čujte in strmite — tudi za dogodke na športnih terenih, da celo za zgoditke na nogometnem polju. Toda včeraj je bilo tudi pri nas enkrat drugače; kar tri nogometne tekme smo imeli čk>to prijateljske :n prirejene samo zato, da bi ne držali križem rek vsaj v teh dnevih, ko gre pomlad na travnike, in celih 12 golov smo našteli ob običajnem navdušenju za tako priložnosti. Spored sam po sebi je bil seveda kar se da skromen in prav za pTav niti ne gre, da bi ga jemali v oceno po strogem športnem merilu, dosegel na je glavn: na-'nien prirediteljev — nekaj gibanja za izvajajoče in nekaj razvedrila za gledajoče. V številkah in imenih je včerajšnja nogometna bilanca z ljubljanskih igrišč takale: Iztok—Mladika 3:2, Ljubljana B—Hermes B 1:1 in Ljubljana A—Uermes A 5:0. al: tri tekme, 6 moštev. 66 igralcev in 12 golov ter precej sto gledalcev. Posebej veseli «mo bili slednjih, ki jih je bilo samo na popoldanski pri ed i t vi na igrišču Ljubljane več ko 500, kar pomeni, da šport v našem mestu še ni izgubil svoje privlačnosti. Če bi imel malo vee poleta, če bi ne bil navezan tako sam nase. če... in še več je takih pogojev, katerih izpolnitev je deloma tudi neizvedljiva! Tehnična višina včerajšnjih nogometn:h iger je ostala, kakršna je letos sploh. Naš nogomet je zdrsnil na skromno podeželsko stopnjo in preživlja z ostalimi panogami vred svojo — ne vemo katero že po vrstnem redu — občutno krizo. Vrste nogometašev so razredčene; 4u? iti ram se pojavi posameznik ki še zbuja spomine na stare boljše čase, vmes pa gledamo pred seboj številne novince, k' se poskušajo z večjo ali manjšo srečo na tem torišču. Takšne približno so tudi celotne slike teh nogometnih tekem znamke 1944: tu in tam redke faze, ki zbujajo privide iz nekdanjih dni, potem pa snet dolge partije nesmiselnega nabjanja :n začeitniškega lovljenja za slučajnimi uspehi, pomešanega bolj ali manj s preostrim ali vsaj nerodnim naskakovanjem na soigralca. Kvarno vpliva na skupno igro tudi okolnost., da so se igralci raznih klubov v raznih kombnacijah pomešali med seboj — kaj dela zveza m kaj pravijo na to prizadeti klubi, nam ni znano — in imajo tako dovolj opravka že sami s seboj brez nasprotnika. Eno pa veže vse in to je razveseljivo: odločna volja, da bi to igro ohra-vili živo in s te strani zaslužijo vse priznanje. Vse ostalo- bo prišlo, kadar bodo razmere dopuščale. V podrobnosti o poteku teh treningov se ne kaže spuščati. Najbolj živahno je bilo vsekakor srečanje med starima nasprotnikoma Ljubljano ;n Hermesom, ki pa je tudi močno zaostajalo za nedavnimi. Pa tudi tako nas navdaja z upanjem, da mu bodo sledila še druga, prav gotovo boljša, saj športne krize tudi v Ljubljani n'so večne. sanne ld, Scivclto—Laguno 2:2, St GaOen— Luzern 2:0, Basei—Young Bovs 3:0, Young Fcllows—Cantonal 3:1, Biei—Curih 1:0. — V tabeli vodi se zmerom Lausanne. * Med ostalimi prireditvami je bilo tudi še največ rokometn'h in hokejskih na travniku. V Aarhusu je danska plavalka prostega sloga Fritze Nathansen dosegla ne v svetovni rekord na 100 yardov s časom 59,4 sek. ter tako izboljšala svetovni rekord slavne rojakinje Silile den Ouden. Njen najboljš čas na tej progi se je glasil 59,8 sek., toda dve leti za tem je prišla Ragnhvild Hveger in ga dvignila na 59.7 sek. Slednjič je Kirsten Busch-Soren-sen leta 1941 segla še više in postavila novo svetimo znamko s časom 59,5 sek. Meje rekordov pa so še zmerom spremenljive. V Modeni sta spoprijela v borbi za naslov italijanskega prvaka lahke- kategorije Bruno Bisterzo in Aldo Mineil'.. Stari prvak Bi-sterzo je moral po 12 kolih prepustiti zmago in naslov boljšemu tekmecu. Gino Bondavalli je v borbi do 8 krogov izgubil proti Bonettiju HI po točkah. Bondavalli je evropski prvak kategorije v bantamu :n peresni teži. Kdor JSče službo plača za vsafco oesedo L —.30, za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali Šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo U i.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. tn prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro l> 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—. Br©b!ž po svstu Povsod po svetu je špomo življenje pod vplivom vsakdanjih dogodkov zaradi vojne, to ita v splošnem gre !e svojo raznoliko pot v vseh nanogah. Najbolj trdoživi so ta čas nogomet in njegovi »ožji sorodnilc« rokomet in hokej na travi, pa tudi boksarji Sq. na delu skoraj vsako nedeljo. Skratka: športniki si ne dajo vzeti svoje pravice, da si tudii v teh časih — ali prav zaradi nj;h še prav posebno — še z večjo vztrajnostjo krepijo telo in duha in se tako pripravljajo za najtežje naloge v službi domovine. Poglejmo nekorko za glavnimi dogodki zadnje nedelje v aprilu! V Nemčiji je bolj ali manj dosledno v ospredju — nogomet-. čeprav je to pot prvenstveno tekmovanje počivalo, saj bo naslednje izločilno kolo odbrano šele prihodnjo nedeljo. Tako so večinoma igrali v znamenju priprav, in sicer SaJka— Sudeti 8:1, Holstein fKiel)—Berlin 3:1, Hertha BSC—Hertha 09 5:1. Eintracht—LSV Hamburg 2:1 itd. Na jubilejnem turnirju SK Bratislave sta bili t nedeljo odigrani prv dve tekmi. Dunajska Vienna je zadela najprej na slovaško moštvo iz Tmave, s katerim je morala deliti :zkupi-ček po izidu 2:2. V naslednjem srečanju med Bratislavo in zagrebško Ccncordijo so Hrvati igrali precei podrejeno vlogo in :zgubili z 1:6 (1 A). Na prvi boksarski prireditvi na prostem v Berlinu je po dolgem spet nastopil večkratni mojster Eder, ki je v 7 kolu k. o. porazil Spanca Lovreza še \ krajšem času je enako opravil s Holandcem de Bocrom SeidLer. V Švici sn kljub hladnemu in de-zevnemu vremenu .pravili pod streho ves prvenstveni spored v nacionalni ligi z naslednjim: dvoboji: Chaux de Fonds—Grashoppers 1:0, Grenchen—Lau- Službe išče STROJEPISKA želi kakršne koli zaposlitve, najraje stroiepi.?. Prijazne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdova«. 10367-1 Izvrstna KUHARICA, starejša, išče mesta k starejši gospe ali gospodu. — Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Navaiena bolnikov«. 10383-1 SPRETNA RISARKA in ilustratorka išče delo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stud. arh.«. 10420-1 Starejša KUHARICA išče službo. Ponudbe na ogl. -'odd. Jutra pod >vPo-šte^iie«. 10453-1 GOSPA bi šla od 12, do V5. m od IS. do 20. ure pomivat in pospravljat samo za hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in čista«. 10445-1 DEKLE staro 21 let, želi službo gospodinjske pomočnice. — Zmožna pospravljanja in kuhe. Nastopi lahko talcoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. pod »Pomoč gospodinji«. 10444-1 fajeHeifkej VAJENKO 7.z domsko kroiaštvo sprejme modni salon Bianchi. 10350-44 Službo dobi GOSPOD. POMOČNICO sprejmem takoj k Štiričlanski družini. Hrana dobra. Plača po dogovoru. Nasloy v ogl. odd. Jutra. 9949-la Šiviljsko POMOČNICO mlajšo moč, sprejmem. Na. slov ▼ og-i. odd. Jutra. 10353-1* GOSPODINJSKO pomočnico iščemo z« maj ali pozneje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10123-la Šiviljsko POMOČNICO išče modni atelje »Jožica Vovk«. 10372-la BRIV. POMOČNIKA dobrega delavca, z dobro plačo, sprejmem. — Franc Wildmaji, Napoleonov trg št. 5. 10371-la MIZARJE sprejmem takoj. I. Oražem, Moste, Predovičeva 5. - 10363-la FRIZERKA dobra moč, dobi takoj dobro mesto pri Fr. Žabjek, Ljubljana., Krakovski nasip št. 26. 10356-la POSTREŽNICO. služkinjo, veščo vseh go-spodinjskif) del, sprejmem takoj za čez dan. Rimski trg 8/1.. levo. 10555-la MOČAN FANT ozir. starejši moški, dobi delo za razna prevažanja po Ljubljani. Podmiiščakova ul. 42. 10344-U POSTREŽNICO pošteno, iščem za celodnevno zaposlitev. Hrana dobra, plača po dogovoru. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 10375-la ŠIVILJO NA DOM sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 103S2-la DVE POMOČNICI, eno vajeno damskih plaščev, drugo boljših damskih oblek, sprejme modni salon Tavčar. Plača dobra. Ijtotam se sprejmeta dve vajenki. Ilirska 12, tel. 42-35. 10392-la ŠIVILJO NA DOM sprejmem. Prodam športni voziček in bele čevlje. — Tancz Pretner, Gledališka ul. 4/III. 10400-la KUHARICO dobro, samostojno, takoj sprejmem. Plača dobra. — Domobranska cesta 7. 9920-1* . LJUBLJANSKI : • KINEMATOGRAFI KINO MATICA Telefon 22-41 Velika umetnica Žarah Leander ter nenadkriljivi Heinrich George v filmu čustvene, dramatične vsebine DOMOVINA Pesmi in arije iz oper »Orfej in Evri-dika« ter Bachov »Pasijon« Predstave dnevno ob 16. in 19. uri. KINO SLOGA Telefon 27-30 Prava, resno zaljubljena Igra iz današnjega časa, polna dovtipov in veselih epizod v Tobisovem filmu PRIJETNI DAN V glavnih vlogah: Gertrud Meyen, Volker von Collande. Predstave dnevno ob 16. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Odlična pevka ostane pri svoji umetnosti, da more osrečevati vse ljudi, in žrtvuje svojo lastno ljubezen, ki bi osrečila samo enega človeka. To je na kratko smisel prvovrstnega filma ŠVEDSKI SLAVČEK V glavnih vlogah: pse VVemer, Kari Ludtvig Diehl in Joachim Gottsehalk. Predstave ob 16. in 19.15 uri. POSTREŽNICO od 7. do 11. ure, sprejme takoj tričlanska družina ▼ Šiški. Plača 350 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10417-la POSTREŽNICO za enkrat na teden, iščem. Naslov t ogl. odd. Jutra. 10351-la KUHARICO, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, z dobrimi spričevali, išče za takoj ali najpozneje 15. maja, tričlanska dobra družina v centru mesta. Hrana dobra, plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica center«. 104lS-la STROJNIKA za stalno delo v Ljubljani, išče gradbeno podjetje Ing. Umek Anton, Svetčeva 6. • 10409-la BRIV. POMOČNICO in frizersko vajenko, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10408-1 a DELAVCA mlajšega, sprejme tovarna hranil. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10437-la II* K* Sli CVETAČO lepo in zdravo blago, do bite še pri Gospodarski zvezi v Maistrovi 10. 10278-<5 VEČ LFTNIKOV Lj. Zvona, vezanih, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10179-6 ZNAMKE kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi preko-morske, razen pokrajinskih, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 10034-6 OBHAJILNO OBLEKO za dečka zamenjam po dogovoru, ev. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10373-6 30 kg ŽIME elo fine, prodam. Taf>etn:k Mohor, Mariborska. 10365-6 TENIS-ČEVLJE rekaj p.irov ženskih in moških. št. 40—41, 42—43, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10362-6 BLAUPUNKT RADIO 5 cevni, model 1941, prodam. Šiška, Videmska 9/1. 10361-6 KROMPIR topinambur krma za prešiče, zajce in kokoši, nudi po nizki ceni Sever & Komp., Ljubljana. 10357-6 SVINJO. 50 kg težko, prodam zaradi pomanjkanja krme. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10352-6 BLAGO za kompletno moško obleko, prvovrstno, ugodno pro. dam. Naslov T ogl. odd. Jutra 10345-6 NASOLJENE HRANE silirane za prašiče ali male živali, dam ca. 30 kg za 40 kom. prvovrstnih fižo-lovk. Trnovo, Cerkvena ul. št. 9. Od ponedeljka naprej med 13. in 14. uro ter po 18. uri. 10347-6 DVE KOLESI damsko m moško, skoraj novo, prodam. Levstikova, ul. 25/111.. desno. 10377-6 PRODAM: skoraj nov moški »pomladanski plašč, škornje štev. 42, nov otroški voziček-igračo in usnjeno torbo. — Ogled od 11. do 15. tire. Naslov t Ogl. odd. Jutra. 10378-6 HARMONIKO klavirsko, 80 basov, 1 register, prodam (8000). — Zdešar, Robov* 21. 10379-6 BELO OBLEKCO za birmo, za večjo deklico, prodam. Naslor T ogl. odd. Jutra. 10175-6 GLOBOK VOZIČEK malo rabljen, predvojni, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Dober«. 10381-6 VITRINO, še popolnoma novo, za jedilnico ali salon, prodam. Jegličeva 9. 10388-6 MOŠKE ČEVLJE nizke, št. 40, prodam. N». slov ▼ ogl. odd. Jutra. 10393-6 PRODAM? nove fantovske rjave čevlje št. 38, ženske sive usnjene, nizke pete, športne, št. 37. Ciril Metodova c. 53. 10396-6 HUBERTUS PIAŠČ iz starega predvojnega blaga in dobro ohranjen ža-ket, prodam. Na ogled: Krojaštvo »Mavric«, Kreditna banka. 10401-6 DVE MOŠKI OBLEKI eno boljšo in eno delovno, tudi posamezno, iz predvojnega blaga, ter 3 pare moških čevljev št. 43, prodam. Ogledati v torek samo od 16. do 18. ure. Naslov T ogl. odd. Jutra. 10432-6 VINOGRADNIKI — sadjerejci! Oskrbite si pravočasno galično škropilo! Naslov r ogl. odd. Jutra. 10430-6 DAMSKE ČEVLJE, 2 para novih, nekaj rabljenih in električni lScalnik, prodam. Naslov v ogl. odd. futra. 10426-6 KLAVIR kratek, dobro ohranjen, prodam. Nasior v ogl. odd. Jutra. 10439-6 HARMONIJ znamke Forster, ugodno naprodaj. Bleiweisova c. 21. 10443-6 kostum rjav. »* 550 lir. i* Seasfce čevlje ft- 39—*2, prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra. 10425-6 GUMBI za preoblačenje, tudi tapetniški, so prispeli. Kraigher, Cankarjevo nabrežje. 10423-6 STENICE, ŠČURKE, podgane zanesljivo uniči Zavod za pokončevanje mrčesa in golazni Zor Adolf, Tavčarjeva 4/III., levo. ŠPORTNI VOZ predvojni, močan, Rožna dolina, c. 10421-6 prodam. V., 23. 10416-6 MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, k: ga dobite v droseriji Kane, Židovska ul. 1. 10414-6 PFGE IN LISA J V.im zanesljivo odstrani I Alba krema. — Drogerija Kane. Židovska ulica 1. 10413-6 PRODAM: siv . pomladanski plašč in svetlejšo modro obleko za moškega. Vse dobro ohranjeno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10412-6 OTROŠKE ČEVELJČKE št. 21, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10411-6 ŠIVALNI STROJ Jax, dolg čolniček, v najboljšem stanju, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10407-6 KDOR SIRA na aprilske karte še ni kupil, ga dobi v mlekarni Kromar, Nove Jarše, Ko-drova 9. 10402-6 ŠPORTNI VOZIČEK lep .zamenjam za globoke, ga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebuiem globokega«. 10403-6 MOŠKE ČEVI.JE visoke, št. 43, prodam. — Černe, Vodnikova C. 13'IT. 10440-6 kupi*: sledeče »troje ▼ dobrem rta. nju: Mali osebni in tovoi- ni avto, tricikel, ciklostil, računski stroj, pisalni stroj, železno blagajno, »Adreso-graph«, in kratki glasovir boljše znamke. Cenjene de tajlne ponudbe z navedbo zadnje cene tu ogl. odd. Jutra pod »Raznokup«. 9233-7 JAJCA ir.pihana, gosja in račja, kupim. Interesenta osebno obiščem. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »!z-pihan«. 9356-7 KUPIM vsakovrstno staro pohištvo. Visoke in nizke omare, oto- , mane, divane, fotelje, po-stilje, žimnice. starinske ure na stebričkih, porcelan in vse druge starodavne predmete. Marija Golob, Ljubljana, Gallusovo na-brežie 29. 103S9-7 50 kg SEMENSKEGA krompirja, holandca, iščem. Dam protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krompir«. 10348-7 OTROŠKO POSTELJICO leseno, majhno (110 X 60), kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohraniena«. 10428-7 PADDY STROJ kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10438-7 KITARO kupim ali vzamem proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strune«. 10436-7 PARCELO ob Ciril-Metodori cesti, za zidavo trgovske hiše, prodam za 1,200.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fronte 28 metrov«. 10320-20 Stanovanja STANOVANJE 2 ali 3 sobno, s kopalnico, sončno, v Rožni dolini ali v mestu, iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10415-21 a ČEVLJAR za boljša dela, dotvi delo na dom. Naslov v ogl. odd. lutra. 10296-3 Če rabite PRESTAVE v češčini, francoščini in nemščini, pišite na ogl. odd. Jutra pod »Prestave«. 10419-3 Kupim VREČE staino kupuje: Zakrajšek, Miklošičeva cesta 34. 10287-7 VRTNO LOPO kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10124-7 KUPUJEM: moške obleke, perilo, stsre čevlje, pohištvo itd. Drame Alojzija, Ljubljana, Gallu-sovo nabrežje 29. 10043-7 HARMONIKO klavirsko, do SO basov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimpre;e«. 9873-7 OTROŠKI VOZIČEK globok ali športni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«. 9S72-7 ŽENSKO KOLO in otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 9871-7 VKfcCfc prazne cementne m stične papirnate, kupuje PETRONATTA, Oirll-Me todova v L St. 35a J-38&- STEKLEN1CE različnih vrst, kupujemo Dobro paJačamo. Na Vašo željo Jih prevzemamo na .j 1.U O oUoL.l: V-d. J l-o" ? T -»i - vr _ KLAV. HARMONIKO za dečka, srednjeveliko <80 basov) kupi K. A. Kregar, Medvedova c. 8/1. 10370-7 spalnico, trd les, dobro ohranjeno, in kuhinjsko kredenco, ev. nepleskano, kupim. Poeud-be na ogl. odd. Jutra pod »Trd les«. 10366-7 KUPIM: Kroniko VI. in VII. leta., ali kompl.; strokovne knjige od Knocka: »Die Kunst des Liebens«. ter Ljubljanski Zvon, Cankarja, Finž-garja, kompletno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«': 10364-7 KOKOSOVO PREPROGO rdečo, v dobrem stanju, v širini 0.80 do 1.20 m in dolžini 6—10 m, kupimo. Uprava kina. Uniona. 10350-7 Fotografske ŽARNICE: rdeče rubin in zelene pan, 220 voltov, tudi rabljene, kupimo. Kino Union, Ljubljana. 10359-7 kovčeg, dobro ohranjen, večji, kupim, dam tudi protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober kovčeg«. 10.358-7 OTROŠKI TRICIKEL dobro ohranjen, po možnosti italijanski model, ku pim takoj, event. dam protivrednost. D. Ostrožnik, trgovina, Pasaža-Nebotičnik. 10349-7 KUHALNIK na elektriko, kupi Triumf, Miklošičeva 12. 10295-7 LEŽALNI STOL kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »ležalni " stol«. 10399-7 OPREMLJENO SOBO oddam s 1. majem v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10374-23 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama, oddam v Posavskega ul. 5. pri Stadionu. 10369-23 OPREMLJENO SOBO oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10386-23 OPREMLJENO SOBO oddam za mai. Vhod s stopnišča. Židovska y!ll. 10391-23 SONČNO SOBO, lepo opremljeno, separira-no. s souporabo kopalnice, event. z zajtrkom, oddam takoj solidni samski osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10427-23 ZAPESTNA URICA (dekliška), srebrna, pokro- mana, je bila izgubljena v nedeljo popoldne na poti izpod Rožnika v mesto do Aleksandrove ceste. Ker je drag spomin, je najditelj vljudno naprošen, da vrne urico proti nagradi v uredništvu Jutra. 10429-37 širite „JUTROM V nafeni ČEVLJARSKI STROJ za zgornje dele, vzamemo v najem proti dobremu plačilu, cvent. kupimo. — Triumf, Miklošičeva c. 12. 10294-17 ŠIVALNI STROJ dam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrt«. 10424-17 PARCELO v vilski četrti Ljubljane, kupim tudi do zneska milijon lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim za sebe«. 10342-20 PARCELO v središču mesta ali v bližini, za zidavo stanovanisko-trgovske hiše, nujno kupim v ceni Lir 2,000.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod cPozneje zidam hišo». 10343-20 DVE LEPI PARCELI za odprti stavbni sistem ali industrijske namene, v skupni izmeri 1820 kv. m., prodam skupno ali deljeno. — Ponudbe na ogl. od0 lc-t. dobro situiranim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijateljstvo«. 10368-25 GOSPOD srednjih let, vdovec, želi resnega znanja Zaradi ženit ve z mladenko ali vdovo, staro do 30 let. Le resne ponudbe s sliko na ogi. odd. Jutra pod »Resno mislim«. 10397-25 KATERA gospodična ali vdova bi vo. dila skupno gospodinjstvo z upokojencem srednjih i;:, z lastnim stanovanjem i . vrtom? Poznejša ženitev n: izključena. Obširne ponui be na ogl. odd. Jutra pe l •-Zajamčena tajnost«. 10394-25 A. E. Weirauch: tri 42 Roman A glej ga, tamle stoji! Tamle stoji Ma-rlo! Niti trideset korakov od nje, brez krin ke, brez kostuma. Cela gruča gospodov v frakih. W:ethoff je med njimi in mon-srieur Renard, njegov pariški opravaik, in pet, šest dam v večernih oblekah in krasnih kostumih. Več natakarjev se suče okrog nj li, stole jim znašajo in čebričke z ledom in si zapisujejo naročila. Inge se je odtrgala, se prerila, v naslednjem trenutku je že stala pred mizo. Njen prvi nagib je bil, da bi zavpila »Mario!*, iztegnila roke proti njemu, si strgala krinko z obraza in ga pozdravila, kakor da sta se šele včeraj v najboljšem prijateljstvu razšla. Da, ko bi bil sam! Sam z Wiethof-fom in Renardom ... toda ženske! Katera je njegova? Kaj, če je prestrahopeten, da bi jo neprisiljeno in prijateljsko pozdravil? Ne, le nikar škandala, nikar zavrnitve, nikar razočaranja! Ljuba krinka, ki me varuješ! Vsa hvaležna je bila, da sme tako stati, tri korake stran, in strmeti vanj, ne da bi se kdo zmenil zanjo. Okrcg mize je valovala množica, natakarji so se s težavo prerivali skozi njo. družba si je razdeljevala prostore, govorili so po francosko, Inge je sliša- la Mariov glas... po tolikem času prvič spet njegov glas... malomarne, vljudne besede... stal je, dokler n'so dame dobile stolov, Renard se je pogajal z natakarjem. Precej časa je trajalo, preden so vsi sedeli, Wiethoff je živahno govoril z zelo elegantno in močno našminkano žensko, Inge ni razumela njegovih besed, a slišala ga je, kako se je glasno, na vse grlo srn-.-jal .. Je bila mar ta. tista, ki ji je Wiethoff tako brezsrčno želel, da bi poginila? Tedaj je bil pač že davno pozabil, da je nekoč rekel tako. Ali pa je bil samo zato tako rekel, da bi ustregel Ingi, takrat se je namreč še zavzemal zanjo. Srce jo je zaskele-lo Pa konec koncev, kaj je mogla zahtevati od Wethoffa ? Ali naj pusti Mana na cedilu, ker se je zgodila Ingi krivica? Kaj mu pomeni? Mario pa mu je vse; spri-jaanil se je z izpremenjenim položajem, živa duša mu ne more zameriti. Oh, treba bi bilo imeti pogum in napraviti mplce škandala. Gospoda, dovolite, kaj ne, da prisedem k vaši mizi... sem namreč gospa pl. Ho!vay... Hladno in ljubeznivo bi rekla tako in snela krinko, da na-pase oči na njihovi osuplosti... Zakaj nt bila zmožna tega? Onale tam bi že znala, vsaka teh žensk bi znala, zakaj mora imeti prav ona pomisleke, ki ji ne dado? .Negibno je stala na mestu. Plesalci, natakarji, ljudje, ki so hoteli mimo, so se zadevali vanjo, jo pehali sem ter tja, nekdo jo je hotel potegniti s seboj, ihtivo se ga je otresla. Valujoča množica jo je časih zanesla korak nazaj in jo nato znova vrgla proti mizi. Renard je sedel najbliže pri nji, gledal je v nekakšen zemljevid, potisnili so jo do njega, da jo je dregnil s komolcem. Obrnil je glavo, trznil z mlšreami, izpustil na vrvco privezani monokel iz očesa in si 7a-vihal pobarvane brčice. »Nu, Carmencita, kaj stoj;š in buljiš vame?« je vprašal po francosko. »Ali bi ml rada povedala srečo?« »Da,« je rekla Inge z glasom, tel je bdi od razburjenja hripav in globok in se jI je zdel sami tuj v tujem jeziku. »Pokažite mi roko!« Držala je njegovo roko v svoji fn se delala, kakor da z vso pazljivostjo ogleduje njene črte. »Oh, oh oh!« Zamišljeno^ zmajala z glavo. »Kak čuden poklic imate! Mnogo denarja zaslužite s tem, da marajo drugi delati za vas... pa vendar nimate tovarne ...« Gospa zraven njega se Je razigrano nasmejala in opozorila druge: »Poslušajte otroci, resnico mu pripoveduje!« Inge je blebetala tja v en dan, pametne reč' in nesmiselne, vse vprek: »Oženjeni niste.« »Hvala Bogu, ne!« »Nikoli se niste hoteli oženiti... ko boste imeli šestdeset Jet, vam bo'žal!« »Torej mi ostane še malce časa!« »štiri leta!« je strogo rekla Inge. Natanko je vedela, koliko let je Renardu, m tudi to, da se rad dela mlajšega. »Tedaj se boste zaljubili v čisto mlado dekle in boste goreče želeli, da bi vam postala žena, toda ona vas ne ho marala za moža. Pa se nikar ne jezite zaradi tega, jeza škoda vašemu zdravju, zlasti še, ko ste nagnjeni k obolenju žolča...« »To dekle mi je kar grozljivo,« je nekam zlovoljno rekei Renard *n ji odtegnil roko. »Dovolj sem slišal!« »še meni! še meni!« Roke so se ji tzte-govale naproti. Vzela je ozko in preboga-to oprstanjeno roko s krvavo rdeče polo-ščenimi nohti. B la je roka tiste našmin-kane, elegantne dame, ki se je prej smejala z Wiethoffom. Kdo ve, ali je bila prava___? Inge se je bežno in z odporom dotaknila te roke — morda je bila roka njene najhujše sovražnice, čudno, noben občutek se ni oglasil v nji, da bi ji to jasno povedal... »Kakšno razgibano življenje!« je ro-t.a na slepo srečo. »Mad&me ima mnogo za seboj, še več pa pred seboj! Toliko zakonov! Toliko ločitev! Tu je neki mož .. £u je velika ljubezen... a vmes stoji nepremagljiva ovira... mnogo potovanj ... dolg;h M58 Umrl nam je naš ljubljeni oče Ivan Sl2ttO£?£!e žel. uradnik v pok. Pogreb bo v torek, 2. t. m. ob pol 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, 1. maja 1944. žalujoči hčerki MILENA in SONJA Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, brat, stric, svak in nečak, gospod Stojafi Plantaric obe*, tajnik v Vel. Laščah PogTeb dragega pokojnika bo v sredo, dne 3. t. m. ob 5. uri popoldne z žal. kapele sv. Antona, k Sv. Križu. LJUBLJANA, ŠKOFJA LOKA, dne 1. maja 1944. Glo!>oko žalujoči: ANTONIJA, soprocra in ostalo sorodstvo. mm Po kratki bolezni nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari očka, brat in tast, gospod fr 1 Pola!®* DRŽ. MO JSTER-PUŠKAR Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 2. maja 1944 ob 5.. uri popoldne iz hiše žalosti, D. M. v Polju št. G0, na domače pokopališče. D. Mar. v Polju, 1. maja 1944. ŽALUJOČA ŽENA EN OTROCI ETŠ t*. Pvf ž II i u/ Dva in pol meseca za svojo družico nas je zapustil naš ljubljeni, dobii oče, stari oče, brat, stric, tast itd., gospod eefešiM*! Martin POSESTNIK Pogreb bo v torek 2. maja t. 1. ob 5. uri. popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 6. maja t. 1, ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Kozina, Divača, dne 1. maja 1944. Žalujoči: DR. LUJO, ANTON, DUŠAN, STANKO in FRANCELJ, sinovi; MARIJA por. DOBRILA in DANICA poroč. MAJSORčIč, hčere in ostalo sorodstvo potovan j, daljnih potovanj.... Madame nima otrok?« »Ne!« s-Kar dtobro, da ne! To je mnogo bo'je! Otroci bi vam prinesli veliko gorje. Madame se ukvarja z glasbo... ali se je vsaj mnogo ukvarjala... toda prirojenega daru za glasbo ne vidim ...« »Odpovej se, G6nev:eve!« — »čemu? Možu ali petju?« — »Obojemu!« — »Zmerom sem vam pravil, da ste samo pridni, ne ra muzikalni; a meni seveda niste hoteli verjeti!« — »Ali tudi jaz n'mam prirojenega daru za glasbo?« Wiethoff ji je pomolil roko. »Pač!« je rekla, ko si jo je resno ogledala. »Mcčan, zavzeten dar. Le častihlepja vam primanjkuje. Vse svoje žive dni se boste zadovoljevali z vlogo druge vrste. Dober prijatelj ste... predober. Vse muhe svojega prijatelja boste prenesli, vsako krivico, ki jo ston potrpeli.« »Ni res!« je nekoliko ziovoljno rekel Wiethoff. »Vam se krivica ne godi. Toda če imate prijatelja, ki ga občudujete, izgubite vsakršno merilo in vsakršno sodbo, če bi na primer ravnal z žensko kakor lopov, oi se s tem sprijaznili in mu pritrdil: ...« Wiethoff je sklonil glavo naprej »Al: moram to pogoltniti, Mario?« je zaklcaJ čez mizo. Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravijen. — Fiir daa ELonsortium »Jutro« als Verfag • Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko V Iran t. — Fttr »Narodna tiskarna G.« alg Drucksteile * Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Uskamarja; Pran Jeraa. — Fifcr den Inseratenteil verantwortttcb • Za tnsoratul odde lek odgovarja: LJubemlr Volčič